jI mogoč« aaradi T — novic PROSVETA VENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urodallki la vpravnllkl J 87 80. 8687 Lavradak Ata. Offko al PaMIcatleat 2687 Bo. UvrndaU Avo. *£JTSS: Chicago, III., sobota, 25. julija (July 25), 1925. STKV.-NUMIJER 173 81 »pecUl rolo »f poalas« pro>M«d for la .ccU«n 1183. Act of Oct. 8, 1817, aathorltad on Juno 14. 1IU. Wa*hington, D. C. — Citatelji > mogoče le opazili, da ni veli-o novic is tega mesta. Pa še ate, ki prihajajo v javnost, ni-zelo važne. Nekateri misli ds novice izosUjajo, ker ao »čelniki departmentov na potnicah. Vročins je in ljudje, je niso vajeni, beže na deže-, v morska kopališča in letovi-Tako dremlje vaa v glav->m mestu, tisti, ki pa ie giblje se pa veliko bolj sanimajo "golf, kot za druge reči. Seveda delavci gibljejo, pa še tbro gibljejo. Ako tega ne ore, jih podjetniki odalove. Za-ni počitnic. Ako si jih zale gredo na njih račun. Tudi olfa" ne igrajo. Ta igra je tiste ljudje, ki gibljejo, če rajo to igro. Predsednik je odpotoval v irsmpscott. Od tam prihajajo aj poročila. Novic o prosperiteti ni. Ne-j malega je povedal pred par evi poljedeljski tajnik Jarše. To je pa menda tudi vse, r se sliši v teh dneh. Preje pripovedovali veliko o prospe-eti v industriji. Zdaj je po-ilo vroče. Seno je pospravlje-, žetev bo kmalu tukaj, koru-je precej velika in kaše dobro, tako je bilo treba nekaj podati, da letos čakajo farmarje edno dobri časi. Ampak farji odkimavajo in ne verja-t jo v preroške besede o dobrih atk -I9S- . Britski podaiik 28 DAN SO GA OBDRŽALI NA ELLIS ISLANDU. i mara videti Amerike In se vrne domov. New York, N. Y. — Ralph lams, angleški poslovni člo-k, se je v družbi svoje žene peljal na "Leviathanu" v !w York, da si kot turist ogle-Ameriko. Kupil je vozna tka, kakeršni. so v navadi za eke. Obljubili so mu, preden je odpeljal iz Anglije, da ga bodo pridržali na Ellis Islan- Ampak zelo je bil razočaran so njega in še osem drugih ristov, ki so imeli dijaške vož-listke odvedli na EUia Is Und, tam uvedejo preiakavo proti "m. Njega in njegovo ženo so držali ves dan na otoku. To i je silno razjezilo. Ostati je Lmeraval do meseca septembra Ameriki, zdaj se je pa odlo-p. da se takoj vrne v Anglijo, fejsl je, ds svojo zadevo izroči 'itskemu konzulu, da stori po-ebne korake proti takemu po-opanju z njim in njegovo že->. Adams se čuti silno užaljena in izjavlja, da kaj takega pričakoval. »PORI V ORGANIZACIJI STROJNIKOV. Ckicago, IIL — Gl. odborniki lednarodnega društva atrojnl-pv do obvestili vse podružnice, k morsjo člani strojniške unije renehati biti člani komunistlč-r stranke v teku 80 dni ali pa iti izobčeni iz organizacije. Člani strojniške unije, ki so benem člani komunistične franke, naglašajo. ds bo U ak-IJa razdvojila unijo. lATI JONES JE OKREVALA. Waahington, D. C. — Mati Dn*s. ki je zadnje dni obolela na putnem revmatizmu, je po iz-bvi zdravnika precej okrevala. Prtglad invilk liiiiii! Protievolucijaki paragraf Waahingtonu se je uknultfL šolsko naradbo zadnje ure pred zaključkom kongreaa. Javnost nič vedela o njem. Evolucija je zmagala v San Franciacu. Volneni baroni se vračajo normalne Čase. Zopet košček otroške sužnosti odpravljene. Russell Scott ponovno rešen vislic. Iz Washingtona je malo političnih novic. Po svetu. Rudarji na Angleškem zastavica jo 1. julija. Nov fašistični teror izbruhnil v Italiji. Kitajci apelirajo na ameriško ljudstvo za pravico. Abd-el-Krim objavil mirovne pogoje; rifijanska ofenziva zopet odbita. VVashington prsssns$sa vsled MMKro postav« Ljudstvo Kolumbijskega dietrik-I U je šel* sdaj izvedelo, da al nič na boljšem kot Tehnessee. "Joker" je bil sprejet od peščice k on grešnik o v v zadnjih urah zasedanja. Delo kukluk-sov. ho, da se ustavi plača učiteljem v srednjih šolah, kl uče biologijo, kemijo in fiziko. Ljudje, ki so zainteresirani, se danes vprašujejo, kdaj ln kako je ta paragraf smuknil v zakonik. Poizvedovanje je prineslo ns dsn sledeče podrobnosti: Dotična točka se je ukradla v. apropriacijsko predlogo v zadnjih momentih zasedanja zadnjega kongresa v preteklem marcu. V nižji zbornici je bila1 le peščica poslancev, ko je prišla na dnevni red predloga za odobritev šolskega proračuna v Kolumbijskem distriktu. Kongres-nikl so večinoms sedeli v prostorih za kadilce. Zunanji poslanci se navadno že od nekdaj malo brigajo za zakonodajstvo Kolumbijskega distrikta, v katerem ni volilcev, torej ni tudi nobene odgovornosti. V zbornici ni bilo dvajset poslancev. Tedaj je John W. Summera iz Walla Wale, Wash., predlsgsl, da se predlogi doda točka, kl določa, da učitelji, ki uče "nespo-štovanje do svete biblije, vlade in ki uče pristransko politiko", nimajo pravice do plače iz zvezne blagajne. Take dodatne točke so znane z imenom "Joker", ker se navadno skrijejo in zamešsjo v druge predloge ter v večini slučajev neopažene prerinejo v zakonik. Tako je bilo tudi s tem "JokerJem". Sprejet je bil v treh minutah; ravno Uko se Je ukradel skozi senat v zadnjih trenotkih umirajočega kongresa. Navzoči poslanci so si takrst šepetali, da je Summera pod vplivom kukluksklanovcev, ki so selo močni v njegovem distriktu, toda niso nasprotovali. Loren H. Wittner, kl Je zsčel sodnijsko akcijo proti učiteljem na podlagi te točke, pravi, da je ateist. Peticijo za "injunetion" Je vložil radi tega, da se omenjena točka osmeši in razveljavi. KOŠČEK OTROŠKE SUŽNOSTI ODPRAVLJEN SICER GRE POČASI, AMPAK GIBLJE SE VENDAR. Oddajanje eirot v tlačanstvo je zdaj odpravljeno. Harrisburg, Pa. — Ako si je farmar ali kdo drugi preje zaželel dobiti mladoletnega, da ga izkorišča. je brez ovir dosegel svojo željo. Otroka ali mladoletnega je adoptlral. Nato ga je imel pravico vzeti s sabo, da mu je delal na polju ali kje drugje, dokler ni postal polnoleten. Zdaj je postal nov zakon veljaven z« sirote, kl je zanje dobra zaščit*. Zakon iz leta 1926 zahteva, da morajo otroci, kl so dosegli starosti 12 let lastnoročno podpisati izjavo, da so zadovoljni z adoptiranjem, preden jih kdo sprejme v svojo družino. Ako se zdi oseba sumljiva, ki hoče adoptlratl otroka, ss lshko zahteva zaallšanje pred adopcijo. Osebe, kl adoptlrajo otroke, morajo živeti v tisti oh-, čini, v kateri sprejmejo otroka za svojega. Biti morajo ameriški državljani. AiCkiU radarji Waahlngton, D. C. — Kolumbijski distrikt, v katerem se nahaja glavno mesto Združenih držav, ni vedel, da ima postavo, ki prepoveduje poučevanje v javnih šolah vsakega predmeta, kateri se ne strinja s svetim pismom, dokler ni zdaj slišal, da neki Wittner zahteva "injunc- London, 24. jul. — Zvesa ru-tloa" pri zveznem sodišču v ovn. flarjev v Angliji je sinoči for- Rudarska orgaalsaclja je naaaa-nlla, da prične stavko SI. Ju-llja. Transportni delavci odobrili načrt sa alljanco vseh a-nij. Vlada je prepadena. STAVKA V KAMNOLOMU ZA ftKRLI. G lena Palla. N. Y. - Delavci v grsnvillakih kamnolomih, v katerih izdelujejo Skril, ao za-stavkali. Delavci zahtevajo povišanje mezde. Delavski department Je poalal na lice mesU svoje pogajalce. malno zaključila, da pozove vse svoje člane na Štrajk dne 81. julija. Takoj na to so bile vse krajevne organizacije obveščene brzojavno, naj prenehajo z delom na omenjeni dan. Sklep rudarjev je sledil akciji lastnikov premogovnikov, ki so dali nabiti naznanilo, da 1. avgusta stopi v veljavo osemurnik, to je ena ura več dela kot so rudarji delali na podlagi dosedanje pogodbe. Konflikt pa nl omejen samo na rudarje. Pet velikih organizacij, ki štejejo milijone delavcev v vseh vejah angleških Industrij, sklepa alljanco za akupno akcijo. Stavka torej lahko postane splošna in pretrese industrijsko življenje na Angleškem do temeljev. ( Eksekutiva unije transportnih delavcev jc včeraj odobrila načrt alljance. Druge organizacije se odločijo še te dni. Vse kal«, da bo vodstvo velikega kpnfllkta med delom ln kapitalom, največjega v zgodovini Anglije, ako pride, v rokah eksekutive Kongresa strokovnih unij. Vladni krogi so zelo prepade-ni vsled sklepa rudarjev ln sploš-negs gibanja drugih delavcev. W. C. Bridgeman, prvi lord ad-m i rali tete, je danea povabil lastnike rovov na Konferenco. Vlada pritisks na sUr«^ delavske voditelje, da odvrnejo katastrofo stavke. Zdi se, di Je pridobila nekatere. Thomas, vodja železničarjev in bivši minister v Mac-Donaldovem kabinetu, je izjavil te dni, da nl naklonjen alijanci delavskih organizacij. prlja- Radič In Alekaaader ata Ulja. Washington, D. C. — Jugoalo-vanako poslaništvo objavlja kab-logram Iz Belgrada z dne 22. Julija, ki se glasi, da aU Stjepan Radič ln njegov nečak Pavle Radič obiskala kralja Aleksandra na Bledu dne 20. julija in se z njim razgovarJaU tri ure. Po oblaku Je Radič dejal, da Je Jako zadovoljen a aporazumom z vlado in da kralj dobro razume težnje hrvaškega ljudstva. Radič Ja rekel kralju: "VI sU naš človek, naš narodni vladar in državnik." Radič pride V parlament na Je- "Ponatajt«!" je kH« £ Kitajcev Ameriki _ poalan predsedniku Ame-! riake delavake federacije, ee glasi, da kitajsko ljudstvo sa-hteva ključe od svoje lastae %Me. Waahington. D. C. — "Mi zahtevamo ključe od našo lastne hiše. Odpravite krivične pogodba ln Ukoj bodo prerezane hudobno korenine, iz katerih poganjajo vsa naša sla. Ljudstva vsega sveU. ml apeliramo na vi8 za pravico 1" Tako se glasi dramatična proš-nja kiUjskega ljudstva, katero je prejel 23. julija Willlam Green. predsednik Ameriške delavske federacije. Prošnjo, kl je naalovljena na ljudstva vsegs sveta, predvsem pa na ljudstvo Z4ruŽenlh držav, je poslala ae-danja ljudska vlada v Kantonu, katera zahUva, da se odpravijo privilegiji, ki dajejo tujim'vla-dam pravico vladati v kitajskih obmorskih mestih ln streljati domačine. "Prepričani smo, da ne bo reda tn miru na KiUjskem, dokler obstoje krivične pogodbe," se glasi dalje apel. "Is tega razloga zahtevamo, da se naš mednarodni aUtus postavi na Umelj enakosti z drugimi narodi. Naše ljydstvo ne zahteva nič več ka« kor to, kar je že priznalo drugim ljgdstvom, namreč enakost v mednarodnih odnošajlh ln neodvisnost v izvrševanju svojih suverenih pravic. KiUjsko ljudstvo naj bo gospodar na svojih tleh." Peking, 24. jul. — Morgan Palmer, Američan, ki ima ranč blizu Harbina v Mandžuriji, Je bil pred nekaj dnevi ubit od ki-Ujskih bsndltov. Istočasno so tanditi ujeli dr. Howarda, špe-cRaMeU aa oči v. Rockefcllerje-vfbolnišnici. Palmer js bil tudi ursdnik ameriškega Rdečega križa. Maroikl vodja Jo dal pogoj* za mir Abd-el-Krim sahUva neodvisno republiko v Maroku. Prsncosl javljajo, da so sopet stri! rt-fijanako ofenzivo ns celi črti. Pes, ^Isroko, 24. Jul. — Uradno poročilo pravi, da ao francoske čete po tridnevnem IJu-tem bojevanju zdrobile najnovejšo rifljanako ofenzivo in oču-vale železnico med Pezom ln Tezo. • Pariz, 24. Jul. — Abd-el-Krim, vodja upornih Rifijancev, ki vodi vojno s Španijo in Francijo, Je po svojem diplomstičnem a-gentu poslal pariškemu listu "(Juotidlen" sledeče pogost«, na temelju katerih je pripravljen skleniti mir: Priznanje rlfijanske republiko in za jamčenje njen« noodviano-ati po ligi narodov. Krim in njegovi naaledniki naj imajo naslov "emir". Rlfija prizna aulUna M u laja Juzefa v Fezu le kot duhovnega poglavarja, ne pa kot posvetnega vladarja. Rifijanaka republika mora uključevatl vae ozemlje do reke Urge, pokrajino Jibala in španska mesU Larcha, Arzila in Tetuan. Spanci obdrž« prisUnlščl Ceuto in Malillo z zaledjem . Rifija sm« obdržati svojo armado. Rifijanaka vlada preneha a panlzlamsko propagando v francoskih afriških kolonijah. Rifija ne plača odškod-nite Spancem niti Francozom. Španija in Francija n*J vpllvaU na ligo narodov, da nabavi Kifiji majhno posojilo, ki omogoči Ri-fiiancem, da tvojo državo mo-d«rno organizirajo, Španija in Francija pomagata h gospodarskemu razvoju Kifije in zato do-I \n ekonomske koncesije. Jugoalovaaafca hoeJtriJaka vlada sa mir 8 Bolgarije. Sofija, 24. Jul. — Nova koalicijska vlada v Jugoslaviji Je obveatlla Bolgarijo, da hoč« zo-prt odpreti mejo In želi rešiti vaa »porna vprašanja v prijatelj-rkem duhu. VOISEM BARONI SE VRAČAJO V NORMALNE (ASE V TKKHTILNI INDUSTRIJI ZNI2UJKJO MEZDE. Maj ae sde volnenim baronom profili prenizki. Ročk v lile, Conn. — Tuksj so v Štirih tovarnah za izdelovanje «ukna znižali mezde za deset odstotkov. Te tovarne so: Hocka num Mills Co., Ročk Manlfac-turing Co., James J. Regsn Ma nufacturing Co. In Talcott Bros. v Talcottvlllu. Plltafleld, Mass. — liosac Worst«d kompanija v North Ad«m,u j. tniM* aaifN.t, »d«,, ttggn, m»bua mezde za deset odstotkov, stopnikl tovaren za izdelovanje sukna v North Adamsu, Pltts-fleldu, Hlnsdalu in Daltonu uva-iujejo znižanje delavske mezde. To je tisto vračanje v normalne čase, o katerem govore zagovorniki odprte delavnice, da je potrebno za oživljenje industrije. Draginja je tukaj in nobenih znamenj ni, da se odpravi. Kljub draginji naj se pa delavcem zniža mezda, naglašajo ne-kaUri podjetniki. Tako Izgleda podjetniška modrost o gospodarstvu. Delavec naj torej pri-Ugne paa, ako ga muči glad, samo zaradi tega, da bodo profltl tovarnarjev ravnotako visoki ob Času depresije, kot ob času, v katerem Je Industrija v polnem zamahu. Drugega namena ne more imeti sniševanje mezde ob času draginje. Delavec naj trpi, če nima industrija naroČil, modrujejo tovarnarji. Tisti, ki pravijo, da delavec nl za drugega Mstvarjsn na svetu, kot za trpljsnje hi garanje, pa podpirajo s svojimi Izreki po profitu hlastajoče tovarnarje ln podjetnike. Ni menda večjih siromakov kot ao tekstilni delavci. Po cele drullhe morajo delati, da se saj za silo skromno prežlve. A tekstilnim bsronom ss še U mezde zde previsoke. Ali nl U-ks profltsželjnost značilna? Evolaoija zmagala v Saa FraasisoN Šolska knjiga o biologiji, katere ao hoteli fiiadsmenUllst! ss-vreli, osUnejo v rsbl. Man Franclsro, Cal. — Funda-menUIlstl in ovolucljonlstl so se 28. t. m. spopadli pred državnim šolskim odborom glede vprašanja, če se lahko v Javnih šolah poučujejo fakti evolucije ali ne. FundamenUlisti so zsenkrst pogoreli. Slo Je zs šolske knjige o biologiji. Nasprotniki evolucije ao zahtevali, da a« zavržejo tri knjige, kl Uče, da a« je človek razvil iz nlšjlh form. Odbor Je odobril dvo knjigi, aodbo o tretji j« pa začasno odločil, vendar |>a nl več dvoma, da bo tudi U aprejeU, ALI HK DOHKZK NOVA GODIIA Z RUDARJI? PO- Premogovniški baroni ao še trmoglavi. Atlantic Clty, Pa. — Vedno bliž« In in bliže in prihaja dan 1. avgusU, pogodim z rudarji ln premogovniškimi baroni na an-tracltncrn polju pe Š« ni izvršena. Podjetniki ao trmoglavi in naaprotujrjo "checkoffu", ki je z«lo va>.na zahteva rudarjev. Kaj pa M bila rudarska organizacija brez tega sifitema. Rudarji dobro vedo, zakaj zahUva-Jo "chockoff\ Ako M ga na I-mell, bi se v marsikaterem kra-, ju razbila lokalna organizacija. Kljub tej opoziciji Je upanj«, da lip pogodba aklenjena do zadnjega dneva v mesecu avgustu. Znamenja so tukaj, če ne pride do jjogodb«, da sU priprav* I Jena posredovati predsednik Coolldge in governor Pinchot. Nov faiiaHšal teror v Italiji Napad na Amendolo je hll skrbno organialran s namenom, da gre vodja oposlelje sa MatU-ot t i jem v grob. Listi ne smeje poročati • novem sločlnu. ChlasMo, Italijanako-Švicaraka meja. 24. ju). — V Italiji je za-valovil nov fašistični teror proti vsemu, kar je nasprotnega Mus-solinijevemu režimu. Fašistična vlada jo začela drastično akcijo, da prepreči izbruh splošnega od-pora. kakršen je lani skoraj pomete! a fašistično dlkUturo, ko je bil umorjen poslanec Matteottl, ko se je zadnje dni rasneala vest o numerhvanem umoru voditelja o|»ozicije v parlamentu, Glovannija Amendole. Umor Je izjHalletel, toda Amendola je U- na deanem očesu. Cim ao Je rssnesla vest o na-iwdu na Amendolo, je Muaaollnl takoj odredil, da čaaoplaje ne ame poročati o sferi drugegs kakor to, kar poroča vlada, ns sms pa omeniti, da je poročilo oflcl-jelno. Vsi nasprotni listi, kl so prinesli deUjllrano poročilo, so bili zaplenjeni. Fakti najnovejšega fašlstlčne-gs zločina so sledeči: , Fašistična čeka, Ujna organizacija morilcev, katera je pod vodstvom Farlnaocija, Ujnika fašistične stranke, Je aklenlla u-morltl Amendolo, vodiUlja petih opozlcijonalnlh strank, kl sa-vzema v Italiji Isto sUllšče kakor je sUl La FolletU v Ameriki napram vladi. Oposlcija Je pred petimi dnevi objavila dokument, v katerem protestira proti razsodbi vrhovnega sodišča gls-de oprostitve generala De Bona, kl je bil zapleUn v Mattoottljov umor. Fašiste Je U dokument ta-ko razpallU da Jo Farlnaacl javno priporočal ponovitev nasilja proti nasprotnikom fašizma. Ko Je Amendola sadnji teden odšel v letovišču Montecantlnl blizu Rima, Je ondotna fašistična organizacija dobila nalog, da ga umori. Okrog tisoč fašlsUv js udrlo v hotel, kjer ae je Amendola nasUnll; preiskali so vsa sol>«, toda Amendola Js srečno ušel skozi stranska vraU, skočil v avtomobil ln se odpeljal, svojega Ujnika Je pe pustil v hotelu. Por ur so fašisti bili v boju z milico, kaUra pa nl hoUls dosti storiti, ds bi bila preprečila napad na hotel. Takoj po odhodu Amendole so fašisti zasedli avtomobile ln oddrveli za nJim. DohiUli so gs na cesti bilsu Rima In toliko čaaa ao ga Upll, suvsll ln sbadali s noži, da so mislili, da Js mrUv, nakar so ga pustili na cesti. Ko j« prišel za nJim njegov Ujnlk, ga Je odp«IJal v bolnišnico. Zdravniki Izjavljajo, da IrUv ne umr«, toda rana na desnem očesu jo Uko Užks, da Amendola najbrž oslepi. NORVEŠKI MORNARJI ZAHTEVAJO BOJKOT NOR-VKflKlH LADIJ, New Vork, N. Y. — V tukaj-šnjem glavnem sUnu Mornarskih transpotnlh delsvcev so pr«jell od norveških mornarjev brzojavko, ki se glasi: "Bojko-tirajU norveške ladlje In tlaU, ki Imajo stike z norveško mor-narsko stavko." Brzojavka Je podpisana od zastopnikov organizacije norveških mornarjev. N«wyorška organizacija Je gted« boJkoU osvojila določen predlog. Podrobno (»oročilo glede atavke še nl doafielo. Otrok se js rodil a tri palce del-gtm repom. Kan Antonio, Tez. — Dr. Va-leriano Palomo ja informiral meatn« zdravstvene oblasti, da a« Je zadnjo nedeljo neki tukajšnji zakonski dvojici narodilo dete, ki ima tri palce dolg rep. De-U, kl Je lenakega »pola, J« drugače zdrave in normalno. Oče in mati sU tudi normalna in zdrava. Roditelja sta pristala, da se otroku odre!« rep, ko ho sUr sedem mesecev. np JELIJA. —i — ■ "MM mnm PROSVETA •UflLO SLOTBfl MABODNB PODPORNI JEDNOTI LASTNINA BLOmiM MABODNB POPTOMfi WM Gm« ogiaaov po 4ofororn. Rokoptai m m Trajajo. Narofoina: Zedinjena driav. (izven Chieaso) $8.00 n« ^.JU® pol UU la $1.26 aa tri meeeee; Chicago ia Cieero ISJO mi leto. M-» M pol leta. m tri meeaea, la aa invinosematro $8.00. "PROSVETA" ta»7 l« fla. LavaJala Atmu. aTHE ENLIGHTENMENT Orsaa af t*e Maveak N stiaeal Bn OvaaJ W tfte »lagale NaHaM) AdrertUing r.u. Subacrlptloa: United Stat*« (etcept Chicago) and yaar; Cbka«o $0.60. and fotelga countriee $8.00 par fear. "MEMSER of The FEDERATED PRESS" UNION LABEL APPLIED FOR 11 ■ ip —!■—I Dataai r oklepaaja a. pr, ia raai Je t Ua a aatari Met* ZAKAJ PA JE NAUZDANO ČASOPISJE SOVRAŽNO DELAVSTVU? V velikih dnevnikih, razširjanih tednikih in mesečni kih kitamo pogosto veati, k< sodelavcem sovražn« Te vesti so pisane s premislekom in imajo namen nahujskatl javnost proti delavstvu in njegovim zahtevam. Naj bo delavska zahteva še tako prairHna, nauzdano časopisje jo zna prikazati javnosti kot krivi&o. Marsikateri delavec je ie vprašal samega sebe, odkje to prihaja, pa ni dobil odgovora na to vprašanje. Čikaški dnevnik "Tribune* je lani koncem leta stonl nevedoma delavstvu veliko uslugo. Dnevnik je priobčil vsote, ki jih prejmejo dnevniki in magazini za oglase od velikih tvrdk. Dnevnik je prejel poročilo od neke oglaševalne tvrdke. Podatki se nanašajo na kakih trideset listov, ki jih kapitalistični svet smatra za vodilne. V letu 1928 so tisti listi prejeli več ko 48 milijonov dolarjev za oglašanje. c Za oglašanje so izdale tvrdke po tem poročilu: Tntfk« Dnevniki. American Tobacco Co..........................................................1.700,000 Le*wr Broe. Co. (eoap)................................................1,800,000 Staadanl OU of Indiana.......................... V klor Talkine Machina..........................HffiS Cakaaat Baklng Powder....................... Dodfe Bfeoa. (auto.).....................................................^'S! --- ......._................................1,100,000 Dif)............................................1,080,000 Uaitad Stataa Bobber Puak 4 Wagnalb (Lit Ujfitt O Hyert Tobacco Wm. Wrigley (gum).............. Com Products Heflr Buick Boter Co. (slog. •••...,..... 1,000,000 1,000,000 900,000 |ji00,000 H. J. Hdn« (plckle.).................../..... M,000 8Z8.000 800,080 480,000 400,000 400400 Magazini f 842,081 884,788 1,142,065 ' 493,810 266.260 881 160,820 44L880 688,784 881,797 811,888 1,183,489 1,187,000 618,820 696,728 488,130 431,220 Goodyear Bubber Kart Shaffner A Mara...................... Colcate * Oo............................... Proctor A Gamble (aoap)................... Quaker Oata Co.....~........ ............. Chevrolet Motor Car Co........................... 826,000 Kaatman Kodak Ce............................... 126000 American Badiator Co............................. 178,000 Zraven teh družb so v poročilu še druge tvrdke kot Goodrich, Rubber, Hupp Motor, General Cigar, Santa Fe železniška družba, Union Pacific železniška družba, Northern Pacific železniška družba, Vacuum Oil in Port-land Cement Assn. Tu so razni potrustjaneni privatni interesi in sicer tobačni, oljni, avtomobilski, stavbinski in drugi. Poročilo, ki ga je priobčil dnevnik "Tribune" pokazuje, kako privatni interesi izdajo vsako teto milijone za oglašanje v listih. Vsote, ki jfi izdajo za oglašanje, so pa odvisne od dobička, ki ga n$|ravijo v letn. ____ Ampak v tem poročilu niso navedene železniške družbe,* ki imajo skozi vse leto velike oglase v rasnih listih Med temi priobčenimi tvrdkatti pogrešamo* tudi imena velikih departmentnih trgovin,li oglašajo po eele strani. Lahko je razumeti, da listini prejemajo visoke vsote za oglase, ne bodo pisali delavom v prilog. Ti listi ne bodo kritizirali sedanjega gospodarskega sistema, ki omo-gočuje, da majhna skupina kapitalistov izkorišča ljudske mase. Listi, ki so pokazali, da niso naklonjeni privatnim interesom, so prejeli prav malo oglasov. Te razjnere uče delavce, da morajo razviti svoj tisk. Privatni interesi imajo na razpolago največje dnevnike Njim služijo magazini, ki imajo velik obtok. Ta .tisk v službi privatnih tnteresov in se na kratko imenuje kapi talistični tisk. Temu tisku nasproti pa morajo delavc postaviti močno razvit delavski tisk, ki zagovarja delavske interese in odbija napade kapitalističnega'tiska na delavce. Kapitalisti se zavedajo, da je zanje tisk najboljše orožje. Z njim lahko ustvarjajo javno mnenje, potvarjajo Izročila o dogodkih in proslavljajo kapitalistični gospodarski sistem kot najboljši gospodarski sistem, kakršnega še ni bilo na svetu in kakršnega ne bo tudi v bodočnosti. Kapitalistom je tisk orožje, ki jim služi sa obrambo Bon Air, Pa. — Pevsko društvo "Rodoljub" je dne 20. ja olja obhajalo avojo dvajsetletnico v Johna townu in je v to a vrlo priredilo koncert. Ns programu so sodelovala sosednja in oddaljena pevska druitva. Na« stopil je v prvi točki Dupinov tamburaški zbor, M je izvajal kito svetskih uvertur, kar je pri« redil R. Crnkovich. Sledil je pozdravnik govor g. SUnkota Matijev iča, predsednika Rado-juba. Goudonov "Vojaški zbor" so zapeH pevci Rodoljuba s ravnateljem prof. Hansom Roemer-em. "Zapoj mi ptičiea", V. 'arma in "Pogled v nedolžno o? ko", H. Sattner, ste bili četrta točka, ki ju je spremljal na gla-sovil prof. Hans Roemer. Peto točko "Gorski ltraj" od Vilko« ta Novaka in Vilharjevo "Na vrelu Bosne" je zapelo hrvaško pevsko druitvo Strosmajer iz Youngstowna, O. S. točka "Ba-ade", Reinecke, piano solo, igral je prof. Hans Roemer. Kot sedmo točko je pel prof. Žarko Sa-vič fe New Torka, romanco iz opere "Nikola Subic Zrinjaki", Ivan pl. Zaje. Spremljal je prof Hans Roemer. Pevsko Aruštvo "Javor" Iz Pittsburgha, Pb., je pelo "Večer na Savi in Hrvaticam", oboje od Ivana pl. Zajca. Dupinov orkester je zaigral M Farkaševo prireditev iz opere Nikola Subic Zrinjski". "Rodoljub" je nato kot deseto točko pel "Vili", hrvatske pjesme, s tenorjem in baritonom solo. 11. točka. "Ljubček moj po polju vriska, narodne in "Na tujih tleh", Medved, )wpran solo je pela ga. Avgusta Danilova iz Clevelanda, O., na glasovir je spremljal prof. Hans Roemer. 12. točka. "Naše gore", Foerster. "Dobro jutro" dr. A. Schwab s spremljanjem glasovirja je zapelo slovensko pevsko društvo "Bled" iz Conemaugha, Pa., vodja J. Potokar. Bariton solo iz opere "Pagliacci", Leoncaval lo, je pel prof. 2arko Savič iz New Yorka. Na glasovir je spremljal Hans Roemer. 14. toč ka. "Na ozlju gradu" Fr. S. Vilhar, pel je "Rodoljub" s ao« pran ln bariton aolom. Sopran ga. Danilova, bariton prof. Savič Petnajsta je bila zaključna točka, v kateri so pela vsa sodelujoča društva skupno, in sieer: "Strosmajer", "Javor", "Bled" in "Rodoljub" peli so spev "Slovenec, Srb, Hrani." Program koncerta je bil ato-procentuo dober. Bil je lepvU speh, udeležba velika. Tako so ae tudi pevci hvalevredno izkazali ter dobili lepo pohvalo od A merikancev, kateri niso mislili da znajo Slovenci in Hrvati izdelati tako fin program., Prepričali so se o izobrazbi Hrvatov ln Slovencev* -r Društvo "Napredni Slovan ci" Št 264 S. N. P. J. je sklenilo na nedni društveni seji dne 12 julija, da priredi veselico dne avgusta. Omenjeno je bilo, da se dom poveča. Čisti dobiček je torej namenjen v društveno blagajno. Odobreno je bilo članstva, da vsak član in Članica plača po 60 centov v društveno blagajno. To velja sa oddalje« ne in bolnike ravnotako, če ae u delete veselice ali ne. Da ai dobro zapomnijo člani in članlea da tiste članice, katere niao i varovane sa bolniško podpore, ne plačajo, če se ne udela Va topu ina k veselici je po «6 centov za moške, ienske so proste vstopnine. Začetek je ob sedmih zvečer y soboto dne avgusta. Igrali bodo tamburaš pod vodstvom Johna KuhariČa, namreč zbor "Sloga". Vabimo rojake iz oMlee Johnatowne. Pa., da se Čim vaš udeležijo naie veselice. Za fr* griiek in sveSo pijačo bo skrbel zato izvoljeni odbor. — p. | Rridg* i naselbine hi Jas mo v celoti potrtim, ker priznam tudi sam. Gotovo se pisec še spominja, ko sva pred par let! nekoč stala ob ieleaniški postaji in kako jo navdušeno trdil, de ni boljšega prostora *a Slovenski dom kakor ravno tam gori, kjer je, ter kako ae lepo vi« di s postaje. Sedaj piše, da je prišel razdor. Kot prvi predsednik tuk. Slo-venskega doma d štejem v doli« nost, da napišem par besed v splošno korist tukajšnjih Slovencev in naše S. N. P. J. Dejstvo je, da kakor po drugih naselbinah, takoj smo si tudi mi vz4R za nalogo, da si postavimo rn-kakšno poslopje, katero naj slrti rojakom H6t ČiUlnica ali slovenski dom. Omenjeni do« pisnik je bil skoraj med prvimi za to idejo. Zbrali smo se skupaj in sprejeli predlog, da pričr nemo takoj. Ko pa je bil dom večinoma dograjen, je bil stav jen predlog, da naj bo dom od* sek društva št 296 S. Ni P. J. Ali kakor nalašč sta se bila rav no ob tem časa s porekla dopi sovalec in dotičnik, od kogar amo kupili zemljišče, radi neke provizija €J tačas jo omenjeni pri« čel delovati proti, in sledH je prepir. , Na tako nastopanje pa mo« ram povedati svoje mnenje do-tičniku, da ako dela razdor, tem ne škoduje onemu, s katerim se je pričkal, pač pa daja slab vzgled za naselbino.' Razdor vendar ni še prišel, napredka ni bilo mogoče usta« viti in čitalnica ima skoro sto« petdeset članov, izmed skupnih društev S. N. P. J. Omenjeni je nato začel delovati še za eden Slovenski dom, kar se pa ni po« srečilo in iz dvorane je nastala navadna hiša, ki bi k večjemu služila za stanovanje ene drnži- ne* t v,„l ijr Dopisovalec preklicuje neko veselico četrtega julija. Ne b ime! bi zoper, ako bi bilo res tako mnenje drtiitva št. 295 ter če bi bflo poročimo, da je stvar preložena radi veselice v Bridgevillu. On poživlja člane, naj se udeleže slavnosti v Cannonsbur gtoi, iz Česar je razvidno, da je nasproten temu. Veselica v Ca nofisburgu je bfla lansko leto fit ne letos, udeležili so se pa več! nottia vsi Člani razun njega in par drugih. Letos so na 4. Juh }r prišli Slovenci iz Canons-burga v Bridgeville. Druge veselice pa v CanonBburgu ni bilo kakor v katoliški dvorani. Oči vidno se je zdelo, da ni drugega motiva kakor namen odtegnit Slovence iz te naselbine imenovanega dne. Jaz bi sam svetoval, da nikar ne imejmo preveč strankarije Vsi smo siromaki in vsi člani S N. P. J., zakar bi morali biti ponosni in delovati kolikor mogoče za slogo, a ne vse poizkusit ln ničesar dokazati. Nikar ne delujmo nato, da vaalco malo društvo in vsake organizacije imelo svojo dvorano, pač pa da smo v vsaki naselbini složni in da delujemo za skupniiBlovenski dom. Naš klic naj bo: Vsi ga enega in eden za vse! — Aug. Okorn. mor- svojem nU brez vsakega sledu skem valov ju. Indijanski rod lUjra pravi, da je dobil svojo kulturo od prebivalcev tega otoka. Tako starinski napisi. Otočani so prodrti do skrajnih točk naše zemlje. Saj ae še celo nahaja na daljnem vzhodu granitni lev a človeškim obličjem, kf ga je dala izMsattmka princese sred* ščavnega peska, živeča v izgnanstvu, v spomin umorjenega brata. Ce je dr. Strathova razlaga te« tt stavka pravilna, nam pride tako* na misel egiptovska sfinga. Po celi Srednji in Južni A- zginulega plamena, katerega o-bičaji, navade in arhitektura ze-o spominjajo na stare Egipčane. Ob mnogih rekah v Guate-raali nahajamo na primer razvaline številih piramid. Tudi spominjajo mogočni itebrt in debelo zidovje na svetišča in stav-t>e v Egiptu. Narodi Srednje in Jutiie Amerike mazilijo avoje mrtvece, kol so to delali stari Egipčani* njih drob pa spravljajo enake v mrtvaških žarah. Raziaka vanja a Srednji Ameriki so spratHa n% dan bakren denar, katerega kov zelo spominja na feničanske novce. Na njih se nahaja grb mesta Tira in biblijska kača, ovita o-koli drevesa spoznanja. Vse to nam priča, da je bila enkrat neka zveza med Ameriko in gotovimi narodi starega veka, ki so bivali ob Sredozemskem morju. Daje nam pa tudi veliko možnost za obstoj in poznejše uničenje velike celine Atlantide o kateri« govori grški učenjak Platon * Timeju in v Kritiju iii katerega obstoj, kot p**vi, so razkrili Solonu egipčanski svečeniki- Platon trdi, da se je nahajala Atlantida v oceanu, onkraj o-točja na zapadu HerkUlovih ste« brov (Gibraltarja). Riše nam idealno sliko o tej republiki, kjer so obstojali umetnosti in znanosti, kjer so obstojali pa- ville. Pa. — Ne raso mem, kaki so rojaki po drugih naselbinah, ki 4o nezmožni postaviti ai alovenskl dom. med- in napad. In zato potrošijo tudi zanj milijone. Zavedajo! •ae pač, da bi kmalu izgubili ves vpliv, ako ne bi imeli tiska,1 m amo kar m kl brani in zagovarja njih interese. Številke, ki jih je priobčil dnevnik "Tribuna" in tvorijo le majhen del vsote, izdane sa pojačanje in vzdrža-vanje kapitalističnega tiska, govore jasno ln ratnmljivo, kako znajo kapitalisti ceniti svoj tisk. Kadar bodo delavci prišli do prepričanja, da morajo imeti močan svoj tisk, tedaj ae bo pričelo krhati to kapi-taliatično orožje. dve dvorani. Kdo ima prav, bo pokazala bodočnoat vendar jas mislim, da Imajo tisti prav, ki so bolj premišljeni. Slovenski dom je rea dober v Nekaj let ie preiskujejo učenjaki deželo indijanskega rodu Bfajra, katerflv predniki so prebijali v prazgodovinskih časih v Srednji Ameriki in predvsem na polotoku Yucatanu. Delovanje teh arheologov je odkrilo silno zatlimive stvari. Tako javlja dr Rohald Strsth, profesor na vseučilišču v Seattlu, Wash., da se mu je poerečilo čitati na zidovih atarih zgradb, ki so ie stoletja zarastle od bujne tropske vegetacije ameriških pragozdov na-plie. ki govore o celini, katera se je nahajala v "Velikem morju ln ki jo je uničil dtrašen vihar okoli leta 600 pr. Kr. Gre za Atlantido, ki ae je nahajala v Atlantskem oceanu med Afriko in Ameriko. V onem času se je, kot poro-čajo Indijanski napisi, ki jih ci-tira dr. Strath. približal zemlji majhen planet ki se okoli vsa- i Delan lilanino! Ako bo Francija dalj časa i. meta vojno v Afriki, ne bo tr*. ba nemškim fašistom dehtti i,, črtov za osvetno vojno. Franci, ja izvrii samomor. a e a V Londonu se posmehu je jo A meriM radi. "enojega prodnate pravijo, da je Amerika 50 let za Anglijo. Mogoče je v tem oeiru, toda i londonski flankarji naj nikar ne mislijo, da so se An-gleži ie povsem izvlekli iz bar- meriki namreč dobinio sledove harizma. Ni treba Iti v Indijo, metni zakoni, cvetoča mesta a krasnimi svetišči in razkošnimi palačami. Pripoveduje nam, kako so prebivalci te/celine, Atlantide, kolonizirali obrežja Sredozemskega morja do Egipta in do Grčije. Pravi pa, da ji enkrat nastal strašen potres, ki je pretresel zemljo do njenega droba: morje je vdrlo na Atlantido in ta le izginila v valovih. Platon pravi, da se je to zgodilo 9000 let pred rojstvom Solona, torej 9638 leta pr. Kr. Razlika med njegovo letnico in ono, ki so jo našli na ameriških napisih, je 7 688 let, toda priznati moramo, da sta si obe pripovedi zelo podobni. V narodnih pripovedkah raznih zapadnoevropskih narodov se nahaja tradicija o deželi, ki je izginila v morju. O tej govori galska, bretonska in skandinavska mitologija. Mnogo si je seveda v teh pripovedkah in pei smih izmislila bujna ljudska fantazija, vendar pa je podlaga istinita. .. Sredi oceana se je morala nahajati velika celina, ki je tvorila vez med Afriko in Ameriko, kajti čiato izključeno je na pr., da bi bili prišli Feničsni, znani sicer kot neustrašeni mornarji, preko širnega oceana a svojimi malimi in za široko morje popolnoma nesposobnimi ladjami. Sieer Je lani Francos Alain Ger-bautt pre jadral ocean na mali jadrnici, toda to je modern mornar, kateremu so bile na razpolago točne merske karta in pre-dzljski instrumenti Drago je na severu, kjer so Vikingi od o« toka do otoka (Faroer kšand —Groenland—Labrador) lahko dooegli Ameriko. Učenjaki so danea mnenja, da so zadnji ostanki Atlantide na severu Asorski otoki, na jugu pa pa otoki Zelenega rtiča, to eo bili najvišji hribi isginjcne celine in tako Še danea molijo preko morske gladine. Član francoske znanstvene a-kademije. g. Pierre Termier, je mnenja, da je zgodovine Atlantide z geološkega stališča zelo verjetna. Egipt in Mezopotamijo; prar doma še straši precej srednjega veka. Kanada je Nominalno še an-gleška kolonija. In kaj se godi v Kanadi? V Montrealu so pred par dnevi izbičali tri jetnike do krvi in v rane so jfm natlačOi sol L To je krasna relikvija kr. ščanske civilizacije I Ni treba iti par sto let naz^j po dokaza. Samo okrog je trebi malo pogledati, pa vidiš, da ji svet še poln barbarizipa. r ; t j -ivftf. Beg yo«r pardon! Cenjeni K. T. B.t V tvoji ko-Ioni sem čital, da v bibliji ni.A. merike. To ja morda res, kar se splošnosti tiče, ampak prosim-naše mesto jO izjeme. Naše mesto ima čaatno mesto v bibliji, čeprav biblija nima mesta v Schvrabovih jeklarnah. Torej popravi 1— Schwabov suženj, Be-thlehem, Pa. . • * e Neumrjočnoet je! Clarence Barrow je odgovo-ri! Bryanu, da že vae svoje 2iv-1 jen je (Šče dokazov o posmrtnem življenju, a jih Še ni našel. Brisbane zafrkuje Darrm, Češ, da vsi 1 judje si žele neumr-jočnosti in to je en dokat Slab je ta dokaz, dasi je prijeten. Tudi jaz želim, da bi od ča-sa do Časa oživel po smrti in vi-del kako je avet napredoval, ni primer čes 100,000 let. Ampak ta moja želja še ni dokaz, da bo faktično tako. Res pa je eno: človek, živil rastlina in vse, kar je, se po smrti izpremeni v drage oblike, ki služijo novemu življenju. Temeljna snov ne umre, ne izgine j nikdar. Ta ja večna. Življenje v vesoljstvu je večno — večen krog. V tem oziru smo neumr-Joči. * e.ja , Sveti italijanski oče. Pred kratkim je bil velik vi-har v ameriško-sloVenakem Rimu (ta ni več v Jolietu!) radi dopisa neke čikaške članice, ki je izjavila, da so društva katoliške jednote neumna, če zbirajo denar za papeža, ki je predvsem Italijan. Nafti katoliški fašisti (tsko jih imenuje pittsburški župnik Skurl) so padli po listu, ki je prinesel dopis, in po članici, kateri so krepko zavezali usta. Zdaj pa čitam v inozemskih poročilih, da je papež priskočil na pomoč padajoči italijanski liri. Kongregacije ao dobile nalof iz Vatikana, da naj poslujejo k v lirah in pomagajo na vse načine dvigniti vrednost lire. Fašistična vlada je jako hvaleina Vatikanu za to pomoč. Kar je v dejanju, Je v srcu. A- li je papel Italijan ali je primor- ski Slovenec? a a a Nekdo jih saje od zadel. KutarJi so v razvoju njihove ga stališča o evoluciji človek* prišli na stopnjo Neanderthalca- bi vsak avojega. Geslo upoštevati: Vsi za sa vse. V ProeveU dne 27. junija t L je bil spis U Bridgeville. da je naselbini, ampak ne de bi lahkih 62,000 let zadene oh našo morali'umljo. Vsled mimo hitečega planeta so nastali silno gosti oblaki ln črna tema Je oeemnajst mesecev pokrivala semljo. Ko se je slednjič tema razpršila, je ve- 16 ubitih v AvstraMJL Melbourne, Avstralija, 24. jut —Petnajst oseb je bOo ubitih in vg6 sto ranjenih. kojM U podrle natlačene verande na takojšnjem kinogledaliača med o-paradš aa ulici. a a a Vzajemne koncesije. Rev; Trunk priznava, ds ima tudi Marka nekaj zdravih idej. V zameno mu dam konceaijo, da je Soiomonova "Visoka pesem" lepe pesem... e a a Neki londonski list je zspi«^ o tenneeeeejskem procesu tudi tole: "Neki ameriški profesor je obtožen, ker je učil, da je človek v sorodu s opicami. Kakor do-znavamo, ao promteantne opic« začele živahno agitacijo za ostn kazen." K. T. B. t SOBOTA, 25. eksekucua odložena v ZADNJEM TRENOTKU. Obsojenec je M vse kal kaj I jen na kot na Ctfrttfg HL - Rusell Scotta imeH obesiti *e pred enim tednom. V zadnjem trenotku je došln governerju Smaflu brzojavka, v kateri nazanja njegov hr»t da je on izvršil omor. Go-vTrner je odložH ekaetoijo za teden dni. Zopet se je bhla petek. Njegov brat se ni zgtasil. Vsi poizkusi pri governer ju, da se doseže pomileščenje obsojenca so bili zaman v četrtek. Cas je počasi lezel naprej in ura eksekucije se je bližala počasi. Sorodniki obsojenca eo najeli druge advokate M ti so šH ponoči pred sodnika Joseph B. Davida in gs prosili, da naj odpre zasedanje sodišča za obravnavo, da se ustavi eksekucija, ker i-rpajo važne vzroke. Sodnik se je odtfl na prošnje odvetnikov in je odl*+ zasedanje sodišča v petek ponoči ob eni. Odvetnika sta argumentirala, da se je obsojencu zntefc^tt pamet, odkar je obsojen na smrt in da ne ve kaj se z njim godi. Navajala sta tudi dokaze za svoje trditve. In tako je sodnik u-gtavil eksekucijo za nedoločen čas. Avstralski delavci sprejeli ameriško flote a stavko. Melbourne, Avstralija* 24. jul. — Oddelek ameriške pacifične flote, ki je obiskal Avstralijo, je včeraj priplul v tukajšnje pristanišče. Več ko tisoč avstralskih zveznih uradnikov je hotelo iti' Američanorn*na0rot! a parnikom, toda kurjači na parniku so za-štrajkali v znak protesta proti prihodu ameriške mornarice in uradniki niso mogli izvršiti sprejemnih ceremonij. Estonski komunist obsojen na smrt. Dorpat, Estonija, 24. jul. — Sodna obravnava proti 77 komunistom je bila včeraj zaključena. Eden, po imenu Heidemarti, je bil obsojen na smrt, trije v dosmrtno ječo, eden na 15 let, 16 na 10 in 18 na osem let zapora; 21 obtožencev je bile obsojenih na krajši zapor in ostah so bili oproščeni. Obtoženi se bili sodelovanja v znanem puču prošlo zimo. Zadnji carjev premijer ekseku-- tiran, Pariz, 24. jul. — "Matin" poroča, da med osemnajstimi osebami, ki so bile ustreljene 2. julija v Leningradu, je bil tudi Nikolaj Galicin, star 76 let, ki je bil zadnji ministrski predsednik ruske carske vlad* Usmrčenci so bili obtoženi, da so bili v zvezi n protisovjetskim gibanjem ca-ristov v Parizu. Justična farsa: sodnik se je sam kaznoval« Hattiesburg, Miss. —- Sodnik D. W. Holmes je v četrtek po-poldne drvel s Svojim avtomobilom v baseball park, da ne zamudi igre z žogo. Po Igri se Je I*ljal na sodišče, kjer se je sa obtožil, da je prehitro vozil, nato se je priznal krivim in obsodil Kamcga sebe na globo pet dolar jev. (Opomba: Ali bi bil sodnik tako generozen z drugimi?) POZABILI SQ IZV EKSEKUCIJO. PK68VET Jf rn Oklahoma . City, I Johnny Waahington, zamorec, je bil zaradi umora obsojen na električni stol. Preden Je napočil dan eksekucije, so pa Wa-shingtonu dovolili šest mesecev odloga. Minilo je šest mesecev, dan eksekucije je potekel in Washingtona niso eksekutirali. Washington je seveda molčal in prav nič ni protestiral, ker ga niso posadHi na električni stol. Ta teden je pa jetničar državne ječe pregledoval zapiske in pronašel, da Washtngton še vedno Živi in dobi jesti trikrat na dan. Sporočil je zadevo governer ju in governer je priporočil državnemu pravdnlku okraja Jackson, da takoj predloži peticijo, v kateri zahteva izročitev Waehingtona iz državne ječe. Washingtona ne morejo sedaj elektroducirati, dokler sodišče ne določi dneva za eksekucijo. Vsa procedura se bo morala še enkrat vršiti. Dr. V. Meršol: * ZdrmhtfA odsek v Sest tednov sem imel priliko, da opazujem delovanje tukajšnjega Zdravstvenega odseka. Izkoristil sem ta čas kar najboljše mogoče in spoznal, da je skrb za judsko zdravje v Chicagu vzorno. Kakor se prebivalstvo mesta Chicaga po raznovrstnosti nacij da edino primerjati z New Yorkom, tako je tudi zdravstveno delovanje in gibanje vsaj na tako visoki — ako ne vjšji -r-stopnji, kot ono v Londonu in !tfew Yorku. Zdrav bi bil rad vsak Človek, zdravja želi svoifen najbližjim v družini, svojim prijateljem in dobrim znancem, pa kljub temu vedoma in nevedoma vsakodnevno tepta najosnovnejše, pogoje zdravja. Potrebno je samozata-jevanje, tuintam mala žrtev, potrebna disciplina, poslušsnje nasvetov in izpolnjevanje odredb, da se ohrani zdravje in po možnosti prepreči bolezen: pa je jako malo ljudi, ki bi drage volje izpolnjevali predpogoje za ohranitev zdravja, večina jih godrnja in se protivl odredbam zdravstvenih oblasti, smatra jih SOLNČNI mrkl Ah, zakaj si mrknilo solnce in ni«i iKjslalo svojih žarkov, da raa-svetljljo mojo pamet tik pred mojimi d verni bankroti? Lahko bi bil mogočen podjetnik, tflco "•m pa ostal — ničla, ia moram včasi še "kušnlti" frančiškanako *>ko, < eprav se *ti tako početje "t udi! In to zadene mene, mene, ki sem zvedenec na vseh poTjfh danosti, vede, verskih resnic in V v sakem delu, Id sem človek, da n ma para pod solncem. AU ni w hudo? Kar milo se mi stori, k* Vogrleki nrtdnft glaalk Jelš Ziveoft. upravitelj (feaUo MNe Miaa. POaOTNIODSEKt Mart* islMolkar, pradeiinik. Bei rs, Hwterton. Oktet Ta urbar« MIT a. Kidgcway Ave. Ckleage, 1IL| Joka KrilanaM, »ingtea, Ave. Waot Park. Okloj Mar, Udevick. Mtt k. BMgevaj sag«. OL| Joka VfcNofc Bos M. Bteabene. Ps. BOLNIŠKI ODSEK 1 1 Blss Novak, predsednik. NI749 B. Gkieace. IIL vuknnvo OKBOftJli Jarek Arsmoim. Bes im, Meen Ba, Ik Jeeepk lorke, BPD. I, Bse 114, West Na sapaono OKBOllBi Anton Aular. Box 104. (iroe. «1 Prana Klen. Bes ns, Cklekskn, __ _ Jokn CMek. Bea 144, Besk Beriags, ,Wjs. Nadvorai odbor: Pnnt Beraer, predaednlk, MSI 8. Lserndale Ave. Cklenge, IH.| BMM J. Savertnlk. R. No. 1, lllnedsle, IU.) Prank ZaR. MM W. Mik Bt, Ckl> eevo, BL Zdntftitvenl edbor: v steklenice in razpošilja po mestu. Zato je mleko v Chicagu zdravo in varno, in najboljša hrana. Tudi aa ostale hrano skrbe posebni nadzorniki. r• ft» • »d Pregleduje se šivine, preden je zaklana; pregleda se natančno meso v vseh klavnicah; še ni dovolj: pregleduje se meso v prodajalnah ob nedoločenih dnevih, tako da mora prodajalec biti vedno pripravljen in ima vedno dobro, zdravo meso. Sadje, zelenjava, krah in ostala hrana: vee se natančno pregleduje in v slučaju pokvarjenosti se krivec stvogo kaznuje. Tu ni mogoča podkupnina, ker nadzornika kontrolirajo zopet druge osebe, ih za vsak najmanjši ugotovljeni prestopek je dotični nadzornik v nevarnosti, da bo odslovljen. V raznih obednlcah, restavra eijah, zajutrkovalnicah so zdrav stveni nadzorniki pogosti gostje; ln ne godi se posebno dobro gospodarju, ako ne daje gostom hrane najboljše kakovosti. Odvzeli so vam v Ameriki al kohol, ali dali namesto tega do-Bno pitno vedo, oproščeno petem chlorinacije vseh kali, ohlajeva-no v številnih hladilnikih, na vsak javnih mestih, skoro na vsakem oglu imate vedno žuboreč studenee; dali so vam zdravo mleko, sladoled, limonado in druge zdrave pijače; na eni strani mnogokrat, ako ne vedno nevarni škodljivec alkohol, na drugi strani zdravilne (n hranilne pijače; izbira je lahko, pusttte jo le otroku, katerega vodi pri rodni nagon: segel bo po čaši mleka, nagnil glavico aad tubo-rečim studencem, nikdar pa ne bo segel po kupici alkohola, ako so ae le enkrat opekle ob strupeni pijači njegove mlade ustnice. BiH so časi, ko so se ljudja bali bolnic, ker je tam vladala mnogokrat nesnaga, bile,to prepolne bolnikov, ln bolniki so u-mirali. Hvala Bogu, ti časi so za nami. Sedanje bolnišniee v Chicagu 00 na viška v vsakem oz! ru, čisto ta, da jo je težko najti drugod po svetu, naj moderne! še priprave, skrbne seetre In zdravniki. Bolnica za nalezljive (Municlpal Contagious Hospital) je ena naj lepMh aa svetu in svojega najboljše* prijatelja M v slučaju naleeljlvs bolezni poslal tja. ker sem si tvest, da je vsakovrstna oskrba tam brezhibna. Delovanje Zdravstvenega Odseka v Chicagu je tako mnogo-straaako, tako razpredeljeno, da je popolnoma nemogoče omeniti vse v kratkih besedah: pričajo vam o tem delovanja in skrbi o-trocl v otroških vrtcih, mladina v šolah, priča vam o tem vsakdanji dotik z organi zdravstva v v neb poljih In vseh dobah življ nja. Zdravstveni odsek ss dobro zaveda, da Je mnogokrat naae-Ijenca težko vživeti se v tukajšnje razmere, da Je včaaih posebno v prvih dneh In mesecih nerazumljiv sngieškl jeeik; narod bi večkrat rad izpolnil vse od-r«*s, ke bl vedel, kako In kaj. Hkrb sa sdravje — kakor tudi sa zdravljenje boinsai — večkrat ni take lahka, tu je dov, treba slik. V la nahaja v Zdravstvenem odseku Cefc fer. Yuaek. največji prijatelj Jugosievenov, ki — znajoč mnogo jesikov dala aa vse bolezni knjiltc Predsedniki Praak Aleš, tlM Be. Crawford Ave. Ckkefe, RLt Mlke Oven. MM W. Mik Bk. Ckieege. ULt Jska OUp. I4M Be. OBItea Park Ave. rhictfo, in. 1 HtBHOVNI BDBATNKt Dr. V. J. Kern. tUl Bt Cfctr A*, PtBOS:- lerespendene^ k ;lsvniaU edberaM ki dslaje f glsvM Is. oevtšl Iskele« TBA N. P. K MiT-tl Bf. Lewndale Are. Chlesvs. IU. V81 lADKVK BOLNlflKB PODPORE SE NASLOTBi It ve 8. N. P. MI74I Be. Utradsle Ave. Ckleage, ltt. M£ABNB POŠILJAT VB IN 8TVABI. ki se tlčeje |l. Isvrševalneffs •ve la MneU veUe ss asslseet Tajnlltre B. N. P. J„ MCT-M Be. Un< »adbve t mm m blagajniškimi pobu m peiuisis as ssslsvi BUsajnUtve S. N. P. j. Mi74t Be. Uwndsls (llasge, & HVee prlteške glede peelevsala v gi. IsvrševslMB etea se as| pošljejo Pesi Bar gorja, predsednik« nndaornega edbora. Ilgsr assEv JO ogoraj. Vel prialvl ns gl porotni oM ss asi pošOJsie as nasltvi Martla talen-alkar, Bos 174, BorkeHea, OMo. |o vV»resl s ^mUm** loCIi^Slj"!!? m mSIv i^^SoBTjff A^, MI7-M Be. Uimdele Avo. Ckieege, IIL 1 domačem jeziku, potom izda-vanja tedenskega glasila (Week-ly Bul letin), da se znanje o hlgi-jeni ln zdravju kakor med člani vseh narodov, tako Še prav po-sobno med Jugoslovani In Cehi razširi ln da njih nacije napredujejo v smeri: zdravo telo — zdrav duh. Na ta način je Zdravstveni odsek izpolnil vse pogoje, napravil vse mogoče, da prepreči bolezni da pospešuje in ohrsnl ljudsko zdravje. Dosegel bo trajno uspehe, ako bo sodeloval s njim in njegovimi odredbami vsak posameznik. Svobodni sto, odločite se za bolezen ali zdravje. Vem in prepričan sem, da se bo-dete odločili za zdravje. Zavedajte se, da imate v Zdravstvenem odseku na poti k zdravju največjega ln najboljšega prijatelja, ki vam bo v.vsekl težavi s svetom ln pomočjo stal Pk strani._ Podpirajte ga v njegovem (lomljenju, spoštujte ln iipol-njujte zdravstveno odredbe! NA PRODAJ je 4 sobna moderno v rojena hiša, izdelano pritijičje, In Furnaoe gorkota proda se po smerni ceni, oglasite se osebno pri lastniku Ba: 3218 So. Crawford Ave., Ohl-cago 111, (Adv.) DA SKtJHAfi DOBRO PI-VO, Plfil PO KA6E PRODUKTI, Imamo v salogl sled, lueslLsbdhir In sTpi^Ziito, da* doniš prtsl£ kuhani vodao lo najboljM la aa|w nejli, Qrooer|jMi, ^Udjttlorj^1 » f ff dsjskM šelamhn pust pri vel Jlk saroBllk. PMHepo 4401 FRANK OGLAR, A SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT STARAJOČA KU. Tiska Tabda ta veaellce la akem, hrvatskem, Btoralkem, Jedk« la driflfe* M. w VOtSTVO TISKARRE APELIRA M luuanp L k F. J.. M TISKOVINE NAROČA V SVOJI tiskarNKi CENE ZMERNE, UNUSKO DELO PRVE VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TU 8KARNE. PUHe p» iafsraiBitJi — 1 fc % f. J. Printerj, M674t Bmttk Uvedite Atmm, Chicaga, DL TAM SE DORE NA 2ELJO TUDI VSA UST-MENA POJASNILA. črtali*: Novi Uri Šentjernej *ka fara na Dolsoj-akem ae nahaja na odprti ravnini pod vznožjem Gorjancev. Močna na prebivalatvu avojih dvanajatih podružnic in premožna je bila tudi najbolj trdpa klerikalna postojanka pred petnajstimi leti. Imela je kar trt do-žne pastirje, da so pasli šentjer-nejske duše. Fara svetega Jerneja je bila osrečena že z drugim. V nji je stal samostan Pletarje, kamor so se bili zatekli častiti očetje, ki •o jih bili brezverci pregnali iz brezbožne dežele. KupUl so posestvo Pletarje in si zgrsdili svoj samostan. Bili so menda kartuzijanci, a ljudatvo jih je imenovalo trapiste. Da so bili kartuzijanci, bi sodil po njih u-mazanosti, kajti ta red si šteje zs svojo čednost, umazanost, raztrganost in popolno telesno zsnemsrjenost. A drugače pa so bili mogoče res traplsti, to je one vrste cisterijanci, kl so jih v aedemnajatem stoletju pričali preganjati Francozi radi škandaloznega življenja teh redovnikov. Pa naj so bili ž« tega ali onega reda, Šentjerneja« fa-rani so jih najčešče zvali "ple-taraki coklarji". Imenovali ao jih tako, ker so imeli no nogah lesene coklje. Kmetovalci in priprosti župljani aploh ao imeli spoštovanje do teh pohodnih mož, ki so se tako skromno o- SČIll, pa četudi so neki ljudje tali menihom razne lumpari-js in so kmetom pripovedovali, da je skromnost menihov le navidezna ter da v samostanu žive svojo nečuveno življenje. V resnici nasprotniki pletorskih coklarjev niso imeli uspeha, kajti menihi so sami neprestano hodili med kmete po okolici in akrbell, da se je o njih širile aamo dobra govorica. Lepega poletnega dne so se cokljarji sprehajali po gozdovih in vinskih goricah, da si preženejo dolgo poletno popoldne. Vzeli so precej vaje in dosegli spotoma Rakovnik — sedaj novi Lurd —, ki je oddaljen od Šentjerneja kako tri kilometre. V prijazni okolici jo n*lj|»i)je-nih par kočarjev, vso drugo je pokrito s šumo in vinskimi goricami. Kraj je slikovit. Ob znoiju griča ae vzpenjajo skalnate stene, izpod katerih teče studenec.^ Tam so ondoftii prebivalci dobivali pitno vodo, a v. časih suše, so prihajali sem po vodo tudi oddaljeni vsščani, kajti le ta studenec je bil v okolici. Visoki topoli ln kostanji so razširjali prijetno senco nad neusahljivim in žuborečim studencem, da jo kraj res slovel med kmečkim prebivalstvom na daleč okoli. V blagodejno senco so se poletnega dne zatekli tudi pletar-ski cokljarji. Hladili so si tam znojna Čela in si gasili žejo z mrzlo studenčnico. Precej časa so posedeli, kajti nikomur ae ni ljubilo zopet na žgoče solnce. Pogovarjali so se o lepoti kraja in eden izmed njih se je izrazil, da je ta kraj ravnotako slikovit kakor slavna božja pot na Francoskem, ki ji pravijo Lurd. Pri MEDVLADJE SOCIALEN ROMAN. ' r Spisal Jožo Pahor. (Dalja.) — Ali nje nisi vprašala? — je spregovoril zs trenutek. — Menim, ds si ti vzrok. Veselile se je Izleta, zdaj pa je menda vse pokvarjeno! — Ali je nisi ti pripravila, da je prišla sem? — je očitsl nevoljno brat. — Nl bilo treba, še sama mi Je rekla! Zdi se mi, da zdaj nekaj ni v redu, ti pa nočeš povedati. Si-U jo kaj užalil? Poravnati bi bilo treba! Poizvedovala je v njegovem srcu, on pa jo skušal ostati povsem ravnodušen. — Nič nl! — jo je zavrnil ln se jezil sam nase. Vedel je, ds sestrk ne bo mirovala. —- Na Bršljanovec gremo, lep razgled je po dolini, — jo nadaljevala ln Rojniku se je zdelo, kakor bi ga nalašč mučila. Bolje, da ne grem I je pomislil ln se branil. A ko sta se še pogajala, je prišla grofica s ceste. Upa je, si je dejal Rojnik, ko jo je videl svežo In kakor pomlajeno; — kar je bilo sinoči, jo žo Šlo mimo. Tem bolje! — Ali greste ns Bršljanovec? — Jo jo vprašal prijazno. Opazil je, da je dekle spet mirno ln samozavestno, zsto se je tudi ssm otrese! neke neprijetno teže. Ni dolgo pomlšljala; odločila sa jo hitro, všeč jI je bilo. Rojnik jo vzel daljnogled ln kmalu sta bili napravljeni tudi dami. Pot na hrib se je pa početku vila ob amrekah navzgor, tako da jo bil na drugi atrani lep razgled. Ponoči je nekaj deževalo, zato je bilo vseokrog sveže kakor v prvi pomladi. Po pobočju v travi so gorelo deževno kapljice, kakor bi bilo posejano z biseri. Solnce jo široko usipalo svojo luč po nji in človeku Jo vrlskslo srce od razkošja in moči. Po rebri sta se pripodil! dve veverici, planili druga sa drugo na drevo, skokoma daljo v vejevje, spet na tla in sdirjall potem v gozdno temo. * — Se je mladost v srcu, dokler čuti vso to lepoto, — si je rekel Rojnik In poskušal peti; — še Je zdravje! Obstal Jo ln počakal. Obe dami sta se za-motlll nekoliko niže, odkoder ste opazovali hudournik. — Više. više! — jima je zaklical. — Cim više se vzpnemo, tem lepše Je! — Ko bl se vodno zopet ne vračali v nižine! — je rekla Natalija, ki ga je prva dohitela, daai močno zaaopljena. — Šibek smo rod, —- Je doatavils po kratkem oddihu, — volja nam je uaahnlla. Pogledal jo Je pozorneje, a nič nl bilo one nemoči prejšnjega večera na njenem obrasu. Lica ao JI šarela, v očeh |ta je počival čudežen mir, kakor ga ima človek, ki ae je sam s seboj boril in ki jo obogatel za tiho apoznanje. Utrgala Je ob poti možino ter jo pokazala Rojniku. — Saj veate, kako sc imenuje? Ni vedel. Pihnila je, da ae je sem« razpršilo. — Mannertreu! — je rekla. — Ni res! je vzkliknil. — Zakaj bi ne bilo rea? — J« vprašal trdno. — Nekaj vam ostane tajnost vse šivljenjc. vam moškim: globine ljul>eznl! In bolje je za vas, da te tajnosti ne odkrijete! Rekla je s glssom. ki je povedal, da js odgovor nemogoč ln odveč. — Kdo je kriv temu? — je vprašal Rojnik bolj aebe kot apremljevalko. — Kdo je kriv? Saj vidimo »vit. pa je daleč, allno dale* In is močvirja ne moremo do njega! — Glej gs. glej, kakšen modrec! — ae jo aaumrjala acatra. — Nikdar bl ne pričakovala t Kam t* «i tako hitro zalotil avojo lahkomiael-noal? Ali |« »f v svoji družbi Uko apreminja? — ae j« obrnila živahno in pomenljivo k Nata- SJla so velikokrat slišali, kako slavna je ta božja pot in da tja pri-do toliko vlakov romarjev kakor k njim vernikov aamih in da božja pot neizmerno veliko nese v čast in slavo lurške matere božje. Kar zahrepeneli so vsi pletaraki coklarji po taki božji poti. Najmlajši je bil še najbolj iznajdljiv; nič ni ugibal, povedal je, da jo že ima. "Kip imamo v stari šari," je rekel. "Res, da je polomljen in materi božji manjka roka in noga je odkrhnjena, ker se letujejo lesa črvi, ampak obraz tega kipa je tako mil, da je podoben Deklo je zardelo. — Nimam nikake moči nad njim, — je odgovorila. — J* li velika sprememb*?-------------- — Čudno, tako som vesel v tom solncu, v vsej tej prostosti in lepoti, kakor bl bil deset let mlajši! Pa da sem ob lahkomiselnosti! — je vzkliknil Rojnik. Ni več se ni spominjal sovražnih pogledov strojarjev. V gozd so prišli in pod nogami jim je polzelo. Prijeli ao se vsi trije za roke in vzklikali, ker se jo zdaj temu, zdaj onemu zdrsnilo. Rojnik je skušal zaplesti prste med Natalijine, pa mu je dekle energično otreslo roko. Čim više so Šli, tem močnejši je bil smolni vonj; vos hrib ga je bil poln. Grofica je zagledala v vlažni travi ciklame ln jih pričela nabirati, Rojnik in sestra pa sta šla počasi dalje. — Kako je Igor, mi še nisi povedala! — je vprašal Rojnik nenadno. — Je-li ozdravel? — Ne še popolnoma, pa upam, da bo to poletje. . — Ostaneš II v mestu? Vprašal je s posebnim glasom in sestra ga jo pogledala. — Grom v kratkem k — hotela je reči "k Slakovim", pa je popravila: na deželo. Brata je zbodlo, a tudi sestri ni bil pogovor ljub. Zapazil je. \ — Zakaj bi ne prišla rajša k meni? Ali nimam dovolj prostora? ' — Si-U me povabil kdaj? — je vprašala s poudarkom. — Saj vendar veš, kaki smo moški! Pridemo k tebi, bi rekla in vesel bi bil! — Co po ti jo sa vsbilo, te pa zdaj vabim, ali pridete? — Dogovorili smo se že, ti si prepozen, — j« rekla pikro in poetala. Gledala je za grofico, ki ja še vedno iskala ciklame. * Rojnik je pomislil: — Bolje bi bilo, da pridete k meni. Tukaj ja kakor doma, Slak mi ne ugaja! Zadnje besedo so bile sovražne, in sestra se je ozrla. — Čutils sem že onlkr^t tvojo antipatijo. Kaj ja vzrok ? Oatro jI je pogledal brat v oči. — Vprašaš? — jo dejal z očitanjem. — Poročena žena si! Ali ne misliš na to? — Ah, kaj še? — zamahnila je z roko in sa saamejsla prisiljeno. — Saj ml je še mož svetoval, naj grem! — Preizkuša te, kako se sama odločiš! Rojnik je govoril kratko, trdo, sestrin sklep se mu jo zdel prevažen, da bi se smejal. Poznal jo Grudna in vedel, kakšen mojster je, Če je treba skriti pravo čuvatvo za krinko. Hladen, leden je bil, ko je vae vrelo v njem, in komaj, da mu je mišica vztrepetala v obrazu od notranjo razburjenosti, če ga kdo ni prav dobro* poznal, si ni bil nikdar v svostl, koliko nevolje i In jaaa je v njem. To varan je mu je postalo službena lastnost, ravno tako važna, kakor strokovna sposobnost, žena mu je vse brala na obrasu, toda zadnje tedne mu je nalašč kljubovala, kar sta bila prišla radi zdravljenja stna spet v ostro navzkrižje. Tudi radi letovifo sta so le s po rekla ln Gruden se je ozlovoljen odločil, da poprosi dopusta šele v začetku jeseni, ko so začne lov. Tegs pa Grudnovka bratu ni povedala. — Za letos je odločeno, — je dejala kratko, — drugo leto pa pridemo k tebi! Rojnika jo peklo ln ugovarjal bl bil, da ni prihitela Natalija sa njima, bleda in prcatrale-na. Kača ji je bila zletela izpod roke, ko ae je bila sklonils k cveticam. — Nič dobrega! — je dejal Rojnik. — V gostom reaju je najti modrasa! — Ali ima to kak pomen? — je vprašala Grudnovka naglo. Osupnilo jo je, t nemirnimi očmi je gledsla Natalijo. — Tvoja misel je U izlet! — Je omehnil Rojnik Metri. Polnima ao prišli na vrh, a dobre volja nl bilo vač. Rojnik je opazil, da mo Jo acatra zamorila. ker J« bil aprožil razgovor o letovišču, ln grofica jo zaalutlla, da jo nekaj padlo mod njiju. Ko ao šil z griča, je Rojnik ponudil damama roko. pa ata jo odklonila druga za drugo. Soatra Je bila neopravljlva in brat jo sklepal. da ne ostane več dolgo pri njem. __(Daljo prihodnjič.). fare toliko prej odpre nova bol ja pot Kaplan Jakob je izvežbal šolsko mladino, opremil jo a papirnatimi čeladami in s vojaškim nastopanjem, dečkom'je dal piščalke in puške pa sablice, da je res vaa mladina bila kar omamlj veselja. Enako ao pridobivali odrasle, propaganda je bila u-a peš na za proglasitev novega Lurda. (Dalja prihodnjič.) sliki lurške matere bolje. Mi-loba tega obraza bo vplivala na vernike in prišli bodo številni romarji, mi pa bomo zbrali veliko denarja v čast in slavo božjo." Pritrjeval je mlademu coklar-ju prvi, pritrjeval je drugi, soglašali so vsi. Uganili so za vernega podobarja, Id jim bo brezplačno popravil kip. Niso se več dolgo mudili v senci, šli so domov in poiskali med ata* ro šaro zapuščeni kjp, ki je tam že dolgo ležal pozabljen. Šentjernej ski podobar je dodelal materi bežji nož5co, dodal ,e čisto novo roko, še pobarval e celo soho, pozlatil robe, a posebno skrb pa je posvetil obrazu, da je bil pogled naravnost presunljiv, ustnice pa je zakrožil sto malce, skoraj nevidno na smeh. Pletarski coklarji so bili vese-dela: želeti si niso mogli boljšega. Ugihali so sedaj še, kam naj bl postavili n9vo lurško mater božjo, ker pa^ellce v prijaznem kraju ni bilo in cerkvico tudi ne. Imeli so pravi križ z novim vprašanjem, kam bi soho postavili, ker da bi ji zidali hram x>žji, so niso ogrevali, kiijtl preveč bl stal, nabrati toliko denar-a od kmetov bi pa tudi kmalu ne mogli, ko bi vendar stalo tisočake. Vedeli so, da tisti, ki bi >ili pripravljeni darovati za novi Lurd, nimajo kaj prida, drugi, premožnejši pa bi so za novo >ožjo pot ne ogrevali in najbrž nič dali. V tem razmišljanju pa se je oglasi njih voditelj, prijor Aleš. Povedal je, da ve za mojstrskega kamnoseka v Verbov-cih, ki bo zastonj napravil. Kamnoseka Martina bi potem tudi ahko postavili za nekakega varuha novega Lurda. Ugajal jim e nasvet in menihi so prikimo-vali, dokler se prijor ni spet o-glasll in z zvenečim glasom nada-jeval: "Vse smo izdelali po božjem načrtu. Spomnili pa se nismo našaga župnika. Če tega ne naznanimo župniščem, da apra-vimo soho v kraj pod nadzorstvom našega župnika ter vse bližnje duhovščine,. ne bo imel novi Lurd privlačne sile na verno ljudstvo." Opazka je bila pametna in premetena, zato pa so tudi brž sklenili, da stvar izročijo župniku šentjernejske fare Tonetu isjaku. S tem korakom so bi-i še bližji do dobičkonosne bož-c poti. Vrlemu župniku Llsja-iu je bil načrt tudi zelo povolji, car načuditi se ni mogel duhovitosti menihov. In glas je šel X> cerkvah o novem Lurdu, s prlžnic se je po bližnjih in daljnih cerkvah oznanjevala propo-ved o materi božji v dolenjskem Srednjeveške razmere v Italiji. V cerkvi v Ceianu v Apuliji so shranjeno v dragocenih posodah svetinje'nekaterih svetnikov. Pred kratkim so te posode, ki predstavljajo veliko vrednost, izginile, svetinjo pa so bile raztresene po tleh. Prebivalstvo je bilo zaradi ropa, še bolj pa zaradi sakrilegija strašno razburjeno. Ljudje pa so naravnost pobesneli, ko je policija prijela tatu. Množica je vdrla v poslopje, kjer je nastanjena policija, pograbila ropar ja, ga iztrgala redarjem iz rok in ga vlekla na trg. Tu so ga tepli s palicami in celo koli in ga poimrtvega obesili na drog. Potem je drhal nanesla okrog improviziranih vislih dračja, lesa in desk, nakar je polila grmado s petrolejem in jo zažgala. Sele ko je razmesarjeno truplo zgorelo, se je množica nekoliko pomirila. Policija je šele sedaj posegla vmes in prijela one, ki so bili najbolj krivi linčanja cerkvenega roparja. Te dni ja bila porotna razprava proti krivcem linčanja tatu in posega v uradovanje policije. Kot je bilo pričakovati za razmere v Italiji, se je tudi zgodilo: vsi obtoženci so bili soglasno Oproščeni sokrivde umora. Po- to- se po. SO oblo. v verski psihozi ia da zato niso odgovorni za^H čin. avoj Ko so zapuatili voditelji seli. ga cerkvenega roparja aodifc* ki jih je oprostilo, jih je fina. tična množica pozdravila z bur nim ploskanjem in jih v trium! fu nosilš po ulicah. To ae dogaja v ^kulturni" iu. liji v "proavitljenem" XX. ito. ietju. Živali ln vreme. Da "preroku-jejo" nekatere živali vreme je znana stvar. Tako n. pr. je pri čakovatf dežja, kadar se mačke dolgo ližejo, če si ptiči čistijo perje, kadar se kure rade valja, jo po prahu in letajo sem in tja, kadar se ribe poganjajo iz vod« in ostajajo čebele v panju. Ce se bliža viljar ali nevihta, postajajo muhe vsiljive, martinčki se skrivajo, morske ptice letajo v bližini obale ali pa celo ostavijo morje, Čebele pa se v rojih vra-čajo v panje. — Nasprotno opa-zujemo ob lepem vremenu, da letajo lastavke visoko, čebele ia oso ostavljajo svoje gnezda že v ranem jutru, pajki živahno pre. dejo, muhe in netopirji letajo it pozno po zatonu solnca naokoli, | morsko ptice pa že zgodsj zju-' traj zapuztfjo svoja goezda v skalah in odlete na široko morje. Seveda pa radi tega ne moremo trditi, da živali vnaprej vedo, kako bo vreme, marveč si moramo njihovo vedenje razlagati z vlai-nostjo atmosfere, ki je v direktni zvezi z bodočim vremenom, na drugi strani pa vpliya ns živali, oziroma na njihovo razpoloženje. Živali torej niso v pra-vem pomenu besede "vremeno-slovci", marveč imajo le čudo. vito dober čut za izpremembe v atmosferi. šgfHraJtt zs "tomk"] ALI CITATE dobre knjige? Tadaj naročite knjige Književne matice S. M. P. J. Človeku ja potrebna duševna hrana kakor taleana. Največja zlo za delavca ja naznanja, Čimbolj jo delavec navaden, tembolj ga izkoriščajo od vaeh atrani. Dobra knjiga Jo naj-včji sovražnik nevodnoati in dulovnk tarna. Delavec aa mora učiti; vzeti ai mora aam, čeaar mu nl dalo ravna šola. Citati mora dobra knjigo. Ako ata ukaželjni, če hrepenita po Izobrazbi in duševnem razvedrilu, ako želita čitatl povaati Iz delavskega življenja, spoznati nekatero naravna reanice in Ca aa hočete seznaniti a temeljnimi pogoji angleškega jezika, naročita al sledeče knjiga: DWiamV*W|RMHI DIVTUna m>IW '. I.*. I. . $2.00 Zajed tlci__________L75 Zakon biogenezije ...-----------------L50 Jinunla Higgina H*.'. >»• nmMMi t t IM Pater Malaventura 1.50 Kdor naroči Zajedalce in Zakon biogenezije skupaj, dobi oba knjigi za tri dolarje. Vaa ta knjife ao lično In trpežno vezana. Poštnina je všteta. Naročilu priložita denarv Naročila za vaa gori omenjana knjiga prejema KNJIŽEVNA MATICA 1 N. P. J. 2667 So. Lawndale Avenue CHICAGO, ILL. VSAK JUGOSLOVAN V AMERIKI aa) ins hranilno vlogo, kar to )o sačetok poti kl vodi šo avojega posestva, doma sH trgoviao. Varčovaajo pomsgs do aoodvlaaoatl I« skrbaegs iirljaaja. ; , Več kakor 100.000 ljudi je otvorilo hranilne vloge v aaii banki, kar Jo Mjlspšl delna saapaafa, kateroga ottva aaša velika sorvativM apravljaaa kaaka. Nsis banka jo apravljoaa od iskaisolh la poitoalk apraviteljov la Jo tla«!«« Psdersloo Resorvao Baako la s tmb pod nadsoratvon Zdr. d ris t. Polog toga J* pod aadaerstvoai tadl drftav« Illiaots la Chieago Ctseriag N« odlaiajto. to»va< ia daaos saJoito s kraailaa vloffa v tej banki i« sploieo prlinano kot aajvotjl Jasoalovaaaki driavah. savod V KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 Blue Ialand Ave„ vogal 19. ulice Chieago, m. I radao ar t: V poodoljok I« oahoto ad S. ijatraj da e JO svofor, od Z. sjotrsj da i.