| fc pr«*niko». , . daily Saturday«, •ji*« and Holiday PROSVETA _glasilo slovenske narodne podporne jednote • Uredniški in uprsvniški prostori: 1607 South Lawndala Ava. Office of Publication: 2057 South Lawndala Ava. Telephone. Rockwell 4804 .fEABXXXVin Ona Hate )• M.00 ySS£ TgtLffS iSTVgJE; Ž SLiSTgS Chicago 23. ill., torek. 23. aprila (april 23). i94s Acceptance far mailing at special rate of postage provided for in section 1103. Act of Oct. 3, 1917, authortied on June 4. 1918. Subscription $6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 80 paratna mirovna Ameriko in Italijo? es proti kolektivni I/( za strmoglavlje-španskega režima JAKI V SLU2BI USKE ARMADE mtoa. D. C.. 22. apr. [tajnik James F. Byrnes fl člani senatnega odseka anje zadeve izjavil, da bo ika sklenila separatno mi-pogodbo z Italijo, ce ne eien sporazum s sovjet-usijo na konferenci zuna-jinistrov štirih velesil, ki ne v četrtek v Parizu. On i zagotovil člane odseka, erika ne bo podpirala ko-akcije proti fašistične-nu španskega diktatorja t Oscar Lange, poljski dele-i predlagal na seji članov tnega sveta, naj države v . Združenih narodov pre-i diplomatične in ekonom-nosaje s Francovim reži-Byrnes je dejal, da bi r odnošajev s tem reži-[lahko pognal Španijo v ci-I vojno in ta bi mogoče re-v zmagi komunizma. _ ne bo dovolila, da bi lizem zajel Iberijski poltmi tajnik je naznanil, da in W. Pauley, komisar cije, odpotoval v Mand-r in potem v rusko okupa-i cono v Koreji. On bo jotpviti, koliko skih tovarn v Wan vjeti odpeljali v Rusijo je naglaail, da vse go-tvo Mandžurije, kakor [itajske, zavisi od mand-industrij. je razkril, da bo mi-pogodba za Italijo prvr na konferenci med njim nanjimi ministri Velike Mje. Rusije in Francije na konferenci. On in brit-tnji minister Ernest Beta predlagala, naj Italija članica organizacije rtih narodov. Byrnes je bo poudarjal, da bo Ame-klenila separatno mirovno z Italijo, če ne bo do-I »porazum z Rusijo. Ame-I Velika Britanija in Fran-1 za to, da Trst ostane pod. docim Rusija zahteva wa mesto dobiti Jugosla- cilno je Bvrncsovo raz-da 20.000 izmed 110,000 v poljske armade genera-ersa v Italiji služi v ame-Mnnadi. Ti so uposleni kot Byrnes je priznal, da to« department je za to, da bkt vojake organizira kot ttuiske legije, ki naj bi na-*»» ameriške okupacijske nwiji. zaeno pa je nagia-1 odločitev zavisi od kon- *)" J* zahtevala od Velike [jj* ^mobilizacijo poljske *vItali,i Izjavila je, ds V0Jakl ogražajo varnost »vije Britski zunanji mi-* obljubil, da bo poljsks ^'Puščena, tods besede n»Ujn.k Patterson in ge-P**nhower &ef Keneral-na tajni seji čla-odseka za zuna-Vf Priznala, ds so v te-|» J' formiranju tujake tL J01" k8,Pro * ločitev >cr od. imetje *>* iivila ■ jJjmčijs. 22 apr/— avtoritete na tj* ds nem- ' i J° *,V,la P« trhšča.do-stradajo. —_ Laski kritizira ameriško politiko Tri osebe ne smejo odločati o usodi sveta London. 22. apr. — Profesor Harold J. Laski, načelnik ekse-kutivnega odbora britske delavske stranke, je v svojem govoru na konferenci zadružnih organizacij obsodil tajnosti ameriške politike glede atomske bomb^, Dejal je, da je Amerika razvila atomsko bombo, ki lahko opu-stoši večje ozemlje kot ga tvorita državi Illinois in Indiana. Laski je razkril, da je dobil informacije o produkciji take a-tomske bombe v diskuzijah s fiziki. "Hudobija je, ker tri osebe v Beli hiši lahko odločajo o usodi sveta in človeštva," je dejal. "Politika tajnosti je napad na blaginjo človeštva. Ta zastruplja vse faze v človeških odnošajih." ' V svojem govoru je Laski kritiziral tudi politiko zunanjega ministra Ernesta Bevina napram Španiji. "Ton šepetanja našega zunanjega ministra se mi ne do-pade," je dejal. Laski je svetoval grškemu kralju Juriju, naj ostane še nadalje v svoji sobi londoh$kega hotela. Odsvetoval mu je Vrnitev v Grčijo, da bi zasedel prestol, ker bi s tem povaročil ci- všlno:** ..... Zadružna grupa bo »radila hiše Uradnik ADF podprl gibanje Waahlngton. JD. C.—a konferenci zunanjih ministrov, ki se bo pričela v četrtek v |>arizu. Voditelji komunistične stranke vztrajajo pri zahtevi, da mora Francija podpirati 8tališče Sovjetske unije, ki se nanaša na mirovne pogodbe za Italijo, Ru-munijo, Bolgarijo, 'Ogrsko in Finsko. O tem bo razprava na konferenci zunanjih ministrov. Na izrednem zborovanju voditeljev komunistične stranke, ki se je vrSilo v Genttllyju, pariškem predmestju, je bil osvojen zaključek, da mora Francija podpirati zahtevo, da Jugoslavija dobi Trst. Francija naj utrdi prijateljske odnošaje z vsemi slovanskimi državami v vzhodni Evropi, zahteva odškodnino od Italije in zavzame odločno stališče proti režimu španskega diktatorja Franca. Komunistična stranka se je izrekla za politiko težke roke v Nemčiji, internacionalizacijo Po-rurja, avtonomijo Porenja in francosko aneksijo Fosarja. Jacques Duclos, tajnik komunistične stranke, je dejal,'da je ta stranka prva in vodilna stranka v Franciji. "Francoska zunanja politika mora biti osnovana na zavezniški enotnosti," je rekel Duclos. "Mednarodna reakeijaskula zlomiti to enotnost. Glasnik tc reakcije je Winston Churchill. On bi rad izoliral Sovjetsko unijo, toda gotovo je, da ne bo uspel. Mi lahko vidimo sadove Churchillo-ve reakcije v Grčiji." Doznava se, da bo francoski zunanji minister Georges Bidault takoj po odprtju konference zunanjih ministrov v Parizu zahteval, da mora Francija dobiti besedo pri pogajanjih in diskuzijah o mirovnih pogodbah za Rumunijo, Bolgarijo in Ograko. V dosedanjih pogajanjih ima besedo le pri sestavljanju mirovne pogodbe za Italijo. Bidault i n drugi francoski uradniki trdijo, da ima Francija politične, ekonomske in zgodovinske interese v državah južno-vzhodne Evrope. Ti so celo večji od nemških intereaov. toda Amerika ima besedo pri sestavljanju pogodb za te države, Franciji pa je bila zanikana. obsojanje Španskega režima ne zadostuje Glasilo ruske komunistične stranke zahteva akcijo ŠTUDIJA KOMPROMISNEGA PREDLOGA Wallace prevzel vodstvo pomožne akcije Waahington, D. C., 22. apr— Trgovinaki tajnik Henry A. Wallace je prevzel vodstvo pomožne akcije in zbiranja živil za lačne ljudi v Evropi in Aziji. On je apeliral na ameriško ljudstvo, nsj prispeva konzci virana živila za naaičevanje revežev. Ustanovljena je bila pomožns organizacija, v kateri so prominent-ne osebnosti Med temi so Philip Murray7 predMtdnik CIO, mrs. Eleanor Roosevelt in Herbert H. Lehman, bivši direktor UNRRA Moskva, 22. apr.—"Samo moralno obsojanje ni dovolj, da ae /svet iznebi generalising Franca in njegovega fašističnega režima v Španiji," pravi Pravda, glasilo komunistične stranke. "Obstoj tega režima ograža mir in varnost in za likvidacijo tega režima so potrebne konkretne akcije. Prva naj bi bila prelom di-plomatičnih odnošajev med državami v krogu Združenih narodov in Francovo vlado. Člani varnoatnega sveta Združenih narodov se morajo odločiti za akcijo, ker je špansko vprašanje najvažnejše." Pravda kritizira stališče, katero so zavzeli Edward R. Stettl-nius, ameriški reprezentant v varnostnem svetu; Alexander Cadogan, britski/reprezentant* E. N. Van Kleffena, holandaki reprezentant, in reprezentant! nekaterih drugih držav napram diktatorju Francu. Očita jim, "da skušajo utopiti španako vprašanje v poplavi besednih obsodb Francovega režima, pre-iakavah in študiji." New York. 22. apr.—Sidney Wise, dopisnik CBS, kateremu je španska fašistična vlada odvzela poverilnico, je- v radljskij* oddaji iz Pariza dejal, da je v Španiji najmanj dva tisoč naci stičnih agentov, kateri so nevarni in katere skušajo dobiti zs vezniške avtoritete. Wise Je bil izgnan iz Španije, ker je kritiziral Francov režim. On je dejal, da je Španija glavno skrivališče nemških in drugih na cistov. Med onimi, ki so dobili zavetje v Španiji, Je Leon de Grel-le, belgijski nacist In rekslst. On biva v San Sebastlanu. Diktator Franco Je ignoriral zahtevo belgijske vlade, naj nacists pošlje v Belgijo. Msdrid. ftppnlja. 22. apr.—General Jose Ladreda, minister za jgvna dela v Francovi vladi, Je zanikal obdolžltve, da so nemški znsnstveniki v Španiji zaposleni z raziskavami atomske energije, Obdolžltve Je Izrekel dr. Oscsr Lange, reprezentant Poljske v vsrnostnem svetu Združenih ns-rodov. Ladreda je zanikal tudi obdolžltve španskih republikancev da je diktator Franco odredil maane eksekucije političnih nasprotnikov v španskih jetnlšnl-csh. New York. 22. apr.—Repre-zentsnti treh ali štirih držav v vsrnostnem svetu, ki zahtevajo, ds vse države v okviru Združenih nsrodov pretrgsjo diplomatične in ekonomake odnošaje s fašistično Španijo, študirajo kompromisni predlog avstrslske delegacije. Ts Je, ds člsnl po-sebnegs pododseks vzamejo v pretres špansko vprašanje, preden se kskšns akcija podvzame proti Frsncovemu režimu. Ts predlog bo prišel na dnev-l ni red. ko se bodo člani varnost Bowles se zanaša na ljudstvo Novo svarilo pred inflacijo Waahlngton. D. C.. 22. apr.— Chester Bowles, direktor uradu za ekonomsko stabilizacijo, je napovedal, da bo ameriško ljudstvo Šlo v akcijo in rešilo oblast administracije za kontrolo cen. On je ponovno svaril pred nevarnostjo Inflacije, ker je nižja kongresna zbornica zadnji teden glasovala za omejitev oblasti administracije cen. Vladni ekonomski veščaki so izjavili, da kontrola cen ni mogoča na podlagi načrta, ki je bil sprejet v nižji zbornici. Člani senatnega odseka so naznanili zaslišanje o načrtu, ki Je bil . sprejet v nižji zbornici. Upanje je, da bo senat zavrgel načrt. Bowles je napovedal, dn bo ljudatvo poplavilo kongres s protesti zaradi sprejetja načrta. Člani nižje kongreane zbornice so se udali pritisku lobiatov mogočnih finančnih in „ industrijskih grup. V obsodbi akcije nižje zbornice ae je Bowleau pridružil Wilaon W. Wyatt, načelnik federalne stanovanjske administracije. Dejal je, da bo ovirala program gradnje atano-vanj za vojne veterane in utrla pot dviganju cen. Bitke v perzijski provinci Rusi dosegli svoje namene itltn ."4 • « iev- J Mjj Tehran. Perslja. 22. apr,—Poročilo iz uradnih virov omenja vroče bitke med npdovi In Četami vlade province Azerbadžan. član generalnega štaba perzijske vlade, katere predsednik je Qavam ea Saltaneh, je odredil, naj oborožene sile te vlade oata> nejo v krajih, v katerih so. Pozorlšče najbolj vročih bitk je na ozemlju pri Zenjanu, 175 milj severozapadno od Teherana in 150 milj južnovzhodno od Tabriza, glavnega mesta province Azerbadžan. Perzijske Čete so zbrane v krajih v bližini meje province Kurdistan. Premier Saltaneh Je in-struirul poveljstvo teh čet, nsj ne stori nobenega koraka, ki bi lahko povzročil nove komplikacije. Poročila trdijo, da so se ruske čete umaknile iz vseh perzijskih krajev z Izjemo onih v Azerbs-džunu. Kdaj se bodo umaknile iz te province, poročila ne omenjajo. London, 22. apr. — Michael Foot, laborit in član parlamenta, ki jo bil poslsn v Perzijo kot opazovalec, je izjavil, da so Rusi dosegli skoro vse svoje cilje In namene v Perziji. Dogovor, katerega so sklenili s perzijsko vlado, ni zmaga za organizacijo Združenih narodov. Foot in brigadir A. H. Head, konservstivec in član perlamen-ts. ats se mudils tri tedne v Perziji. Povedala sta po povratku v I/m d on, da jima sovjetske vojaške avtoritete niso dovolile oblake province Azerbsdžsn. To je bil vzrok, ds sts ae vrnila v I/jndon prej nego sta nsmers* Egipt zahteva besedo pri sestavljanju pogodbe Ksiro, Egipt, 22. spr.~Ursd-ni krogi so naznanili, da egipt-sks vlada zahtevs besedo pri pogajanjih glede sklenitve mirovne pogodbe za Italijo. Zainteresirana je zlasti v italijanske kolonije, ki meje ns Egipt. Reprezentant Egipta ne bo imel sedeža ns mirovni konferenci v Parizu, ker se je Kuetja izrek la proti povabilu rrprezentantov onih držav, ki se niso udeležile bojevanja. ...___________________ _________ vala. Foot je dejal, da je per- nega sveta gMUU na WojV seji I lijak« vlada umaknila svoje pri-v sredo. Poljski reprezentsnt I Uižbe proti Rusiji, ki so bile pred Lange vztraja pri zahtevi za člani varnostnega sveta Združe-žrelom odnošajev s fašistično nih nsrodov, zarsdi sovjetskega Špsnijo. Zahtevo so podprli re-1 pritiska, prezentsnti Rusije, Francije In javna obravna-VA PROTI GENERALU mihajlovlcu Notranji minister Ran-kovič razkril podrobnosti VLADA DOBILA DOKUMENTE I Belgrad. 22. apr. — General Druža Mihajlovlč, bivši poveljnik četnikov in vojni minister v ubežni vladi kralja Petra v Lon-donu, bo prišel pred sodišče prihodnji mesec. Pred enim letom je Mihajlovlč z ostanki svoje četniške armade pobegnil v jugoslovanske hribe, v katerih se je skrival do ujetja. Notranji minister Aleksander Ran ko vlč Je v razgovoru g dopisnikom ameriške čaaniške a-genture Associated Preaa razkril detajle v zvezi z ujetjem in' aretucijo Mihajlovlč«. Minister je dejal, da je Mihajlovlč priznal aodelovanje z Nemci V teku vojne. Obravnava proti generalu bo javna in odpfta poročevalcem zunanjih llatov. < Rankovič je dejal, "da je bil Mihajlovlč ujet v divjih in ne-obljudenih krajih med Boano In Sibljo 13. marca. On je atra-dal v svojem skrivališču, katerega ni nikdar zapustil od maja preteklega leta. Mihajlovlč je bil tako demorallziran, da se nI niti skušal upirati, temveč se je takoj podal organom ljudske avtoritete. Dejstvo, da Je imel general samo enajst pristašev d« je stradal in nikdar zapustil syojagac skrivališča od 19. maj« lanskega leta, je najboljši doka«, da v času aretacije ni imel mogočna afmade, da bi začel' oboro* ženo akcijo z namenom strmo-glnvljenja jugoslovanske vlade." Notrsnjl minister Je rszkril, da Je Mihajlovlč pridobil ng teži,* odkar Je v zaporu, In da Je zdrav. NJegovn največja telesna hiba io krutkovidnost. General se od aretacije nahaja v belgrad-ski jetnlšnici. v ksterl čaka na obravnavo. Štab 47 članov čita in sortira njegove dokumente. "Zbrali smo mnogo dokumentov z njegovim podpisom," je rekel Rankovič. "Mihajlovlč ns more zanikati svojih podpisov na dokumentih, ki dokazujejo, da je sodelovsl z Nemci In Izvršil zločine proti jugoslovanskemu ljudstvu. Zločini uklju-čujejo umore, požige, ropsnja In izdajstvo. MihsjlovIČ Je pomagal osiščnlm silam v borbi proti zaveznikom, Po moji sodbi naj bi dalo sodišče obtoženemu MIha J loviču priliko do izbire zagovornikov I* razlogs, ker |e to praksa naših ljudskih sodišč. . Mehike. Člani japonske vlade bodo odstooili / • Tokio, 22 apr ~Členi japonske vlade katere pf d»ednik te Ki-turo Aidehers. bodo reglgnlrall. Zadevno narn^-do i* oble»dl Wataru Net-4 e*f glavni tajnik vlade. Člsnl vlad* so se danes sestali na izredni seji. Molotov dospel V Pariz z letalom Psriz, 22 apr.—Ruski zunanji [ minister Molotov je dospe) v to mesto z letalom Takoj po prihodu je odšel v poslopje sovjet-akega poslamštvs. Molotov se Ijo udeležil k«mference zunanjih ministrov Francije/Velike Britanije in Amerike, ki se bo pričela v četrtek. Odpor proti skupnemu poveljstvu Zakonski načrt bo predložen senatu ' Waahlngton. D. C.. 22. apr.~- Opozicij« se Je pojsvil« v senatu proti predlogu glede ustanovitve skupnega poveljstva armade in mornarice In skupnegs o-brambnega svets. Republikanski senator Bridges je naznanil, ds bo predložil se-natu zakonski načrt za ustanovitev novega separatnega letalskega departments. Dejal je, da so nekateri člani odsekov za vo|a-ške in mornarične zadeve dali zagotovilo, da bodo podpirali njegov načrt Med senatorji, ki bodo podpirali načrt, so Smith, Hsrt. Wilson, Revercomb. Mavbank in Walsh. Bridges je dejal, da bi zakonski načrt, ki določa ustanovitev enotnegs poveljstva, če bi bil sprejet, rszhrsljsl civilno kontrolo in vse bran že oborožene sile. Načrt ao odobrili #lgnj pod-fidseka za vojaške zadeve, čigar riutelnik Je senator Thomas. if • PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO I If LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDMOTE Organ of and publlahod by Slovene National Banefll Society Naročnina sa Zdruiene drftare (isven Chicaga) in na loto, $34» sa pol lota. $1 JO sa četrt letar sa Chicago in Cicoro 97 JO sa celo lato. 9379 sa pol lato; sa inoset ostro 99.99. Subscription rates» tor tba United Stotos (except Chicago) and Canada IS JO per year, Chicago and Cioero $7 JO per year, foreign countries 10 JO per year. Cane oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopisov in nonaročenih člankov sa no vračajo. Rokopisi literarna vsebine (črtica, povesti pesmi itd.) se vrnejo pošiljatelju le v slučaju. «s Ja prileftil Advertising ^ates on agreement—Manuscripts of communications and unsolicited articles will not be returned. Other manuscripts, such as stories, plays, poems, etc« will be returned to sondes onlr whan accompanied by self-addressed and stamped envelope. Naslov na vse, kar ima stik s listami -PROSVETA 2937-30 So. Lawndale Ave.. Chicago. Illinois Datum v oklepaju na primer (March 31. 1040), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam je % tem datumom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da se vam list ne ustavi. plotovi nožih, na&sdbiti Sedeča stavka mesarskega trasta Zadnje čase je v deželi zopet veliko pomanjkanje mesa. Vsaj v Chicagu je tako, dasl so tukaj svetovno znane klavnice in ena največjih čikaških industrij. Meso je v tej naši klavniški prestolnici zadnje čase sploh izginilo iz mesnic, ali ga je pa zelo malo — po vseh videzih manj kot kdaj med vojno. Mnogi mesarji so svoje trgovine enostavno zaprli in šli na — počitnice. Kjer pa gospodinje začutijo kaj mesa, takoj navalijo na mesnico. Cikaški listi so zadnje dni prinesli slike mesnic, ki so bile masno oblegane po gospodinjah. EnaM poročila o velikem pomanjkanju mesa prihajajo tudi Sirom dežele, posebno pa iz večjih mest, kjer se nahajajo klavnice tako zvanega mesarskega uli klavniškega truata, kakor tudi iz kra jov, ki jih zalaga velika klavniška petorica. Klavniški magnatje in tudi meščanski tisk zvraču krivdo na — "black market" in na OPA. Da je črna trgovina v cvetju tudi z mesom, ni nobena tajnost. Ampak ta trgovina se ni pričela šele včeraj ali.pred par tedni, ko so mizerno plačani klavniški delavci dobili zvišanje plače za IS centov na uro, marveč traja že leta. Da ae je tako razpasla, je kriva slaba kontrola cen. Ako bi bila za te ljudake pijavke določena stroga kazen in ako bi imela OPA na razpolago armado tajne policije, ki bi lovila te izkoriščevalce ter jih tirala pred sodišče, bi tudi črna trgovina ne bila dobila takega obaega in se razpasla na vsem trgovskem področju. * Resnica o tekočem pomanjkanju mesa širom dežele je precej drugačna kot jo slikajo klavniški magnatje ali njih plačani sluge Resnica je v tem, odkar so bili klavniški magnatje prisiljeni povišati plače in del tega zvišanja tudi sami absorbirati po odredbi OPA, to je na račun svojih profitov, so se enostavno podali v — sedečo sisvkol Enostavno so prenehali z nakupovanjem klavne živine pod pretvezo, da je tega kriva OPA, ker Jih veže z restrik-cijsml in paralizira njih biznis — to je, jim ne dovoli dovolj "margina *, dovolj velikih profitov. To je en argument. Drug njih argument je, da klavne živine aploh ne morejo kupiti, ker poberejo vso "črni" trgovci. Pravijo, da s "črnim" trgom ne morejo konkurirati in da se Je ta polaatil skoraj vsega blznlsa. Klavniškim magnetom sta odgovorili Farmarska unija in unija klavniških delavcev CIO. Fred Stover, predsednik Farmargke unije v Iowi je te dni dejal, da je na farmah "doatl klavne živine. Ampak velike mesarske tvrdke so napravile zaroto, da zdrobijo OPA in uničijo kontrolo cen. Živine je dovolj in farmarji bi jo radi prodsll, ampak veleklavnice niso na trgu." Stover Je dejal, da Je od farmarske tržne zadruge (Live Stock Exchange) iz Sioux Cityja prejel poročilo, da je na trgu velika zaloga živine, toda agentje klavniških magnatov ponujajo veliko nižjo ceno kot je določena po OPA. Farmarji pod ceno seveda nočem prodati. "Izgleda, da klavniški magnatje sploh niso na trgu? pravi to poročilo. Enako poročilo je Stover prejel tudi od tržne-zadruge v St. Paulu. Da klavniški magnatje res niso na trgu, pokazuje dejstvo, da tudi v čtkaškem Stock Yardu zadnje tedne skoraj nič ne kupujejo, V pondeljek, 19. aprila, je v Stock Yard na primer prišlo čez 15,000 glav goveje živine. Vse staje v Stock Yardu so bile natla-•ene s klavno živino, toda čikaške klavnice oo pokupile manj kot 200 glav! Izgovor Je bil, da ao ostalo živino pokupili "črni" bor-zijsni. * Tukaj pridemo do druge točke. Unija klavniških delavcev, kije zadnji teden v klavniškem distriktu priredila velike proteetne demonstracije proti politiki klavniških magnatov. je slednje obtožila ne samo zarote proti OPA. marveč tudi, da delajo roka v roki s črnimi borzijani in črnimi klavnicami. Od njih kupujejo vse odpadke, v katerih je velik profit — v postranskih izdelkih, katere predelajo iz odpadkov. Od njih kupujejo tudi kote. To delajo, ker je pri postranskih th-oduktih veliko večji profit kot pri mesu. In tako zdaj črni trgovci prodajajo meso, klavniški magnatje pa postranake produkte! "Free enterprlae" je na konju! Vsa ta sabotaža in zarota proti ameriškemu ljudstvu ln OPA je prispevek klavniških magnatov v tekoči kampanji za uničenje kontrole cen. Ta sabotaža ln zaroU sta zelo učinkoviti in jo občutimo vsi Poaebnn pa jo občutijo klavniški delavci, kajti magnatje »o jih vrgli 20,000 na cesto. Ugleda, da v tej zaroti sodeluje tudi zvezni poljedelski department, ki nominalno še vedno "obratuje" klavnice. Vse večje klavnice so namreč te vedno v vladnih rokah. Seveda je to le farsa Tej farsi bi poljedelski department lahko hitro napravil konec s tem, da bi klavnlško industrijo taktično in ne samo legalno ali nominalno vzel v svoje roke in jo obratoval kot javno naprsvo V takem primeru bi se klsvnlški magnatje hitro premi slili, ali ps bi osUli na cesti. Unijs klavniških delavcev zahteva, da vlada/poljedelski department to tudi stori — prevzame to industrijo In jo obrstuje kot javno napravo. To bi bila tudi edina retnedura. 0 * Ce bi bila v Waahmgtonu napredna delavska vlada, bi se to tudi zgodilo Od kapitalistične vlade pa tega ni mogoče pričakovati, • to vaaj ne. dokler k v deželi ne pojavi ln razvije močna farvnar-sko-delavaka stranka Ako bi ameriško delavstvo imelo močno politično gibanje s sličnim programom kot fe Ima kanadska CCF bi tudi v W »ah ing tonu govorili drugačni jezik In tudi "trne enter-prUerjl" bi ne imeli take moči in bi vaaj v kongreeu toliko ne divjglt NA OBISKU PRI BELCEBUBU Coroepolie, Pa. — Vidi se mi, da je Vesna tudi letos, kakor lansko leto, prezgodaj razgrnila pred nami svoje čare. Tako je zgledala lepa — kakor kakšna julijska nevesta! Mislil sem, da se letos zima ne povrne, da bo ostala v svojem ledenem gradu nekje na severnem ali južnem tečaju. Sama se res ni povrnila s svojimi aneženemi viharji, ampak namesto sebe je poslala svojo hčerko slano v noči 6. aprila in vse pobelila, živo srebro pa potisnila na 18 stopinj nad ničlo. Lahko je ponosna na svojo hčerko njena mati v svojem ledenem gradu, ko je bila tako pridna, da je v eni sami noči o-ropala Vesno za beli suknjič. Res da je zjutraj sonce škodljiv ko odgnalo, ampak bilo je že prepozno, ker je že opravila svoj uničujoči posel, če pa je še kaj ostalo, se bo pa zopet povrnila. Saj ve, da je ne bo nikdo motil pri njenem ponovnem napadu. Topli vetrovi in oblaki so pre-lenl, da bi ponoči nadomestili toplo sonce in tako obvarovali nežno cvetje pred strupeno sla no, vsled tega so naši vrtovi spet oropani svojega produkta. Pa pravijo, da Bog Oče skrbi za vse svoje otroke. Če bi bilo to resnica, bi zaprl zimo in vse njene pomočnice v ledenem gradu. Ako bi to storil, bi imeli vsi njegovi otroci obilo sladkih sadežev. Vendar pa njemu nI zameriti, ker je že star, radi tega ima zima še celo v nebesih svoje zaveznike, eden od njih je gotovo tinti, ki led dela ln ga razbija. Na njegov zadnji god me je tako mojstersko spodbil, da se ml je zdelo, da letim tisoč milj na, uro. Naj povem, da sem se zasidral v nekem temnem prostoru. Tako je bilo temno, da ne bi mogel videti slona, ako bi bil Ko-račll slučajno mimo mene. Da, resnično sem se nahajal v koč-jlvem položaju. Toda ne dolgo, kajti kmalu sem se prepričal, da nisem tako osamljen kakor sem spočetka domneval. Ni mi bilo treba dolgo čakati, ko je že za-donel neki votli glas, ki je bil bolj podoben oddaljenemu grmenju kot človeškemu glasu. Čigav je bil ta glas, še danes ne vem, mislim pa, da je moral biti samega Belcebuba. Iz tistega grmenja sem razumel, da hoče vedeti kdo ga moti njegovem kraljestvu. Rekel je, če al komunist ali partizan, se zmažl prej ko je mogoče od tukaj, ker v njegovem kralje stvu ne rekrutirajo svojega naraščaja Iz vrst komunistov ln partizanov. Nato pa je nadalje val: "K nam so dobrodošli samo Hitlerjevi podrepniki in drugi vojni hujskači." Vedel sem, da besede meni slišijo, zato sem mu odgovoril: "Mogočni kralj teme, jaz sem oboje — komunist ln partizan Nato sem še Imel sanw toliko čaaa, da sem se mu aal fvalil za pojasnilo. Ko sem se zopet zavedel in odprl oči, sem videl, da ležim kot sem dolg ln širok v nekem bodečem grmu, v moji bližini pa se je jezil kos, čemur se nisem čudil, kajti pri padcu sem pogodil njegovo gnezdo in mu ga nehote uničil. Pa kaj gnezdo, saj je bilo še zgodaj in se ga je že gotovo drugega spletel. Ampak moje noge! Premišljal sem, kako bi pobral svoje boleče ude. 2e sem mislil poklicati na pomoč kakšnega svetnika, a nisem imel nobenega upanja, da bi se kateri odzval. Tak sem al zdel samemu sebi, kakor tisti oven, katerega je stari očak Mojzes daroval Bogu na irtve-niku namesto svojega sina. dele na stran. Samega e« t> sem ozmerjal, kar Je pomagalo, da se ml je slednjič posrečilo, de sem svoje kosti poetavil na noge. Čutil pa sem. da bi mi noga kmelu odpovedala svojo službo zato sem al poiskal sedeta. Najprvo sam se prav iskreno zahvalil Bogu. da me Je te ob pravem Času pripeljal na pot komunizma in obenem tu«*i na partizansko pot. To me Je redilo, da me te adaj ne cvre Belcotnih v vrelem olju. Ree da sem si pri padcu polomil nekaj reber, pa se je kljub temu izplačalo, kajti sedaj vem, da bom po smrti sprejet še gorak v večna lovišča. Zato se bom pa tudi poboljšal, vsaj v toliko, da se ne bom več jezil, tudi na tistega svetnika ne, čeprav sem si na njegovem produktu že dvakrat polomil rebra. Božja pota so včasih res ne-umljiva. V vojnem času sem večkrat premišljal, kako je bilo mogoče Rusom zlomiti hrbtenico Hitlerjevem hordam, namreč prej ko je bila odprta druga fronta v Franciji. Odkar pa me je pregnal Buloebub iz svojega kraljestva, mi je pa poetalo povsem jasno, zakaj je bilo tako uspešno rusko orožje. Kakor pa se sedaj vidi, je stric v Moskvi v dvomu in nič kaj več ne zaupa vojnim bogovom, zato je šel Perzijo, da bi načrpal nekoliko olja. Pa glej čudo božje! Precej je bil ogenj v strehi. Zdaj ski dom kot poslovodjo. Ker sam računal na skorajšnji nemški polom, sem šel kar sam, žena pa je ostala v Laškem, kajti prevoz pohištva je bil nemogoč. Pa odhodu Nemcev sem še tri mesece ostal v Trbovljah, nato pa sem šel nazaj v Laško in spet prevzel službo. Dela ja zelo dosti in delam od 12 do 14 ur na dan, včasih pa celo 16. Ampak delam z veseljem, kajti sedaj delamo vsi za svobodno in bolj-fo Jugoslavijo. Sedaj nam še ve, da angleške in ameriške oljne družbe hočejo, da ae vse olje izteka v njihove cevi. Domnevajo, da Stalin ne potrebuje o-lja, ker njemu zadostujejo vojni bogovi. On ni njihov ljubljenec, to pa vsled tega, ker je komunist. Da je olje vsega krivo, pa tudi ne verjamem. Na Koroškem in Primorskem ni olja, kljub temu pa Amerika in Anglija tako nastopata, kakor da bi bilo v tistih krajih polno oljnih vrelcev. Torej, ker vemo, da ni tam olja, nima tisto ozemlje kaj prida vrednosti za Ameriko in Anglijo. Res da ni ma vrednosti za njiju, ampak Lahoni stezajo svoje kremplje po njem. Toda kako se bodo pustili junaki vseh junakov, hrabri partizani, darovati, je pa drugo vprašanje, na katerega jaz ne morem odgovoriti. Toll! ko pa vem, če bodo Lahom u-stregll, bo ostal na Balkanu sod smodnika, ki se prej ali slej zopet jazletel. sledeče vsote: Andrej Pavečič : >30, Tom Ivanac $25; po $20: George Radoš in Ivan Kemeno-vič; Toma Oraškovic $15. Po $10: Mary Frankovlč, Matt 3arlov, John Jandrokovič, Peter Ivanac in Joe Knezovič; po 15: Toni Rančevič, Ana Ranče-vič, Stevo Dečkovič, Joe Koztev-čar, Mike Majnarič, Joe Lovasič, žena Toma Ivanaca, Juro Nova-čič, Frank Zupančič, Mary Pu-škarlč, Mfke Andler, Stevo Poz-derac, Joe Grčevič, Petar Čučič, marsikaj primanjkuje, ampak v John Džejtma, Sam Pezo, IZ SPODNJE REČICE PRI LAŠKEM IN IZ KROPE Palisade, Cole. — Prejela sem pismo od brata Franceta Cukja« tija iz Spodnje Rečice pri Laškem, ki nosi poštni pečat 23. fef>r. 1946 in se v izčrpku glasi: Draga sestra! — Za Tvoji dve pismi se Ti srčno zahvaljujem. Sestra Micka je v Franciji umrla, njen mož pa je po njeni smrti prišel sem in nekaj čaaa delal v Zagorju, nato pa odšel na Ho-landsko ln tam umrl. Za njune otroke ne vem kje so. Lojzko, ki je še v Franciji, je vojna precej zadela. Prišli so Nemci in vzeli njenega možal tako tudi starejšega dna, nato pa oba pognali v rudnike v Porurje. Sin se je v rudniku težko ponesrečil in v bolnišnici so ga Nemci zastrupili. Njuna hčerka se je letos poročila z nekim Francozom. Vsak, ki ima zemljo, jo mora obdelovati, ali pa jo država razdeli med tiste, ki nimajo nič. Graščinska poeestva dobijo tisti, ki jih bodo obdelovali, tako tudi Župnijska. Poeestva so zmanjšali. Na najinem rojstnem domu so tudi Imeli dosti težav, a hvala Bogu oatall so vsi živi. Starejši sin je moral v nemško vojsko, ko pa je prišel na dopust, je takoj šel v partizane. Pepca je doma, drugi sin pa je tudi odšel v partizane. Na ta način je mnogo mladeničev in mladih mol odšlo v partizane, sicer bi jih Nemci vzeli v svojo armado. V tej okolld je mnogo hiš po-tganih in uničenih. Dokler so tukaj vladali Nemci, niemo bili varni življenja. Gestapovci so rohneli in divjali vsepovsod. Na tisoče naših ljudi ao odgnali v lagerje v Nemčijo In Jih tam mu čili ter umortlL mnoge pe so jih sežgali. Mene so v septembru 1941 a silo prestavili v Laško blizu Celja da sem moral voditi konaum pri rudniku Grozili ao ml. če ne grem. da me bodo pnalall v lager. Težavno Je bilo to dek>, ker so mi Nemci vedno gradil In mi stall za petami Le ta 1944 pa ao rudnik zaprli ln tako tudi konaum. mene pa po-slall nazaj v Tripvlje v Delav- doglednem času si bomo vse u redili tako, da bo naša domovina resnično svobodna za vse enako. Sprejmi mnogo pozdravov od Tvojega brata — France Cukja ti in žena. Prejela sem tudi pismo od moje nečakinje Pavle Kov&ak iz Krope pri Celju, jxrfta Gornji-grad, Štajersko, ki se v izčrpku glasi: praga teta! — Bila sem doma pri mami in sem brala Vaše pismo. Zelo rada bi vedela, če so možje mojih sestričin prišli iz vojske. Kakor Vam je znano sem še pred vojno iskala dovoljenje, da bi šla v Ameriko, pa gg nisem dobila. Potem sem šla na Štajersko v službo. Po petih letih službe sem se poročila Imamo malo posestvo in dobila sva sina Tončeta in hčerko Majdko. Moj mož je že leta 1939 moral k vojakom. Potem je pri šla ta strašna vojna in komaj sva se rešila smrti. Naj Vam povem, da je mo; mož živel v gozdovih vse do o-svoboditve. Tudi jaz sem šla z njim, a mene so Nemci ujeli ln me trpinčili. Takrat sem bila že šest meseoev noseča, pa so me vseeno odgnali v mučilnico doma so vse zaplenili, naše o-troke pa odgnali daleč v Nemčijo. Majdica je bila stara koma] eno leto. JCo sem to izvedela aem z osmim meseoem porodila mrtvega fantka. Cez nekaj dn po tem je prišla sestra Mihaela in sva pobegnili. Pozneje sem bila še dvakrat zaprtn in prega njana do konca vojne. Moja dva otroka sta po dveh letih prišla nazaj. Majdica me ni nič poznala ln se nisva mogli pogovoriti, ker ni razumela slovensko. Tudi mož je ušel smrti po velikem trpljenju. Vse to draga teta, je bilo grozno, tako grozno, da sem v nekaj dneh popolnoma osivela, kakor bi bi la stara 80 let. Ampak vse to je za nami in mi se sedaj počutimo srečne. Polagoma se vse izboljšuje in kmalu bo naše življenje spet normalno. Naša dr žava je bila zelo prizadeta, kaj-ti mnogo je uničenega. Prav prisrčno pozdravljam Vas ln vse moje sorodnike. Pavla KoVšak. . Jennie Troyer. NA DELU ZA JUGOSLOVANSKE SIROTE Brownsville. Pa^—Koncert, se je vršil pred časom za pomoč jugoslovanskim sirotam, je dobro uspel. Vršil se je pod pokroviteljstvom društev, ki zborujejo v Hrvaškem narodnem domu v West Brownsvlllu. Igralke, ki so nastopile na koncertu, so bile iz Pittsburgha Izvajale so vsakovrstne plese občinstvu pa je najbolj ugajal ples jugoalovanake partlzanke v katerem je pokanla, kako hrabro so se borile Jugoslovan ske žene ob strani svojih bratov za osvoboditev Jugoslavije. Val navzoči so navdušeno aplavdi-rali. Med odmorom je nastop John Jandrokovič. predsednik Združenih društev, ter naznani pobiranje^roetovoljnlh prispev kov sa jugoalovanake sirote, za eno pa je povedal sklep Zdru Ženih društev, da bo oddan ves dobiček koncerta za leti namen namreč za siromake in brezdomce, žrtve nacizma in fašiama ter domačih i zda talcev. Občinstvo se je na apel dobro odzvalo m zbrali smo lepo vsoto. zlasti če pomislimo, da ni naša naselbins velika. Darovali ao sledeči: Društvo 307 HBZ 9100. Hrvstski klub iz Browns-villa 9100. društvo 396 SNPJ 10. društvo 4374 IWO $10. Posamezniki pa ao darovali Palok, Peter Spanič, Charles Lu-ketič, Joe Kemenovič in priredi-teljice koncerta. Dalje Ruth Beauty Shop iz Califomije, Pa., $6 in ena oseba 22 Poleg tega so članice Združenih društev zbrale 14 velikih zabojev konserviranih živil in tudi nekaj denarja, tako da je čisti dobiček znašal $6SQ. Ta vsota je bila odposlana na pristojno mesto v New York in smo že prejeli odgovor od Anne Krasne, da so vse prejeli v redu. Zaeno smo odposlali tudi 22 zabojev obleke in 14 zabojev živil, kar je po mojem mnenju prav lep uspeh za tako majhno naselbino kot je naša. Vendar pa tudi med nami najdemo ljudi, ki do danes še niso ničesar žrtvovali za naše brate in sestre v stari domovini, niti počenega groša ne, prav tako ne storili kakšnega koraka v ta namen. Ko bi te osebe vsaj enkrat na teden vzele v roke slovenske časopise in čitale pisma iz stare domovine, potem sem prepričana, da bi jih vsaj malo dregnilo v njihova železna sroa. V imenu vseh društev se najlepše zahvaljujem vsem poset-nikom koncerta, vsem darovalcem in ostalim, ki so pripomogli do tako lepega uspeha. Ivana Koslevčar, zapisnikarica 398 SNPJ. OČE JE OSTAL SAM S SINČKOM V FRANCIJI Milwaukee, Wis. — Pred kratkim smo prejeli pismo od Ivana Petana iz St. Denisa (Seine), Francija, datirano 23. febr. t. 1., ki se glasi: Draga teta, stric, bratranci in sestrične! — Gotovo ste radovedni, če smo ostali živi v tem strašnem klanju. Pisal bi Vam bil že prej o našem položaju, ampak takrat, ko so'me pripeljali iz Nemčije, niaem imel p: i sebi Vašega naslova. Danes sem ga pa prejel iz Jugoslavije in Vam takoj pišem. Ko so nas ameriški vojaki o-svobodili iz nemške sužnosti, sem nestrpno gledal ameriške vojake, upajoč, da bi med njimi zagledal katerega mojih sorodnikov v ameriški uniformi, pa nI bil nobeden meni podoben. Takrat sem bil kot živ mrlič in nisem mogel hoditi; nosili so mo moji tovariši in tehtal sem samo 49 kilogramov., Ameriški voja ki, ki so nam dajali hrano, so bili pravi junaki, zdravi, mladi ln krepki kot Herkuleji. Domov sem se vrnil 5. maja 1945, a doma sem našel le mo jega sinčka, ki je atar 11 let in je bil revež droben ln suh ter raztrgan — njegove mamice pa ne bomo več videli. Njo ao v internaciji v Auschwitzu umorili in sežgali.. Umrla je muče-niške smrti. Doma v stanovanju nem malo našel, kajti francoski fašisti niso bili dosti boljši od nemških. Tako sem začel življenje čisto znova, od kraja, kakor cigan Ostal mi je edino moj sinček — in to je sedaj vse moje veselje, upanje in nada. Brez njega bi tudi ne hotel ozdraveti, ker bi bilo tako boljše, živeti pa hočem edino zanj! To je moja dolžnost in tega se popolnoma zavedam. Sedaj nam obetajo, da bodo kmalu prišli boljši časi, ampak od obljub se ne more živeti. Kljub temu je treba delati Francija je bila zelo prizadeta v tej dolgi vojni, kakor so bile večinoma vse evropake dežele, tako tudi Jugoslavija, ki ae sede j dviga iz ruševin. Ostali člani naše družine so malo manj trpeli, dočim je moj mlajši brat, Id je bil dve in pol leta v ciji, komaj živ ostal Kako se nam je godilo v ciji, Vam ne bom opisoval I ste gotovo že čitali v listih J deli slike nemških gro2wjejj Le malo nas je prišlo iz t* mučilnic. Ali je bil kater med vas v evropski vojni' gokrat sem o tem mislil inj dal, če bi katerega spoznal gleščme, kolikor sem je zu_ sem govoril že deset let hodnjič bom več pisal in Stvari o poliuki in nih razmerah v Franciji. Baš ko sem hotel zaključi pismo, se je približal moj i z naročilom: "Papa, piši ji Ameriko, da pošiljam poljul najlepše pozdrave vsem m sorodnikom, četudi me ne znajo. Kadar se bom nauč amerikansko, jim bom san sol." Za danes naj zadostuje. S mite najlepše pozdrave od ne in mojega sinčka! -Petan in sinček Popob. Lambert Bold TUDI V TEJ DEŽELI PARADIRAJO Chisholm, Minn. — V Pr ti vidim, da se Cleveland^ pisnik, ki vzame veliko pi ra v listu, pošteno norčuje goslovanske mladine. Dop je citiral poznanega reakcii nega poročevalca Leighta ta, ki je opazoval mladk Belgradu, ko je korakala v vdušeni pijanosti in vzkl 'Tito je naš, mi smo Titovi Dopisnik omenja, da mh v Belgradu nosi Titove in nove slike pri paradah, ter druje, da je vse to smešn bedasto ter sprašuje, kak bilo videti, če bi v Clevd nosili po ulicah Trumanov Lauschetove slike in kriča stg ta dva moža naša. Res lo neumno nositi po ulicah mahove in Lauschetove i ako pa bi ona dva razdelila ljo in hiše med revno lju kakor to dela Tito v Jugosl bi pa zaslužila, da bi nara radiral njima v čast in noti ju slike. Ako ne bi bil dotični jx valeč največji sovražnik « slavije in poleg tega tudi bi lahko videl parade v Al ki in ne bi mu bilo trebi Belgrad. Sedaj so v naii ( stavke na dnevnem redu in dina maršira gor in dol ter vsakovrstne napise. Pred davnim je delavstvo stavki dva dolarja poviška nt prej ko so zmagali, pa so r pulanti podražili cene m vsem potrebščinam in ti delavstvo skoro na slabkfl je bilo pred stavko. V Jugoslaviji so vsaj I pametni, da se narod, ljui zanima za hiše in zemlj* čim se ameriška mladina a ga ne za hiše in ne za p« Pred menoj je ameriški^ in v njem vidim sliko vej ležečega v parku na klopi, njim pa je velik nap« the home of the brave. Poročevalec White je » lo prerano v Jugoslavija bi šel zdaj, ko je pr**™ rejati fieste. katerih bi ^ on deležen, nakar b. bil™ ber mož. Agnm KONCERT TAMBURAi* ORKESTRA UNIVERZ* DUOUESNE Chicago, 111. - V ssbM aprila, »e bo vršil konctfM buraškent orkestri unit ourasKc-K« , tt-riA Duqutsnc pod vod*-; „rj. M.tU G«^*^ aranžiral posebne ike in pta»e JP" zbor v celoti. ^I«« T. koncert bo M P" veterani, ki <* ^ premo ta j"> . napolnirTK,^^^ lu^iotri ps se bo pr^J kotička Koleri * Bohemian 1440 W I« odprt* « Po koncertu Odbor vam ^trerbo r-* Zt 1 p iz nove, prerojene ovenije in Jugoslavije 'Borovnici gradijo novo progo važna proga za Jugosla-je po*bej za federalno i,r j« ona, ki veže naso v«, s Trstom, preko katerega uvažamo največ blaga, ki ■ k nam po morski poti. „o danes, v dobi obnavlja-p^ga porušenega gospo-va ko nam zavezniki pre-organiracije UNRRA poma-s hrano, stroji in ostalimi vodi, je proga, ki veže dr- z najzmogljivejšo luko,/iz-& pomena. vojno je bila ta proga tako, kakor je danes za nas, za sovražnika življenska ži-katere ni mogel pogrešati. -snj so po tej poti vozili divizije, ki so prinašale in razdejanje v našo domo-Nemci pa so preko nje o-vali svoj "Afriški:korpus." ' ik je posebno živo obču-no važnost te proge za strategijo, ko se je južno preneslo v Italijo in so ki z italijanskih letališč -tano bombardirali želez-progo preko Brennerja, ki 3 proge Dunaj-Ljubljana-edina dvotirna proga, ki Nemčijo z Italijo. Preosta-mu samo še enotirna pro-ko Trbiža in dvotirna pre-jubljane. vojska, ki je operirala v ti s skupnim zavezniškim m, se je dobro zavedala jtvene važnosti, ki jo je ražniki predstavljala pro-jubljana-Trst. Zato jo je iano rušila in prekinjala, so jo Nemci silovito za-i z vojsko in nagosto po-mi bunkerji. Trikrat je" la Štampetov most in na-ila nešteto drugih manjših ih akcij. Zavezniki so z mi razdejali železno kon-Hjo, s katero so 1. 1941 Ita-nadomestili borovniški t, ki ga je razstrelila že jugoslovanska vojska na I umiku. ci so vedno z vso zagrize-hiteli popravljati posko-p progo. Porušeni Štam-most so zasilno premostili erzami, borovniški viadukt obšli s 3100 m dolgo pro-dolini Borovnišnice. tej obvozni progi se mora promet Še danes, kar zelo "a zadosti hiter prevoz," proga še daleč ne ustreza njim notrebam. Polmer "a loka po dolini znaša 180 - Po pravilih pa je naj-i dovoljeni polmer za * proge 300 metrov. Poleg ima 36 promilov največje-/lna; kar presega normal-jvišji dovoljeni vzpon na h Progah za 11 promilov. morajo voziti po nemški Jiu progi zelo počasi, tako slHiio lahko samo vsake urf vrhu tega pa se pogo-^t iztirjajo. osvoboditvi je stala °Masl pred dvema možno-' ali obnovporušeni vi- ~ fli pa obiti z novo jo. ndukt star preko 90 let b zaradi te^a tudi njegovi ' n,so porušeni, v zelo sla-Aanju Ker «e je v devet-^ letih rxKizemna voda na * »ižala. so prišli leseni te-«Moti .zven vode in začeli Zitn bi bilo njuno *Ndnl'* porušenih obokov rr.jkov ojaOati temelje, kar . ^ izredno zamudna in Sr '"»lacijt, ki ščiti tZ?^"- * ie v d0^h ^ l Zato je začela Z na m*P°4kodo- C 1 P",eK vt*h "fte- CL" " n i mo pozabiti, ^'-iatkov. ki so po-1 r^ i v;inu* v>adukta. jo J " ' za II km ^iU no-* W ki se v* ,'r't** • n-serju in ae 1 1 »r na drugi I ' Mudukta v " Pospešenje imigracije izgnancev Ameriška vlada ima v teku priprave za pospešitev imigracije takofevanih "displaced persons" ali pregnancev, ki se izkažejo kvalificirane za vstop v Zdr. države. To je v skladu z direktivo predsednik? Trumana, izdano 22. dec. 1945. Ti novi imigranti bodo prepuščeni v to deželo v okviru kvot, ki jih je določila tozadevna postava' in katere podajamo nižje v tem članku. One kvote, ki so že izčrpane oziroma skoro izčrpane, so zaznamovane s simbolom (1). One zaznamovane s simbolom (2) pa so že precej obremnjene z naraščajočimi vložitvami prošenj za vstop v Ameriko potom kvote. Kot pravi tozadevno poročilo, je za tekoče fiskalno leto določenot, da se da neizčrpane kvote na razpolago pregnancem v ameriški okupacijski coni v Avstriji in Nemčiji. Porazdelitev kvote sledi: ♦ SEVEROZAPADNA Letna EVROPA kvota Anglija, Škotska, Wa-leska, severna Irska 65,721 Irska 17,853 Norveška 2,377 Švedska 3,314 Danska ' 1,181 Islandija 100 Nizozemska 3,153 Belgija 1.304 Luksemburška ipo Švica 1,707» Francija 3,086 CENTRALNA EVROPA Nemčija 25,957 Dancig . 100 Čehoslovakija 2,874 (2) Poljska 6,524 (2) Avstrija 1,415 (2) Madžarska 869 (2) Jugoslavija 846 (1) VZHODNA EVROPA Rusija 2,712 Latvija 236 (2) Estonija 116 (2) .Litska 3S6 (2) Finska 569 Rumunija 377 (1) Bulgarija 100 (2) Turčija 227 (1) CENTRALNA EVROPA Grčija »07 (1) Albanija 100 Italija 5J02 Španija 252 (1) Portugalska 440 (1) Prednost v preostalih kvotah ali v delih kvot, ki ne bodo izčrpane. bodo imeli predvsem nejoiji sorodniki ameriških državljanov, kar sneči postavno tu bivsjoče prebivalce, ki imajo tam bodisi svoje žene. nedoletne otroke ali pa starše. Možja a-meriških državljank (poročenih z njimi po meaeeu juliju IS82) imajo tudi prednoat v kvoti Za preostali del kvote posameznih detet se lahko priglasijo drugi ki žele napraviti prošnjo za vstop v Ameriko. Brez dvoma bodo v naalednjih mesecih dobili največ viz za Ameriko posamezniki, ki so bili 22 decembra 1945 še v koncentracijskih taboriščih kot pre- gnanci—na ta datum je namreč predsednik Truman izdal direktivo tikajoča se pripustitve pregnancev—predvsem onih, ki so v taboriščih v ameriški okupacijski coni v Avstriji in Nemčiji. Vendar je obenem pojasnjeno, "da pripustitev pregnancev iz drugih dežel oziroma taborišč v drugih conah nI docela izklju čena. Po naredbi pripustitve so šteti kot pregnanci vsi oni' posameznik^ ki žive v taboriščih a-meriške okupacijske cone že od časa pred 22. decembrom 1945. Po naredbi pripustitve so porazdeljeni takole: 1. Oni, ki so bili prisilno pregnani iz njihovih domovin v Nemčijo na prisilno delo. 2. Vse one žrtve nacizma in fsšlzms, ki so morale bežati iz svojih domov v deželah izven Nemčije ter si iskati zavetja drugod, a zdaj nimajo več svojih domov, ns katera bi se mogli povrniti. 3. Vsi oni, ki so bili pregnani radi verskih in rasnih vzrokov, ali radi delovanja proti nacijski stranki in nemški vladi, kot tudi vsi oni, ki so ubežall, da se ognejo persekucljl in pregnanstvu radi takega delovanja in takih vzrokov. 4. Vsi oni, ki so btfli Izseljeni prisilno v deželah izven Nemčije po naredbah vojaških oblasti in v radi vojaških vzrokov, Iz-vzemši službovanje v armadi. 5. Oni posamezniki, ne Nemci, ki nlsb bili pregnsnl rsdi verskih ali narodnostnih vzrokov, toda imajo zadostne vzroke, ds _j boje povrniti v svoje rodne domovine, ker so prepričani, ds bi jih Um zsteklo preganjanje radi njih verskih, političnih sli »ličnih prepričanj, ali pa radi narodnosti. 6. Starši, žene, možje, otroci, bratje in sestre posameznikov navedenih v zgorsjšnjlh peterih kategorijah, ake *ive t njimi (Od družinskih članov tu navedenih se ne zahteva, da imajo izkazila bivanja v ameriški coni ne 22. decembra ali prej.) Osebe, ki niso uprevlčene do prednosti v kvoti za dobavo a-meriških viz, pa vseeno želijo napraviti prošnje za vstop, bodo upoštevane kot sledi: 1. Otroci brez Msršev sli ts-kl. ki ne vedo aH M»loh še ime Jo starše šive in o kaHTlh se ne ve kje so. če sploh live; 2. Oseb*, ki Imajo sorodnike v Združenih drisvnh in sicer do sorodstva prvega bratranca ali •estrično. 3. Vse druge pr»»gnene oa**be Zadevno poročilo pravi, da je velika večine pregnancev, kele rim \m» preiaednikova direktiva od 22 decembra 1945 skušala po-mahati, ds se preselijo v Zdru Angleški zunanji minister Be-vin je baje načrtu naklonjen, a do zdaj še ni mogel premagati vsega odpora političnih izvedencev angleškega zunanjega ministrstva, dočim so mu gospodarski strokovnjaki naklonjeni. Francozi ne bodo s tem načrtom zadovoljni, ker streme njihove zahteve pred vsem za tem, da se Porurje popolnoma odtrga od centralne nemške kontrole. Toda v tem pogledu je nad vse verjetno, da Anglija ne bo v nobenem slučaju hotela pristati na več kot gospodarsko internacionalizacijo Porurja. Britanci so prepričani, da je mednarodna gospodarska kontrola zadostno jamstvo proti temu, da Porurje ne bo še enkrat postalo baza nemškega oboroževanja. Rusija avojega mnenja v tej zadevi Še ni povedala. Preteklo leto je bila navidezno bolj naklonjena popolni 8cparaciji Porurja od Nemčije, dočim se zdaj dozdeva, da bi raje ohranila ta industrijski okraj pod centralno politično kontrolo Nemčije. Po grških volitvah ATENE.—ONA—V teku preteklega tedna sem se razgovar* jal z različnimi prvaki levičarskih strank, ki so bojkotirale volitve. Nekateri so bili obupani, drugi razjarjeni. Ko je Georges Kafantaria, e-den prvakov republikanske stranke prečital poročilo zavezniških opazovalcev, je dejal, da je bil namen očividno le, da poudarijo, da ni bilo nobenih resnih izgredov v teku glasovanja, da je bilo glasovanje poštuno ln da je nova monarhistična vlada legalno prišla na oblast, "Vsakdo v Atenah ve, da zavezniškim opazovalcem nI bilo do tega, da vidijo dejstva," je dejal. Theodore Havinis, bivši minister za notranje zadeve, je dejal, da je bilo glasovanje izvedeno pod pritiskom nezaslišanega terorja, ter da zavezniški o-pazovalci niso v tem pogledu nič pomagali. BlvŠl ministrski predsednik Sofoulis je omenil, da "so za« vozniški opazovalci nekako čud« no prezrli v svojem poročilu, kako so monarhistični teroristi razsajali v provincah. Celo po njihovih lastnih številkah, katcl re so očividno napihnili, so mo narhistične stranke dobile komaj približno 36 odstotkov vseh glasov. Z drugimi besedami povedano, republikanske stranke, ki so volitve bojkotirale, so zmagale s pretežno večino." Stamatid Mercouris, bivši minister za javni mir in red, se je Čudil, kako je mogoče, da so zavezniški opazovalci poročali u-godno, obenem pa Istočasno priznali, da je bilo "29 odstotkov glasov na volivnlh seznamih neveljavnih, ter da veČina seznamov ni bila popravljena niti v toliko, da bi se bilo črtalo m/tve in druge, ki niso imeli pravico, da glasujejo." Johh Soflanopoulos, bivši zunanji minister, je naglasil, ds je "smešno, da zavezniški opazovalci na enem mestu povedo, da so bile Številke prijav in registracije 'netočne in pogrstae,' potem pa čisto arbitrarno zaključijo, da so volivni rezultati 'prav in veljaven izraz ljudske volje." In Sofisnopoulos je dodal s trudnim glasom naslednje: "Po-ročllo teh opszovalcev Je neverjeten dokument, katerega cilj je, da opere Bevlna—moža, ki je v ozadju teh grških takozvsnih volitev. Verujem v to. ds bo grški narod kmalu Imel možnost. da Izsili upoštevanje svojih svetih demokrstlčnih pravic." Mariborski železničarji tekmujejo pri delu za obnovo Uspehi enomesečnega tekmovanja v prolsvodnji Mariborski železničarji so zaključili in ugotovili uspehe enomesečnega tekmovanja, ki je trajalo od 15. decembra 1945 do 15. januarja 1946. Na tekmovanje so pozvali železničarje v večjih prometnih središčih Jugoslavije. Z mariborskimi so tekmovale zagrebške, ljubljen ske, sarajevske, niške, subotišk«-. smederevske, kragujevaške in petrovgradske sindikalne organizacije želesničarjev. Mariborčani so napravili načrt tekmovanja, katerega namen je bil povečati proizvodnjo na vseh področjih dela in v enem mesecu zboljšati rezultate, računsjoč po povprečni proizvodnji v mesecih septembru, oktobru in novembru 1945. Sodelovale so železniške delavnice, . kurilnice, dispozicijske postaje, signalne delavnice ln sekcije za vzdrževanje proge. V enomesečnem tekmovanju so bili doseženi tile večji uspehi: na lokomotivah so izvršili 11 glavnih revizij, 5 glavnih popravil, eno periodično in 4 mala popravila ter s tem povečali proizvodnjo za 56 odstotkov. Na tovornih vozovih so izvršili 265 tekočih popravil, 240 srednjih, 185 velikih popravil in 21 obnov ter povečali proizvodnjo za 31 odstotkov. Na osebnih vozovih so izvršili 115 tekočih, 61 srednjih, 7 velikih popravil in dve obnovi tor na ta način povečali proizvodnjo za 29 odstotkov. Mariborski železničarji so v enem mesecu dvignili celotno proizvodnjo zadnjih treh mtpe-cev za povprečno 44 odstotkov. Železničarji, ki so prvi skupno z našo vojsko pristopili k obnovi porušenih mostov in prog, so ponovno pokazali z lepimi uspehi tekmovanju svojo zavest in razumevanje za novoletni poziv maršala Tita. Prebredli so vse težave in pri njihovem požrtvovalnem delu jih ni oviralo^ da je v kotlarni ln v vozovnem oddelku streha Šele v gradnji, da v večini delavnic okna še nima jo šib, ds je delavnica zs osebne vozoVe Šele v gradnji. Kljub vsem težsvsm so se požrtvoval no trudili, da bi dosegli čim boljše uspehe, in lep rezultat tekmovanja jim bo dal še novih pobud za stalno večanje in izpopolnjevanje proizvodnje, Pomagali ao tudi kmečkemu prebivalstvu V treh mesecih preteklega leta so mariborski železničarski delavci opravili okrog 1100 prostovoljnih ur sa pomoč kmečkemu prebivalstvu. Porabili so svoj prosti čas ob nedoljah, se odpeljali v določeno vas in si rasdeliii delo po svojih strokah: ključavničarji, kleparji, mehaniki, kovači in avtogeničnl varilci. Navadno so priredili tudi kratko politično zborovanje, združeno s kulturnim sporedom, petjem in recitacijami. V tem Času so obiskali naslednje kraje: Zgornjo Kungoto, Jareniuo, S večino. Sv. Jakob in Fram v Slovenskih goricah, Št. Janž in Prepolje na Dravskem polju. Ko so šli v Št. Janž na Dravskem polju, je štela skupina 21 delavcev. Že ob sedmih zjutraj so začeli z delom. Po obeh jutranjih mašah ao se zbrali pred cerkvijo domačini in tovariš Plevanč Franc jim je govoril o medsebojnem sodelovanju, ki bo zbližalo delavca ln kmeta in u-stvarilo pogoje sa lepše življenje v svobodni domovini. Ta dan so popravili 18 plutnih le-mežev, 12 plugov, 40 sekir, 12 verig, 6 velikih in 3 manjše gnojne Črpalke, 6 poljedelskih strojev, 12 dvokoles, zakrpali so 220 loncev in 98 skled, 50 loncem so napravili nova dna, naredili so 9 novih ključev, popravili 10 ključavnic, 21 stenskih ur in podkovali 3 konje. Pri prostovoljnem delu so se najbolje Ukazajl tovariši Plevanč Franc, kleparja Šublc in Sadnlk, DremelJ, Lapornik, Pe-ternel in Tumpej, Rasen skupin iz delavnic državnih Železnic se je trikrat udeležila prostovoljnega dela tudi skupina 12 delavcev iz kurilnice. Mariborski železničarji ao posvetili vsa svoje sile sa obnovo domovine. Zavedajo se. da Je obnova želetniškega prometa največjega pomena, obenem-pa so posvetili del avojega prostega časa pomoči kmečkemu prebivalstvu ter tako utrjujejo enotnost in sožitje našega ljudstva. V Pros veli se dnevne svetovne tn delavske veatl. All lik čttate vsak dsn? mm % Dobra »luži* » ** Tem potom s« nudi dobra prilika vsakemu mladeniču, kateri Želi dobro delo t m svojo bodočnost, V nsli vojski Je ntalns slutbs, ki Je dobro plačsna, skrajno varna in ki nudi priliko napredovanja In potovanja po svetu. V tej službi se vsakdo lahko isveftb« v resnih poklicih; hrana Je isberns in bruzplMčna, kar velja tudi o obleki in stsnuvanju in zdravniški pomoči. Vnakilo, ki gre v prekumurske kiuj« • l--biva naknadno le 20% povišanja plače, Po dvsjtetlt tn< m službovanju xumorete dobiti pokojnino s polovično plsčo in po SO letnem Rlutbovenju dobivat« pokojnino s trfctotrtinsko plačo. Vsako leto dobite JO dni dopuets s popolno plato! Poleg tega Imate tudi mnogo drugih prilik, katerih v drugem poklicu sploh ni. Ako ste v starosti od IB do 34 let in flsično »posobni (ali pa 17 lat s privoljenjem slsrtšev), se lahko prijavite sede J in vstopite v službo v sedanji mirni dobi pri nsli Redni Vojski. V svoj lastni prid—nabavite si vse toxadevne podrobnoetl HKDAJ! Javite se pri V. S. ARMY RICRVITIlie STATION 1SS W. Ven Buren St. SSSI Irving Perk Blvd. SMO Se. Rarlne Ave. žene države, doma Iz dežel v centralni in vzhodni Evropi ter na Balkanu. Kot je razvidno iz predsednikove izjave, znašajo skupne kvote teh dežel približno 39,000 na leto. Smatra se torej, ds so v tem skupnem številu vključene sledeče posamezne kvote: Avstrija 1,413 Bolgarij« 100 Čehoslo- vaklje 2.874 Dancig ISO Nemčija 25,957 Grčija 307 Madžar- ska im Poljska S,524 Rumu- nije 377 -rua. V BLAGI SPOMIN DEVETE OBLETNICE SMRTI odkar !• utUntla noli trwdn. oil n*ia Uvbllwu »oprof In mamica JOSEPHINE DELOST dne SI. aprila 1997. Devet dolgih let Je še minule, kar Tebe al več med aamt Sle si od nea se vedno tn m*m pustile !e blag spomin ne Teb«. Utihnil sa vedno Je TveJ g les. a v naših mislih In areth smo vedno a 7'«boJ. V llk«m grobu sd-j pettvaš, reše-um e«ek eedlo*« M« grubu ros« Ti cvele. ned grubvui plitki Ti polo. Počivaj v miru In Ukke n«| Ti bw Na obisku pri pisatelju Louisu Adamiču VLADIMIR DEDIJER Is knjige "BeleŠke is Amerike' (Nadaljevanje in konec.) Vprašal sem gs, kaj je s Travnom, ki so gs pri nas mnogo prevajali. Adamič se je zamislil in delal, da v Ameriki niti ne vedo Travnovcga pravega i-mena. živci je nekje, v Mehiki, odkoder je pošiljal svoje rokopi-se in že dolgo vrsto let se ne Javlja. Od novelših stvari nsm je Adamič priporočil drsmaks dels Lillisn Helmann. ki se je pojavila v zadnjih letih kot eden izmed najmočnejših dramakih pieccv, potem Howarda Pests, čigar romani, zlasti iz Wsshing-tonskegs obdobjs. so izredno močni. Imenovsl le še nekatera dela piaatelja črnca Rlchatda Rightsa. O svojih delih Adamič nI go-vodi. Že prej mi je bilo dobro znano, kakšen položaj ima on v ameriški knjiševnosti. v smeri-škem javnem življenju. Njegovo knjigo o diktaturi kralja Aleksandra "Rodoljubovo vrnitev" sem na skrivaj prevajal že pred kakimi deseti leti. To njegovo najbolj znano delo je dobilo nekoliko smeriških književnih nagrad in je bilo natisnjeno v stotinah tisnčev Izvodov. Adamič je neprestano sledili razvoju razmer v naši deželi In J ko so prišle prve vesti o narod-1 no-oavobodilnem boju v Jugo-slsviji, je zavzel svoje stališče, pošiljal je telegrame predsedniku Rooseveltg in ministru za zunanje zadeve Cordellu Hullu. V osebnih razgovorih s predsednikom Rooseveltom In njegovo gospo je objasnjeval situacijo pri nas, nastopal je na javnih mitingih, imel je predavsnja, v časopisih Je tiakal članke, pisal je pisma v najbolj vplivnih časopisih in prišel je ns idejo, da nspiše knjigo o dogodkih v Ju-goslsviji, ns temelju snovi, s katero j« razpolagal v Ameriki do »redine 1943 leta. Tako je objavil "MoJo rodno zemljo." Toda napačno bi bilo smatrati Adamiča kot pisatelja, ki fcc je specializiral le za vprašanja Jugoslsvije, za nekega jugoslovanskega pisatelja v Ameriki. Sčasoms se Je Adamič pre-tvoril v specialists v tem drugem vprašanju, za najbolj avtoritativnega ameriškega pisatelja za ta problem. Tako je treba gledati njegove knjige o Jugoslaviji kot del nje-govegs dela o emigrantih v A-merlki. Temo o Jugoslaviji Je vsel, ker je prišla naša dežela v zadnjih letih v središče pozornosti svetovne jsvnosti, ker Je on po rodu prsv iz Jugoslsvije, ker je ponosen na svojo stsro domovino, ker hoče podčrtsvstl, kaj so milijonske množice emi-grsntov prispevale k izgradnji Amerike. O • problemu emigrantov v Ameriki je Adamič napisal več knjig. Nedavno je končal svoje zadnje delo, ki bo objavljeno v Jeseni. Ims naslov "Narod narodov" in ima nalogo, ds še enkrat podčrta vlogo izaeljencev v ameriškem življenju. Delo na tem polju je prineslo Adamiču poseben položaj v a-merlškem javnem, pa celo tudi v političnem življenju. Člani kongresa, senstorjl, guvernerji, pa tudi sami predsedniki republike upoštevsjo. kaj govori in kaj piše Adsmič. ker vedo. da smatrajo emigrantske množice Adamiča za svojega človeka, ki se Je prebil It dna in je zavzel vpliven poloiai v ameriškem Javnem Življenju. To Jutro svs se še dolgo pogovarjala. potem pa sva se vrnila v hišo. kjer Je Adamič pregledal pošto, ki je ta dan prišla sanj. Pogled mi Je zastal na nekem mslem listu v obliki ča-•opisa. Njegov naalov je bil "T & T." Adamič ml Je razložil, da je to njegov časopis In ds gs izdaja že več let, le da je Imel drugo ime. V nJem podaja svoje mišljenje glede raznih političnih in kulturnih vprašanj. Tu je bilo mnogo člankov o politiki Vatikana. Adamič je žel iz svoje Slovenije odnesel mrž-njo proti klerikalizmu. To se čuti na vsaki strani njegovega lista, njegovih del. Vprašal sem Adamiča, zakaj se imenuje njegov list "T. Se T.", ker se prav tako izgovarja ime eksploziva—dinamita (ki ima isti naslov). Adamič je pokimal z glavo in med tem ko je on naprej pregledoval pošto, sem razmišljal o tem, zakaj je dal svojemu listu takšno ime in prišel sem do zaključka, da naj to o-značuje Adamičevo dinamičnost in tedaj mi je postalo jasno, sekaj je malo prej pokimal z glavo. Od mnogih Adamičevih znancev sem slišal, a iz tistegs, kar sem tudi sam videl, sem si u-stvaril mnenje, da je Adamič eden izmed najbolj delavnih ljudi, kar sem jih v življenju srečal. V tolikšni meri mu je uspelo vsrksti ameriško praktičnost, uporabiti jo v umetnosti pisanja, da je vse njegovo delo, njegova delavna soba, njegov sistem zbiranja materijala, njegov list, njegov kontakt z bralci, vse to je napravljalo vtis neke tovarne za pisanje knjig, v kateri se ve, kje je vsak obrat, ve se za vrednost vsakega obrata, v katerem gre vse po načrtu, kjer je vse v naprej preračunano. V vse to delo je Adamič vlagal svojo energijo, poedine knjige je delal s, takšnim žarom, da je prebil po petanjst, šestnajst ur na dan v neprestanem pisanju stran za stranjo. Zvest sodelavec mti je njegova žena Stella, Skupno z njim sodeluje pri zbiranju materijala, v organizaciji vseh pripravljalnih del za pisanje in izdajo knjige, ona se je tako poglobila v vso to snov, v ta duhovni svet svojega moža, da mu je postala nenadomestljiva. .. Na njenem obrazu sem opazil poteze, ki so me spominjale Adamiča, v njeni govorici sem poslušal besede, ki jih tudi Adamič pogosto in rad uporablja, tako kot se dogaja pri zakoncih, ki se vzajemno spoštujejo in ljubijo in ki žive močno vzajemno duhovno življenje.H e Drugega dne zjutraj sem se moral vrniti y New York. Adamič in Stella pta me spremila do postaje. Medtem ko je vlak vse bolj hitro brzel, sem rszmlšljsl o pomenu pisms, ki sem ga nosil s seboj z Adamičeve farme. To jutro je rano ob zori nekdo potrkal na vrata moje sobe. Pomolila se je koščata, siva glava Adamičevega vrtnarja Andreja Križmančiča, rojenega v okolici Trsta. V roki je držal pismo In dolgo se je opravičeval, da me je zbudil. Končno mi je izročil pismo in.me prosil, naj ga odnesem maršalu Titu. Pismo je bilo nsslovljeno: "Glas Tršačana" "Jaz spodaj podpisani bivši Tržačan s Prlmorja čestitam OF, maršalu Titu in vsemu par-tizanstvu, ki se je junaško borilo in zmagalo nad naclfašizmom. Zmaga ni še popolna, treba vam je še diplomatlčnega boja, da se priključi Jugoslaviji tudi Trst in vsa Primorska. Priporočal bi tudi tole: vsem fašističnim škofom pristrižite peroti, da ne bodo tam našim ljudem nevarni. Smrt nacifašizmu, življenje in svoboda narodu! Andrej Križbančič, c/o Louis Adamič, Milford, New Jersey/' Še enkrat sem se rokoval s starim Andrejem in ko je bil pri vratih, mi je rekel: "Sporočite tovarišu Titu, da se mu zahvaljujemo, ker brani naše slovenske pravice!" Razni mali oglasi SOMEONE THAT WANTS NICE HOME—Steady dependable girl or woman. General housework in lovely home. Capable plain cooking. 1 child. $25 to start. Plenty time off. Call Key. 5781 between 8 A. M — 1 P. M. 5 P. M.—9 P. M. GIRLS—WOMEN Light factory work; good working conditions; 48 hour week; have company paid hospitalization plan; vacation and paid holidays. Geib, Inc., 1751 N. Central Pk. OPERATORS Single needle pinking double needle on slips. Top wages. Ousrsnteed rates. Steady year round. Paid vacations. HINDEL MFG. CO. 651 So. Wells, 7th fl. 1st Class DIE REPAIR MEN TOP salaAy * Time and Vi over 40 hours Phonei Mr. Moodr—Oniarie 6800 or write JOHNSON MOTORS Div. of Outboard Marine and Mfg. Co. fi LAUNDRY HELP WANTED . MINIMUM WAGE $6.00 PER DAY TO START PRESS OPERATORS FOLDERS * FEEDERS TO WORK ON MANGLE Good opportunity. Apply R. 310 135 East 11th Place ILLINOIS CENTRAL JUL Roosevelt Rd. 8c Michigan Ave. Razni mali oglasi OPERATORS Experienced on better dressea 5 day week - Good Salary Apply Marguerite Pick, 127 E. Cestnut, Room 228 WOMAN to take complete charge of one year old child. No house work. Private room, permanent position and good salary Phone Bit. 6600 - Apt. 309 Rasni mali SEWING MACH1N? OPERATORS Experienced 0n men', tr0ulM. celk?nt working conditio^ cation; very high slanino ^ TROUSER MFG Vorp 14 N. Peoria ** GIRL WANTED GENERAL HOUSE WORK $35.00 per week. Experienced girl. Plain cooking. 4 in family. Laundry sent out. Call Central 7968 BOYS WANTED DELIVER MORNING PAPERS from 8 A.M. to 7 A.M. Over 16. North side. $18.00 per week Call LAKE VIEW 1714 GIRLS & WOMEN 18 — 55 Peking food and cookie products Clean, safe work BONUS Hours: 7 AM to 3:30 PM. 3 PM to 11 PM CAFETERIA IN PLANT . Paid Relief Periods and Vacations Burry Bisquit Corp. 6555 W. 85th Street WOMEN & GIRLS » , F*r , »., ,, WRAPPING LIGHT HARDWARE * HINGES Also t FOR LIGHT MACHINE WORK Permanent Positions CHICAGO SPRING HINGE CO. 1500 CARROLL AVE. Near Ashland 8c Lake MEN & BOYS e POLISHERS e BENCH ASSEMBLERS e DRILL PRESS OPERATORS PERMANENT POSITIONS CHICAGO SPRING HINGE CO. 1500 CARROLL AVE. Near Ashland 8c Lake GIRLS and WOMEN 8 SHIFTS, 8 TO 4:80 P.M.; 4:30 to 1 P.M. LIGHT FACTORY WORK ON SMALL PARTS; 48 HOUR WEEK Good starting rate; company commissary on premises Free Insurance COME READY FOR WORK Revere Camera Co. 320 E. Slat TISKARNA SXP.J. sprejema vsa- v tiskarsko obrt spadajoča dola Tiska vabila za veselice In shode, vlzitnicc, časnike, knjige, koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V »VOJI TISKARNI .....Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene zmerne, unijsko delo prve vrste Pišite po Informacije na naslov: SNPJ PRINTERY HS7SS S. Lawndale Avenue - . Chicago 13. Illinois TEL. ROCKWELL 4804 WESTERN ELECTRIC NEEDS WOMEN TO DO ASSEMBLY WORK IN THEIR NEW Modern, Air Conditioned PLANT 1. Good starting rates. 2. Progression increases in pay. 3. Piece work earnings, after short training period. 4. Liberal vacation plan. 6. Pay for holidays and sickness benefits. • 6. Retirement income plan. 7 J Wholesome food in convenient restaurants. 8. Athletics, clubs, dances, schools 9. Friendly supervisors and pleasant surroundings. 10. Congenial associates. WESTERN ELECTRIC APPLY GATE NUMBER 1 EMPLOYMENT OFFICE WEST END Administration Building 5555 ARCHER AVENUE (Cicero and Archer Avenues) HOURS 8:15 A.M—5 P.M. Week days Including Saturday GIRLS ^whSnS ^LDERERs, WINDERS, TESTERS Experienced or inexDeri Periodic increases wKh MOHAWK PRODUCTS' 4056 Roosevelt Road FOUNTAIN GIRLS PULL TIME Experienced Uniforms Furnished LARKINS DRUGS . 7900 Ingleside Ave. COMPTOMET OPERATOR GOOD SALARY - 5 DAY wj . Steady - Paid vacation* t7t Hospitalization Phone: Mr. Moody-Ontario or write JOHNSON MOTOl div.»el Outboard Maria« * <*d Mfg. Co. * Waukegan. Illinois Delo dobe MEHANIKI - ROKODEJ _»;. yr t * : ZA VZMŽEVŠUU DEL Acetylene Weldi Pipe Fitters Boilermakers Lathemen Tinners Bricklayers Tu je tpdi ugodna prilika za mla moSke se priučiti rokodelsta VI PRIČNETE KOT: MILLWRIGHT HELPER PIPE SHOP HELPER MACHINIST HANDYMA BOILERMAKER'S HELP TRUCK REPAIR APPRENTICE HELPER To so' dpbra dela pri stari estabV družbi. OGLASITE SE NA: Employment Dept. ARMOR AND CONN 43rd and Packers A UNION STOCKYARDS V Prosveil so dneva« m ne In delavske vestL Mi čltate vsak dan? 25 GIRLS AND WOMEN LIGHT ASSEMBLY WORK No experience required - Modern plant - Good starting i Automatic increases - Paid vacations - Many company benefit! Apply Employment Office 5013 NORTH KEDZIE AVENUE naroČite si dnevnk prosyeto 18. dve. tri. SIM all pat se Us is prišteje h de |e Hrt peedrof se tkane SNPJ, Je v vsaM a« iut Prssisfc* --tosnedntfnekssijsj* tako. sa člane ali esčlsas 8MJ • še plačaje Tesel sedel nI vsreks. «•» Ust Pvssrafte Je rašs h ___ „ ________ _ M M sad šltsl Ust vssk Pojasnilo.—Vseli; kakor hitre kateri teh Osnov prenshs biti »J SNPJ, ali te se preseli proč od dnitine In bo sahtevsl sam tednik, bode moral tisti član Is dotlčne družine, ki |e tako (M* naročena na dnevnik Prasveto, to takoj naznaniti uprsvniltvu ln obenem doplačaj dotično »eoto listu PresveU. Ako togi J stori tedaj *u*e uprav*Utvo enlist! datum se to vsoto nsrn