Foto: Božo Stupica Iskrene čestitke ob materinskem dnevu stran 12 Na Osnovni šoli Rodica Slovenija - dežela dobrot Območno tekmovanje turističnih podmladkov, ki delujejo na osnovnih Šolah, se je letos v okviru že 14. festivala Turizmu pomaga lastna glava dogajalo v kulturnem domu v Grobljah, organizator pa jc bila OŠ Rodica. Tekmovanja se je udeležilo osem skupin turističnih krožkov 'Z osnovnih šol: Ivana Kavčiča Izlake, Janka Kersnika Brdo. Jurija Vege i/ Moravč, McngeS, Stranje, Šmartno v Tuhinjski dolini, Trzin in sole gostiteljice. Vsako šolo je zastopalo od 10 do 15 otrok, tako da je bilo petkovo popoldne 10. marca na Rodici popestreno z otroškim vriSčcm. Pravila tekmovanja zahtevajo, da sc vsaka skupina predstavi na tri načine: Z raziskovalno nalogo, ki jo vnaprej posije ocenjevalni komisiji, na sam dan tekmovanja pa z razstavo in odrskim nastopom, vse na isto izbrano temo. Raziskovalne naloge so predstavile slovensko kulinarično bogastvo, ob blekov do pice, kot so ga slikovito poimenovali l/.lačani in njihovo nalogo je komisija najbolje ocenila. Večina nalog jc naslajala kar nekaj mesecev: otroci so zbirali podatke pri starih starših, v gostilnah, sodobnih prelirambnih obratih, črpali so iz krajevne in druge literature. Naloge so opremili s fotografijami in risbami in jih oblikovali s pomočjo sodobne računalniške opreme. Zanimiva je naloga OŠ Janka Kersnika, ki govori o krofih, zato so ji nadeli tudi zunanjo obliko krofa. Razstavni panoji, ki so jih šole postavile na balkonu grobeljske dvorane, so prikazovali dobrote slovenske kuhinje. Spoznali smo lahko, kako pripravljajo trojanske krofe, kakšne so izlaške koline, Trzinci so se predstavili s krompirjem, McngSani z zelišči, ki nam lahko pomagajo preživeti, Rodičani, Moravčani in Tuhinjci s sprehodom skozi zgodovino kuhinje in Stranjani z babičino črno kuhinjo in dedkovim čebelnjakom. 13. seja Občinskega sveta Občine Domžale Proračun za leto 2000 sprejet V sredo, 8. marca 2000, ob 16. uri je bila v sejni sobi Občine Domžale 13. seja Občinskega sveta, ki jo je po pooblastilu županje vodil mag. Milan Pirman, podžupan, pri delu in mu je pomagala Helena Drnovšek, pomočnica direktorja občinske uprave za organizacijo dela občinskega sveta. Navzočih je bilo 28 članov Občinskega sveta, med prisotnimi pa so bili tudi vsi načelniki oddelkov ter novinarja Dela (g. Janez Petkov.šek) ter Novic (ga. Danica Sraj). Zapisnik 12. seje Občinskega sveta Občine Domžale z dne 2. februarja 2000 so svetniki sprejeli (21 ZA) skupaj z dopolnilom Martina Grošlja, LDS, ki se glasi: »Predsedujoči seje - podžupan mag. Milan Pirman je med obravnavo II. točke dnevnega reda svetniku LDS Martinu Grošlju v okviru njegove razprave v skladu z 6». členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Domžale izrekel prvi opomin pred odvzemom besede«. Ker predlogov za umik oz. razširitev dnevnega reda ni bilo, jc bilo / 22 glasovi ZA odločeno, da se na 13. seji obravnava le proračun Občine Občine Domžale za leto 2000 in Odlok o izvrševanju proračuna Občine Domžale za leto 2000. Proračun »se predstavi« Predlog proračuna Občine Domžale za leto 2000 in predlog Odloka o izvrševanju proračuna Občine Domžale za leto 2000, skupaj z odgovori na pripombe iz javne obravnave so svetniki prejeli z vabilom, na seji še: - odprte obveznosti po zaključnem ra čunu Občine Domžale za leto 1999, ki se bodo pokrivale iz sredstev, zagotovljenih v proračunu Občine Domžale za leto 2000, - vložene amandmaje in odgovore k amandmajem k predlogu proračuna za drugo obravnavo, - amandmaje na predlog proračuna za leto 2000, ki jih je vložila predlagateljica županja VELIKA POŽARNA OGROŽENOST Uprava RS za zaščito in reševanje jc v začetku mana razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja na območju celotne Slovenije. Z dnem razglasitve te ogroženosti 17. .i 2000) je v naravnem okolju prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprl ogenj, puščali ali odmetavali goreče in druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar. STRAN NAGRADE ZA BRALCE SLAMNIKA Tokrat nagrade - po dve vstopnici za eno od nogometnih tekem, zagotavlja NOGOMETNI KIAJH DOMŽALE, zato je tudi vprašanje nogo metno. Napišite pravilni odgovor in ga pošljite na Uredništvo SIAMNIKA, Domžale. Ljubljanska 69, 1230 Domžale do 5. aprila 2000. Veli ko sreče! STRAN Županja Cveta Zalokar Oražem med odgovarjanjem na številna vprašanja svetnikov. - zaključke sej odborov in komisij pri Občinskem svetu ob obravnavi proračuna Občine Domžale za leto 2000. Županja Cveta Zalokar-Ora/em je predstavila dosedanji potek sprejemanja proračuna, na katerega je občinska uprava v fazi obravnave prejela 85 pripomb, sugestij in predlogov ter vprašanj ter pripravila nanje tudi odgovore. Na kratko je obrazložila amandmaje, ki jih je vložila kot predlagateljica, in nato prepustila besedo načelnici Oddelka za finance in gospodarstvo Metki Cerar. Ta je med drugim povedala, da je proračun uravnotežen glede na prvo in drugo obravnavo, da predvideva blizu 94 mio zadolževanja, ki jc ustrezno, nesporno in primerno. Turistični krožek OŠ Rodica, prejemnik xgga P™-"l«" festivala Turizmu pomaga lastna glava. Cest.tamo! KO SE PTIČKI ŽENIJO 'loje t Pri bajerju Čmeh je letos v organizaciji vrtcev. Instituta za celostni razvoj in okolje Domžale ter ob sodelovanju Turističnega društva Radomlje in sponzorjev potekala prireditev v počastitev Gregorjevega - dne, ko se ptički ženijo. Obiskovalci so bili navdušeni, prireditelji pa obljubljajo, da bo drugo leto te lepše. STRAN 14 SLOVESNOSTI V ZAGREBU IN NA HOMCU Slovesnostim ob 100-letnici rojstvu velikega opernega pevca Jožeta Gostiču, ki so bile v začetku marca tako v Zagrebu kol na Homcu, namenjamo celo stran. Ne prezrite naročilnice za monografijo in CD! STRAN 15 Dve strani javnih povabil, razpisov, objav in ob vestil, med njimi: javna povabila za predložitev vlog za prijavo programov sofinanciranja, kulturnih prireditev in založništva, za sofinancira nje obnove kulturnih domov, večjih vzdrževalnih del na športnih objektih, programov dela z mladimi, razpisi za dodelitev neprofitnih stanovanj. Ne prezrite! Občinski svet Občine Domžale med razpravo o letošnjem proračunu. Društvo upokojencev Domžale vabi na REDNI LETNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA v sredo, 26. aprila 2000 ob 14.30 v Domu upokojencev Domžale Vabljeni! Za pokušino vam z letošnjih pustnih prireditev ponujamo maskoto Pustne sekcije Striček z Vira, za katerim se je v karnevalu predstavilo več kot 50 skupin, ki so navdušile več kot 20.000 obiskovalcev. Foto: DARIS stran 1 IZ OBČINSKEGA SVETA Dragi bralci in bralke dober dan, Marec se počasti izteka in pomlad že trka na velika vrata. Malce razposajena je še, saj se že skoraj poletno vreme menja z mrzlim vetrom in snegom, ampak občutek, da je pomlad, je že pravi. Marec je po dolgem času mesec, v katerem boste dobili kar dve številki Slamnika. Pri prejšnji številki smo imeli nekaj težav, saj jc »razpadel« računalniški sistem v tiskarni, nato pa nam jc tiskarski škrat kar pošteno zagodel, zato se vsem iskreno opravičujemo. Kljub temu. da od novega leta dalje Slamnik izhaja tritedensko, prispevkov niti slučajno ne zmanjka, zato morajo nekateri člani počakati za objavo. Pri tem pa bi rada šc enkrat poudarila, da se članki Uredništva trudimo, da bi časopis oblikovali tako, da bi prinašal kar največ novic. Zato nas že zlasti veseli, ker vse več naših dopisnikov pošilja krajše članke s fotografijami. Najbrž pa tudi tokrat ne bo odveč, če vse dopisnike še enkrat zaprosim, naj članki ne bodo daljši od dobre strani, razen v izjemni primerih, in da veliko povedo tudi fotografije. Medtem je Uredništvo pripravilo tudi Poročilo o poslovanju javnega glasila Slamnik v letu 1999. Pri pripravi poročila je sodeloval tudi nekdanji urednik g. Bogdan Osolin, poročilo pa je na svoji prvi seji že obravnaval Izdajateljski svet. Prav na tej seji sta bili podani tudi dve pobudi, o katerih bomo najbrž še slišali, zlasti o drugi pa več pisali v prihodnje. V Slamniku naj bi namreč nekaj prostora namenili tudi literarnim prispevkom, kar smo sicer že storili, vendar le ob slovenskem kulturnem prazniku, in bi to veljalo še kdaj ponoviti. Druga pobuda je povezana s tem. da bi v Slamniku objavljali krajše novice iz občin, ki so nastale na območju nekdanje občine Domžale. Podobno nekatera glasila iz sosednjih občin že povzemajo novice iz našega Slamnika in najbrž bi bil zlasti za začetek to dober način pokrivanja nekdanje skupne občine. Ob leni pa bi naše bralce rada tudi seznanila, da vedno pri vratarju ob vstopu v stavbo Občine Domžale lahko dobijo zadnjo številko Slamnika. Tudi doslej so jo lahko dobili in kot nam je /nami, so po njej pridno segali" tudi občani in občanke drugih občin, ki so navadno prišli po opravkih na Upravno enoto Domžale. Danes bi vas rada opozorila /lasti na številne objave in obvestita, ki smo jim namenili kar dve strani. Pozorno ju preberite, saj prinašata vrsto pomembnih informacij, ki bt\io dobrodošle tako posameznikom kot društvom. Ne pozabite, prispevke za peto letošnjo številko SLAMNIKA, ki bo izšla 13. aprila, pošljite do vključno 3. aprila 2000, lahko tudi po E-mail vera.voj-ska@domzale.si. Svoj današnji prispevek zaključujem Z lepim pozdravom vsem bralkam in bralcem ter kitajsko modrostjo: Ne bojte se napredovati počasi, bojte se le tega, da bi se ustavili. ODGOVORNA UREDNICA 13. seja Občinskega sveta Občine Domžale Proračun za leto 2000 sprejet V sredo, 8. marca 2000 ob 16.00 uri je bila v sejni sobi Občine Domžale 13. seja O proračunu kot celoti V razpravi smo med drugim slišali: dr. Miha Brejc, SDS: V predlaganem proračunu ni bistvenih sprememb in novosti, kar pomeni, da jc razprava o zaključnem računu in osnutku proračuna padla v prazno. Vodstvo občine nima jasne predstave o razvoju občine, postavke ne temeljijo na vsebinskih dokumentih, temveč le na finančnih sredstvih (športna dvorana, obrtno industrijska cona, sejmišče); dr. Marko Starbek, SKD: skoraj noben amandma ni bil sprejet, škoda, saj je bil vložen trud, da bi naredili proračun, ki bi bil za vse sprejemljiv; pogreša bolj utemeljene razloge za neupoštevanje le-teh; opozoril na prenizka sredstva za sofinanciranje javnih prevozov; Jože Cuzak, DS: kot predsednik Odbora za gospodarstvo je zadovoljen s proračunom, o njem in drugih zadevah bi morali več vsebinsko razpravljati v odborih; Bogdan Osolin, SKD: pričakoval več dobrohotnosti pri obravnavi opozicijskih amandmajev, pogreša usklajevanje v okviru koordinacije političnih strank; opozoril na problem natalitete (število vpisanih otrok v prvi razred se niza'.'!, morda bi problem lahko reševali s predlaganimi amandmaji (prispevek družinam ob rojstvu otroka); Martin Grošelj, LDS: visok indeks pokrivanja obveznosti preteklih let, pred odločitvijo o proračunu zahteva terminski plan realizacije posameznih investicij, za katere so pogodbe že podpisane; Anton Preskar, predsednik Odbora za gospodarske javne službe: predstavil stališča odbora, proračun je dobro pripravljen na kar kaže tudi to, da ni veliko amandmajev, opzoril je še na nekatere konkretne investicije; Po krajši izmenjavi mnenj To-nija Dragarja, LDS, ki je replicira! na izjave nekaterih predhodnih razpravljalcev in opozoril na moč glasovalnega »valjarja« tudi v prejšnjem mandatnem obdobju, in dr. Mihom Brejcem, kateremu se je kasneje opravičil za besedo »diktatura,« ter vrsti replik je razpravo nadaljeval: Roman Lenassi, SKD: želi pojasnila o posameznih konkretnih postavkah (stroški dela Občinskega sveta, muzejska dejavnost, konkretni programi za finančna sredstva iz spremembe namembnosti zemljišč): dr. Miha Brejc, SDS: želi nekatere konkretne podatke o posameznih postavkah zlasti s področja varstva okolja in naročila nekaterih analiz in projektov; Marko Vresk, LDS: obrazložil, zakaj bo LDS glasovala za proračun; Franci Gerbec, ZLSD: podpira vsa področja, ki vplivajo na življenje in predlaga, da so v prihodnje svetniki seznanjeni s kompletnimi zapisniki posameznih odborov; občina ne bi smela vlagati v segmente, katerih izvirna skrb jc v pristojnosti države Milena Srcbotnjak, SLS je obrazložila predlagane amandma- J'e- Nato je županja v daljšem prispevku pojasnila, da jc bilo upoštevano kar nekaj pripomb in se ni strinjala z mnenjem opozicije, da proračun ni razvojno naravnan. V Domžalah nataliteta raste, najbrž pa jc ne bomo spodbudili le s tem, da bomo družinam ne glede na socialno stanje dajali določen prispevek ob rojstvu otroka, temveč z. urejenim predšol- skim varstvom, z. razvito osnovno šolo, urejanjem stanovanjske problematike, s štipendiranjem ipd. Opozorila je ludi na to, da jc /, realizacijo proračuna zadovoljna, saj jc finančna 78%. pogodbena pa celo 91%. Na vprašanja in pripombe iz razprave pa sta odgovarjala tudi načelnica Oddelka za finance in gospodarstvo Metka Cerar in načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja Zoran Vitorovič. Odmor Predsedujoči mag. Milan Pirman jc odredil 15 minutni odmor. V nadaljevanju razprave so sodelovali: Janez Grmek, SDS: problematika sanacije odlagališča v Studi Pavle Cerar, LDS: premalo denarja za podjetništvo in malo gospodarstvo, prevelike razlike med KS; Martin Grošelj, LDS: nezadovoljen z odgovori; dr. Miha Brejc, SDS: pogreša vsebinsko predstavitev postavk, kako načrtujemo njihovo realizacijo in nekatere odgovore na postavljena vprašanja; Roman Kurmanšek, SDS: segment »socialc« prešibak, zato so predlagali dodatne amandmaje, ki bi okrepili tO področje; podprl je tudi amandma za zagotovitev sredstev za pomnik ter dal še nekaj konkretnih pripomb ter želel tudi informacijo o problematiki gradnje doma za upokojence na Viru; Franc Čcrnagoj, Zeleni Slovenije: opozorilo na premajhna sredstva za varstvo okolja Marko Vresk, LDS: od županje izrecno zahteval odgovor, ali jc proračun naravnan nesocialno. Na vprašanja iz. razprave je odgovorila županja Cveta Zalokar-Oraž.cm, ki je posebej poudarila, da iz segmenta socialc, kjer so se finančna sredstva povečala /a 25%, le štiri točke temeljijo na zakonskih podlagah, vse ostalo sofinanciranje jc v občini nadslan-dardno: Pomoč ostarelim na domu Sofinanciranje dijaških vozovnic Zagotavljanje brezplačne pravne pomoči Preventivni socialni programi za mlade Stipend i jc Javna kuhinja, sofinanciranje so-cialno-humanitarnih društev in organizacij Socialna stanovanja Kaj ti jc deklica Pojasnila jc tudi problematiko gradnje večnamenske športne dvorane, možnosti »prihoda« ljubljanskega sejmišča v Domžale in gradnjo obrtno industrijske cone ter poudarila, da so v proračunu postavke (gradnje kanalizacij, vodovodov, krediti za obrtnike in podjetnike), ki dokazujejo, da občina ima vizijo. Načelnik Oddelka za gospodarske javne službe Frane Golorej jc pojasnil realizacijo posameznih pogodb. Franc Lenassi, predsednik Odbora za finance, je predstavil stališča Odbora za finance in posebej poudaril, da so bili zaključki odbora sprejeti s štirimi glasovi ZA in tremi glasovi PROTI. Amandmaji Po razpravi o predlogu proračuna v celoti in o poročilu Odbora za finance jc sledila razprava o vloženih amandmajih. Na sami seji so člani Občinskega sve- Svetnik iz zadnje V današnjem razgovoru in predstavitvi svetnikov občinskega sveta občine Domžale vam bomo predstavili enega bolj aktivnih svetnikov tega občinskega sveta, ne morda na samih sejah, vendar pa pred sejami, pri pripravi gradiv, pri dajanju mnenj in pobud na odborih sveta in tudi dobrega prijatelja, zaupanja vrednega človeka, krajana Ihana in svetnika LDS Liberalne demokracije Slovenije - gospoda Tonija Dragarja. # Se lahko na kratko predstaviš? Sem rojen Ihančan, vmes dvanajst !ei ha začasnem delu v Ljubljani, star trideset in Se malo let (letnik 1961 op. avtorja), poročen, oče dveh otrok, če-trtošolke Tjase in pogojnomalosolarč-ka Andraža, zaposlen v Lcku na lokaciji Mengeš, sicer pa svetnik LDS in eden od ustanoviteljev LDS Liberalne demokracije Slovenije na državnem nivoja & Ko sem te želel vprašati, kaj sicer delaš v življenju, sem prišel do ugotovitve da si dejaven na več področjih. Res je, moj čas se porazdeli med družino, službo, prijatelje in obveznosti, ki jih nalagajo občinske in strankarske funkcije. # Družina? Družina mi izredno veliko pomeni. Zelo smo navezani eden na dru- gega. Radi hodimo skupaj na izlete, se igramo, beremo, se učimo dela z računalnikom, kuhamo skupaj, popravljamo, včasih pa moramo zaradi kaljenja miru in nespoštovanja pravil igre sklicati t. i. hišni svet. To pa je potrebno samo doživeti. # Kaj pa zaposlitev, služba? V službi sem v Leku v Mengšu, kjer imam res dobre sodelavec in prijazne prijatelje; je pa služba danes bistveno drugačen in večji napor, kot je bila nekoč; rad imam svoje podjetje in me zelo boli vsaka neresnica ali namerno podtikanje laži o Ijcku, kar malo razočaran sem, če se zgodi krivica, kot bi se zgodilo meni. # Sem predvideval, da ne boš omenil - član Nadzornega sveta lxk d. d. ? No. funkcija jc zelo odgovorna saj veste kaj sprejemajo na Nadzornih svetih. Izvolili so me na Svetu delavcev Lck d. d., ki jc bil ustanovljen pred 6 leti in katerega član sem od začetka. Danes zaposleni zaslužijo vso pozornost in imajo pravico do informacije, predvsem pa je pomemben občutek, da nikoli niso sami, da imajo pozornost in imajo vedno koga, ki Prve komunalne investicije že pod streho Naselje Češenilc je dobilo novo javno razsvetljavo. Že v mesecu januarju je izbrani izvajalec nadal|eval gradnjo kanalizacije v De-pali vasi, ki je praktično končana. se bo potegnil zanj ali pa samo izpolnil njegovo željo in tam »gor« v Ljubljani kaj povprašal. # Pravijo, da imaš toliko prijateljev, da njihove telefoske številke ne spraviš v navadno telefonsko knjižico? Delno to tudi drži, vendar vedi, prijateljev ni nikoli preveč, sploh pa ne pravih prijateljev. # Si tudi tajnik društva FV 85? To pa je posebna zgodba. Letos praznujemo 15-lctnico ustanovitve in skupnega druženja, kar jc po mojih podatkih zelo redko. Smo fantje i/, okolice, ki smo res pravi prijatelji in se družimo pozimi na rekreaciji in kakšni partiji taroka, poleti pa vsako leto organiziramo mnogoboj, ki ima kar precej disciplin, jih ovrednotimo po doseženih mestih na tekmovanju, točke seštejemo in dobimo zmagovalca mnogoboja FV85. ki ga slovesno razglasimo vsako drugo soboto v oktobru, ko imamo občni zbor. Tekmujemo na primer v lokostrelstvu, šahu, atletiki, balinanju, biljardu, pikadu, kegljanju, plavanju, namiznem tenisu, tenisu, letos pa imamo novo disciplino - karting Moram sc pohvaliti, da sem bil eno leto celo zmagovalec mnogoboja kar ob Olimpijcih in dobrih športnikih ni lako majhen uspeh. Sicer pa je bil šport in bo moja ljubezen, sedaj bolj kot funkcionar in rekrativec, sem pa blagajnik pri bali-narjih Ihana, tajnik pri FV85, eden od ustanoviteljev Sokola Domžale in tudi predsednik komisije za šport pri županji in član predsedstva Športne zveze Domžale. # Spremljaš šport tudi prek TV ekranov? Zelo imam rad košarko in smuča' nje, tako da me prenosi tekem in uspehi Slovencev kar poživijo in mi polepšajo dan. Ponosen sem tudi na slovenske rokometaše, njihovo uvrstitev na Olimpijske igre in predvsem na to, da so zdržali in »nabrisali« Hrvate sredi Zagreba. To pa je bilo nekaj lepega. 0 V Občinskem svetu sediš vedno levo zadaj? Alije to kaj simbolike? Stola in pozicije oziroma pogleda do predsedujočega sc nekako navadiš. Včasih smo imeli seje Družbenopolitičnega zbora v konferenčni sobi, kjer jc bil drugačen razpored, skupne seje vseh treh zborov pa v Hali komunalnega centra, kar pa je poseben občutek. Stalen stol imam nekako II let, kolikor tudi sediva skupaj s kolegom iz LDS gospodom Martinom Grošljem. #*7Vq/a področja so družbene dejavnosti? Ja, v glavnem. Tudi v LDS sem s kolegi in kolegicami zadolžen za to področje (sem član odbora za druž- bene dejavnosti, član odbora za kulturo. Sport in dejavnost društev, član mlbora za priznanja in proslave občinskega pomena in predsednik komisije za Sport pri županji); Prav tako sem v zadnjem letu predsednik občinskega KVIAZa, kjer sc ukvarjamo s kadri, imenovanji, razrešitvami .... sem pa tudi član novega uredniškega odbora Slamnika. Zunaj družbenih dejavnosti pa sem član preojektne skupine za ločeno zbiranje odpadkov. Od lela 1989 nezdružljivosti opralvja-nja pridobitne dejavnosti z javno funkcijo, sem pa tudi šc sedaj predstavnik ustanovitelja v šoli Domžale v svetu šole in v Naši ihanski Soli v svetu staršev. ¥ Za konec, kako pa vse te tvoje dejavnosti sprejema družina? Doma sc skoraj nc pogovarjamo 0 politiki, o težavah v službi ali na občini. Prosti čas preživljamo skupaj in nas nc bremeni, kaj bo jutri. Takrat smo skupaj in dejansko sem takrat samo njihov. Imam srečo, da me žena razume in me podpira pri mojih dejavnostih, le otroka včasih ko sc popoldne ali zvečer odpravljam od doma nedolžno vprašata: »Oči. a tc lahko zvečer počakava?« Predstavili smo vam svetnika KDS, Tonija Dragarja, ki nam jc imel šc veliko povedati, večkrat jc poudaril, da mu ni za publieiteto, da raje dela bolj »zadaj«. Nič ni povedal 0 naporih pri volilnih opravilih, kjer jc kot član štaba in direktor kampanje pri Stani Stopa rjevi prebil marsikakšno nočno minulo življenja v pisarni LDSa, malo jc povedal o članstvu v Nadzornem svetu Ixka, kar ni majhna stvar, samo omenil jc ustanovitcljštvo republiške LDS. kot da jc to nekaj vsakdanjega, nič ni omenil, da sc odlično razume tudi s svetniki SDS; SKD. SI.S in drugimi, ki podpirajo županjo, malo jc postal žalosten, ko sem mu omenil, da jc predstavnik kontinuitete, saj ni nikoli bil v partiji tako kot tisti, ki sedaj zmerjajo, pa saj jih bo minilo, ni omenil, da je predsednik občinske konference ZSMS Domžale in jc imel s takratnimi oblastniki (ki Sc sedaj oblastujejo) kar precej težav in bližnjih srečanj. Sc in še bi lahko klepetala. Morda ob kakšni drugi priliki. Ob koncu je zaželel občanom Domžalsko občine in okoličanom veliko lepih dni, prijetnih spominov na preteklost, izvoljeni predstavniki pa morajo s svojimi dejanji zagotoviti, da taka prihodnost tudi bo. Zeli si, da bi vsi Igrali za Domžale po svojih najboljših močeh in znanjem. Pogovarjal se je MARTIN GROSEU Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 Številki), 1934 (I številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (I številka), nato pa je 5. II. 1962 pričel-izhajati Občinski poročevalce in jc redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko sc jc preimenoval v Slamnik. Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tel: 714-599, 720-100 (0609) 634505. Pomočnica odgovorne urednice KgISTINA BRODNIK. Člani uredništva SAŠA KOS, TONI DRAGAR. PAVEL PEVEC, JANEZ STIBRIĆ, LEON MARC, URBAN ŽNIDARSIĆ. ROK RAVNIKAR. Uredništvo glasila SLAMNIK jc na Ljubljanski cesti 69 v Domžalah. Uredništvo ERNA ZABJEK-KOCAR, 714-599, 720-100. URADNE URE: vsak petek od 13.-14. ure. Lektor prof. AVGUŠTIN PIRNAT. Glasilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS. štev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere sc obračunava DDV po stopnji 19%. TISK: DELO - Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana. stran ta prejeli tri amandmaje Milene Srebotnjak (SLS), en amandma Jureta Berlota (SLS), en amandma Tonlja Dragarja (LDS), en amandma Pavleta Cerarja (LDS), tri amandmaje svetniške SKD s šestimi podpisi in tri amandmaje svetniške skupine SDS s petimi podpisi. Milena Srebotnjak (SLS) in Toni Dragar (LDS) sta vložene amandmaje umaknila, amandma Jureta Berlota (SLS) ni bil vložen v skladu / določili Poslovnika Občinskega sveta Občine Doni/a-lc, o sprejemu posameznega amandmaja pa so svetniki glasovali takole: 1. AMANDMA' - predlagateljica županja Za 31,3 mio SIT sc poveča postavka 7103 »Prihodki od premoženja« v bilanci prihodkov in odhodkov, za isti znesek pa se zniža višina sredstev na postavki »Stanje sredstev na računu ob koncu preteklega leta« v računu financiranja. Amandma so člani Občinskega sveta sprejeli s 17 glasovi ZA. 2. AMANDMA - predlagateljica županja Postavka 0608 »Štipendije Občine Domžale« se poveča za 607.571 SIT (konto 4117), za isti znesek pa se zniža postavka 0699 (konto 4029) »Pokrivanje obveznosti preteklih let«. Amandma so člani Občinskega sveta sprejeli s 25 glasovi ZA. 3. AMANDMA - predlagateljica županja IZ OBČINSKEGA SVETA Postavka 1404 »Zavarovanje plemenske živine in poljščin« sc poveča za 600.000 SIT (konto 4102). za isti znesek pa se zniža postavka 1411 (konto 4208) »Poraba sredstev prejetih za spremembo namembnosti«. Amandma so člani Občinskega sveta sprejeli z. 19 glasovi /A in enim glasom PROTI. 4. AMANDMA - predlagateljica /upanja Postavka 1409 (konto 4119 za 200.000 SIT", konto 4120 za 200.000 SIT) »Pospeševanje razvoja podeželja in uvajanje CRPOV« se poveča' za 400.000 SIT, za isti znesek pa se zniža postavka 1411 (konto 4208) »Poraba sredstev prejetih za spremembo namembnosti«. Amandma so člani Občinskega sveta sprejeli z 22 glasovi ZA. 5. AMANDMA - predlagateljica županja Uvede se nova proračunska postavka na segmentu športa 0811 (konto 4120) »Investicijsko vzdrževanje Športnega parka Ihan« v višini 2 mio SIT. Sredstva se prerazporedijo iz proračunske postavke 0803 (konto 4120 za 500.000 SIT, konto 4302 za 500.000 SIT) »Vzdrževanje športnih objektov in opreme« v višini I mio SIT in iz proračunske postavke 0806 (konto 4202 za 500.000 SIT, konto 4205 za 500.000 SIT) »Športni park Vir in Domžale« v višini I mio SIT. Amandma so člani Občinskega sveta sprejeli z 22 glasovi ZA. 6. AMANDMA - predlagateljica /upanja Za 0,5 mio SIT se poveča postavka 0714 (konto 4120) »Obletnica smrti Jožeta Gostiča«, za isti znesek pa se zniža postavka 0120 (konto 4090) »Splošna proračunska rezervacija«. Amandma so člani Občinskega svela sprejeli s 23 glasovi ZA. 7. AMANDMA - predlagateljica županja Za 5,0 mio SIT sc formira nova proračunska postavka 1032 (konto 4204) »Cesta Brczje-Gor-juša, odsek Vesevka«, za isti znesek pa sc zniža višina sredstev na postavki 1002 (konto 4025) »Zimska služba«. Amandma so člani Občinskega sveta sprejeli s 25 glasovi ZA. 8. AMANDMA - predlagatelj Pavle Cerar (LDS) Za 500.000 SIT se poveča postavka 0808 (konto 4205) »Investicijsko vzdrževanje Športnega parka Dob«, za isti znesek pa se zniža postavka 0803 (konto 4120 za 250.000 SIT, konto 4302 za 250.000 SIT) »Vzdrževanje športnih objektov in opreme«. Amandma so člani Občinskega sveta sprejeli z 21 glasovi ZA. 9. AMANDMA - predlagateljica svetniška skupina SKD s šestimi podpisi Za 6,0 mio SIT se poveča postavka 0408 (konto 4119) »Sofinanciranje dijaških vozovnic«, za isti znesek pa sc zniža postavka 0806 (konto 4204) »Športni park Vir in Domžale« Pojasnilo V pogovoru z g. Romanom Lenassi jem, svetnikom SKD in predsednikom Odbora za finance, objavljenem v 3.štcvilki SLAMNIKA, jc bilo napisanih nekaj trditev, za katere bi želela dati pojasnilo: - Občinska uprava je proračun za leto 2000 pripravila že v novembru 1999 in ga 5. decembra oddala v proceduro Sprejemanja na Občinskem svetu. Zal so postopki sprejemanja, ki jih predpisuje poslovnik tako zapleteni in dolgotrajni (15 dni za oddajo gradiva pred prvo obravnavo, 30 dnevna javna obravnava, 20 dni za oddajo gradiva pred drugo obravnavo), da jc bil sprejet šele v začetku meseca marca. Pri tem sem sc sama skupaj z občinsko upravo trudila, da smo za pojasnila in vmesne laze porabil) najmanjše možne časovne roke. Pri sprejemanju poslovnika pa so prav svetniki SDS in SKD zahtevali daljše termine za obravnave na svetniških skupinah. - V letu 1999 na občini Domžale nismo obnavljali pisarn, kot nam očita g. Lenassi, pač pa so bila i/ postavke nabava opreme in inventarji!, namenjena sredstva za nakup 20 novih stolov v konferenčni sobi. Vsa ostala sredstva so bila porabljena za nakup in posodabljanje računalniške in informacijske opreme. Prav gotovo jc vsem občankam in občanom znano in poznano, kako« bogato in reprezentančno« so opremljeni prostori župan jinega urada, občinske uprave in nasploh stanje objekta občinske stavbe. Bili smo celo deležni kritike, da je stavba preveč zanemarjena, kar samo govori v prid temu, da ne zapravljamo denarja davkoplačevalcev za nepotrebno prerazkošno opremo. Dejstvo pa jc. da sem bila ob prevzemu funkcije županje v letu 1995, zgrožena nad stopnjo računalniške Opremljenosti, saj je bilo v občinski upravi le nekaj zastarelih računalnikov PC 286. S tem je bilo onemogočeno hitro in kvalitetno delo. V naslednjih letih smo dali prednost nabavi takšne opreme in izgrajevanju informacijskih baz. - V zvezi z zadolževanjem občine, ki je v proračunskem letu 1999 znašala 30,0 mio SIT, predvidena pa je bila v višini 94,0 mio SIT, ocenjujem, da je obseg zadolžitve uslre/eh in ne more biti razlog za zaskrbljenost. Zakon o financiranju občin namreč določa, da se občine lahko dolgoročno zadolžujejo v obsegu, ki ne presega 10%, odplačilo anuitet pa ne sme preseči 5 % realiziranih prihodkov občine v letu pred letom zadolževanja. Nadalje je določeno, da sc občina sme zadolžiti tudi za več kot 10 % realiziranih prihodkov, če odplačilo glavnice ne preseže 3 %. V proračunskem letu 1999 jc odplačilo glavnic in obresti znašalo 18,1 mio, kar jc manj kot 3 % realiziranih prihodkov 1998 (ki so znašali 3,25 mid SIT), tako da bi se občina lahko zadolžila celo preko 325 mio SIT. Zadolžitev v višini 30,0 mio SIT jc bila opravljena pri Ekološko razvojnem skladu RS za izgradnjo kanalizacije Dragomclj-Pšata in za izgradnjo vodovoda Kolovec - Preserje zaradi najema pod izredno ugodnimi pogoji (TOM+2% letno za obdobje 15-ih let). K omenjenemu kreditu je bilo pridobljeno tako soglasje Občinskega sveta kot tudi soglasje Ministrstva za finance. V proračunskem letu 2000 se za odplačilo glavnic in obresti namenja 26,4 mio SIT ali 0,8% proračunskih sredstev, zaradi česar sc občina lahko zadolži do višine preko 335mio SIT (realizirani prihodki v letu 1999 so znašali 3,35 mrd). Poudariti velja, da gre le za oceno, ki pa Se nc pomeni, da bo do zadolžitve tudi prišlo. V kolikor bo pritok prihodkov nad načrtovanimi in bi sc istočasno pokazalo, da se nekatere zastavljene proračunske naloge ne bodo uspele realizirati, se bo omenjeni znesek zadolžitve ob rebalansu ustrezno znižal. I/, navedenega nedvoumno izhaja, da so obsegi zadolžitev Občine primerni oz. ustrezni, tako z vidika ohranjanja gospodarske moči občine kol tudi Z vidika zakonodaje. Cveta ZALOKAR ORAŽEM, županja Amandma ni bil sprejel, ker je ZA sprejem glasovalo 8 članov Občinskega sveta. II pa jih je bilo PROTI. 10. AMANDMA - predlagateljica svetniška skupina SKD s'šestimi podpisi Uvede sc nova postavka 0413 (konto 4112) »Pomoč družinam ob rojstvu otroka v višini 14,0 mio SIT. Finančna sredstva se zagotovijo z, zmanjšanjem postavke 0807 (konto 4204 za 10,0 mio SIT, konto 4208 za 4,0 mio SIT) »Nova Sportno-pri redit vena dvorana«. Amandma ni bil sprejet, ker je ZA sprejem glasovalo devet članov Občinskega sveta, 12 pa jih je bilo PROTI. 11. AMANDMA - predlagateljica svetniška skupina SKD s šestimi podpisi Poveča se postavka 0713 (konto 4302) »Ohranjanje kulturne dediščine«. Sredstva se zagotovijo z ustreznim zmanjšanjem postavke 0109 (konto 4202) »Nabava opreme in inventarja«. Amandma ni bil sprejet, ker je ZA sprejem glasovalo devet članov Občinskega sveta, 15 pa jih je bilo PROTI. 12. AMANDMA - svetniška skupina SDS s petimi podpisi Pri postavki 0608 »Stipendije Občine Domžale« sc doda nova kontna številka 4119 v višini 3,0 mio SIT, za enak znesek se zniža postavka 0710 (konto 4120) »Muzejska dejavnost«. Amandma ni bil sprejet, ker je ZA sprejem glasovalo 12 članov Občinskega sveta, 12 pa jih jc bilo PROTI od 26 navzočih. ' 13. AMANDMA - svetniška skupina SDS s petimi podpisi Doda se nova postavka (konto 4204) »Pomnik osamosvojitve« v visini 5,0 mio SIT, za enak znesek se zmanjša postavka 0807 (konto 4208) »Nova športno-pri-reditvena dvorana«. Amandma ni bil sprejet, ker je ZA sprejem glasovalo osem članov Občinskega sveta, 16 pa jih je bilo PROTI. Z ločenim glasovanjem so člani občinskega sveta sprejeli naslednje SKLEPE: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejema 8 amandmajev k proračunu Občine Domžale za leto 2000. 2. Občinski svet Občine Domžale sprejema Proračun Občine Domžale za leto 2000 skupaj s sprejetimi amandmaji. ZA je glasovalo 17 svetnikov PROTI je glasovalo pet svetnikov 3. Občinski svet Občine Domžale sprejema Odlok o izvrševanju proračuna Občine Domžale za leto 2000. ZA je glasovalo 17 svetnikov PROTI je glasoval en svetnik 4. V Uradnem vestniku Občine Domžale se objavijo tudi proračuni vseh krajevnih skupnosti, ki so sestavni del proračuna Občine Domžale. ZA je glasovalo 17 svetnikov PROTI je glasoval en svetnik. VPRAŠANJA, POBUDE, PREDLOGI IN ZAHTEVE ČLANOV SVETA Pod točko vprašanja, pobude, predlogi in zahteve članov sveta so le-te prispevali: Toni Dragar, LDS - štiri, Bogdan Osolin, SKD, tri. Anton Preskar, LDS, dva in Jurij Berlot, enega. ODGOVORNA UREDNICA Socialdemokrati smo za otroke iz socialno Na zadnji seji domžalskega Občinskega sveta smo socialdemokrati skupaj s svetniki SKD vložili več amandmajev. Prevladovali so amandmaji za povečanje socialne varnosti naših občanov. Opažamo namreč, da je socialno stanje V naši „nči„i v izredno slabem stanj... iz dneva v dan je več tistih, k. se s svojimi Prihodki težko prebijajo i/, meseca v mesec. Kljub temu nas. amandmaj. n.so Prejeli zadostne podpore trenutno vladajoče garniture v Občinskem svetu. predlagali štipendije šibkih družin • 13. redna seja domžalskega Občinskega sveta jc torej pokazala, da Se vedno ni bistvenih sprememb v razmišljanju in delovanju sedanje pozicije, Ob razpravi o letošnjem proračunu sc županja in svetniške skupine, ki jo podpirajo, niso ozirali na naSc številne argumentirane in utemeljene Pripombe. Meni nio, da tudi letošnji Stornazni in politično obarvani projekti, ki so namenjeni zgolj zadovoljevanju interesov manjšega števila občanov. Premalo poudarka se daje socialni, število ljudi / minimalnim osebnim dohodkom jc v porastu, a kak.-snc razvojne politike in zboljšanja se-l|anjcga slabega socialnega slanja v ob- 11111 iz proračuna ni zaslediti Seda-n.ic Socialno stanje jc. kot je na seji 'epo povedal vodja domžalske svetniške skupine SDS dr. Miha Brejc, lako « odra/ večletne vladavine LDS in /d ružene liste, ki očitno nimata po- sluha za soeialo in stiske navadnih občanov. V sedanjem proračunu so namenjena ogromna finančna sredstva za projekte, 0 katerih Občinski svel ,1,1, m bil informiran (npr. gradnja nove športne dvorane), za ii.r-.s- predloge, s katerinji bi vsaj delno omilili slabo stanje v občini, pa s sirani /upanje ni in ni posluha. Socialdemokrati smo bili neprijetno presenečeni ob dejstvu, da vladajoča koalicija ni podprla vsaj tistega našega amandmaja, s katerim smo želeli pomagati družinam, ki imajo 5 ali več otrok. Otroci i/ teh družin bi s sprejetjem tega amandmaja lahko pridobili posebno štipendijo, s pomočjo katere bi jim bil omogočen OZ, olajšali Studii (ve sc. da so zaradi finančnih težav otroci iz številčnejših družin prikrajšani za študij, ker starti enostavno ne /morejo te finančne obremenitve). Vložen jc bil tudi amandma za uvedbo nove proračunske postavke z imenom Poinoč družinam ob rojstvu olroka. Po predlogu SKD in SDS bi morala domžalska občina / ustreznimi finančnimi sredstvi pomagati družinam ob rojstvu otroka (tako, kot to /c izvajajo neka- SDS SocialDemokrati Slovenije terc druge občine). Ponovno smo predlagali tudi postavitev pomnika v čast Samostojni Sloveniji. Tega v Domžalah še vedno ni. čeprav je županja že preti časom dejala, da so bila za ta namen porabljena finančna sredstva (2 mio SIT). Domžale tako ostajajo eno redkih mest. ki tudi po 10 letih samostojnosti še nimajo pomnika, kjer bi lahko slavnostno proslavljali našo osamosvojitev. Ta amandma, kot tudi vsi ostali, ki smo jih vložili, so krojili enako usodo - bili so zavrnjeni. Socialdemokrati se bomo na vsak način šc naprej trudili, da bi preko proračunskih postavk izboljšali socialno stanje naših občanov ter gojili nadzorno zavest, kar vsekakor potrebujemo. Zavedamo se. da so predvsem občani tisti, ki polnijo občinsko blagajno z. denarjem in da so proračunska sredstva javne finance, s katerimi mora občina ravnati skrbno in gospodarno. Iz. letošnjega proračuna Občine Domžale pa se na žalost Sc kako dobro vidi, da je letošnje leto tudi volilno leto. Večina postavk, i/ katerih bi LDS in Združena lista lahko »pritegnili volivce«, jc indeksirana nad povprečjem, ostale pa so drugotnega položaja. Škoda, kajti večina ob-čanov. ki sc otepa z vsakodnevnim preživetjem in socialnimi težavami, z. gradnjo nove športne dvorane ali profitnoga doma za ostarele (mimogrede, zaradi spornih določb, ki sta jih v tem primeru ugotovili in javno obelodanili svetniški skupini SDS in SKD. županja še vedno ni podpisala potrebnih pogodb) ne bo pridobila skoraj nič. Bi sc jim pa Sc kako poznalo, če bi se delež, v proračunu, ki jc namenjen sociali, povečal. JANEZ STIBRIČ Proračun 2000 v številkah Pri proračunu so zlasti zanimive številke, razmerja, odstotki, povečanja, zmanjšanja, prihodki, odhodki. Pa si poglejmo nekatere izmed njih: Vsi ocenjeni izdatki znašajo 3.380,6 mio SIT in se bodo pokrivali: - 2.771,3 mio iz naslova prihodkov - 515,0 mio na račun prenosa (presežka) sredstev iz leta 1999 - 94,3 mili SIT na račun zadolževanja. To pomeni, da je proračun občine Domžale uravnotežen. Prihodki Občina se bo financirala i/ naslednjih virov (podatki so v tisoč S1T): davki na dohodek in dobiček - sorazmeren delež dohodnine (35%) kot kompleksni davek na dohodek posameznikov, ki imajo stalno prebivališče na območju Občine Domžale - 1.500.000 davki na premoženje (nepremičnine, dediščine in darila ter davek na promet nepremičnin, finančno premoženje) - 453.000 domači davki na blago in storitve (davek od iger na srečo, taksa na igralne avtomate; takse za obremenjevanje voda, turistične, druge komunalne, požarne, priključne takse; pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest, odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda) - 129.000 udeležba na dobičku in dohodkih od premoženja (javna podjetja,*"prihodki od koncesij, obresti ipd.) - 183.170 takse in pristojbine (storitve občinske uprave) - 4.000 denarne kazni - 4.310 prihodki od prodaje blaga in storitev - 10.500 drugi nedavčni prihodki (komunalni prispevki, prispevki za stavbno urejanje zemljišč, prihodki glasila Slamnik, del ipd) -328.710 prihodki od prodaje blaga in storitev - 10.500 drugi nedavčni prihodki (komunalni prispevki, prispevki za stavbno urejanje zemljišč, pri- hodki glasila Slamnik, sofinanc. javnih del ipd) - 328.710 prihodki od prodaje osnovnih sredstev (zemljišč in nematerialnega premoženja) - 214 transferni prihodki iz drugih javno finančnih institucij (prejeta sredstva iz državnega proračuna za investicije in tekočo porabo ter sredstev iz drugih javnih skladov) - 135.79 Odhodki Poglejmo Se najzanimivejše številčne podatke o odhodkih po posameznih dejavnostih: Sptošn i finančni odhodki 533.490 Turizem 7.800 Podjetništvo in malo in gospodarstvo 22.000 Sociala 128.440 Otroško varstvo in predšolska vzgoja 396.581 Izobraževanje in raziskovanje 419,991 Kultura 184.438 Šport in rekreacija 19 i.527 Zdravstvo .15.200 ('estna infrastruktura 499. '97 Komunala $03.189 Protipožarna dejavnost 41SJ50 Civilna zaščita in reševanje 10.200 Kmetijstvo 83.466 Stanovanjska dejavnost 22.000 Prostorsko urejanje in načrtovanje 72.972 Varstvo okolja 9.400 Gospodarjenje s stavbnimi zemljišči 183.802 O. u. Požarno lestev nujno potrebujemo Pri reševanju ljudi v primeru požara iz visokih zgradb in omogočanju dostopa gasilcem do višjih mest, je najprimernejša sodobna motorna lestev 32 m, ki naj bi bila locirana v poklicnem Centru požarne varnosti v Domžalah. Naj bi bila zato, ker je še nimamo, si pa občina in zlasti predstavniki gasilcev in civilne zaščite zelo prizadevajo, da bi lestev čimprej kupili. V občini Domžale je namreč blizu 70 objektov, ki imajo od 4 do 12 etaž. Vsi ti objekti bi morali po veljavnih načelih imeti vsaj zasilno drugo pot umika v primeru požara, vendar je /al nimajo. Problematični so predvsem stanovanjski bloki, locirani v centru mesta, delno pa tudi v drugih krajih, kritične pa so tudi javne zgradbe, v katerih gre za velik pretok oseb. ki notranje strukture objekta dobro ne poznajo, najbolj problematični pa so stanovanjski kompleksi SPB. Kako izboljšati obstoječe stanje V študiji o možnostih reševanja ob požarih na območju občine Domžale* Mengeš, Lukovica, Moravče in Trzin, ki jo je pripravil g. Milan Pogačnik, dipl. ing. kcm., avtor ugotavlja, da bi vse omenjene težave uspeSno reševali, če bi bila na voljo sodobna motoma lestev 32 m. Lestev omogoča reševanje ljudi iz. visokih zgradb ter dostop gasilcem do višjih mest, h k ral i pa ima tudi vso možno opremo za gašenje. Izvoz lestve iz prostorov CPV je možen najkasneje v eni minuti, v dva do tri km oddaljenih kritičnih objektov v centru mesta pa ekipa lahko prispe najkasneje v štirih minutah in po sedmih minutah od prejema obvestila že lahko prične z reševanjem ali z intervencijo z višine, če le ima osnovne pogoje za približanje. Prav zaradi pomembnosti faktorja časa so dvižne kapacite- te iz Ljubljane ali Kamnika manj primerne. I-estev bi bistveno povečala tudi varnost in učinkovitost intervencij ob požarih v industriji, zato se pričakuje tudi njen interes za sofinanciranje. Omenjena lestev bi stala približno 80 mio SIT, kupljena pa naj bi bila v letošnjem letu. Razdelitev deležev temelji na ogroženosti posameznih območij občin in industrijskih objektov, Helios in Občina Domžale prevzameta 42% deleža celotne investicije, ostalo pa naj bi pokrile druge občine in posamezna podjetja. Lestev bo uporabljala poklicna gasilska enota CPV Količevo pri izvajanju javne gasilske službe in reševanju ob naravnih nesrečah na območju industrije in občin, katere bi lestev sofinancirale. »Pričakujemo hiter dogovor vseh sojinancerjev in čimprejšnji nakup lestve, ki bo bistveno povečala požarno varnost zlasti pri reševanju iz višjih poslopij in specifičnih objektov na območju nekdanje občine Domžale,« pravi županja in si želi, da bi bil projekt nakupa lestve čim-preje uresničen. O. u. Mlinščice, domžalska posebnost Življenje se začne ob vodi. Voda teče vedno navzdol. Naj nam dobre vode nikoli ne zmanjka! Pregovor pravi: »Ce sanjaš čisto vodo, ta odnaša skrbi, hudo je, kadar sanjaš umazano vodo.« Domžalam voda daje zc skoraj celo stoletje poseben pečat, zlasti je bil viden v času pred svetovno vojno, med njo in po njej, saj sc je ob Mlinščicah vrtelo precej mlinskih koles, ki so dajala zaslužek lastnikom mlinov in ljudem, ki so bili tam zaposleni. Mlinščice omogočajo vodovar-stvenikom ludi možnost regulacije količine vođe v strugi reke kamniške Bistrice, ki ob večjem deževju kar hitro naraste in v svojem spodnjem toku lahko tudi poplavlja. Iz Bistrice je speljanih kar precej teh tako imenovanih industrijskih kanalov, ki jim v Domžalah in mogoče Se kje rečemo Mlinščice z veliko začetnico. Ob eni od teh »mlinščic* sem preživela svoje otroštvo: bala sem se povodnega moža in hkrati vedela, v kakšni krasni stekleni pakiči pod vodo prebiva ta strašni in skrivnostni mož. Opazovala sem sosede in starega očeta, kako so kar brez dovoljenj postavili čez mlinšfico majhne zavarovane lesene mostičke in si tako skrajšali pot v trgovino, k peku Jarcu, k maši in še kam. Po takih mostičkih, rekli smo jim »brvi«, smo se preganjali tudi otroci, ki smo živeli na obeh straneh struge in se skupaj igrali »ris tanc«. sc lovili in skrivali. Nekaj vode od teh mlinščic se Se pretaka po mestnih kanalih pod zemljo, nekaj mlinščic nič več nc leče, struge se zaraščajo, kar težko jih je še najti. No. na zemljevidu Domžal pa se vidi zapis struga Mlinščice. Verjetno jc za mesto samo pomembno, da ima v svojem središču »živo vodo«, ki lahko pomaga ob večjem požaru, lepo je, da v tej vodi zopet rasle račja zel, da se na njej občasno zadržujejo divje race, vse to pomaga tudi našim otrokom, da spoznavajo sožitje v naravi kar sredi mesta. IX) tu vse lepo in prav. Težava sc prične pri vzdrževanju struge. Moj stari oCe je po prvi svetovni vojni zgradil betonsko škarpo, verjetno je s tem zaščitil svoje premoženje pred možno poplavo, saj je v njegovem času ta ista Mlinščica s svojo vodno močjo poganjala tudi sosednjo Skokovo žago, turbina na isti žagi pa je dajala elektriko najbližjim sosedom. Skokove žage ni več, ob našem vrtu tudi ni več kanala iz mlinščice, ki je vodil vodo do žage, skratka, nekaj stvari je precej drugačnih. Le mlinščica Se vedno teče v smeri proti Studi, mimo Bolharjcvih, pod mostom pri Prislanovih in tako naprej. Tudi dedkova škarpa je še, le rahlo sc je nagnila v strugo, ker Včasih vode v strugi kar nekaj časa ni. Potem se podere tudi »vodna fizika«. In kaj storiti? Že večkrat sem se oglasila na občinskem oddelku za okolje in prostor, pa mi mladi mož ni vedel dati pravega odgovora, kdo pravzaprav jc dolžan skrbeti za urejeno strugo oziroma za vzdrževanje Mlinščice. Enako vprašanje sem /astavila tudi Upravi RS za varstvo narave - Izpostava Ljubljana, kjer so mi odgovorili takole: »Prejeli smo vaš dopis, v katerem prosite za pojasnilo v zvezi 7. vzdrževanjem strug mlinščic oziroma objektov ob njih. Splošno velja, da so struge mlinščic objekti v posebni rabi in jih iz sredstev našega ministrstva ni možno vzdrževati, saj imamo v upravljanju le objekte v splošni rabi. Struge mliaščic vzdržujejo sami uporabniki, kar velja tudi v konkretnem primeru.« Tudi v knjigah gospoda Stražarja zasledimo stavek, da so struge mlinščic vzdrževali njihovi uporabniki. Kdo je sedaj uporabnik Mlinščice? Je to Občina Domžale? .leto spodaj podpisana občanka? Upam, da to ne bo občinski gordijski vozel, ki ga bo presekala stara škarpa, ko sc bo prevrnila v strugo, ampak ho pojasnilo in navodilo odgovornega občinskega oddelka z nc preveč zapletenim birokratskim postopkom. Pa da ne Ni steklo preveč vode po strugi do takrat, ko bomo lahko prebrali odgovor »odgovornih«! MICA KAVKA Krajevna skupnost Homec-Nožice Od investicij je bila v preteklem letu najpomembnejša gradnja nasipa ob Kamniški Bistrici, ki bo varoval prebivalce Nožic pred morebitnimi naraslimi vodami. Hvaležni smo vsem, ki so sodelovali pri tej gradnji, posebej pa še Ministrstvu za okolje in prostor, ki je namenilo sredstva in vodilo gradnjo. Nasip je tudi lep primer dobrega sodelovanja med sosednjima občinama Kamnik in Domžale in med sosednjima krajevnima skupnostma, saj poteka večji del nasipa v sosednji KS Smarca. kjer so lastniki odstopili zemljišča za ureditev samega nasipa. V letu 199.9 je Občina Domžale začela z gradnjo tretje faze izgradnje pločnika na VII. ulici v novem delu Homca. Celotna gradnja poteka že od leta 1997, omogočila pa bo predvsem varnejšo pot učencev iz Nožic in Homca v Osnovno Solo v Prcscrjah. Sredstev za izgradnjo jc bilo vsako leto premalo, ker pa smo menili, da ima izgradnja pločnika prednost pred ostalimi deli, smo zanjo namenili sredstva od drugih investicij. Zaradi težav s pridobivanjem soglasij nam ni uspelo urediti igrišča ob Soli na Homcu. Dokumenti so sedaj pripravljeni, težje pa je s sredstvi. Ker gre za manjšo investicijo in edini tovrstni objekt v naši krajevni skupnosti, upamo, da bo zanj moč dobiti sredstva v rebalansu letošnjega proračuna. Več dela je bilo opravljeno v načrto-valski fazi. saj so bili v preteklem letu izdelani načrti za ureditev domskega hriba, ki obsega ureditev ceste od mrliške vežice do pokopališča, pes poti iz Nožic do cerkve in ureditev poti in poslovitvenc ploščadi pred mrliško vežico. Pripravljen jc tudi predlog ureditve parkirišč, ki ga jc zaradi zahtevnosti posega potrebno Se dodatno preveriti. Z gradnjo si želimo pričeti v prihodnjem letu. Najbolj nujno jc asfaltiranje ceste od mrliške vežice do pokopališča. Zaradi strmine jc. kljub trudu komunalnih delavcev, cesto v sedanjem stanju skorajda nemogoče vzdrževati. Niti za večje prireditve ni moč zagotoviti urejenega cestišča, posebej pa jc kritično ob pogrebnih sprevodih. Homški hrib predstavlja osrednjo točko naše krajevne skupnosti in jc pomemben tudi v širšem prostoru, kar dopolnjuje cerkev Marijinega rojstva, ki je tudi kulturni spomenik, zato so obiskovalci presenečeni nad tako slabimi razmerami. V prihodnjih letih si želimo z gradnjo nadaljevati, pri čemer skrbimo za to, da bi vsi načrtovani posegi čim manj spremenili naravno okolje Zaradi prometne varnosti smo se lotili tudi reševanja problema izvoza iz Homca na regionalno cesto Domžalc-Kamnik pri gostilni RcpanSck, ki zaradi nepreglednosti in visokih hitrosti predstavlja nevarnost za vse, ki sc vključujejo v promet. Načrti za semaforizirano križišče z ureditvijo posebnega pasu za zavijanje v levo so v pripravi, njihova pridobitev pa jc odvisna od soglasja pristojnega ministrstva. Od načrtov so bili v preteklem letu pripravljeni Se projekti za manjkajočo javno razsvetljavo v Nožieah in projekti za ureditev dela ceste ob Kamniški Bistrici in dela Gostičcvc ceste v Nožieah. V pripravi so Sc načrti za razširitev dela VIH. ulice in razširitve mostu čez Mlinščico pri mlinu v novem Homcu. V okviru delavnice »Kamniška Bistrica - rekreacijska os regije« smo pripravili predloge za ureditev prostora ob Kam- niški Bistrici, ki bi pripomogli k večji urejenosti brežin. pridobili bi nove rekreacijske površine in nas bolj povezali s krajani sosednje KS Radomlje. Želimo si tudi postavitev nove brvi preko Kamniške liislricc v Nožieah, saj bi z. njo dobili tudi povezavo z bližnjim Arborctumom. Največji problem v naši krajevni skupnosti je kvalitela pitne vode, saj pristojne strokovne ustanove v svojih raziskavah ugotavljajo, da voda iz nekaterih virov nc ustreza pravilniku o zdravslvcni ustreznosti pitne vode, iz nekaterih pa nc smernicam, ki bodo sicer za območje Slovenije začele veljati v letu 2003. Upali smo. da bo z izgradnjo vodohrama na Homškcm hribu ta problem z novim cevovodom hilro rešen. Zaradi odločitve o prenovi celotnega vodovodnega omrežja na I rasi od Kolovea do Homškcga hriba so stroški gradnje precej presegli načrtovane in gradnja poteka počasi. Omrežje jc trenutno prenovljeno nekje do sredine Radomelj. Sledi Se področje sosednje KS Prcscrjc, nato pa bomo dobili bolj čisto pitno vodo tudi na Homcu in v Nožieah. ('uprav gre za občinsko investicijo in nc za investicijo krajevne skupnosti, smo sc zaradi resnosti problema v KS Prcscrjc in Homcc-Nožicc v tem letu od rekli vsem komunalnim inveslicijam v korist čim hitrejši izgradnji vodovodnega omrežja. V tem času bo podjelje Prodnik pripravilo tudi začasni rcšilvi. V sodelovanju s Komunalnim podjetjem Kamnik ho Nožice in stari del Homca priklopilo na kamniški vodovod. Novi del Homca bodo priklopili na novo omrežje, s tem pa tudi na vodo iz novih vrtin na Kolovcu, ko bo Ic-to seglo iz Radomelj na desni breg Kamniške Bistrice. Upamo, da sc bo naša velika želja, preskrbeli našim krajanom čimbolj kvalitetno pitno vodo v tem letu uresničila. V prihm-žalah. Policisti so skupaj s prijaviteljem pregledali v skladišču najdenih predmetov in ugotovili, da jc njegovo kolo med njimi. Policisti so G. B. kolo vrnili. TATVINA ŠKATLE Z OBLAČILI NA VIRU Dne 8. 3. 2000 je policijo obvestila O V in prijavila, da ji je neznane:, izvršil tatvino kartonaste Škatle, katero je imela na dvorišču hiše, v kateri jc bila večja količina tekstilnih artiklov blagovne znamke Goltcx. NEVARNO STRELJANJE Z ZRAČNO PIŠTOLO Dne 9. 3. 2000 sc jc na policiji zgla-sili N. S. s sinom N. J., kateri je povedal, da ga jc sošolec S. Z. v Domžalah ustrelil z zračno pištolo v ramo. Policisti so S. Z. zasegli pištolo, ki ima vse značilnosti zračnega orožja in zoper starše podali predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. 0 prodaji takšnih pištol mladoletnim osebam po nekaterih trgovinah bodo obveslili inšpekcijske službe. PROMETNA NESREČA V DOMŽALAH Dne 9. 3. 2000 sc je v Domžalah v križišču Rondo pripetila prometna nesreča v kateri sta bila udeležena voznik osebnega avtomobil P. P. in kolesarka P. P. Kolesarka jc pri lem zadobila lahke telesne poškodbe in jc bila z reševalnim vozilom odpeljana v bolnico. Do nesreče je prišlo zaradi izsiljevanja prednosti voznika P, p„ zoper katerega bodo polieisli podali predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. POŽAR V ROVAH 11. J, 2000 jc P. A. iz Rov obvestil policijo, da gori v Rovah lesena [rta. Polieisli so skupaj z gasilci odšli na kraj in ugotovili, da jc neznani storilce okoli 2.20 pristopil do manjše lesene utc last M. V. i/ Rov. ler jo zažgal. Požar so gasilci pogasili. PRIJET PRI TATVINI V TRGOVINI 12. 3. 2000 so iz trgovine Vele v Prcscrjah poklicali policijo. Policisti so v trgovini opravili razgovor z. Z. V., kateri jc v trgovini izvršil tatvino mesnih izdelkov. Zoper njega bodo napisali kazen sko ovadbo. Polieisli naprošajo vse, ki bi karkoli vedeli 0 nerazrešenih primerih naj informacije sporočijo na PP Domžale tel. St. 72-41-218 ali na anonimi brezplačni telefon 080 1200. Policijska uprava Slovenije Policija svetuje Vedite, da storilci najraje izbirajo manj zaščitena vozila!!! Kaj storiti, da sc vam ne hi zgodilo? • Nc parkirajte na ncrazsvctljcnih ulicah in parkiriščih. • Izvlecite ključ iz kontaktne ključavnice, zavrtite volan, da sc zaskoči volanska ključavnica, zaprite vsa vrata in okna ter zaklenile vozilo. Nc pozabile na prtljažnik • Nikoli ne puščajte vrednejših oz. tehničnih predmetov (zlatnine, denarnic, kreditnih kartic krzna, kovčkov, dokumentov, radia ipd.) ha vidnih mestih, kajti ti privabljajo tatove, • V vozilo vgradile kvalitetno alarmno napravo z. blokado motorja, ki jo nc pozabile vklopiti. • Sncmljivo ploščico avtoradia vzemite s seboj in jo nc puščajte na »skritih mestih«. • Za zaščito vozila predlagamo tudi mehansko varovanje (dodatno volan-sko ključavnico in ključavnico za menjalno ročico). • Z zaščitnimi vijaki zavarujte avtomobilska platišča. S pravilnim ravnanjem in relativno majhnimi stroški občutno zmanjšamo možnosti brezobzirnih vlomilcev in tatov. Kaj storiti, če se zgodi vlom v vozilo? Nemudoma obvestite policijo na telefonsko številko 113. Ne pregledujte ničesar in ne dotikajte se predmetov, lako boste olajšali delo kriminalistom pri zbiranju sledov. POMNITE! Ko zapustite vozilo, pomislite na vse samozaščitne možnosti! stran KAJ JE NOVEGA? 0 poteku gradnje avtoceste Roki se spreminjajo V okviru Občine Domžale Projektna skupina za spremljanje gradnje avtocese, ki jo vodi županja Cveta Zalokar Oražem, vseskozi skrbno spremlja potek del ter sproti opozarja na problematiko ter skupaj z DAKS-oni in drugimi pristojnimi v okviru možnosti išče najboljše rešitve. Projektna skupina je tudi mesto za obravnavanje različnih pobud in predlogov krajevnih skupnosti in prizadetih posameznikov, ki se pojavljajo v zvezi z gradnjo avtoceste. Županja Cveta Zalokar Oražem, podžupan Simon Mavsar in načelnik Oddelka za okolje in prostor Zoran Vitorovič so pozorno prisluhnili predstavnikom DARS. Tako so se pred kratkim sestali najodgovornejši predstavniki DARS in Projektne skupine ter pregledali stanje aktivnosti in izvedbe objektov, ki so bili dogovorjeni z Uredbo o LN za AC" Blagoviea-Šcntja-kob/na območju Občine Domžale ter Sporazumom o izpolnjevanju obveznosti investitorja iz. omenjene uredbe. V poročilu, pripravila ga je Con-strneta Inženiring iz Celja, ki za občino Domžale opravlja nadzor pri spremljanju gradnje avtoceste skozi Občino Domžale, je opisano stanje aktivnosti ob vsakem posameznem od 16 projektov, kolikor jih vsebuje sporazum, in sicer: - asfaltiranje povezovalne ceste Krtina-Doh v dolžini 800 m v obstoječi širini - hodnik za pešce na deviaciji povezovalne ceste Dob-Krlina preko AC širine 1,55 m - javna razsvetljava na območju deviacijc regionalne ceste Želodnik-Moravče in AC, deviacija bo opremljena tudi s hodnikom za pešec - izvedba hodnika za pešec in JR na regionalni cesti Želodnik Moravče na odseku od avtobusne posla jc pri glavnem križišču v Krtini do OŠ - izvedba hodnika za pešce na regionalni cesti Želodnik-Moravče na odseku od križišča R 336 s cesto v Brezje dO odcepa Za Studenec, .lavna razsvetljava bo zgrajena do avtobusne postaje v smeri Domžale - Scmaforizncijn križišča magistralne ceste M-lo z regionalno cesto R 336-na Zclodniku - izvedba hodnika za pešce v Dobu na odseku od ceste do križišča Žeje Krumperk v dolžini 950 m - JR na odcepu hodnika za pešce iz predhodne točke z ojačitvijo na mestu križanja AC z lokalno cesto I )ob (ioi juša - JR na križišču priključene ces- le M-10 ter povezovalne ceste Dolv PiHlrečjc - Asfaltiranje lokalne ceste od Magna do priključka Mlake (cesta Za Sumberkom) v dolžini cca 400 m - izvedba hodnika za pešec ob lokalni cesti Donižale-lhan v dolžini cca -too m - izvedba hodnika za pešce ob lokalni eesii Domžale-Ihan na odseku Rape-Mgan v dolžini 300 m - Ureditev avtobusnih postajališč na regionalni cesti R37I (Savska cesta) - Asfaltiranje lokalne ceste od Savske eesle do deviacijc čez Kamniško bistrico v dolžini 270 m - Asfaltiranje lokalne eesle deviacijc čez KamniSko Birstico do Ihana - Ureditev in preplastitev ceste Studa-Mala Loka do mostu čez Mlinščice in od tod cesta proti Scnt-pavlu do deviacijc 1-12 v dolžini 650 m - Kanalizacija Dob-Krlina. Splošna ugotovitev jc, da postopki za pridobitev potrebne dokumentacije v večini primerov tečejo, tla pa je veliko zamud pri pridobivanju odkupov zemljišč. Županja je poudarila, da občina vztraja, da sc vsi objekti, zajeli v omenjeni Uredbi OZ. Sporazumu, realizirajo hkrati z avtocesto, predstavniki DARS pa so /nova potrdili, da ho DARS svoje obveznosti iz omenjenih dokumentov v celoti realiziral. /. Ramenom, da sc aktivnosti pospešijo in tudi v prihodnje zagoto vi usklajeno delovanje so bili dogovori, ki jih bomo predstavili v celoti v naslednjem SLAMNIKU. Na sestanku pa smo izvedeli naslednje zanimive informacije: - izvajalska pogodba za gradnjo AC Sentjakob-Blagovica na odseku šc-111 jakob-kriina bo predvidoma podpisana do konca marca DARS so na omenjenem sestanku zastopali (od leve): g. Aljoša Brus, univ. dipl. ing. gradb., vodja Projekta 2, g. Abaon Peklaj, univ. dipl. ing. gradb., direktor za tehnično izvedbo projekta; g. Konrad Planteu, univ. dipl. grad., pomočnik direktorja za tehnično izvedbo. 2000. Rok za zaldjuček del je 12 mesecev. Vanjo je vključena ludi gradnja zadrževalnika Drtijščicc. Rok za izgradjijo zadrževalnika Drtijščica je 18 mesecev, za gradnjo dovodnega rova pa 14 mesecev. - AC Sentjakob-Blagovica, odsek Šcnt jakob-Krtina, bo kljub različnim zamudam ter reviziji projekta, na-mcslo do konca 2000. predana svojemu namenu do začelka liirističnc sezone v letu 2001 - v kratkem naj bi bil občini posredoval v proceduro in sprejem osnutek lokacijskega načrta eesle od Tosame do izvoza pri podjetju llclios (t. i jeziček Tosania) - vsa opravila iz Spora/uma StCV. «S3/ 980 izpolnjevanju obveznosti investitorja iz Uredbe o lokacijskem načrtu za AC Blagovica-ŠcnlJakob (na območju Občine Domžale) se opravljajo sočasno z deli pri gradnji avtoceste, DARS pa občini posreduje terminski plan izvedbe posameznih projektov. - DARS v zvezi s prolipoplavni-mi ukrepi na območju občine Domžale, še posebej z realizacijo sklepa Občinskega sveta v zvezi s stanovanjskimi objekti ob cesti Dob-Kruinpcrk, v roku 10 dni skliče sestanek s prizadetimi, obenem se ogleda tudi poplavni problem v naselju Prelog in preuči morebitni vpliv gradnje AC nanj. Hkrati je DARS zagotovil Občini Domžale pomoč pri razreševanju problematike ureditve križišča Sent-jakob-Domžalc (sofinanciranje gradnje s sirani Direkcije /a ceste v letu 2001. soglasja), katerega ureditev je pogoj za pridobitev potrebnih dovoljenj za gradnjo OŠ Dragomclj. Dobrodošlo pa je tudi njegovo zagotovilo, da popolne cestne zapore na magistralni cesti Domžale-Tro-janc nc bo in da se skozi Občino Domžale ne bodo vršili obvozi, kot je sicer bilo razvidno iz. nekaterih dokumentov. Odgovorna urednica Tudi letos Pomladansko urejanje okolja Tudi letos, .še posebej zaradi vstopa v novo tisočletje, marca in aprila posebno skrb namenjamo projektu POMLADANSKO UREJANJE OKOLJA, katerega pokrovitelj je Ministrstvo za okolje in prostor RS, usklajeva-lec Turistična zveza Slovenije, sodelujoči pa vsi, ki nam je mar, kako zelena, čista in zdrava je naša država, posebej pa okolje, v katerem živimo. Namen akcije, ki bo potekala neposredno pred velikonočnimi in prvomajskimi prazniki, je očistiti in uredili okolje tako. da bo privlačno za prebivalec in obiskovalec Slovenije, Posebno pozornost bomo letos namenili urejanju bivalnega okolja, podeželju, okolici gospodarskih poslopij, nabrežij potokov, jezer, rek in morja, gozdnega prostora, okolici cest in železniških prog, kar vse je tudi del projekta MOJA DEŽELA - LEPA IN GOSTOLJUBNA. Osrednji del projekta, o konkretnih programih bomo pisali v naslednji številki, bo potekal v tednu od 17. do 21. aprila, še posebej pa naj bi akcije potekale 22. aprila na Dan zemlje. Te-daj naj bi z organiziranimi akcijami urejali in čistili divja odlagališča, pobirali odpadke na nabrežjih potokov rek, bajerjev in drugod. letos bomo posebno skrb namenili prav za vode ohranjajo-Cemu razvoju in sc s tem pridružili akcije Od izvira do morja. Vabimo občane in občanke, da se nam v akciji pomladanskega urejanja okolja pridružijo. OBČINA DOMŽALE Usnjarski programi naj ostanejo v Domžalah Po prvem vpisnem roku, ko sta se za vpis v usnjarske programe Srednje šole Domžale odločila le dva dijaka, seje Ministrstvo za šolstvo in šport odločilo, da zaradi premajhnega števila vpisanih v šolskem letu 2000/2001 nc bo možen vpis v usnjarsko usmeritev te srednje šole. Vk"'je"! prostor RS začela organizirana akcija odstranitve odpadnih in odsiii.imn osebnih avtomobilov, r katero se vključuje tudi Občina Domžale, Naprošamo občane, do na telefonsko številko 722-022 sporočijo lokanji odpadlih, odsluženih (neregistriranih) osebnih vozil in s tem pripomorejo k čistejšemu akoiju. OBČINA DOMŽALE Odprto pismo Protest in pobuda v zvezi z oblikovanjem volilnih okrajev Inštitut za geografijo, Ljubljana Dr. Marjan RA V BAR, vodja ekspertne skupine za oblikovanje volilnih okrajev Tako kol vsa okolja v Sloveniji tudi v naši občini spremljamo razpravo in delovna gradiva, ki se odvijajo in pripravljajo v zvezi z oblikovanjem novih volilnih okrajev. Pri pregledu delovnega gradiva kol podlage za razpravo z dne 15. marec 2000 o volilnih okrajih na podlagi približno enakega števila volivcev smo presenečeni in zgroženi opazili neprimerno in nedopustno razdelitev občine Domžale na dva volilna okraja, pri čemer v nobenem niso integralno povezana samo območja oziroma krajevne skupnosti občine Domžale. Ob tem smo primerjali tudi izjave in trditve v članku Matije Graha z naslovom Kartografi hodijo po vrvi (Sobotna priloga časopisa Delo, 18. marec 2000) in ugotovili, da v primeru razdelitve občine Domžale ni bilo upoštevano eno od osnovnih načel, ki naj bi mu sledila ekspertna skupina, to jc načelo homogenosti (sc pravi geografske, historične, gospodarske, upravne, infrastrukturi]....) povezanosti posameznih območij, ki tvorijo volilni okraj. Občina Domžale je tako ena redkih, če nc celo edina večja slovenska občina, ki nc bi imela samostojnega in celovito oblikovanega volilnega Okraja; ob tem pa ostaja odprta tudi možnost, tla kot laka sploh ne bo imela poslanca v državnem zboru. Dovolite nam, da vam navedemo nekaj konkretnih podatkov in dejstev. Občina Domžale spada med večje slovenske občine, saj ima nekaj manj kot 30000 prebivalcev in približno 22500 volilnih upravičencev. Po predlogu v delovnem gradivu naj bi občino razdelili in povezali v dva volilna okraja ter popolnoma neprimerno razdelili urbana območja (ožji mestni center občine Domžale) z drugimi pretežno gorskimi in kmetijskimi območji v drugih občinah (del občifTe Domžale, del občin Lukovica in Moravče), ne pa s svojim naravnim zaledjem v okviru lastne občine Domžale. Drugi okraj pa naj bi obsegal naravno zaledje občine Domžale in občini Mengeš ter Komenda. Občina Domžale bi bila glede na omenjeni predlog ena redkih večjih občin v Republiki Sloveniji, ki ne bi tvorila samostojnega okraja s homogenim območjem, ki bi združevalo mestno in urbanizirano območje, kar bi bilo po naši oceni možno oblikovati brez večjih sprememb v drugih okrajih. Prav tako jc bil v našem okraju edini primer, ki bi na dva okraja ločevali in delili celo krajevno skupnost (KS Dob). Zato predlagamo, da sc oblikuje en volilni okraj, v katerem bodo območja in krajevne skupnosti, ki so v izključno v občini Domžale, in drugi, v katerem je del občine Domžale (višek volilnega telesa v naši občini) in druge, sosednje občine. Zavedamo se, da je Vaše delo zelo zahtevno in težavno, saj morate slediti mnogim zahtevam, načelom in tudi pritiskom, vendar pa po našem prepričanju tako velika in gospodarsko močna občina mora tvoriti samostojni volilni okraj. O svoji zahtevi bomo obvestili tudi medije in javnost. Pričakujemo, da boste naše pripombe skrbno in strokovno pretehtali in upoštevali pri svojem nadaljnjem delu. Želimo vam uspešno delo in Vas lepo pozdravljamo. S spoštovanjem. Županja Občine Domžale Cveta ZALOKAR ORAŽEM, I. r. Peter Gubane in Marjan Žagar, dobitnika srebrnih znakov civilne zaščite Ob prvem marcu, Svetovnem dnevu civilne zaščite Priznanja tudi v Občino Domžale V okviru praznovanja svetovnega dneva civilne zaščite je poveljnik štaba civilne zaščite Republike Slovenije Miran Bogataj podelil državna priznanja. Med dobitniki priznanj sta bila tudi člana Občinskga štaba za civilno zaščito občine Domžale Marjan Žagar in Peter Gubane. Visoki državni priznanji sta jim bili podeljeni za posebne zasluge in izjemen prispevek pri razvijanju in krepitvi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter inovacije na tem področju. Oba sta prejela srebrni znak civilne zaščite. Slavnostna prireditev ob prazniku z podelitvijo priznanj je bila 2. marca v Pokrajinskem muzeju v Kočevju. Na omenjeni slovesnosti so bile podeljene tudi nagrade za likovna in literarna dela učencev in učenk osnumili šol, katera so bila izbrana na podlagi državnega razpisa na temo naravnih nesreč. Med nagrajenci je bila tudi Nataša Ravnikar, učenka 4. b razreda Osnovne šole Venelja Perka iz Domžal. V občini Domžale je bil Dan civilne zaščite obeležen 9. marca z manjšo slovesnostjo, na katero jc županja Cveta Zalokar Oražem povabila člane občinskega štaba za civilno zaščito ter predstavnike vseh društev, organizacij, zavodov in podjetij, ki se vključujejo v občinski sistem zaščite in reševanja Na slovesnosti jc Načelnica oddelka za splošne zadeve Občine Domžale Urška Ilič Vidergar predstavila vse aktivnosti domžalske civilne zaščite v minulem letu ter se v svojem imenu in imenu županje vsem prisotnim zahvalila za njihovo delo in aktivnosti pri organiziranju zasčitno- rcševaliiega sistema ter posredovanju ob naravnih nesrečah Čestitala jc tudi obema dobitnikoma priznanj. Občinski poveljnik CZ Anžin Franc se je Ihčcvi zahvalil za sprejem ter izrazil pričakovanje, da bo sistem zaščite in reševanja tudi v bodoče deloval tako dobro kot v preteklih letih. ošcz Ce je treba, pokličite 112 Velika požarna ogroženost naravnega okolja Uprava RS za zaščito in reševanje je v začetku marca razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja na območju celotne Slovenije. Z dnem razglasitve te ogroženosti (07.03. 2000), je v naravnem okolju prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprt ogenj, puščati ali odmetavati goreče in druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar. V zvezi z omenjeno uredbo je županja Cveta Zalokar Oražem odredila organizacijo požarne straže, ki jo na ogroženih območjih, pod vodstvom občinskega gasilskega poveljstva, izvajajo prostovoljna gasilska društva in operativna gasilska enota Centra požarne varnosti Domžale, nadzira pa občinski štab civilne zaščite. Najpomembnejša naloga požarne straže je, da najmanj dvakrat dnevno oz. po potrebi opravi obhod ogroženega območja, ki ga operativno pokriva posamezno Pf.iD ter ob tem o povečani požarni ogroženosti opozarja občane, ki ne upoštevajo prepovedi Pozivamo vse občane in občanke, da prepoved kurjenju na prostem dosledno upoštevajo in tudi na druge načine ne povečujejo požarne ogroženosti v njihovi okolici. Pričakujemo pa tudi, do bodo občani m občanke tudi sami opozarjali tisle, ki opozoril ne upoštevajo. V primeru ogroženosti naravnega okolja pokličite tel. štev. 112. URAD ŽUPANJE OD TU IN TAM PO NAŠI OBČINI stran 6 Ob materinskem dnevu Ljubezen je duhovna in ne more umreti »Kdo uči izbrisat iz spomina nekdanje dni?« Tako se sprašuje France Prešeren v svoji pesmi Pevcu. Spomin je res nekaj Čudnega. Zdajle, ko sedim v samostanski kapeli na Mali Loki in pričakujem, kdaj bo gospod Bogdan Dolenc stopil pred oltar in začel sveto mašo, od katere pričakujem, da trte moralno dvigne, premišljam o zakonitostih spomina. Kdaj se človeku dogodki vtisnejo v spomin neizbrisno in kdaj dogodki v spominu zblede ali pa zginejo? Zakaj o najrazličnejših obdobjih svojega življenja ne vemo povedati ničesar, zakaj druge pomnimo »skoraj do zadnje pike?« Kadar smo čustveno prizadeti (in prizadenejo nas dogodki, ki se tičejo našega življenja), spomin zareže v naše bitje neizbrisne podobe. Reka spominov mi je v trenutku zastala. Ni samo obrni rovala nad jezom, nestrpno pričakujoča, kdaj bo »gospodar« izbil vehe izpred njenih brani, da bo potekla, dalje po strugi, ki jo je življenje meni Ze izdolblo. Nikamor se ni izlila. Poniknila je, kakor je ugasnila moč moje mame Rezke. Ob bližajočem materinskem dnevu v meni vstajajo spomini: tisti svetli in tisti boleči. Moja mama jc dobrih šest let pred smrtjo preživela v Domu upokojencev Domžale. Umrla je spovedana in v svef olje djana. da se izrazim v Prešernovem jeziku. To mi je v tolažbo, v večno izpraševanje vesti pa dejstvo, da je umrla brez moje navzočnosti, sama v »tujem« okolju. Tega si ne morem oprostiti, čeprav nisem kriv. Ko sem prišel v mrtvašnico, je Nataša odgrnila belo rjuho. Poljubil sem jo. prijel za roko, zmolil eno molitev, jo zagrnil in odšel. To je bil eden najstrašnejših trenutkov v mojem življenju, ali je umrl vsaj v domačem krogu. Sam zase lahko rečem, da so tudi zame trije življenjski stebri najpomembnejši: MATI, DOMOVINA, BOG. Mama, oprosti vse moje grehe opustitve in počivaj v miru Božjem. Upam, da v svetu neizpe-te harmonije misliš tudi name. Vsem materem najlepše želje. IVČEK KEPIC Dr. Marija Starbek o gripoznih obolenjih in naših razvadah »Odgovorni smo za lastno zdravje« Čas gripoznih obolenj je tu. Kako se to pozna v domžalskem zdravstvenem domu? Navadno govorim predvsem za svojo ordinacijo, a podobno je gotovo tudi drugje. Gripa je res zavzela velik obseg, je pa tudi zelo huda; na približno vsakih pet let pride takšna hujša oblika gripe. Zal prizadene predvsem starejše ljudi, ki imajo že tako težave s svojim zdravjem. Širjenje gripoznega virusa je hitro, še posebno tam, kjer se zadržuje več ljudi, kot npr. delovni kolektivi, zdravstvene čakalnice, šole in drugje. Kakšni so simptomi? Gripozna infekcija ima vedno podobne simptome. Značilno je, da izbruhne nenadoma, čez noč, spremlja jo visoka temperatura. Ljudje sicer pogosto za običajno virozo govorijo, da imajo gripo. Vendar vse viroze niso gripa. Za gripo je torej značilen hiter nastop, z visoko temperaturo, z bolečinami po celem telesu, predvsem pa v sklepih in mišicah, suh, dražeč kašelj, včasih tudi blage bolečine v grlu (kar pa ni angina). Zal nimamo nobenih pravih zdravil zanjo, pač pa z zdravili vplivamo le na simptome. V zadnjem času smo v medijih slišali o zdravilu Relenza... S tem zdravilom šc nimam nobenih izkušenj, saj je še zelo kratek čas na tržišču. Dvomim, da bomo lahko že po letošnji sezoni gripe govorili o izkušnjah s tem zdravilom. Namen omenjenega zdravila naj bi bil predvsem, da omili simptome gripe in skrajša potek bolezni, vendar moramo z jemanjem pričeti čim hitreje po pojavu bolezenskih simptomov (v dveh dneh). Težko pa bi seveda govorili o tem, da zdravilo res zdravi gripo. Upam, da bomo prihodnje le- to imeli že več izkušenj s tem zdravilom. Kaj priporočate bolnikom in kaj tistim, ki bi se radi obranili gripe? Če govorimo o letošnji sezoni, smo preventivo, to je cepljenje proti gripi, že zamudili. Drugače pa jc pomembno, da dvignemo svojo odpornost, saj ljudje z visoko odpornostjo ne zbolevajo za gripo, četudi so v stiku z gripoznimi bolniki. Priporočam veliko gibanja na svežem zraku, pogosto zračenje zaprtih prostorov, izogibajmo sc stikov z gripoznimi bolniki (na žalost se nekateri delajo preveč »pogumne« in oboleli hodijo v službo ter okužu-jejo druge, pa tudi sebi lahko škodijo) in nasploh prostorov, kjer se zadržuje veliko ljudi. Zdravljenje pa je glede na letošnjo precej hudo obliko gripe daljše. Lahko rečemo, da manj kot teden postelje nc pomeni nič. Zdravljenje jc tako ali tako samo simp-tomatsko. Potrebujemo zdravila proti visoki temperaturi, ki imajo navadno še analgetski (protibole-činski) učinek, uživati moramo veliko tekočin, še zlasti vitaminskih napitkov, predvsem pa moramo gripo preležati. S tem sc izognemu Dr. Marija Starbek, specialistka splošne medicine, je že šesto leto zdravnica koncesionarka v 7.1) Domžale. Kol zdravnica dela sicer že od leta 1974 in je mentorica zdravniškim pripravnikom na območju celotne nekdanje domžalske občine. Poleg zahtevne službe in družine (dveh odraslih hčera in sina, ki še hodi v osnovno šolo) je aktivna v domači KS Dob (zlasti ob vsakoletnem miklavževanju, dokler ji je dopuščal čas, je igrala v uma lerskem gledališču) in - ob možu, občinskem svetniku - tudi v politih .le podpredsednica občinskega odbora SKD Domžale. I_S....._LJ tudi zapletom. Kakšne so izkušnje s cepljenjem? Opažamo, da so gripe vedno hujše, hripozni virus pa sc tudi iz leta v leto spreminja. Medicinska znanost je že toliko napredovala, da vsako leto izdela dosti ustrezno cepivo. Pri svojih pacientih opažam, da tisti, ki so bili cepljeni, dejansko nc obolevajo oz. je odstotek obolelih pri cepljenih osebah zelo majhen. Če pa že zbolijo, je bolezen neprimerno krajša in lažja. In kdaj bo letos najprimernejši čas za cepljenje? Inštitut za varovanje zdravja nam je poslal predhodno obvestilo, naj poskušamo ugotoviti, kolikšno število cepiv potrebujemo. To pomeni, da bomo cepivo dobili žc precej zgodaj in da bo v oktobru žc mogoče začeti s cepljenjem. Tako se bo lahko pravočasno razvila odpornost proti gripi. Cepljenje organizira vsak izbrani zdravnik za svoje paciente in jc žc precej bolj preprosto kot pred leti, potrebno je namreč le enkratno cepljenje. Pacienti ga dobro prenašajo in nima bistvenih, omembe vrednih stranskih učinkov, zaščita pa jc 80%. Ni pa primerno za tiste, ki so občutljivi na jajčni beljak ali prebolevajo morda kakšno virozo oz. drugo vročinsko obolenje. Za konec pa še eno splošnejše vprašanje. Statistiki ugotavljajo, da smo Slovenci v samem evropskem vrhu po porabi zdravil in številu obiskov pri zdravniku. Ali to pomeni, da se še premalo zavedamo osebne odgovornosti za lastno zdravje? Dejansko me zelo moti, da sc v javnosti to premalo poudarja. Medicina oz. zdravniki lahko zdravimo posledice bolezni, vprašati pa sc moramo, kaj lahko vsak sam naredi, da prepreči bolezen. Navsezadnje jc vsak izmed nas celo po zakonu dolžan poskrbeti za svoje zdravje. Obisk pacienta običajno izkoristim tudi za kratko zdravstveno vzgojo. Pacienti šc vedno mislijo, da je zdravstvena knjižica bianco ček, s katerim lahko vse dobijo. Zdravstvena blagajna nima neomejeno veliko denarja in krči pravice pacientov. Žal pa pacienti o svojih pravicah največkrat izvedo šele v ambulantah. Včasih pride kdo v ambulanto in pravi, da se počuti kar dobro, ampak da bi rad naredil »en servis«, malo bi si sladkor pogledal, zelo je v modi tudi pregled holesterola, pa Se kakšno slikanje itn., ali pa kar vse, kar sc da v laboratoriju narediti. Žal to ne gre, to spada v t. i. preventivne preglede. Zdravniki se žc dolgo trudimo, da bi Zavod za zdravstveno zavarovanje namenil sredstva za preventivne preglede vsaj za rizične skupine. Potrebno bi bilo izdelati merila za takšne preglede, saj naj bi vsak zdravnik za svoje paciente skrbel tudi v preventivnem smislu. Žal nc uspemo, ker pač ni denarja. Stališča glede tovrstnih zdravstvenih storitev pa je Zavod povsem jasno opredelil. V vseh ambulantah brez izjeme (tako splošnih kot specialističnih) namreč velja pravilo, da so vse storitve na željo oz. zahtevo pacienta samoplačniške. Kajti vedno je le zdravnik tisti, ki se na podlagi zdravstvenega stanja bolnika odloča o potrebnih preiskavah oz. napotitvah k drugim specialistom in je za svoje delo oz. odločitve sam tudi odgovoren. Še nekaj o lastni odgovornosti za zdravje! Poglejte npr. mlade kadilce. Pogosto se sploh ne zavedajo, s kasnim strupom imajo opravka in ob tem zastrupljajo Sc druge, čeprav nimajo te pravice. Pljuča so naš edini notranji organ, ki jc neposredno povezan z zunanjim svetom in nima nobenih vmesnih »filtrov«. Žc to bi morala biti dovolj velika motivacija, da preneha z obremenje- vanjem svojega lastnega telesa s tako agresivnimi snovmi, kot je nikotin. So pa še druge razvade. Tudi kave veliko preveč popijemo, da nc govorimo o alkoholu. Najbolj žal pa mi je prav mladih ljudi, nagih otrok, ki še odraščajo, pa so žc na poti raznih odvisnosti, najhujša med njimi so seveda droge, ki so žc tudi v domžalski občini resen in velik problem. Hvala za pogovor. Pogovarjal se je LEON MARC STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 061/712-990 Ordinaciiski čas: Ponedeljek od 13.-18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13.-18. ure Četrtek od 13.-18. ure Petek od 9.-12. ure Kakšna bo usoda župnišča na Sveti Trojici? Sv. Trojica je s svojimi 530 m nadmorske višine najvišje ležeča vas v sedanji domžalski občini. Zato je tudi priljubljena izletniška točka, cilj številnim kolesarjem in izhodišče tistim, ki se odpravljajo višje na Murovico ali k Sv. Miklavžu. Prebivalci se vsak na svoj način trudimo, da ohranjamo prijazen in urejen izgled vasi ter tako izražamo dobrodošlico posebne vrste. Vsem skupaj se postavlja vprašanje, zakaj sprememb že 50 let ni opaziti na propadajoči stavbi poleg cerkve, ki je danes le žalosten odraz nekoč mogočnega trojiškega župnišča. Še bolj zanimiva pa je njegova zgodovina... Župnišče so v sedanji obliki, po zgledu župnišča v Ihanu, zgradili prebivalci soseski; Sv. Trojice žc leta 1844 - z namenom, da bi tako lažje prišli do statusa samostojne župnije in do stalnega duhovnika. Te želje niso bile uslišane, jc pa škofija nato k Sv. Trojici vse do začetka druge svetovne vojne bolj ali manj redno pošiljala v službovanje upokojene duhovnike. Nato je v letu 1943 kot redka utrjena stavba v teh krajih nekaj tednov služila za postojanko nemški žandarmeriji. Ti so ga dodatno preuredili v nekakšen bunker: zazidali so nekatere okenske odprtine, na severni strani so še vidne strelne line. A so se kmalu iz ^eznanih razlogov umaknili. Partizani so nato preventivno požgali župnišče in pripadajoči hlev ter trojiško šolo, tako da se Nemci za stalno niso več vrnili. Po koncu vojne so imeli domačini kljub popravilu lastnih domov, še dovolj volje in so delno obnovili župnišče. Nova streha, ki drži še danes, je stavbo ohrani- la do današnjih dni. Seveda so bile razmere takrat takšne, da je bilo upanje na stalnega duhovnika še bolj prazno. Zato si je v nekaterih političnih prostorih družina Rožič, katerih dom je bil uničen v požigu Sv. Trojice 1944, uredila zasilno stanovanje. V ž.upnišču so ostali, d^okler ni v lanskem letu umrl še zadnji, Jakob Rožič. Tako sedaj izpraznjena stavba s svojimi praznimi okenskimi linami žalostno zre prek kot kakšen pozabljen okostnjak s sicer izredno lepim razgledom vse tja do Kamniških planin. Kaj se bo z župniščem dogajalo naprej? Nekaj je jasno: leta, požar, vlaga so opravili svoje in zidovje za obnovo ni več dovolj kvalitetno. Zgolj rušenje in posejana trava pa bi morda za več stoletij pokopalo sanje naših prednikov, ki so zagotovo z nekim namenom vlagali svoje žulje in znoj. Župnišče s hlevom in manjšim okoliškim zemljiščem jc cerkvena last in za mnenje sem povprašal tudi župnika iz Doba, Vlada Pcčnika: Dejal je, da kratkoročno za lokacijo župnišča ni spodbudne rešitve. Omenjajo se sicer nekatere ideje, a vsaka realizacija bi zahtevala ogromna sredstva, ki jih ni, poleg tega pa ostaja še dvom v uspešnost projekta. Novo župnišče je nepotrebno - Sv. Trojica najbrž samostojna župnija nc bo nikoli, duhovnikov pa je v Sloveniji tudi čedalje manj. Dom duhovnih vaj -zaenkrat jih je kar dovolj. Dom za starejše duhovnike - kljub lepi lokaciji, so ti, če so le kolikor toliko zmožni, dobrodošli na večjih župnijah, ostali pa si želijo bili kje v mestih. Tudi ključarja in predstavnika Sv. Trojice v Župnijskem pastoralnem svetu sc kljub veliki skrbi zavedajo, da so zaenkrat bolj nemočni. Za lepšo podobo Sv. Trojice bo stavbo zagotovo potrebno urediti, pred tem si ne zatiskajmo oči; vsak pogled k cerkvi Svete Trojice nas na to opominja. Imate idejo vi, bralci Slamnika? tekst in foto: ROK RAVNIKAR Žalostna podoba župnišča na Sv. Trojici Mekinje 20.-22. 2. 2000 Dekanijska duhovna obnova Mladi se velikokrat sprašujemo, kam iti med počitnicami, kako najbolje izkoristiti tako dragoceni prosti čas. Ker smo mladi, nas razganja od veselja, nagajivosti. Radi bi se zabavali, sklepali nova prijateljstva in končno naredili tudi nekaj zase. In kaj je odgovor na vse to? Duhovna obnova, seveda! Domžalski gospod kaplan Damjan Štih, ki vedno misli na nas, nam je tudi tokrat omogočil tridnevno duhovno obnovo za domžalsko dekanijo. Tokrat smo do-movali v Mekinjah pri Kamniku v uršulinskem samostanu, kjer sc nas je v jutru drugega dne zbralo 21 mladih iz Domžal, Doba, Jarš, Moravč in še drugih krajev. Vodil nas je gospod Tone Prijatelj, kaplan v Železnikih. Vsi smo nestrpno pričakovali temo tokratne duhovne obnove. Za začetek našega dela smo si ogledali film z naslovom »Knjiga o džungli«. Vsak od nas si je v mislih slikal temo našega druženja. Bomo govorili o ljubezni, prepirih, ...? O čem bomo zares govorili pa je takrat vedel le g. Tone Prijatelj. Nadaljevali smo s pogovorom o džungli. Pa ne o džungli v pravem pomenu besede, kjer je bujno rastje, čudni glasovi, divje živali, ampak o džungli našega življenja, ki je prav tako nasičeno in pomešano s tem ali onim. Vsak dela po svoje, vsak sc bori le za svoje preživetje, svoj obstoj, morda celo ponos. Skratka, svet okrog nas in naše obnašanje v njem smo skušali primerjati z džunglo. Za lažje delo smo sc porazdelili po skupinah. In čc zapišem le nekaj misli, ki so najbolj za-zvcnele ob naših razmišljanjih. Človek lahko preživi v džungli, seveda čc ima dovolj poguma, vere v preživetje in če pozna pravila in razmere, ki veljajo v tej, za nas skrajni deželi. O tem govori tudi knjiga z istim naslovom kot žc omenjeni film »Knjiga o džungli«. Podobno je treba ravnali tudi dandanes in tu pri nas. kjer sicer ni prave džungle. Kljub temu pa se moramo hrabro boriti z vero v srcu, da dosežemo tisto pravo srečo in zadovoljstvo, po katerem hrepeni nase srce. Kaj nam pomaga skokovit znanstveni in tehnološki napredek, če pa nc poznamo ali ne najdemo (istega, kar bi dajalo nasmeh našemu obrazu, dobroto v srce. Skoraj nič! Ce se ne približamo Bogu, Njemu, ki daje bilki, živali, človeku, vesolj-slvu, ... ulrip življenja in uravnovešenega gibanja, ostanemo v temi zgolj posvetne zaslepljenosti. Bog nam jc obljubil, da bo vse pritegnil k sebi. Zato smo ga prosili, da bi začutili privlačno moč njegove ljubezni, kajti združeni z Njim bomo lahko sol zemlje in luč sveta. G. Tone nam jc tudi iskreno polagal na srce, da je velik naš poklic in da smo glasniki vesele novice in pričevalci polnosti časov. Čc bomo ljubili vse ljudi, sc bomo znali laže odreči osebnemu koristoljuhju in upreti svoje moči v navduševa-njc mladih za Boga in njegovo pot. Pogovori so bili seveda popestreni še s pesmimi in odmevati jem kilarinih si run. Pa tudi smeha ni manjkalo, katerega smo spodbujali z igrami in skeči. Toda poslušanje, pogovori in smeh še ni bilo vse, kar sc je v Mekinjah te dni dogajalo. Po sprostitvenem obisku bližnjega gozda smo tudi priskočili na pomoč redovnim sestram pri pripravi butar za kurjavo. Žal pa sc je vse skupaj kar prehitro končalo. Zadnji popoldan smo namenili sv. maši, pospravljanju, pakiranju. S stiskom roke, morda s solzico v očeh smo sc poslovili in obljubili, da sc kmalu srečamo, čc ne prej, pa na naslednjih duhovnih vajah. MANICA KOZJEK stran Kulturni teden v vrtcu Dominik Savio Teden, v katerem smo praznovali slovenski kulturni praznik, smo v našem vrtcu poimenovali kulturni teden, saj smo vsak dan imeli nekaj »kulturnega«. Ves teden smo prebirali knjigo Zajček Mikec in televizija, ki je bila vsem zelo všeč. Knjigo je napisala gospa Silvu Mizerit, ki smo jo lahko tudi pobliže spoznali, saj nas je obiskala v našem vrtcu. Povedala nam je nekaj svojih zgodb in pesmi ter nam zastavila nekaj ugank, ki za naše otroke niso bile pretrd oreh. Pisatelji in ilustratorji knjig so bili tudi naSi otroci. Starejši sredinci so si izmislili zgodbo Kako je vrabček našel hrano. S pomočjo vzgojiteljic so zgodbo napisali, sami pa so poskrbeli za ilustracije. Zimovanje na Blokah pa je bil naslov knjige otrok i/ skupine male Sole. Na Blokah smo preživeli zelo lep teden, zato otrokom ni bilo težko govoriti in risati o njem. Knjigi smo podarili gospe Silvi za spomin na obisk v našem vrtcu. V kulturnem tednu so se otroci seznanili tudi z instrumentom, ki ga do tedaj večina otrok ni poznala - vsaj kaj bolj natančno ne. Gospod Ivan Zupane nam jc igral na citre, zraven smo tudi peli. Citre smo si ogledali od blizu, na diapozitivih pa smo lahko videli različne citre. Otrokom se jc zdel instrument zanimiv. Bili smo tudi slikarji. V slikarski atelje nas jc povabila Jedna, Met ina in Anina mamica, gospa Urša Hrovat. Predstavila nam je različne likovne tehnike, pokazala, kako pripravi platno za slikanje. Najprej jc slikala ona. potem pa so svoje slikarske sposobnosti pokazali tudi otroci, ki SO slikali z. oljnimi barvami in akvareli. Hvala vsem, ki ste popestrili in obogatili naš kulturni leden. ANDREJA MARIN DEJAVNOSTI MLADIH Dedkova delavnica v vrtcu Mlinček Ni dolgo, ko je v vrtcu Mlinček vse dišalo po slastnih piškotih in pecivu, ki so ga skupaj z otroki pripravile naše babice. Bilo je res prijetno druženje, in ga bomo zagotovo ponovili. V vrtcu pa nismo pozabili tudi na naše dedke. Pripravili smo mizarsko delavnico in nanjo povabili dedke otrok iz. našega vrteti. Otrokom so pokazali »prave prijeme« žaganja, zabijanja in lepljenja lesa. Pridno so tleti k i skrbeli tudi za varnost otrok pri delu. Skrbno so nadzorovali vsak udarec s kladivom, pri žaganju pa so bili šc posebno previdni. Po dveh uricah ustvarjanja v prijetnem razpoloženju so imeli otroci in dedki marsikaj zanimivega pokazati: ptičje hišice, mline, kozolčke, vetrnice, škatle za igrače, hiše... Vse izdelke so dedki prijazno poklonili vrtcu. Preden pa smo pripravili razstavo naših izdelkov, je nastala ta skupna fotografija. VILMA HROVAT Prinesli smo jim sonce Konec januarja sva z mlajšimi učenkami in učenci O. Š. Venclja Perka obiskali stanovalce domžalskega Doma za starejše občane in jim s petjem in igranjem na kljunaste flavte za kratek čas pregnali otožno zimsko razpoloženje. Zamisel o obisku je v nama z mentorico otroškega pevskega zbora, g. Ljubo Sitar, rasla vse od začetka šolskega leta. Potrebovali sva le nekaj časa, da sva pripravili venček otroških in narodnih pesmi ter starih napevov, ki so jih nato teden za tednom na vajah prepevala otroška grla, mojim flavtistom pa so se prsti poigravali in spretno iskali pravilnih prijemov in iz svojih glasbil izvajali nikoli pozabljene melodije naše kulturne preteklosti. Najin namen, da bi zborček in flavtisti ne peli in igrali le sebi v zabavo in veselje, je v januarju vendarle bil dosežen. V Domu so nas izredno lepo sprejeli in nam pozorno prisluhnili. Ze prve, uvodne melodije so zgladile gube na obrazih in izvabile topel nasmeh na ustnice, v očeh pa so zablestele iskre spominov na njihovo preteklo mladost. Nehote so na njihove ustnice privreli stari božični in ljudski na-pevi. Mnogi so najprej plaho, nato pa vse glasneje prepevali besedila ob prisrčnem izvajanju nastopajočih otrok. Ko smo uradno zaključili svoj program, smo vsi v en glas spontano peli znane napeve in takrat je med nami slekla neka nevidna energija in nas povezala v eno samo ljubeče prijateljstvo. To občutje nas je globoko prevzelo in v nas živi še danes. Je spomin na lepo doživetje in hkrati neizgovorjena obljub;!, da se Se vrnemo in lepoto druženja ponovno oživimo. Za slovo so nas v Domu lepo pogostili, mi pa smo jim obljubili, da še pridemo. Ob odhodu pa je globoko v naših srcih raslo spoznanje: Prišli smo, da bi z nami vred skozi vrata Doma vstopilo tudi sonce. Ostalo je tam, sredi med njimi, ko smo odhajali. Kljub temu pa smo se v naš svef vrnili bogatejši za mnoga nova spoznanja. Prav res - bogal je, kdor daje! In mi smo prejeli več, kakor smo dali... Za to izkustvo, spoštovane gospe in gospodje Doma starejših občanov, prisrčna hvala. In ne pozabite: Obljuba dela dolg, kmalu se bomo spet videli! , ANDREJA TRONTEU O.S. Venclja Perka, Domžale Vesele počitnice v Centru za mlade Domžale Preživeli smo ustvarjalen in aktiven teden zimskih počitnic Tudi letos je (ZM organiziral med zimskimi počitnicami, od 21.2. do 25. 2. 2(10(1, druženje otrok od I. do 7. razreda. Vsi vemo, kako težko otroci pričakujejo počitnice, vendar vsi nimajo možnosti, da bi lahko ves leden preživeli skupaj s starši na smučanju ali v toplicah. V centru smo želeli, da ne bi bila televizija, računalnik, video igrice ali celo dolgočasje edini njihov družabnik v počitniškem času, zato smo jim ponudili teden ob ustvarjalnih in aktivnih dejavnostih. Upam, da smo Ani, A nji, Blažki, .lanu, Kiemnu, Maji, Maruši, Maši, Nejcu, Petri, Taji, Titu in Tini dali vsak dan nekaj novega, kar bo sestavilo mozaik spominov na letošnje zimske počil iiirc. Za to smo se trudile animatorke Petja, Veronika, Marjeta, Manca in Mateja. Vsako jutro smo se zbrali v centru oh 9. uri in smo bili skupaj do 15. ure, ko so po otroke prišli starši. Raznolikost dejavnosti po dnevih so otroci zabeležili s svojimi risbicami in kratkimi opisi o tem, kaj jim je bilo najbolj všeč tisti dan. Tako so nastali zanimivi mini dnevniki. - PONEDELJEK, 21. 2.: Ustvarjalna delavnica z usnjem Na začetku smo se predstavili in spoznali med seboj. Izdelali smo listke, na njih napisali svoja imena in z njimi označili svoj prostor, tako da je imel vsak rezervirano svoje mesto. Seveda so se prijateljstva spletala nepredvidljivo, posebno med družabnimi igricami, zato smo večkrat menjali prostore. Svojo izredno ustvarjalnost so otroci pod vodstvom Mateje poka/ali pri izrezovanju usnja različnih barv. Sestavljali in lepili smo zaspanega medvedka in razigranega kužka. Oba smo okrasili še Z rdečim srčkom, ker sta v marcu kar dva praznika namenjena mamicam. Vse skupaj smo prilepili na podlago in nastalo je darilo v obliki slike, dodali smo šc vsak svojo voščilnico. Nastali so zanimivi unikati. TOREK, 22. 2.: Izlet z vlakom v Ljubljano Iz Domžal smo se z vlakom odpeljali v Ljubljano, kjer smo se iz železniške postil jc pod Pctjinim vodstvom peš odpravili preko Zmajskega mostu do živilske tržnice. Slišali smo zanimivo legendo 0 Jazonu in zmaju, po katerem je mesto dobilo tudi grb. Na tržnici smo si ogledali stojnice z zelenjavo in cvetjem. Peš smo sc povzpeli na ljubljanski grad. Ker smo korenjaki, nam tO še ni bilo dovolj, zato smo sc hoteli dokazati šc v vzpenjanju po 162 stopnicah na stolp. Nagrajeni smo bili s prekrasnim razgledom. Zanimiv je bil tudi ogled bele in modre poročne dvorane. Spust z gradu jc bil lažji, predvsem pa hitrejši, saj smo tekli navzdol. Vračali smo sc preko Tromoslov-ja in Prešernovega spomenika do vlaka, ki nas jc popeljal nazaj proti Domžalam. SREDA, 23.2.: Izlet z vlakom v Kamnik V sončnem jutru smo sc usedli na vlak. ki nas jc popeljal pod Kamniške planine. V Kamniku nas jc pričakala Manca in nas vodila skozi mesto. Pod vznožjem Malega gradu smo slišali legendo o skopušni graščakinji Veroniki, ki jc simbol kamniškega grba. Ogledali smo si skalo, v kateri se še danes vidi odtis pesti jezne Veronike. V bližini knjižnice smo šli v telovadnico, kamor nas je povabila prijazna ga. Helena Pomerili smo se v nogometni tekmi s Kamničani. In častno izgubili. Njihova ekipa je biki sestavljena iz fantov, naša pa pretežno iz deklet. Igrali smo ludi hokej, metali na koš, pod vodstvom Marjete pa smo izvajali telovadne elcmcnlc in družabne igrice. ČETRTEK, 24. 2.: Kreativna delavnica odtiskovanja gline v kalupe V centru smo gostili g. Martina Ciglerja, ki nam je pokazal tehniko stiskanja gline v modele. Izdelovali smo sove, dinozavre, slone, ptičke in zmaje. Bistvo dela nas jc čakalo, ko smo morali 'dodelati' figurice tako, da jim jc vsakdo dodal nekaj svojega; dodali smo krila, izdelali peresa, narisali oči, dodali rep ... Izdelali smo tudi buče, katerim smo izrezali oči, nos in usta, da bodo lahko z gorečimi svečkami strašile z oken v noči čarovnic. Šli smo z vlakom v neznano Medtem ko so se naši izdelki sušili, smo odšli v mini Živalski vrt, kjer smo videli različne vrste ptic, rac in fazanov Ob koncu dneva smo organizirali srečclov, kjer so vsi -prejeli manjša darilca. Čudenje in veselje jc bik) popolno. PETEK, 25. 2.: Drsanje na Bledu Če bi v času sneguljčiec in palčkov obstajali avtobusi, bi bili gotovo taki, s kakršnim smo sc odpeljali na Bled. Večina otrok ni še nikoli drsala, vendar sc vsi znajo voziti z rolerji, zato učenje ni bilo tako težavno. Z nami je bila tudi Tina, ki je državna prvakinja v drsanju na ledu. Pokazala nam je nekaj drsalnih elementov, od piruete, lastovke do različih skokov in obratov. Kar prehitro je minil čas. namenjen drsanju, in nihče ni potožil, da ga bolijo noge ali da je utrujen. Obisk Bleda ne bi bil popoln, če se ne bi posladkali s »kremšnitami«, sc sprehodili ob jezeru, na katerem je bila še tanka plast ledu in nahranili račke in labode. Vožnjo proti domu smo si krajšali s petjem in ni bilo občutiti žalosti, čeprav so se zimske počitnice iztekale. Otroci, bili ste čudoviti in v veselje nam je bilo druženje z vami. Upamo, daje bilo tudi vam prijetno in da se med poletnimi počitnicami spet srečamo. MATEJA ABSEC Center za mlade - delavnica 'krasenje v lectu' tokrat smo se v Centru za mlade spoznavali z dediščino ljudskega izročila pod vodstvom ga. Marine l.enček. V začetku februarja, pred valenlinovini, nas je popeljala v skrivnosti 'KRAŠENJA V LECTU' Medenjake, ki so nam služili Za osnovo, nam je spekla in pripravila že kar ga. Marina, mi pa smo se osredotočili tla krasenje znaci -nih modelov izdelkov iz letin. Na delavnici smo izvedeli tudi, kako pomembna je prava gostola mase za krasenje, kako sc tii barva in krasi Pri kratenju svojih izdelkov smo videli, daje potrebno veliko znanja, umetniškega talenta, vztrajnosti in izkušenj žii izdelavo in okrasitev pravega leda. Ga. Marina-nam je predslavila del bogastva natega narodnega izročila, ki ga bomo s pomočjo učiteljic, vzgojiteljic in tudi olrok, ki so se delavnice udeležili, prenašali rotiovom za nami. PETJA VELIKONJA Umetnost krašenja v lectu zahteva izurjeno roko pravega mojstra. Praznovanje Valentinovega Ob Valentinovem, prazniku ljubezni, so učenci osnovne šole Venclja Perka razveselili starejše občane z zabavno prireditvijo. S tem so jim polepšali bivanje v njihovem drugem domu. Učenci so se predstavili z recitacijami o ljubezni, s plesnimi točkami, instrumentalnimi skladbicami in petjem. S kulturnim programom, ki je potekal v prijetnem razpoloženju, se bodo učenci k njim še vračali in jim obogatili ter polepšali trenutke, ki jih sedaj živijo. IVICA JANEŽ Mnogo staršev jc v dvomih, naj njihov otrok obiskuje vrtec ali ne. Marsikdaj ne gre druga-včasih pa imamo vendarle možnost izbii V Sl< bil otr jih staršev, zelo na stii navadne :>lroci del dm Pogosto jc ta večji od tistega, ki skupaj, če prištejemo še domače obvc: ostane zadeve rešijo tako. da družina tisti čas. ki ga ima na voljo, prebije skupaj; torej, delijo si obveznosti, delo in zabavo. Vseeno pa je pomembno, tla je olrok takrat, ko je ločen od staršev, v dobrem varstvu. Oblik varstva je več. 1^--po je, če imamo doma skrbne in zdrave stare starše, vendar mnogi starši ugotavljajo, da kljub negi, pozornosti in ljubezni starih staršev, njihov otrok ne dobi vsega, kar potrebuje. Na srečo imamo starši možnost izbire. Med drugim otroka lahko vključimo v organizirano varstvo -VRTEC Raziskave potrjujejo, da je otroku po tretjem letu starosti vzgoja in varstvo v vrtcu povsem ustrezno dopolnilo domači vzgoji, včasih, če so doma neustrezne razmere ali jc morda družina prevc> zaprtega tipa, pa vrtec nudi otroku še več. Otrok ima po tretjem letu starosti močno potrebo, da se druži z vrstniki, da sc vede kot posameznik zunaj družine in s tem utrjuje svojo istovetnost, se socializmi Po tretjem letu otrok ni več brezupno odvisen od staršev, lahko prenese ločitev in počaka, da pridejo starši ponj. Torej, vrtec po tretjem letu - DA! Kaj pa prej? Porodniški dopust traja eno leto in mnogo mater mora otroka vključili v vrtec pri enem letu oziroma še prej. Dejstvo je. da otrok do tretjega leta ni sposoben biti dalj časa ločen od »svojega objekta« (običajno mame), razen, če ima možnost, da sc naveže na kakšno nadomestno osebo. V vrtcu je to vzgojiteljica ali pomočnica, ki z. otrokom naveže globlji stik in večkrat opazimo, da je to tista oseba, ki prvi dan otroka sprejme oziroma ji mati bolj zaupa Otroci so zelo občutljivi na odzive in čustvovanje staršev (mame), zato jc otrokovo občutje ob vključitvi v vrtec navadno privezan s tem, kaj o vrtcu misli mama in kako ga doživlja, lako je mama najboljša pomoč svojim otrokom pri uvajanju Otroci, ki niso zadovoljni, pogosteje obolevajo, saj s tem sproščajo svoje stiske in strahove. Res jc tudi. da se otrokom do tretjega leta obrambni mehanizem (imunski sistem) šele razvija, zato so bolj dovzetni za razna virusna in bakterijska obolenja, ki se v skupinah hitro širijo, sploh v jaslih, kjer otroci nosijo predmete v usta. Vsaka bolezen ne pomeni, da se otrok v vrtcu slabo počuti. Vseeno pa je najmanj, kar otrok potrebuje poleg svojih strahov in stisk, Sc materine bojazni in žalost ob ločitvi. Mama naj otroku, ki se mora ločiti za nekaj časa, pokaže in pove, da ga ima rada in da ji lahko zaupa, da bo listi čas. ko bo odsotna, lepo poskrbljeno zanj. zlato se v jaslih trudimo navezati globlji stik s slarši. da starši lažje in bolj zaupajo trebam (vzgojiteljici in pomočnici), ki skrbijo in vzgajajo njihovega otroka tisti čas. ko sami nc morejo. Tako je otroku lažje. Otroci, ki se vključijo v vrtec že v jaslih, kasneje ne kazeto nič več nevrotične in vedenjske simptomatike kot drugi. Vrtec je za otroka okolje, ki mu omogoča socializacijo, različne ustvarjalne in tekmovalne igre S svojimi vrstniki, pri katerih si otrok nabira nujno potrebne izkušnje za življenje. Vzgojite!: ki delajo z otroki v vrtcih, imajo ustrezno izobrazbo (višjo ali visoko strokovno izobrazbo), zato v praksi uporabljajo strokovno znanje in se hkrati odzivajo kol nadomestne mame. ko otrok potrebuje ljubezen in bližino. V prihodnosti pričakujemo izboljšanje na področju največjega dopustnega števila olrok v oddel ku. Leta 200! se bo z uvedbo devclletke število otrok v skupi nah znižalo najmanj za 2 ono ka. Torej bo v jaslih največ 12 otrok, v skupini nad tri leta naj več 17 otrok. 4-(> tel p;i največ 22 otrok v skupini, lako bodo odnosi med zaposlenimi v vrtcu in otroki še bolj poglobljeni iu bodo naši otroci srečnejši. NINA MAV HROVAT DRUŠTVA stran Zimovanje rodu Skalnih taborov na na Kisovcu Tudi letos smo se taborniki iz Domžal odpravili na zimovanje. Tokrat smo izbrali za akcijo planino Kisovec, ki nam je nudila obilo snega, zanimivo izletniško izhodišče, predvsem pa odlično gostoljubje Doma na Kisovcu. Na dogodivščino smo sc odpravili v soboto, prvi dan zimskih počitnic, seveda z našega stalnega zbirališča - parkirišča za Vele. Odšlo nas je trinajst otrok in trije vodniki. Po uri vožnje smo se odpravili s Kranjskega Raka peš proti Kisovcu, kjer nas je že čakal topel čaj in dobro kosilo. Ker pa seveda nismo mogli zdržati v koči smo sc takoj odpravili ven. igrat posebno zimsko disciplino nogomet rti snegu. Kasneje smo uporabili sneg za ustvarjanje pravih skulptur. ki smo jih po večerji prodajali na dražbi. Skulpture so bile zelo zanimive, od vulkana, gradu i obzidjem pa vse do egipčanske piramide in ljubljanskega gradu, zato jc bilo na dražbi kar napeto. Drugi dan smo sc odpravili na i/lct na Veliko planino. Po strmem vzponu nas jc pri Domžalskem domu čakalo celodnevno sankanje po celem snegu in navijanje za naša dva smučarska asa. ki sta ravno tisto nedeljo osvojla prvi mesti. Okoli tretje ure smo sc odpravili nazaj do koče. seveda s sankami pod ritjo. Na Kisovcu smo osedlali kobilico liso in vsak zimovalce sc jc preizkusil v ježi. Tretji dan nas je presenetila intenzivna telovadba, ki jo jc vodil Rok - športni učitelj. To jc bila priprava na Zimske olimpijske igre Kisovec 2000. Po zajtrku smo izdelovali majčke s številkami in znakom posamezne ekipe. Vsaka ekipa jc morala s svojim mentorjem narediti objekte za tekmovanje - slalonisko progo, olimpijski bazen, skakalnico, prostor za skok v daljino z mesta in nogometno igrišče. Sclc po kosilu smo se poslužili teh objektov in sc ekipno trudili /a čim več točk, vse v duhu pravili olimpijskih iger: Višje!, hitreje!, močneje! Četrtega dne smo se zopet zbujali ob poskočni telovadbi našega športnega učitelja. Ob m po zajtrku smo posvetili nekaj aktivnosti Svetovnemu dnevu razmisleka. Na nek način smo ga praznovali tudi s pomaganjem šefici Boži pri pospravljanju drv v drvarnico. Popoldne sta vodnika Andrej in Rok postavila progo za orientacijsko tekmovanje lov na polarno lisico. Naloge so hite zanimive, nekateri pa so našli celo dinozavrovo sled. Proti večeru je postajalo vse bolj razburljivo, saj so bile tokrat na vrsti poroke. Narediti jc bilo treba prstanCke, srčke in rožice. Kmalu po večerji smo se odpravili ven. kurit ogenj v snegu m to jc bil pravi taborniški večer. Ko je ogenj dogorel smo šli na rob planine pogledat Kamnik. Domžale in Ljubljano v hlesčeei opravi in če mamice in očetje že spijo. Vrnili smo se nazaj v kočo o/, poročno dvorano, kjer sta poroke vodila pater Valentin in ministrant Umi. Trije pari, ki so se poročili so morali opravili še naloge kot npr.: mavžanje s snegom za grehe, medsebojno hranjenje z zavezanimi očmi, hoja z zavezanimi nogami... Zadnjega dne so sc zimovalei zbudili zelo zgodaj, da ne bi zamudili ure odhoda, Pospravili smo po koči, pojedli še zadnji zajtrk, sklicali šc /adnji zbor v kombinezonih in se s sankami spustili proti Kranjskemu Raku. Kot zimovodja bi se rada najprej zahvalila Boži in njenim sodelavcem s Kisovea, otrokom za njihovo navdušenje, staršem za zaupanje, voznikom avtobusa, ki sta nas varno vozila ter mojim vodnikom Tanji, Roku in Andreju. Hvalil in upam. da bomo šc naprej tako dobro sodelovali. NINA ARNUS Telovadno društvo Domžale Sprostitev za telo in dušo Telovadno društvo Domžale že več desetletij organizira rekreacijo za vse, ki želijo napraviti kaj koristnega zase in si po napornih dnevih sprostijo telo in dušo. Pridružite se nam! Članice, ki jih vodi Anica Černe Ivkovič, se je v telovadnici Osnovne šole Domžale dobivajo vsak ponedeljek ob 19.30. Vadba traja uro, katero porabijo za številne vaje, s katerimi razgibajo celotno telo. Člani se dobivajo ob torkih ob 20.30, ista telovadnica pa ob četrtkih ob 18. uri sprejme tudi pionirje in pionirke. V to vrsto pa se lahko vključijo tudi otroci od četrtega leta dalje po predhodnem dogovoru. V telovadnici Osnovne šole Venclja Perka je vadba za člane in članice vsak torek ob 19. do 20.30, člani društva pa se srečujejo tudi na Osnovni šoli Roje, kjer je odbojka vsako sredo od 20. do 21. ure. TVD Partizan Domžale vabi vse občane in občanke, ki si želijo rekreacije in napraviti kaj koristnega zase, da se jim pridružijo, še posebej pa vse v teh prijetnih pomladnih dneh vabijo na lepo, vzdrževano TRIM stezo. Prijetno presenečenje Predsednik TVD Partizan Domžale je gospod Dare Flis, podpredsednik g Brane Stekelj, vodja strokovnega odbora pa gospod Franc Košak. In prav g. Štekelj in g Košak sta blizu 40 članicam, ki se vsak ponedeljek zberejo v telovadnici Osnovne šole Domžale, pripravila ob 8. marcu prijetno presenečenje. Najprej je bilo to ozvočenje in prijetna glasba, ki bo dekletom, ženam in materam, ki pod vodstvom voditeljice Anice Černe Ivkovič v telovadnici preživijo vsak ponedeljek dobro uro, še olepšalo njihovo rekreacijo, nato pa jc bilo kratko a prijetno srečanje. Prisrčni čestitki jc sledila pogostitev z veliko torto in sadnimi sokovi, vsaka od rekreativk pa jc domov odnesla tudi lectov srček, ki jo bo še dolgo spominjal na prijeten 8. marec 2000. Ob tej priložnosti sem nekaj udeleženk rekreacije poprosila za nekaj besed. Preberite, kaj so povedale: Gospa Zofija Brojan: K rekreaciji hodim že več kot pet let - vsak ponedeljek, želela bi si, da bi sc dobivale dvakrat v tednu. Z vadbo sem Majda Košak Helena Breznik zelo zadovoljna, zlasti sem navdušena nad vadi-teljico gospo Anico. Priporočam, da se nam pridružijo tudi druge ženske, saj je rekreacija zelo pomembna za vse nas. Gospa Majda Turk: Naša družina je športna, sii j se vsi ukvarjamo s športom in rekreacijo. V telovadnico na vadbo prihajam skupaj z dvema prijateljicama iz Trzina vsak ponedeljek že več kot sedem let. Ugaja mi klasična telovadba, s katero si razgibamo telo, pa tudi druženje po telovadbi. Prijetno in koristno. Gospa Majda Košak: K telovadbi prihajam že od 1973 leta in sc lahko rečem, da sem zasvojena z njo. Telovadim tudi v okviru Koronarnega kluba, kjer sc srečujemo dvakrat tedensko na Osnovni šoli Venclja Perka. Vse vaje delam enako rada in bom k vadbi hodila, dokler mi bo dopuščalo zdravje. Gospa Helena Breznik: Vadba mi pomeni veliko veselje, druženje in sprostitev. Ob ponedeljkih me nekaj kar odnese v telovadnico. Včasih sem bila aktivna telovadka in telovadim vse ž.iviljcnjc. Tudi doma sc rekreiram vsaj enkrat na dan zaradi hrbtenice. Če bi vadbo opustila, ne bi bilo dobro. Anica Černe Ivkovič: K TVD Partizan sem prišla pred dvajsetimi leti, za kar me je navdušila takratna vaditeljica gospa Metka Volkar. Kasneje je članice vodil gospod Franjo Koloma/ in za njim sem to vlogo prevzela jaz. Sem profesorica, ne sicer športna pedagoginja, vendar sem si nekaj znanja o tem področju pridobila med študijem. Priznam, da se kot otrok nisem izkazala kot športnica in moja učiteljica gospa Ela Košir me takrat prav gotovo ni videla kot bodočo vaditelji-co. Vendar učitelji delamo na dolgi rok in njeno navdušenje za gibanje, ki nam ga je takrat posredovala, seje pri meni pokazalo nekoliko kasneje. OS Domžale nam že vsa leta nudi gostoljubje za rekreativno vadbo. Dekleta in žene, ki jo obiskujejo, so različnih poklicev in starosti, prihajajo pa iz Domžal in okolice. V današnjem času, ko smo ženske razpete med družino, domom in službo, sc mi zdi še kako pomembno, da najdemo uro časa, ki ga namenimo samo sebi. Redna gibalna aktivnost pomeni dragocen prispevek k zdravemu načinu življenja. Vaje, ki jih delamo, so primerne za vse ženske, vsaka naredi toliko, kolikor zmore, brez pretiravanja. Pri tem smo pozorne tudi na »strateške« dele telesa. S takim načinom vadbe preprečimo ali pa vsaj omilimo marsikatero tegobo, ki jo prinesejo leta. Prepričana sem, da je gibanje človeku potrebno in vsak bi sc moral vsaj enkrat na dan pošteno zadihati. Zato, če mi le dopuščata čas in vreme, vsak dan redno pretečem pot do Vira, okrog Šumbcrka in nazaj. Vesela sem, da dekleta in žene rade prihajajo k rekreaciji in da jih je vsako leto več. Čutim njihovo zavzetost in verjamem, da jim ponedeljkov večer pomeni prijeten začetek novega tedna. V. VOJSKA Oklo nad Ihanom Ob 56-letnici bitke na Oklem Združenje borcev in udeležencev NOB Občine Domžale in Krajevna skupnost Ihan vsako leto organizirata spominsko slovesnost pri spomeniku na kraju tragedije na Oklem. Tako je bilo tudi sončno soboto, 26. februarja 1.1. ob II. uri. Kolona praprščakov in drugih udeležencev se je formirala v znani partizanski vasici Dobovlje in v večjem številu odkorakala na kraj slovesnosti. Tu na jasi ob spomeniku sc jc zbralo preko 450 udeležencev iz raznih krajev, domačinov, borcev, udeležencev tragedije, predstavnikov političnih organizacij, invalidov, upokojencev, mladine in 130 planincev iz Litije, ki vsako leto prihajajo na slovesnost. Moški pevski zbor DU Domžale je zapel pesem »Postoj, kdor mimo greš«, z minuto molka se poklonili vsem padlim, ki so morali zaradi podle izdaje - omahniti v prezgodnjo smrt. Delegacija je položila venec pred spomenik, svojci padlih in učenci OS Ihan pa so prižgali sveče. Udeleženci smo prisluhnili spominskemu govoru Rajkota Hafnerja, ki je dejal: »Ko leto za letom polagamo vence in prižigamo sveče, nam skromni pla- meni prikličejo pred oči dogodke ranega jutra 24. februarja 1944. leta, ko so med kroglami podivjanega sovražnika padali borci, gorele domačije - nedolžnih ljudi. Ko sc misli vračajo v kruta leta vojne, spoznavamo, kaj vse so morali ljudje žrtvovati za svobodo, krvava vojna jc pustošila, sovražnik je divjal, vendar je svoboda živela v gozdovih, v zavetju skromnih in revnih domačij. Ko hodimo po poteh boja in trpljenja, čutimo spoštovanje do spomenikov, saj stojijo tam, kjer se jc za vedno končala življenjska pol tistih, ki so hoteli živeti«. V kulturnem programu so sodelovali moški pevski zbor DU Domžale, mešani pevski zbor DU Moravče, učenci OŠ Ihan, upokojenka francka Kosmač in Alojz Humar. Vsi nastopajoči so bili deležni burnega aplavza. Po končani slovesnosti sc jc Rajko Hafnar zahvalil vsem nastopajočim, praporščakom in organizatorjem, posebno pa za številčno udeležbo na Oklem. Ugotavljamo, da vsako leto prihaja na kraj več obiskovalcev, med temi veliko planincev, pohodnikov in mladine. Na koncu so vsi udeleženci zapeli »Hej, brigade« v spremljavi harmonike Staneta KREČA. V veselem razpoloženju smo vsi skupaj odšli nazaj v Dobovlje, kjer jc bilo tovariško srečanje ob pijači, katero so kot vsako leto pripravili domačini. Ob našem snidenju smo si segli v roke in dejali: »Nasvidenjc naslednje leto Se v večjem številu. To naj tudi drži, tudi za tiste, ki vas letos ni bjjo tukaj. JOŽE NOVAK Vodstvo Medobčinskega društva invalidov Domžale z gosti po 25. jubiljeni skupščini Jubilejna 25. skupščina V skladu s statutom so se konec februarja 2000 na svoji jubilejni 25. skupščini zbrali člani Medobčinskega društva delovnih invalidov Domžale. Po uvodnem pozdravu g. Edvarda Završni-ka, predsednika društva, in sprejemu dnevnega reda, je delovno predsedstvo vodilo jubilejno skupščino, katere se je udeležilo veliko število članov skupščine, prisrčno pa so bili pozdravljeni tudi vsi gostje. V poročilih članov vodslva društva smo izvedeli, da ima društvo že blizu dva lisoč stalnih in podpornih članov i/ vseh pelih občin Domžale. Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, da sc v posamezne aktivnosti, zlasti programe za ohranjanje zdravja in izlete, vključuje več lisoč članov, ki so /. delovanjem društva zelo zadovoljni Slišali so tudi poročilo -o realizaciji socialnega programa, o katerem jc podpredsednik g. Modlic povedal, da so prvič v zgodovini društva pripravili večdnevno letovanje ležkih invalidov, sicer pa nada Ijcvali s iradiLion ilninii ikcijami. Po poročilu referenta za sport in predsednice Nadzornega odbora, so v razpravi zlasti gostje zelo pohvalili delo in sodelovanje z domžalskim društvom invalidov, veliko lepih besed pa jc za delo društva našel predstavnik Zveze društev delovnih invalidov Slovenije. Ob koncu skupščine jc bil sprejel ludi program dela za lelo 2000, v katerem ima posebno mesto tradicionalno medobčinsko srečanje invalidov, ki bo letOS še posebej praznično. Invalidi vas vabijo, dii se jim 25. marca 2000 ob 10. uri pridružile v hali Komunalnega centra v Domžalah in sku-paj / njimi praznujete njihov srebrni jubilej. Po pozdravnem nagovoru predsednika društva g Edvarda Završnika, bo spregovoril g. Miran Krajne, predsednik Zveze društev delovnih invalidov Slovenije, pričakujejo pa tudi pozdravne nagovore županov in številnih gostov. V kulturnem programu bodo nastopili folklorna skupina Kulturnega društva Svoboda Mengeš, Kamniški ko-Icdniki, llarmonikarski klub Zupan, Moški komorni zbor Zvon Mengeš, učenci Osnovne šole Roje, plesalca Katarina in Mitja Icr pevka Saša Surla, prireditev bo vodila ga. Mimi Colnian, v družabnem delu pa bo za razvedrilo in prijetno počutje poskrbel ansambel Vrhovcc. Dobrodošli! S kuhalnico nad diabetes Vsak ponedeljek in sredo popoldne prijetno zadiši iz učilnice gospodinjskega pouka v Osnovni šoli Domžale. Ko se dan nagiba k večeru, sc živila spreminjajo v okusne jedi, iz loncev in pečice uhajajo prijetne vonjave. Recepti so ne le zdravi, ampak se da po njih skuhati zelo okusne jedi - zadovoljno kimajo tečajniki, ko sedemo k večerji. Poizkušamo tudi številne za nas primerne kruhke, ki jih je možno kupiti v naših trgovinah. Društvo diabetikov Domžale jc prvo društvo v Sloveniji, ki jc organiziralo za svoje člane in njihove najbližje svojec KUHARSKO DELAVNICO, ki prav zdaj z navdušenjem tečajnikov poteka v učilnici gospodinjskega pouka v OŠ Domžale, za kar se vodstvu šole lepo zahvaljujemo. S pomočjo gospe Tatjane KOVAČ - voditeljice tečaja, učile Ijice gospodinjskega pouka in diabetičarke smo uresničili dolgoletno željo, da omogočimo diabetikom praktično učenje kuhanja s čim manj stroški in izgube časa. Tatjana pripravlja kuharske recepte v skladu s strokovnimi navodili in nabavlja primerna živila, da nas nauči priprave in njihove kulinarične obdelave. Uči nas, kako pripravljamo hrano potrebam posameznika in njegove dfužine ter kako si pomagamo, ko nas »prime ta sladka«. »Lakota nepremagljiva preti odpreti gradu trdna vrta,« jc Prešernov verz in najprimernejši pogovor na lisic modre, a kaj malo življenjske besede, da ne živimo zato, da bi jedli. Pri diabetikih se vse suče okoli hrane. (XI jutra, ko spijemo prvo kavico, sla-jeno z. umetnim sladilom in izboljšano z mlekom, ki vsebuje manj maščob, do večera, ko z jabolkom ali polnoz.rnatim pre- pcčcnccm k jogurtu še zadnjič potešimo lakoto. In pri tem ni zajtrk nič manj pomemben od kosila, malica pa nič manj od večerje. Celodnevni jedilnik jc prava pot do obvladovanja bolezni, ki je tako tesno povezana s hrano. Tatjanini recepti so sestavljeni po najsodobnejših priporočilih zdrave prehrane za diabetike, kar pomeni, da so maščobe in beljakovine zmanjšane, povečan pa je delež ogljikovih hidratov in prehranskih vlaknin, ki jc za uravnavanje sladkorja v krvi najpomembnejše. Tatjana nas je opozorila na škodljivo uporabo Ijonov za mlade diabetike. Tatjana nas jc opogumila s pripravo hrane za potovanje in kdo jc že jedel orehovo rolado brez moke? Prednost smo dali tudi pripravi različnih omak, mesnih, zelenjavnih, skutinih in sadnih namazov. Izmenjali smo domače recepte, ki so sc izkazali kot pravi in okusni. Brez priročne kuhinjske tehtnice tudi tokrat ni šlo, loda kaj je 30-urni tečaj v primerjavi z vsem življenjem? Ko boste prvič stehtali rezino kruha, paradižnik, krompir, riž ali testenine, si čestitajte, kajti na dobri poti ste, da boste svojo bolezen dolgo časa držali krepko na vajetih. Tečajniki, šestnajst žensk in dva moška, smo bili zelo zadovoljni. In kaj so rekli ob slovesnem zaključku: »Veliko sem sc naučila, klepetala in bila v prijazni družbi... Zahvaljujem sc učiteljici za spodbudo in dobre recepte... Bolj sc boni potrudila v lastnem gospodinjstvu. Veliko idej smo dobili, kako lažje kuhati za družino in konzervansov in soli. Obroki naj bodo sestavljeni, mešani. Ni-, hanja sladkorja so manjša, če je zaužita hrana tekom dneva v nekem ravnotežju. Posebej smo pripravljali ribe na več načinov in mladi kunci so bili prav slastni. Poudarek jc bil na uporabi olj, različnih vrst moke in soje. Srečali smo sc tudi s hitro obdelavo hrane i/ kosmičev in meda- hkrati zadovoljiti svoje potrebe« Tatjana pa pravi, da jc bil tečaj zanjo izziv, da jc spoznala nove ljudi in da se nismo učili diete za diabetike, ampak je bila to zdrava prehrana za vse družinske člane. Pogovarjali smo se tudi o osebnih izkušnjah uporabe inzulina in antidiabetičnih tablet v povezavi z. zaužito hrano (glukoz ni indeks). ANKA KVAS, VMS stran PREDSTAVLJAMO Dober dan, občan Gospod Stane Starin V Slamniku smo vas te večkrat zaprosili, da hi nam predlagali občane in občanke, ki hi jih predstavili v našem časopisu. Pred nekaj dnevi mi je znanka predlagala, naj se oglasim pri g. Stanku Starinu, ki je pred kratkim dopolnil devetdeset let, pa še kar vozi avto, je posebej poudarila. Ker gospoda Stanka bežno poznam, sem se oglasila pri njem in ženi Mariji v Domžalah in naš pogovor je stekel. Mladost Gospod Slane Starin se je rodil 16. februarja 1910. leta v Dobu na domačiji po domače pri leve. Oče, llras-tarjev Pavle, in mama Antonija sta imela šesl olrok. Dva sla umrla kmalu po porodu, štirje fantje pa so skupaj s staršema preživljali težko življenje tedanjih družin. je bil štiri v ^PJjflHfiffl Ameriki in prav ob začetku prve svetovne vojne se jc vrnil domov in začel delali na tedanji opekarni »cegunci« na Želodniku. Najstarc-Si Stanko jc bil star pel let, ko so sc za nekaj časa preselili na ?.clod-nik k Pavlinu, kasneje pa k Hrastarju v Čcšc-nik, kjer jc preživel svojo mladost. Čeprav je bil v času prve svetovne vojne otrok, sc spominja fantov na loj-Imikih, ki so odhajali v avstrijsko vojsko in zraven peli: Bog ohrani cesarja Avstrije... Z brati Milanom, Pavlom in ladom so obiskovali štiriletno osnovno šolo v Dobu. že pri dobrih 14 letih pa si je našel prvo delo na posestvu Črnclo pri baronu Apsfalternu. Nato se je zaposlil v Papirnici Koli-čevo, kjer je delo pustil zaradi neprimernega odnosa enega od nadrejenih, ki je popolnoma »znorel«, ko ga je gospod Stane pri čiščenju nehote poškropil z vodo. Sledilo je služenje vo jaSkega roka in služba na tedanjem gradu ČcSnik. od koder jc odšel v službo v opekarno na Zclodniku, ki jc očetu ob pomoči denarja, ki mu ga je poslal bral iz. Amerike, kupil opekarno. Opeko so vozili v vse okoliške kraje celo do Moravč in gospod Stane je tu ostal vse do leta I93X, ko je odšel v Induplali .larše. Vojna Zaradi naprednih idej je gestapo mojega sogovornika Stanka, ki se je Gospod Stanko Starin v mladosti skupaj z bratoma Pavlom in Ladom štel h komunistom, že kmalu po začetku vojne hotel aretirati. Gospod Jože -Viderger, po domače Vesučev, ga je pravočasno obvestil in skupaj ž. očetom se jc umaknil v »gmajno«, kjer so on, oče in šc eden od znancev ostali tri dni, hrano jim je nosila žena Jožeta Vidcrgarja. Oče sc jc umaknil v hribe, gospod Stanko pa sc je skrival po domačijah v Čcšeniku. To jc bilo še kako potrebno, saj je bil v letu 1941 na procesu lakoimenovanini banditom na Bledu obsojen na smrt. Na seznamu, ki ga je podpisal nemški šel' /a Slovenijo in plakat si Se danes ogledamo v Muzeju v Begunjah na Gorenjskem, so bili ob njegovem imenu napisani ludi Marjan Dcrmastija, Ivan Semen. Polde in Franc Miš in drugi. Skoraj leto dni je bil zunaj le ponoči, ko je, največkrat peš, hodil do Prcvoj, kjer jc imel zvezo s partizani. Zaradi bolezni so ga odpeljali v Zumbcrak v partizansko bolnico, od lam pa so ga poslali na okrevanje v dom, ki so ga vodile nune. Nato jc bil pol leta komandir čete v Semiču, od tod je šel v Črnomelj, pa v Podzemelj, kjer je bil komisar čete, v Metliki je bil telefonist mesta, nato v korpusu komisar za zveze. Zaradi bolezni je odšel v Italijo v vojaško bolnico, kjer jc ostal do konca vojne, nato pa so ga v Ljubljani dokončno pozdravili. Vmes sc mu je lela 1939 rodil sin Stanko, spominja pa se tudi prvih dni svobode, ki se je iz. taborišča vrnila hudo bolna žena in lela 1954 umrla. Povsod, kjer ga potrebujejo Delovna pot g. Stanka jc zelo pestra. Na različne prošnje, včasih pa ludi kar zahteve je s svojimi izkušnjami pomagal zdaj eni zdaj drugi tovarni, zadrugi, pa spet tovarni. Povsod, Zakonca Starin kjer so ga potrebovali jc bil. Najprej v Induplati Jarše, nato jc s svojimi izkušnjami i/, opekarne vodil nekdanjo Jenčičavo opekarno v Mengšu, pomagal v Kamniku na področju odkupa prašičev, nato pa ga jc pot vodila v Zadružno banko Slovenije, po treh letih pa ga spet srečamo kot upravnika v Opekarni v Lukovici, kjer opravlja tudi dol/.nosl upravnika kamnoloma in tedanje gostilne pri Bcve. Njegovo zadnje delovno mesto je bilo v Papirnici Količevo, kjer jc dalj časa delal pri stroju za mletje papirne mase, pred upokojitvijo pa je bil vodja skladišča. Čeprav bi sc lahko upokojil 1960. leta, jc malce podajjšal in se leta 1963 upokojil. Nikoli brez dela Vseskozi je bil aktiven pri družbenopolitičnih organizacijah, zlasti v ZZB in nekdanji SZDL več mandatnih obdobij pa jc bil tudi porotnik in prav dobro se spominja let, ko so ga zaradi bližine sodišča klicali kar večkrat. Danes z. ženo Marijo živila v lepo urejenem stanovanju sredi Domžal in sta vesela obiskov sina Staneta in drugih najbližjih, med katerimi se zlasti razveselita obiskov vnukov in prav-nukov. Danes g. Stanko ne dela več, pa vendar priznava, da je bilo delo njegovo življenje. Zlasti rad je po službi prijel /a kakšno kmečko delo. Košnja in vsa druga kmečka opravila so mu bila v posebno veselje. Pa ne za denar, predvsem za veselje pa tudi za kakšen pridelek, ki je družini olajšal življenje Ustavila sva se še pri njegovem vozniškem dovoljenju. Izpit za avlo inu ze blizu pet desetletij in klub de- vetim desetletjem, ki si jih je že naložil na svoja pleča. Se vedno rad sede za volan. »Vendar le za kratke vožnje« pravi. Čc gresta z ženo kam dlje, ju zapelje sin Stane. Z ženo Marijo sta največ doma. sem in tja ju pot zanese do Podrečja, saj sc rada sprehajata. Doma sc veliko pogovarjata, bereta, gledata televizijo in si želita, da bi bila zdrava. Gospod Stanko šc lahko hodi in žena pove, da je šc pred kratkim peš prišel iz Ljubljane in si mimogrede ogledal tudi novi Trzin. Življenje v centru Domžal ima prednosti, saj so trgovine skoraj pred vrati, pa tudi slabosti. Preveč prahu je in perila ni mogoče sušiti na balkonu, pa tudi hrupa je preveč, saj tovornjaki ne upoštevajo omejitve vožnje skozi mesto. Veliko zdravja! Vse njegovo življenje je bilo skromno,'brez. pijače in cigarete pa z. veliko dela pravi in mi tako odgovarja na moje vprašanje, kako tako mladosten in čil dočakati devetdeset let. Če bi bil Se enkrat mlad. bi študiral pravi. Posebno so ga veselili tuji jeziki, pa kaj ko ni bilo možnosti. Posebnih želja nima, sprejema, da se časi spreminjajo in si želi več enotnosti med vsemi nami. ob tem pa kar malce žalosten ugotavlja, da če enotnosti ni niti v parlamentu, kako bi jo pričakovali od drugih ljudi. Mir in več zadovoljstva, več enotnosti in manj prometa skozi mesto so želje zakoncev Starin. Mi jima želimo, da bi se uresničile, hkrati pa obema želimo veliko zdravja. V. VOJSKA Gospod Damijan Kurent Glose in štorije Pred kratkim sc jc v Uredništvu oglasil gospod Damijan Kurent iz Črnuč, ki je v samozaložbi izdal knjigo Cilosc in štorije iz črnuškega pododrja. Ker bosle v kratkih prispevkih, ob katerih se človek prisrčno nasmeje ali pa globoko zamisli, nastopajo ludi nekateri Dom-žalčani, našli tudi nekatere Domžalčanc (g. prof. Staneta Habeta, akademskega slikarja Danila Fuggerja in druge), je knjiga zanimiva tudi za bralce Slamnika. Ob tej priložnosti nam je prijazni gospod Damijan Kurct (njegovo knjigo lahko kupite tudi v domžalski Mladinski knjigi) povedal, da območje naše občine dobro pozna Se iz časov druge svetovne vojne, ko je tod partizanil, prebere pa tudi Slamnik, ki ga dobi od sorodnice svoje žene Bernarde. Vse, ki jih Glose in štorije avtorja Damijana Kurenta zanimajo, vabimo k nakupu. V. V. GLOSE IN STORIJE iz črnuškega pododrja Naš pogovor Pivovarski mojster Zdenek - prvi pivovarnar s Češkega v Domžalah Pred 10 leti je bilo, koje na Rodici nastajala prva zasebna pivovarna. Tedaj so v Domžale ustanovitelji povabili pivovarskega mojstra iz Prage Zdeneka OLEJNIČKA, da je v, prvem obdobju pivcem grenke pijače varil pivo. Sedaj se po nekaj letih, ko je bil doma na Češkem, Zdenek vrača na Rodico. Vi, ste pan Zdenek Olejniček, prvi pivovarski mojster v Domžalah Kol pivovarnarja me je v Pragi našel Štefan Loncnar in vprašal, če bi sel delal v pivnico v Domžale na Rodico k Adamu Ravbarjii. takrat sem Se delal ko! pivovarski mojsler v Velikih Olcšo-vieah v Pragi. To jc velika pivovarna, ki zvari 400.000 hektolitrov piva na leto. Za poklic pivovarnarja jc potrebno opravili nižjo in srednjo šolo, milo pa še visoko tehnološko šolo za piVovai jc. To je posebna visoka šola v Pragi. Nanjo se vsako lelo vpiše veliko mladih z veliko maturo, ki želijo poslati strokovnjaki za pivo na Visoki šoli kemijske lehnologije. No. pa nisem Sel na visoko šolo. Ker jc pivovarslvo družinska tradicija, sem opravil sredino pivovarsko solo prehrambeno smei za kvasim pivo in poslal pivovarski mojsler. Moja prva zaposlitev jc bila v Brnu. poleni v Pragi v Ok Sovicah, v Ravniku, na koncu pa pivovarni Velike 1'opovicc. Kako je s pivom na Češkem? Pivo jc na ("'cškcni tradicionalni napitek, prav lako na Slovaškem. 160 litrov na leto ga v povprečju popij« Ceh, kar ";is uvršča na pivo meslo na svelu med pivci piva. Na Češkem je danes kakih 75 pivovarn, seveda pa se slevilo iz dneva v dan spreminja. Vse tc pivovarne so danes v različni lasti - deloma družbene, deloma zasebne, rekel bi lahko, da je lastnina pivovarn mešana. Več je šc vedno nekdanjih družbenih: PLZEN, RADE-CiAS. BUDVAR, JUŽNO ČEŠKE P1VO-VAKNI. BRNSKE PrVOVARNE in druge. To so največje češke pivovarne, medlem ko jc šla Slovaška ob delitvi države na svoje in jc tam danes takih pivovarn le 10 do 15. Lahko bi rekel, da je na ('"eškem pivo več kol nacionalna pijača, na nek način jc obredna, saj skoraj ni človeka, ki piva ne bi pil. Doslej so ljudje pili ločeno pivo samo iz vrčkov, poraba piva v steklenicah psi jc bila majhna. Tradiciju je sicer eno, sodobni trendi, ko cela Evropa nosi pivo domov, pa druga. Tako jc tudi na Češkem, kjer sc prodaja piva v steklenicah strmo dviga. Razvrstitev piva po odstotkih ekstrakta Pivo točimo po odstotkih ekstrakta Začetno »vvčepni« pivo ima do 10% eks-traktiu Po tem so seveda tudi »speciali« z več odstotki ekstrakta, tako imenovana ■dvanajstka« je se nekoliko srednjemočno, normalno pivo, medlem ko so nad 12% ekstrakta tako imenovane trinajstka, sti- rinajstka. petnajst ka, osemnajslka in tudi enaindvajset ka - to so specialna piva. Tudi na Češkem seveda danes šc deluje cela vrsta zasebnih pivovarn manj šili zmogljivosti, v časih komunizma pa zasebne iniciative ni bilo. saj režim ni dopuščal zasebnikom, da bi varili pivo. Celo v znameniti praški pivnici PRI FLEKU so se oskrbovali s pivom iz firme PRASKE PIVOVARNE... Šele po letu 1990 so »Pri Fleku« lahko ustanovili zasebno pivovarno, iz katere se danes oskrbuje ta znamenita pivnica. V njej točijo temno pivo s D odstotki ekstrakta. Druga znamenita pivnica »U KALICIIA« loči gostom plzcnsko pivo, tako da ta pivnica pravzaprav nima svojega piva. V obeh pivnicah živi stara češka tradicija, ostaja vzdušje in nekakšna neponovljiva intimnost pivnice, ki jc kultni prostor češkega pivovarstva. Znano jc ludi to, da vsakemu gostu »ndkljuka-jo« na papir ali podložni kartonček znak koliko piva je kdo spil, kolikokrat je pivec dobil natočen vrček piva. Nihče ix1 pivcev ne konča pri enem vrčku, največkrat pivci dovolijo trikrat, štirikrat ali celo petkrat prihod natakarja Ta vsakič ko pred gosta položi nov vrček naredi kljukico ali znak na omenjeni podložni kartonček pod vrčkom. Pri Fleku sc zadržujejo zvečine tujci, prav tako v Kalicha. saj je tam zelo drago, vsekakor preveč drago, da bi lokal obiskovali domačini. Tako sc »Pri Fleku« zadržujejo predvsem Nemci, U KALICHA pa ludi gostje iz drugih držav, v velikem številu celo Rusi. . Praga ima sicer neverjetno veliko Število pivnic oz. lokalov, ker ločijo pivo. Ocenjujem, da je v Pragi lakšnih lokalov najmanj 1000. Vse le gostilne točijo tako svello kot temno pivo - največ ga jc iz Velikih Popovic, iz Radc-gasa in iz filme Kozel. Ta »Kozel« jc kot Znamka zelo podoben gamsu z laškega piva, saj je podobnost naravnost neverjetna. Sicer pa sc točijo praško, plzcnsko, budvarsko pivo - vse vrste jih jc - kolikor jc pač pivovarn na Češkem. Zdenek Olejniček lelja in jc poraba piva tako pozimi kol poleti skoraj enaka. Vse je v znaku glasbe -pihalne godbe Vzdušje češke pivnice nc more brez tradicionalnih zvokov češke narodne glasbe, ki jc že foklora dojenja vzdušja takega gostinskega obrata. Žal pa je ta glasba vse bolj nostalgija za stare. Mladi je nočejo več, ti hočejo pop glasbo, no srednja in starejša generacija pa -dokler bodo ti ljudje še živeli - bodo vztrajali v občudovanje »češke deshovc hudbe« češke pihalne godbe. Ta glasba jc bila pred 100 leti menda tudi vzor pri naslajanju slovenskih godb in vzor za glasbena prizadevanja prvih slovenskih glasbenikov. Olede pevcev pa jc treba reči, da skoraj vsaka glasbena skupina premore ludi pevec -»spivaki« jim pravijo, jc pa ta glasba na voljo v čeških pivnicah predvsem ob koncih ledna - t. j. v petkih, sobotah in nedeljah. No marsikje - kol de- nimo »Pri Flcku« jc ta glasba dcehova hudba poleti odmeva tudi na vrtu. Moram pa povedati, da imajo gostje pivnic najraje prav češko pihalno godbo, ki jc postala prava identitetna glasbena kulisa za češko pivo. Grem med prijatelje k Medvedku »Kadar grem domov, to pa je enkral na dva meseca, grem seveda med prijatelje k Medvedku na budvarsko pivo. Ta lepa velika gostilna, ki ima zvečer glasbo, mi jc zelo pri srcu. leži pa v centru Prage v bližini Vaclavskih namesti. Tam me čakajo prijatelji, kar nekaj jih imam. vsi smo nekako povezani s pivom. To smo nekako vsi šliridcsctlctniki. tesno povezani in si vsakič, ko pridemo skupaj, imamo veliko povedati. Seveda mc najprej vprašajo, kako sc imam v Sloveniji, jaz pa jim povem, da je življenje v Sloveniji lepo, da živilc normalno v lepem okolju in v čisti Sc dolgo neosnaže-ni naravi. Posebno všeč mi jc na Krum-perku, kamor hodim rad na izlet... Tu v Sloveniji imate lepo urejene gostilne, všeč mi jc to, da niso prevelike. Pri nas pa nimamo zelo velikih restavracij, kjer se vse nekako izgubi. Vaše gostilne so veliko pridobile, odkar sc v njih v glavnem ne kadi. V majhni gostilni med prijatelji, kjer se ne kadi, človek lahko preživi veliko lepih trenutkov. Take lepe trenutke omogočajo vaše prijazne in vse bolj po evropsko urejene gostilne. V Sloveniji čistejši zrak Tisti, ki hodimo po svetu, najprej opazimo to. kakšen zrak kje ljudje dihajo. Življenje v Sloveniji pa je še dobro in zdravo, ljudje so prijazni, je pa nekaj: kdor išče konflikte in ekscese ljudi, jih bo našel tudi tu. Gosti so normalno družabni ljudje, ki se znajo poveseliti in veliko dajo na osebne, družinske in tudi siccimijc stare praznike, (V\. B. NAROČILNICA - DOMZALE-MESTO POD GORICICO Naročam zvodov knjig(e) DOMZALE-MESTO POD I Pivo - pijača tudi za praznike I Davčna številka I GORICICO avtorja Staneta Stražarja. Cena 7.000.00 SIT. I J Ime in priimek naročniku: I I I I Naslov: Telefon: Davčni zavezanci za DDV7 I I Pivnica je na Češkem obredni prostor. Na Rodici - Pri Adamu Ravbarju to še ni... Morda pa le kdaj? pa le kdaj? Slovenci svoje veselje, praznike zalijejo z vinom, Čehi pa z velikimi količinami pivii. čeprav včasih odprejo tudi kakšno steklenico vina. Zanimivo jc, da velja prepričanje, kako jc pivo pijača za potešitev poletne žeje. Na Češkem se pa pravzaprav zima ne loči od po- | Naročilnico pošljite na naslov: KULTURNO DRUŠTVO MIRAN JARC ' I ŠKOCJAN, p.p. 145,1230 DOMŽALE Občinski štipendisti Katja Ogorevc-Ahačič, prof. športne vzgoje Datum naročila: Podpis: Vse cene so z DDV. Naročilnica je zavezujoča za naročnika in založnika. Občina Domžale že nekaj let. zagotovo pa prva v Sloveniji, z občinskimi štipendijami pomaga dijakom in študentom na poti pridobitve želenega poklica. Nekateri od štipendistov in štipendistk so med tem svoj cilj dosegli in prav je, da vam jih predstavimo. Prva je na vrsti Katja Ogorevc -Ahačič, profesorica športne vzgoje, ki je zelo uspešen študij vseskozi dopolnjevala s športom -kot aktivna športnica, sodnica in sekaj. Kaj ti je pomenila občinska štipendija? Občinska štipendija mi je pomenila na eni strani nagrado za trud in uspešen študij, na drugi pa zelo dobrodošel vir denarja. Kupovala sem lahko strokovno literaturo in športne rekvizite. S čim si se ob študiju še ukvarjala? Oh študiju na fakulteti za Sport so bile tudi vse moje ostale dejavnosti povezane s športom. V tem času sem se trudila da bi pridobila čim več nazivov in licenc. Tako sem učitelj smučanja 3 in trener, učitelj plavanja, planinski mladinski vodnik in vaditelj nordijskega teka. Že v prvem letniku študija me je Smučarski klub Domžale povabil k sodelovanju. Opravljala sem delo učitelja smučanja v alpski šoli. .Smučanje je zelo pestra Športna disciplina, tako da mora imeti trener tako pedagoška kol strokovna znanja pa tudi in predvsem organizacijske sposobnosti. Pridobljene izkušnje so mi zelo koristile, saj prehod iz fakultete, torej iz teorije v prakso (zaposlitev), ni bil zahteven. Si že zaposlena? Sedaj poučujem športno vzgojo učenke od petega do osmega razreda na Osnovan soli Šenčur. Delo rada opravljam, čeprav se velikokrat spopadam z materialnimi in prostorskimi težavami. Kakšne so tvoje prve izkušnje? Ob delu ugotavljam, da je na področju motorike marsikaj že zamujeno v petem razredu. Ko začnem poučevati so učenke motorično že izoblikovane. Ugotavljam, da je veliko že izgubljenega, tudi v smislu navajanja na športni način življenja. Delo z mladimi je v tem obdobju dolgotrajnejše in manj uspešno. Ob tem rešujemo najstniške težave, se pogovarjajmo, izmenjujemo mnenja in rešujemo stike. Menim, da je tudi tO moje poslan stvo. Tvoji cilji? Moji cilji so te nekaj časa usmerjeni k delu z najmlajšimi. V obdobju od Štirih do desetih let so namreč otroci motorično najbolj dovzetni in škoda je, da na tem področju ni več narejenega Trenutno te želje uresničujem v enem izmed smučarskih klubov, kjer imamo zelo široko dejavnost. Osnovna naloga je učenje smučanja, poleg tega pa imamo tudi zelo pestre športno - družabne dejavnosti. Delo mi predstavlja velik izziv in zanj sem velikokrat nagrajena z zado-voljslvom in napredkom otrok Vendar pa je dvojno delo zelo naporno in verjetno ga prav dolgo nc bom mogla opravljali. Zalo si bom morala omisliti nadomestilo. Tvoja želja? č'c bi v Domžalah potrebovali koordinatorja za športne dejavnosti v vrtcu, bi bil tO zame nedvomno velik izziv. Hvala in srečno! BOJANA VOJSKA I 714-599 Vprašali smo namesto vas Nekaterih odgovorov kar ne dobimo in ne dobimo, vendar smo vztrajni in vedno znova kličemo vse tiste, ki so nam dolžni odgovoriti na vprašanja, ki nam jih posredujete. Tokrat odgovarjamo na dve »komunalni« vprašanji. Bralec Marjan, ki vsak dan uporablja križiSCe med KoliSko ulico na Viru in Gubčcvo v Dobu se jezi, zakaj izvajalci križišča ne dokončajo in omogočijo normalen promet. Odgovor je kratek, bo pa našega bralca in vse razveselil: takoj ko bodo odprli asfaltne baze, bo križišče asfaltirano in ker bo to predvidoma šc v marcu, do dokončanj del res ne more biti daleč. Tudi sama se pridružujem jezi ene izmed naših bralk, ki je spraševala, kaj bo občina naredila, da bi preprečili vožnjo težkih tovornjakov in avtobusov, ki kot obvoznico ali pa kar tako uporabljajo cesto skozi Podreč-je. Ne le, da bistveno povečujejo prometno nevarnost, temveč s svojo težo cesto tudi uničujejo- Občina je z problemom seznanjena in bo v kratkem postavila ustrezne prometne znake za prepoved vožnje s težjimi vozili (osna obremenitev). Seveda pa to ne bo dovolj, zato pričakuje, da bodo tudi policisti ustrezno ukrepali in nadzorovali promet na tej cesti ter tiste, ki bodo prepoved kršili, tudi kršili, ustrezno kaznovali. Pokličite, čakamo vas v petek med 13. in 14. uro. Uredništvo Nič novega! »Le jokaj, oj, le jokaj se!« - No, tokrat se ne joka neko neznano dekle, ampak poznani Janez! (Če on nič ne napiše, je »Slamnik« prav dolgočasen!) Zdaj joka, ker je pozabil, da je bojna sreča opoteča! Preteklo rundo so Janezovci pač izgubili! Ko so bili oni zgoraj, so zagreto pljuvali na tiste zdoiaj. Zdaj, ko je obratno, pa - tulijo! Pa jaz tega revanša Janezovcem sploh ne privoščim! A »iskali« so in dobili svoje! Bog jim dal, Bog jim je vzel! Zakaj pa niso ubogali Gospoda in ljubili svojih sovražnikov?! (Kakšne sovražnike?! Pa saj med nami sploh ni sovražnikov, so le tekmeci, ki bi radi molzli isto kravo!) Zdaj je, kar je. Dokler bo! Kajti vse je začasno! Janezovci sc pripravljajo na naslednjo rundo! Tako se dela! Toda, če nc bodo upoštevali Gospodovih zapovedi, tudi tokrat nc bo nič z mlekom! Navsezadnje pa je tudi treba upoštevati tudi povsem zemeljske zakonitosti: Krava, čeprav je potrpežljiva, ne mara, da sc jo vleče za prazno vime! Vsi vemo, kakšni so bili rdeči molz-ci (ja, če bi bili rdeči, bi še Slo, a so bili bolj roza in rjavi...)! Pa vendar so ti v 50-ih letih uspeli napolniti poleg družbene shrambe tudi lepo število privatnih malh! Krava jc upala, da bodo črni molzci kaj bolj pošteni, pa je zato stopila za njimi. Pa se je nasmo-lila! Vse njene predloge in pritožbe so Janezovci, kakršen jc tudi Bogdan, kateremu so Se posebno ljube krščanske čednosti, zmetali v svoj črni koš! Kravi je naposled postalo jasno, da tudi te, črno-šekaste molzce zanima le njeno vime! Pretendenti na molžo zdaj kravi ob-jubljajo, da ji bodo na spomlad lepše postlali! Na spomlad naj bi ji pripravili »nekaj« imenitnega, »nekaj«, s čimer naj bi bili vsi zadovoljni! Celo volk in koza! (Ne verjamem!) Spomladi naj bi torej nastopile nekakšne »pomladne« stranke. Jaz pa mislim, da bodo nastopili ljudje, ki spreminjajo barvo! Pomlad jc pisana! »Pomladniki« bodo pravtako pisani! Pametnemu je jasno, da enotnosti med njimi nc bo! O, pač: vsi bi radi mol-zii isto kravo! Jc pa ta krava, po mojem, vse bolj v življenjski nevarnosti! Zakrinkani in maskirani molzci jo vse Društvo izgnancev Domžale Spominski obisk Mauthausna Kot smo že poročali, jc Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije v februarju uspešno opravila občni zbor, na katerem smo sprejeli tudi program dejavnosti za leto 2000. Največ skrbi bomo namenili uresničevanju pravic s tega področja. Ker do izida te številke še ni popolnoma znano, kako bo s sprejemom zakonodaje, ki bo urejala nadomestilo za mesece, prebite v izgnanstvu, boste o tem lahko prebrali v eni od naslednjih številk. V programu za leto 2000 imamo v jesenskem času ponovitev nekaterih priljubljenih izletov iz prejšnjih let (Primorska, Dolenjska), v spomladanskem času pa bomo obiskali muzej celjski Stari pisker, spominska parka Teharje in Frankolovo ter rojstno hišo Martina Slomška in ostanke kartuzije Žičc. Udeležili se bomo osrednje republiške slovesnosti ob 55-letnici vrnitve izgnancev na svoje domove, ki bo v Posav-ju, za obisk osrednje slovesnosti ob dnevu izgnancev bomo organizirali brezplačni avtobusni prevoz v Mostcc, ob koncu leta pa se bomo spet srečali na tradicionalnem novoletnem srečanju. V letu 2000 bomo posebno skrb namenili zlasti socialno ogroženim članom našega društva, zato prosimo vse naše člane, da vodstvo društva (Jožeta ali Vero) opozorijo, kateri člani Društva izgnancev bi nujno potrebovali kakSno pomoč. Hkrati bi radi vse naše člane in tudi druge, ki hi želeli obiskati nekdanje taborišče Mauthausen, obvestili, da bo naša krajevna organizacija skupaj z drugimi društvi organizirala enodnevni obisk - če bo dovolj prijav - tega taborišča, v katerem je bilo med drugo svetovno vojno zelo veliko Slovencev. Mauthausen bomo obiskali predvidoma 8. maja 2000, ko bo tam tradicionalna vsakoletna slovesnost. Vaše prijave pričakujemo do 10. aprila 2000. Prijetno pomlad! D. I. Nagrade za bralce SLAMNIKA Vprašanje iz prejšnje številke ni bilo težko, saj ste lahko kar na dveh mestih prebrali, daje g. Jernej Lenič sklenil več kot 1400 zakonskih zvez. Dobili smo zelo veliko pravilnih odgovorov, največ sreče pa so tokrat imeli naslednji naši bralci: Marinka Korošec, Preserje, Tovarniška 23, ki bo prejela knjigo Staneta Stražarja Domžale, mesto pod Goričico, ter Gašper Los, Kokošnje 20, Vera Bernot, Domžale, Prešernova 55, Martina Sodja, Domžale, Zupančičeva 6 ter Jože Novak, Vrhpolje 14, ki bodo tudi prejeli knjižne nagrade. Čestitamo, knjige lahko prevzamejo v Uredništvu Slamnika. Tokrat nagrade - po dve vstopnici za eno od nogometnih tekem, podarja NOGOMETNI KLUB DOMŽALE, zato je tudi vprašanje nogometno. Napišite pravilni odgovor in ga pošljite na Uredništvo SLAMNIK, Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale do 5. marca 2000. Veliko sreče! UREDNIŠTVO bolj zastrupljajo in krava utegne zdaj zdaj pobesneti! P. 25. I. 2000 MARIJAN SLEVEC Naše praznovanje kulturnega praznika Prvo dejstvo, ki se ga moramo zavedati, ko govorimo o kulturi, je, da kultura znotraj neke nacionalne skupnosti ni homogena; torej da si različne družbene skupine in kategorije ustvarjajo sebi lastne kulturne prakse, pač glede na okolje, družbeni status in možnosti, ki jih imajo. Ne glede na pripadnost isti naciji ne morejo vse družbene skupine in kategorije sprejemati ene in iste kulture, saj se med seboj preveč razlikujejo. Tu bo govora le o eni družbeni kategoriji, in sicer o mladih ter o naših možnostih lastnega ustvarjanja lastne kulture. V članku, objavljenem, 3. marca 2000 županja govori o neki drugi vrsti kulture. Skoraj nihče izmed nas, mladih, sc nc more identificirati s kulturnimi dogodki, ki jih opisuje v svojem članku. Pa bi se morali? Trdno smo prepričani, da ne. Nujno jc, da razumemo; šc več, da spoštujemo željo in potrebo različnih družbenih skupin, da se ne prilagajajo vladajočim kulturnim praksam. Vsaj če bi radi živeli v demokratični, odprti in tolerantni družbi. Mogoče bi lahko obliko kulture, o kateri govorimo, opisali z besedo alternativa. Besedo, ki enostavno pomeni izbira. Ali šc bolje: druga možnost. Ta, ki v sebi združuje mnogo kulturnih praks; od alter ročk koncertov, performansov preko raznoraznih recitalov in razstav do izraznega plesa in improviziranega teatra. Vse to seveda ni le v domeni mladih. Je pa res, da smo večinoma mi tisti, ki premoremo dovolj spontanosti, energije in inovativnosti za tovrstno udejstvova-nje. To je neka vrsta kulture, kjer lahko resnično sodelujemo in ne samo pasivno opazujemo. Kjer lahko sodelujemo pri ustvarjanju in preustvarja-nju kulture na svoj način. Kjer sploh vidimo smisel, da bi to počeli. Za zdaj pa se nam kultura ponuja kot nekaj, pri čemer mi ne sodelujemo, ampak nekaj, kar lahko le sprejemamo ali pa ne. Ce pravi ga. županja, da v naši okolici prijetnih kulturnih doživetij nc manjka, ji mi lahko odgovorimo le, da nc manjka specifičnih kulturnih doživetij, namenjenih specifičnim ljudem. Vprašajte mlade o njihovih kulturnih doživetijih. Odgovorili vam bodo ravno nasprotno: »V Domžalah se nič ne dogaja.« Mladi smo žc dokazali, da smo sposobni organizirati in izpeljati najrazličnejše neprofitne kulturne prireditve. Te prireditve so bile vse dobro obiskane; solidno organizirane in so potekale brez kakršnihkoli incidcnlov. Težava je v tem, da moramo 99% svojega časa in energije posvetiti iskanju prostora. Škoda, saj smo zato v skoraj enem letu lahko organizirali le tri prireditve, kljub temu da jc interes velik tako na strani organizatorjev kot na strani obiskovalcev. Če imamo v Domžalah dva kulturna doma, bi lahko imeli tudi mladinski klub, kjer bi imeli mladi svoj prostor, tako kot ga imajo v mogih krajih po Sloveniji. S tem bi dobili vsaj osnovna sredstva, da si ustvarimo lastne kulturne prakse. In kje jc sploh interes občine, da zapravi za kulturo Se več, kot že, se morda sprašujete. Prvič, mladim daje možnosti za kulturno dejavnost, prostor, kjer lahko preko koncertov, razstav, recitalov, ipd. spoznavamo različne kulturne prakse iz. drugih delov Slovenije in tudi tujine. Iz našega mesta nam lahko pomaga naredili več kot le spalno naselje, narediti mesto, kjer je možna komunikacija na višjem nivoju, kjer jc možna kulturna rast mladih. Konec koncev pa jc kultura vrednota žc sama po sebi. Društvo za promoviranje nedovoljenega trgovanja z idejami. Naslovni podatki Javna podjetja za distribucijo električne energije v Sloveniji so povzela naslovne podatke o stavbah iz takratnih datotek statistike, s katerimi sedaj upravlja Geodetska uprava Republike Siovenije. Razlog, da smo se odločili za ta poseg, je možnost avtomatičnega obnavljanja naslovnih podatkov pri vseh odjemalcih električne energije. Večje spremembe, kot naprimer nove občine, krajevne skupnosti, uvedba uličnega sistema v večjem obsegu obnavljamo sprotno, celotne podatke pa vsakih nekaj let. Na žalost pa nam sami podatki Geodetske uprave Republike Slovenije za naslavljanje pisemskih pošiljk ne zadoščajo, saj ti podatki obsegajo le: - hišno številko, ulico, naselje, občino. Tako moramo sami dopolnjevati naslovne podatke z dostavnimi poštami, številkami stanovanj, nadstropja itd. Zakona, ki bi predpisoval, kateri podatki se vpisujejo v naslov, žal Se ni. Zato smo sc odloČili, da pri naslavljanju pisemskih pošiljk upoštevamo navodila pošte, ki zagotavljajo kvalitetno in hitro dostavo Ic-tc. Pošta zahteva, da jc na pisemski pošiljki izpisano: - ime rti priimek prejemnika, ulica in hišna številka, številka pošte in naziv pošte. V kolikor manjša naselja nimajo ulic, le-tc zamenja naziv naselja. Iz naših datotek naslovnih podatkov jc možno za vsako lokacijo najti podatke o odjemalcu, hišni številki, ulici, naselju, občini in dostavni pošti. Vseh teh podatkov pa seveda ni smiselno, niti možno izpisovati na kuverto. Zato smo sc odločili, da pri naslavljanju pošiljk upoštevamo zgolj potrebe pošte, po katerih le ta jamči sigurno dostavo pošte naslovniku. S tem pa nismo nikogar hoteli oropati rojstnega kraja, oziroma prizadeti kakršnihkoli čustev ali interesov naslovnikov. Gospodu Ccrar Janezu smo na izrecne zahteve spremenili naslovne podatke, kar smo mu sporočili že 15. 2. 2000, prvi dopis iz baze podatkov s popravljenim naslovom pa jc bil poslan 25. 2. 2000. Glede na to, da jc zahteva o naslavljanju, kakor jo zahteva gospod Janez Ccrar edina v Sloveniji, bomo ostale odjemalec električne energije šc nadalje naslavljali, kakor to zahteva Pošta Slovenije, v primeru obnavljanja celotne baze podatkov pa bomo gospodu Cerar Janezu naslov posebej popravili. Z lepimi pozdravi. ELEKTRO LJUBLJANA d. d. Naslovi, naslovi... V 3. št. Slamnika je gospod Janez Cerar v obširnem odprtem pismu glavnemu direktorju Elcktro Ljubljana opozoril na problematiko novih naslovov. Žal pa ni krivo le Elcktro Ljubljana. Tu sn še Prodnik, Telekom, Davčna uprava in mnogo drugih. Z nekaterimi stvarmi se sicer popolnoma strinjam - ker sem pač osebno prizadet - z drugimi pa nc. Mislim, da jc krivda zaradi nepoučenos-ti tudi pri nas naslovnikih. Nismo bili na vse to dovolj opozorjeni. V nasprotju s piscem sem prepričan, da bi morala večjo vlogo odigrati občina in pojasniti, kaj s tem sledi in v nove naslove nc bi šli!!! Zdaj sc pa vsi izgo- KLEPARSTVO KROVSTVO TEGOLA SERVIS Kako se imenujejo navijači Nogometnega kluba Domžale: A/RAVBARJI, B/SLAMNIKARJI, C/ DOMŽALČKI Ime in priimek:___________ Točen naslov:____________ ANDREJ VRTACIC Fortunara Berganta 3, 1 2-40 Kamnik Telefon/faks: 061 812 355, GSM041 689 750 Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo strešne kritine: - BRAMAC - OPEČNA KRITINA (CREATON, TONDAH) - ESAL (SALONIT ANHOVO) - TEGOLA CANADESE • TRIMO TREBNJE Nudimo vam kompletno izvedbo krovsko kleparskih del stanovanjskih ter industrijskih objektov. MUDIMO VAM STORITVE PO KONKURENČNIH CENAH} Garancijo: ■ 10 let za delo - do 50 let za material KRONA VSAKE HISE JE DOBRA KRITINA! varjajo na računalnike, da nimajo prostora za vpis šc naselja. Kako pa drugod ločijo enako poimenovane ulice na območju iste pošte npr. v Ljubljani? Saj imamo tam Cesto 1 v Rožni dolini in na Vrhovcih tudi Cesta I. Nekdo mora biti kriv, samo mi nc. Kot v opravičilo Elcktru naj povem, da jc edino reagiralo in zahtevalo osebni zahtevek za spremembo naslova. Tega sem uboga invalidska para uredil z invalidskega vozička v treh dneh (enako kot g. Ccrar - pogrešal sem le spremno pojasnilo). Kako sta ostala dva komunalca - Telekom in Prodnik - prišla do mojega novega naslova, nc vem. Pri nas na Rovih jc bila (in jc *c) velika zmešnjava. Oznaka vasi ob cesti žc sredi gozda kakih 200 m pred prvimi hišami, hiše Sc vedno v Radomljah Cesta Radomeljske čete, če ste krenili proti Kolovcu celo Hudo (?!??). Na desni strani ceste hiša Rova 8, na nasprotni strani številka 40 itd. Bili ste na Rovih v dobri veri, a ste bili šc v Radomljah, ker jc meja med krajevnima skupnostima potekala po meji katastrske občine iz časa Marije Terezije. Pa smo skupno z občino pristopili k ureditvi tega, na novo določili meje KS - in naredili kaos. Občudujem poštarje s pošte Radomlje, da mi vse pošiljke kljub temu dostavijo. Stari naslov, novi naslov, napačna številka, eni imajo pritrjene nove tablice, drugi nc, ... skratka popolna zmešnjava ... Naslov jc brez pomena, sedaj sc bom podpisoval samo z imenom, napisal hišna številka nad vrati, pošta »v kaselcu«, pa bom dobil. Mislim, da sem v lanskem letu doBil narobe le eno razglednico, pa šc to ob tisti predpraznični novoletni cvforiji in imam Sc soimenjaka v isti vasi. Nc more biti vsak občan strokovnjak za vse. Mislim, da velja naslov, ki smo ga dobili v sklepu s strani Geodetske uprave in jc bil dostavljen tudi na Statistični urad: priimek in ime, ulica, naselje, pošta. Takega mi upošteva Davčna uprava le v odločbi o dodelitvi davčne številke. Odločbo o dohodnini prejemam na naslov ulice (ker ob prijavi nc morem vpisati naselja). Brez privolitve so mnogi ukinili Rova in nas poprcdalčkali pod številko 1235 in bom verjetno tam tudi v novem telefonskem imeniku tako, kot žc moj sosed. Kaj jim pa moremo. Prosim za tolmačenje ustrezne pravne službe na občini. TONE PEZDIRC Brezvestneži in njihovi hlapci /godba sc ponavlja i/ leta v leto. Ko je v Kamniški Bistrici najmanj vode, spusti Papirnica Količevo, ki ima sedaj drugo ime in druge gospodarje, pa nase izvrševalce nalog, svoje industrijske odpadne vode v reko, ki si je komaj malo opomogla od prejšnjega onesnaženja. Ponovno umre vse živo v vodi in ob njej in narava zopet izgubi boj z uničevalno naravnanim človekom. Koliko ćasa se? Verjel no do takrat, ko bodo tisti, ki imajo politično in izvršilno moč pripravljeni to tudi preprečili. Aii pa do takrat, ko nam bo narava nepremišljena dejanja po svoje vrnila. Seveda, će takrat it ne bo prepozno. JOŽE NEMEC, u. dia. Adamičeva 7, Domžale Nekateri pristopi k proučevanju jezika France Cerar naš Slamnik žlahtni s svojimi prispevki o bogastvu slovenskega jezika, kar je pozdrava vredno. Tudi sam menim, da je bolje, da postaja Slamnik vse bolj kulturno glasilo in nc več po-li/'on /a strankarske in drugačne prepire, kakor je umestno napisala mati županja. Naj začnem kar po imenih: Itsing Chu (III. stoletje pred Krislusovim rojstvom) jc modificiral Konfucijev nauk in razlagal nastanek in odnos imen do Stvarnosti takole: »Vsa imena jc ustvaril človek, in to po konvenciji, ker jc v trenutku izmiš-IJanja imen imel svobodo, da stvari poimenuje po mili volji. Ko pa so se i/ brana imena začela uporabljali za določene danosti, jc to pripeljalo do prisile take in drugačne uporabe« (Bugarski 19X4,43). V tej zvezi jc potrebno »poškilili« v njegovo delo Jezik in lingvis-lika, Beogend: Nolil. Po tem razumevanju so »imena« nastala torej po dogovoru, sedaj pa obstajajo kot naravna v .smislu, da je vez med besedo in delom stvarnosti trdna in nespremenljiva. Začetki proučevanja jezika segajo v čas ok. 1600 let pred Kristusovim rojsl-vom v dolino Mezopotamije, kjer je prišlo do prve analize oziroma tio prvih poskusov, da bi brali sumerski jezik, zapisan na lablieah. Tovrstne dejavnosti so obstajilc tudi v staroindijski civilizaciji in na Kitajskem in so bile v tesni zvezi z nastankom prvih pisav. V starem veku lahko v celoti govorimo o štirih lingvističnih tradicijah: grško-rimski, indijski, kitajski in arabsko-hebrejski. ki so holj ali manj vplivale tudi na zgodnja srednjeveška ustvarjanja z jezikom v Evropi. Posebej so se uveljavili ti vplivi kasneje, v času racionalizma in romantike. Nadaljevanje prihodnjič. IVAN KEPIC Duhovnik in ženska Domala vsako leto se okrog osmega marca razvijejo ali, bom rekel, vzniknejo trditve posameznikov, da so duhovniki protižensko naravnani, kar pa sploh ni res. Njega dni, ko sem bil sprejet v kle- Gostišče JAMARSKI DOM Marko Ravnikar s.p. Gorjusa, 1233 Dob pri Domfalah tel./fakS:06l72U77, 72-415-77 mob.: 040 646-363 Gostišče Jamarski dom na Gorjuši pri Domžalah je oddaljen 2 km od glavne ceste Ljubljana-Maribor. Asfaltirana cesta se odcepi v vasi Dob desno in vas popelje mimo jfupnijske cerkve do gradu Krum-perk, kjer javijete levo v prijeten smrekov go?d na vjpetini. Gostišče lahko sprejme do 250 gostov v dveh dvoranah - primerno ja večje drujjbe, ohceti in poslovna srečanja. V naši kuhinji poskrbimo l& pester i?bor jedi in ne boste odšli lačni in Jejni od nas. Moljna organizacija jfive glasbe duo ali trio. Ogled jame in muzeja je vsako nedeljo od 14. do 17. ure, ?a skupine pa po dogovoru. DELOVNI ČAS: sreda, četrtek od 12. do 23. ure petek, sobota od il. do 2. ure nedelja od 12. do 20. ure POR, TOREK ZAPRTO riški stan, smo ob sprejemu, bilo je X. decembra, izgovarjali besede, seveda oh škofovi navzočnosti: IX)MINUS PARS IIA-EREDITATIS MP.AE ET CAUCIS Mil. TU E-S, QUI RESTnUES HAEREDITA-TEM Ml Ali MIHI, kar pomeni v slovenskem jeziku: Gospod je delež moje dediščine in mojega keliha: li si, ki mi povrneš mojo dediščino. Torej: za vse listo, za kar oz. čemur sem se jaz odrekel zaradi Tvojega imena in kar bi mi sicer pripadalo kol dediščina na zemlji, pričakujem Tvoje plačilo v nebesih (komentar). Duhovniki torej niso proti ženskam in redovnice ne proti moškim, pa je njihov poklic povezan z odpovedovanjem v korist bolj popolnemu služenju Katoliški Cerkvi, je to treba spošlovati in razumeti |er jih ne imeti za kakršnekoli posebneže. Ncoženjcnosl katoliških duhovnikov jc Odločitev Katoliške cerkve, kar sc pa lahko pod kakšnim liberalnim papežem tudi spremeni. Protestantska in evangeličanska Cerkev je glede tega libcralncjša, sicer pa tudi Katoliška cerkev nikogar v karkoli ne sili. IVAN KEPIC Pomniki, obeležja, praznovanja V rubriki Pisma bralcev r. J. Stibrič v članku »Pomniki, obeležja, praznovanja (2) polemizira /. vsebino članka z enakim naslovom, objavljen v Slamniku štev. 2, februar 2000. Na njegov zapis pojasnjujem: • V članku nikjer niso izrecno omenjeni svetniki SDS Domžale, izrecno sc nanje sploh ni mislilo: niso bili edini niti v vladavini pozicije, niso edini v času opozicije v zdajšnji občinski aferi • O delu občinske uprave, gc. županje in občinskega sveta je na voljo dovolj uradnega objektivnega gradiva in virov in ni potrebno zapravljati časa na sejah občinskega sveta; • O obisku in prihodu na sedež SDS Domžale, kamor g. J. Stibrič vabi med uradnimi urami, na drugih sedežih jc to mogoče tudi izven lc-leh in po dogovoru) bi omenil le, da sc mi ni zgodilo le enkrat, da sem med uradnimi lirami prišel na sedež stranke, kjer pa ž;il dežurnega ni bilo. • Razmišljanje o 10-dncvni vojni, o g. dr. J. Drnovšku, kakor si ga jc zapisal g. J. Stibrič, sc mu prepušča v šc drugo »objektivno« literaturo na to temo; prav zdaj doživljamo kar praktično branje tovrstne literature. • O članstvu »nekega foruma« pa seveda ni problem podpisanega, če g. J. Stibrič omalovažuje strankin »Univerzitetno znanstveni forum SDS2«. Za njegovo ustanovitev se je angažiralo najvišje strankarsko vodstvo in je v njem zbrana elita najvidnejših oseb Slovenije z vseh področij javnega življenja. 1'riznancsijivi nasmehi vodstva UZF SDS ob članku in lej pripombi o njem od g. J. Stibriča so bili dovolj zgovorni. S tem zaključujem polemiko. LEON SENGER stran 11 VESELO PUSTOVANJE Pustna sekcija Striček Vir Ob 10-letnici več kot 20.000 gledalcev V letošnjem letu je Postna lekcija Striček Vir že desetič po vrsti pripravili) vrsto prireditev uh poslovanju, ki so Ij i It- lepo obiskane. l'o tradiciji pa je hil najbolj obiskan nedeljski karneval, v katerem se je predstavilo okoli šestdeset skupinskih mask, ki jih je navdušeno spremljalo več kot 20.000 gledalcev. Številne obiskovalce je očaral Miran R. s svojim avtomobilom, Ići pa tokrat ni doživel nesreče. Veliko navdušenja pa je prinesla predstavitev kompletne avtomobilske ekipe VIRARI, ki bi brez posebnih dopolnitev lahko nastopila v formuli 1. Vsi so bili posebej navdušeni nad skupino ciganov iz filma Ko to tamo pjeva, ki so se pripeljali z najmodernejšim avtobusom. Tekst: Vera Foto: DARIS Družabnost nas povezuje Tudi društvo upokojencev Domžale je v želji, da zopet razvedri svoje člane, dne 2. marca organiziralo veselo poslovanje v Jamarskem domu na Oorjuši. Prireditev je po izjavah udeležencev uspela v celoti: številčno in družabno. Ob prijetni glasbi Dua Aleš in Nataša /.ibelnik so si člani popestrili zabavni večer še s humo-risličnimi vložki in domiselnimi maskami. Tudi petja domačih pesmi ni manjkalo. Kot dober organizator se je izkazal predsednik društva g. Vinko Pc-celj. za kar se mu udeleženci pustovanja resnično zahvaljujemo. Obenem vsi želimo, da bi se v tako prijetni družbi še večkrat sre- čali, S tem pa hi si nabirali moči še za v naprej. Torej na svidenje oh prvi veseli priložnosti ali na izletu. Pridružite se nam v še večjem številu, ne bo vam žal. Vabi vas društvo upokojencev Domžale! IVAN BOLHAR Novo iz Krašnje V uredništvo Slamnika prihaja veliko povabil, tudi iz drugih občin, in tako sem sc na povabilo Kulturnega društva Franc Maselj Podlimharski iz Krašnje pred kratkim udeležila predstavitve slovenskih pustnih šeg. Večnamenski prostor v Osnov- ob tem smo si lahko ogledali tudi 62. Številko Društvenega informatorja, ki ga izdaja Športno društvo KraSnja. V tokratni številki so nekaj več prostora namenili jogi kot načinu sproščanja, ki ga izvajajo tudi v OS KraSnja, prebrali pa smo lahko tudi o občnem zboru in aktivnostih, ki jih je društvo izvedlo v letu 1999. Športno društvo KraSnja vabi tudi bralce Slamnika, da se jim pridružite pri njihovih športnih, rekreativnih in drugih akcijah. V. V. ni Soli KraSnja je bil premajhen za vse, ki so si prišli pogledat cerkljanske laufarje, drežiškega pusta in skoromate iz Pod grada Med veselim igranjem dveh harmonikarjev smo sc seznanili z. zgodovino in običaji posameznih skupin pustnih Seg in prepričana sem, da se jc marsikdo od obiskovalcev na pustno nedeljo oz. torek odpravil v Drcžniškc Kavne, v Cerkno, ali kar na Ptuj, čeprav kurentov v KraSnjo toki al ni bilo. Pust Na pustni torek smo bili stanovalci Doma povabljeni na plesno zabavo v maskah. V okrašeni dvorani so nas sprejemali gala oblečeni »artisti«, polni duhovitosti, ki so tudi sicer skrbeli za potek sijajne prireditve. Predstavili so nam plesne skupine in posameznike v odličnih maskah: tu so skupaj iz dobe baroka, buhtečega v bogastvu, razkošju in blesku; arabski šejk z množico lepih, nežnih odalisk, mož v modrem iz egiptovske puščave, tajanstvena gospa v črnem, vile, ciganke, vedeževalka, klovni in še. V ozadju je igrala prijetna glasba, tudi razigbana, ki nas je zvabila na ples z. lepimi maskami. Imenitno smo se zabavali in tudi ocvrtkov in pijače ni manjkalo. Bilo je super! FRANJA KOLER Veselo pustovanje Zopet je za nami ta norčavi pustni čas, čas, ko si privoščimo veselja in norčij za vse leto. In kakšen je recept za dobro pustovanje? Čisto preprost! Potrebujemo predvsem dobro voljo, ter polno mero smeha in razigranosti. Vse tO in še več pa so imeli otroci iz. vrtat URŠA že, ko so se pripravljali na pustovanje. Vztrajno so izdelovali pustne deko- Pustno rajanje v Pirueti Pustni torek jc hil za starše in njihove otroke zares naporen. Že zjutraj jih je bilo potrebno obleci in našemiti primerno dogodkom, da so odšli v šolo ali v vrtec. Popoldne pa jih je v klubu Pirueta, kjer obiskujejo trening umetnostnega kotalkanja in rolanja, čakala prava pustna zabava. < lani kluba so poskrbeli za okrasitev dvorane z iivobarvni- mi baloni in obeski, lako da je že samo iaz-- polozenje prostora klicalo po zares pravi Puslni /abavi. In lega ni manjkalo, saj se je Prireditev zavlekla Pozno v večer. Preko .10 kotalkarjev in kotalkarjev članov KK PIRUETA sc jc zbralo na puslni torek v šotoru v športnem Parku Domžale. Težko jih jc bilo spoznali, saj s" se pojavile na plošči novi junaki iz. pravljic (princi in princeske, miki miške, medvedki, žajeki), grozljivk •okostnjaki, čarovnice), cvetočih travnikov, črncev do večno zanimivih šejkov iz Kuvaj-hi m cigank vcdcžcvalk. Mladi umetniki so sc krasno znašli pod tež- kimi kostumi, zraven pa so morali pazili se m ravnovesje na svojih kotalkah. Najmlajši so poka zali Svojim staršem, prijateljem in drugim obiskovalcem prireditve, ki se jih ob ograji nabralo zares izredno veliko Število, kaj so sc naučili v treh mesecih, starejši pa so le popestrili dogajanje. K odličnemu razpoloženju je pripomogla glasba, ki jc iiila namenjena prav pustnemu rajanju. Medtem ko so sc babice, dedki in starši in drugi udeleženci lahko posladkali s trojanskimi krofi (hvala, gostišče konjsek, bili so odlični!), so maškare tako male kol odrasle poplesavale po plošči. Veselje vsem so bile števil- ne odrasle pustne še-iiič, ki so zašle v šotor. Nekatere med njimi so prvič preizkusile rolcr-jc in izvajale prekrasne »salte« na betonsko ploščo. Pa kaj zato - saj jih m nihct poznal, ziibavali pa smo.se vsi. Za razgibano pustovanje hvala tudi McDo-naldsii iz Domžal. Zares, bila je prekrasna prireditev in po mnenju udeležencev so taksne oblike srečevanja odlična reklama, da se bodo otroci šc raje vključili v kotalkarske vrste KK Pirueta. K. K. racije, risbice, maske... ter nestrpno čakali dan, ko sc bodo lahko našemili. Pa je le priScI težko pričakovani puslni torek, ko so v vrtce prišle samo maškare in smo zaman iskali otroke in njihove vsakdanje obraze. To jc bilo smeha in presenečenj, ko smo se prepoznavali. Maškare so sc veselo vrtele in rajale, zganjale norčije ter sc preizkušale v raznih zabavnih igrah. In ker običaj narekuje pustnim le- mani, da preženejo zimo, samo se v dolgi povorki odpravili po Domžalah ter z vriskom, petjem in vsem rompompomom klicali pomlad. Ves čas nas jc spremljal g. Marjan s harmoniko, ki je bil neutruden in nas je razveseljeval s svojim igranjem. Tako smo pregnali zimo in prepričani smo. da pomlad že trka na vrala. I epa pustna doživetja pa nam bodo Se dolgo oslala v spominu. MARTA Gostišče JAMARSKI DOM Marko Ravnikar s.p. Gorjuša, 1233 Dob pri Domžalah td./fakS: 061 721 577, 72-415-77 mob.: 040 646-363 Kurent v vrtcu Palček na Viru Težko je otroke prepričati, da kakšna maska ni grozna in naj se je ne bojijo, če pa že na zunaj deluje strašno in »nevarno«. Med take sodi tudi kurent, ki je že starodavna maska in je sicer med najbolj znanimi iz slovenskega ljudskega izročila, vendar pa jo je v naši okolici težko ugledati. Hitro smo v vrtcu staknile glave in se spomnile na mojega atija Staneta Krambergerja, ki ima v svoji lasti doma izdelano celotno kurentovo opravo, saj je po rodu pravi »Stajerc«, doma iz. okolice Ptuja. Z veseljem se je odzval našemu vabilu in najprej v »civilu« otrokom opisal celotno kurentovo opravo, še prej pa razložil, kakšne so kuren-tove naloge in nasploh vseh mask med poslovanjem. Otroci so ga z odprtimi usti poslušali. Potem pa si je ob sprotni razlagi pričel oblačiti dele kurentove oprave in pri otrocih je bilo čutiti napeto pričakovanje, ne pa tudi strahu, ki bi ga bilo pričakovati, če bi sc kurent kar naenkrat pojavil med njimi. Navdušeno so mu zaploskali in hiteli tehtati zvonce, ko se je spet slekel, božali perje na maski ter mehko ovčjo volno na plašču. Prosili so ga. če jim dovoli, da bi se Se sami poskušali obleči v kurenta in seveda jim je z veseljem ustregel. Otroci si bodo tako vtisnili v spomin kurenta kot prijazno in ne »grozno nevarno« masko, kot sojo imenovali poprej. Hvala, a t i. da si nam priskočil na pomoč in na primeren način približal naSim otrokom masko, ki je mogoče drugače sploh ne bi videli tako od blizu. VANJA JARC mm Maškare so tudi letos obiskale občino in takole smo jih ujeli v prešernem razpoloženju na enem izmed hodnikov velike občinske stavbe. Vrtec Palček se je predstavil na karnevalu Že na začetku šolskega leta smo se s starši na roditeljskem sestanku dogovorili, da bomo tudi letos sodelovali na karnevalu. Ideja je bila, da bi se predstavili kot skupinska maska, v kateri bi sodelovali tako otroci kot tudi starši, in sicer bi predstavljali kokošjo družino. Potem pa se je jeseni mnogo stvari spremenilo in tako tudi ime našega vrtca iz vrtca Vir v vrtec Palček. Zato ni bilo treba mnogo premišljevati, kako bi novo ime našega vrtca predstavili tudi v javnosti. Najboljša prilika je bila, ko smo se odločili za sodelovanje na karnevalu kot palčki. Dogovorili smo se. da izdelamo sestavljivo palčjo hišico, za katero nam je les prijazno odstopil gospod Voleini z Vira. dva naSa očaka pa sta jo. kot bi trenil, že v treh urah izdelala. Potem pa jo je bilo potrebno obleči se v peno. izdelati streho in vse skupaj pobarvati. Kar nekaj dni je bilo potrebno, da smo skupaj s starši (priskrbeli so tudi barve in vato) izdelali tudi drevesa in seveda vse, kar potrebujejo palčki. Na delavnici je sodelovalo kar 31 oseb, pa nam kljub temu ni uspelo dela dokončati. Zato so starši odnesli drevesa s seboj domov, kjer so jih Sc pobarvali. Končno je napočil dan za predstavitev naSe maske. Zbrali smo se v vrtcu ob 13.30. S presenečenjem sem ugotovila, da sc nas je nabralo kar 40, ko smo bili pripravljeni sodelovati na karnevalu. Vseh nosom krenili s povorko in mislim, da smo pri veliko opazovalcih zbudili občudovanje, saj so nam navdušeno ploskali. NaS trud pa je bil Se dodatno poplačan, in sicer z nagrado, ki so si jo res zasluzili tako otroci kot tudi pridni starši. Na tem mestu pa bi se rada zahvalila tudi članom pustne sekcije »striček« Vir, ki so nam po svojih močeh pomagali, posebna zahvala pa gre tudi mojemu atiju, ki je tako domiselno poskrbel, da je palčja hiška »dobila kolesa« palčkov je bilo kar 28, poleg palčkov Se 10 drevps (starSev), pa še čarovnica mačeha in seveda Sneguljčica. Ko smo na vozičku pripeljali Se palčjo hišico, je bila maska popolna in res številčna. Vsi smo s po- in v kateri so se lahko ves čas povorke kar med vožnjo izmenjavali palčki, ki so bili utrujeni. Zahvaljujem pa se tudi upravi vrtca Domžale, ki je imela posluh za izvedbo zamisli. VANJA JARC Bodica Maškaradno tekmovanje na Viru Komisija je po maškaradno ocenila in med šolskimi je skupinami prvo mesto nekaj maškaram »iz vrtca« ta najboljše mesto prisodila. FRANCE CERAR TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA stran 12 Srečno Simona in Marko v Čestitamo Mladoporočenca v narodnih nošah O narodni noši lahko preberemo, da je po izvoru kmečka praznična obleka, kakršno je proti koncu 19. stoletja začel nositi del narodno zavednega slovenskega meščanskega prebivalstva ob slovesnih priložnostih. Kot izrazito nasprotje obleke, narejene po modi, ki jc prihajala povečini prek nemškega severa, je narodna noša na Slovenskem izražala pripadnost domačemu kulturnemu izročilu in s tem tudi slovenstvu. Slovenska narodna noša je bila slovesno oblačilo naših prednikov, ki so ga nosili le ob posebnih priložnostih. Danes je narodna noša pomemben del etnografskega izročila in del narodove tradicije. Te je tudi v naši občini kar nekaj, saj so sekcije narodnih noš organizirane v okviru turističnih društev. Največ narodnih noš ima turistično društvo Ihan, številna je sekcija tudi v Jaršah in v Domžalah. Največkrat narodne noše srečujemo na različnih tradicionalnih prireditvah, občudujemo jih lahko pri plesalcih različnih foklornih skupin, le redko pa se zgodi, da bi se v narodnih nošah poročila sodobna mladoporočenca. Simona iz Preserij in Marko iz Zgornjih Jarš sla se odločila, da prvi korak na skupni življenjski poti naredita oblečana v slovensko narodno noSo. Največ je k tej odločitvi prispevala družinska tradicija Markovih domačih, kjer jc narodna nošii doma žc kar nekaj rodov, Simona pa tudi ni imela nič proti. Narodni noši sta oblekla tudi Uroš in Rok. obe priči, posebej prisrčni pa sta bili v narodnih nošah najmlajši udeleženki poroke Spela in Katja. Zato jc bila poročna soba v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale tisto soboto še bolj praznična in slavnostna, saj so jo polepšali mladi par v praznični narodni noši in svatje, ki so se zbrali, da mladi par pospremijo na skupno življenjsko pot. Tudi nevestin poročni šopek jc bil slovenski, saj so bili v njem rdeči nageljni in želeni dišeči roženkra-ut. Zapravljivčka sicer ni bilo, so bili pa nageljni in ro-ženkraut tudi na avtomobilu, ki je mladoporočenca pripeljal v kulturni dom. Mladoporočencema Simoni in Marku želimo na novi življenjski poti veliko sreče, medsebojnega razumevanja in ljubezni, pa tudi veselja ob spominu na poročni dan, • ki sta ga olepšala z delčkom naše tradicije in preteklosti. V. VOJSKA Na Osnovni šoli Rodica Slovenija -dežela dobrot (nadaljevanje s prve strani) Tisti, ki so si ogledov ali razstavo, so bili navdušeni nad obilico starih predmetov, ki so jih nekoč uporabljali pri kuhi in nad domiselnimi idejami, kako pritegniti pozornost obiskovalca z izvirnimi eksponati kot sta bila papirnat prašič v skoraj naravni velikosti in satnice, zložene v čebeljnak. Skoda, da razstava ni trajala dlje kot eno popoldne, tako da so si jo razen tekmovalcev lahko ogledali le redki obiskovalci. Da bi izrabili čas med postavljanjem razstave in odrskim nastopom, so člani geografskega krožka OŠ Rodica mlade turistične navdušence popeljali po Mlinski turistični poli, ki so jo tako prvikrat predstavili javnosti. •Ob 16. uri so sc pričele odrske predstavitve. In imeli smo kaj videti. Mladi so se v deselminutnih predstavah zares izkazali. Bilo je pestro: od pantomimičnih nastopov, pospremljenih z le malo besedila, kot se jc predstavila OŠ Mengeš, do pravcate »modne revije« krofov in bobov, ki so jo uprizorili Lukovčani. Stranjam so navdušili z mladim igralskim talentom, ki se jc prelevila v vlogo babice. Trzinei pa s krompirjevim indijanskim plesom. Najbolje je strokovna komisija ocenila nastop domačinov, ki so na imenitni sceni prikazali življenje v kuhinjah svoje babice, mame in kuhinji bodočnosti, kjer v mikrovalovkah vsak član družine po Občni zbor Turističnega društva Radomlje Lep je ta košček sveta Dedkov čebelnjak v Trojanski krofi svoje pripravlja svoj obrok. Večino scenarijev so napisali otroci ob pomoči mentorjev in sporočilo, ki jc kol rdeča nit povezovalo njihove nastope, je bilo pomanjkanje časa, naglica, hitenje, osiromašenje pristnih človeških stikov, ki so sc v času naših babic tkali v njihovih kuhinjah. Strokovna komisija ni imela lahkega dela. ko se jc odločila, da kar pet ekip prejme srebrna priznanja Turistične zveze Slovenije, najvišji, zlati priznanji pa sta bili pomžalc Sodelujte z nami, objava v koledarju je brezplačna! URŠKA KUHAR Ekskurzija v Škamprlovo jamo Jamarstvo je v svojem bistvu odkrivanje in dokumentiranje človeku dostopnih prostorov pod zemljo, kar pomeni, da je malica sestavni del vsake ekskurzije. Pri jamarjih velja, da ni grdo pozabiti malico doma, zagotovo pa je grdo, če malice ne deliš s prijatelji. Na sliki so Boži, Kolja in Jože, jedo namreč isti sendvič, (foro A. Stražar) Jam imamo v Domžalah in bližnji okolici precej, da pa bi raziskovalno vnemo v društvu pospešili, smo se minuli konec tedna odpravili v Škamprlovo jamo pri Sežani. Jama je lahko dostopna, bolje povedano, dovozna. Vhodno brezno jc globoko 55 m, od tu naprej pa je jama v večjem delu dostopna obiskovalcu brez. večjega napora. Kapniški nakit, ki jc navdušil fotografa, bo verjetno navdušil tudi vas. Toda pozor! V Sloveniji jc sedaj opisanih 7052 jam v kataster jam pri Jamarski zvezi Slovenije, veliko jam šc čaka na raziskovalce. Pridružite se nam tudi. če vas jamarstvo zanima bolj malo. Ne bo vam žal. Naslov: Društvo za raziskovanje jam Simon Rohič Domžale, Česmino va 19, 1230 Domžale. AI.ES STRAŽAR Društvo za raziskovanje jam Simon Rohir Domžale stran 13 NARAVA IN MI (D Kvaliteta namesto kvantitete v odnosu do okolja in v ravnanju z. njim Upočasnimo korak Kako težko dandanes človeku uspe /brati toliko poguma, da žrtvuje morda le kapljico od morja »neprecenljivega« časa za, recimo temu, spokojno in poglobljeno premišljevanje o svoji ali na splošno o človekovi vlogi v kozmosu Stvarstva, o izvoru življenja in njegovi kroni - človeku, ali o fenomenalnih razsežnostih človekovega razuma in duhovne zavesli. Ali pa morda, če nadaljujemo, o izključno človekovem poslanstvu v okolju in času kjer živi in za mnoge celo o najtežji in najbolj fantastični uganki v zvezi z vprašanjem človeka onstran smrti. In še bi lahko naštevali številna, v sodobni miselnosti spontano ali načrtno ignorirana življenjska vprašanja, katerih odgovore človek, tudi kot bitje z duhovno razsežnostjo, nujno potrebuje za skladno uresničitev svojega edinstvenega »programa«, katerega seme je skrivnostno vsajeno vanj z. namenom, da vzkali in se uresniči. Da se uresniči in tako vzpostavi čudovito ravnotežje v stvarni navezi Zemlja - Človek - Vesolje, ki pa jo osmisli in dovrši duhovna, presežna naveza Človek - Bog. Človeku, ki jc zal vse bolj kronično zasvojen s sebičnim matcrializ-mom, sc nenamenoma, a vztrajno vzbujajo zgornja neodgovorjena vprašanja in kljujejo v prsih kol ihtenjc lačnc-ga lelesa ob težaškem delu, če uporabimo primero. Zbegani pa potem v vročem upanju, da bi pogasili žejo po iskanju kakšnega temelja, izhodišča, življenjskega predznaka, ki bi se manifestiralo v moč, gonilno silo delovanja, mišljenja, ustvarjanja ... lahkoverno posegamo po mikavnih iluzijah s skupnim imenovalcem komercialne narave, ki vsaj spominjajo na duhovnost, nad naravnost, ... Znano pa nam jc, da jc rezultat taksnega nepremišljenega naprezanja šc večje razočaranje, ko smo ugotovili, kako lahko smo podlegli raznim astrologom, modernim spirirOulnim voditeljem, jasnovidcem in vedeže-valcem, katerih skupen namen ni nič drugega kot služenje na račun naivnih ljudi. Iz ugo- Zahajojoče sonce prežarja oblake in s svojim si|a|em upodablja obrise cerkve na Kr- tini. lovitve. kako predrzno smo bili opeharjeni, izkoriščeni in seveda prikrajšani za najbolj želeno, pa izhajajo za duhovnu ohromelega in nestabilnega, nestrpnega in maščevalnega človeka vse preveč znane posledice v obliki obupa, jeze, nasilja, bega v omamo, najrazličnejšega medsebojnega obračunavani,!, divjega liberalizma m materializma, ... Dejstvo, ki ga ni težko razumeti in ki resnično pride v poštev v takšnih situacijah, je pomen duhovne dimenzije človeka nad telesno. Da je človekov c I lili središče, krmar njegovega življenja: ljubezen, dobrota. prijateljstvo, požrtvovalnost, ... za katere človek če že ne daruje, na vsaj dejansko posveča svoje življenje. Upočasnimo torej nepredvidljiv, preveč lahkomiseln in brezbrižen korak! Kol ljubitelj narave, h kateri me dodatno in strokovno približuje študij gozdarstva na Biotehnični fakulteti, želim svoja spoznanja in poglede, zlasti na človekov odnos do vsega, kar nam je podarjeno v občudovanje, navdih, zgled, korist, ... posredovali v premislek ludi vsem, ki jim narava in prostor pomenita še kaj več kot le »neizčrpna«, človeku podvržena zadovoljeval-ca njegovih »hiper -skrajnih potreb«. /a razmišljanja in sla-lišča o aktualnih področjih varovanja varstva okolja in našega razmerja do njega, ki bodo kdaj pa kdaj z.az.vcnela kol osebno-izpovedni eseji, naj velja, da se načeloma navezujejo na stanje in razmere v sedanji občini Domžale, ker sem namreč mnenja, da bi mortil vsak. ki v sebi prostovoljno čuti potrebo po soudeležbi pri skupni skrbi za varnejšo, kvalitetnejšo in Preliv jutranje zarje barva nebo nad gozdiči pri Skocijanu in Studencu. (Foto: ROK CAPUDER) bolj zdravo prihodnost, nastopali in delovali kot t. i. lokalpatriot v kraju, okolju, kjer je doma m slanje najbolje pozna. Zaključil bi z navedbo področij, o katerih bi v navezavi na našo občino želel razmišljati v prihodnjih številkah glasila Slamnik. Kot prvo bi pojasnil razloge, ki so me privedli do pisanja, in vzroke, ki kličejo po*vsebini takšnega pisanja - to je načenjanje vprašanja, zakaj temeljito spremeniti naš odnos in ravnanje z naravo in s celotnim celokupnim prostorom. Dalje bi razkril svoj pogled na pomen skrbi za ohranjanje značilne in razpoznavne podobe naravne in poseljene krajine ter njenih osnovnih sestavin, ki so specifične za našo občino. Poleg tega menim, da bi koristilo tudi malce popularizirati v tančico strokovnosti in abstraktnosti zavite, a gotovo še kako aktualne: temelje okolje varstvene etike, kot so: trajnost, sonaravnost. biološka raznovrstnost in še kaj. In še to: vse zainteresirane lepo pozivam, da ob tem branju svoja mnenja, pripombe, nasvete, ugotovitve. ~ ki se posredno ali neposredno nanašajo na vsebino člankov, lahko posredujete na moj naslov: Jože Kozjek, Turnie.?, 1233 Dob pri Domžalah. Taksno sodelovanje mi bo nedvomno pomagalo pri nadaljnjem pisanju, hkrati pa bo objektiv-nejše in učinkovitejše. JOŽE KOZJEK Društvo za varstvo okolja regije Domžale -Kamnik Gregorjevo -dan, ko se ptički ženijo Na gregorjevo »ko se ptički ženijo« je pri bajerju Crnelo pri Radomljah potekala prireditev v organizaciji ICRA - Inštituta za celostni razvoj in okolje Domžale. V okviru projekta Vodni detektiv so mladi vodni detektivi iz vrtcev iz Radomelj, Količevega, Vira in Trzina iskali skrite poličke in jih prinesli k bajerju, nato pa so spuščali gregorčke (plavajoče lučke) v vodo hajerja. V slovenski tradiciji ima gregorjevo več različnih pomenov. Praznovali kot dan začetka pomladi in dan ko se ptički ženijo, ko so vaščani nastavljali potice, kruh in druge dobrote pod grmovje za ptičjo svatbo. Sicer pa je Sveti Gregor tudi zaščitnik obrtnikov in rokodelcev, saj prinese daljši in toplejši dan, zato delavcem in obrtnikom ni bilo več potrebno delati pri luči. Otroci so se v okviru projekta Vodni detektiv seznanili z mokrišči in življenjem v njem. Mokrišča so namreč pomemben biotop za številne rastline in živali, zlasti za ptice. Organizator pa je z oživljanjem praznika dosegel tudi svoj cilj tj. opozoriti na pomen mokrišča. še posebej območje Blat in Mlak v neposredni okolici bajerja Crnelo. To območje predstavlja zelo pomembno naravno vrednoto, ki je raj za številne rastline in živali, posebno ptice, med katerimi so številne ogrožene. Prireditev je obiskalo približno 500 obiskovalcev, ki so s Sputtanjem gregorčkov pomagali oživiti ta praznik. Sodelovali pa so tudi mladi taborniki in člani ribiške družine ter gasilci, ki so pazili za varnost okoliškega drevja ob spuščanju lučk. KRISTINA BRODNIK Letnik 1999 - modelsko leto 2000 Projekt Pojdimo k potoku V vrtcu »Domžale« smo se enote »Mlinček (Neli Hrovat), »Kckcc« (Miranda Krištof) in »Ostržek« (Darja Kališek, Marjeta Osolin) vključili v projekt: »Pojdimo k potoku«. Projekt vodita ga. Nada Razpet in ga. Marija Jerinu. Naš cilj jc ugotoviti, kaj se dogaja ob potoku: kakšne rastline rastejo, opazujemo živali in se seznanjamo z njihovim načinom življenja, ugotavljamo spremembe vode ob različnih letnih časih, merimo višino in temperaturo vode in še in še. V Mlinčku smo otroci in vzgojiteljice izdelali tudi koledar 2000. Pri izpolnjevanju bodo otrokom pomagali tudi njihovi starši. Pripravili smo mape za posamezne otroke, v katere shranjujemo njihove otroške izjave in risbice. Namen projekta jc, da bi se otroci preko igre naučili načrtno Višino potoka smo merili kar s palico. spoznavali in opazovati naravo in jo čustveno doživljati. Se enkrat hvala ga. Nadi Razpet, ki nas pri tem projektu vodi, nam s svojimi spoznanji pomaga in spodbuja NELI HROVAT Informacije Ljubljanska c. 1 Domžale DOMŽALE Tel. 061 716 185 AS Audi Zelo uspešen začetek Združenje oračev Slovenije V Jamarskem domu na (mrjtiši so se 10. marca 20011 zbrali člani /druženja oračev Slovenije, da hi pregledali delo. ki so ga opravili v prvem letu svojega obstoja. »Namen združenja, ki združuje orače i/, vse Slovenije, je spodbujanje in organiziranje vseli oblik .seznanjanja in izobraževanja čia-nov združenja na področju uporabe kmetijske tehnike«, je povedal gospod Anton I' il:ik, predsednik tega združenja. Po pozdravnem nagovoru predstavnice Občim-bomžale je na kratko predstavil opravljeno delo, o katerem smo se lahko prepričali tudi v ličnem zborniku. Posebej iskreno so bili veseli prisotnosti g. Alojza Avšiča. staroste oraških tekmovanj. V njem so največ pozornosti namenili predstavitvi vseh tekmovanj v oranju v Slovcnij ler svetovnemu prvenstvu oračev za leto 1999. ki je bilo žc 46. po vrsti, in katero bo najbolj v spominu ostalo prav Antonu l-'ila- ku in Jožetu Zveri, ki sla zasedla 20. in 29 mesto in sc tako uvrstila v srednji jakostni skupini svetovne oraške srenje. Ker nikoli ni mogoče biti dovolj informiran o spremembah, ki sta jih prinesla DDVlh Zakon o trošarinah, jc v zborniku napisano tudi nekaj o tem s praktičnega vidika za kmetijsko dejavnost, kar jc Sc podrobneje razložilo predavanje na ti dve temi v okviru občnega zbora. Po končanem uradnem delu jc sledilo družabno srečanje članov združenja z gosli, kjer so med drugim potekali ludi pogovori o doseganju zastavljenih ciljev Združenja oračev Slovenije: izobraževanje članov združenja, sodelovanje s kmetijskimi šolami, popestritev tekmovanj in finančna pomoč tekmovalcem, ki sc uvrstijo na svetovno prvenstvo, razmišljanja pa so bila usmerjena tudi že v leto 20I3. ko se bodo najboljši svetovni mojstri oranja pomerili v Slovc-niji, B. V. Gregorčki veselo plavali po bajerju Crnelo pri Radomljah Spontana in prijetna prireditev je na predvečer Gregorjevega, ko se »ptički ženijo« privabila pisano množico otrok, njihovih staršev, prijateljev, sosedov, predstavnikov kraja, Občine, društev in radovednežev k ba-jerjem na Crnelo pri Radomljah. Gregorčki v vodi okoli povodnega moža, ponosni otroci, druženje ob okušanju ptičjih pogač... Mali vodni detektivi iz domžalskih in trzinskih vrtcev raziskujejo mokrišča - kraljestva ptic že od 2. februarja, svetovnega dneva mokrišč, zaključili pa jo bodo 22. marca, na svetovni dan voda. V vrtcu Mlinček v Radomljah je priprave na Gregorjevo vodja enote Neli Hrovat poimenovala kar: »Voda teče naprej«. Pri organizaciji so poleg vrtcev iz Radomelj, Količevega in Vira sodelovali še Turistično društvo Radomlje in ICRO-Inštitut za celostni razvoj in okolje Domžale. V vrtcih so se cel leden pripravljali na to prireditev. Veliko so se pogovarjali o mokriš-čih in mlakah, o njihovi ogroženosti, o različnih pticah in o starih šegah in navadah, povezanih z Gregorjevim. Na Domžalskem je bilo posebej živo »metanje luči v vodo« in pa »iskanje potičk po ptičji svatbi«. Cel teden so otroci sami vliva- . li svečke, bolj ali manj uspeš- oznakami. smernimi tablami in s tablami, kako naj sc vodni detektiv obnaša na ogroženem območju. Na predvečer Gregorjevega so bili pripravljeni. Otroci iz vrtcev Kekec in Mlinček iz. Radomelj, iz Količevega in iz Vira so se s svojimi starši in vzgojitelji odpravili najprej v gozd, kjer so s pomočjo gozdarjev iz Kamnika iskali ptičje pogače. Kakšno veselje je bilo, ko so jih pod drevesom tudi našli. Pogače je spekla pekarna Vele d. o. o. in jih I40 ludi sponzorirala, drugih I40 pa je financiral vrtec Domžale. Ker jih ptički, ki se ženijo, toliko niso mogli pojesti, so jih lahko pojedli otroci. Povorka se je nadaljevala do bajerja, kje t jih je že čakal povodni mož na splavu na vodi. Ob njem so otroci s pomočjo staršev, ki so jim prižgali svečke spuščali svoje Gregorčke v vodo. Navdušenja ni manjkalo. Njihovo veselje pa je občutila tudi večina drugih obiskovalcev tc prireditve, ki jih je bilo tokrat presenetljivo veliko, saj se kaj takega v Radomljah še ni dogajalo. Ko se je dodobra stemnik), je bil pogled na trepetajoče lučke sredi bajerja, ki so zelo počasi plule proti iztoku, nepozaben. Tam so jih pričakali ribiči ribške družine Bistrica, da so jih kasneje tudi pospravili. Otroci so ponudili domače dobrote, smeti pa so našle pot v pri-vreče. Pri tolikih o bili gasilci Prosto- pravlj ogenjčkih voljnega i čas v bi Mladi tat kar domli Člana Združenja oračev Slovenije g. Rada Smolnikarja (drugi z leve) z Gorjuše smo slikali z vodstvom združenja. pripravljenosti, iki. Kod mlinskih unov iz Radomelj, pa so prikazovali svoje veščine - vezavo vozlov in kurjenje tabornega ognja. Ob vsej tej svetlobi gorečih gregorčkov pa ne smemo pozabiti na Mijo Jerman. Dragico Repanšek. Etno Cerar. Oamja-00 Rodc. Marinko Jereb, Viltno Hrovat. Igorja Kuzmiča in seveda Neli Hrovat brez katerih te prisrčne prireditve nc bi bilo. In ker so ze ribiči predlagali, da bi tako »metanje luči v vodo« lahko postak) tradicionalno, upam. da se bomo na Gregorjevo vsako leto srečevali na ba-jerjih Črnclo. Dolg in svetel dan vsem iz Radomelj Z LAIKA LEVSTEK Skupinska fotografija udeležencev s Homca pred zagrebško Ob 100-letnici rojstva človeka, kije gradil mostove med narodoma Nepozabno slavje v Zagrebu in na Homcu Čeprav seje veliki operni pevec Jože Gostič rodil pred stotimi leti v Stari Loki pri Škot ji Loki, je Homec, kamor so se preselili, koje bil star osem let, smatral za svoj rojstni kraj, v katerega se je vedno rad vračal. »Pepe je doma,« so govorili domačini, ko je, tudi kot svetovno znani operni pevec, rad prihajal na domačijo pod Homškim hribom in nikoli pozabil na prijazen pozdrav domačinom, predvsem pa na tradicionalne nastope v cerkvi, ki so bili vselej nepozabni in se jih malce starejši še vedno zelo radi spominjajo. Sprehod skozi delo in življenje velikega pevca opero. Ob odkritju spominske plošče v Zagrebu je spregovoril podpredsednik hrvaškega Sabora dr. Zdravko Tomac, ki je ploščo tudi odkril. Na prav vseh slovesnostih smo lahko srečali direktorja zagrebške opere g. Vladimira Kranjčeviča. Na roto-grafiji je tudi zagrebški župnik, ki je blagoslovil ploščo. Operni pevec, tenorist Jože Gostić, se je rodil 5. 3. 1900 oCCtu organistu in materi, cerkveni pevki, po kateri je nasledil lep glas. Petje je študiral na ljubljanskem Konzervatoriju pri Mateju Huba-du in Jeanettc Foederansperg, izpopolnjeval pa se je tudi na Dunaju. Prvič je nastopil leta 1929 kot Lenski v operi Čaj-kovskega Evgenij Onjegin v ljubljanski operi in v njej ostal vse do leta 1937. Pel je predvsem lirične vloge. Nato je postal Član zagrebške opere in njen prvi tenorist, redno pa se je kot gost vračal tudi v Ljubljano. Bil je tudi član dunajske državne opere in gostoval v mnogih evropskih državah. Tako je gostoval v milanski Scali. Grand Operi v Parizu. Oovent Gurdnu v Londonu, državni operi v Berlinu in drugod. nam je predstavil zgodovino območja, po katerem smo se peljali, ter nas opozoril tudi na zgodovino krajev, kamor smo prihajali. Naša prva postaja je bilo parkirišče pred Hrvaškim narodnim gledališčem kjer so nas prijazno pričakali naši gostitelji: Člani Slovenskega doma iz Zagreba in predstavniki Opere, med katerimi je bil tudi direktor zagrebške opere g. Vladimir KranjCcviC. Opera sc namreč vključuje v prav vse prireditve. Najprej so nas popeljali po zagrebških ulicah do njihove najdaljše ulice llicc in nas opozarjali na kulturne in zgodovinske znamenitosti, o katerih je vse vedel prav naš neutrudni vodic skozi zgodovino dr. Jane/ Marolt. Pred spomenikom bana JclaCiCa smo se tako seznanili /. najpomembnejšimi delčki hrvaške in zagrebške zgodovine in sc po kratkem postanku pred kapitolskimi starimi vrati, kjer je zazvencla slovenska Lepa si lepa. roža Marija, napotili do Trga V imenu Občine Domžale sta spominsko darilo KPD Zagrebški dom izročila podžupan g. Simon Mavsar in direktor občinske uprave g. Edvard Ješelnik, pred slovesno izvedbo opere Trubadur pa je g. Simon Mavsar direktorju zagrebške opere izročil tudi umetniško sliko Gosttčeve domačije na Homcu. Dr. Janez Marolt, človek, ki nas je s svojim znanjem iz zgodovine bogatil na vsakem koraku. Kljub svetovni slavi sc je Jože Gostic vedno rad vračal v domači Homec in tudi svoja gostovanja podrejal nastopom ob božiču, novem letu. veliki noči in sveti Ani. Nastopal je tudi v Kulturnem domu v Radomljah, velikokrat pa je bil slišan tudi po radiu. Umrl je 25. decembra 1963 v Ljubljani. Program prireditev Kulturno društvo Jože Gostič Homec je pripravilo ob 100-lelnici rojstva velikega opernega pevca bogat program prireditev, ki se je začel s tiskovno konferenco že v letu 1999. nadaljeval pa s pripravami na izdajo monografije o njem. ki jo predstavljamo posebej. Ob tem naj •C povemo, da je bila prav avtorica monografije ga. Marija Barbieri (soavtorica Marijana Mrak) ena izmed pobudnikov slovesnosti, ki so zaCete nastajati pred dvema letoma, ko so Člani zagrebške opere obiskali Gostičev grob na Homcu in obiskali tudi g. župnika Alojza Goloba. V teh dneh je bila izdana tudi dvojna zgoščenka z Gostičevimi najbolj znanimi arijami, po kateri bodo radi segali ljubitelji operne glasbe. Posebej slovesno pa je bilo v začetku marca v Zagrebu in na Homcu, kjer so pripravili prvi del prireditev, drugi pa bo na vrsti jeseni. V Zagrebu V soboto. I. marca, se je s Homca v Zagreb odpeljalo blizu 100 članov Kulturnega društva Jože Gostič. med njimi veliko pevk in pevcev, predstavnikov KS. občine in Zveze kulturnih društev Domžale. Voditelja obiska sta bila g. Borut Jenko in Sašo Rogina. Na poti do Zagreba smo prisluhnili g. Janezu MajcenoviCu, ki je obudil spomine na svoja srečanja z g. Jože tom Gostičem. dr. Janez Marolt pa sv. Marka. Tu se jc dogajal najpomembnejši del zgodovine kmečkih uporov, saj naj bi na njem razčetverili Matijo Gub-ea, nas pa so zanimali tudi Sabor in Banski dvori ter cerkev sv. Marka. Po kratkem postanku in pogledu na Zagreb z enega od razgledišč smo se napotili do Ulice Pavla Rittcra VitezoviCa 6. Odkritje spominske plošče Stavba na VitezoviCevi 6 je bila skoraj tri desetletja GostiCcv zagrebški dom zato so se člani Slovenskega doma in zagrebške opere odločili, da na njem odkrijejo spominsko ploščo, na kateri je zapisano: Josip GosliC 1900-1963 »V tej hiši je živel umetnik svetovnega glasu, po rodu iz Slovenije, prvak Opere MNP v Zagrebu, ki je trajno obeležil hrvaško glasbeno kulturo Oh stoti obletnici rojstva pripravil Slovenski dom 5. 3. 2000. * * Po slovenski himni je najprej predstavnik Slovenskega doma poudaril, da je Jože Gostič podiral meje med državami in dal velik prispevek k ohranjanju dobrih odnosov med Hrvaško in Slovenijo. Večno mu mora/no biti hvaležni za prispevek, s katerim se je vpisal v hrvaško zgodovino. Nato pa je g. Zdravko Tomac. podpredsednik hrvaškega Sabora, član mestnega sveta in predsednik Društva slovcn-sko-hrvaškega prijateljstva, dejal, da veliki umetniki, med katere spada tudi Jože Gostič. najbolj zbližujejo narode, saj iz njih vejejo humanost in toplina. Tudi Gostic je s svojim žlahtnim peljem naredil mnogo za ljudi. Bil jc velik umetnik, pevec in človek, ki je vzpostavljal mostove prijateljstva med obema narodoma, ki jih moramo nadaljevati vsi, ki njegov prispevek spoštujemo. Posebej pomembno je. da se oba naroda spominjata svoje zgodovine, svojih velikanov, zlasti pa ljudi, ki so pomembni za oba naroda. Veliko lepih besed jc spominu na velikega umetnika namenil tudi g. Vladimir Kranjčevic. direktor hrvaške opere, ki jc poudaril, da jc Jože Gostič pomembno obogatil kulturno življenje Hrvaške in Zagreba in da se vselej hvaležno spominjajo njegovih prispevkov. Spominsko ploščo je odkril g. Zdravko lomac. Po blagoslovitvi ploš-če in nekaj slovenskih pesmih smo se na- potili v cerkev sv. Marka, kjer jc homški župnik Alojz Golob daroval mašo v spomin na velikega opernega pevca. Slovenski dom - drugi dom zagrebških Slovencev Po kosilu in ogledu zagrebške katedrale smo bili gostje Prosvetnega kulturnega društva Slovenski dom, ki v Zagrebu uspešno dela že več kot sedem desetletij. V krajši prisrčni slovesnosti jc zapel g. Janez MajcenoviC, vse sta pozdravila g. Borut Jenko, predsednik KD Jože Gostič, in predstavnik slovenskega doma, spregovoril pa je tudi podžupan Občine Domžale g. Simon Mavsar in skupaj z g. Edvardom Jesen i kom. tajnikom občine in direktorjem Občinske uprave, predstavnikom društva v spomin na srečanje in v zahvalo za prisrčen sprejem izročil grafiko akademskega kiparja Crtomirja Ereliha. Vsi udeleženci smo poleg številnih prijaznih besed dobili tudi zbornik, ki ga jc društvo pripravilo ob svoji 70-letnici. Slavnostna predstava Trubadurja Pred slavnostno predstavo opere Tru-"badur. v kateri je pel tudi slovenski operni tenorist g. Janez Lotrič, je bila v operi predstavitev zgoščenke, o kateri so govorili predvsem g. Borut Jenko, predsednik KD Jože Gostić Homec. ga. Marija Barbieri, avtorica monografije, g. Vladimir Kranjčevic. direktor Opere ter drugi predstavniki Opere in hrvaškega Radia. Ob koncu predstavitve se jc g. Simon Mavsar, podžupan Občine Domžale, g. KranjčeviCu zahvalil za prispevek zagrebške opere k počastitvi spomina na g. Gostiča in mu v trajen spomin izročil umetniško sliko domačije Jožeta Gostiča na Homcu, ki bo njegove prijatelje v Zagrebu vedno spominjala na njihovega priljubljenega tenorista. Nato smo, skupaj s številnimi ambasadorji in g. Zdravkom Tomccm, podpredsednikom Sabora, ter drugimi gosti zbrano prisluhnili čudoviti operi Trubadur. Slovesnosti na Homcu ■ spominska sv. maša V cerkvi Marijinega rojstva na Homcu so sć slovesnosti 5. marca 2000, katerih Častni pokrovitelj je bil dr.Franc Rode, ljubljanski nadškof in slovenski metropolit, nadaljevale s spominsko mašo. ki jo jc daroval prav Častni pokrovitelj. V svoji pridigi jc med drugim poudaril pomembnost svetovno znanega tenorista Jožeta GostiCa za oba naroda in za njuno sodelovanje. Slavnostni koncert Ob 16. uri je bil v homški cerkvi slavnostni koncert opernih arij. na katerem so sodelovali najboljši slovenski in hrvaški operni pevci: Ruža Pospi š-Ba Ida ni. Antonija Boroša, Vilomir Marof, Tomislav Nc-ratiC, Ana Pusar-JeriC, Mirjani Kalin, Marko Fink ter Janez Uitrič. Na klavirju sta jih spremljali Nina Cossetto in Nataša Valant, na orgle pa Pavao Mašic in Tone Potočnik. 6. marca so na svoj račun prišli ljubitelji spominskih poštnih žigov in kuvert, saj so samo na Pošti Radomlje dobili spo-minski poštni žig in kuverto. Nadaljevanje jeseni Slovesnosti se bodo nadaljevale 15. maja z večerom iz ciklusa »Pogovori z opernimi solisti«, ki bo posvečen Jožetu Go-stiču. z oratorijskim koncertom Opere SNG v Ljubljani, ki bo 21. junija 2000. Jeseni pa bo na Homcu postavljena stalna razstava o Josipu GostiCu, ki mu bodo pred njegovo hišo na Homcu odkrili doprsni kip. Slovesnosti pa se bodo zaključile s slavnostnim koncertom opernih solistov Opere SNG v Ljubljani. Visoka umetniška kakovost, vrhunska muzikalićnost, stoodstotna glasbena zanesljivost, izredna repertoarna pestrost ter Gostićevc številne vloge in nastopi potrjujejo izjavo Karla BOHMA, da pevca s tako Širokim repertoarjem in energijo ni več. Iskrena hvala donatorjem in sponzorjem Ob koncu naštejmo šc vse liste, ki so organizirali prireditve. To so: Kulturno društvo Jože Gostič, Homec, Opera HrvaŠkega narodnega gledališča iz Zagreba. Opera Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane, Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom iz Zagreba, Zveza kulturnih društev Domžale ter Sklad ljubiteljske kulture obmoćna Izpostava Domžale ter Župnija Homec. Glavni pokrovitelj vseh prireditev pa je Občina Domžale. VERA VOJSKA SAŠA KOS Del najbolj znanih slovenskih in hrvaških opernih solistov med slavnostnim koncertom v homški cerkvi. Domači župnik g. Alojz Golob govori med spominsko mašo, ki jo je daroval nadškof dr. Franc Rode. Gospod Borut Jenko, predsednik organizacijskega odbora in Kulturnega društva Jože Gostič, se je zahvalil nadškofu dr. Francu Rode-tu. Najpomembnejša poglavja monografije: * LI-OPOLI) GOS'I K JOSIPOV OČE Avtor: dr. Edo Skulj * JOSIP GOSTIČ - SOLIST OPERE SNG v Ljubljani 1929 - 1937 Avtorica: Marjana Mrak * JOSIP GOSTIČ V ZAGREBU od leta 1930 do 1937 kol gost ter od leta 1937 do 196 1 kol stalni član Opere HNK. Celovit in obširen prikaz tridesetletne dejavnosti v Zagrebu v dobi, ko jc zagrebška Opera dosegla svoj vrhunec, popis vlog in nastopov. * GOSTIČ NA DUNAJU od leta 1942 do 1951 v dunajski Volksopcri ter /xl leta 1951 naprej v Dunajski državni operi * GOSTIČEVA GOSTOVANJA zajema nastope na drugih slovenskih in hrvaških odrih, predvsem pa gostovanja v milanski Scali, v Covcnt Gardnu, Tcatro del Licco v Barceloni, nastope v Pariški operi, v Hamburgu, v Benetkah, Atenah, Pragi. Div.dnu ter šc v mnogih drugih mestih * POMEMBNI IŠI VLOGI, OPERE IN SKLADATE Lil V REPERTOARJU JOSIPA GOSTITA - izbor fotografij iz 40 vlog * Monografijo zaključujejo poglavja o Gostičcvih POSLEDNJIH DNEH ter SPOMINI nekaterih šc živih umetnikov, njegovih sodobnikov in vascanov Homca. Sklepni del monografije vsebuje POVZETEK v nemščini in angleščini ter seznam uporabljene LITERATURE. Spominski utrinek na tenorista Jožeta Gostiča Svečanost nedelje na Homcu, 5. marca, bo Sc dolgo odzvanjala v srcih krajanov in jih grela v zanosu tihega ponosa na svojega velikega rojaka, tenorista Jožeta GostiCa. Čeprav jc bil to dan pustnih norčij, sc je neugnani kurent umaknil veličastnemu in prvovrstnemu kulturnemu dogodku, gostovanju zagrebškega opernega ansambla in slovenskih vrhunskih imen sodobne operne glasbe. Homec, otoški osamelec sredi Mengeškega polja, sc je v cerkvi, ki visoko dviga glavo nad kamniškim obzorjem, spoštljivo priklonil svojemu geniju ob 100-letnici Ciostičcvcga rojstva. Sam koncert sc je napovedoval že leto dni, 0 njem so poročala novinarska peresa, kronisti so ga zapisali v zgodovino, množice kulture željnih domačinov in številnih gostov, pravzaprav romarjev, so srkale Žlahtne zvoke šc zunaj cerkveno ladje in lako so jim prisluhnili tudi grobovi. /. vso /nosijo so predme stopili spomini na drugačne koncerte, na tihe božične noči pred desetletji, ki so bila utopljena v kulturni mrak. Tudi lakrat je I lomeč živel svoje božiče, skrivnostno odmaknjene od siceršnjega utripa, pa prav zato posebej posvečene in navdahnjene s svetostjo. Pel bo Jože Gostič. To smo zagotovo vedeli. Prišel bo v vsakem primeru. Pojavil sc bo skromno, s kora bo opolnoči njegov polni tenor razlit Sveto noč. Trenutki so bili posvečeni. Oči so se rosile v lepoti ganotja in sreče. Spogledali smo se in bili eno samo čuteče srce. In bratje luči. Najgloblje smo dojeli lepoto samo. In resnico. Resnico o moči pesmi in glasbene govorice, ki nam govori v različnih oblikah in slogih, vendar obvlada ideologije in se dviga nad čas. Za vse čase. Nihče ni čtilil ledenih sap, tudi stare noge so zmogle Strmo pot na »HOI Ml■'('«, zvezda repatica je kazala pot za svobodne božiče, ko smo v slutnji vedeli, da se bo nekoč Sveta noč spet glasno pela. Vsaka lučlča v rokah je bila mala zvezdica, vsaka topla misel svetlobni žarek, ki prebije temo. Glasilke svetovnega pevca niso zatrepetale, pobožno so zdržale čustvo ganjenosti, ki jo jc najbrž težko premagal. Pelo je njegovo srce, slavospev stvarstvu, ljubljeni domači vasici in svojim ljudem. Zmogel je širino duha in glasu in zapel zvoke, za kakršne je imel ustvarjeno grlo. Kako je bil naš! Kako smo se zavedeli svoje slovenske duše. Trenutki so bili lako močni, da so se za vedno zapisali v na so bit. I/ Gostičeve božične pesmi smo duhovno rasli. Danes vem, da nas je oblikovalo v samozavedanju. Daleč in hkrati blizu so liste daljne božične noči Z našim slavnim rojakom. Jože Gostič počiva v skromnem grobu ob cerkvi kol na /i vi straži. Zvezde sipi je jo luč in vetrovi vršijo hvalnico. Za meglenimi obzorji se rišejo gorski velikani, ob vznožju Homca pa dremlje jo hiše in mestne ulice. In v njih neizbrisen spomin na domačega umetnika, ki nam je podaril toliko srečnih večerov naše mladosti. Tudi sama sem bila med njimi in jih sedaj podoživljam v hvale/nem spominu. KATARINA ŠPORAR Imel je vse: lep glas širokega obsega in volumna, izredno muzikalnost, prepričljivo vokalno tehniko, široko stilsko kulturo, izvrstno glasbeno izobrazbo, razvil občutek Za glasbeno in scensko interpretacijo, hkrati pa je bil kol interpret eleganten in prepričljiv. Naročilnico pošljite na naslov: Kulturno društvo .lože (iostit" Homec, Kajiihova 14, 1235 Radomlje —rTMllIlll DA, NAROČAM izvodov monografije Josip Gostić izvodov dvojnega CD-ja Josip Gostič izvodov kompleta monografije in dvojnega CD-ja Josip Gostič . • CD 6.480,00 SIT po Izidu 3.780,00 SIT CD T 8.200,00 SIT po izidu Imo in priimek: Datum in podpis Po prejemu vašega naročila Vam bomo poslali položnico. stran 15 JAVNA POVABILA - RAZPISI OBČINA DOMŽALE JAVNO POVABILO ZA PREDLOŽITEV VLOG ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV DELA Z MLADIMI I. Programe lahko predložijo vse fizične in pravne osebe. II. Programi za delo z mladimi morajo biti predvsem namenjeni odraščajoči mladini po končani osnovni šoli do konca rednega šolanja, ki urejeno in organizirano odvračajo mladino od brezciljnega in nezdravega posedanja po lokalih in jim dajejo smoter in pobudo za medsebojno druženje in izpopolnjevanje prostega časa in življenja. Dosežen mora biti namen vključiti mlade, ki nimajo ambicij ali niso vključeni v druge oblike dela v društvih in organizacijah. III. Prijave morajo vsebovati: - ime, sedež in status prijavitelja, - opis programa in njegov namen, - kraj in čas izvedbe programa, - število vključene mladine, - predračunska vrednost izvedbe programa, - viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna. IV. Pri odobravanju proračunskih sredstev bomo upoštevali zlasti aktualnost problema, ki ga program rešuje, število vključene mladine in delež drugih virov financiranja. Program lahko vložite najkasneje v roku 15 dni od dneva objave na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Vse dodatne informacije dobite na telefonsko številko: 720-100, int. 153 ali 150. Županja Cveta Zalokar-Oražem OBČINA DOMŽALE JAVNO POVABILO ZA PRIJAVO PROGRAMOV SOFINANCIRANJA KULTURNIH PRIREDITEV IN ZALOŽNIŠTVA I. Programe lahko prijavijo vse fizične in pravne osebe. II. Prijavljeni programi bodo osnova za oblikovanje občinskega programa kulturnih prireditev in založniškega programa v letu 2000 na področju likovne, glasbene, gledališke, plesne in drugih kulturnih dejavnosti ter založništva, ki se bodo v celoti ali delno financirali iz občinskega proračuna. Prijave morajo vsebovati: - ime, sedež in status prijavitelja, - celoten opis programa, - kraj in čas izvedbe programa, - predračunska vrednost programa, - viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna. IV. Prednost pri izbiri bodo imele tradicionalne prireditve, prireditve širšega pomena za občino in prieditve s priznano kvaliteto. Na področju založništva bodo sofinancirana dela domžalskih avtorjev ter dela specifičnega pomena za občino Domžale. V. Programe lahko vložite najkasneje v roku 15 dni od dneva objave na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Vse dodatne informacije dobite na telefonsko številko: 720-100, int. 153 ali 150. Županja Cveta Zalokar-Oražem OBČINA DOMŽALE JAVNI NATEČAJ ZA ZBIRANJE PONUDB ZA SOFINANCIRANJE RAZISKOVALNO-RAZVOJNIH PROGRAMOV V LETU 2000 Prijavljeni programi morajo podpirati dolgoročni in strateški razvoj občine Domžale, na primer na naslednjih področjih: 1. Gospodarstvo občine: Hitrejši tehnološki razvoj, uvajanje raziskovalno-razvojnih dosežkov v prakso ter na tej podlagi nastajanje novih podjetij in novih delovnih mest. 2. Družboslovni razvoj: - pospeševanje inovativne dejavnosti mladih; - raziskovanje družboslovnega razvoja občine; - publiciranje raziskovalnih dosežkov, pomembnih za razvoj občine. II. Na natečaj se lahko prijavijo vse fizične in pravne osebe. Praviloma bomo iz občinskega proračuna sofinancirali raziskovalno-razvojne programe največ do višine 40% vrednosti posameznega programa. Prednosti bodo imeli programi, ki jih sofinancira Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter druga ministrstva Republike Slovenije ali tuje institucije oz. fundacije. III. Vsak prijavljeni raziskovalno-razvojni program mora vsebovati: - naslov programa, - naslov prijavitelja, - priimek in ime vodje programa ter sodelavce, - izhodišče in namen programa, - predvideno uporabnost rezultatov programa glede na strokovne in znanstvene dosežke, - pričakovane gospodarske in ekonomske učinke, - predlog strokovnjakov, ki rezultate programov lahko recenzirajo, - predlog finančne konstrukcije ter izjave drugih financerjev. IV. Predlagatelji raziskovalno-razvojnih programov naj svoje P^j?^ p°®" Ijejo na naslov: OBČINA DOMŽALE, ODDELEK ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI, Ljubljanska 69, 1230 DOMŽALE. Prijave bomo sprejemali najkasneje do 14. 4. 2000 Županja Cveta Zalokar-Oražem OBČINA DOMŽALE JAVNO POVABILO ZA PREDLOŽITEV VLOG ZA SOFINANCIRANJE VEČJIH VZDRŽEVALNIH DEL NA ŠPORTNIH OBJEKTIH V OBČINI DOMŽALE I. Vloge lahko predložijo: - lastniki in upravljalci športnih objektov, - lastniki in upravljalci drugih objektov, v katerih so urejeni prostori za izvajanje treningov in športnih prireditev. II. Proračunska sredstva za vzdrževanje športnih objektov so namenjena za nujna večja vzdrževalna dela na objektih z namenom: - preprečevanja propadanja objektov in - izboljšanje možnosti organizacije športnih aktivnosti v teh objektih. III. Kandidati za proračunska sredstva za vzdrževanje športnih objektov morajo v prijavi na razpis navesti: - ime in sedež objekta, - status in lastništvo objekta, - namembnost objekta, - uporabnike objekta, - treninge in športne prireditve v letu 1999, - večja realizirana vzdrževalna dela na objektu zadnjih pet let, - načrt vzdrževalnih del v letu 2000, - predračunska vrednost vzdrževalnih del v letu 2000, - vire financiranja in pričakovan delež iz občinskega proračuna. IV. Pri odobravanju proračunskih sredstev za vzdrževanje športnih objektov bomo upoštevali naslednje kriterije: - stanje vzdrževanosti objekta, - delež športa v namembnosti objekta, - intenzivnost športnega dogajanja v objektu, - prostovoljno delo krajanov in njihovo angažiranje za pridobitev drugih virov sredstev za vzdrževanje, - odobrena proračunska sredstva za vzdrževanje objekta v preteklih petih letih in njihova namenska uporaba. V. Vloge za sofinanciranje vzdrževanja športnih objektov lahko vložite v roku 15 dni od dneva objave na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Vse dodatne informacije dobite na telefonsko številko: 720-100, int. 153 ali 150. Županja Cveta Zalokar-Oražem OBČINA DOMŽALE JAVNO POVABILO ZA PREDLOŽITEV VLOG ZA SOFINANCIRANJE OBNOVE KULTURNIH DOMOV V OBČINI DOMŽALE I. Vloge lahko predložijo: - lastniki in upravljalci kulturnih domov in letnih gledališč, - lastniki in upravljalci drugih objektov, v katerih so urejeni prostori za kulturne prireditve, - ljubiteljska kulturna društva. II. Proračunska sredstva za obnovo kulturnih domov so namenjena za nujna vzdrževalna dela na objektih in nabavo opreme z namenom: - preprečevanja propadanja objektov in - izboljšanje možnosti organizacije kulturnih aktivnosti v teh objektih. III. Kandidati za proračunska sredstva za vzdrževanje in opremo kulturnih domov morajo v prijavi navesti: - ime in sedež objekta, - starost, lastništvo objekta in opremljenost, - namembnost objekta, - uporabnike objekta, - kulturne prireditve v letu 1999, - večja realizirana vzdrževalna dela na objektu in vložena sredstva v opremo v zadnjih petih letih, - načrt vzdrževalnih del ter nabave opreme v letu 2000, - predračunska vrednost vzdrževalnih del in nabave opreme v letu 2000, - vire financiranja in pričakovani delež iz občinskega proračuna. IV. Pri odobravanju proračunskih sredstev za obnovo kulturnih domov bomo upoštevali naslednje kriterije: - stanje vzdrževanosti in opremljenosti objekta, - delež kulture v namembnosti objekta, - intenzivnost kulturnega dogajanja v objektu, - prostovoljno delo krajanov in njihovo angažiranje za pridobitev drugih virov sredstev za vzdrževanje, - odobrena proračunska sredstva za vzdrževanje in opremo objekta v preteklih petih letih in njihova namenska uporaba. Vloge za sofinanciranje obnove kulturnih domov lahko vložite v roku 15 dni od dneva objave na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Vse dodatne informacije dobite za telefonsko številko: 720-100, int. 153 ali 150. Županja Cveta Zalokar-Oražem Stanovanjski sklad Občine Domžale - Upravni odbor, objavlja na podlagi 93. člena Stanovanjskega zakona (Ur. I. RS št. 18/91,21/94 in 23/96), Statuta Stanovanjskega sklada Občine Domžale (Ur Vestnik Občine Domžale št/95) in Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v Občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale št. 10/99 in 2/00), RAZPIS za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem I. PREDMET RAZPISA Stanovanjski sklad Občine Domžale razpisuje oddajo neprofitnih stanovanj v najem. Predvidoma bo za leto 2000 in 2001 na razpolago 10-15 stanovanjskih enot. Najemnina za razpisana stanovanja bo oblikovana v skladu z metodologijo, objavljeno v Uradnem listu RS. II. NATEČAJNI POGOJI 1. točka Upravičenci za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Domžale 2. točka Vsi upravičenci za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje: a) da so se mesečni dohodki na družinskega člana v zadnjih treh mesecih pred razpisom gibali nad mejo, ki jih izloča iz kroga upravičencev do dodelitve socialnega stanovanja v najem, po 100. členu Stanovanjskega zakona ter 20. člena Zakona o socialnem varstvu; b) da skupni dohodek družine, preračunan na družinskega člana ni presegel naslednjih odstotkov nad povprečno neto plačo v državi v zadnjih treh mesecih pred razpisom: - za 1 člana gospodinjstva............... 80% - za 2 člana gospodinjstva............... 50% - za 3 člane gospodinjstva............... 20% - za 4 člane gospodinjstva................. 5% - za 5 in več članov gospodinjstva......največ do povprečne plače v državi (oz. 0%) Povprečna plača v državi je v zadnjih treh mesecih pred razpisom (obdobje oktober-december) znašala 184.373,00 SIT bruto oz. 115.802,00 SIT neto 3. točka Na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj v najem ne morejo sodelovati lastniki stanovanj, ki so stanovanje odkupili skladno z določili Stanovanjskega zakona o privatizaciji stanovanj in državljani, ki so lastniki ali solastniki primernega stanovanja ali stanovanjske fiiše. Na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj v najem ne morejo sodelovati tudi tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve Stanovanjskega zakona že dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili ter tisti, ki jim je bila najemna pogodba, sklenjena po uveljavitvi novega stanovanjskega zakona, po sklepu sodišča odpovedana iz krivdnih razlogov. 4. točka Kadar se na prednostni red za oddajo neprofitnih stanovanj v najem uvrstijo udeleženci razpisa z enakim številom točk. imajo prednost pri uvrstitvi na prednostni red udeleženci razpisa, pri katerih predstavlja višina neprofitne najemnine za primemo stanovanje manjši delež v družinskem dohodku III. NATEČAJNI POSTOPEK Upravičenci, ki se želijo prijaviti na razpis, lahko kupijo obrazec, s katerim se bodo prijavili na razpis, v času od objave v glasilu Slamnik, to je od 23. 03. do vključno 05 04. 2000 do 12. ure, na Občini Domžale, Ljubljanska 69, Domžale (vložišče). Cena obrazca je 1.000.00 SIT. Samo popolne vloge bo sprejemal Oddelek za prostor in varstvo okolja Občine Domžale, Savska cesta 2. Vloge morajo upravičenci oddati osebno v prostorih Oddelka, po razporedu, označenem na vlogi oz. najkasneje do 19. 04. 2000 ob 12. ure. K izpolnjeni vlogi je potrebno priložiti naslednje dokumente: - potrdilo o državljanstvu in potrdilo o stalnem bivanju za udeležence In ožje družinske člane ter potrdilo o skupnem gospodinjstvu, ki ne sme biti starejše od enega meseca; - dovoljenje za stalno bivanje v Republiki Sloveniji za ožje družinske člane udeleženca, ki niso državljani Republike Slovenije: - dokazila o skupnem dohodku družine (vključno s štipendijo, preživnino, otroškimi dodatki, ipd. v obdobju oktober - december 1999; -dokazilo o statusu stanovanja, v katerem bivajo (najemno ali podnajemno pogodbo oz. kupoprodajno pogodbo, zemljiškoknjižni izpisek); - potrdilo o premoženjskem stanju - izda RUJP - pristojna izpostava, - dokazilo o kvaliteti bivanja (točkovalni zapisnik, površina stanovanja, ...): - potrdilo ustrezne institucije, če je udeleženec razpisa ali njegov ožji družinski član, ki bo z njim stalno prebival, gibalno ovirana oseba; - potrdilo o invalidnosti; - potrdilo o nezaposlenosti udeleženca razpisa oz. njegovega zakonca; - potrdilo o strokovni izobrazbi udeleženca razpisa oz. njegovega zakonca (fotokopija spričevala, diplome...); - lastnoročno podpisano izjavo upravičenca, da izpolnjuje pogoje iz 3. točke tega razpisa. IV. SPLOŠNE DOLOČBE Komisija za najemna stanovanja bo proučila utemeljenost vlog na podlagi dokumentiranih podatkov oz poizvedb. Na podlagi določil Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v Občini Domžale, bo oblikovana prednostna lista upravičencev, ki upošteva: stanovanjski status, kvaliteto bivanja, utesnjenost v stanovanju, arhitektonske ovire, status družine (mlada družina, mladi), družine z večjim številom otrok, invalidnost, družine z manjšim številom zaposlenih, izobrazbo udeleženca razpisa in njegovega zakonca. Vloge prosilcev, ki ne bodo izpolnjevali razpisnih pogojev ali bodo vloge oddali po končanem razpisu, bodo zavržene s sklepom. Prosilce, uvrščene na prednostno listo za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, se o njihovi uvrstitvi obvesti s sklepom. Udeleženec razpisa lahko v roku 8 dni po prejetem sklepu o zavrženju ali razvrstitvi na prednostno listo vloži pritožbo na Upravni odbor Stanovanjskega sklada Občine Domžale. Sklep Upravnega odbora je dokončen. V roku 60 dni po izteku razpisnega roka bo določena prednostna lista - seznam upravičencev za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem. Lista bo ob-Ijavljena na enak način kot razpis. Sklep o oddaji neprofitnega stanovanja v najem izda vodja Stanovanjskega sklada. Pred prevzemom stanovanja je upravičenec dolžan plačati varščino za čas uporabe najemnega stanovanja v višini 50 DEM/m* - v tolarski protivrednosti. Po prenehanju najemnega razmerja se varščina vrne upravičencu, lahko pa se uporabi za usposobitev stanovanja v prvotno stanje z upoštevanjem normalne rabe ali poravnavo morebitnih neplačanih obveznosti za najeto stanovanje Vse dodatne informacije dobite na Občini Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, Savska 2/11, Domžale, tel. 713-686. Stanovanjski sklad Občine Domžale PREDSEDNIK UPRAVNEGA ODBORA MARKO VRESK, univ. dipl. pravnik, I. r. Galerija Domžale Magično kozmični slikarski svet Viktorja Snoja V Galeriji Domžale jc bila od 9. do 23. marca 2(XX> odprta razstava slikarja Viktorja Snoja (roj. 1922L ki je sodeloval pri restavratorskih posegih na cerkvi Sv. Sofije v Ohridu v okviru Unesca. dtpplomiral je leta 1955 na Ljubljanski akademiji za likovno umetnost pri prof. Maksimu Scdeju. S privatnim šolanjem pri prof. Radoju Hudoklinu si jc pridobil naslov mojstra magistra restav-ralorstva in je ustanovitelj skupine 8 54 (Slavko Tihcc Rudolf Koritnik. Viktor Snoj). Dolga leta se ukvarja z restavratorstvom. ustvarja ludi vitraje in ohranja klasično tehniko la-zumega slikarstva in je dolgok'tni sodelavec Pokrajinskega muzeja v Kopru, kjer hranijo tudi njegove kopije hrastoveljskih in zanigradskih fresk Povezava njegovega ustvarjanja na področju slikarstva z doživetjem restavratorja je ciklu »Meditacije na istrske freske«. Živi in ustvarja v Hrastovljah. Njegova razstava v Galeriji Domžale je te 16 samostojna ra/stava Nives Mavrin je o njegovem slikarstvu med drugim zapisala: »Snoj se nam torej razodeva kot svojstven dokumentarist ne samo materialnih ostalin. ampak tudi bogatih vedenj, izkušenj in znanja minulem duhovnem izročilu, kar bi v našem prostoru težko našli primerjave. Snojeve slike so spokojne, nas pomirjajo in hkrati iritirajo v iskanju vsebin in legend, prav tako so njegov bivanjski ambicnt. kamnite klade in srednjeveške freske spokojni, skrivnostni tihi pomniki, ki kljubujejo času, vsem vremenskim nepri-likam. celo posegom Človeške roke« Kulturni dom Franca Bernika Domžale v letu 1999 Pomemben oblikovalec kulturne podobe Leto 1999 pomeni prvo celotno poslovno leto javnega zavoda Kulturni dom Franca Bernika. Leto se pravzaprav ni zaCelo I. januarja, temveč je nadaljevanje zaključene celote kulturne sezone 1998/1999. ki se je zaCela jeseni 1998 in se končala ob koncu poletnih dopustov 1999. Z jesenskim razpisom abonmajske ponudbe (gledaliških predstav in koncertov) 1999/2000 pa jc dom priCel drugo polovico koledarskega leta 1999. v katerem je prvič organiziral tudi Mednarodni festival komorne glasbe Groblje, pod njegovim okriljem pa je začelo delo dosedanje Likovno razstavišče Domžale, ki se jc preoblikovalo v Galerijo Domžale. Zadovoljni obiskovalci Čisto na kratko bi lahko za leto 1999 rekli, da jc Kulturni dom Franca Bernika Domžale postal pomemben ustvarjalec kulturne podobe Domžal, širše okolice pa tudi slovenskega kulturnega prostora. Osnovno vodilo g Mirana Mariniča. direktorja zavoda, je kvaliteta programa. Z veseljem ob koncu poslovnega leta ugolavlja, da so izbrani izvajalci povsem opravičili pričakovanja, zadovoljstvo obiskovalcev pa jc polrdi-lo pravilnost usmeritve. Ker smo o prireditvah že poročali, danes podajamo predvsem številčne podatke. Glasbene prireditve V letu 1999 je 35 bilo glasbenih prireditev, prisluhnilo jim je 4.155 obiskovalcev, kar pomeni 118 obiskovalcev na prireditev oz. skoraj 62% zasedenost dvorane. Program je temeljil na realizaciji koncertov klasične glasbe v abonmajskem ciklu ter Mednarodni festival komorne glasbe Groblje, ki je bil realiziran iz namenskih sredstev občinskega proračuna in z lastnimi sredstvi. Omenimo pa še redne jazz koncerle. koncerte pevcev slovenske zabavne scene, največji povprečni obisk pa beležijo pri glasbenih prireditvah drugih organizatorjev (90%), ki v dvorano navadno pripeljejo »svojo« publiko. Gledališke predstave V letu 1999 je bilo 31 ponovitev gledaliških prcdslav, skupaj si jih jc ogledalo 4.491 obiskovalcev, kar pomeni 144 gledalcev na predstavo oz. zasedenost dvorane nekaj več kot 75%. Program temelji na abonmajski ponudbi (trije gledališki abonmaji), pri čemer je Kulturni dom Franca Bernika eden redkih kulturnih centrov v osredniji Sloveniji, ki v abonmajskem smislu ponuja tako pestro izbiro gledaliških predstav. Tako smo lahko pozdravili že vsa slovenska poklicna gledališča. Bogata in pestra jc ponudba drugih predstav, med katerimi je bilo devet mo-nodramskih nastopov, program pa so bistveno obogatili Z lastno uprizoritvijo besedila Alenke Vidrih in Natalije GorSCak »Mirni je pozitiv-ka«. Prvič pa jc dom pripravil tudi silvestrovsko predstavo. Kulturni dom je prevzel nekdanje likovno razstavišče in Galerija Domžale je postala strogo namenski prostor za likovne razstave po strokovnem izboru, kar naj bi pomenilo tudi začetek ustvarjanja fonda stalne galerijske /birke. Posamezno razstavo, skupaj jih jc bilo II, si je po oceni ogledalo do 1000 obiskovalcev. Organiziranost zavoda V delovnem razmerju je le direk-lor zavoda g. Milan Marinič, ki opravlja vse operativne naloge in si hkrati za pripravo programa ogleda prireditve in predstave tudi drugod. Skoraj ni prireditve, ki jc nc bi pospremil s svojo prisotnostjo, zato ne preseneča podatek, da jc opravil preko 600 ur zunaj rednega delovnega časa. Vzdrževanje objekta jc urejeno v sodelovanju z Glasbeno šolo Domžale. Pri vseh drugih nalogah pa pomagajo usluge študentskega servisa (skupaj opravljenih prek 2.700 ur). Posebno skrb g. Marinič namenja obveščanju javnosti, kar zagotavlja z rednim mesečnim izdajanjem koledarja prireditev (8 v nakladi do 4000 izvodov), z objavljanjem programa v Slamniku in Novicah, 0 programu pa se lahko seznanimo tudi v dnevnikih. Radiu Hit in Radiu Slovenija, organizirana je bila tudi tiskovna konferenca, redno pa o dejavnosti doma poročajo skoraj vsi mediji. Predstave za otroke Dobro opravljeno delo 4.793 obiskovalcev - predvsem otrok in njihovih staršev, si je ogledalo 32 predstav, tako da je bilo povprečno 150 obiskovalcev, kar pomeni 78% zasedenost dvorane. Za otroke imajo abonmajske predstave, z velikim veseljem in odobravanjem pa so zlasti predšolski otroci sprejeli tudi sobotne matineje. Ustvarjalnost mladih 954 obiskovalcev si jc v letu 1999 ogledalo osem prireditev, ki so jih pripravili mladi. Ob tem pa so bile v dvorani izvedene Se akademije in proslave, literarni večeri s predstavitvami knjig, predavanja, okrogle mize, občni zbori ter druge prireditve. Ob koncu lahko ocenimo, da je Kulturni dom Franca Bernika v letu 1999 na področju kulture v naši občini opravil pomembno nalogo pri načrtni in sistematični skrbi za kvalitetno zadovoljitev kulturnih potreb. Pri tem pa jc g. Milan Marinič, direktor, za katerega lahko rečemo, da to področje najbolje pozna, upošteval tudi dejstvo, da jc kulturne potrebe treba tudi spodbujati. Številne pohvale, ugodne kritike, predvsem pa zadovoljni obiskovalci so dokaz, da je Kulturni dom Franca Bernika na dobri poti, da postane osrednji kulturni center, v katerega bomo vedno radi zahajali. ODGOVORNA UREDNICA za otroke sobota, 1. april 2000 ob I0.()0 za IZVEN Joseph Čapek: KUŽEK IN MUCA lutkovna predstava lutkovna skupina Uš Ljubljana KuZek in muca sta majhni lutki, a velika prijatelja. Najraje od vsega se igrata in pri lem doiivljta vse mogoče zgode in nezgode. Na koncu se seveda vse dobro izteče in prav je tako. Vprašajte otroke. Skupina Uš deluje prek Društva lutkovnih ustvarjalcev in le vrsto let aktivno ustvarjajo in z raznovrstno tehnologijo in tematiko pokrivajo široko polje lutkarstva in otroške domišljije. cena vstopnic: 400.00 SIT sobota, IS. april 2000 ob 10.00 za IZVEN Meta Vranic: SLIKARKA MUCA KA RA IN POLNOČNI SKRA T pravljica igra in riše: Meta Vranic gledališče ponedeljek, 10. april 2000 oh 20.00 uri za abonma RDEČI in IZVEN torek, II. april 2000 ob 20.00 uri za abonma RUMENI m IZVEN sreda, 12. april2000 ob 20.00 uri za abonma ZELENI in IZVEN E. Streul-O. Schenk: REKVT/ATF.R monokomediju Moje gledališče Ljubljana Slovenska dramska igralka in slikarka Meta Vranic se bo predstavila najmlajšim kot lutkarica s simpatično muco Karo. Z muco. ki tudi zelo rada riše. bosta uprizorili pravljico I po zamisli Mete Vranici. Muca bo risala, igralka pa bo pripovedovala zanimivo pravljico. V predstavo sta vključeni tudi dve prijetni pesmici, kijih je uglas-hil skladatelj Jani Golob. cena vstopnic: 400.00 SIT petek, 31. marec 2000 ob 10.00 in 11.30 -za abonma URŠA I in URŠA 2 Melita Osojnik: /II.ENI ŠKRA TARIEI. Glasbeno gledališče Melite Osojnik Zabavna glasbeno-plesna predstava Z mnogo humorja in animacije, kjer so otroci del predstave in ne le gledalci. Skupaj bomo iskali zelenega škrata Ariela. ki kuje srečo in zaklad za otroke, potolažili osamljeno deklico Jokico, jo potem razveselil z igro, se nasmejali porednim čevljem, ki so jo kar sami mahnili na sprehod, pa seveda tudi malo čarali in skupaj z malim čarovnikom pričarali izgubljeno pesmico, na koncu bomo našli škrata Ariela, ki nam bo povedal, kje se skrivala sreča in zaklad. Rekviziter stopi otovorjen z različnimi rekviziti na oder. s telavo počasi vse odloži in pri tem nerazpololen mrmra predse. Šele čez nekaj časa opazi občinstvo, se začudi, postane negotov, se le hoče odplaziti ven, a le ostane. »Hej, Karli! Kdo je spustil te ljudi noter? Tu notri so ljudje ... Kaj vendar hočejo ... Oprostile prosim, ampak danes je gledališče zaprto. Danes ni predstave. Gledališče je zaprto. In vi sedite tu in čakate Na kaj vendar' Saj to je res nemogoče, {vzame knjigo) No. saj sem vam rekel. Zaprto. Kdo vas je sploh spustil noter? Vi zdaj sploh ne bi smeli biti tu... se pravi tu brez nadzora... ne, to preprosto ne gre. Bom takoj preveril. igra: Bogomir Veras režija: Iztok Valič cena vstopnic: 1.230,00 in 1.500,00 SIT glasba torek, 4. april 2000 ob 20.00 uri za abonma MODRI in IZVEN KVARTET YOST Slavko Goričar - klarinet, Vera Belič ■ violina, Svava Bernhardsdottir - viola, Ivan Šoštarič - violončelo Klarinetist Slavko Goričar je diplomiral na ljubljanski Akademiji za glasbo (prof. Gunzek). Bil je prvi klarinetist - solist v orkestru ljubljanske Opere, v letih 1977 do 1996 pa je bil prvi klarinetist ■ solist Slovenske filharmonije. Od leta 1985 poučuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Vera Belič je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani (prof. Pleifer) in se izpopolnjevala na Visoki šoli za glasbo na Dunaju, kjer je leta 1981 diplomira (prof. Schneiderhan). Od leta 1982je namestnica koncertnega mojstra v Slovenski filharmoniji. Svava Bernhardsdottir je rojena na Islandiji, petek, 7. april 2000 oh 20.00 uri za IZVEN OKTET TOSAMA - 30 let Čeprav so se prvi pevci v Tovarni sanitetnega materiala zbrali le leta 1969 in takrat prvič ludi zapeli, je oktet kot zbor osmih pevcev začel prepevati in seveda tudi z rednimi vajami lela 1970. zato letos praznuje 30 letnico svojega dela. To praznovanje bodo delili s svojimi dobrimi prijatelji, ki 10 jih porabili, naj počastijo njihov jubilej. Oktetu Tosama se bodo pridružili še Rudarski oktet iz Velenja, Oktet bratov Pirnal in Ljutomerski oktet. Vsem po&luialctm želijo, da bi čim bolj ulivali oh poslušanju prelepih narodnih in umetnih pesmi, saj slovenski pregovor lepo pove, da kdor poje, zlo ne misli! brezplačne vstopnice Organizacija: Oktet Tosama violino in violo pa je študirala na Islandiji, v Etiopiji, na Nizozemskem in v ZDA. kjer je tudi doktorirala. Je članica orkestra Slovenske filharmonije in docentka na ljubljanski Akademiji za glasbo. Ivan Šoštarič je diplomiral na ljubljanski Akademiji za glasbo (prof. Šker-janec). Sodeloval je v evropskem mladinskem orkestru .Gustav Mahler'. Je namestnik solo violončelista v orkestru Slovenske filharmonije. Na sporedu: C. Stamitz., E. Kramar -Krommer, W. A. Mozart, B. H. Cntsell Cena vstopnic: 1.300,00 in 1.500.00 SIT predavanje petek, 31. marec 2000 ob 19.30 za IZVEN ALPINIST SILVO KARO ■ 20 let številne alpinistične podvige širom sveta, v preddverju doma pa bo razstava fotografij Silva Kara. Prireditev ho j>n vezovala Marjeta Keršič Svetel. Cena vstopnic: 1.000,00 SIT Organizacija: Planinsko društvo Domicile Silvo Karo (roj. 1960) se je lela 1977 vključil v Alpinistični odsek PD Domžale in bil leta 1979 sprejet med alpiniste. V osemdesetih in devetdesetih letih je s svojimi soplezalci opravil številne vrhunske vzpone, ki ga v svetit uvrščajo med alpinistične legende. Prireditev bo imela tri sklope. V glasbenem delu bosta sodelovala baritonisl Andres Arz.enšek in pianist Ivan Vom-bergar z glasbo iz Argentine, Silvo Karo bo z barvnimi diapozitivi predstavil Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami oh delavnikih od 10.00 do 12.00 ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, ob delavnikih od 16.00 do 19.00 ure v klubu Kulturnega dama Franca Hernika (Ljubljanska 61, Domžale, vhod z. dvorišču, kletni prostori) ter eno uro pred priietkam prireditev pri blagajni doma. Informacije in rezervacije po telefonu: 725 050. Rezervirane vstopnice je potrebni) prevzeti najkasneje do pol ure pred pričet-kom prireditev, sicer jih posredujemo v redno prodajo! Spoštovani obiskovalci kulturnega doma! Prosimo Vas, da ne zamujate prireditev ter da v dvorana ne nosile mobilnih telefonov, ur ali drugih naprav, ki oddajajo zvočne signale. Vabimo Vas, da obiščete Klub Kulturnega doma Franca Bernika, kije odprt vsak delavnik od 16.00 da 19.00 ure v odmoru prireditev in po njih. V prijetnem in mirnem okolju boste ob osvežilnih pijačah, kavi ali čaju lahko s prijatelji poklepetali a kulturnih in drugih dogodkih. Knjižnica Domžale v letu 1999 Našim bralcem želimo predstaviti ludi delovanje Knjižnice Domžale v letu 1999. Zalo sem se obrnila na direktorja Marjana Gujtmana. ki mi jc prijazno posredoval odgovore na zastavljena vprašanja Knjižnica Domžale deluje kol večob-činska sploSnoizobražcvaina knjižnica. Njeno območje delovanja so občine Domžale, Lukovica, Mengeš. Moravče in Trzin. Po podatkih Almanaha slovenskih občin 2fKX) na tem območju Živi 47.626 prebivalecv, od lega 9042 mladih do 14. leta starosti. Za uspešno delovanje knjižnice so potrebni ustrezni materialni pogoji: prostor, strokovni kader, oprema in kvaliteten izbor knjižničnega gradiva. V celoti Knjižnica Domžale dosega le 37,8% prostorskega standarda na 1(100 prebivalecv jc predvidene 42 m' skupne izposojevalnc površine (v Domžalah dosegamo standard 54,7%, v McngSu 42,1% in v Moravčah 16,7%; v Lukovici vozi mobilna knjižnica). Poleg pomanjkanja prostora smo z ustreznimi raziskavami evidentirali ludi preobremenjenost in dotrajanost lesenih slropov v zgradbi Knjižnice Domžale. Dolgoročno je ogrožena varnost v tej zgradbi, prav tako jc vprašljiva varnost v primeru pol resa. Knjižnica s svojimi enotami (razen Lukovice) deluje v sistemu COBISS. Knjižnica Domžale je v (cm sistemu aktivni član. saj jc lani v sitem prispevala 827 krealorskih zapisov. Na vseh omenjenih lokacijah jc uporabnikom omogočen do-slop do inlerneta. Temeljna zaloga knjižničnega gradiva znaša 128.293 enot, kar predstavlja 89,8% standarda (3 knjige na prebivalca). V letu 1999 jc knjižnica pridobila (nakup, darovi! 13.983 enot knjižnega in ncknjiž.ncga gradiva Icr periodike. Z. omenjenim priraslom smo za 47%. presegli potrebni standard 200 cnof na 1000 prebivalecv, od lepi 50% enot pripade leposlovju. 50% pa strokovni lilcraturi. Razmerje med gradivom za odrasle in gradivom za otroke je 65: 35, kar jc primerljivo s slovenskim povprečjem Knjižnica je lansko lelo pridobila 6118 novih naslovov različnega knjižničnega gradiva. V povprečju je vsak naslov zastopan z 2,3 izvoda. Ocenjujemo, a jc bilo lani v knjižnico včlanjenih 16.288 članov (od tega 23% mladih), kar pomeni 34% prebivalstva našega območja. Natančno število jc težko ugotovljivo, ker v knjižnici še vedno pi.it-liciramo t. i. družinsko članstvo (22,3%). lani smo zabeležili 132.725 obiskovalcev, ki so si v Knjižnici izposodili, vrnili, podaljšali ali rezervirali knjižnično gradivo. Knjičnižarkc so pri tem opravile kar 550.936 transakcij. Ocenjujemo, da jc knjižnico obiskalo šc dodalnih 90.000 obiskovalcev, ki so gradivo uporabili V knjižnici, ga fotokopirali, želeli MOM informacijo iz. gradiva ali o gradivu ipd. 9866 ljudi je obiskalo 342 različnih prireditev in obknjiž.ničnih dejavnosti. ("'lani knjižnice so si v letu 1999 izposodili na dom 342.193 enot knjižničnega gradiva oz. za 8,5 % več kot v letu 1998. Najbolj jc bilo izposojano leposlovje (65%i), sledijo mu uporabne vede (medicin:!, tehnika, gospodinjstvo), umetnost, filozofija in psihologija, sociologija in prirodoslovne vede. Najbolj brani avtorji v letu 1999 so bili: Mary lliggins (iark, Mincllc VVallcrs, Thomas Brezina. Helen Ficlding, Sanja Rozman, Spela Kuclar. In šc prvih pet naslovov: Rada pleše, rada ima glasbo (Clark), Nc joči, ljubljena unija (Clark), Temna soba (VVallcrs). Prcšuštnica (llib-bert), Tilanic (videokasela). Knjižnica ima 10 zaposlenih strokovnih delavk, čeprav bi jih po standardih potrebovali za tak obseg dela 23. Zaposlitveni standard dosgamo zgolj 43,8% (državno povprečje jc 66.9%>). Zaradi nedo-seganja standarda, zaradi široke knjižničarske mreže in želje nudili (vedno bolj zahtevnim) uporabnikom čim kvalitetnejše knjižničarske usluge, redno zaposlenim pomagajo tudi honorarni zunanji sodelavci Skupaj z. njimi se povprečnemu zaposlenemu standardu v državi približamo na 56,5%. S svojim okoljem knjižnica dobro sodeluje Zelo aktivni smo v hthliopedaj-i iš-kem delu, saj smo lani gostili kar 32 šolskih skupin (800 učencev) in 51 skupin i/, vrtca (1275 otrok). Pri tem delu si ponia-gamo z lastnim priročnikom Ulazno resno o knjigah in knjižnicah Knjižnici Domžale. Zelo dobro sta bila sprejela tudi predšolska bralna značka in knjižni kviz, ki jc bil lani posvečen Francetu Prešernu (skupaj sc ju jc udeležilo 1452 otrok). Dvakrat v letu smo organizirali tudi srečanje s šolskimi knjižničarji našega območja. Delovanje splošnoiz.obražcvainc knjižnice in njene mreže jc .skupna odgovornost financerjev in stroke. Knjižnice vedno znova poudarjamo, da knjižničarska dejavnost ni enkratna »akcija«, ampak vsakodnevna obveznost do prebivalecv določenega območja, ki knjižnično gradivo, informacije ter knjižnične storitve potrebujejo za svoje aktivno življenje. V tej luči pričakujem sodelovanje in posluh za knjižnično dejavnost naših ustanoviteljev (financerjev) tudi v bodoče, kljub spremenjenemu načinu financiranja. Obeta sc ii.iiu posodobitev knjižnice v Moravčah, morda celo povečanje knjižnice v Mengšu, pa tudi v Domžalah si želimo, da bi delovali v varnih, večjih in preglednih prostorih. Bppur si muovc. SAŠA KO§ Foto: V. MAJHENIC Slovenski knjižni kviz 2000 -Prezihov Voranc in Koroška Letos že tretje leto poteka slovenski knjižni kviz, ki skuša privabiti mlade v knjižnice in jih spodbuditi, da berejo knjige, iščejo podatke v njih, skratka, želi, da mladi bralci uživajo v druženju s knjigami. Tokrat bomo prek kviza spoznavali Koroško, kraje, kjer je živel in ustvarjal Prežihov Voranc, pokukali bomo v deželo Solzic, legendarnega kralja Matjaža, ki spi pod Peco, v deželo Miklove Zale in prelepih ljudskih pesmi in pripovedk. Kviz je namenjen Koroški, ker nas tja letos vodi svi pomembnih obletnic: 50-let-niea smrti pisatelja Prežihovega Voranca, 20-lctnici smrti pisatelja Leopolda Suhodolčana ter literarnega zgodovinarja, publicisla in bibliotekarja dr. Franca Sušnika, hkrati pa v letošnjem letu praznujemo tudi 40-lctnico bralne značke, ki sc jc rodila na Osnovni Soli Franja Goloba na Prcvaljah na pobudo profesorja slovenščine Stanka Kotnika ter ravnatelja Leopolda Suhodolčana, nato pn seje gibanje razširilo najprej po Koroški in nato po vsej Sloveniji, Koroške večina nc pozna prav dobro in mogoče vas bo ravno kviz spodbudil, d i jo boste obiskali s svojimi starši ali prijatelji. To slovensko geografsko območje neuradno poimenujemo z različnimi imeni, npr.: dežela ob Dravi, Meži in Misli nji. pokrajina med Peco in Pohorjem, svet treh dolin. Koroški kot... Mi bomo s kvizom odšli ludi prek državne meje. ki sc jc leta 1920 oblikovala s koroškim plebiscitom, in se odpravili v Avstrijo, v južni del avstrijske Koroške in poiskali sledove naših prednikov. Kviz je razdeljen v dve stopnji, prvi del jc namenjen razredni, drugi del pa predmetni slopnji osnovne šole. Prvič je zasnovan tako, da ga učenci lahko rešujejo i ki dva načina: s pomočjo navedenih virov (knjig) ali pa tako, da domiselno in iznajdljivo rešujejo uganke (iz polnjcvankc, rebuse, križanke, skrivalnice...). V pomoč pri reševanju smo. na mladinskem oddelku pripravili tudi razstavo knjig, na ogled smo postavili dela Prežihovega Voranca. dela, ki govorijo o njem, in knjige, ki nam skušajo pri bližali Koroško. Kviz bo potekal do septembra 2000. lahko ga dobite v knjižnici Dom Jate, posredovali pa smo ga tUdI vsem šolskim knjižnicam na področju občin Domžale. Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. In Sc o nagradah. V vsaki osrednji splošni knjižnici jc glavna nagrada udeležba enega tekmovalca na zaključni prireditvi, ki bo v lednu otroka v Ljubljani. Tekmovalci bodo sodelovali tudi na snemanju IV oddaje na RTV Slovenija. Na zaključni prireditvi bo z žrebom podeljena glavna nagrada enemu od reševalcev, v žrebanje za glavno nagrado pa bodo vključene vse rešitve kviza. Občinska nagrada bo tradicionalna, a vabljiva. Izžrebali bomo 40 nagrajencev in jih popeljali na izlel po Koroški, da se bodo v živo naužili lepol le pokrajine. Torej pol pod noge in v knjižnico po kviz, želimo veliko zabave in zadovoljstva pri reševanju. „ STANKA ZANOŠKAR Knjižnica Domžale stran 17 Razstava slikarja Poldeta Miheliča na Studencu Včerajšnji svet Od 25. februarja d« 8. marca 2000 smo si v razstavišču KI) Mirana Jarca Škocjan lahko ogledali razstavo slikarja Poldeta Miheliča. Slike umetnika, ki ga je ob otvoritvi razstave predstavil dr. Bogdan Jurkov-šek, so ».slike podob iz ne tako daljne preteklosti, vendar so to že podobe, ki jih današnja generacija ne prepozna več.« Kot glavni motiv njegovih slik obiskovalec opazi težko graparsko življenje v stari slovenski vasi, v kateri potekajo zgodbe malega človeka, vdanega v usodo. Pripoved Mihcličcvih slik je razumljiva in se vrača v preteklost. Slikar je delno gradil na lastnih izkušnjah in spominih, »ki /, leli postajajo vse lepši in se končno zlijejo v nostalgično obarvanih podobah idiličnega kmečkega Življenja, dela in običajev.« Slikarja jc pol življenja vodila nekako lakole: »Polde Mi-helie se je rodil leta 1923 v Vrhpoljah pri Kamniku. Že s petnajstimi leti je navdihnjen s podobami na panjskih končnicah pričel slikati svojo domačo planinsko1 vas, predvsem njene prebivalec pri zimskih Opravilih. Med svojim učitclje-vanjem v Liliji jc pod vplivom Cankarjevega Hlapca Jerneja ustvaril izjemno kompozicijo na biblijsko temo Trpljenje in obtožba...« Po mnenju dr. Bogdana Jur-kov.ška je za platna slikarja značilno karikiranje in deformacije figur ter številne poenostavitve arhilektur, ki pa so ho-tenc in niso odsev nespretnosti ter prvinske preprostosti likovnega izraza, značilne za večino slovenskih samorastnikov. Od vseh teh posebnostih slik se nam namreč poraja vprašanje primerjave Poldeta Miheliča s samoraslniki. Maksimom Gasparijem in Bruegclom. Slike »slovenskega Bruegela« so polne »malih ljudi« in prizorov i/ kmečkega življenja, po katerih zaslugi vemo, kakšni so bili navadni ljudje, ki so živeli tudi več stoletij pred nami. Hkrati z razstavo smo bili ptiče predstavitve slikarjeve monografije / naslovom »Včc-rajšni svet«. Ta nam bo ohranila umetnika v narodovem spominu, in pokazala odnos do življenja in do umetnosti: »...Pot do lastne monografije je težka. ...Polde Mihelič je opravil tO pot z neizmerno voljo, vedrino in ljubeznijo do umetnosti ...V današnji in jutrišnji dan je s svojo monografijo in slikami prinesel svoj dragoceni svet brez. sovraštva.« Kulturni program ob odprtju razstave, katero jc omogočila Občina Domžale, so izvajali slikar g. Polde Mihelič, g. Janez Medvešek in kitarist llervin Ja-končič. B. V. KULTURA Prijeten kulturni večer Z besedo in diapozitivi po Avstraliji Zveza kulturnih društev in Sklad ljubiteljskih kulturnih dejavnosti - Območna izpostava Domžale sta v začetku marca pripravila prijeten sprehod po Avstraliji. Po tej daljni celini, kjer bi našli kar precej Slovencev, sta obiskovalce popeljala pisatelj Veljko Vulikič s svojo knjigo Trideset dni med Slovenci v Melbournu, kije izšla lani, in g. Kdvard Špendl s svojimi diapozitivi, prijeten večer pa je s svojim igranjem na klavir obogatila pianistka Maja Kilipič. V svojem popotnem dnevniku, o katerem je pesnik Tone Kunl-ner zapisal: »Vsakomur, ki »ve za domovino«, kot pravi Cankar, ki občuti »slovenščino celo« kot pravi Prešeren, toplo priporočam, da seže po knjigi dr. Velemira Vulikiča in se z njim odpravi na nepozaben obisk k avstralskim Slovencem v Melbournu.« G. Veljko Vulikič, ki jc napisal vrsto strokovnih knjig ter več kot deset literarnih del, opisuje vrsto prijaznih srečanj s Slovenci v Avstraliji, kjer je skupaj s prijateljem gospodom Ljubom Pir-natom prebil dober mesec dni. Ob tem je v srečanjih z rojaki spoznaval njihovo življenje in posamezne utrinke zapisal v knjigo, iz katere veje ena sama prijaznost in sreča ob spoznanju, da rojaki v Avstraliji nikoli niso pozabili na domovino, da še vedno govorijo slovenski jezik in se po svojih močeh trudijo, da bi košček njihove rojstne države za vedno ostal v njihovih srcih. Njegovo pripoved je dopolnil g. Ljubo Pirnat, ki je v Avstraliji preživel več deset let. O svojem srečanju z Avstralijo pa je z diapozitivi pripovedoval g. Edvard Špendl. Tudi ta'je v tej deželi preživel skdfaj tri mesece in po avstralskih puščavah in goščavah prevozil 17.(XM) km in posnel 900 diapozitivov. Najbolj zanimive je prikazal obiskovalcem prijetnega večera in jih povabil, da se tudi sami odpravijo na pot. V. V. Bogastvo slovenskega jezika Poudarjanje besed (3) Na radiu in televiziji vsakodnevno lahko slišimo govorce, ki iste besede različno poudarjajo. Verjetno je to povezano s področjem, s katerega so doma oziroma še bolj, na katerem so odraščali. Tudi različna narečja imajo na to precej vpliva. Mogoče bo kdo rekel: »Saj to je pa vseeno, če rečeš - dovoljeno ali pa dovoljeno.« Najbrž ga zavaja tudi Slovenski pravopis, ki za številne besede navaja oba poudarka: sovražiti in sovražiti, pomeniti in pomenili. Nekaj primerov. Kar najbolj smo se potrudili. Poskusil ga je na hitro obvezati. Torej velja vse, kar smo zapisali. Že trikrat ga je hotel naznaniti. Vse, kar je bilo namenjeno našim otrokom, smo ponudili tudi drugim. Če le ta zadeva več ne muči, jo skušaj pozabiti. Mama jc potico na debelo namazala z nadevom. Pozabil sem se mu šc enkrat zahvaliti. Domnevam, da jc navedene glagole lepše slišati: potrudili, obvezati, zapisali, naznaniti, ponudili, pozabiti, namazala, zahvaliti. Naj navedem šc nekaj glagolov, pri katerih slišimo različen poudarek: tiščati, šaliti se. plačati, poplačali, mahati, poslužiti se, po-snaz.iti, pobrusili, zasovražiti, čutiti, varovati se, zalepili, zalotili, zamakati, mešati, nagrabiti, rabiti, iztrebili, trobiti, škripati. In Se: Najprej je treba povprašali ljudi na kraju samem. Sami presodite, kaj se vam bolj splača. Otrok nagajanja ni treba posebej učiti. Z mešanjem betona bomo še malo počakali. Ali boš žc nehal jokati. Otrok se je že naučil postavljanja šahovskih figur. Kdo želi pobrisati tablo? Spoštovani bralci, besedč z naglasom poskusite izgovoriti tudi s poudarkom na predzadnjem zlogu in prisluhnite sami sebi. To igro poudarjanja poskusite šc pri tehle besedah: dovoljeno - dovoljeno, valjanje - valjanje, verovanje - verovanje, skladovjc - skla-dovje, starostniki - starostniki. So pa tudi besede, za katere je vseeno, kako jih poudarjamo: jezerski in jezerski, razgorel in razgorel, ožarjen, in ožarjen po-žlahtnjen in požlahtnjen, pokoj in pokoj. Zanimivo je še tole: Pazite na snago (želelnik). Ne hodite preblizu robu ceste (velelnik). Na rahlo vlecite! Hodite potiho: hodimo hitro, da ne bomo zamudili. FRANCE CERAR Zaključni nastop v Glasbeni šoli Domžale V poročni dvorani Glasbene šole Domžale je v soboto, 19. februarja 2000 nastopila klarinetistka Marjeta Kralj pod mentorstvom Karla Lesknvca. Marjeta Kralj je maturantka Srednje zdravstvene šole v Ljubljani. Njene ambicije so uspešno končati maturo in nadaljevati študij na visoki Soli. V Glasbeni šoli Domžale - oddelek Mengeš končuje 6. razred klarineta, že štiri leta pa igra v Mengeški godbi. Poleg šolskih obveznosti, ki jih ni malo, njen prosti čas izpolnjuje glasba. Mat jetka je zelo marljiva in vestna. Glasbo posluša in izvaja zelo občuteno in doživeto. Glasba jo sprošča in ji daje energijo za šolske obveznosti. Kot sama pravi, obžaluje, ker ima premalo časa za igranje klarineta. Na zaključnem nastopu so še sodelovali Katarina Marin - violina, Polona Sinko - kitara, pod mentorstvom Hervina .lakonči-ča, Matej Dornik - klarinet ter Jan Gregorka - klarinet pod mentorstvom Karla Leskovca. SAŠA KOS Gospod Gregor Otmar Rettinger Razstava ikon V februarju in marcu so si ljubitelji ikon v Galeriji Loterije Slovenije v Ljubljani lahko ogledali razstavo ikon našega občana gospoda Gregorja Ot-marja Kettingcrja (Domžale, Jarčeva 12). To je bila že njegova peta samostojna razstava, dvakrat pa je razstavljal na skupinskih razstavah v Celovcu. Gospod Gregor Otmar Rettinger se jc ukvarjal s slikanjem že v rani mladosti in obvlada vse slikarske tehnike, ludi grafiko. V zadnjih dvanajstih letih se jc povsem posvetil ikO" nopisju. Za pristop k takem slikanju jc potrebno posebne* znanje, ki si ga jc ustvarjalec nabiral in izpopolnjeval v mnogih delavnicah pri profesorici Anici Vrečar, pri akademskem slikarju in restavratorju mag. I.jubču Dcskoskemu ter umetnostni zgodovinarki in slikarki Silvi Dcskoski. Najpo- gostje so bile tO slikarske delavnice v Tinjah v Avstriji, na njih pa si jc g. Rettinger pridobil veliko znanja pri praktični uporabi tehnike in tehnologije slikanja ikon, kakor tudi pri pripravi lesa. ustvarjanju risbe s čopiči in jajčno tempero ter pri tehniki pozlačevanja ali po-srebrovanja. O delu g. Gregorja Otmatja Rcttingcrja jc ga. Zdenka Kova-čič Debeljak v lepem povabilu na razstavo zapisala: »Slikar sc ne more umetniško izražali pri izdelavi ikon, obstajajo namreč stroga pravila (po kanonu), ki se jih mora držati ali se jim čimbolj približati. Na enem izmed svetih konzilijev je bilo določeno, da ikonopisec mora biti vsak. Biti mora ponižen, blag, rodoljuben in veren mora se postiti in moliti. Torej ikonopisje naj zbližuje človeka z Bogom. V novejšem času sc temu slikarstvu posvečajo tudi posvetni umetniki. Ikone Gregorja Otmarja Rcttingcrja ne nastajajo iz religioznih pobud, temveč iz. želje po raziskovanju in približevanju starim vzorom ter smislu omenjenega ikonopis-ja. Vse njegove ikone so izdelane in narisane po starih predlogah vse so originali. V. V. Iz zakladnice pregovorov »Hvaležnost in pšenica uspevata samo na dobri zemlji« Najvišja in najgloblja ljubezen je materina ljubezen. To misel filozofa L Fcuerbaeha poklanjam vsem materam in ženam ob njihovem prazniku v znamenje hvaležnosti in priznanja. Materinski dan naj bi bil predvsem dan hvaležnosti. Zato bomo danes segli v zakladnico pregovorov in najlepše povezali v šopek zahvale materam. Hvaležnost je spomin srca, pravijo Italijani. Gre za odliko ali krepost, ki prinaša veliko svetlobe v medčloveške odnose: 1 hvaležnost ohranja stara prijateljstva in ustvarja nova. Hvaležnega človeka imajo vsi radi. Hvaležnost spodbuja (ali: razveseli) dobroto. Hvaležen človek dobi več. kakor prosi. Nekateri celo pri živalih prepoznavajo odraz tega plemenitega čustva: Še kokoš, kadar pije, k nebu pogleda. Če so hvaležne živali, kako ne bi bil človek? Zahvala malo stane, a človeku veliko pomeni: Hvala nič ne stane, a ugaja Bogu in ljudem. Velika beseda je: hvala. Z besedico »hvala« si nihče ne izpahne čeljusti. Kar pravi Sveto pismo o zvestobi, velja tudi o hvaležnosti: Kdor ni hvaležen v malem, tudi v velikem ne bo. Pozdraviti je stvar vljudnosti, zahvaliti se pa je stvar dolžnosti, trdijo Nemci. Ali se zavedamo le dolžnosti, od katere nikoli nismo odvezani? Hvaležnost je dolg, ki ga ima vsak človek, a le malokdo ga poravna. Cesar ne moreš povrniti z denarjem, povrni vsaj s hvaležnostjo. Ne pozabljaj majhnih dobrot in ne spominjaj se majhnih napak. Ko piješ i/ potoka, sc spomni izvira. Ko trgaš sadje z drevesa, se vedno spomni tudi tistega, ki ga jc posadil. Podarjenemu konju se ne gleda na zobe. Bolje majhna riba kol prazna skleda. Če ti kdo podari prašiča, ga povabi vsaj na klobaso. Če ti kdo podari sod vina, mu ponudi vsaj kozarec, S svojim »hvala« ne varčuj, tujega nc pričakuj. Kdor je sprejel (darilo), naj govori, kdor jc dal, naj molči. Ko daješ, bodi nem, ko prejemaš, govori. Pozabljaj to, kar si podaril in nikoli ne pozabi tega, kar si prejel. Odlašanje ni nikjer dobro, tudi pri zahvaljevanju nc: Pozna zahvala je piškava zahvala. Takojšnja hvaležnost je najlepša, prepozna je ničvredna in ne zasluži tega imena. Kakor za vse na svetu, velja tudi za hvaležnost, da se ji radi pritaknejo kakšni človeški nameni, kajti: Kdor se (močno) zahvaljuje, pričakuje še več. Na splošno pa izraža hvaležnost veliko notranjo kulturo. Hvaležen človek je navadno dober človek. I Ivaležnost je znamenje plemenitih duš. Od hudobnih ljudi ne prejmeš hvaležnosti. Ostala mi jc Se kopica pregovorov o nehvaležnosti. Kdo ne pozna tega grenkega doživetja, ki ga Armenci takole ponazorijo: Oče je dal sinu vinograd, sin pa mu ni privoščil niti grozda? Nc le očetom, tudi materam sc kdaj dogaja podobno. Morda se da še kaj popraviti, dokler ne bo prepozno, kajti kdor staršev v življenju ne spoštuje, jih na grobu objokuje. BOGDAN DOLENC Poroke in še Shakespeare, da o pustu ne govorimo Poroka je eden najpomembnejših dogodkov v življenju posameznika. Kes gre pri tem le za formaliziranje nečesa tako osebnega kot je ljubezen, a besede, ki jih matičarji polagamo na dušo mladoporočencem, so vendarle tako izbrane, da jim vsakdo prisluhne in mu sežejo do srca. Dolgo vrsto lel so se poroke v naši občini dogajale v občinski stavbi. V neprimernih in brezdušnih prostorih ene od pisarn v dolgi vrsti hodnika v prvem nadstropju občinske stavbe. Zato smo iskali bolj primerno rešitev, saj se jc veliko mladih parov odločilo, da se poroči v drugih krajih, kjer so imeli lepše in bolj reprezentančne prostore. Nova priročna dvorana v kulturnem domu je veliko lepša, veličaslnejša in primerna pomenu dogodka. Število porok v občini se je v zadnjih letih zaradi lega povečalo. Tisti, ki opravljamo obred, smo tega veseli. Z novo dvorano se je ponudila tudi Icjki priložnost, da obred z glasbo pospremijo z živim igranjem na klavir ali orgle. Kadar se pari odločijo za to. je še posebej veličastno in slavnostno. Žal premalo-krat. Lepo je poročati in ob tem doživimo veliko lepega in prijetnega, včasih pa tudi za bavnega. Sama imam za seboj le nekaj elesel porok, pa vendarle že kar bogate izkušnje in spomine. Kol na primer takrat, ko so svatje in mladoporočenca zamujali več kol pol ure in smo se že bali, da so se premislili (pa jih le šrangarji niso spustili), ali pa tistega, ko so nevesta in obe priči pričakovali dojenčke in so bile vse tri žc kar v visoki nosečnosti Veselo je bilo tudi takrat, ko smo mladega ženina, sicer dirkača s hitrostnimi motorji, lik pred uradnim da pozvali, da se ozre nazaj in mu na tabli pokazali, da se je čas iztekel. Toplo mi je bilo pri srcu, ko sem v zakon popeljala svojo prijazno tajnico Natašo in njenega Ivana. V zadnjih letih pa je bilo med porokami tudi veliko zlatih iti bisernih porok. Zanje se večinoma odločijo otroci in svoje starše prepričajo, da še enkrat slavnostno potrdijo svojo obljubo, ki so jo dali drug drugemu pred petimi ali celo šestimi desetletji. Na občini, kjer pripravljamo obred, se potrudimo, da o slav-Ijencih pripravimo nekakšen pregled skozi bogato življenje zlato- ali bisernoporočencev. Bogate knjige življenjskih zgodb se pišejo in v njih so težki in veseli dogodki. Podoživimo jih skupaj in zaželimo jim zlasti veliko zdravja in topline v krogu svojih družin, še posebej vnuki so jim v veliko veselje. Nikoh ne bom pozabila zlate poroke zakoncev Grmek, saj je bila med nami tudi vnukinja, ki je oblekla nevestino poročno obleko izpred petdesetih let. ki jo je imela babica vsa ta leta shranjeno. In zakaj tokral pišem o porokah? Ker sc jc prav v leh dneh poslovil iz skupine matičarjev starosta domžalskih matičarjev, bivši predsednik skupščine občine gospod Jernej LeniC. Poročil je več kol 1400 mladih parov in najbrž je tudi med vami veliko tistih, ki ste prav pred njim dahnili svoj usodni da. Judi mene je poročil prav on in spomnim se. kako pretresljivo nam je spregovoril, osebno in z žarom kol zna to samo on. Gospodu Jerneju Leniču smo se na posebni slovesnosti zahvalili za njegovo dolgoletno opravljanje poslanstva matičarja Sicer pa sc moj današnji dan (petek pred pustom) začel s prijetnim presenečenjem. Učenci in ravnateljica OŠ Vcnclja Perka so mi poslali za lepši in slajši dan Originalno Šolsko Vrhunsko Poslastico, pri krožku narejeno čokolado, kuharjev Primoža Kovača in Klemna Pirnata. Lepo zavilo v zanimiv računalniško izdelan ovojni papir, predvsem pa sem takoj opazila, da sta bila kuharja fanta - smo pa res že kar napredovali. Ko smo žc pri hrani: všeč mi jc bila izjava našega dobitnika olimpijske medalje, kanuista na divjih vodah. Andraža Vehovarja, ki pravi, da jc za športnike bolje, da so zmeraj vsaj malo lačni. Potem bolj grizejo! Očitno smo tudi politiki kar velikokrat lačni, ko tako grizemo, oziroma se grizemo med seboj. Sicer pa pustimo le malenkosti. Ko smo pri mladih: upam, da jih je bilo čim več na takratni abonmajski predstavi v kulturnem domu. Zbranih delih VVilliama Shakespeara. Odlična komedija, z žlahtnimi mladimi komedijanti, zlasti Bakovieem in Lmer-šičom (da, to sta tista dva, ki na televiziji kuhata, kot jc na torkovi predstavi ugotovila dovolj glasno ena od gledalk). Shakespeare je zares največji komik, tudi v tragedijah je toliko komičnega, je izjavila igralka Polona Vel-rih, samo odprt je treba biti. In v tej predstavi je narejeno veliko delo. saj bi lahko lega resnega in s čtivi obremenjenega avtorja, zares približali mladim in sodobnim gledalcem. T it Andronik, Hamlet. Macbeth, Romeo in Othello so nam tako blizu in lako domači Seveda pa je ludi ob lej predstavi jasno, da je treba omenjena dela kar dobro poznati v originalu, šele takrat nam postane blizu tudi v tej komični verziji. Žal mi je bilo, da se je moj sin raje odločil za ogled košarkarske tekme Uniona Olimpije in mu je s tem Shakespeare Se vedno ostal oddaljen in tuj. Jako je to, če za našo naklonjenost tekmujeta košarka in Shakespeare. Ta kratko vedno potegne kultura, žal. Upam, da je za vami veliko pustnega veselja in dobrot, ne pa tudi novih oblin in zamujenega in vas pozdravljam CVETA ZALOKAR ORAŽEM ŠPORT stran 18 Veliki uspehi v Košarkarskem klubu Domžale se kar vrstijo Očitno bosta letnici 1999 in 2000 srečni za klubsko moško košarko v Domžalah. Po velikih spremembah v danski ekipi KK Helios, kjer letos igrajo izključno doma vzgojeni igralci ob Laskc-viču in Plevniku, se veliki uspehi v tem kolektivu kar vrstijo. Po naslovu klubskih državnih pionirskih prvakov je na obzorju še en finalni nastop in to kadetov - igralcev, rojenih 19X3 in mlajših, saj so se ti z dodatno tekmo uvrstili na finalni turnir. Po neuspehu mladincev, ki so z letošnjo ekipo ciljali na finalni turnir, a zaradi poškodb cilja niso uresničili, so večji uspeh dosegli kadeti, kateri niso pričakovali nastopit v finalnem turnirju. Uspeh so dosegli z izjemno borbenostjo na igrišču in lepo, pri-vlačno napadalno moderno košarka V drugem delu prvenstva so nanizali šest zmag s sedmo pa so sc uvrstili v finale. Na koncu so bili na lestvici tretji v svoji skupini in so se za finalni turnir pomerili z drugouvrščeno ekipo v drugi skupini z ekipo Cerknice in jo po ogorčenem boju premagali z rezultatom 61:57. Direktno na finalni turnir sta se s prvim mestom v skupini uvrstili ekipi Pivovarne laško in Uniona Olimpije. Ob Domžalčanih so se z zmago nad Savinjskimi hopsi iz Polzele v dodatni tekmi uvrstili tudi igralci Krke iz Novega mestu Velik uspeh kadetov torej, ki ga pa dopolnjujejo tudi igralci druge kadetske ekipe. V tekmovanju si nabirajo prepotrebne izkušnje za naprej, saj v ekipi igrajo večino--nia igralci pionirske ekipe, ki je bila državni pionirski prvak. Sicer pa so mladinci še vedno v boju za sedmo mesto v drŽavi, kar pa tudi nt neuspeh. Hkrati so v Domžalah gostovali tudi košarkarji Zadra, ki so k nam pripotovali s pionirskima ekipama letnik 1985 in 1986, Domžalski pionirji letnik 1985 so bili boljši od Puntamikc 1100:46). pionirji letnik 1986 pa so proti Zadru izgubili z rezultatom 76:67. V Ligi mest so domžalski pionirji po prvem delu z osmimi zmagami na prvem mestu in so zelo blizu naslova najboljše ekipe tudi v leni tekmovanju, kjer so med II ekipami poleg slovenskih tudi hrvaške ekipe. Na revialni tekmi imenovani Ali starš Lige mest v športni dvorani v Portorožu so se pomerili hrvaški in slovenski igralci. Po zanimivi, privlačni in zelo zabavni tekmi so zmagali igralci z juga -izključno hrvaški igralci. V slovenski ekipi so bili tudi Domžal-čani: Jarc, Vovk in Bajramič, ki pa žal niso zmogli toliko moči, da bi sami premagali ekipo »juga«, ki je zmagala z rezultatom 94:92. Kako pa jc s člani? Člani so tekmo z Zagorjem sicer izgubili s 76:73, a je tekma Sc pod velikim vprašajem, saj so sc Domžalčani pritožili zaradi kršenja materialnih pravic (pravil) s strani sodnikov za zapisnikarsko mizo ter na igrišču. V domači tekmi so visoko s 63:89 izgubili s Slovanom, nato pa v zadnjem kolu rednega dela prvenstva v Mariboru premagali ZM Maribor s 94:79. V nadaljevanju se bodo horili za uvrstitev med 7. in 12. mestom, trenutno pa so na devetem mestu s šestimi zmagami. Prvenstvo se že nadaljuje, Domžalčani so se pomerili z ekipo Kraškega zidarja iz Sežane, ki je trenutno s štirimi zmagami na zadnjem - 12. mestu. BI zmagali z. 72:69. Člani so izgubili še z Roglo v Zrcčah in to oslabljeni, saj jc Samo Plevnik bil pred to tekmo poškodovan in brez treninga. Kadeti so na finalnem turnirju v Laškem zasedli 4. mesto brez zmage, a so z uvrstitvijo v finale presegli pričakovanja. Izgubili so z Untononi Olimpijo. Pivovarno laško ter Krko. Res, lepši obeti za prihodnost domžalske košarke, ki sc bo. upajmo, z obstankom članske ekipe v državni ligi v letošnjem prvenstvu nadaljevala tudi v prihodnje - s še večjimi uspehi. URBAN ŽNIDARŠIČ Na črno belih poljih ''''' ^lf!l Ml 1 P Luka Pavlic, ŠD Napredek, zmagovalec šahovskega počitniškega turnirja v Komendi jPrvenstvo Slovenije 2000 Turnir so odigrali v Rogaški Slatini od 11. do 13. februarja 2000. Igrali so po pravilih FIDE - ena ura na igralca oz. igralko. Turnirje bil obenem kvalifikacija za kvalitetno državno prvenstvo. V skupini fantov do 14 let je naš igralec Luka Pavlic zasedel deseto mesto in le za las zgrešil uvrstitev na državno prvenstvo. V skupini fantov do 12 let so se mladi igralci SD Napredek Domžale odlično odrezali, saj je bil Luka Lenič tretji, Žiga Osolin četrti, Andraž Smon pa deveti in vsi trije so se uvrstili na državno prvenstvo. Filip Matej, SD Napredek Domžale, pa je bil deseti. Super! V skupini deklic do 14 let nismo imeli igralke, v skupini deklic do 12 let pa je bila Nika Pavlic, ŠD Napredek Domžale osma in se je uvrstila na kvalitetno državno prvenstvo. To je uspelo v skupini deklic do 10 let Špeli Ore-hek, SD Napredek Domžale z drugim mestom. Vse čestitke obema dckleto- Luka Pavlic, zmagovalec turnirja v Komendi Med zimskimi počitnicami jc Šahovski klub Komenda pripravil šahovski počitniški turnir, na katerem je sodelovalo 26 tekmovalcev in tekmovalk iz občin Domžale, Komenda in Kamnik. Pravico nastopa so imeli igralci in igralke rojeni leta 1985 in mlajši, turnir pa je bil prijavljen za rating za pospešeni šah. Cilavni sodnik turnirja je bil državni sodnik g. Franc Poglajen, zmagovalec pa Luka Pavlic Il.-katcgornik, član ŠD Napredek Domžale s 7,5 točkami, pred Andražem Šmonom, tudi drugokategornikom istega kluba, tretji pa Anžc Anžič, ŠD Komenda, tret-jekategornik. Ostali igralci iz domžalske občine so bili solidni. Vse pohvale organizatorju turnirja ŠK Komenda. Ob koncu še na kratko o tem, kateri turnirji bodo v kratkem v naši Sloveniji. □ 11, 12. 3. ekipno DP osnovnih šol do 15 let - Dijaški dom Drava - občino Domžale zastopa ekipa OŠ Venclja Perka Domžale; □ 15. 4. ekipno DP osnovnih šol v Ljubljani; □ 8. 4. 9. srednješolsko ekipno DP v pospešenem tempu za š. 1.1999/2000 □ 10, II. 3. Turnir ŠD Domžale - klubski prostori ŠD Napredek Domžale □ 25.3.-2.4. 21. Šahovski festival Bled 2000 O rezultatih pa prihodnjič! V. NADJ Na vrhu tesno Na hitropoteznih turnirjih ŠD Napredek Domžale po januarskih in februarskih turnirjih vodi Bogdan Osolin, kije v prvih dveh mesecih leta dosegel 86 točk, le pol točke zaostaja za njim Artur Jack 85,5 točke, tretji pa je Ljubljančan Vojko Musič, kije zbral 82 točk. Sledijo jim v sicer začasnem vrstnem redu Janjič 67,5, Petra Grošelj 65, Ce-rar 63, Zupančič 53 itd. Napredkovih turnirjev se je v prvih dveh letošnjih mesecih udeležilo kar 36 šahistk in šahistov. JOŽE SKOK Šolska košarkarska liga Uspešni nastopi OS Domžale V Šolski košarkarski ligi, ki jo organizirata Zavod ŠKL in Ministrstvo za šolstvo in šport, tudi letos izmed treh domžalskih osnovnih šol nastopa OŠ Domžale. Ne sodelujejo samo košarkarji in košarkarice, temveč tudi plesno-navijaške skupine, novinarji, snemalci, fotoreporter ji, računalnu ar ji in še kdo bi se našel, ki sodeluje v tem finančno zelo zahtevnem projektu. Kljub zahtevnosti pa se Osnovna šola Domžale tega projekta udeležuje že tretje leto zapored. V teh treh letih so dosegali odmevne uspehe na vseh področjih, tako košarkarskih, novinarskih pa tudi plesno-na vi jaških. OŠ Domžale letos v košarkarskem delu nastopa v ljubljanski regiji, kjer poleg njih igrajo še OŠ Log-Dragomer, OŠ Luis Adamič Grosuplje, OŠ Marije Vere Kamnik, OŠ Toneta Cufarja iz Ljubljane. V tej skupini so osvojili končno drugo mesto le z dvema porazoma proti OŠ Marije Vere iz Kamnika in kar šestimi zmagami od osmih tekem, ki so jih odigrali v rednem delu. V ligi igrajo tako fantje kot dekleta, in sicer vsak po deset minut v štirih četrtinah (prvo in tretjo dekleta, drugo in četrto fantje) in da rezultate seštevajo. Med njihovimi nastopi se predstavljajo navijaško-plcs-ne skupine obeh ekip, ki igrata med seboj. V šestnajstini finala lega tekmovanja so bili v obeh tekmah prepričljivo boljši od OŠ Šmarje pri Jelšah, in sicer v prvi tekmi s kar 36:80, v drugi pa z rezultatom 80:30. V osmini finala pa so odigrali le eno tekmo, in sicer proti OŠ Srečka Kosovela iz Sežane in visoko izgubili z 82:49. Pred povratno tekmo tako Domžalčane in Domžalčanke čaka težko delo, da popravijo slab vtis iz tekme v Sežani in morda presenetijo in se uvrstijo v čctrtfinalc, kar bi bil največji uspeh te šole v košarkarskem delu ŠKL saj so sedaj izpadli v šestnajstini ali celo osmini finala. V drugi tekmi so sicer igrali neodločeno, a izpadli iz. nadaljnjega tekmova nja. Še boljšega rezultata pa sc nadejamo od plcsno-navijaško skupine, ki naj bi sc ponovno uvrstila v finale in si zagotovila nastop v Tivoliju na finalu ŠKLa ali pa celo na evropskem prvenstvu teh skupin, ki bo prav tako v Ljubljani v mesecu juliju. Panlom in dekletom želimo vse najboljše. Ob koncu pa povejmo šc to, da košarkarske uspehe dekleta in fantje žanjejo tudi na regijskem tekmovanju, kjer so bili tako fantje kot dekleta med svojimi vrstniki (starejši pionirji in pionirke) druge. Ekipe vodijo g Matjaž. Rebula, g Matjaž. Volkar in ga. Polona Lunar. URBAN ŽNIDARŠIČ O tem, da košarkarice OŠ Venclja Perka Domžale odlično nastopajo, pa v naslednji številki Slamnika. Pogovor s šahovskim mojstrom Vladom Ivačičem Bojevitost izraža značaj in pristop do igre Mojstra Vlada Ivačiča gotovo ni treba posebej predstavljati, saj je tako rekoč skoraj v sleherni številki Slamnika mogoče zaslediti njegovo šahovsko prisotnost v šahovskem društvu Napredek, pa tudi na številnih tekmovanjih, ki imajo državni ali mednarodni pomen. Vlado je še vedno zagret šahist, čeprav pravi, da bo sčasoma zmanjšal zlasti število počasnih partij. Zagotovo drži, da si že leta najboljši šahist domžalskega Napredka, pa ne zgolj v domžalskem, temveč tudi v širšem okolju, tja do Kamnika, Litije, pa morda s kakšno izjemo tudi do Kranja. Moral bi se ti zahvaliti, ker me tako visoko ceniš. Imam določene zadržke do rangiranja, kot je zastavljeno v vprašanju, na podlagi izkušenj še iz prejšnih časov, ko so v telesno kulturni skupnosti stalno ponavljali kriterije, po katerih se lahko razvršča najboljše športnike po kvaliteti. Eden izmed kriterijev je, da je kandidat samo član nekega kluba na nekem območju. Drugi kriterij je, da biva na tem območju, ni pa nujno, da jc član kluba. Tretji kriterij pa združuje eno in drugo, da je kandidat za športno priznanje občan in istočasno tudi član enega izmed klubov. Će bi upošteval tretji kriterij, bi zame delno držalo, da sem bil uspešen šahist. Ob tem moram poudariti, da je v obdobju zadnjih štiridesetih let, odkar sem v Domžalah, bil v šestdesetih letih nedvomno najboljši šahist Vide Vavpetič. Moj čas se je začel po letu 1970, ko sem prvič postal prvak Slovenije, drugič pa leta 1976. Moram poudariti tudi vlogo Marjana Karnarja, ki je bil izredno uspešen. Na Vidmarjcvem memorialu leta 1975 v Ljubljani je celo remiziral s tedanjim svetovnim prvakom Anatolijem Karpovom. V zadnjih letih se vrstni red in moč šahistov ugotavljata po ELO rejtingu. Iz lega pregleda lahko razberem, da sem nekako do leta 1995 dosegal rejting čez 2300, največjega pa sem imel leta 1985 in sicer 2.335, kar jc bil zame nekakšen vrhunec. Zdaj se stvari zboljšujejo, v širšem okolju Domžal pa ima več šahistov podobne rejtinge. Zate je značilna neumorna zvestoba matičnemu klubu, čeprav bi te v vseh teh letih preradi imeli v vrstah kakšnega večjega slovenskega šahovskega društva. Zvestoba je zares precej dolga, ker sem v klubu že štirideset let Po rodu sem Ljubljančan in sem bil na začetku član ljubljanskega kluba Krim, ki sc jc preimenoval v LSK, v še zdajšnji Ljubljanski šahovski klub. Leta 1959 sem se preselil v Domžale, od takral sem član domžalskega društva Ijahko se spomnimo časov, ko so za domžalsko društvo igrala zelo zveneča imena. Nekaj časa je nastopal za Domžale celo za tiste čase izjemno močan igralec - velemojster Albin Planine. Kako se spominjaš časov, ko ti ni bilo treba nositi velike odgovornosti, ki skorajda vedno velja za prvo desko, saj ta nekako ponese za seboj tudi druge člane ekipe? V domžalskem društvu jc bilo nekaj časa res zelo pestro Vlado Ivačič v svoji značilni pozi na enem izmed seniorskih tekmovanj. predvsem po zaslugi slabše organiziranega šahovskega življenja v Ljubljani. Tako so sc v naš klub 'preselili' nekateri izjemno uspešni slovenski igralci, od velemojstra Albina Planinca, mednarodnih mojstrov Janeza Barlcta, Iztoka Jelena, Leona Mazija in mojstrov Milana Gcrmeka, Zvoncta Kržiš-nika, Iva Bajca, Marjan Slaka. Razen Bajca ni nihče več od naštetih šahistov član našega društva. Odgovornost v mošt-venih .tekmovanjih pa je vedno navzoča ne glede na to, na kateri deski igra posamezni igralec. To je posebej veljalo za vrhunska tekmovanja, kot je bilo državno moštveno prvenstvo, to je prva zvezna šahovska liga v nekdanji Jugoslaviji. Tedaj niti ni bilo veliko razlike, na kateri deski je kdo igral, tako da ludi nižje deske niso dopuščale »počitka«. Moj položaj v ekipi je bil v glavnem med tretjo in peto desko. Glede odgovornosti pa menim, da je v moštvenih tekmovanjih že tako, da je vsaka točka enaka, bodisi da je pridobljena na prvi ali zadnji deski. Ekipa jc homogena tedaj, ko se vsi igralci zavedajo odgovornosti in po svojih močeh prispevajo k skupnemu rezultatu. Je pa res, da je prva deska nekakšen svetilnik in marsikdo gleda po njej, naposled pa tudi ta prinese največ eno točko. Po vseh pravilih sodiš med veterane, saj si že prekoračil šestdeseta leta. V tvoji igri pa se to kaj bistveno ne pozna. Podobno velja za tvojo bojevitost oziroma breznekompromisni odnos do igre, in tudi za pretirano spoštovanje najbolj zvenečih nasprotnikov, pred katerimi se marsikateremu mlajšemu šahistu tresejo hlače že pred začetkom partije. Kar zadeva bojevitosli oziroma odnos do igre, se ta z. leti niti ne more spremeniti, saj je sestavni del značaja, načina pristopa do igre. Z leti se počasi manjša možnost koncentracije, kar se v mlajših letih praviloma ne dogaja. Slarcjši igralci igrajo zahlevne partije veliko težje. Da ne občutim pretiranega spoštovanja do nasprotnikov, je to predvsem posledica izkušenj. Na tekmovanjih občutim minimalno Iremo, nekaj pa je še vedno ostane, ki pa jc v bistvu navzoča v vsakem tekmovalcu, če jemlje partije resno. V mlajših letih je bilo spoštovanje nasprotnikov tudi pri meni kar solidno, z leti in večjim številom neposrednih dvobojev pa je splahnelo. S tem pa ne trdim, da Irema ni koristna, ker lahko dosežemo boljše rezultate. Malce treme po mojih izkušnjah pozitivno vpliva na borbo, nc sme pa biti prevelika. Če bi ti kdo lahko kaj očital, je morda to, da nisi veliko neposredno sodeloval pri vzgoji mlajših šahistov. Ali te to nikoli ni posebej veselilo ali pa ti vzgojna vloga ni najbolj pisarni na kožo/ Oh tem pa moram poudariti, da si že brez. tega bil, zlasti glede pri- stopa do šahovske igre, vzor mlajšim igralcem v šahovskem društvu. Mogoče resnično prevladuje takšen občutek, kol je prikazan v vprašanju. V zadnjih desetih lelih nisem toliko deloval pri delu z mladimi. Ni pa bilo tako pred leti, ko sem tudi sodeloval pri izvedbi šolskih tekmovanj. Drži pa, da tega ni bilo pretirano veliko. O delu z mladimi imam sicer svoje mišljenje. Menim, da ga lahko razdelilno v dve kategoriji. Prva je na mentorski podlagi, to je delo z množico mladih ljubiteljev šaha, kjer se pravzaprav iščejo talenti. Druga raven jc delo z izbranci, tO je s t istimi, ki so že prikazali določene rezultate in imajo inštruktorja ali trenerja. Za prvo raven ni nujno, da delajo z mladimi izjemno dobri šahisti. Pomembno pa je, da so dobri organizatorji in pedagogi, ki uspejo voditi takšno nehomogeno skupino in v njej najdejo posameznike, ki so zanimivi za šah. Ti potem seveda lahko napredujejo. Pred časom SO me v klubu povabili na delo z, mladimi, česar nisem odklonil. Pozneje pa ni bilo* prevelikega zanimanja, sam pa sc tudi nisem »poganjal« v tej smeri. Zase moram povedali, da nikoli nisem doživel kakršne koli pomoči, torej nisem bil v šahovskem krožku, nisem imel inštruktorja, mentorja ali trenerja. Ves čas sem šahovsko delal sam, tudi pri skupnih pripravah ekipe nisem nikoli sodeloval, če so te kdaj potekale. Pravijo, da svet na mladih sloni. Kaj lahko porečeš o mlajših igralcih, zlasti talentih, če temu lahko rečeva, »domžalskega« šaha? Že leta so se v osemletkah pojavljali nadarjeni igralci, ki so v času srednje šole nekako izhlapeli in jih ni bilo več med šahisti. Trenutno jc v domžalskem šahu presenetljivo uspešna skupina nekaterih zelo talentiranih igralcev - čc omenim naprimer Nadja, l.eniča, Pavlica, pa Rovtarjcvo in sestri Bre-zovšček. Trenutno stanje v domžalskem šahu jc v primerjavi s preteklostjo presenetljivo ugodno. Če se bo to v takšnem obsegu nadaljevalo, ni nevarnosti, da ne bi ti mladi v nekaj letih dobili v našem moštvu primernega mesta, ki je trenutno po letih precej staro. Na prvih štirih deskah je povprečna starost igralcev več kot šestdeset let. Še vedno kolikor se le da aktivno igraš. Kakšni so tvoji načrti, oziroma katere dejavnosti te v zvezi s šahom najbolj veselijo in pritegujejo? Moram kar naravnost povedati, da kakšnih posebnih načrtov nimam, šah pa igram predvsem zaradi veselja. Rezultati pa so takšni, kakršni pač so. To se mi zdi tudi logično. Dopolnil sem šliriinšesldeset lel in nimam posebnih ambicij, saj bi bile le povezane z. veliko bolj intenzivnim igranjem. Ugotavljam tudi, da bom moral počasi zmanjšati predvsem število počasnih, tO je najtežjih partij. Za uspešno šahovsko nastopanje je potrebna primerna fizična, pa naposled tudi psihična kondicija. Kako uspevaš slediti tem zahtevam, ki nedvomno botrujejo uspehom za šahovsko desko? Fizična kondicija je eden izmed igralnih pogojev in lo se krepko pozna v igri. Iz. lastnih izkušenj opažam, da mi zadnje čase v čctrli do pel iigri igranja počasne partije močno popusti koncentracija. Iako večkrat pokvarim ugodne ali najmanj izenačene pozicije na Šahovnici. To je predvsem posledica let. Želja po uspehu je v šahistu sicer lahko velika, vendar pa narava tega vedno nc dopušča. Zelo rad imam daljše sprehode. Jako opravim svoje rekreativno razgibavanje, vendar ne zgolj zaradi šaha. temveč tudi zaradi zdravstvenega počutja To posredno koristim ludi pri igranju stiha, ker je človek lako bolj pripravljen na igro kot sicer. JOŽE SKOK stran Motokrosist Roman Jelen Odslej med profesionalci v razredu do 500 ccm Vsak konic tedna, vse od začetka leta 2000, Je trojica Sitar Dunlop Ra-cing Teama iz. Kamnika preživela na svetovno znani progi Mantova pri Milanu v Italiji. Pod budnim očesom trenerja .lanija Sitarja sta se na dirke za evropsko in državno prvenstvo pripravljala Koman Jelen (250 ccm) in Rok Sitar (125 ccm). Pa sc jc v drugi polovici februarja vse obrnilo. Vsaj za Romana Jelena se je prizadevnost na treningu bogato obrestovala. Opazili so ga vodilni možje Italijanske ekipe CINTI, sicer dela Avstrijskega moStva motorjev KIM, ki v svetovnem prvenstvu tekmuje v razredu do 500 ccm. Na testiranjih na motorju KTM sc jc odlično odrezal. Italijani so ga povabili k sodelovanju, nas up pa jc ponudbo pri prići sprejel in že podpisal dveletno pogodbo. »Presenečen in vesel sem, da me jc v ekipo sprejel lako moćan tcam, kot je moStvo CINII. Vozil bomo vse dirke za svetovno prvenstvo v razredu do 500 ccm (16) in celotno svetovno prvenstvo v super-krosu v razredu do 250 ccm. Vozil bom tudi dirke državnega prvenstva Slovenije v razredu do 250 ccm, za Sitar Dunlop Racing. Izpustiti bom moral le uvodno preizkušnjo, saj se le ta pokriva s SP do 500 ccm,« je povedal prvi Slovence v najmočnejšem razredu molokrosa, ki bo v ekipi CINTI vozil skupaj z Damicnom Kin- ŠPORT Roman Jelen s priznanjem za moto športnika leta 1999 gom iz Nove Zelandije. 21-lelni Roman Jelen, doma iz PSatc, ima za seboj že bogato kariero. Žc ob začetku v članski konkurenci jc postal državni prvak v razredu do 80 ccm. Za tem jc Sest let vozil v razredu do 125 ccm, kjer jc lani drugič zapored poslal državni prvak. Na evropskem pr-ventvu v razredu do 125 ceni pa jc dvakrat osvojil 4. mesto. Lani pa je postal motociklist leta po izboru strokovnega sveta pri AMZ Slovenije. Eden najobetavnejših slovenskih mo-tokrosistov bo na svetovnem prvenstvu vozil s slovensko FIM licenco in s tem pomagal pri promociji naše drŽave. Romanu želimo veliko uspehov na prašnih in blatnih stezah po vsem svetu. MIRAN KOKAU Teniški klub Standox Domžale Zadovoljni viceprvaki Teniski igralci in igralke so sc v Ljubljani pomerili na državnem danskem dvoranskem prvenstvu, lanski naslov državnega prvaka je branil Domžalčan Andrej KraSovee, med ženskami po lanskoletna nosilka Barbara Mulcj ni nastopila. Pri ženskah je domžalske tenisačice zastopala Ana Svoljšak, ki po porazu s h:.r in 6:2 v osmini finala s 13-lelno Andrejo KlcpaC, ki je bila prijetno presenečenje lega prvenstva, tekmovanja ni nadaljevala. Končna zmagovalka turnirja in s tem državna prvakinja je poslala Maja Matevžič, ki jc z. zmago hkrati tudi upravičila vlogo prve nosilke. Pri fantih so od Domžalćanov nastopili David Jerič Igor Ogrinc in Andrej Krašovcc. Člani domžalskega Slan- doxa so seveda računali na ubranitev naslova najboljšega člana, kar pa Andreju Krašovcu ni uspelo, saj ga je v finalu s 6:2 in 7:6 premagal Krušič. Isli igralec jc izločil Jeriča s 6:3 in 7:6 v osmini finala, Ogrinca, ki je bil sicer sedmi nosilec, pa jc v čctrtfinalu s 6:4 in 6:0 izločil Trupcj. Čestitke vsem nastopajočim, ki so uspešno zastopali barve Teniškega kluba Standox Domžale, Sc posebej pa vi-ceprvaku dvoranskega državnega prvenstva v tenisu! URBAN Nastop članov Atletskega kluba Domžale Prvenstvo Slovenije v Krosu Atletski klub Železniki je 11.marca 2000 organiziral prvenstvo Slovenije v krosu /.a mlajše kategorije, ki se ga je med številnimi dobrimi tekači uvrstilo tudi šest trenutno najboljših tekačev krosa med Domžalčani. I kipu pionirjev so sestavljali Andraž Gregorič, ki je bil II., Peter Doki (14.) in Bernard Jare (23.), ekipno mlajših mladincev pa Peter Kastelic (7.), Domen Jarc (12.) in Aleš Gregorič (21.). Obe ekipi sta v svoji konkurenci zasedli tretje mesto, in sicer so bili med pionirji boljši člani ŽAK-a in Železnikov, med mladinci pa člani Maribora in Novega mesta. Na »razmigani« krožni progi dolgi 1000 m, ki je potekala na travniku v bližnji okolici mestnega središča, so se istočasno pomerile tudi članske in mlajše članske kategorije. Domžale sta med članicami zastopali Špela Kržan (3.) in Meta Pungerčar (5.), za člane je tekel Klemen Čop. ki se je med člani uvrstil na četrto mesto (absolutno jc bil sedmi), naš predstavnik med mlajšimi člani pa je bil Jernej Kastelic, ki je tako med mlajšimi člani kot absolutno končal na drugem mestu, takoj za Gorencem. Tomaž Jare, AK Domžale, ki jc atlete spremil na prvenstvo, jc njihov nastop komentiral: »Po tekmovalni plati jc bila udeležba naših tekmovalcev na krosu upravičena, nastope lahko ocenimo kot uspešne. Nekaterim tekmovalcem sc je poznalo, da so v pripravljalnem obdobju premalo delali zunaj, za vse pa je bilo tekmo- Andraž Gregorič, Peter Doki in Bernard Jarc ekipno tretji med pionirji, (foto J. T.) vanje odličen pokazatelj, kakšna je njihova trenutna forma, tudi v primerjavi s konkurenco. Glede na dobro izhodišče za vseekipno prvenstvo Slovenije v krosu, je potrebno razmišljati tudi o nastopu naših tekmovalcev na tekmovanjih v jesenskem delu« Čestitamo! V. B. Atletski klub Domžale 55 atletov, ki redno Člani Izvršnega odbora Atletskega kluba Domžale so se zbrali na redni seji in se po sprejemu zaključnega računa največ pogovarjali o dejavnikih v letošnjem letu. Največja organizacijska zalogaja bosta zanesljivo organizacija tradicionalnega olimpijskega teka, ki bo letos vadijo Nekoč uspešni atleti, danes člani vodstva Atletskega kluba Domžale: Tomaž Drolc, Tone Založnik in Ljiljana Horvat. 23. junija 2000, in izvedba tradicionalnega Medklubske-ga mitinga A K Domžale, to pa bo v Športnem parku sredi septembra 200(1. Osrednja točka je bila namenjena obravnavi sofinanciranja programov posameznih kvalitetnih atletov. V okviru Atletskega kluba Domžale namreč pod vodstvom domačih in drugih trenerjev trenira 55 mladih atlelov in Strokovni svel AK Domžale jc na posebni seji obravnaval predložene programe posameznih atletov in vodstvu atletskega kluba predlagal, da s sofinanciranjem 15. programov kvalitetnejših atletov tem omogoči dobre možnosti za njihovo delo, vsem drugim pa zagotovi finančna sredstva za pokrivanje najosnovnejših potreb: organizirano treniranje, startninc. potni stroSki in plačilo najemnin vadbenih prostorov. Izvršni odbor jc ugodno ocenil izvedbo zimskih priprav, ki se jih je v Rovinju udeležilo II atletov, seznanil sc jc s predlaganimi projekti za celovito obnovo in razširitev atletske steze in sprejel informacije o začetku sodelovanja novega trenerja g Pungerčiča. pod njegovim vodstvom bo trenirala skupina gorskih tekačev, ki bodo nastopali tudi na krosih in daljših tekih na atletskih stezah. . „ B. V. Predstavitev Ženskega košarkarskega kluba Domžale ŽKK Domžale deluje že vrsto let in je ob boku moškemu košarkarskemu klubu edini ženski kolekliv v občini v nioštvciiih športih, ki se že zelo dolgo časa posveča mladini, predvsem pa populaciji nežnejšega spola. sesle in enkrat desete. Trenerja sla biki tirane Kuzma (sedaj uspešen trener mlajših kategorij pri KK I Iclios-držav- Zaćctki kluba segajo v leto 1953, ko sc jc ženska ekipa Organizirala v okviru košarkarske sekcije pri TVI) Partizanu v Domžalah, Leta 1964 se je ekipa vključila v tekmovanje, in sicer v ligo ZaCetnikOV, ekipo pa Sta vodila Vera Banko in Vinko Rojs. Leta 1971/1972 jc ekipo vodil Matjaž Pavlin, ekipi pa je tekmovala v 2. ligi. S Portoroškimi sklepi leta 1976 se je natb ženka košarka picsclila v Mengeš, iz kluba pa je odšlo kar nekai zelo dobrih kosal karie. od Nade Ouberinie (k OMmptfi - I" let, 4 leta za reprezentanco Jugoslavijel. Mojce < !lgler, Mele Pirnat, Smilje HajZelj in Momke Cedilnik. Ob odhodih teh zna nih igralk pa so svoje znanje prikazale drge: ixl Stanke Jaklič, Darje (irinlal, Diagc Drolc, Vilme Rcpnik, Evgcnijc Rožič, Judilc Maroll, Tine Znidar, Tine ■lesih, Vesne Oral in Dragice Žagar. .ludila Maroll jc dala izreden prispevek k ženskemu klubu, tako igralsko kot tUdI kasneje, ko je končala z aktivnim igranjem Opravljala jc pomembne funkcije v klubu ter ga lako pomagala obdržali med živimi. Klub sedaj naslopa zelo uspešno z mlajšimi selekcijami, od pionirk do ka-detinj in malo manj s članicami. Članska ekipa je v dosedanjem obstoju dosegala odmevne rezultate, predvsem pa v letu 82/83 ler 84/85, ko so igrale v drugi zvezni ligi - Šesto in osmo mesto, ekipo pa sta vodila trenerja Milan l.ukan in Nana Oubcrinić. V prvi slovenski ligi so bile dvakrat druge, dvakrat prve tn uvrščene v 2. zvcz.no ligo, enkrat Četrte, dvakrat pele, enkrat ni prvaki I1)')1)) ler Nana (luherinič. V drugi slovenski ligi pa so bile Štirikrat druge, enkrat čelrlc, cnkral pele, sedaj pa se uvrščajo v boj za prvo ligo, vcnihr um z..i lo manjk.i iz.kušcncjsih igralk, saj klub bazira na mladih igralkah, kar pa jc dober obet za prihodnost. Člansko ekipo sedaj uspešno vodi trener Bojan /ornian. pred njim pa so poleg Nanc Oubcrinič delali Sc: Meta Pir-nal, Schastijan Znidaršič, Milan l.ukan, Janez Munda ler Brane Kuzma. v klubu pa so ircncrslvo mlajših kategorij opravljali šc Nalaša Pustolnik (Palma), sedaj pa šc Barbara MiioSevii In Katja Omalina. Članski igralski kader jc ves iz domžalskega okoliSa, delno ludi iz kamniške in mengeške občine. Igralke SO mlade ter imajo manj izkušenj od drugih ekip. ki nastopajo v prvi in drugi slovenski ligi. Mladinske ekipe ni žc od sezone I997/9H, ker jim za i uli osipa ŠtarejSth igi ilk komaj uspe zakrpati moštvo z. mlajšimi igralkami. Prav mladinke pa so bile v preteklosti lisic, ki so posegale v sam vrh slovenske ženske košarke. Kadetska ekipi sc po razdelitvi lig poskuša uvrstiti v prvo ligo, gotovo pa sc bodo uvrstile na 9 - 10. mesto v drŽavi. Pionirska ekipa je v prvi ligi ena boljših, redno sc uvršča med 8. in 14. mesto, je malo pa manjka, da hi se uvrstili v finalni turnir, za kar pa bo potreben čas. Klub se srečuje s stalno problema- tiko neustreznih in drugih dvoran. Brez stalnih finančnih virov in močnih sponzorjev pa je to skoraj nemogoče. Urez denarja pa ne morejo konkurirali drugim klubom v drŽavi, saj se redno dogaja, da jim finančno močnejši klubi odpeljejo boljše igralke, ker jim lahko nudijo boljše možnosti /KK Domžale jc edini Ženski kolekliv v Domžalah, ki ima v svojih vrstah zastopane vse Starostne kategorije deklic, pa je se vedno brez generalnega sponzorja. Igralski kader klub pridobiva iz osnovnih Sol iz domžalskega, mengeškega in kamniškega okrožja, žal pa iz zadnjih dveh okrožij bolj malo zaradi ležav s prevozi na treninge In tekme. Tako selekcioniranje v začetku prinese kar lepo šlevilo igralk, žal pa sc po končani osnovni šoli le le izgubijo. Osnovna vzroka sla novo šolsko okolje in prevozi, tO pa privede do zelo velikega osi pa v kasnejših letih, predvsem pri ekipi članic. V preteklih letih so klubu pomagali nekateri posamezniki, ki pa so se iz različnih razlogov porazgubili. Omenili pa morimo dr. Miljo Strelja Igorja 1'ri-protnika in Karla Soperja, ki so v zadnjih dveh letih z velikim zanosom in dobro voljo uspeli klub rešili pred propadom in ga poskušajo vrniti na stara pola - v lepše čase, v kakršnih je ta klub že bil. Tudi mimo trenerjev ne moremo, saj vsi delajo v klubu prostovoljno, sc odrekajo plačilu, za svoje delo pa prejema- Stojijo: Grega Brumen, Tina Gala, Lucija Zorman, Sonja Bokalic, Katarina Hace, Dragica Žagar, Danica Guberinič, Sebastijan Znidaršič Cepijo: Vesna Grat, Tina Jesih, Tina Znidar, Katja Omahne, Barbara Miloševič, Meta Pirnat jo zgolj simbolične honorarje, ki včasih nc pokrijejo niti potnih stroškov, /a vse tekme mlajših kategorij-pionirk in kadet inj si pomagajo za prevoze na tekme s starši otrok, tako da ne najemajo drugih prevozov. Finance, ki jim jih nameni občina preko Športne zveze Domžale, komajda zadoščajo za pokritje stroškov pri najemu dvoran oz. telovadnic za treniranje, tekmovalne stroške in slro.škc opreme pa krijejo z denarjem od redkih donatorjev, ki jim ni vseeno Za obstoj kluba. Čutijo sc odrinjene in neredko jih omalovažuje »veliki brat-moška košarka«. Upajmo le, da sc bodo tudi za žensko košarko našli posamezniki in podjetja, ki jim nc bo vseeno, kaj sc v Domžalah dogaja z, žensko košarko, in jim pomagali normalno delali in živeli. Samo starši s svojimi prispevki in člana- rino žal nc morejo držali skupaj celotnega kluba. Ekipe osnovnih Sol so v zadnjih letih pokazale velik napredek, saj se redno uvrščajo na finalne turnirje pionirskega festivala -tekmovanja, ki ga organizira Košarkarska zveza Slovenije Zalo verjamemo v obstoj in uspehe domžalske ženske košarke v prihodnosti, to pa bo potrebno tudi bolj finančno podpreti. Klub se zahvaljuje vsem staršem, ki nesebično pomagajo vodstvu pri organizaciji, prav lako pa sponzorjem - CA SKR G7. SKINP/VK, BEUNKA in vsem tistim, ki niso bili imenovani, priskočili pa so nam na pomoć, ko jc bilo najbolj potrebno. Rezultate in uvrslilve v sezoni 1999-2000 bomo prikazali po končanem tekmovanju. . URBAN ZNIDARŠIČ IZDELUJEMO: cvetlična korita, fontane elemente za ograje elemente za brezine tlakovce, plošče robnike tople grede, kompostnike kamine, umivalnike mulde, galanterijo NUDIMO TUDI MONTAŽO ZA TLAKOVCE, ROBNIKE IN OGRAJE Teja Gregorin spet med najboljšimi Skandinavska turneja V Planici so sredi februarja potekale tekme državnega prvenstva ter evropskega pokala v smučarskih tekih. Tekme so odlično pripravili prizadevni člani Tekaškega kluba Pižem iz Ihana, glede na uvrstitve pa je bila proga pisana na kožo našim tekačem in tekačicam na smučeh. Tako je na državnem prvenstvu uspešno nastopala Teja Gregorin, kije bila na 15 km progi v klasični tehniki druga in je s tem takoj za Natašo Lačen iz Črne na Koroškem postala viceprvakinja Slovenije. Za njo sla zaostali tako Andreja Mali kot tudi Petra Majdič. Poleg državnega prvenstva je v Planici potekala tudi tekma celinskega pokala, kjer si je Teja v zelo močni konkurenci na 5 km dolgi progi v klasični tehniki pritekla četrto mesto. Zmagala jc Evi Saehenbaeher iz Nemčije. Poleg posamičnega teka jc Teja nastopila tudi v štafeti slovenske reprezentance na 3x5 km, ki je z osvojitvijo drugega mesta, takoj za prvo Štafeto Nemčije, dokazala svojo dobro pripravljenost Pri fantih je na 15 km progi slavil slovenski reprezentanl Matej Soklič, ki je s tekom v štafeti 3x10 km dosegel še tretje mesto. Teja je nastopila tudi na tekmi svetovnega pokala v Gomsu v Franciji in bila v leku na 5 km v prosti tehniki 39., najboljšo slovensko uvrstitev pa je dosegla Andreja Mali. Sledila je skandinavska turneja svetovnega pokala. V Fahinii je Teja na 10 km progi v prosti tehniki osvoji- la 50. mesto, najboljša Slovenka je bila Pelra Majdič na 30. mestu. V Sta-fetni preizkušnji na 4x5 km je postava Mali. Majdič, Gregorin in lačen zasedla šesto mesto, tako posamično kol v Štafeti pa so slavile Rusinje. Druga tekma skandinavske turneje je potekala v Slockholmu. Tu je bila Teja na »stix.-kholm.ski Sprinter-ski progi«, dolgi 1100 m. 53, najboljša Slovenka pa je bila Malijeva, in sicer 30. V Lahtiju. ki je bil generalka za svetovno prvenstvo, ki bo v Bormiu 17. marca, je Teja na 1500 m razdalji osvojila 57. mesto. Res je. da Teja letos Se ni osvajala točk svetovnega pokala, prepričan pa sem, da lahko nanje s Teji-nimi marljivimi treningi in željo po dosežkih računamo. Teja je letos namreč za las izgubila medaljo na svetovnem mladinskem prvenstvu, v članski konkurenci, ki pa je mnogo bolj ostra, pa je Se novinka. Veliko sreče šc naprej! URBAN 9 Sankukai karate klub Domžale V KK Domžale ne počivajo! Veliko je sobot in nedelj, ki ne pustijo počitka, ko treniramo ali tekmujemo ali pa v klubu potekajo različne dejavnosti. Tako bo tudi v soboto in nedeljo, 25. in 26. marca 200(1, ko bo konec tedna zelo natrpan, kajti KK Domžale slavi kar tri večje dogodke, ki se redno v sezoni izvršijo za vse sankukai klube. Ze v soboto dopoldan se prične sodniški seminar za člane vseh slovenskih sankukai klubov. Udeležijo se ga lahko vsi, ki imajo vsaj 2. kyu (modri pas) in želijo aktivno sodelovati v svojem klubu. Uspešno opravljen tak seminar in kasneje izpit je eden izmed pogojev pri napredovanju v pasovih. Kandidati so najprej prisoini na predavanjih, na katerih sc seznanijo o delu in nalogah sodnikov ter s funkcijo, ki jim je naložena za posamezno stopnjo sod-nika (stranski sodnik, sodnik kontrolor, glavni sodnik...). Seveda med teorijo spada tudi praktičen prikaz sojenja in opozorila na različne napake, ki sc lahko pojavijo pri tem. Ko kandidati pridobijo določena znanja, sledi teoretični (pisni) del izpita iz teorije siKlniškcga dela, katerega opravljajo vsi kandidati, tudi tisti, ki samo obnavljajo licenco. Praktični del izpita pa bodo člani opravljali naslednji dan na pionirski tekmi, ki bo prav tako v Domžalah, kjer bodo ocenili, ali je bilo njihovo delt; uspešno ali ne. Tako vsak kandidat po uspešno opravljenem izpitu pridobi naziv za sodnika (stranski, konlrrc lor, glavni J ali pa obnovi licenco za posamezno kategorijo. Žc popoldan istega dne pa KK liomžale gosti tudi udeležence demonslratorskcga seminarja. Seminar je namenjen predvsem vsem novim »delažclj-nim« članom, ki želijo pomagati v klubu, sprva kot demonstratorji, kasneje pa kol pomočniki in trenerji. Seveda jc tudi tu pogoj določena stopnja znanja (pasu) in želja, da nekoč lahko postanejo trenerji. Seminar je namenjen seznanitvi kandidatov o organizaciji kluba, kakšne dejavnosti vse potekajo znotraj posameznih skupin ter predvsem teoriji vodenja treninga -začetnega ogrevalnega dela in kondicijskih vaj. Z vsem teoretičnim znanjem napolnjeni udeleženci nato Se praktično »izkusijo«, kako sc pravilno (nepravilno) v(xli ogrevanje in kondi-cijski trening, katerega prikažejo trenerji, ki imajo s lem že veliko izkušenj. Z vsem pridobljenim znanjem se udeleženci nato pri svojih trenerjih, kjer jx>-magajo. pripravljajo na demon-stratorski izpil. Na izpitu praktično prikažejo vodenje ogrevanja in kondicije, na teoretičnem delu pa odgovarjajo na vprašanja glede organizacije kluba. Tretji obsežnejši dogodek pa se bo zgodil v nedeljo. 26. marca 2000, ko bosta v telovadnici O. Š. Venclja Perka potekala kar dva sankukai turnirja, in sicer prvi za pionirje in pionirke v osemnajstih kategorijah, v popoldanskem delu pa bo turnir članov in članic iz vseh slovenskih sankukai klubov. Skoraj vsak mesec, zagotovo pa na dva meseca, KK Domžale gosti ostale klube na tekmovanjih pionirske sekcije in članov za pridobitev borbenih točk. tekmovalnih izkušenj, predvsem pa znanja, ki je, ne glede na zmago ali poraz, vedno dobrodošlo. Vsi člani KK Domžale žc ne strpno pričakujejo vse te do-g(xlke in upajo, da bodo tudi tokrat, kot že vedno do sedaj, prijetno presenetili in uspešno izpeljali vse začrtane cilje, pri tem pa dosegli I udi usjjehe na »domačem terenu«. Želimo jim veliko uspeha!!! GAŠPER JANČIGAJ 1225 Lukovica, Vrba 7, tel. 061/735 408 OBVESTILO STARŠEM PREDŠOLSKIH OTROK Starši, ki želite svoje otroke v šolskem letu 2000/2001 vključiti v VRTEC URŠA in se nimate vložene prošnje za sprejem, prosimo, da to storite do 30. aprila 2000. Obrazec »PROŠNJA ZA SPREJEM« dobite na upravi vrtca Urša. Slamnikarska 26. Domžale. Po-slovalni Cas jc od 7. do 15. ure; ob torkih pa od 7. do 17. ure. Prošnje, oddane po tem roku. bomo upoštevali v naslednjem šolskem letu. Naša stran v zvezi z informacijami o vrtcu je na naslovu: http://www2.arnes.si/ -vvzljur JAVNO POVABILO k sodelovanju pri pripravi »TURISTIČNEGA VODNIKA« po občini Domžale in okolici Iz CENTRA ZA MLADE prihaja pobuda o izdaji »Turističnega vodnika« po občini Domžale in okolici. Namenjamo ga vsem občanom popotnikom turistom in gostom, ki bi želeli bolje spoznati naš kraj. Da bo ideja zaživela, potrebujemo pomoč vseh, ki menite, da k izdaji »Turističnega vodnika« lahko kakorkoli pripomorete. Člani Odbora za pripravo »Turističnega vodnika« pričakujemo vaše odzive do 5. maja 2000 na naslov CENTER ZA MLADE, Ljubljanska 70, 1230 Domžale, za vse dodatne informacije pokličite na tel. 726-600. JAVNI ZAVOD CENTER ZA MLADE DOMŽALE ljubljanska 70 123« - Domžale JAVNI RAZPIS Za izbiro literarnih in likovnih ustvarjalcev /a udeležbo pri kulturnem projektu Jesenske besede ■ PREDSTAVITEV: Jesenske besede ... so kulturno-umetniski projekt Jesenske besede sonca, ki ga že tretje leto izvaja Center za mlade. Projekt spodbuja razvoj mladinske kulture v občini Domžale in pomaga mladim ustvarjalcem pri uveljavitvi na njihovi umetniški poli. •ORGANIZATOR: Center /a mlade, ljubljanska 70. Domžale. • PREDMET RAZPISA: l/bor treh (3) pesnikov, dveh (2) prozaistov in treh (3) likovnikov, ki bodo sodelovali v projektu Jesenske besede... pri izdaji knjige z istoimenskim naslovom, izpeljavi reci-lala v novembru 2000 in likovni razstavi v istem času. • KRAJ IZVEDBE: Kulturni dum Franca Bernika, Ljubljanska 61, Domžale • POGOJI RAZPISA: - Starost udeležencev razpisa ne sme presegati 30 let. - Prijavljeni morajo biti občani občine Domžale. - Prijavijo se lahko tisti udeleženci, ki v letih 1998 in 1999 kot ustvarjalci niso sodelovali pri izdaji knjig Jesenske besede sonca in Pisane jesenske besede. - Prijavljeni ne smejo imeti izdanega samostojnega literarnega dela. biti žc uveljavljeni umetniki ali se profesionalno ukvarjati z omenjenimi dejavnostmi. •NAČIN PRIJAVE: - PESNIKI sc prijavijo z deli, ki ne presegajo 350 enovrstičnih verzov (ali cca 10 pesmi), ki so vsebinsko pripravljene na tisk. - MSa PROZNIH TEKSTOV se prijavijo z deli (novele ali črtice), ki nc presegajo 10 tiskanih strani in so vsebinsko pripravljene na tisk. - LITERARNA DELA naj bodo poslana v veliki rjavi zaprti kuverti, v kateri so spet skripta in na kateri je navedena na prvi strmi samo sil ra (šifri je lahko poljubna), ki si jo izberete sami. Na kuverti naj bo napisan le naslov Centra za mlade. Kuverta naj bo zaprla. - LIKOVNI USTVARJALCI se lahko prijavijo tako, da na fotografijah formata SPOROČILA stran VETERINARSKI DOM DOMŽ/\LE d. o. o. OBVESTILO Na podlagi zakona o veterinarstvu, v izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 2000, bo splošna vakcinacija psov proti steklini po naslednjem razporedu v občini Domžale. RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI Dne: 01.04. 2000 08.00-10.30 Domžale, Veterinarski doni Domžale, C. talce v 10 11.00-12.00 Studa, pri Kosu. Šimlljanska 12 12.15-12.45 Depala vas. pri Pavovcu. Depala vas 16 Dne: 03. 04. 2000 08.30-09.00 Dragomelj, pri 1 .ukan. 1 )ragomelj 09.30-10.00 Pšata, pri Luku Mivšku, Pšata 25 10.15-11.00 Selo p. Ihanu. pri Mihaeli 1 Iciin. Selo 11,30-12.30 Ihan. pri Gasilskem domu 12.45-13.30 Prelog, pri Francu Bitencu, Prelog 4 Dne: 04. 04. 2000 08.00-08.45 Nožice. pri Jakobu Grašiču, Gosličcva 28 09.00-09.30 Homec, pri Gasilskem domu 09.45-10.30 Prese rje, pri Alojzu Čcrnivcu, Kamniški 36 10.45-11.45 Radomlje, pri Krajevni skupnosti 12.15-13.00 Rova, 13.15-14.30 Jarše, Dne: 05. 04. 2000 08.30-10.00 Vir, 10.15-11.00 Količevo, 11.15-11.45 Češenik, 12.00-13.30 Dob. pri (iasilskcin domu pri Gasilskem domu pri Krajevni skupnosti pri Centru požarne varnosti pri Janežu (iaberšku pri Krajevni skupnosti 13.45-14.15 Zcje-Sv. trojica, pri Gasilskem domu Dne: 06. 04. 2000 OX.00-09.00 Krima. pri Francu Simonu, Krtina 37 09.15-10.00 Zalog pod Trojico pri Vinku Kepcu, Zalog 5 ( lepljenje psov za zamudnike je na naslednjih krajih ter na mestih v rednem cepljenju. * Dne: 15. 04. 2000 08.15 Nožice 09.30 Homec, 10.00 Rova, 10.30 Radomlje, 11.30 Količevo, 12.00 Dob, 12.30 Jarše, 13.00 Domžale. Dne: 17.04.2000 10.00 Krtina, 11.00 Prelog p. Ihanu, 11.30 Ihan, 12.00 Selo p. Ihanu, 12.30 Pšata, 13 00 Dragomelj. Nc pozabile prinesti s seboj izkaznice o cepljenju psov. Cepimo vse pse. starejše od 4 mesecev, breje in doječe psice pa cepimo po odstavitvi. Posamezno cepljenje jc v VETERINARSKEM DOMU DOMŽALE, CESTA TALCEV 10, vsak dan od 07.00-11.00 m od 17.00-18.00. ter v sobotah od 07.00-09.00. 10*15 pošljejo svoja likovna dela (na fotografiji naj bo le likovno delo). Pošljite najvcC štiri fotografije. Na vsaki od fotografij naj bo na hrbtni strani napisana vaša šifra. Fotografije pošljite v belih zaprtih kuvertah, na katere napišete le naslov Centra za mlade. ■ VAŠI PODATKI IN ŠIFRA naj bodo napisani na listu, poslani v modri zaprti kuverti, na kateri naj bo le naslov Centra za mlade. Podatki, ki jih potrebujemo, so: ime in priimek, točen naslov in telefonska Stcvika ler šifra, ki ste si jo izbrali. - Vsa pošta mora biti poslana po pošti kot priporočena pošiljka. - Ustvarjalci se lahko prijavijo le z eno vrsto dela. torej ali s poezijo, prozo ali zli-kovnimi deli. • ROK PRIJAVE: na razpis sejahko prijavite pod zgoraj navedenimi pogoji do vključno 5. 5. 2000, na naslov Za jesenske besede.,, ('enter /a mlade, ljubljanska 70, 12.10 Domžale. • Komisijsko odpiranje ponudb bo potekalo 5. dan, po izteku razpisa. • O izboru in odločitvi komisije bodo prijavljeni obveščeni najkasneje .10 dni po odpiranju ponudb. Za vse nejasnosti lahko pokličete na Center za mlade po tel.: 726-600. Javni zavod Center za mlade Kartica zdravstvenega zavarovanja namesto zdravstvene izkaznice Zavod z.a zdravstveno zavarovanje Slovenije zaključuje s pošiljanjem kartice zdravstvenega zavarovanja. Za zavarovance največje območne enote Zavoda t. j. Območne enote Ljubljana, bomo pošiljali kartice zdravstvenega zavarovanja v drugi polovici aprila 2000 in zaključili predvidoma v mesecu juniju 2000. Pošiljanje kartic ho potekalo po naslednjem vrstnem redu: Idrija, Logatec, Vrhnika, Cerknica, Kočevje, Ribnica, Litija, Hrastnik, Zagorje, Trbovlje, Kamnik, Domžale, Grosuplje in Ljubljana. Kartica zdravstvenega zavarovanja nam prinaša hitro ter učinkovito preverjanje in izmenjavo podatkov ter znižuje stroške. Jc javna listina in identifikacijski dokument zavarovane osebe Pred razdelitvijo kartic zavarovancem potekajo aktivnosti za usposobitev sistema za delo s karlico predvsem v okviru naše strokovne službe na Zavodu in pri izvajalcih zdravstvenih storitev. Ob koncu meseca aprila bo vzpostavljena mreža samopostrežnih terminalov, kjer bo možna potrditev kartice. Samopostrežni terminali za potrjevanje, preverjanje in obnavljanje podatkov na karticah bodo v zdravstvenih domovih in na Izpostavi Domžale. Kartico bodo zavarovanci potrjevali vsake tri mesece. Upokojenci in otroci bodo svoje kartice za obvezno zdravstveno zavarovanje potrjevali enkrat letno. Za izpolnitev kartice ob izdaji se uporabljajo podatki iz evidenc, ki jih na podlagi prijav zavezancev vodi Zavod, zato jc točnost leh podatkov bistvena. Nemoteno posredovanje in delitev kartic je mogoče zagotoviti le tistim zavarovanim osebam, ki imajo urejeno zavarovanje in popolne podatke V ta namen žc več let potekajo naša prizadevanja za izboljšanje podatkovne baze: pisno smo pozivali osebe, ki še nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja, delodajalce in druge zavezanec smo seznanili o uvedbi kartice, njeni vlogi, o pomenu pravilnega in pravočasnega prijavljanja oseb v zavarovanju ter jih pozivali na dopolnjevanje oz. usklajevanje podatkov. Zavarovanec prosimo, da ta čas do izdaje kartice zdravstvenega zavarovanja izkoristijo za ureditev svojih podatkov, v kolikor so se li spremenili v času od njihove prijave v zavarovanje (npr. sprememba imena ali priimka, naslov prebivališča, EMSO ipd.). Zavarovanci občine Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin bodo po pošti prejeli kartico zdravstvenega zavarovanja v mesecu maju 2000. Prosimo, da priporočeno pošiljko z. oznako »vrednostno pismo« zavarovanci prevzamejo. Poleg kartice bodo v pismu priložena navodila glede uporabe kartice zdravstvenega zavarovanja. Vodja Izpostave Domžale TATJANA ISKRA ZAHVALA Po hudi in kratki bolezni nas je v 63. letu starosti zapustil PAVLE KOSEC iz Doba, Ljubljanska c. 33 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, tolažilne besede, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala velja športnemu društvu Dob za izkazano nesebično pomoč, g. župniku Jožetu Tomašiču za lepo opravljen cerkveni obred in pevcem za ganljivo in lepo zapete pesmi ter trobentaču za zaigrano tišino. Zahvaljujemo se tudi g. Vinku, g. Kati in Justi ter g. Kovaču za vso pomoč, katero ste nam nudili v najtežjih trenutkih. Vsem skupaj in vs;tkemu posebej pa še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustila naša draga žena, mamica, hči, sestra, snaha, sestrična in nećakinja NADA GAMS iz Količevega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavkam, sodelavcem Banke Domžale in Hcliosa. KS Vir, Slaščičarni Lenček in Osnovni šoli Dob za vsa izražena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala Banki Domžale in Hcliosu Količevo za vso denarno pomoč, gospodu Banku za poslovilne besede. Zahvaljujemo se njeni zdravnici dr. Mariji Starbck in tia/adjc dr. Poloni Burja za vso pomoč. Iskrena hvala gospodu župniku Vladu Pcčniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za zapete pesmi in trobentačema. Šc enkrat hvala vsem. ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni I* delo, skrb, ljubezen in trpljenje izpolnjevalo Tvoje je Življenje. Pa pošle so ti moči in zaprla trudne si <" i in čeprav spokojno spiš. z nami kakor prej Živiš. ZAHVALA Z globoko žalostjo in bolečino v srcu, nepričakovano in mnogo prezgodaj v 54. letu nas je kruta usoda ločila od naše predrage žene, mame. babice, sestre, tete in tašče ROZALLJE (ROZKE) KORANT roj. Koser Iskreno in iz srca sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem, sodelavcem, bivšim sodelavcem in vsem, ki ste se ji poklonili. Za podarjeno cvetje, sveče, darovane svete maše in drugo pomoč, izrečena sožalja in tako množično spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo sc tudi gospodu župniku Andreju Svctctu za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem, trobentačema za zaigrano Tišino, skratka vsem, ki sle pomagali in sodelovali pri pogrebnem obredu. Posebna zahvala nečakinji Jelki za vsestransko pomoč. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi, ki smo jo imeli radi Solza, žalost, bolečina te obudila ni, ostala je tišina, ki močno boli. I_L± ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta, dedka, tasta in pradedka TINETA JARCA z Vira se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za prijazne besede v težkih trenutkih, za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče, ter za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Šc posebno sc zahvaljujemo zdravstvenemu domu Domžale, posebno sestri Miri Savnik za njeno nesebično skrb. Zahvaljujemo sc tudi P. G. D. Vir, ZB Vir, sindikatu AS Domžale ter gospodu župniku Jožetu Tomšiču za lepo opravljen pogreb. Žalujoči njegovi ZAHVALA Ob smrti naše drage STASE KAJFEZ iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se je spomnili ob slovesu. Vsi njeni ZAHVALA Devetindvajsetega februarja 2000 je za vedno zaspal oči, brat, stric. PETER KRIZMAN Zalog pod Sv. Trojico Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na zadnjo pot, k obljubljeni deželi. hči Valentina z mami ZAHVALA V 87. letu slarosti nas jc zapustila draga mama, starti mama in prababica VIDA OREHEK roj. Suhadolnik iz Domžal, Murnova ulica Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvelje in sveče ler za spremstvo na njeni zadnji poli. Iskreno sc zahvaljujemo g. župniku A. Pcrčičtt za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, ductu ter negovalkama Ivanki in Mariji. Vsem skupaj šc enkrat prisrčna hvala. Vsi njeni stran Obvestilo staršem o uveljavljanju otroškega dodatka v letu 2000 Za uveljavitev otroškega dodatka je potrebno tudi letos vložiti zahtevek za otroški dodatek na novem obrazcu 8,41 - Vloga za uveljavitev otroškega dodatka. To velja tako za nove upravičence kot za tiste, ki žc prejemajo otroški dodatek. Obrazct lahko kupite v vseh knjigarnah in papirnicah. Obrazec v celoti izpolnijo vlagatelji sami, tudi dohodke iz. kmetijske dejavnosti, samo podatke o višini dohodka v letu 1909 potrdi delodajalec. Opozoriti moramo, da je potrebno letos na novo vpisati davčne številke za vlagatelja in vse družinske člane in zalo so tudi obrazci spremenjeni. Nujno je, da so davčne številke natančno izpolnjene, ker bomo imeli drugače težave pri nakazilih otroškega dodatka. V letošnjem letu jc tudi novost, da sc morajo na vlogo poleg staršev podpisati polnoletni družinski člani. SPOROČILA Dohodek na družinskega člana v % povp. plače RS Povprečni mesečni dohodek na družinske člane v letu 1999 v SIT Otroški dodatek na mesec v SIT 1. otrok 2. otrok 3. otrok bo 15% Do 25.987 16.200 17.820 19.440 Nad 15% do 25% Nad 25.987 do 43.311 13.851 15.309 16.767 Nad 25% do 30% Nad 43.311 do 51.974 10.557 11.799 13.041 Nad 30% do 35% Nad 51.974 do 60.636 8.316 9.504 10.692 Niid 35% do 45% Nad 60.636 do 77.960 6.804 7.938 9.072 Nad 45% do 55% Nad 77.960 do 95.285 4.320 5.400 6.480 Nad 55%, do 75%, Nad 95.285 do 129.934 3.240 4.320 5.400 Nad 75% do 99% Nad 129.934 do 171513 2.808 3.888 4~968 Vsi upravičenci, ki so predložili potrdila o Šolanju za svoje otroke, ki so starejši od 15 let v oktobru 1999, ko se jc pričelo novo Šolsko leto, jim ni potrebno ob oddaji vloge ponovno predložiti šolskih potrdil, ker ve- lja potrdilo za celo Šolsko leto, t. j. do oktobra 2000. Potrdila o šolanju morajo starti med letom predložili le za otroke, ki med letom dopolnijo 15 let. pa čeprav Se obiskujejo osnovno šolo. Tudi v letošnjem letu, je otroški dodatek selektivni in jc vezan na dohodke družine prctcklcta leta. Vstopni cenzus za upravičenost do otroškega dodatka v letu 2000 znaSa 171.513,00 SIT (tj. 99% povprečno bruto plače v letu 1999 173.245.00 SIT), kar jc razvidno iz predlagane lestvice za otroške dodatke. Izpolnjene obrazce Vloga za uveljavitev otroškega dodatka oddajo občani na Centru za socialno delo, Domžale, Ljubljanska 70 v najkrajšem možnem času, vendar najkasneje do 30.04.2000. Vsi tisli upravičenci, ki vlog ne bodo obnovili do navedene- ga datuma, ne bodo več upravičeni do otroškega dodatka od 01.05. 2000, kar je razvidno iz odločb, ki so jih prejeli v letu 1999. Center za socialno delo Domžale ima uradne ure v ponedeljek in petek od 8.-12. ure in v sredo od 8. -12. ure in od 14. - 18. ure. Center za socialno delo Domžale Sporočilo za javnost Ukrepi za izenačevanje možnosti žensk in moških na trgu dela Na Uradu za žensko politiko so pomladi 1998 odprli brezplačno telefonsko linijo (080 12 13), na katero lahko pokličejo ženske, ki menijo, da so bile diskriminirane oziroma obravnavane drugače zaradi svojega spola, zlasti na delovnem področju. S tem so dobili vpogled v raznovrstne in številne probleme, s katerimi se soočajo ženske na delovnem mestu. Do danes je urad prejel že več kol I (MM) klicev žensk, ki so opozorile na probleme na delovnem mestu zaradi nosečnosti ali materinstva. Pokazalo se je, da ženska marsikdaj: • nc dobi zaposlitve za to. ker Sc nima otrok oziroma za to, ker jih Ze ima • nc more podaljšati zaposlilve za določen čas potem, ko delodajalca seznani s leni. da jc noseča • neredki so tudi primeri, ko sc na delavko, ki jc zaposlena za nedoločen čas, v času dopusla za nego in varstvo otroka izvaja pritisk, da naj da odpoved oziroma sc jo po vrnitvi na delo premesti na drugo, slabič plačano delovno mesto. Zato so predlagali ukrepa, ki bosta po njihovem mnenju pripomogla k izenačevanju možnosti žensk in moških na trgu dela: I. Delodajalcu in saniozaposlcni osebi naj bi sc priznalo povračilo prispevkov ko gre za nadomestno zaposlitev za čas nadomeščanja osebe, ki je na porodniškem dopustu in dopustu za nego in varstvo otroka ob pogoju: • da sc samozaposlcna oseba zaveze, da bo z dejavnostjo nadaljevala najmanj za dvojno dobo prejemanja povračila prispevkov, • da se dekxlajalcc zaveže, da bo zaposleno osebo, ki je začasno zadržana z elela zaradi porodniškega dopusta in dopusla za nego in varstvo otroka imel po preteku lega dopusta zaposleno Sc za najmanj dvojno dobo prejemanja povračila prispevkov. 2. Delodajalce naj bi razbremenili plačila nadomestila plače na nmllagi potrdila o začasni nezmožnosti ca delo zaradi ugotavljanja ler zdravljenja zmanjšane plodnosti in »rizične« nosečnosti. V teh primerili iiai hi nadomestilo plače «1 prvega dne zaržanosli od dela Slo v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Na uradu Upajo, da bodo vsi ti ukrepi, predstavljali učinkovito podlago za to, da sc bomo v prihodnje čim redkeje srečevali s problemi, ki jih sedaj do/ivljajo /diske na trgu dela zaradi nosečnosti in materinstva Urad za žensko politiko V SPOMIN ŠTEFKI KUKEC Petega marca jc minilo pet let, odkar tc ni več med nami, naša draga žena, mami in stara mama. Zahvaljujemo sc vsem, ki postojite ob njenem grobu jn sc je spominjate. Mami, pogrešamo te! Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame. stare mame. tašče, sestre in tete ALBINE PAVLIC (roj. Ogrtač) se najiskrcneje zahvaljujem g župniku Tonetu Perčiču iz Domžal za opravljeni pogrebni obred. Mešanemu cerkvenemu pevskemu zboru iz Domžal za zapete pesmi. Kranjskemu kvintetu in trobentačema. Sindikatu Oljarne Domžale Društvu upokojencev Domžale, upokojenski skupini »NaSa srečanja« iz Domžal ter vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala gc. Pavi, TomiC za vse. kar je storila dobrega'za naSo mamo. Sc enkrat hvala vsem. ki sc je spominjajo in prižigajo svečke na njenem zadnjem domu. Sin Peter z. družino i Ostalo trenko /.• spoznanje, Spofij si trudne zdaj oči. U jc resnica, niso sanje. za vse b enkrat hvala ti dote nazaj več ne ho. Dobrota tvojega srca kri si o vedno vrelu li slovo. nikdar ne bo porubljena. V SPOMIN V ANDI ZULE 21. marca 2000 je minilo dve leti, odkar te ni več med nami. Vedno te bomo pogrešali. Vsi tvoji Z bančnim kreditom do stanovanja V zadnjih letih seje močno povečalo zanimanje občanov za nakup stanovanjskih enot s pomočjo kreditov. Slovenske banke so si z ugodnejšimi obrestnimi merami in oh pomoči nižje inflacijske stopnje pridobile zaupanje kreditojemalcev. Lansko leto je država uspešno izpeljala program Stanovanjske varčevalne sheme, v katerem sta bili udeleženi tudi dve banki na področju Domžal, ki sta obe v zelo hitrem roku uspešno razdelili vse vloge za varčevanje po tej shemi. Banke, ki poslujejo v domžalski občini, ocenjujejo, da sc za stanovanjsko kreditiranje v največji meri zanimajo predvsem mladi, ki prvič v življenju rešujejo .stanovanjsko vprašanje. Ker pa le ti v večini primerov niso dovolj kreditno sposobni, se najema stanovanjskega kredita udeleži kar cela družina ali pa vsaj oba partnerja. Trenutno se v Domžalski občini veliko gradi, kar je tudi razlog za večje povpraševanje po nakupu stanovanj in posredno tudi najemu stanovanjskih posojil. vanje, pa ponujajo Sc ugodnejšo obrestno V domžalski občini imajo svoje poslovalnice Iri banke: Banka Domžale, SKB banka in Gorenjska banka. Vse tri imajo v Široki paleli posojil tudi možnost Stanovanjskega kreditiranja za občane Ponudba v okviru nepremičninskega kreditiranja zajema ž.c raznovrstno paleto namenskih kreditov, kot so kreditiranje nakupa garaže, posojilo za stroške komunalnega urejanja zemljišč in drugih prispevkov v zvezi z zidavo parcel, iz.plačiio dednih deležev, nakup opreme ipd. Na podlagi informacij, ki jih ponujajo za javnost, smo izbrali nekaj osnovnih podatkov o pogojih in ugodnostih stanovanjskega kreditiranja, ki jih imajo banke v domžalski občini. SKB banka d. d. Pri najemu stanovanjskega kredita morale biti komitent banke, kajti nekomiten-lom (osebam, ki nc prejemajo prihodkov preko SKB banke in nimajo odprtega računa pri tej banki) nc odobravajo kreditov. Doba odplačevanja jc do 20 let. Posojilo lahko najamete brc/ predhodnega varčevanja, če pa se pri njih odločite za predhodno namensko stanovanjsko varec- mero. Posebno ponudbo na področju stanovanjskega kreditiranja pa velja omenili pri stanovanjskih kreditih z valutno klavzulo, ki jo obračunavajo v valuti Evro. obrestna mera teh odplačil jc 6,25%, odplačilna doba pa jc do 10 let. Navajamo tudi okvirni izračun mesečne anuitete, s katero morate računati. V primeru, da je znesek kredita 5.000.000 Sil doba odplačila 240 mesecev, mesečna anuiteta, izračunana s skupno obrestno mero. pa tako znaša 64.984.00 Sil. Gorenjska banka d. d. Minimalna visina posojila z upoštevanjem odplačilne dobe jc določena tako. da anuiteta ob sklenitvi pogodbe ne more biti nižja od 10.000 Sil mesečno. Najvišja mesečna anuiteta jc odvisna od proste visine plače V primeru, da ima kreditojemalec mesečne prihodke v visini do 100.000 Sil jc lako visina odobrenega kredita do 35% mesečne obremenitve, v primeru da ima kreditojemalec osebne dohodke nad 100.000 Sil mesečno pa jc dopustna obremenitev 40% glede na visino prihodka mesečno. Banka Domžale d. d. Predstavljamo vam informativno shemo stanovanjskega krediti ki so nam jo izdelali v Banki Domžale d. d. V primeru najema kredita 5.000.000 Sit boste tako: - za obdobje 120 mesecev plačevali okoli 76.000 Sit mesečno visino obroka, za obdobje 180 mesecev pa okoli 67.000 Sit mesečno visino obroka. Glede na namen kredita je najvišja doba odplačevanja v Banki Domžale d. d. do 20 let. Obrestne mere sc gibljejo od T+3.8% do T+6,25% V Domžalski banki je eden izmed osnovnih pogojev za najem stanovanjskega kredita zaposlitev za nedoločen čas. Kljub vsem dejavnikom ki Štejejo k prednostim za najem kredita, jc potrebna previdnost. Predvsem mora vsak posameznik ob najemu kredita dobro pretehtati svoje kreditne sposobnosti. Preden se boste odločili za najem kredita, premislite ali se vam bo naložba obrestovala Kajti vedeti morale, da banke poslujejo predvsem z namenom zaslužka, ki jc skrit v obrestni meri. Načeloma velja: manj kredita boste najeli in za krajše časovno obdobje, manj boste preplačali sposojen denar. Računati pa morale tudi Se z dodatnimi stroški zavarovanja in odobritve kredita Naj vam bo tako načelo, da jc kredit le nekakšen izhod v sili ob nakupu novega doma Komitenta pri najemu posojila čaka kar nekaj pasti, zato bodite, če se odločite za najem kredita, pozorni predvsem na: kakšna jc najdaljša odplačilna doba. kakšna je obrestna mera in kako se bo le ta spreminjala, kako banka ohranja realno vrednosl sposojenega denarja kako sc bo med letom spreminjala anuilela posojila, kakšni so stroški poslovanja in izračun interkalarnih obresti. NATAŠA ZOTLAR Gospe Mariji Drčar v spomin Pred kratkim smo se poslovili od gospe Marije Drčar, po domače Trznarjeve Micke, kije umrla v 101. letu življenja. Marsikdo od bralcev Slamnika se bo najbrž spomnil, kako vesela je bila slovesnosti ob njenem stotem rojstnem dnevu. Vesela ga je bila in rada je pripovedovala, kako je bilo v njeni mladosti, kako je bilo vse njeno življenje polno dela, rada pa je povedala tudi o tem, kako jo imajo domači, sorodniki prijatelji in znanci radi, kar soji dokazovali tudi z obiski v Domu upokojencev v Domžalah. Tudi v domu so ji ob stoletnici pripra vili prisrčno s I o -vesnost. Se posebej srečna je bila, ko so ji praznovanje skupaj s Kulturnim društvom Miran Jarc Ukocjan pripravili domači - Jerasovi v Skocja-nu. Ti so za gospo Marijo lepo skrbeli in tudi to je rada povedala. Hvala, vam gospa Marija, za prijetne trenutke, ki smo jih smeli deliti z vami. VERA VOJSKA Pri objavi zahvale v tretji številki Slamnika za Stalo Kajfež ter v spomin Štefke Kukec je prišlo do zamenjave fotografij. Prizadetim se iskreno opravičujemo. Uredništvo Le delo. skrb. Ijubez.cn in trpljenje izpolnjevalo Tvoje je Življenje. Po posle so li moči in zaprlla trudne si oči in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej Živiš. ZAHVALA Ob izgubi naše ljube žene. mami, stare mame in sestre MARINKE BERNOT roj. 1 i banija iz Preserij Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za ustna in pisna sožalja, tolažilne besede, darovano cvetje, sveče, sv. maše in druge namene. Posebno sc zahvaljujemo dr. Borutu Štabucu in sestri Maklcni iz onkološkega inštituta, g. župniku Lojzu Golobu in g. kaplanu nečaku Janezu Bcrnot.ii za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem. ki ste sc poklonili njenemu spominu in jo spremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Ob smrti naše drage mamice, omike, prababice in tete MARIJE ZUPAN rojene l.avrič se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in učencem 1. b razreda OŠ Jurija Vege Moravče, sodelavcem Heliosa za izraženo sožalje, cvetje, sveče, darove za sv. maše in cerkev. Hvala vsem, ki ste jo pokropili in jo pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala vsem, ki ste jo obiskovali doma in v bolnici, ji krajšali čas in jo tolažili v trpljenju. Posebna zahvala dobrim sosedom gospe Francki Jerman, gospe Pavli Klopčič in v Domžalah gospe Zorki Kraševec, gospodu župniku Viktorju Primožiču za obiske in duhovno podporo ter lep cerkveni obred, bratrancu Dragu za somaševanje, gospe Kristini in gospodu dr. Dežmanu za skrbno zdravniško pomoč, moravskim pevcem pod vodstvom gospoda Capudra za lepo zapeti žalostinki, sestrični Evi za ganljive poslovilne besede ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in sodelovali pri pogrebu. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: hčerki Nevenka in Tadeja z družinama Brez tebe hi samo osut bil cvet, le kaplja, ki izpuhtela jc, le plod, ki sc samoten izgubi v puščavi. S teboj v neskončno večnost sem raz/tet. tvoj cvet in tvoja nova pot mi pravi, da smrti ni in da je vse le prehod. Alojz Gradnik V 47. letu nas jc po dolgi in hudi bolezni zapustila V 87. letu pa je od nas k večnemu počitku odšla ljuba naša draga sestra, mami in babica mama, babica in prababica ANA GLAVAN roj. Starbek iz Sežane FRANCKA STARBEK roj. Novak iz Doba Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za vso pomoć, darovano cvetje, sveče in darovane svete maše. Hvala gospodu župniku za lepo opravljena pogrebna obreda in vsem, ki ste ju spremljali na zadnji poti ter postojite ob njunem grobu. Žalujoči domači OPTIKA D Delovni čas: delovnimi od 8. do 12. ure, od 15. do 19. ure, soboto od 8. do 12. ure. SPOROČILA stran MiNiMA VCUKR IZBIRA OČRL ZR VSAKO GLAVO Cesta borcev 5, 1235 Radomlje - telefon 728 890 SIMAX TRGOVINA Z AVTODELI IN DODATNO OPREMO. Masljeva 11, Domžale Tel. 7241-656, 7242-691 UGODNE CENE PNEVMATIK MICHELIN & KLEBER & SAVA ■ prodaja nadomestnih rez. delov za vse tipe vozil • menjava in centriranje pnevmatik • zavorne ploščice LUCAS, sklopke LUK ■ akumulatorji za vse tipe vozil - TOPLA, BOSCH svečke CHAMPION. BOSCH, PAL, NGK, EN KER motorna olja VALVOLINE, CASTROL, ELF, A RAL ■ dodatna oprema - prevleke - pokrovi koles -meglenke - dodatne luči in vsa ostala oprema Cene gum KUMHO: Možnost plačila na 6 obrokov 145/80 R12 155/70R13 175/70R13 175/65R14H 195/50 R15 V -5.117 SIT - 6.306 SIT -7.139 SIT 10.590 SIT 11.661 SIT KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Kliniko za male živali smo preselili na Ulico padlih borcev 23 v Ljubljani. Odprta je vsak delovnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila in nujne primere sprejemamo na novo telelefonsko številko 061/16-55-120. DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOMŽALE obvešča vse svoje člane, da bo po sklepu upravnega odbora REDNI LETNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA v sredo. 26. aprila 2000. v DOMU UPOKOJENCEV Domžale s pričetkom ob 14.30. Na občnem zboru bomo obravnavali dvoletno delo društva, t.j. od aprila 1998 do tega občnega zbora. Po občnem zboru bomo v počastitev Dneva upora proti okupatorju pripravili krajši kulturni program. To obvestilo velja kot vabilo članom društva upokojencev Domžale. Osebnih vabil ne bomo pošiljali. Predsednik VLJUDNO VABLJENI! Vinko Pecelj Vrtec »UR5a« vas vabi na ogled otro5Wh Izdelkov na temo: POZDRAVLJENA POMLAD Razstava bo v razstavnem prostoru domžalske kr\j£nice od 33.marca do 38.marca 3000. KD Jože Gostič - Homec vabi na predavanje z multivizijo TOMAŽ HUMAR -DAULAGIRI -1999 OŠ Preserje, četrtek, 30.3. ob 20. uri. Vabljenil DOMŽALE JUS-SECURITY d.o.o., DOMŽALE Tel.: 719-890. 041/638-007 AVTOŠOLA; kat. A, B, C in H VAROVANJE; prodaja, montaža in servis REDARSTVO; objekti, prireditve, lokali RAČUNOVODSKI SERVIS s p, doo Elekt. posta: jus-security@siol.net http://www.jus-security.8iTi.com V najem oddamo poslovni prostor - KNJIGOVODSKEMU SERVISU, j v izmeri 30 m2 po ceni 15 DEM/m2 (možno dodatno koriščenje hodnika). Prostori so v pritličju, obnovljeni, strankam je omogočen lasten vhod. ^^^^^"T^"™1 Pisne ponudbe sprejemamo na naslov Q B M O C NA Območne obrtne zbornice Kamnik, OBRTNA Tomšičeva 11, Kamnik, ali osebno. ZBORNICA Oodatne informacije dobite na tel. št. KAMNIK 83-91-738. IZREDNO UGODNE CENE TVVTNGO: 100.000 CLIO: 120.000 KANGOO: 120.000 ME GANE: 150.000 MEG. COUPE: 150.000 MEG. BREAK: 180.000 SCENIC: 180.000 LAGUNA: 200.000 KANGOO: DARILO VOZU L 1999 SIT CENEJE CENEJE CENEJE CENEJE CENEJE CENEJE CENEJE CENEJE SIT SIT SIT srr SIT SIT SIT ABS + RADIO RENAULT AUTO SET D.O.O. - SETNIKAR DRAGOMELJ 26, DOMŽALE TEL. PRODAJA VOZIL: 061/1627-111 TEL. PRODAJA REZ. DELOV: 061 /1627-222 TEL. SERVIS: 061/1627-333 ODPRTO: TRGOVINA; pon.-peL od 8. do 18. ure, sob. od 8. do 13. ure SERVIS: pon.-peL od 8. do 17. ure, sob. od 8. do 13. ure AKCLIAI AKCIJA! AKCIJA! popust 200.000 srr pri nakupu novega vozila če pripeljete vaše rabljeno vozilo, staro 10 let ali več. - vozilo mora biti registrirano - lastništvo najmanj 3 mesece UGODNI KREDITI T+4,25% OD 13-60 MESECEV STARO ZA NOVO; STARO ZA STARO Za delo na terenu (urejanje dvorišč, postavljanje ograj, montažo naših izdelkov) KV ah VK zidarja ali polagalca keramike, marmorja Pogoj za sprejem na delo je samostojnost pri delu, vozniški izpit »B« ali »c« kategorije. Prednost pri izbiri imajo kandidati s »c« kategorijo. Poizkusno delo en mesec. Plača po dogovoru (učinku). Zainteresirani lahko pokličejo glede dodatnih informacij po telefonu 061/735 408 od ponedeljka do sobote med 8. in 16. uro. CEMENTNI IZDELKI doo Vrba 7, 1225 Lukovica Uradni servis in prodajalec Mala Loka 15, 1230 Domžale Tel.: 061/16 27 100 najugodnejši krediti v tem trenutku Krediti brez pologa krediti na položnice krediti samo z osebno izkaznico super kredit t+o Podjetje Muller iz Ljubljane je dobavitelj vseh vrst izjemno trpežnih talnih oblog. Ponudba: * panelnl masivni in lamelni parketi * oljenl ladijski podi * laminatl z 20-letno tovarniško qarar\c\\o * antistatlčne ter ekološke tekstilne talne obloge * linolejl * elektro prevodne plastike * plute Idr. Ponudba obsega tudi nekaj tisoč vrst tapet (tekstilne, plastiflcirane, klasične, moderne, idr.) pokličite št.: 041/723 300 in obiščemo vas z vzorci. PALČNIK trgovina in storitve, d.o.o. Tržaška c. 6, SI - 3254 Podčetrtek, tel.: 063/810-90-00,810-90-01, faks: 063/829-571 B 20 + 40 - 45,6(1 m1 PALCNIK,d.o.o, Tržaška c. 6, 3254 Podčetrtek, ugodno prodaja pravico uporabe opremljenih APARTMAJEV v Zdravilišču Atomske Toplice - Atomska vas velikosti 39,45 m2, 43,10 m2 in 57,60 m2. Prav tako je možen nakup počitniških hiš - BRUNARIC velikosti 45,60 m2 z balkonom in 60,23 m2, ki jih gradimo za trg na zemljišču v sklopu zdraviliškega kampa - 600 m od hotela. INFORMACIJE: tel.: 063/810-90-00, 810-90-01, 041/622-477, faks: 063/829-571 K M M'K A HKINAKK A ■ 60,23 m' Q.° ■ PRES trade d.o.o 1236 TRZIN, Blatnica 3A KURILNO OLJE VEDNO NAJUGODNEJŠE CENE KURILNEGA OLJA 061 / 162-18-16 061 / 162-22-40 PREPRIČAJTE SE! KURILNO OUE ODGOVARJA VSEM EVROPSKIM STANDARDOM. VSEBNOST ŽVEPLA POD 0,05% DOKAZUJEMO S CERTIFIKATOM. ... in zeblo vas ne bo ... stran SPOROČILA AHAĆIČ Domžale, sitbvt« Prešernova 1/a, tel. 061/72-42-107 TRGOVINA faks: 061/719-475 prodajalna izdelkov gorenje .e tehnike gorenje - zamrzovalna skrinja III 40 I' (400 I) 66.652 SIT - zamrzovalna omara F 06 B (641) 33.268 SIT - sušilec perila - kondenzacijski \\ I 94 I 67.023 SIT - steklokeramični štedilnik (50 cm širine, rjav) 98.206 SIT - barvni TV Gorenje 51TH 39.960 SIT IZKORISTITE ZELO UGODNE CENE brezplačna dostava, možnost nakupa na več obrokov p^NMto»APARATov Odprto vsak dan od 8. do 19. ore, ob sobotah od 8. do 12. ure OBVESTILO LASTNIKOM MLADIH PSOV Kinološko društvo Domžale vabi lastnike mladih psov, starih do 6 mesecev, ne glede na pasmo, da se udeležijo male šole, ki jo v društvu organiziramo v mesecu aprilu 2000. Namen male šole je, da se mladi psi družijo med seboj in tako se s tem prepreči bojazljivost ali napadalnost do drugih psov in ljudi. V praktičnem delu pa lastnikom prikažemo pravilni pristop k igranju s predmetom, kar je zelo pomembno pri nadaljnji vzgoji oziroma šolanju psa in privajanju na okolico, v kateri se nahaja. Prvo srečanje bo brez psov v prostorih društvenega doma za Šumber-kom v torek, 4. aprila 2000, ob 17. uri, kjer bodo lastniki seznanjeni s pravilno prehrano, vzgojo in zdravstveno zaščito psov. Tega predavanja se lahko brezplačno udeležijo tudi tisti občani, ki še nimajo psa pa si tega nameravajo kupiti in potrebujejo nasvet o pasmi ali izbiranju mladiča. Praktično delo s psi se bo pričelo v petek, 7. aprila 2000, ob 17. uri na društvenem vadbišču. Vsak udeleženec naj poleg psa prinese s seboj njegovo najljubšo igračo in hrano (brikete) za nagrajevanje psa za dobro opravljeno delo. Tečaj bo potekal ob petkih ob 17. uri in sicer štirikrat zaporedoma. Cena tečaja je 5000 sit. V pričakovanju na srečanje z vami in vašim štirinožnim prijateljem vas pozdravljamo s KINOLOŠKIM POZDRAVOM informacije: tel. 711-037 Hribar GSM 041-579-089 KD Domžale: Komisija za šolanje Ljubljanska 85, Domžale Telefon: 711 229, 719 230 rs VELIKONOČNI IN PRVOMAJSKI Umag, 4 dni, polpenzion Poreč, 6 dni, polpenzion Crikvenica, 4 dni, polpenzion Rab, 4 dni, polpenzion Kukljica, 4 dni, polpenzion Eamffi IATA POOttAiĆFH* AOfHCUA PRAZNIKI od 12.500 SIT 16.250 SIT 9.400 SIT 10.200 SIT 9.400 SIT od od od ...i zc od 62.400 SIT leta zc od samo te od 59.900 SI I 49.000 SI I 110.500 SIT HALI - odhodi vsak teden <) ilni od 176.900 SIT, 14 dni od 185.100 SIT ( I PEK - počitnice /. letalom Velikonočni in prvomajski prazniki termini: 22.-27. 4. ali 27. 4.-2. 5. Teden počitnic rta Cipru Posebej ugodno /;i Otroke od 2. do 12 Tri dežele (Ciper, Izrael, Egipt) (štiri dni bivanja na Cipru, tridnevno križarjenje z ladjo v Egipt in Izrael, letalski prevoz) Pokličite in zahtevajte katalog! Posebni promocijski popusti do 10. aprila! Akciia za potovanja do 23. iuniia Los Angelcs i orohto Kuvajt. Johannesburg Bombav Peking llong Kong 7S.O0O.-X0.000.-94.000.-99.000.-100.000.-109.000.- Te cene ne veljajo v času od 20. do 24. aprila! Možnost plačila na obroke. Pokličite za natančnejše informacije! SERVISNO-PRODAJNI CENTER ŠKODA ŠKERJANEC Krumperška 21, Domžale telefon 724-40-85 NAGRADA ZA ZAUPANJE PRI NAKUPU VSEH MODELOV ŠKODA FELICIA mali oglasi • mali oglasi • mali GNOJ goveji, konjski, kompostni, prst, lesne sekance z dostavo, prodamo. Izposojamo motokultivatorje in rahljalcc okrasne trate in čistimo greznice in izposojamo kontejnerje - 5 m5. Tel.: 724-2056, 041 589-187. ŠIVILJSTVO VIDA GORIŠEK Testenova ulica 46, Loka pri Mengšu, 1234 Mengeš. Svetovanje in šivanje po naročilu, lahko tudi predelava in popravila ženskih oblačil. Tel.: 739-632. PRODAM obleko za obhajilo za fanta, starega 8 let. Rdcče-črna kombinacija. Tel.: 73I-749. SERVIS Šivalnih strojev, Kaju-hova 15, Preserje (v blizini Ke-misa). Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, v soboto: od 9. do 12. ure. Tel: 061/727-897. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-157, GSM 041/ 322-571. Izberite kvalitetno pohištvo, izdelano po meri! Liiz Karantania - Sedežne garniture, novi modeli, nove tkanine, žakard, mikrofibra, usnje... - Dnevni regali v hrastu, češnji... INakup po elementih. - Kuhinje svetovnega proizvajalca New forum, računalniško projektiranje, brezplačna dostava. - Jedilniške garniture proizvajalca Standhoff ugodno - Spalnice in otroške sobe. Garnitura JANJA Vse to v salonu Liiz Karantania Domžale, Antona Skoka 2, tel.: 710-130, Ljubljana, Topniška 5, tel.: 130-77-30 Delavnik: od 8. do 12. in od 15. do 19. ure IMEJTE UREJENO HIŠO IN VRT: - obrezovanje živih meja - obrezovanje, obžagovanje in posek dreves - košenje trave - čiščenje poslovnih in stanovanjskih prostorov. Naše storitve so kvalitetne in konkurenčne! GSM: 041 33-93-01. broz onan NOVI FIAT PUNTO Legenda prihodnosti MODELI NA ZALOGI: UGODNO KREDITIRANJE PC1NT0 60 3 VRATA 1.499.400 SIT oz. 60x32.544 SIT mesečno P0NTO 60 SX 3 VRATA 1.593.900 SIT oz. 60x34.605 SIT mesečno PCINT0 80 16 V ELX 3 VRATA 1.965.465 SIT oz. 60x42.637 SIT mesečno PdNTO 60 5 VRAT 1.581.000 SIT oz. 60x34.352 SIT mesečno POMTO 60 SX 5 VRAT 1.676.700 SIT oz. 60x36.403 SIT mesečno Možnost nakupa po sistemu staro za novo. Predstavitvene vožnje vsak dan od 8. do 18. ure. PRODAJA VOZIL: Lahovče 2, tel.: (»64/2529 070 SERVIS VOZIL: Lahovče 40, tel.: 064/2529 050 MAJDA LOKOSEK notarka Obveščam vas, da sem dne 10.03.2000 preselila notarsko pisarno iz Kolodvorske 8 na Kolodvorsko 6, v Domžalah. INTRO doo *jsb ta. 1000 Ujubliana SALON: 061 140 137? FAX 061 14032 87 SERVIS: 061 448290 Trgovina z gradbenim materialom Zg Stranje 1A. STAHOVICA TEL: 061/827-030, 827-035 FAKS: 061/827-045 e-mail: st&sam.si Podjetje za komercialni inženiring, d.o.o. Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b, DOMŽALE TEL: N.C.: 061/720-020 TRGOVINA: 061/720-560 FAKS: 061/713-288 e-mail: dom§sam.si http://www.sam.si OD OPEKE... DO STREŠNIKA - in še mnogo več ...11! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM PO UGODNIH CENAH NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO! • kritine: Hramov, Tondach, salonit, creaton in ostale • Armaturne mreže in betonsko železo • hidro in termo izolacije • Hobnike, tlakove e, betonska korita • apno, cement, maltit • Opeko in opečne izdelke vseh vrst • fasade in fasadne sisteme Ha it mit, Jub in Tim • Orodje in opremo za gradbeništvo • Schniedel dimnike • ter ostale artikle iz prodajnega asortimana GOTOVINSKI POPUSTI DO 16% IZKORISTITE AKCIJSKE CENE IN GOTOVINSKE POPUSTE NUDIMO VAM MOŽNOST DOSTAVE Z A VTOD VICi A LOM V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, oh sobotah pa od 7. do I 3. ure. V SAMU NISI NIKOLI SAM Internet: WWW.SAM.SI Združeni NAPREDEK • KOČNA • TABOR Super cene v prehrambenih trgovinah družbe Vel KEKSI ČOKOLADNI BISKVIT PIE 180g SIR LCA pakiran, cena za kg PIŠĆANĆJA BEDRA IN PRSA pakirano, cena za kg PIVO CELJSKI GROF 0,5 I, steklenica SUPER CENA SUPER CENA SUPER CENA V v SUPER CENA Za šport in prosti čas PRAŠEK PERSIL 600 g KOLO DAKOTA žensko KOLO KING FULL 2000 J/ 27.500. prodaja: blagovnica Vele, Mestni trg 1, Domžale ROLERJI SEATTLE 18.590 KOLO DAKOTA moško KOLO BMX 16 m V ■ _^rretađk ■ 27.500. 17.400 ROLERJI ORLANDO 14.690. VFI F W mm mm mm prijeten nakup