Knjievne novosti.
247
pravo naziranje veliko jasneje nego v privajenem izpolnjevanju cerkvenih dolnosti ali, postavim, ob politikih volitvah. Najbolj jasno se kae njegov zdravi skepti-cizem v veselem, vasi celo robatem humorju, ki se ne ustavi ne na pragu cerkve, ne upnia. Marijo in malega Jezusa je osvetlil s isto poezijo; iz odraslih svetnikov in svetnic, iz sv. Petra in sv. Coprijana, iz protov, upnikov in nun brije norce. Dokler so bili ljudje e ajdje . . ." tako se prienja prva verska bajka. Referent Slov. Naroda" je dobro opomnil, da so ljudje" tudi ostali ajdje. Ustvarili so si svoje male in velike bogove, natovorili so jim vse svoje loveke ednosti in slabosti ter jim nadodali le e razline reznaturne sile in pravice; vse je ostalo pri starem in duhovnik mora znati coprati kakor nekdaj, drugae ni zani; le ceremonije so se izpremenile. Vpraanje je, koliko je v teh verskih bajkah pravega narodnega blaga in koliko Trdinove fantazije. Jaz sem tega mnenja, da Trdina v Verskih bajkah" ni dodal tradiciji niesar iz svojega nego svoj neprimerljivi slog. Zdi se mi celo, da se je vasi malo preve natanko oklepal sporoila narodovega. Med bajkami in povestmi o Gorjancih nisem bral doslej ne ene, ki bi ne bila umetniki popolnoma zaokroena. Nekatere izmed verskih bajk pa so ali prezgodaj odsekane (kmetiki pripovedovalec je morda pozabil, kaj se je e potem zgodilo"), ali pa preve raztegnjene, znamenje, da so pozneji rodovi ali preblebetavi pripovedovalci dodajali iz svujega. Trdina je bajke samo e blagoslovil s svojim slogom, vasi se je malo ironino nasmehnil, ali tako narahlo, da lovek komaj opazi: drugae je pripovedoval, nego je. slial. V Bajkah in povestih" (tako je namre moje mnenje) pa je Trdina svoboden in stvarjajo umetnik. Iz snovi, in e mu je bila dana v e tako celotni in popolni obliki, je ustvaril nov umotvor, ki je isto njegova last. Ko bi bil Trdina napisal svoje povesti, kakor jih je slial, in napisal vse to in samo to, kar je slial, bi nam bil podal pa mnogo zanimivega narodnega blaga, umotvora pa najbr nobenega. To razodeva posebno lepo Kresna no", ena najimenitnejih povesti v prvem delu zbirke. V enotnem okviru je opisal Trdina vse skrivnosti in udovitosti kresne noi, razpletel in razreil celo vrsto motivov ter naposled v prijetnem umetnikem loku zakljuil krog. Kakor je v Verskih bajkah" oito, da je Trdina natanko spotoval ustno sporoilo, tako in e bolj oito je, da mu je bila v Bajkah in povestih" tradicija narodova le snov, ki jo je porabil in obdelal po svoje. Vse osebe, ki nam jih prikazuje Trdina godci, krmarice, kronjarji, kmetje so ivele resnino in morda e ive; Trdina jih je videl in je govoril njimi. Ali to nas ni ne briga: glavno je, da jih je videl Trdina z omi umetnika in da se je njih preprosto pripovedovanje v jeziku in slogu Trdinovem izpremenilo v umetnost.
(Konec pnh.)
Venec slovanskih povestij. Knjiga VIII. Tiskala in zaloila Gorika Tiskarna". A. Gabrek v Gorici. Cena K l"20, po poti K l'30. Knjiga prinaa prevode deseterih zanimivih daljih in manjih povesti priznanih slovanskih bele-tristov poleg izvirne rtice Zofke Jelovkove. Zares dosti izbornega tiva za majhen denar!
asopis za zgodovino in narodopisje. Izdalo Zgodovinsko drutvo v Mariboru. Uredil Anton Kaspret. Natisnila Cirilova tiskarna v Mariboru, 1904. v. 8. 224 str. Leto I. lani drutva ga dobe brezplano, za nelane 6 K.
Izvestja muzejskega" drutva za Kranjsko so dobila ob slovensko-nemki meji vrlega stanovskega tovaria, katerega se jim ni treba sramovati. Dne 18. suca 1903 se je selo 19 rodoljubov, veinoma profesorjev raznih mariborskih unih zavodov,
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si