Številka 261 TRST, v soboto 21. septembra 1907 Tečaj XXXII. m wm~ IZHAJA VSAKI DJJT tadl ob sabijali in praznikih ob 5., ob poMdeljklb ob ». zjotraj Po*aničue itevllke se prodajajo po 3 (0 ototink) v mnogih to baka m ah v Truta in okolici, Ljubljani, Gon«, Sranju, bt. Petru, Sežani, NabreŽini, 8v. Luciji, Tolminu, Ajdov&ćim, Postojni, Do rn t »ergu, golkanu itd. CENE OGLASOV se računajo po Tratah (iiroke 73 mm, visoke 2\ mm); za trgovinske in obrtne oglaae po 20 stotiak; za osmrtnice, zahvale, poslan ce, oglase denarnih zavodoT po &0 stot. Za oglase v tekstu li«ta do 5 vrat 20 K, vsaka na-daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. — Oglaue sprejema „in se ratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključne le upravi Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moć I VAROĆHIHA ZHAftA sa vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece C K —, na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. laroeiiu la uiilisko iiiaije idtiosti' stane: csioieno 15 20, pol leta 2*0 Vsi dopisi naj se pofiiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ae sprejemajo tn rokopM se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je po&iljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: nI. Glorcio Galatti 18 (Narodni dom>. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „E iinostu. — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica G orgio Galatti It. 18. PoStno-hranilnični račun št. 841*6^2. " ■ Tel«fon it«v. 1167--- Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". BRZOJAVNE VESTI. Jasna železnica povite plače. DUNAJ 20. Glasom nekega komunikeja dražbe južne železnice je upravni svet južne železnice že meseca junija načelno sklenil urediti plače uradnikov, poduradnikov in službenega osobja avstrijskih prog slično plačam pri državnih železnicah, ter uradnikov poduradnikov in službenega osobja ogrskih prog slično plačam in stanarini, ki se uvede pri ogrskih državnih železnicah. Tozadevni načrti se v bližjem času predlože upravnemu svetu. Po tem takem se uvedejo na avstrijskih progah plače in predznambe avstrijskih državnih železnic s poboljški določenimi od istih meseca aprila t. 1. in sicer bo vsak uslužbenec, že s 1. oktobrom t. 1. povišan v naslednjo stopinjo plače po razreditvi plač državne železnice s tozadevno stanarino, pri čemer bo uradnikom stanarina povišana, dočim ostane sedanja stanarina pri poduradnikih in služabnikih, katerih stanarina je sedaj skoraj izključno večja nego pri državnih železnicah. Kar se tiče delavcev in uradnikov avstrijskega omrežja, katerih plače so bile v zadniih letih večkrat povišane, predloži njihovo zastopstvo v prihodnjem tednu svoje želje v posebnem razgovoru. S to ureditvijo plač bo osebni proračun Južne železnice, ki se je že v zadnjih treh letih zvišal za letne 3 milijone, na novo obremenjen za tri milijone kron na leto. Uprava se nadeja, da pokrije to svoto s povišanjem tarifov, ki stopijo v veljavo s 1. oktobrom. Seveda se zamorejo nove odredbe uresničiti le tedaj, ako se pomiri sedanje gibanje med osebjem in se zajamči nemoteno nadaljevanje obrata. C. in kr. vojna mornarica. DUNAJ 20. Vojna ladija „Cesar Fran .Josip I"4 je dne 19. t. m. dospela v Nagasaki, kjer ostane štiri dni. Na krovu vse zdravo. Niieavstrijiki deželni zbor. DUNAJ 20. Na današnji se)i nižeav-strijskega deželnega zbora je bil predložen načrt novega deželnega volilnega reda, kakor ga je izdelal deželni odbor po ukazu deželnega zbora. Po tem načrtu se število mandatov poviša od 78 na 110. Dunaj dobi mesto sedanjih 22 mandatov 36 mandatov, ker odpade na manje gosto obljudene okraje več mandatov kakor doslej. Za deželo se razžiri volilna pravica s tem, da se uvede splošna kurija. Ista naj bi obsegla tri mestne volilne okraje. Volilno pravico bodo imeli toliko na deželi kolikor na Dunaju oni, ki pripadajo kaki občini in so tamkaj nastanjeni tri leta. Veliki knez Vladimir na Dunaju. DUNAJ 20. Ruski veliki knez Vladimir Aleksandrovič pride s svojo soprogo zadnje dni septembra semkaj. Veliki knez bo bival v cesarskem dvorcu. Moravski deželni zbor. BRNO 20. Socijalno-demokratični nujni predlog glede splošne, enake in direktne volilne pravice za deželni zbor je bil z veliko večino odklonjen. Posl. Sramek je na to v imenu narodno-katoliških poslancev izjavil, da umakne nujnost svojega v enaki stvari ulože-nega predloga in da želi, da se o tem predlogu razpravlja po poslovnem redu. Na to je deželni glavar v tem smislu podal svojo izjavo. (Hrup pri socijalnih demokratih) 20. september v Italiji. Rili 20. Narodni praznik se ie po vsej deželi slovesno praznoval. Kraljevi komisar je v imenu mesta Rima poslal kralju v Ra-conigi udanostno brzojavko, na katero je kralj milostno odgovoril. Požar. BEROLIN 20. V ulici Lehrter je nastal j požar, pri čemer je dve osebi zadušil dim, a : več jih je bilo težko ranjenih. Požar je nastal baje vsied tega, ker so se otroci, ki so bili sami doma, igrali z užigalicami. Cesar Viljem, kateremu so to takoj sporočili, dal se je o vsem obvestiti. Predpoludne se je cesarica podala v bolnico kjer se nahajajo žrtve katastrofe iz ulice Lehrter ter je izročila evangeljskemu ženskemu pomožaemu društvu znaten znesek za pogo-. relce. Potre ». REDLAND 20. (Kalifornija) Sinoči ob 5. in tri, četrt uri je bilo čuti tukaj močan potres. Škode ni napravil. Nesreča na želesnici. 30 mrtvih. MEKSIKO 20. Blizo postaje Encarna-| cion na progi Meksiko El Paso sta trčila skupaj osebni in tovorni vlak Sodi se, da je 30 oseb mrtvih, mnogo pa ranjenih. Manj- j kajo še uradni podatki. MEKSIKO 20. Kolikor se je dosedaj konstatovalo, je bilo povodom katastrofe pri j Encarnacion, kjer sta trčila skupaj brzovlak in tovorni vlak, 32 oseb mrtvih, 33 pa ranjenih. Obe lokomotivi in več vozov brzovla-ka je bilo razdrobljenih. Nesrečo je baje zakrivil strojevodja, ki se ni držal predpisov. Kuga. SAN FRANCISKO 20. Doslej je obolelo za kugo 35 oseb, od teh jih je umrlo 20.! Dvajset kuge sumljivih bolnikov se nahaja še pod zdravniškim nadzorstvom. Maroko. LONDON 20. „Reuterjev biro" poroča j iz Mogadorja: Inozemski konzuli so mnenja, I da lranco8ke ladije ne zadostujejo za varstvo Evropejcev in so zato izdali lastne odredbe v varstvo svojih kolonij. Rodovi so z neodločnostjo Mulej Hafida glede njegovega prodiranja zelo nezadovoljni, tako da mu nočejo pomagati celo oni rodovi, ki so ga proglasili sultanom. Mulej Hafid zahteva, da ne : dajo evropske velevlasti več nikakega povoda !za vznemirjanje v Casablanki in da umaknejo • Francozi svoje čete. Sultan prevzame pa kaznovanje rodov Sanja ter sklene s Franco-! ! zi mir. TANGER 20. (Agence Havas) Iz Ra-I bata poročajo 19. t. m. : Guverner je včeraj j francoskemu konzulu in poveljniku oklopnega< križarja „Admiral Aube" priobčil bližnji pri-[ hod sultanov. V noči od torka na sredo ie sultan spal v Sidi Kassenu, tri dni hoda od Rabata. TANGER 20. (Agence Havas) Vesti iz Laraša potrjujejo, da so bili dne 17. t. m. iz Tangerja v Laraš odišli poštni kuriiji napadeni od Raisulijevih ljudi. Petnajst jezdecev. ki pripadajo bržkone rodu Beni Arons, so štiri ure hoda od Tangerja ustavili angleškega in nemškega poštnega kurirja, ju zlo-stavili ter potem izpustili, ne da bi se dotaknili poštnih vreč; francoskemu kurirju so vzeli plašč in denar ter mu prerezali poštne vreče. Kuriija, ki je odšel v Rabat, pogrešajo. Rusija. 800 delavcev v preiskovalnem zaporu. BEROLIN 20. „Wolfov biro" poroča iz Lodza od 19. t. m.: Radi umora tovarnarja Silbersteina je bilo danes odvedenih t preiskovalni zapor vseh 800 delavcev. V predilnicah je zopet izbruhnil štrajk. Jahta „Stan dar t". PETROGRAD 20. Kakor se uradno poroča, so včeraj dvignili s pomočjo parni-kov revalske rusko-baltiške rešilne družbe carsko jahto „Standart", potem ko so izkrcali premog in zamašili razpoko. Jahto prepeljejo v kronstadski dok. S protestnega shoda „Narodne delavske organizacije" L Legitimacijski listki. Govor predsed. gospoda dr. Josipa Mandića. Socijalno demokratična stranka je prošlo nedeljo sklicala v anfiteatro Minerva organizirane težake, da pretresa žnjimi, kako naj bi se uveli na delu legitimacijski listki (tessere). Kako — to je bila koncentrična in najvažneja točka v zapričeti akciji. Socijalisti so izjavili : na način, ki bi ojačal solidarnost med težaki, na način, ki bi napravil kraj mržnji med delavci, končno na način, ki bi zagotovil vsakemu domačinu - težaku kos kruha ! S tem pa je bila izražena samo vna-nja forma, ker ni bilo dvoma že od početka, da uveden je legitimacij skih listkov, kakor predlagano od tukajšnjih socijalistov, ne bi imelo biti samo novo sredstvo v gospodarskem dviganju delavca - težaka, ampak tudi novo in to radikalno sredstvo za oslabljenje našega slovenskega narodnega delavca — v obče, naše narodne delavske organizacije še posebno. To bi imelo, praktično izvedeno, po intencijah tukajšnje socijalne demokracije biti končni efekt uvedenja legitimacij skih listkov. — Proti temu moramo, tovariši, protestirati kakor svobodni delavci in narodni aki. Kaj prav za prav ločejo socijalni de-mokratje z u vedenjem legitimacij skih listkov na delu ? Dovolite mi, pred vsem, da Vam pojasnim pomen in naravo teh leg. listkov. V drugih čisto industrijalnih deželah, posebno na Nemškem, pa tudi na Francoskem, so prijatelji delavstva spoznali, da je konkurencija tudi pri delavcih z vsakim dnem veča; spoznali so, da je imel Marx prav, ko je pisal, da se delavstvo ne more razvijati kakor treba radi delavcev samih, radi konkurencije, ki si jo, kakor vsa živa bitja, .tudi delavci delajo med seboj. Radi tega in v želji, da se delo ohrani domačemu elementu ter zagotovi zaslužek domačemu delavstvu in še le potem tujcem, z drugimi besedami : iz želje, da se regulira razmerje med delavcem samim, so posebno v Hamburgu, Genovi itd. uvedli t. z. legitimacijske listke, ki naj bi, izdani od poklicanih faktorjev, služili delavcu nasproti delodajalcem, tvrdkam, sploh . lokalnem tržišču kakor izkaznica, da ima dotičnik v prvi vrsti pravico biti uslužben v dotičnem mestu. Iz tega lahko razvidite, da so legitim. listki sami na sebi vsakega uvaževanja vredni. Zaradi tega je popolnoma neresnično in nepošteno od tukajšnje socij. demokracije ako širi tendencijozno vest, da smo mi proti ome- PODLISTEK. 13 Sokolinec. Sibirska povest. Ru»ki spisai Vladimir Koroienko. Eden vojakov me je sunil z bajonetom in me je samo lahko oprasnil i:a nogi; spotaknil sem se, pal — on na me. Ćezenj se je vrgel Makarov .. . Tedaj sem začutil, kako mi je nekaj gorkega priteklo čez obraz : jaz in Makarov sva se vzdignila, vojak ne... Jaz sem bil skočil pokoncu in sem se »zrl: dva naših sta biia splezala na skalo — =predaj je stal Saltanov, poveljnik kordona. Daleč je bil znan po deželi in vsi so se gn bali, celo domačini; marsikdo naših ljudi je bil pretrpel smrt. od njegove roke .. . Zdaj ni imelo priti tako — on sam ie bil izgubljen. Z nami 6ta bila dva Ćerkesa, hrabra in zvita in gibčna kakor mačke. Eden se je vrgel Saltanovu nasproti, sredi na skali sta trčila skup. Saltanov je ustrelil nanj iz revolverja, Cerkes je počeni I in oba sta pala po tleh ; drugi Cerkes je mislil, da je njegov tovariš mrtev, in je besen tekel tja. Komaj smo se bili zavedli, kaj se je zgodilo, ko je bil z enim mahom Saltanovu odrezal glavo ... Skočil je pokoncu, se režal : v roki je držal glavo grozovitega komandanta... Otrpli smo stali tu .. . Glasno je zaklical nekaj v svojem jeziku, jasno in jedko je odmeval klic. Zavihtel je glavo v zraku in jo v velikem loku zagnal ven v morje. Tiho je postalo pri nas, stali smo kakor okameneli in smo slišali, kako je palo nekaj v morje — bila je glava Saltanova. Tudi zadnji vojakov je bil negibno obstal na skali. Potem je zagnal puško od sebe, si pokril obraz z rokami in je zbežal. Nismo ga preganjali: „Bog s teboj, reši se !" BU je edini iz kordona, ki je ostal živ, kajti posadka je obstajala iz dvajset mož: trinajst njih se je bilo prepeljalo na ono stran, da se preskrbe z živežem, in se zavoljo vetra še niso bili povrnili, šest mož smo pobili mi. Vse je bilo že pri kraju iu vendar se še vedno nismo mogli zavedati, gledali smo drug drugega m vpraševali boječe, malodušno, trepetaj e: Kaj je bilo to ? Ali je bila resnica ali sen? Naenkrat smo zaslišali za seboj, tam, kjer smo ravnokar še ležali, stokati Borana. Prvi strel je bil zadel njega, zadel na smrt. Se kratek čas se je mučil; ko je zato-nilo solnce, je tudi njega zapustilo življenje .. . Stopili smo k njemu. Sedel je pod me-česnom, roko pritisnjeno na prsi, v očeh solze. Poklical me je k sebi: Pusti ljudi, da mi izkopljejo grob. — Saj zdaj se ne morete še peljati, ampak morate počakati noči, da ne trčite skupaj na morju z ostalimi vojaki. Pokopljite me torej preje — za božjo voljo !" »Kaj govoriš tu, ljubi Buran," sem rekel. „Kdo bo kopal živemu človeku grob ? Vzamemo te seboj na ono stran; in potem te bomo nesli na rokah naprej ... Kaj le misliš „Ne, svoji usodi ne odide nihče," je odvrnil stari ; „meni je bilo namenjeno, da bom ležal na tem otoku — prav tako — moje srce je to slutilo... Vse življenje me je vleklo proč iz Sibirije v Rusijo; ah, ko bi mogel umreti zdaj vsaj na sibirski zemlji, samo ne na tem otoku!" Strmel sem nad Buranom — Čisto drug je bil postal. Govoril je- razumno, pri polni zavesti; njegove oči so gledale jasno, samo glas mu je bil slab. Poklical nas je vse k sebi, nam povedal svoje poslednje odredbe in nam dal še nekaj njenim listkom, ker smo sploh proti delav stvu ! To je naravnost infamija ! Ravno naš današnji protest je najsvetleji dokaz, da smo mi za delavstvo, a da so proti delavstvu socijalni demokratje. ki se kakor „moderna" stranka hočejo vneti za čase cehovstva in različnih strokovnih korporacij in s tem monopolizirati „svobodno" delo po svoji volji na korist socij. demokratičnih organiziranih Italijanov in nekoliko Slovencev, a na največo škodo velike večine poštenih in narodno čutečih delavcev „Narodne delavske organizacije". Ne interes delavstva, ampak interes njihove stranke, njihove organizacije v katero hočejo z uvedenjem leg. listkov prisiliti vsakogar, ki hoče delati in noče vmreti od gladu, je glavni cilj te nove socij. „demokratične" vstanove. — Ne zboljšanje razmer mezde pri težakih, ampak zboljšanje in povečanje fonda socijalno demokratične stranke in njih prvakov, je pri tem vodilna misel. In to naj bo „delavska" politika ? In nam naj ne bo dovoljeno protestirati proti temu in se upreti z zobmi in nohti ?! Rojaki! Kako strankarska in nečlove-čanska je najnoveja zahteva tuk. socijalne demokratične stranke, kako se ista nahaja v največem protislovju s teoremi „svobodnega delau in kako bi, ako bi se v vsem javnem življenju postavili na najnoveje stališče „so-drugov", postali kmalu iluzorični vsi vzvišeni principi, izraženi tudi v naših državnih zakonih, v kolikor se tiče svobode dela in klica : — o tem Vam h čem pozneje govoriti. Dovolite mi, da se poprej bavim s praktično stranjo tega problema, da odgovorim na vpra šanje : „zakaj slovenski narodni delavci morajo na slovesen način protestirati proti temu socialističnemu manevru ? !" Koliko je industrijalnega delavstva v Avstriji. Statistični oddelek trgovskega minister-! stva poroča, da je bilo meseca maja 1906 v : Avstriji 12.594 industrijalnih podjetij, na ka-! terih je bilo uslužbenih 1,037.601 delavcev in sicer 728.920 moških in 308.681 ženskih; od teh je bilo 39.673 moških in 26.579 žen-, skih izpod 16 let starih. Po deželah jih odpada na Češko 432.874, na Niže Avstrijsko 300.654, na Moravsko 156.577, to je, na te tri dežele 890.105, ali 76 odstotkov od vsega industrijalnega delavstva v Avstriji. Nemci — ribiči v Dalmaciji. V dunajskih novinah čitamo, da je vlada dovolila delniško družbo „Dalmatia" za morsko ribarenje in trgovino v Dalmaciji. Sedež društva bo na Dunaju in delničarji so večinoma — Nemci. Ne vemo ali je vest resnična, ali ako je, potem nam je to nov dokaz, da v naši Dalmaciji ni podjetnega duha. Italijani iz kraljestva izkoriščajo tam sladkovodne sile, eni Nemci iščejo bogatstva v zemlji, drugi pak ga hočejo iskati v morju. Potem pa se mi pritožujemo radi poplave tujinstva, radi svojega siromaštva in radi sto drugih nevolj in nadlog ! Dogodki na Hrvatskem. Železničarski tečaj v Zagrebu. Ogrski minister za trgovino je sklenil staviti v proračun za bodoče leto svoto 30.000 K za ustanovljenje železničarskega tečaja v Zagrebu. Kadi povišanja števila hr- svetov : „Poslušajte, prijatelji," je dejal, „kaj vam povem, in dobro si zapomnite : vi poj-dete zdaj brez mene skoz Sibirijo in jaz bom moral ostati tu. Slabo stoji zdaj z vami, zelo slabo — slabše zato, ker je Saltanov umorjen. Glas o tem se bo hitro razširil — ne le do Irkutska, ne, tja v Rusijo bo letel... V Nikolajevsku bodo prežali na vas. Poslušajte me prijatelji, bodite previdni; trpite lakoto in mraz, a ogibajte se vasi in mest. Domačinov se ne bojte, ti vam ne store ničesar. Zdaj pa si zapomnite, kaj vam hočem povedati zaradi pota. Pred mestom Nikola-jevskim stoji dvorec ; tam biva naš dobrotnik, oskrbnik trgovca Tarhanova. Preje je kupče-val tukaj na Sokolinu z domačini, je prišel nekoč semkaj v gore in se je izgubil s svojim blagom. Z domačini pa je bil takrat v sporu in neslogi. Ko so le-ti videli, da se je bil vjel na ugodnem kraju, so planili čezenj in bili bi ga ubili, da nismo prišli mi takrat slučajno mimo, na begu s Sokolina ... Takrat sem bežal še prvikrat. Ko smo slišali v gozdu ruske klice na pomoč, smo tekli tja in smo osvobodili oskrbnika iz rok domačinov. Odtedaj povra-čuje izkazano mu pomoč. „Do konca svojega življenja se moram izkazati hvaležnega ljudem s Sokolina !" je dejal in ▼ resnici, odtedaj nam je izkazal marsikaj dobrega in našim -Hran II »JfiDLNOfeT« št. V Trstu dne 21. septembra 1 yt '7 te v, stavljenih za vse kategorije ter odkloniti zboljšanja le kaki posamični kategoriji. _ Dogodki na Ruskem. Nove utrdbe v Vladivostoku in Niko-lajevsku. Petrograjski „Borzni list" poroča, da se v Vladivostoku in Nikolajevsku zgradijo velike utrdbe, ki bodo stale 37 milijonov rubljev. Minister mornarice odstopi. Iz Petrograda poročajo, da odstopi povodom nezgode carske jahte sedanji minister vojne mornarice Diko v. Njegov naslednik postane baje admiral Bostroem. i>robne politične vesti. Sklicanje italijanske zbor niče. Iz Rima poročajo, da bosta zbornica in senat sklicana koncem meseca novembra, vprašanj. Iz njegovega govora se je 'zamoglo, Oprava P™ti bivšemu ministru Nasiju bo crpiti prepričanje, da smatra ogrska vlada i početkom januvarja 1908. n^odbena pogaianja za prekinjena. Nadalje. * ® °J1 ?a r* 1 Iz Sofije po- se je zamoglo iz Apponvi-jevih odgovorov r01^°1: y P£hl?.&klh ,se. Sovori> d* je ______ e poznati, da je bančno vprašanje izločeno iz vellk' k"ez Vladimir poskuša izposlovati, da 5akale Da konečno pogaianj, ker se je ogrska vlada uverila, da j 86 , S1*1?111 občinam v Bolgarski povrnejo ie ustanovljenje ogrske banke za sedaj stvar; cerkve mJ°}e- O vspehu te akcije ne ve se - - ničesar. Sodi se, da bo to vprasanje^mimster- stvu ugodna prilika da odstopi. — R u s k o-a ngleška pogodba. Kakor javljajo iz Petrograda, bo rusko* angleška pogodba objavljena dne 23 t. m. \atskih štipendistov poviša se dotacija za pf štanski tečaj na 109.000 kron. Hrvatje in ogrske narodnosti. „Pester Llovd* je priobčil članek o narodnostnih strankah, v katerem pravi mej drugim : Mi vemo za gotovo, da so narodnostne stranke ponudile Hrvatom svojo odkri to^rčno podporo v obstrukcijskem boju proti Madjarom. Mi vemo tudi, da Hrvatje, ki so do zadnjega hipa verjeli v kak kompromis z Madjari, niso hoteli v naprej s taktičnimi pogreški razdreti naklonjenosti večine nasproti takemu kompromisu in da so radi tega naprosto odklonili podporo narodnostnih! strank. _ Dogodki na Ogrskem. Grof Apponyi o nagodbenem vprašanju, Grof Albert Apponyi je — kakor javljajo iz Budimpešte — v klubu stranke ne-' odvisnosti razpravljal ves kompleks nagodbenih da je da bi moralo sodišče najeti takoj vsaj tobko moških moči in jih dobro plačevati, ako bi omenjene gospodične zapustile službo, kar menda dovolj jasno dokazuje, da sodišče njihovo delo potrebuje. Vzlic temu pa ima danes edino le ena plačo in še ta provizorično od meseca do meseca, dočim se morajo ostale truditi za jemnikov državo po devetih mesecih še vedno zastonj, tujce, ki zglasi ali napačno zglasi; enako se bode po" stopalo proti tistim, ki hišnih pol ne oddajo v določenem roku. Poleg tega popisovanja, ki se vrši enkrat na leto, ostanejo seveda obvezni tudi nadalje vsi predpisi, po katerih jo treba med letom v vsakem slučaju tekom 24 ur javiti redarstvu vsaktero spremembo na To postopanje sodne oblasti je za ugled katere se sprejme v službo. ali podnajemnikov itd., kakor tudi prih-jjajo v zasebne hiše in osebe. države uprav skrajno sramotno. S kako pra-! vico more ista zahtevati, da ji ravno ženske služijo toliko časa prezplačno ? Morda se ; bodo sodne oblasti sklicevale na to. da so pošiljati v ! gospodične ob nastopu podpisale nekak reverz, i v katerem so morale izjaviti, da za časa j prakticiranja ne bodo zahtevale odškodnine ; a tu treba pomisliti, da jim je bilo, kakor 1 že prej omenjeno, ob nastopu obljubljeno, da bo brezplačno prakticiranje trajalo k ve-čemu par mesecev, a da kmalu dobijo plačo. Za slovensko Šolo. Stariši, katerih otroci se niso vsprejeli v slovensko šolo pri sv. Jakobu ali kako nemško, ter bi hoteli iste paralelke v ulici S. Franeesco naj i se priglasijo v nedeljo 22. t. m. od 10. d«» ! 12. ure dopoludne v slovenski šoli pri sv. ! Jokobu. V Sežani se vidimo vidimo v nedeljo, dne 22. septembra t. 1. Gremo namreč na j veselico, katero uam priredi tamburaški odsek i pevskega društva Kolo4*. Večkrat smo že Sodne oblasti pa s svojo preveliko varč- i povdarjali, da znajo tamburaši skrbeti za za- nemožnosti. (Kjer jim kaže, so Madjari proti ločenju in za skupnost). Edina točka, radi katere je še potežkoč, je kvota. Ogrska vlada absolutno odklanja povišanje kvote in to tako odločno, da določi tudi sedanjo kvoto samo do leta 1917 ali pa odstopi. Volilna reforma na Ogrskem. Načrt volilne reforme na Ogrskem bo predložen ogrski zbornici najdalje do srede meseca uovembta. Zakonski načrt je gotov. Temelji na načelu, da ima pravico glasovanja : vsaki državljan, ki je dovršil 24. leto in ki j zna pisati in čitati. Posebno poglavje govori o volilnih imenikih in o samem volilnem redu. Zakonski načrt omeja tudi volilno a v to svrho, da zavarujejo madjarsko na- g^jne 8j je rodnost. Z zakonskim načrtom stopi ob enem' je pre(j Karakteristika italijanske duhov- ščine v — „ SlovencuV istem članku, v katerem je tako neusmiljeno zdelal škofa poreško-puljskega, daje med vsemi „vrlinami", ki dičijo g. Flappa, postavil njega katoličanstvo na zadnje mesto, je „Slovenec" podal tudi izgled v ilustracijo pravico,! italijanske duhovščine. Kakor tip iz te duhov- izbral znanega Dozo iz Italije, prihodom don Zanettija v Pulo v veljavo tudi nova razdelitev volilnih okra- j odločeval in imel prvo besedo med ondotnim jev. Na inteligenco se je jemalo poseben ozir, italijanskim klerom. Z žgočim sarkazmom i zlasti na ono, ki je izvršila kako srednjo pripoveduje „Slovenec", kako ta duhovnik, šolo (brez ljudskih učiteljev in občinskih be- onmm>Mf»>»TnnTn>finvimnwmTttf»f»T»' ■ Nujen poziv našim pevskim društvom. Na lanski skupščini »Zveze slovenskih pevskih društev« je bilo sklenjeno, naj se letošnja BkupšČi, a vrši v Trstu. Zveza prosi torej, da tržaška pevska društva dogovorno določijo dan za skupščino. Kadi burnih dogodkov v zadnjem času smo odlašali sklicanjem v to potrebnega posvetovanja, ^edaj pa je zadnji Čas, da se odločimo in sporočimo svoj sklep upravnemu odboru »Zveze«. V ta namen se nujno poživljajo naša pevska društva, naj pošljejo po enega ali dva odposlanca na posvetovanje, ki se bo vršilo v nedeljo, jutri zjutraj v uredništvi! ob 9. »Edinosti« uri tuZAS&A i \ Nasilneži. MALA 30-letni Jakob Magagna, 25 letni Anton Krebelj in 18 letni Alfred Rus sian so predsinočnjim okolu polunoči na trgu C*rlo Goldoni najeli izvcjščeka Karola Mayer-bergerja. Naročili so mu, naj jih pelie k sv. Ani. A komaj so bili v kočiji, so začeli prepevati. Kočijaž jih je pozval, naj bodo tiho. ker bi imel lahko še on sitnosti. A oni trije so začeli še bjlj vpiti. Kočijaž jih je še par-krat opozoril, da je petje prepovedano p noči in jih prosil, da naj bodo vendar mirni. Videči pa, da nič ne pomaga in da se oni trije le derejo naprej, je Mayerberger na trgu della Barriera vstavil in velel oni trojici iz stopiti, zahtevaje, da mu za izgubo časa. ki so mu jo provzročili, plačajo 40 stotink. S tem je bil pa ogenj v strehi : oni trije so v oddelku za nevročljive izjavili kočijažu, da mu ne plaćaio ničesar u ter so mu začeli celo groziti. Ker je na u» odpošiljatelji'neznani. Seznam^ priobči v pol-j kočijaž izjavil, da pokliče redarja, če mu lič- nem obsegu tukajšnji uradni list. Hišne pole. C. kr. redarstveno ravna- t plačajo, so mu zagrozili, da če to stori, go i tovo ne bo več vodil kočije. — Prišel je pa teljstvo razglaša: V smislu namestništvene na- slučajno tam mimo redar in pristopil k pre-redbe od 31. julija 1899. dež. zak. št. 22 j pirajoči se četvorici. Ko je izvedel, za kaj se so obvezani vpisati vsi hišni lastniki, upravi- gre, je enega iz trojice, in sicer onega, ki j* . ... l L ns i . 1. •••« r__l:i i li i i* • rii*AitltlOll o nof Atro m n» V,» r ie telji. oskrbniki, sekvestratorji ali njihovi namestniki v mestu in v predmestjih v to določene hišne pole, vse osebe, ki bivajo stalno ali začasno v njihovih hišah, in sicer po stanju 1. oktobra 1907. Naznanja se zategadelj, da se dobivajo omenjene hišne pole pri zglasilnem uradu c. kr. redarstvenega ravnateljstva (Via Caserma št. 7 vrata 5), pri katerem je iste pravilno izpolnjene najpozneje do 15. oktobra t, 1. zopet oddati. Ako v kakem poslopju nihče ne stanuje, označiti je to v hišni poli. Tiskovine hišnih pol se izdajajo brezplačno v dvojnih iztisih, katerih eden je namenjen redarstve-nemu ravnateljstvu, drugi pa statističoo-ana-grafičnemu uradu mestnega magistrata; oba iztisa je istočasno vrniti. Navodila, kako je hišne pole izpolniti, so tiskana na istih. Opo- bil najhu]ši, proglasil aretovanini. Na to ic pa Magagna skočil proti redarju, ga vdaril po obrazu in mu skušal iztrgati aretovanegs iz rok. Tudi Mayerberger je bil udarjen s pestjo po obrazu. — Slednjič so bili pa vendar vsi trije odvedeni na policijo, vzeti na zapisnik in pridržani v zaporu. — Vsi trije so policiji, kakor tudi sodniji dobro znani ptički. Magagna in Krebelj sita celo izgnana iz Tista. Eden napadalcev aretovan. Pred par dnevi emo poročali, kako je bil neki Benčič. idoži v družbi z lahkoživko Viljelmino Boni-taccio, v ulici della Cattedrale napaden po dveh zlikovcih, ki sta pahnila nanj Viljelmim« in potem pobegnila. Kakor smo že oni dan poročali, ]e bila tudi Viljelmina zbežala za njima in je Benčič potem konstatoval, da mu kateri zarja se, da se bode kaznovalo vsakogar," ki manjka novčarka, v kateri je imel 30 kron najemnikov, podnajemnikov, obrtnikov itd. ne denarja. Razumel je takoj, da je bila Vijjel- V Trstu dne 21. septembra 19U7 »EDINOST« štev, 261 Stran lil mina dogovorjena z napadalcema. — No. da ga je vedno nosil pri sebi. Segulin je de-Vihelmina je bila še isti večer aretovana v jal, da je imel Zappettim vedno pri sebi dva ,,ki beznici v ulici di Crosada. — Predsi- noža: enega malega in enega velicega. Na „očniim ie bil pa aretovan 26-letni kotlar predsednikovo vprašanje, kako da on to ve, Dumlnik C., ker je dognano, da je on edeni je Segulin dejal : „ Mi, težaki imamo vedno onih dveh, ki sta dogovorno z Viljelmino na- dva noža pri sebi: enega malega in enega ila Benčica j velicega !u Na zopetno vprašanje predsednika, 'Tat Marija Gorza, stanujoča v ulici j je ponovil : „Vsi mi težaki, vsi imamo dva della Pescheria št. 6, je prijavila včeraj pred- i noža!» In več ni vedel povedati. A ko ga je poludne na policiji sledeči dogodek: 26 letni zastopnik zasebne stranke vprašal če rabijo se jg ygfi flBg|) jj jgj u jra 39 Jlninar Ivan S. ie bil nekaj časa pri njej najteiaki i»te nože na delu, ie dejal - „Ko dela- ^ stanovanju. Pred par dnevi je pa izginil, a J mo, rabimo malega a ko gremo na sprehod, - adnesel ie seboj 2 srebrni uri, rebrno veri-; velicega!" — Segulm ie na to odstopil in . .. . ^ 1__JI _ ■__a„1 _ J „ ^ .. r, , Pmnnmnin trphfl Ha 10 ull Ulica Industrh 653 (vogal ul Vespuci) TRST Sveie blago. — Poštena cena. Danes (sobota) se odpre PrOdOjdllHI jgStUill nova sladčičarna OIUSEFPE WEBER v ulici Carlo Ghega štev. 4 žico^Lkaj druRih p"red"metov 'in 9 kron de-i ostal v dvorani. Pripomniti treba, da je ---------—-------------., nana Oni da L 4H kron škode ^ j jako pijan. - Takoj za ,e b.l zasl.šan GOSPGfl. Ml VEDELA M Mili 7 TMl saenec ur. A-jimtb. a.u je uu registrovana zadruga z omejeno zavezo--------— 7cina9 \v. in ijozfimspi) m, mirite in in ra2t>»odaja na debelo In drobne- TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST V i s dell'Acque 5tv. 6. (laSprOti KalTč CeitlU:.'. Vr ' k iziior frf.ncuHkega šampanjca, penečih dezertn; ti-lijnnskih in avstro-oprskih vin Bordeaux, Bu turder renskih vin, Mosella in Chianti. — Bnir Vcrjafe, rKzna žganjn ter posebni pristni tropinovei alivovec in brinjevee — Izdelki 1. vrate, doSli i dotičnih krajev. Vsaka naročba^e takoj izvrši. Kaz zahtevo i: Nezanesljiva shramba. Lucija Sva- zdravniški izvedenec nelo, bivajoča v Grižnianu, je bila prišla razlagal učinke alkohola na spomin in govo- predvčerajšniim v v Trst. Imela se je ril o Cettinovib trditvah, da se nektenh stvari vrniti še nekaj ki ima prodaialnico ------ ----------- , , ,. . . , m „ . , da bi jej držala v shrambi omot obleke in I Segulm dejal: „Toženec vam ni zmd pove- J J ..... 1*1 1 n. 1__- n.-oHctl TT i I« r\ CD nI n registrovana zadruga z omejeno vabi svoje zadružnike na občni zbor ki se bo vršil Usaka ekonomična družina —• nakupi — EEMOUTH treba nositi vedno in povsodi seboj. Prodajalka kruha je rada vstregla tej prošnji. A ko je Lucija Svanelo par ur pozneje prišla k njej po svoje stvari, ie prodajalka kruha iz- mi pijani se spominjamo vse m ničesar ! Na to je predsednik vkazal, da se ga pridrži na razpolago sedišča. Pozneje je pa predsednik javil da je sodni dvor Šegulina discipli- iavila, da ona ne ve Dičesar o omotu, ne o naruim potom obsodil na 3 dni zapora, a ker * - . -r 1 1 * T i__( 1 _ S___nsnnlll CJMintm 111 nmvip 1 bo kosiri grozdja, da Lucija sploh ni nič izro-|je še potem psoval sodmjo m pravica, bo. čila njej. - Lucija Svanelo je šla na poli- j proti njemu radi tega uvedeno posebno ka- • rij j in tam prijavila dogodek. i žensko postopanje. • Tatvina z vlomom. Neznani tatovi so O pol eni uri popoludne je predsednik včeraj predpoludne vlomili v stanovanje Jo '«prekinil razpravo in izjavil da bo nadaljevala j sipine Costanzo v ulici del Volto št. 6 in od- danes. Popoludne bo že izrečena obsodba, draeoceno9t''9kupni 'redno8tl; Društvene vesti in zabave. I Poskus samomora. 80 letni Vincencij; V Sežano! V nedeljo dne 22. p^dSf ep'u ^ r%J:£o ^! septembra priredi tamburaški odsek kisimo. Bil je k njemu pozvan zdravnik se ,Kola4 VellKO VeSellCO 8 petjem, tam- zdravniške postaje, ki mu je izpral želodec in bliranjem, ŠaljlVO pOŠtO, 8reČ0l0V0m dal prenesti v mestno bolnišnico. Stare« jn plesom V HOVi dvorani g. GllŠtina trpi za neko neozdravljivo srčno boleznijo. rpstavrant nri ZvP7di' V Sežani Za-Bmeinloa A „To pa res ni lepo od tebe: reSiaVrani „pri » d®Zan'* « jženil si se, pa mi nisi niti poslal obvestila!" — Cetek OD 4. UN pOpOl VStOpnina 50 8t. B : „To je že res! Pa kaj kočeš : ko človek napravi gfl tamburaši 80 naprOSOni da pridejo kako neumnost, res ni treba, da bi to vedel ves y nede|Jo toino ob 12. jn pol U H popo- Koledar in vreme. Danes: Matevž, apostol ludne ¥ društvene prostore, ul. S. FranCOSCO 2. cvanglist; Blagoslav; Razina. Jutri: Evstahij, mu-! Izlet na Trsteli, ki ga je imela prire- Cel/.ius — Vreme včeraj: lepo .jutn v nedeljo dne 22. t. m., Odpade. I o „ _ --,,vv liko v obvestilo Članom. Zasedauje porotnega sodišča. izlet „učiteljskega društva za Trst Radi zločina zavratnega umora. in okolico", bo, kakor že javljeno včeraj, Ta razprava je nadaljevala včeraj in ^ 22. t. m. Odhod Trst drž. kolodvor ob konča še le danes/Zaslišanih je bilo ogromno ozir- 7.25 zjutra). Trst-Pi^acina (Dornberg)- število prič. Će bi hoteli navesti, pa bodi si Ajdovščina-Branica-Stanjel Trst. Skupen obed tudi na kratko, izjave vseh prič, ki so bile oh P°P-, v gostilni „pod skalo v Vipavi, zaslišane, bi ne imeli dovolj prostora v treh ~ Prijatelji učiteljsiva, ljubitelji čistega številkah „Edinosti". Navedli smo včeraj le zdravega humorja in lepe pesmi, um-izjave glavnih prič, ki trdijo, da je Cettin grozdja pred trgatvijo m po, — po- z»b< del Zappettiniia z nožem v mirnem raz uovno : dobro došli . govoru, brez prepira, torej zavratno, da je že lmenovanje na "VOdu družbe SV. A^l^^Ul nrei obljubljal, da mora nekoga vmoriti in pa Cirila in Metod.ja. V zadnji odborovi seji UCIdVSM da ;e vkupil nož nalašč za ta zločin. Pred družbe sv. Cinla m Metodija so se izvršila v društvenih prostorih v Vrdell štev. 794t DNEVNI KED: 1.) Volitev načelstva. 2.) „ nadzorništva. Ako občni zbor ne bi bil sklepčen, skliče s-e 1 uro pozneje drugi obeai zbor, koji je sklepčen ne glede na Število navzočih. p». koSa,o grozdJ»> da _bi Je| tega bilo ^ J*^ ^ ^ .»T dne 29. septembra 190/ Ob 4. „op. v velikem skladiš£u v ulici San Nicol6 12 Buteljke rReklamu od l litra 55 krajcarjev. Nepremenjeni tip. — Znamka neprekosljiva. Razpis službe. Podpisano Županstvo razpisuje službo občinskega zdravnika z letno plačo 1600 kron. Tukajšnji zdravnik ima svojo lekarno, velik delokrog, ob- f ; segajoč ves kobariaki sodni okraj, ceplje-• nje koz in mnogo drugih postranskih ! zaslužkov. Ponudbe naj se dopošljejo na tukaj-! nje županstvo do 15. oktobra t. 1. j Županstvo v Kobaridu dne 15. septembra 1907, Tovarna pohištva ulica delta Česa it. 46 ZAL0 O A : Piazza Rosario št. Katalogi načrti in proračuni i Delavci! Pristopite k narodni organizaciji! UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. Izdiranje zobov brez sledeča imenovanja: za Trst g. Ciril 4aeane po branitelju odv. dru. Robba, so pa . T. , ... , . bil^ zaslišane nektere priče, ki so trdile, da Petrove izprašan učit. kandidat m g.ca j ie Zappettini žalil toženca, ga prijel za vrat K o z a l k a Goli izprašana učit. kandidati- ■ in o* celo vdaril ter da ga je toženec še le ™ 5 ~ 2« vrtec v Hrastniku gdč Alojzija potim zabodel z nožem. Najvažneje je pa, da luster vrtnanca; za drugi vrtec, ki se ri -atelji toženčevi, ki se prištevajo socijali.tični ustanavlja, pa g.ca Marija Pogiajenova vrtna-^ra.iki, terorizirajo priče, ki se ne izrekajo v rica ; za vrtec na Jesenicah vrtnanca gdč. ;jril"g tožencu. Že včeraj smo poročali, kako Angela Rekarjeva. ^^^ je jiriča Josipina Slataper povedala na raz- DarOVi . .vi da se boji, ker da so ji socijalisti pet „ . \ . T dni uotem ko je bila zaslišana pri preisko- Za knjižnico „CiUlmce pn sv. Ja-valnem sodniku, lučali kamenje v dvorišče in ^obu daroval je g. Vatovec Josip 1 roman vpil« na nien naslov razne psovke. Vsled te- ™ 1 povest. Zahvaljujoč se za ta dar, obrača sa, m sicer iz strahu pred socijalisti 8e je , se odbor „Č.talmce do vseli rodoljubom in r. ^ poselila od sv, Jakoba. rodoljubfanj proseč podpore za knjižnico. S A pri netilo se je še huje: Prediraj* Posveto k svobod,! je nase gedo: zato vsak šnjuji predpoludne je bil zaslišan kakor priča . rodoljub pomagaj po svoji moči. da se enkrat x i ? Er^ij •to eev mm — ^ s. vsake bolečine ▼ zobarsktn UUMi Sr. J. Čermik»j. fcsdter TRST uifca d«Ha Ciutm M«r. 16, B. Antonio Mlekarna Romans v Postir Romansu (Fuplanija) l Preskrbljena z najnovejšimi parnimi stroji za filtriranje, pastevriziranje in hlajenje mleka potom nizke temperature in za izdelovanje masla. Prodaj&lnice: TRST, ulica Bolvedere 24 — GRADEŽ: Obrežje. Pristno sveže mleko dospe trikrat na dan. POSTREŽBA NA DOM. i i j i Pertota ie darovala tv-rdka Ivan Martelanc ^ Na Poganskem nadaljevargu raz^ tvnm J kron 10 za ; rj* eje pa Folk sam pristopil k ograji in L *. j pov, 1 al, da so na ubci blizu sodišča pristopili .Dijaško podp. društvo ■ K m mu nekteri socijalisti in mu grozili, češ, ; Wostl iz GOPisIlO« Ja i «>do že oni poskrbeli, da bo tudi on se- del i^manje 6 mesecev. Mej temi da je spo- x Goriški neodrešenci so več nego zn/ iva : nekega Gvidona Maffioli in Ljude čudni patrom. V kavarnah na shodih m povit* Ooccagna. Zastopnik državnega pravd- sebno pa v svojih listih zabavljajo neprene-;tw;i dr. Barzal je — to slišavši — izjavil, borna čež nemščino, dejanski jo pa pomagajo ia -- bo postopalo proti grozilcem. razširjati v Gorici, kar jasno dokazuje na-Včeraj v jutro je pa priča Mussatto, ki stopni slučaj. Zavod za povzdigo obrti v - liil zaslišan predvčerajšnjim, prijavil pred- Gorici je napravil v prostorih trgovske in edniku razprave, da so ga blizu vrta na obrtne zbornice neko razstavo. Da bi raz-Lip-kem trgu vstarsli trije ali štirje socijali- stava imela večjo privlačnost, napravili so >t»: Eden teh da ga je vdaril s pestjo po na vrtu restavracijo in jo dali trdi Nemki -v *Hini in mu rekel : rPotem ko bo Cetrin Dori Muller v najem. Ta, kakor praktična -b o en. ti bomo polomili noge Predsednik Germanka zna to okolŠčino dobro izkoriščati. iiu e svetoval, naj prijavi dogodek policiji. Zvečer godba, predstavljajo se razni nemški ^s'opnik državnega pravdništva je pa zahte- in l«ški rVolksaogerji-i s pikantnimi kupleti v»ij, ia se takoj uvede preiskava o tem do- in še prijetneiim kretanjem. Sedaj gostuje T0,iku. da bo moglo državno pravdništvo po-(tam neki nemški variete, ki je s svojimi re-to ti proti tem individuvoni. Hranitelj dr. klamnimi letaki v nemškem in laškim jeziku Pni-cber se ,e pridružil tej zahtevi iz izjavil, I poplavil mesto, vse urade iu javne lokale, ia odklanja vsako solidarnost s temi ljudmi, j Kdo pa obiskuje te^ predstave raznih tingel- — ki na ta način Je škoduje,o obtožencu. Ka to je pa pristopila k ograji PETER VERČON auioriz. pečarski mojster Trst, ulica Chiozza št. 18-14 - TELEFON štev. 19-32 = NAJVEČJA TOVARNA v štedilnih ognjišč TRSTU v vseh oblikah in veličinah od navadnih do najbolj kompliciranih načrtov. IK ZALOGA glinastih peči iz prvih čeških tovarn v vseh veličinah, načrtih in barvah. s vpostavijanjem v mesta In n* deželi po lastnih, zato izurjenih monterjih. POklad S nje xidov x belimi Email ploSiieaml za kutiinje, kopeljne sobe, klonete itd. St ** O 8* fl» 0< P o i Dalmatia = Prva trgovinska družba == SESLIM & 0. TRST — Borzni trg 3 — TRST Komisije in zastopstva izključno dalmatinskih izdelkov, kakor : žganje, maraSkin, vina (Opollo in proseški način) oljkino olje, ma-raSkc, mandeljni, sardine, sardele, jedila v konservah, hrizantem. med, borovje seme, kože, volna, steklina itd. itd. Iščejo se zastopniki. tangelnov, kjer se sliši večidel le pokvarjena Ana ; nemščina ? Stalni obiskovalci teh mnogokrat ( / a p,, e t trn i. svaki iii a vmorjenega. ki" je bila za- nemoraličnih predstav so (izvzemši nekaj vo-| -lišaoa kakor priča že predvčerajšnjim. Pri- jaštva) največji in naj strastne j ši laški zagn--•opivša k ograji, je povedala predsedniku, da ženci in njih družine, kateri ploskajo puhlim^ i > priča Evgenija .Tellussich izjavila, da ne nemškim proizvajanjem kakor zbesneh. In ti na sodišče, ker da se boji. Zastopnik liudje predstavljajo italijanstvo v Gorici .^ 'irž^ ■ nega pravdništva ie na to vskliknil: „Se- Kriče, da so Slovenci barbari; oni pa z njih) \a mamo že dokaze, da se pri tej razpravi namišljeno dvetisočletno kulturo, s katero se; ^^ ri razvna terorizem!" !povsod bahajo in jo imajo vedno na lezikuJ r Predzadnji, ki je bil zaslišan kakor pri- derejo poslufiat eksotične problematične ger-j a. i • bil Just Segulin. In ta je moral iz manske „Bankelsangerje", med tem kose jih. ^odurt dv< rane v zapor. Bil je pozvan nam- v laškem gledališču, kjer so včMili prav, i eč. Ia priča o dejstvu, da li je imel pokorni dobre predstave, redko kedaj vidi. rojte Zupf*ettibi nož pri "sebi, kar nektere priče se solit s svojim italijanstvom m svojo ibv utuo izključujejo, do^im druge trdijo, kulturo. Materijal za stavbinska dela po Jako ugodnih cenah Lodovieo Ba§tianc% TRST, ulica Solitario 2 -- Tel. 1654 tehničnih potrsbiHn. Stran IV ,eDINOSTc štev. 261 V Trstu dne 21 septembra 1*H>7 OTEL BALKAK ".SSi-laj.l! HOTEL BALKAA x Nadebudna mladina. — V Gorici imamo najnovejšo demonstracijo vsak večer po Bedmi, ki navadno traja do devetih in tudi Črez. Ob sedmih se namreč zbira vsa mula-rija, kar io je v Pristavi ter v bližnjih ulicah ; navadno se jej pridružuje tudi ona iz Korenja in iz postranskih ulic, tako, da se jih nabira do sto in več. Potem krožijo v kolobaru po ulicah Vaccano, sv. Antona, črez Korenjski trg skozi ulico Formica, kričaje na vse grlo „Abbasso la camorra! Abbasso il gobbo !M (To je župan in državni poslanec dr. Marani), „Viva il socialismo ! Viva la li bert& !w itd. Ti junaki imajo tudi vse žepe polne kamenja, katerega rabijo, ako se je kdo vprl temu divjemu kričanju in razgrajanju. Eden teh fantalinov se je izrazil, da pojdejo kričat tudi pod stanovanje županovo, kakor hitro bo popravljena gosposka ulica; Bedaj da ne morejo, ker je ta založena s kamenjem. Stanovalci onih krajev so se pritožili na policiji proti temu divjanju in vprašali, zakaj da se tam ne vidi nikdar nobenega stražnika ? Načelnik policijskemu oddelku je dal enostavni odgovor, da nima zadosti močij, ker od 20 stražnikov, ki so mu na razpolago, jih je vedno 10 v službi po mestu, po eden na postajah, druge se rabi drugače in nekateri morajo počivati po trudapolni službi. Število policijskih stražnikov se mora v Gorici na vsak način primerno zvišati, ker drugače ni več mogoče vzdrževati javnega reda. x Krojaški delavci v Gorici mislijo stavkati, ako jim gospodarji ne povišajo mezde. V demokratičnem društvu imajo posvetovanja in pogovore, kjer jih tudi silijo in pripravljajo na lastno organizacijo. Pripoznati in potrditi se mora, da so krojaški delavci pri današnji draginji premalo plačani. Slovenski gospodarji so tudi že imeli zaupen Bhod in so principijelno sklenili povišati 6vojim delavcem dnino. Radi tega bodo primorani tudi sami primerno podražiti izdelovanje obleke. Lahi pa nočejo o kakem povišanju dnine nič slišati; posebno se temu vpira neki židovski grosist, ki ima zalogo zgotovljene obleke tudi v Trstu. Vse se draži, vsakemu se viša zaslužek, le zasebnim uradnikom ne, ti so prisiljeni delati za borno plačo od ranega jutra do poznega večera. Ako uočeš, pusti, saj je dosti drugih na razpolago, ki so pripravljeni vstopiti za manjšo plačo — se glasi navadno odgovor, ako kateri prosi za povišanje zaslužka. Vesti iz Istre. Kakor v Trstu! Iz Čresa. Kakor v Trstu smo morali tudi Hrvatje v Čresu sami preskrbeti hrvatsko šolo. Otvorila nam jo je naša šolska družba, in dan otvorjenja, 14. september, ni bil za naše Italijane nič manji udarec nego dan 14. maja, naše sijajne zmage na državnozborskih volitvah. Udarec fiktivnemu italijanstvu Čresa pa je v tem, da se je v našo hrvatsko šolo vpisalo nič manje nego 240 otrok. Za 240 otrok nista hotela preskrbeti šole ne dežela ne država in v tem je isti škandal kakor pri vas v Trstu. Se nekaj značilnega je treba zabeležiti. O naših takozvanih Italijanih je znano, da so demonstracije in razgrajanja njihov element, ali na dan otvoritve hrvatske šole in vzlic silnemu navalu otročičev so ostali mirni, in niso niti črbnili besedice, ni maknili s prstom. To je pomembno, ker kaže, kako se je naše ljudstvo jelo zavedati in jelo imponirati svojim sovražnikom in — izdajicam. Letina v Istri. Če tudi je bilo v tem letu tu pa tam toče, vendar bo letošnja trgatev v obče jako dobra, toliko glede kakovosti, kolikor kolikosti. Vinogradniki pravijo, da take letine ni bilo že 40 let. Lanjskega vina ni skoro nič več na razpolago. Priporoča se trgovcem, da kupujejo direktno od vinogradnikov toliko grozdje, kolikor mošt ali vino. Bodo dobro postreženi. Trgatev se prične ta teden. Ako kdo želi obvestila o cenah, naj se obrne do „Gosp. društva" v Pazinu, ki mu brezplačno poda informacije. Glavna skupščina učiteljskega društva „Narodna Prosvjeta" se bo vršila! dne 5. in 6. oktobra v Pazinu v prostorih Narodnega doma". V soboto bo oficijelni del skupščine, na kateri bodo imeli pristop samo členi in povabljeni gostje. Zvečer bo koncert. V nedeljo ob 10. uri predpoludne bo javni del skupščine, na kateri bodo imeli pristop členi društva, drugi učitelji in učiteljice ter prijavljeni gostje. Na dnevni red pridejo razprave, ki so bile vsaj osem dni poprej prijavljene odboru, ako jih je vsprejel oficijelni del skupščine. V istih dveh dneh bo tudi sestanek „Udruge Družbinega učitelj stva". Iz Buzeta. Upravni odbor našega „Narodnega doma" je razposlal društvom to-le okrožnico: Domovinska dolžnost nam nalaga, da radostnim srcem naznanimo temu slavnemu društvu, da se gradnja „Narodnega doma" pod mestom Buzetom bliža kraju, da bomo mogli skoro izročiti istega v službo naroda, ki ga je z velikimi žrtvami in Še z vt čo ljubeznijo privel ravnokar pod streho. Mnoge nade stavljamo vaqj : to bo zares ognjišče, okoli katerega se bo grel po borbi izmučeni naš hrvatski in slovenski narod; bo ugodno shajali&če in zbirališče junaško pravih borilcev narodnih ; ob enem bo kram prosvete in tako porok boljih dni j. Veličanstveno se dviga izpod črnih zidov Buzeta in bo vedno govoril vsem glasno in jasno : spominjaj se nasiLa. storjenega hrvatskemu okoličanskemu ljudstvu in narodu vsemu ! Vrtani, čas je že ! Da to naglasimo čim izraziteje, je naša želja, da se na dan otvorjenja našega „Narodnega doma", 13. oktobra, sestane v njem čim več naroda, domačega in daljnega, da pokažemo s številom slovansko kri in slavo. V to svrho čast nam je pozvati to slavno društvo, da v program svojih bodočih izletov stavi vsakako izlet v Buzet, na čemer se že v naprej zahvaljujemo vzklikom : Vsa naša društva na dan otvorjenja ».Narodnega dotnau v Buzetu! Dobro došla v bratsko kolo in naj najdejo tolažbe v našem objemu ! Vesti iz Kranjske. CLlll. odborova seja „Slovenske Matice" se bo vršila v Ljubljani v sredo, dne 25. septembra 1907. z nastopnim dnevnim redom : 1. Naznanilo predse ništva ; 2. Voli* tev društvenega predsednika ; 3. Potrdilo zapisnika o 152. odborovi seji ; 4. Poročilo o zahtevi g. prof. v pok. J. Jesenka, da se mu izroči iz zapuščine Antona Kneza tretjino deležev „Narodne tiskarne" ; 5. Tajnikovo poročilo : 6. Eventuvalia. Razne vesti. Sedemdesetletnico svojega rojstva je slavil v torek dne 17. t. m. vpokojeni vse-učiliščni profesor dr. Johannes Frischauf, znani planinec in prijatelj slovenskega ljudstva. — I Urad za informacije v vseh vprašanjih tičočih se vojaščine od komtfteitie oblasti xa to pooblaščen daje vsa potreb >a navodila, spadajoča v vojaške poule ter »prejema v oskrbo in nauk vse mladeniče, kateri se po § 65 obrambenega zakona žel6 usposobiti za enoletne dobrovoljce. Natančneja ustni ena in pismena pojasnila daje Minič, Zagreb Kapucinska ulica št. 11. I Pozor gospe ! Čast mi je javiti svoji cenjeni kljei;. teli, da prodajam prave izvirne vzor. ce iz Pariza in Dunaja; tudi vspre jemam vsako naročbo — kakor že znan-— po najnižjih cenah. Udana ELISA PERTOT Modni salon liarrlera veeehia fit. 29, I. nud>t I ranc Skok tapecirar OBOBCB O B OBOBOBO +Giulio ReMersen+ TRST, ulica Giosuć Carducci štev- 23 :: :: TELEFON štev. 813 :: .: Kirurgičuo orodje, ortopedieni aparati, Moderei, umetne roke in noge, berglje, kiini pasi, elastični pasi in nogovice. eiektroterapevtične priprave, aparati za —— inhalacijo. BKLAPIBĆE potrebščin za kirnrgiona zdr&r-ljenja. Potrebiolne iz gumija in neprodirnega nn::n blaga. :::::::: Trst, ulica Giovanni Boccaceio 4 ' Meluje vsako tapscirsko delo kakor posteljni vzmet, žimnice, zavese itd. — I — I — I CENE ZMERNE. I — I — i — i Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod, obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih --mineralnih vod-- Angelo Deuetak - Trst nlloa Acquedotto 22 — Tel. 1484 Tujci v hotelu „B alka n". Na novo so došli dne 20. septembra: Nerber M. častnik PULR — Volaršek F. j miernik — LJUBLJANA — Alb*gli L trgovec SMIRSN - Karmet L. uradnik DUNAJ — Sehrii-der W. zasebnik DUNAJ — Ankele F. zasebnik LESCE — TsckiDke F. trgovec PALERMO — Ku-hnmaver F. tovarnar POZUN — Cernelc I. trgovec ST. H ETER — Dr. Svoboda L posestnik PLZEN — Wysoki F. djak DoMBRAU — Antolek A. trgovec ZAGREB — Flis M. učitelj Tiiffer — Cosu-lich S. posestnik LOSINJ — Horvatb G. zasebnik DUNAJ — Veropules D. mernik ATENE — informacije * P. TUJAK, TRST nlloa San Franoesoo d'Assissi 64 Successori Antonio Malusa Krojaškega pomočnika ,lobr™ spreime takoj Josip Kertel v Ajdovščini. 1182 CENTRALA: UL Lazzaretto veo oblo 15 PODRUŽNICA Ul. Ctelsi 1 Prodajo se stavbe ^r^čC denarja na I in IL vknjižbo od 4"/» do obresti. Menjava ne remičnin z zemljišči in dvorci. — Trst, Korso 86 Velika skladišča vina str-ko in dalmatinsko vino. domače olje, žganje :: :: dezertira vina, šampanjec :: :: Prosto na dom. cccciss^ Skladišča v oddaji. Sodi vsake vsebine ulici Sanitk 18. novi in rabljeni, se prodajajo v 1126 Vinske stiskalnice Trst, Trgovinska ulica 2. in plugi se najdejo pri ŽIVIC i drugi 1151 Podplrojmo „Nor. del. organizacijo"! V prodajalnici t Specialita Caffe preseljeni iz ulice Campanile 15 ulico Ponterosso stav. 6 dobi se vsake vrste pečena kava vsaki dan sveža s katero preskrbuje tukajšnja žgalnica H. HAUSBRANDT ss—5 !XXXX3000CXXXXIX FILIP IVANIŠEVIC zaloga dalmatinskega vina lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu v ulici Valdirivo it. 17 (Telefon 140 5) kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne ,A1I*A dri« allea Nuova 3t. 11 in „Al fratell dalmatl.. ulici1 Zndeecbe št. 8. v katerih toči svoia vina I. S0B15IA LJUBŠI A POSOJILNIC vpisana zadruga z omejenim jamatvnm (V lastni hiši, Gosposka ulica št. 7 I. nadstr.) — Telefon št. 79. Račun poštne hranilnice štev. 837.315. !F ir Patrizio Pittaro & Giovanni Bianchi ] Avtorizovana delalnica za električne napeljave 1 TRST, Largo Santorio Santorio št 5 v začetku ulice Farneto J napeljavo elektr. zfloncev, brzojatio, telefonov In strelovodov. Popolne napeljave električne luči. Motori in električna vetrila. — Postavljanje svetilk itd. Aparati baterije in potrebščine za električno zdravljenje. Delo te izvršuje hitro in natančno. - CENE ZMERNE. - CENIKI ZASTONJ. .j k -I« Vsled sklepa skupne seje načelst in nadzorstva z dne 12. marca 1907 : Hranilne vloge se obrestujejo po 4'/,*, Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpc = vedjo 1 leta po dogovoru Rentni davek plačuje pos. sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar Posojila dajejo zadružnikom na vknjižb-po 5V»°/o» na varščino ali zastave in n menjice po 6°/0- Glavni deleži obrestujejo se konce r leta po 5 V/0. Stanje 31. decembra 1906. : Zadružnika 1823 z deleži v znesku 1.) 104.790'— kron — Hranilne vloge: 2) 1,675.188 82. — Pt sojila : 3) 1,617.190 37. — Beservni z-akln 82.38263. — Vrednost hiš: 112.265-23 — V pekarni s prodajo sladeie in likerjev M. Stop |>ai\ Trst © g) m ulica S. Giacomo štev. 7 (Korzo) s podružnico v ulici Siuseppe Caprin št 9 (ex ulica Erta) najde se veliko izbero sladiic in vsak dan svežih £J hisuenlčnih Mikotov. W Prepečene! (blSkofl) za ladile, i kakor tudi sveži kruh 4-krat na dan. Velika zaloga tu- inozemskih vin in likerjev. — Telefon »464. Via Farneto štev. 3 V novi prodajalnici igrač in drobnarij se nahaja vedno MT VELIKA IZBERA glavnikov, torbic, ročnih torbic, raznih lišpor, predmetov za darove, finih didmv po nizki ceni, ter pisarniških predmetov in izbrana zaloga krasnih razglednic 1» Via Farneto štev. 3 Pekarna in slaščičarna Mikuš trg S. Francsco d' Rssisi 5tv. 7 Prodaja moko L vrste, slaščice in bis kot* najflneje vrste. Trikrat na dan svež kruh. Zaloga pijač : flnlh vin za desert, dalmatinskih in istrski!! vla ■ ■ *— Pivo v steklenicah. = Cene zmerne. — Razpošiljanje tudi na dom ARISTIDE GUALCO Trst ulica S. Servolo 2, TOVARNA CEVI IH PREŠANIH PLOŠČ. * Ne boji se konkurence. Naznanjam slavnemu občinstvu, tla sfir prevzel na novo preurejeno pekarno ulica Sette Fontane štev. ! v katerej se dobi svež kruh 3-krat na dan sladdice in razna vina v buteljkah. Sprejme se domači kruh v pecivo. Za obilen obisk ae priporoča ANTON PAHOR