8. maja 1949. Štev.20 Leto II. Ali se še spominjate dogodkov pred štirimi leti ob tem šašu? Ali se še spominjate s kakšno idejo v srcu smo takrat prekoračili meje naše do= kovine in šli pravice iskat? Ali se še spominjate? Čudna vprašanja, mar ne? In vendar niso tako čudna, kakor izzvene v prvem hipu, kajti mi smo 0(lšli in pustili narod za seboj v komuni stičnega naročju, pustili naše do ^ove, naše drage in našo mater domovirib, ki-has je.hrianila vse dotlej,Go spodar je pustil plug, delavec lopato, izobraženec svoj urad, mladina svo 3e šole. Komunistična aristokracija je sproletarizirala naš narod, to je ~ spravila ga je na beraško palico, mi begunci smo se sproletarizirali sa ^i. In s te točke gledamo kot realisti na naš položaj in našo bodočnost. Ni stricev, ni tetk, ni življenja za pohajkovalce, ni več udobnosti,ki je tako bohotno razovela kavarniško politiko in nam zmešala pojme. Neradi go vorimo o tem. Toda sram ni zadosten razlog, da bi pustili stvari take kot so bile. Štiri leta emigracije že nekaj pomenijo, štiri leta komunistiö= hega režima doma pa še več. Menim, da je bilo takih, ki so mislili na dolgotrajnejšo emigracijo P^ed štirimi leti tako malo, da bi jih lahko sešteli na prste. Tudi do = godki ob vkorakanju partizanskih čet v Ljubljano so napravili kaj čuden vtis na one, ki so trdili, da QF nima hrbtenice. Ljudje, ki so prispeli ^esec ali dva kasneje za nami v emigracijo so to najbolje izpričali. Se= ^eda - med onimi, ki so partizane z obema rokama sprejeli, ni bilo ravno bajmanj špekulantov! Kasnejša poročila so dokazovala, da se je " novega reda" najraje oprijela mladina, ker so bile njene ambicije krivo ali pra vično zadovoljene. Komunisti so slično nacifašistom postavili na prvo me sto mladino in - uspeli. Njih pravilo jej stari bodo umrli, mladina je na Ša, oni, ki prihajajo, pa bodo že zrasli z novim redom. In tega ni podce ftjevati. Otroci doraščajo in štiri leta so minila, pa jih bo morda še ne kaj, nič ne vemo. Ali bodo ljudje, ki jih bomo našli doma po odstranitvi sedanjega re= Žima, sprejemljivi za "red", ki ga bo prinesla emigracija domov? Zavedajmo se, da nismo šli v emigracijo, ker smo ta namen imeli,mar= ^eč ker smo v to bili prisiljeni in da smo šli z namenom prinesti narodu osvobojenje! Vsaj to je bila naša ideja, ki smo jo nosili v srcu prod šti rimi leti! Ali smo že pozabili? čemu postanemo nejevoljni, če nas kdo na to potem spomni? Postati moramo hitrejši in globlji v svojem notranjem in zunanjem de lovanju ter predvsem konstruktivnejši. Štiri leta emigracije so minila in ^uoge zapreke ter predsodki so odstranjeni. Kes, dolgo, predolgo je tra= Öalo, da je do tega prišlo. Žal s strani "merodajnih" je bilo v tej sme= Št.20. - ri malo storjenega. "Masa” sama je prišla do marsičesa, da je nesmisel. Ali je res potrebno razbiti Slovence na vse vetrove, da se v hrepenemji po domači besedi in domačem razgovoru ter prijateljstvu lahJco sporazume; j°? ' Motijo se oni, ki menijo, da bo nekaj samo od sebe nastalo. Motijo si tudi oni, ki menijo, da "danes še ni čas" delati z gotovim namenom in ci Ijem in da od onih doma vse zavisi. Nekateri pa se celo vdajajo iluzijai da bodo "zavezniki" rešili položaj, tako kot bo njim prav - in s tem tu= di za Slovence prav. Ne pozabimo, da se med temi "zavezniki" nahajajo Pc Atlantski Pogodbi tudi Italija, po "Marshallovi družini narodov" pa Av 5 stri ja, ki z načrtno "ant ikomunistično" politiko zasledujeta svoje ciljS enako Nemcem, ki izkoriščajo razkol med Vzhodom in Zapadom.- To je še e® dokaz več, da za nas ni dovolj biti samo antikomunističnega razpoloženja To je vsebinsko premalo. Poleg gesla "Vdajmo se v voljo božjo" postavimo še geslo " Pomagaj®0 si sami - in Bog nam bo pomagal!" ter delujmo na slovenskem notranjem i^1 zunanjem področju tako kot zahtevajo interesi celotnega naroda in ne 1° neke posamezne grupe. Čas je, da se vse grupacije povežejo med seboj i13 ustvarijo resnično življensko slovensko delovno skupnost! Slovenska mati uči svoje otroke: "Potrpite drug z drugim!" - m na s rod je grenko pristavil v pregovoru: "Potrpljenje je božja mast, le re = vež je, kdor se z njo maže", hoteč povedati, da je "potrpljenja drug z drugim" premalo, da sta nasilje, nestrpnost - vzroka, da je revež, kdor potrpi. In vendar je resnica, stara in nova, potrjena neštetokrat v življe = nju preteklosti in sedanjosti, v življenju vse človeške družbe, da brez potrpljenja drug z drugim, brez strpnosti, osnovane na zavesti skupno = ati in njene potrebe, osnovane na razumevanju in priznavanju svobodnih mi sli i posameznika, i skupin i narodov, ni mogoče sožitje, ki edino more voditi v napredek. Enotnost in sožitje sta bila nemalokrat na zunaj dosežena z nasilji» ki so nalagala strpnost le enemu, a drugega postavljala za lastnika, vod nika in sodnika bodisi v pogledu duhovnih, bodisi materialnih dobrin i*1 napredka. Taka nasilja, take zahteve, nameni ali celo samo take misli so - sebičnost, napaka, ki je globoko zrasla tako v vsakem posamezniku k o i v družbi. Iz te napake in zla se dvigajo pretirani, nestrpni nacionali == zrni, ekstremizem ideologij, oznanjujoč le svoje pravice in le svojo pot za edino uspešno pot k napredku, iz istega zla se poraja socialna krivih nost in izkoriščanje kot prav tako enostransko kulturno vrednotenje.-Na silno zaposlovanje ali izrabljanje duhovnih in materialnih zmožnosti šib kejših, manjštevilnejših, mlajših, a drugače mislečih, zaposlovanje teh moči po močnejših za cilje močnejših je nasilje. In končno nič manj nina silje absolutnega zavračanja, obsojanja, rušenja, celo le blatenja in. zme rjanja vsega, kar ni po vzorcu onega, ki to dela.- Vse take metode v živ Ijenju večjih ali manjših družb, v življenju enega naroda ali v mednarod nem življenju so močna ovira resničnemu napredku, ker k delu zanj ne mo* rejo vsi člani družbe uspešno pristopiti in prispevati svobodno svojeaöj boljše. Drži pa, da več ljudi več zmore in več glav več ve. Zgodovina in življenje potrjujeta vse to in zahtevata od vsake gene racije naroda ali človeštva sploh iskati in napredovati po poti strpno= stl in medsebojnega razumevanja, priznavajoč osnovne človečanske pravice svobode vsakemu poedincu kot vsakemu narodu. Da so mišljenja ljudi različna, to še nikakor ni vzrok za medsebojno obravnavanje z nasiljem zaničevanja, borbe in rušenja, pač pa j,e močan V^zrok, ki zahteva izmenjave misli, pogovora. In samo demokratski razgo = vor more dovesti do strpnosti in iskrenega sodelovanja za skupni napre = lek družbe, nikakor pa ne nasilje, ki so ga in ga uporabljajo vsi totali tarči. Problem človeštva je danes to, kako doseči čimboljše sožitje narodov. Problem Slovencev ni nič manj, kako doseči čimvečje sodelovanje s ci Ijem narod rešiti okovov nasilja. Ali se zavedamo dovolj tega? Ali nam je jasna dovolj skupna osnova za boljšo bodočnost slovenskega naroda?Ali je trudimo dovolj za iskren razgovor, za strpnost, za sodelovanje? Ali smo dovolj nesebični, torej nenasilni v svojem mišljenju in potih? Pogovoriti se je treba...! ----000000---- IVERI ! Kdor dela, dela tudi napake. Toda kdor napak ne popravlja ali jih ne vidi, temu je treba nadaljne delo onemogočiti. Potrebno je, da se glas vodilnih čim pogosteje sliši, da se ne poza= bi. Odgovarja se na trditve podprte z dokazi s protidokazi. Trditve brez dokazov ne predstavljajo resnice, in na njih ni treba odgovarjati. ----000000---- j RIM.- Eamozna "vojvoda" Jevdjevič in Dju=: 1 jič izdajata tu poleg "Srpskih novin" tudi "Politički bilten Srpskih Kevina".V št. 297 s dne 14.aprila t.l. sta takole "raz= čistila" odnose Srbov naprani Slovencem; ///^ ^ '/ "Potrebno je, da enkrat za vselej razčistimo slede- / i č° stvar. Mnogi, ki v naši emigraciji uslužno ližejo pe te vsakemu malemu britanskemu agentu, so razvili teorijo, da ' srbski narod nima nobene pravice, da s katerimkoli drugim naro = dom razgovarja in sodeluje politično, gospodarsko, kulturno in anti komunistično. Italija je vstopila v vrsto velesil. In ne le da sodeluje= jo z njo Amerikanci in vsi drugi narodi, marveč plačujejo za njeno prija teljstvo težke milijarde. Za srbski narod ne obstojajo nacionalni in. ra= shi predsodki, niti ga ne vodijo več sentimentalni razlogi. Srbska mati hi rodila Britance, pa tudi ne Italijane, in nihče ne bo zaradi naših le Pih oči žrtvoval za nas niti centa. Mednarodni odnosi se urejajo po med= sebojnih interesih, po sličnih pogledih na svetovne probleme, po koristi, ki jo prinašajo zveze in sodelovanje, Italija je tako po svojem položaju kot po svojem gospodarskem pomenu :'.n po svoji moči prvenstvenega intere = sa za srbski narod in državo ter lahko vsak sporazum z njo ogromno poslu Ži srbskemu narodu, ako je inteligenten in časten sporazum. In zato po = skušamo mi preventilirati z Italijani vse probleme, ki nas skupno intere sirajo in bi bili srečni, ako bi mogli najti z našim največjim sosedom hek način poštenega sodelovanja. Zaradi t«tga se ograjujemo od ponovljene akcije dr.Mačka in dr.Kreka, katero podpirajo srbske budale, da se v URO 2nova protestira proti zavezniškemu stališču glede Trsta. Mar srbski ne= srečniki ne vidijo, da se vodi v svetu borba - sprožena s strani Hrvatov - da se nas potisne na Drino, medtem ko se oni bere za Trst? Mar ne vidi jo, da vsi ti in Slovenci ter Hrvati molče kakor kače, kadar hočejo Sov= jeti skupno z Bolgarijo razbiti Staro srbijo, pa celo kadar črnoborzija= nec major Glušič zahteva v imenu Slovencev samostojno macedonsko državo? Mi smatramo naše sedanje meje napram Italiji tako s srbskega stališča kot jugoslovanskega za pravične in pravilne. Mi smatramo, da je zločin žrtvo vati enega samega Srba ali eno samo srbsko dlako za Trst v času, ko nam hrvatski krvniki osporavajo pravico živeti celo v Sarajevu. To je naše od krito stališče.” Nas tako "stališče” "vojvod” ne bi niti zanimalo, ako ne bi te ”voj= vode" sedele v Srbskem Centralnem Narodnem Odboru, ki ga vodi g.Potič,bdV. ši jugoslovanski veleposlanik v Washingtonu. Stališče, ki je bilo navede no v biltenu je več ali manj uradno stališče tega Odbora, zlasti še po o= bisku g.Potica v Rimu lansko leto. No, sreča je le ta, da ta Odbor ne bo mogel nikoli več ponoviti to, kar je storila jugoslovanska vlada v 1.1920 ko je poslala v Rapallo na razgovore z Italijani misijo - brez Slovencev. JAVNO MNENJE,- Gospod urednik! - Strinjam se z mnenjem g.Vrbiča /gl. KT» št.19/, da obljube žal ne vežejo zunanje politike kakšne države, detudi sem istočasno mnenja, da bi tudi v politiki morala veljati neka moralna načela. Zato pa vsekakor vežejo določbe medsebojnih pogodb. Ko je bila Polj= ska 1.1939 napadena, je Anglija šla v vojno - ker je pogodba tako nareko vala. Prav tako tudi Anglija do danes ni priznala de iure novih poljskih meja, ker ji svoječasna pogodba nalaga obvezo garancije starih me,ja. Mnenja sem, da bi medsebojna pogodba med Anglijo in Jugoslavijo pred 6.aprilom 1941 mogla vsebovati kakšna določila v pogledu Primorske in Ko roške, kar bi Anglija bila obvezna spoštovati. Do take pogodbe pa ni pri šlo. Točno je, da vlade niso storile ničesar, četudi je slovenski zastop= nik g.dr .Krek opetovano sprožil to vprašanje in zahteval njegovo omembo v ev.resolucijah vlade - do katerih pa spet ni prišlo... I.Jenko MÜNCHEN.- "Slovenija” je l.maja v št.6. pca rubriko "Svobodna beseda" ob= javila pod naslovom "Še ni čas...!" med drugim tudi sledeče: "Sicer ob = stoji v Londonu takozvani Jugoslovanski odbor, toda v njem so zastopani samo Srbi, ti imajo še posebni Srbski odbor v Ameriki, Hrvatje se naslanjajo na organizacijo HSS pod vodstvom dr.VI.Mačka, tudi mi Slovenci ima mo Narodni odbor, toda resnici bodi potoženo le samo na papirju. Na naše predloge, da bi bil skrajni čas, da se stvori slovensko narodno predstav ništvo, ki bo uživalo splošno županje Slovencev v tujini kot tudi doma,ki bo povezalo vse, kar je doma in v tujini delavnega v borbi za svobodo in pravice našega naroda, čujemo še vedno odgovor: še ni nas! Ko kličemo,da je nujno potrebno, da se iz narodnih predstavništev Srbov, Hrvatov in Slo vencev osnuje skupni Jugoslovanski odbor, dobivamo odgovor: Še ni čas!Dok ler se ne pogodijo Hrvati in Srbi, ni napočila naša ura. Mar moramo res spet čakati tako dolgo, da bomo zamudili zadnjo prili ko; da nas bo razvoj prehitel? Nikakor ne: Nastopil je trenutek, ko moramo osnovati življenja in de la sposobno slovensko narodno predstavništvo in nato poskusiti posredova ti tudi med Srbi in Hrvati!" LONDON.- G.P.M.Dominikovič razpravlja v 18.št.srbskega časopisa "Oslobo= djenje” z dne 2^prila t.l. vprašanje "Uredjenje Jugoslavije - Jeli podje la na tri jediniee dovoljna garanti ja za budučnost?" in predlaga naj, bi se bodoča Jugoslavija sestojala iz: Istre, Slovenije, Hrvatske-Slavonije, Dalmacije, Bosne-Hercegovine, Vojvodine, Srbije z Makedonijo in črne gore. V pojasnilu pravi: "Te pokrajine, ali federalne države če hočete, bi imele najširše avtonomije, nekaj podobnega švicarskim kantonom ali drža= vam, ki sestavljajo USA, toda bi bila zato ohranjena, in zagarantirana e= dinost in nedotakljivost države, ki ne sme biti postavljena na kocko." ----000000--- LONDON,- Angleška družina v Londonu želi sprejeti V/ siuzbo/^gospodinjske pomočnioe - Slovenke, ki so sposobne tudi kuhati. Hrana in stanovanja za gotovljeno, plača po dogovoru. Naslov: Mr.BOWMAN, 11 Haslemere Gardena , ^inchley, London N.3. CAERPHILLY.- Ö.g.župnik Ignacij Kunstelj je razposlal Slovencem v Vel£ci Janiji okrožnico s prikazom našega stanja v tej državi in okrožnico ob Pričetku majskih Marijinih pobožnosti. G.župnik obljublja za v bodoče o= krožnico vsakih štirinajst dni, kar nas bo vse zelo veselilo. S tem se vez med Slovenci v Vel.Britaniji še bolj jača. iz UPRAVE KLICA TRIGLAVA.- Obžalujemo, da so nekateri čitatelji odn.na= ročniki napačno razumeli naš poziv na poravnavo naročnine v prejšnji šte Vilki. Nikakor nismo imeli namena trditi, da bi nekdo "izkoriščal" pri= Daznost uprave, ako ne pošlje naročnine takoj ob naročilu, čeprav si je ^ega želeti, ker se izognemo nepotrebnemu poslu. Stavek, ki se je nana= Šal m "izkoriščanje" te ugodnosti, je bil samo obsodba slučajev, ko so se nekateri naročili - ne da bi plačali naročnino in tako prejemali naš list celo četrtletje. Na poziv za poravnavo pa niso niti odgovorili. Ti slučaji so se dogodili po I.četrtletju 15.novembra p.l. in 15.febr.t.l. S tem je bila oškodovana uprava, ker je uporabila za take naročnike ma= terial, ki ga mora ob nabavki plačati. Da bi se uprava v bodoče obvaro= Vala pred izgubo, se je odločila pošiljati list samo onim, ki z naročil ttico vplačajo tudi naročnino.- Naročnike ., ki so se zaradi objave v pre "tekli številki čutili prizadete, prosimo oproščenja zaradi neljubega ne sporazuma. Tekoče četrtletje se zaključi s prihodnjo številko. Klic Tri glava se izdržuje izključno samo iz naročnine.- UPRAVA. Dragotin Kette nam je dobro poznan in - neznan obenem. Vsakdo bi pač Vedel povedati, da je to eden od četvorice iz prvih vrst slovenske "mo = d.erne"j Cankar, Murn, Župančič in Kette; toda kaj več iz njegovega živ = Ijenja in dela ne ve vsak. Te dni, 26.aprila je šla mimo nas 50-letnica njegove smrti in da ta 'lan za nas vendarle ne bo brez sledu utonil v pozabo, naj pripomorejo te le skromne vrstice. Kette je bil sirota. Mati mu je umrla že v rani mladosti, oče pa, ko Öe Kette stopil na prag mladeniškega življenja. Tako je stopil na pot člo Veka, ki se mora, sam sebi prepuščen, prebijati skozi življenje. Po dovr šeni maturi je odšel k vojakom, odkoder se je 23 let star, vrnil na smrt bolan in je 26.aprila 1899 umrl v Stari cukrarni za Ljubljanico, pri pri Jatelju Josipu Murnu. To je bežen popis njegove prekratke živijenske poti. Težko je dejstvo, da toliko naših najboljših mojstrov pisane besede mrje v svoji mladosti in tako izgubljamo talent za talentom. Jenko, Jurčič, Gastrin, Murn, Ket be, Cankar, Kčsovel, Balantič... Njegovo življenje, polno bohemstva, je bilo prežeto z uporom proti tedanjim političnim in kulturnim razmeram in tembolj se je dvigal nadpuh lo vsakdanjostjo, na krilih svojega genija, čim bolj ga je sililo k tlom nerazumevanje okolice in celo ljudi, ki so sami govorili o svobodi,pa ji Vendar niso odprli slehernih dveri. Zato se v njegovih pesmih oglaša sar kažem in rahli cinizem; življenska razočaranja pa so se zajedla v njegov 2načaj, oblikovala pa tudi njegovo zunanjo podobo: "Mladenič srednje postave," pravi sam o sebi, "bolj slabotnega živo= ta, lepih modrih, neko notranjo tugo izražajočih oči, visokega čela, go= voril je malo, sploh hi ga kdo sodil na prvi pogled, da je to navaden sla hiumen človek, dejal hi hrez pomena... Energije nima, pripomnil hi ta ah. oni, a zopet drugi hi ga imel za sehičneža, samosvojega mračneža. Res,da ni vsakemu zaupal, a če pri onih, katerim je zaupal, se je večinoma va = ral." Kettejeva pesem je plod težnje, ki je njega in njegove prijatelje nav, dajala v oni dohi, ko sta nacionalna zavest in težnja po svobodi odgnala svoje orvo nežno popje: preporoditi s pesmijo svoj narod, mu vliti v du= šo zavest enakovrednosti, obenem pa‘ga duhovno osvežiti in okrepiti ter ga pripraviti za svetle dni, ki so jih slutili v bodočnosti. Zato v njegovi pesmi, ki je nekako nadaljevanje Prešernove melodije, ne smemo gledati le erotike, temveč je ena najprej in predvsem svobodna izpoved po svobodi hrepenečega človeka, obenem pa najvernejši odraz nje= gove duše, njegove notranjosti. Njegove pesmi nam v uglajenem jeziku rišejo tako nežna ljubezenska občutja, kot tudi trpka življenska spoznanja, tragiko sirote, pa tudi meh ke, lahkotne narodne melodije in preprosta, naivna otroška čebljanja. Ketteja je treba prebirati in človeku se zdi, da se pred njim odpre nek nov svet, doslej nepoznan, pa čeprav je ta svet njegova najbližja o= kolica in je on sam njegov del. S svojo pesmijo nam Kette vodi roko, da odgrnemo zagrinjalo težke-vsak danjosti in se ob glasovih njegove pesmi predamo uživanju tega neznanega sveta. Preraja in pomlaja nas njegova pesem. Berimo jo! Ljubo —0000— Poskušajmo danes pogledati, koliko dreves znamo imenovati po angle= sle o • apple-tree /aepD-trt; ae = izgovori kot zelo široki "e"/ - jablana ; pear-tree /paer-tri/ - hruška; plum-tree /plam-tri/ - sliva; cherry-tree /čeri-tri/- češnja; lime-ti-se /laim-tri/ - lipa; maple /meipl/ - javor ; elm - brest; birch /b oerč/- breza; beech /bič/ - bukev; chestnut /cest = nat/ - kostanj; willow /ullou/ - vrba; weeping-willow /uiping/ - vrba ža lujka; ash /aeš/ - jksen; lemon-tree /lemn/ - limonovo drevo; olive-tree /oliv/ - oljka; orange-tree /Srindž-tri/ - pomarančno drevo; palm / parn/ - palma; walnut /uolmt/ - oreh; hazel /heizl/ - leska, lesnika; oak/oul/ hrast; fir /fcE?/ - smreka; cypress /saipres/ - cipresa; yew /jh/ - tisa; larch /lar(W sovdejtska blokada Berlina in zavez= y i ■- , niške protimere. Obnovljena bo že= lezniška in avtobusna zveza med Berlinom in zapadnimi zonami Nemčije.-Letalsko oskrbovanje Berlina se bo nadaljevalo, ker se lahko zgodi, da razgovori zunanjih ministrov Štirih velesil 23.maja v Parizu v pogle= du bodočnosti celotne Nemčije ne uspejo. Britanski poveljnik gen.Robert son je izjavil, da je možen sporazum le akS^vzhodna zona Nemčije P^i = druži zapadnim zonam odn.Zapadno-nemški Federaciji in sprejme ustavo^ki se sedaj izdeluje za to federacijo. ^šiteT^iikTga problema zavisi predvsem od svobode pri volitvah., svobode združevanja, tiska, radia in govora, je izjavil Robertson.- Ukinitev blokade je predlagala Sovjet = ska Zveza.-Ameriški filokomunist Henry Wallace je obtožil ameriško vla= do, da je dosti kasneje objavila sovjetski predlog, ki je bil predložen ze 21.marca. To pa zato, je dejal Wallace, ker se je vlada bala, da ne bi mogla sicer izvesti Atlantski Pakt, ki je nastal ravno zaradi nespo= razuma s Sovjeti.- Ameriški senat še ni uradno potrdil Atlantskega Pak= ta, t.j. še ni izvedel potrebne ratifikacije in pričakuje se, da ga ne bo ratificiral pred jesenjo. Prvi Evropski parlament se bo sestal v avgustu t.l. v Strasbourgu.-5.maja je deset narodov odn« njih. zunanji ministri podpisala v Londonu statut za ustanovitev Evropskega Sveta in Skupščine. Svet bodo sestav = Ijali zunanji ministri in bo imel tajna zasedanja, medtem ko bodo zase= danja skupščine javna. Skupščina ne bo smela razpravljati vprašanja na= rodne obrambe. Predstavljeni bodo; Britanija, Francija, Italija, Belgi= ja, Dnska, Irska, Luxemburg, Holandija, Norveška in Švedska. V kratkem se bosta pridružili še Grčija in Turčija. Tajništvo bo v Strasbourgu. - j® odklonil internacionalizacijo Jeruzalema, predlaga pa za= šcito Urg.Zdr.Narodov za svete kraje.- Latinska Amerika podpira predlog, da se-vrnejo Italiji njene kolonije, medtem ko zahtevajo azijske in a = rabske države neodvisnost za kolonije ali pa vsaj zaupništvo 02N. Bri = tanija je predlagala kompromis; l.Britanija naj upravlja Cirenaiko s To brukom do 1959 1. Nato pa naj skupščina OZN odloči, ali je že vsa Libi= ja dovolj zrela za neodvisnost; 2. Vprašanje Tripoli tani je naj se pre = stavi na jesensko Zc.,->edanje OZN v septembru; 3* Italija naj upravlja italijansko Somalijo; 4. Eritreja naj se razdeli med Abesinijo in anglo-e^ giptski Sudan. Konferenc a^predsednikov ölanov/Britanskega/Commonwealtha v Londonu je sprejela važno odločitev glede novih odnosov med člani Commonwealtha^ glede na namero Indije, da postane neodvisna republika. Kralj je postal vodja C ommonwealtha11 in simbol svobodne zveze med njegovimi člani.Na ta način so lahko Člani Commonwealtha tudi neodvisne republike, ki ne pri= znavajo po svoji republikanski ustavi monarhije. To velja za Irsko, ln= dijo in Burmo, zlasti za prvo in tretjo, ki sta s proglasitvijo republi e proglasili svoj izstop iz Commonwealtha in se mu bodo sedaj lahko po novno pridružile. To bo^veljalo tudi za Kanado in Južno Afriko, ako bo= sta postali republiki. Člani, ki še priznavajo odn., ki še nameravajo pri znavati kralja za svojega vladarja so; Vel.Britanija s Severno Irsko,Av stra.lija, Nova Zelandija, Pakistan in Ceylon. Ameriški poveljnik v Nemčiji gen.Clay je podal ostavko zaradi name= re zavezniških oblasti, da imenujejo civilne komisarje namesto vojaških poveljnikov za nove guvernerje v Nemčiji. Južno-afriški delegat v OZN je izjavil, da bo Južna Afrika podprla predloge v nameri končati izolacijo Španije s stranj. ostalega sveta. SO.apriia so kitajski komunisti napadli britansko fregato Amethyst reki Yang-tse, ki je prevažala britanske evakuirance iz Nankinga.Voj ne ladje, ki so prišle fregati na pomoč, so bile odbite z ognjem iz ko= munističnih topov. Bilo je več smrtnih žrtev med angleškimi mornarji. -Zaradi komunističnega prodiranja proti jugu in zaradi komunističnega po stopka napram Britancem, se britansko ozemlje s pristaniščem Hong-kong pripravlja na event,obrambo, V pripravljenosti bo 6.000 vojakov, letal= s tv o, mornarica in motorizirani oddeli,- Šanghaj je pred padcem. aradi prednjih dogodkov so na vseh komunističnih mitingih v Angli= TNEin 30 blli goYognm kamenjani. Komu= nisticni vodja Pollit je dvakrat komaj ušel razjarjeni množici - v avto mobilu 'reakcionarne" angleške polici je.-