Informator krajevne skupnosti Mirna * št. 5 * december 1997 * Izhaja po potrebi
rSfzr^štauvine	bvcipaivke/, spaMo^vani kvapani'
kiap&Mve/ s&upno&ii/ ^VU/onvv, klvzapo.' s.m prazniki/ in/ kma/tu/ se krnKe po/S/ta/uiti/ ad i/zte/kajeeče^a se. teta/.
peuj, tedn. nazap la h ka z/ vese tf em upatanima , da. sma kiti U'S,p.e/tni. Saniapiispe/ue/k, ki snuj/ pa. izplasavak , sma pa p iapiamu. z kiza ti in/ U'spesiva le/S/eva ti na lape' iz/ p hana. cVLa/pvede/k pa v ide/n. 'tkkva/ni' denav s/nva skavap patiapiti in kiape/una sknp.nast pa imja tepša za dakvik 50 nvia talavpaa.
cVse.np kuijankam in kiajanemi kiafauna sAnpnasii/ cyVbii/na tav u/s em naš/inv pvifatatpanv, ki sa taka ati dvnpaoa z/ naš/a kvapaana sknpnastpa paaazani, ž/atinva aas/ata kadiana pvaznike/ tav natika zzdvanpa, zadavaljstua. in sooča a nananv letm 1998
svefcJiS dKirna

OSNOVNA SOLA MIRNA SC PREDSTAVI
C
Kratka predstavitev šole
Osnovna šola Mirna je javni zavod, v katerem deluje 17 rednih oddelkov osnovne šole s 356 učenci, dva oddelka podaljšanega bivanja, štirje oddelki osnovne šole s prilagojenim programom z oddelkom za delovno usposabljanje in 36 učenci, pet oddelkov vrtca s 102 otroki in dva oddelka varstveno delovnega centra z 21 varovanci.
Učenci prihajajo v šolo iz S 9 vasi
Oddelki OŠ in OŠ P P so v novejši stavbi, oddelki vrtca imajo prostore v stari šoli, varstveno delovni center pa deluje v najetih prostorih TVD “Partizan" Mirna.
Imamo 14 matičnih učilnic, pet specialnih učilnic (fizika, kemija, glasba, tehnična vzgoja in računalništvo) in manjšo telovadnico. Telovadnico je možno z dvižno zaveso pregraditi v dva dela. Za kvalitetnejše izvajanje pouka bi že v zdajšnjih razmerah rabili še dve matični učilnici, večjo telovadnico in povečano učilnico za računalništvo. Učilnice so primerno opremljene. Učenci in učitelji imajo na razpolago tudi veliko učil in učnih pripomočkov.
V	zadnjem času dajemo velik poudarek računalniškemu izobraževanju učencev in računalniški opremi. Postopoma zamenjujemo opremo v posameznih učilnicah.
V	oddelkih osnovne šole dela 24 učiteljev in učiteljic. Šola nima kadrovskih težav. Težave nastopijo le v primeru, če so učitelji oziroma učiteljice dalj časa odsotni zaradi bolezni ali drugih vzrokov.
Poleg rednega pouka potekajo v šoli še naslednje dejavnosti:
•	dopolnilni in dodatni pouk,
•	pomoč učencem s specifičnimi učnimi težavami in
•	trenutno 23 interesnih dejavnosti učencev.
Prednostne naloge v šolskem letu f 997/9S:
1.	Kultura in kulturna vzgoja
Učenci bodo imeli možnost obiskati različne kulturne prireditve v šoli in izven nje. Poseben poudarek bo dan kulturnemu obnašanju na prireditvah, spoznavanju bontona ter odnosu do sošolcev in okolice.
2.	Izdaja pesniške zbirke
Za slovenski kulturni praznik in za dan šole bomo ob pomoči sponzorjev pripravili dve ediciji: zbirko pesmi štirih pesnikov, ki so doma v naši KS inzbirko najboljših literarnih stvaritev naših učencev.
3.	Projekt “Kmetija11
Projekt želi predstaviti kmečko hišo z gospodarskim poslopjem in kmečke običaje. Prikazal bo več kmetij iz naše KS in to v besedi, risbi, fotografiji, videoposnetkih, literarni obdelavi in pesmi. Projekt bo predvidoma zaključen za krajevni praznik KS Mirna.
4.	Računalniško opismenjevanje
Projekt predstavlja nadaljevanje računalniškega projekta “Petra". Učenci bodo računalnik uporabljali pri posameznih predmetih, v šolski knjižnici in pri računalniškem krožku. Priključili se bomo na Internet.
5.	Devetletka - kaj je in kaj bo prinesla
Seznanjali bomo okolje, starše in učencev s programom razvoja osnovne šole v naslednjih letih. Ko bodo znani vsi elementi devetletne osnovne šole s kurikularno prenovo predmetnika, bomo organizirali okroglo mizo.
6.	Izboljšanje prostorskih pogojev
Aktivnosti za izgradnjo nove večje telovadnice in dozidava novih učilnic oziroma sprememba dosedanje telovadnice v učne prostore in knjižnico. Nove prostore šola nujno potrebuje, če hočemo slediti sodobnim trendom razvoja osnovne šole.
Peter PODOBNIK, ravnatelj OS Mirna
IZ DELA SVETA KS IN NJENIH ORGANOV
S. SEJA
je bila dne 28.11.1997 ob 18. uri
Opravičeno odsotni:Strmole Janez, Bračko Janez, Kolenc Veljko, Kirm Brane, Jevnikar Franc
Na sejo vabljen: Franc Jevnikar - predsednik nadzornega odbora
SKLEPI:
1.	KS zagotovi finančna sredstva za pokrivanje stroškov asfaltiranja za naslednje ceste:
-	Stan - Debenec	1.150.920,00 sit
-	Sajenice	200.000,00 sit
-Selo	150.000,00 sit
-Trbinc	186.104,00 sit
2.	Zimska služba se bo izvajala po planu, ki gaje pripravil Oddelek za okolje in prostor občine Trebnje (plan je objavljen v nadaljevanju).
3.	G. Staretu iz Glavne ceste 11, Mirna daje svet KS soglasje za razširitev gostinskega objekta.
4.	Poravnali bomo račun v višini 42.500,00 sit ob srečanju starostnikov nad 70 let, ki ga organiziral Rdeči križ.
5.	Športnemu društvu “Partizan" Mirna se odobri brezobrestno posojilo v višini 150.000,00 sit do 10.01.1998.
6.	Soglasno je bila sprejeta varianta I. za rekonstrukcijo mrliške vežice na Mirni pri Sveti Heleni.
7.	Vsi člani sveta s svojega področja preverijo točnost podatkov o lastnikih zidanic in počitniških hišic, ki ugovarjajo plačilu samoprispevka.
9. SEJA
je bila dne 11.12.1997, ob 18. uri
Na sejo vabljen: Franc Jevnikar - predsednik nadzornega odbora
SKLEPI:
1.	Krajanom Gorenje vasi obračunamo za ureditev ceste v Gorenjsko Goro asfalt po 1.080,00 sit za 1 m2.
2.	V prihodnjem letu planiramo tudi razvoz gramoza po volilnih enotah. Naročilnico bo član sveta za področje, ki ga pokriva, pridobil na sedežu KS obvezno pred izvedbo storitve.
3.	Društvu Zveza borcev Mirna odobrimo za delovanje finančno pomoč v višini 50.000,00 sit.
4.	Imenuje se šest-članska komisija za pripravo plana del iz programa krajevnega samoprispevka za leto 1998 in sicer:
1.	Janez Strmole - predsednik
2.	Stane Sladič - član
3.	Jože Mandelj - član
4.	Veljko Kolenc - član
5.	Milan Škufca - član
6.	Marijan Umek - član
5.	Možina Milanu s Sv. Helene se odobri enkratna pomoč v višini 50.000,00 sit za izgradnjo ceste. Račun za gramoz poravna KS.
6.	Koprivc Antonu iz Stare Gore št. 6 KS daje soglasje za postavitev novega gospodarskega poslopja.
7.	KS Mirna pooblašča dr. Marka Marina, da tudi v njenem imenu sodeluje pri izdelavi grba in zastave občine Trebnje.
8.	Stane in Dragica Uhan bosta plačevala samoprispevek v višini 400 DEM v tolarski protivrednosti letno za hišo v Zabrdju.
9.	Za obdaritev predšolskih otrok Mercator pripravi 166 darilnih paketov v vrednosti po 1.000,00 sit do 27.12.1997.
10.	KS naroča okrasitev mostu preko Mirne in stavbo KS Mirne pri Elektro Gregorič v višini do 150.000,00 sit.
11.	Občino Trebnje obvestimo, da naj spoštuje podpisano pogodbo za izgradnjo T kanala na Mirni, kjer so definirani plačilni pogoji v rezmerju 60% Občina, 40% KS.
12.	Za leto 1997 razdelimo finančna sredstva društvom v KS Mirna v zneskih, ki so razvidni iz tabele.
DRUŠTVO	ODOBRENI	ŽE
	ZNESEK	NAKAZANO
Smučarsko društvo Zabrdje	200.000,00	
Društvo upokojencev Mirna	100.000,00	
RK Mirna	/	
Taborniški rod Mirna	50.000,00	
Nogometni klub	100.000,00	50.000,00
Tabor mladih raziskovalcev	/	
KUD Svoboda Mirna	50.000,00	
Balinarski klub Mirna	50.000,00	
Balinarski klub Dana	50.000,00	
Badmintonski klub Mirna	300.000,00	60.000,00
Partizan Mirna		100.000,00
Nakazila bodo izvedena po plačilih obveznosti za že realizirane naloge iz plana za leto 1997.
POROČILO O VLAGANJIH SREDSTEV SAMOPRISPEVKA V LETU 1997
Referendumska odločitev o uvedbi krajevnega samoprispevka je že obrodila v letošnjem letu bogate sadove. Naša krajevna skupnost je namreč bogatejša za dobrih 50 milijonov tolarjev, kolikor so vredna vsa dela, ki smo jih uspeli s skupnimi napori doslej realizirati. Zbrani znesek iz samoprispevka v letu 1997 v višini 17.484.883,00 sit se je vrednostno skoraj potrojil. Največ izvedenih nalog je bilo predvsem na tistih področjih, kjer so krajani in gradbeni odbori izredno dejavni in pripravljeni prijeti za delo z izredno vnemo. Za njihovo neutrudno delo in prizadevanja se jim najlepše zahvaljujemo.
Spodnja tabela prikazuje vrednost deležev Krajevne skupnosti, Občine in krajanov. Dolžni smo pojasniti, da v tabeli prispevkov krajanov v pripravljalna in ureditvena dela pred asfaltiranjem nismo ovrednotili in jih tudi nismo prikazali.
Prikaz vlaganj:
KS OBČINA KRAJANI samoprispevek
asfaltiranje poti od LT do Roj III. dolžina 200 m, šir. 1 m z robniki
_______________________1.300.560,00____________________________
tlakovanje poti mimo spomenika do Roj II. dol. 380 m, šir. 1,20 m z robniki
_______________________3.160.872,00____________________________
asfaltiranje poti pod spomenikom dol. 135 m, šir. 1 m z robniki
_________________________927.606,00____________________________
preplastitev asfalta od šole do bazena dol. 700 m, šir. 3,5 m
___________zemeljska dela:_________/	580.000,00______________
stopnice od LT do ceste dol.1,5 m in širina 1,2
_________________________674.815,00________________________________
adaptacija objekta in prostorov KS: dimniki, sanitarije, odtoki, stopnice, instalacije, betonska plošča, streha, fasada
2.209.064,50 1.000.000,00
__________________________Mercator:	1.000.000,00____
asfaltiranje parkirišča pri Partizanu dol. 10 m in šir. 12 m
_________________________295.038,00________________________________
rekonstrukcija mrliške vežice, izdelava	projektov in pridobitev	uprav.
dovoljenja_______________145.563,00___________________________/____
avtobusni postaji na Gomili
_______________________1.064.508,00________________________________
asfaltiranje ceste Migolica - Cirnik (tampon že vgrajen dol. 1640 m šir. 4 m) s finim planumom in 321 m muld
_______________________1.983.905,30	5.218.600,00	1.495.162,70
izdelava ceste Stan - Mali Debenec dol. 1056 m, šir. 3 m2
______________________________________________________________2.301.840,00	1,150.920,00___________
asfaltiranje in utrditev ceste	v Sajenicah dol. 579 m, šir. 2,5 m in 196 m
mulde___________________________________________________________823.259,00	573.259,00	423.259,00
asfaltiranje in rekonstukcija ceste vasi Selo, dol. 364 m, šir. 2,5 m
________________________________________________________________481.979,00	372.272,00	181.979,00
obnova gasilnega doma Volčje Njive
___________________________800.000,00______________________________________________________________
asfaltiranje ceste iz središča Zabrdja do Kordana dol. 217 m, šir. 2,5 m
________________________________________________________________240.612,00	238.448,00	240.000,00
asfaltiranje ceste od Jakoža doTrbinca dol. 758 m, šir. 2,6 m in 465 m muld asfalt	1.050.264,00	864.160,00	678.056,00
__________zemeljska dela:_________________1.279.785,00_____________________________________________
ureditev učnih delavnic v Partizanu - pregradna stena 180 m2,60 m2tapison
s pluto__________________________________________________________________/	342.263,70___________
ureditev prostorov v šoli za vrtec (povečanje kapacitet za 25 otrok)
________________________________________________________________359.483,00_________________________
vzdrževanje makadamskih cest
772.527,00
Mirna	146.413,30
Trbinc___________________________________________________________73.500,00_________________________
Sevnica, Gorenja vas_____________________________________________37.044,00_________________________
Cirnik, Selška Gora_____________________________________________103.461,50_________________________
Stan, Debenc____________________________________________________172.095,00_________________________
Glinek, Volčje Njive_____________________________________________40.461,50_________________________
Selo, Migolica, Migolska Gora77,211,50_____________________________________________________________
Zabrdje, Praprotnica, Stara Gora 122.340,20________________________________________________________
tekoče vzdrževanje bazena 1.020.156,10_____________________________________________________________
odkup parkirnega prostora pri pokopališču 280.086,00_______________________________________________
asfaltiranje parkirnega prostora pri pokopališču 700 m2 in prestavitev cestišča
________________________________________________________________384.238,00	189.762,00___________
izdelava oglaševalnih mest 522.735,50______________________________________________________________
Dodatno:___________________________________________________________________________________________
razširitev cestišča in izdelava pločnika pod spomenikom
________________________________________________________________386.297,00_________________________
sanacija asfaltnih površin (Janežič, Jerič, bloki, Gubčeva)
________________________________________________________________238.723,00_________________________
cesta Poltar - Stara Gora - preplastitev
___________________________200.000,00______________________________________________________________
sanacija poškodovanega asfalta Zabrdje - Praprotnica
________________________________________________________________407.690,00	684.211,00___________
vodnjak_________________________________________________________286.000,00_________________________
asfaltiranje ceste Gorenjska Gora 1644,65 m2+ 769,60 m2 = 2.414,25 m2 (296 m x 2,6 m - še ni asfaltirano)
___________________________869.130,00	869.130,00	869.130,00
kanalizacija Mirna - Zabrdje
I, faza_______________________________________________________2.000.000,00	5.000.000,00	1.300.000,00
cesta od bazena do Gorenje vasi
___________________________200.000,00	600.000,00___________
mulde Zapuže 386 m________________________308.800,00_______________________________________________
cesta Podlog do bajerja 393.750,00_________________________________________________________________
priključitev gasilnega doma________________________________________________________________________
Mirna na kanalizacijo	7.828,00
SKUPAJ:	25.788.529,40	17.991.825,70	6.467.371/70
_________________________________________________________________Mercator:	1.000.000,00___________
Zbrani samoprispevek do 31.12.199717.484.883,00__________________________________________
Pregled vloženih sredstev samoprispevka po volilnih enotah
Zap. št. VOLILNA	PLAN	PLAN IZVŠRENO
ENOTA_______________ZA 5 LET ZA 1 LETO	št.1997
1.Naselje Mirna 1, 2, 3 (Pot na Laze, Cesta na Gradec, Zapeže, Trbinc, Glavna cesta, Podlog, Pod Radovnico, Roje, Cesta na Fužine 30.500.000,00 6.100.000,00 13.862.992,40	
2. Brezovica, Gomila 4	5.300.000,00 1.060.000,00	1.064.508,00
3.Sevnica, Škrjanče, Gorenja vas, Zagorica 5 7.000.000,00 1.400.000,00	1.106.174,00
4. Cirnik, Selška Gora, Ravne 6	
3.000.000,00	600.000,00	2.087.366,80
5. Stan, Debenec 7	4.000.000,00	800.000,00	2.473.935,00
6. Glinek, Volčje Njive 8 3.800.000,00	760.000,00	840.461,50
7.Selo, Migolica, Migolska Gora, Sajenice9 8.000.000,00 1.600.000,00	1.382.449,50
8. Zabrdje, Praprotnica, Stara Gora 10 6.500.000,00 1.300.000,00	2.970.642,20
SKUPAJ:	68.100.000,00 13.620.000,00	25.788.529,40
Slavka VERBIČ - računovodja
KAJ DELAMO
PARKIRNI PROSTORI PRI SVETI HELENI
Še preden je poljane pobelil prvi sneg, nam je uspelo s pomočjo Cestnega podjetja iz Novega mesta kot izvajalca in Občine Trebnje kot soinvestitorja prestaviti cestišče v ovinku pri Sv. Heleni na že utrjeno površino za parkirni prostor, ob levi in desni strani pa smo s položitvijo asfalta prišli do 34 parkirnih mest. Prejšnji ostri ovinek ob bližnji stanovanjski hiši pri pokopališču smo s prestavitvijo cestišča bistveno ublažili ter povečali preglednost in prometno varnost, ob pogrebih in prireditvah na pokopališču pa bo sedaj verjetno zagotovljenih dovolj parkirnih mest, katerih je do izgradnje parkirišča izredno primanjkovalo.
Prepričani smo, da bo novozgrajeno parkirišče v veliko zadovoljstvo vsem obiskovalcem našega pokopališča.
GRADNJA KANALIZACIJE ZA ZABRDJE
Izbrani izvajalec gradnje kanalizacije je na podlagi podpisne pogodbe pričel z deli v mesecu oktobru. Največ težav pri gradnji je bilo Pod Radovnico zaradi kamnitega terena, saj je bilo potrebno tudi miniranje. Prva etapa kanalizacije v dolžini 900 m je doslej realizirana že približno v dolžini slabih 300 m v zahtevnem terenu, najtežavnejši teren pa bo ob levem bregu Zabršce, kjer je močvirje. Izvajalec bo moral ta odsek urejati v sušnem obdobju oziroma tedaj, ko bo pomrznjeno, saj dež in sneg v močvirju razmere za gradnjo samo še otežujeta oziroma izvajanje celo onemogočata.
Pri krajanih, ki so vneti za napredek vasi, je gradnja naletela na pozitiven odziv. Pogodbo o sofinansiranju so že podpisali in pričeli z obročnim odplačevanjem naslednji vaščani: Dim Stane, Dim Franc, Gregorčič Božidar, Jarc Pavel, Kramar Franc, Kolenc Boštjan, Možina Stane, Novak Jože, Novak Marko, Novak Franc, Štolfa Marjan, Dragan Valerija, Višček Jože, prvi pa je pogodbo podpisal in nakazal ob podpisu celotni znesek 100.000,00 sit Jože Travnik z Mirne, kar je storil tudi Stane Uhan iz Zabrdja 2. Pričakujemo, da bodo naštetim krajanom ostali bodoči uporabniki kanalizacije sledili.
STAVBA KS V "NOVI OBLEKI"
JAVNO STOPNIŠČE
Daje bil izglasovan krajevni samoprispevek v naši krajevni skupnosti, smo lahko krajani ugo-»M*-4*^* tavljali skozi vse leto ' tudi na Mirni. Stop-! nišča, ki ga vidite na ' sliki, so se še posebej j razveselili vsi krajani 1 z Roj, ki so na tem mestu v preteklosti drsali po meji k cesti in se izpostavljali nevarnosti. Sedaj je to že preteklost. Zgrajene stopnice so tako okras kraju kot tudi pridobitev za varnejšo hojo pešcev.
Dobro se zavedamo, da je sedaj potrebno označiti še prehod za pešce, kar pa ni v pristojnosti Krajevne skupnosti, temveč ga mora urediti upravljalec regionalne ceste, ki smo mu že naslovili vlogo in ga zaprosili, naj prehod za pešce označi.
TLAKOVALI SMO POTI ZA PEŠCE
Čeprav Mirna nima statusa mesta, pa se Mirnčani vseeno lahko pohvalimo s tem, da imamo precej obsežen park sredi našega kraja, na kakršnega bi bili morda ponosni celo meščani kakega bližnjega mesta. Že v prejšnji številki smo pisali o tem, da smo nekaj vzdrževlnih del izvedli na spomeniku padlih borcev na Rojah, ki je delo kiparja Janeza Lenassija, začeli pa smo tudi ostala urejevalna dela, saj smo sprehajalne poti tlakovali oziroma asfaltirali. S tlakovci smo utrdili 380 m poti, širine 1,2 m, z asfaltom pa 335 m. Pridobitve, ki hkrati predstavlja za marsikoga tudi bližnjico, je izredno vesela poleg odraslih tudi naša nadebudna mladina.
Zob časa je načel tudi prenekatero stavbo ob Glavni cesti na Mirni.
Posledice so najbolj vidne na starejših objektih in še dobro je, da oko nekaterih posameznikov te spremembe tudi zazna.
V Dani Mirna so letos obnovili fasade na svojih objektih, ki so tako pridobili lepšo zunanjost. Tudi svet krajevne skupnosti je v soglasju z Občino Trebnje in solastnikom stavbe Mercator sprejel odločitev, da je potrebno objekt obnoviti. Preuredili smo notranje prostore in sanitarije, stavba pa je pridobila tudi prenovljeno fasado.
Ali ni središče Mirne sedaj prijaznejše?
CESTA NA FUŽINE
Občinska oziroma lokalna cesta od Mirne proti bazenu je bila v izredno slabem stanju. Na pobudo sveta krajevne skupnosti je Občina Trebnje v oktobru mesecu sprejela odločitev, da se obnovi cesto od Pošte do mostu pri bazenu v skupni dolžini približno 700 m. Razširili smo cestišče za en meter v dolžini 300 m. Cesta je tako razširjena in cestišče utrjeno, podlaga je pripravljena za položitev podložnega asfalta, v spomladanskem terminu pa predvidevamo preplastitev z asfaltbetonom debeline 3 cm v celotni dolžini od Pošte do mosta pri bazenu. Tedaj bomo opravili tudi odvodnjavanje in vsa ostala urejevalna dela na tem odseku ceste.
Naložba posodobitve bo stala približno 3 mio sit, sredstva pa bo zagotavljala Občina Trebnje.
JOažje ja 6iti junafi, Rot poštanjafi. Junafi si laRfio la an Krat, poštanjafipa zmaraj.
(JOuigi &irandallo)

OBNOVLJENA INDUSTRIJSKA PRODAJALNA "DANA"
MIRNA
Leta 1982 je DANA, tovarna sokov in alkoholnih pijač odprla trgovino na prijetni lokaciji v ožjem središču Mirne.
Kupci so z veseljem zahajali vanjo. Z leti je oprema zastarela in prostor je postal pretesen. Zato smo se v Dani odločili, da bomo trgovino preuredili. Prodajni prostor smo razširili iz 25 m2 na 54 m2. Vsa gradbena dela smo zaupali Komunali Trebnje, ki je skupaj s svojimi podizvajalci kvalitetno in v zelo kratkem času obnovila trgovino.
Način prodaje je zdaj samopostrežen. Zavedamo se, da si kupec rad v miru pregleda pijače in izbira po svoji želji. Tega prodaja izza pulta ne omogoča.
Novost, ki smo jo uvedli, se imenuje STALNA AKCIJSKA POLICA, na kateri bo vedno kaj zanimivega po ugodnih cenah. Seveda pa v Dani na kvaliteto nikoli ne pozabimo.
Vabimo vas, da se oglasite v naši obnovljeni trgovini. Sami presodite, ali se obisk pri nas obrestuje.
Krajanom, zvestim kupcem in prijateljem želimo srečen in doživet Božič ter mnogo trdnega zdravja, sreče in uspehov v Novem letu!
VABLJENI!
Vodja prodaje: Petra MATJAŠlČ-NADEP, dipl.oec.
LEKARNA JE ODPRTA
■ =
•ISif
r »f V poznih šest--i	J ■ ■ desetih letih je
■LI* *• >	' I| M pomočjo^rajanov
i BRl ’ y^l	B V in okoliških pre-
» **	K	^ bivalcev vendarle
*i Mšfff i im ^ i i	§ M pridobila prepo-
I \	4 ' I */:trebno zdrav-
■ 5® gfSL rili 1* miw stveno postajo, ^0	j	jjlr	brez katere si
.JlBMl	|®:||	W	F	težko pred-
I	oKLmmmmmm	JmB	*	¥	Stavljamo SOdO-
bno zdravstveno storitev ljudem, ki so le-te potrebni. Tedaj je bila odprta tudi lekarna, kjer je bolnik spotoma lahko nabavil potrebna zdravila. To “udobje“ so krajani uživali le nekaj let. V obdobju iskanja vsakršnih rezerv so Dolenjske lekarne izpostavo na Mirni enostavno ukinile z obrazložitvijo, da ni rentabilna. Seveda je bila taka rešitev zanje najlažja, ne pa tudi za bolnike oziroma njihove svojce, ki so po “humani" odločitvi zopet romali po zdravila v Trebnje, Mokronog, Sevnico, Novo mesto,... Tedaj so bile temu primerne tudi prometne zveze.
Ogorčeni prebivalci Mirne in širše okolice do letošnjega novembra niso mogli uresničiti svojih zahtev. Svet krajevne skupnosti si je že lani postavil pomembno nalogo: odprtje lekarne na Mirni. Dolgotrajna pot je bila zaključena v petek, 21. novembra letos, ko je magister farmacije g. Gregor Ban odprl vrata prenovljenih
lekarniških prostorov v zgradbi Zdravstvene postaje.
G. Ban je kot zasebnik pridobil koncesijo in vsa potrebna soglasja za lekarno na Škofljici, prav tako pa tudi vsa soglasja za podružnično lekarno na Mirni. V krajevni skupnosti živi 2800 prebivalcev, od teh je skoraj 600 upokojencev. Ambulanta v Zdravstveni postaji redno obratuje, preko dva tisoč pacientov (toliko je že sedaj zdravstvenih kartonov) pa daje “garancijo", da bo lekarna s prijaznim osebjem uspešno poslovala v obojestransko zadovoljstvo.
Delovni čas lekarne je naslednji: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 730 do 1330 sreda od 1230 do 1830
D. Z.
VODNJAK
“Tu živim že dolgo, dolgo. Stoletja sem z velikim veseljem vsem obiskovalcem nudil svojo kristalno čisto tekočino in velik del Mirenčanov je bil izredno zadovoljen z menoj. V zadnjem
stoletju so me kar nekajkrat j preurejali in preoblekli. Tudi njihovim otrokom sem priredil marsikatero urico veselja, ko so se podili okrog mene, se lovili in skrivali.
Tudi drsali in igrali so se na ! moji glavi. Pa je pred nekaj desetletji prišel čas, ko me ljudje niso več potrebovali, j Žalostno sem sameval. Vsi so mi obrnili hrbet, nihče več me j ni pogledal. Zbolel sem. |
Znotraj nesnaga, zunaj pa zob J časa, ki je grizel in grizel, dokler se nisem skoraj | zrušil...
Vendar,... še so dobri ljudje I na svetu! Specialist me je očistil in preuredil. Dal mi je tudi novo obleko, poleg mene pa postavil “štirno".
Zopet sem zdrav in če bo treba, bom z veseljem razdajal najboj zdravo tekočino. Ljudje me občudujejo. Zadovoljen sem in hvala vam“.
D. Z.
KDAJ OBVOZNICA NA MIRNI?
Mogoče bo kdo dejal, da se v Krajanu ponavljamo, pa temu ni tako. Res smo o obvoznici že pisali, pa se moramo te teme ponovno dotakniti.
Župan občine Trebnje g. Alojzij Metelko je 05.11.1997 sklical razgovor o ureditvi prometne infrastrukture na Mirni, na katerem so bili prisotni predstavniki Občine Trebnje, KS Mirna, Komunale Trebnje, Dane Mirna, Cestnega podjetja Novo mesto, Tom - Oprema Mirna, Dolenjske projektive in Policijske postaje Trebnje, razgovora pa se niso udeležili povabljeni z Družbe za državne ceste, z Direkcije za ceste, odsoten pa je bil tudi Republiški prometni inšpektor.
Dolenjska projektiva je s strani Direkcije za ceste RS zadolžena, da s projektom uredi prometne rešitve za promet skozi Mirno na
regionalni cesti R 326/1162. Projektirati je potrebno:
•	pločnik na desni strani v smeri Trebnje - Mokronog,
•	brv za pešce preko reke Mirne gorvodno ob kamnitem mostu,
avtobusna postajališča.
V	razpravi so bili izpostavljeni naslednji problemi:
•	ker je cestišče ozko, pri izdelavi projekta ni možno projektirati pločnika na levi in desni strani ceste,
•	kamniti most predstavlja ozko grlo posebno v zimskem času, saj se na njem dva vlačilca ne moreta srečati, pozimi pa so še posebej ogroženi pešci in šoloobvezni otroci,
•	tovori z vlačilci do 24 ton ob spoštovanju prometnih predpisov ne morejo prispeti do večjih tovarn na Mirni zaradi omejene nosilnosti mostu na 15 ton,
•	brv ob mostu gorvodno predstavlja rešitev za pešce, tehnično pa nastopi problem, saj bo pločnik zgrajen ob desni strani in na brv bo dostop možen le ob dvakratnem prečkanju regionalne ceste in še to v samem križišču,
•	v kraju samem ni ustreznega prostora za izgradnjo avtobusnih postajališč, saj je naselje gručasto.
Navedena obsežna problematika je ponovno privedla do ugotovitve, da je edina rešitev prometnih zagat na Mirni izgradnja nove obvozne ceste, katere del je ob desnem bregu Mirne že zgrajen. Samo v tem predelu je dovolj prostora tako za izgradnjo obvozne ulice kot tudi pločnikov, avtobusnih postajališč in ostalih prometnih ureditev.
Na razgovoru so predstavniki industrije z Mirne ponovno zahtevali, naj se končno le začne razreševanje zagat in sicer tako, da se zgradi nova cesta ob obrtni coni. Enako stališče je do te problematike zavzel tudi svet KS Mirna. Predstavniki industrije so celo zagrozili z zaporo ceste, če se odgovorni ne nameravajo odzvati na zahteve Mirnčanov.
DEVETLETNA OSNOVNA ŠOLA JE PRED NAMI
Zakon o osnovni šoli določa, da se s šolskim letom 2002/2003 v vseh osnovnih šolah v Republiki Sloveniji začne izvajati program 9-letne osnovne šole. To pomeni, da se bodo vsi, ki se bodo prvič vpisali v šolo, vpisali v prvi razred 9-letne OŠ, vsi učenci, ki bodo uspešno končali peti razred, pa se vpišejo v sedmi razred 9-letne OŠ. V zakonu je tudi predvideno, da se začne postopno uvajanje novega programa že s šolskim letom 1999/2000 na tistih osnovnih šolah, ki bodo imele dovolj prijavljenih učencev in bodo izpolnjevale kadrovske, prostorske in druge pogoje ter imele za izvajanje programa dovoljenje ministra. Naj ob tem le omenim, da naša šola izpolnjuje večino do sedaj znanih pogojev za prehod na 9-letko, manjka ji samo “malenkost”, to so dodatne učilnice in telovadnica.
V	času postopnega uvajanja se bodo učenci vpisali v prvi in v sedmi razred 9-letne OŠ. Pri postopnem uvajanju 9-letne OŠ je obvezno pisno soglasje staršev (posamezno izjavljanje). Pred postopnim uvajanjem 9-letne osnovne šole bo Ministrstvo za šolstvo in šport izdalo še Odredbo o postopnem uvajanju programa
9-letne OŠ, Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v OŠ ter U redbo o merilih za oblikovanje javne mreže OŠ. Ti akti pomenijo pomembno sestavino gradiva o prehodu na 9-letno OŠ, saj bo celotno informacijo o postopnem uvajanju 9-letnega programa moč oblikovati šele tedaj, ko bodo omenjeni podzakonski akti tudi objavljeni.
Že sedaj je jasno, da moramo v tem prehodnem obdobju sodelovati osnovne šole, vrtci in starši. Šola je dolžna, da pripravi zloženko (publikacijo) za starše. V njej mora opisati lokalne specifične pogoje vezane na šolski prostor in šolski okoliš ter posebej poudariti: varnostne razmere v šoli, urejenost in varovanost šolskih igrišč, cestno-prometno varnost neposredno pred šolo, itd. Ta zloženka mora vsebovati tudi podatek, kje - kdaj - pri kom in na kakšen način lahko v šoli starši dobijo odgovore na konkretna vprašanja v zvezi s postopnim uvajanjem 9-letne OŠ.
Ministrstvo za šolstvo in šport je že pripravilo delovno gradivo za postopno uvajanje 9-letne OŠ. To gradivo planira, da bosta odredbi
o merilih za oblikovanje mreže osnovnih šol in o postopnem uvajanju 9-letne OŠ objavljeni decembra 1997, Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev in Odredbo o standardih in normativih za prostor in opremo v OŠ pa v februarju 1998. Temu sledijo pedagoške konference v OŠ in VVZ ter objava razpisa za vključitev OŠ v postopno uvajanje programa 9-letne OŠ.
V mesecu marcu 1998 bo prvi informativni dan za starše s predstavitvijo splošnih informacij o postopnem uvajanju 9-letnega šolanja. Maja 1998 sledi drugo srečanje s starši: na njem bo predstavitev glavnih novosti v učnih načrtih. Oktobra 1998 bo tretje srečanje s starši s predstavitvijo obvestila MŠŠ o vključitvi šole v ožji izbor. Na tem srečanju se bo začelo z zbiranjem izjav o nameri staršev glede vpisa in evidentiranje učencev, ki jih je potrebno prepisati v drugo šolo (8-letni program). V februarju 1999 sledi prvi vpis otrok v 1. razred 9-letne OŠ.
Vmes bo potekalo še vrsto drugih aktivnosti od priprave spremljanja postopnega uvajanja, določitve posebnega programa 9-letne OŠ, načrt spremljanja evalvacije, izdaje dovoljenja ministrstva za vključitev v postopno uvajanje programa 9-letne OŠ do zaključnega poročila spremljanja postopnega uvajanja 9-letne OŠ, ki ga bo pripravil Zavod RS za šolstvo.
Iz navedenega sledi, da 9-letne OŠ v pripravljalnem obdobju ne bo mogoče uvesti brez pisnega soglasja staršev in ne brez 100 % izpolnjevanja drugih zahtevanih pogojev. OŠ Mirna ne želi biti med zadnjimi, ki bi se vključili v 9-letno OŠ, zato si bomo, računajoč na pomoč staršev, ustanovitelja - Občine in Ministrstva za šolstvo in šport prizadevali, da čim hitreje zagotovimo vse pogoje, ki so potrebni za prehod na 9-letno osnovno šolo. Le-ta prav gotovo pomeni kvalitativni premik na področju izobraževanja naših otrok.
Naj izkoristim to priliko in vam zaželim vesele božične praznike ter srečno in zdravo leto 1998.
Peter PODOBNIK, ravnatelj OS Mirna
OČITKI NA SAMOPRISPEVEK
Na položnice za plačilo drugega obroka krajevnega samoprispevka, ki smo jih poslali novembra meseca lastnikom zidanic in počitniških hišic, ki nimajo stalnega prebivališča v naši KS, smo prejeli 8 ugovorov, na katere pa ne nameravamo osebno odgovarjati. Kaj vse smo z zbranimi sredstvi iz krajevnega samoprispevka naredili, bomo s tem Krajanom obvestili tudi nje, saj Krajana prejemajo in verjamemo, da ga z veseljem tudi preberejo. Z našo krajevno skupnostjo so najbrž čustveno povezani, saj vsakdo, ki ima v naših goricah zidanico, vinski hram ali počitniško hišico, tja prihaja z ljubeznijo, s tem pa prihaja k nam. Skupno si prizadevamo za razvoj in napredek krajevne skupnosti, tega napredka in razvoja pa smo deležni tako stalni prebivalci kot ostali.
Vsem, ki ugovarjate plačilom samoprispevka, predlagamo, da o svojem ravnanju ponovno premislite. Naše prijateljstvo bomo kovali na naših skupnih prizadevanjih. Ali se strinjate?
Predsednik K5 Mirna
SE O MARINOVI HIŠI
Mnogo truda je bilo že vloženega v to, da prepričamo lastnike Marinove “podrtije", naj postavijo objekt v stanje, ki ne bo ogrožalo prometa na Mirni. Vse zaman! Napori so naleteli na gluha ušesa solastnikov. Očitno se je zganila Občina, ki je naročila postavitev varovalnega odra ob glavni cesti za zavarovanje pešcev in ostalega premikajočega prometa. Za solastnike je tako nastal prvi strošek, saj zavarovanje stane dobrih tristo tisočakov. Občina je strošek založila, prav gotovo pa ga bo od solastnikov tudi izterjala.
FRANCI GREBENC SE ZAHVALJUJE
V	Stari Gori so j posledice požara pri
Francu Grebencu odpravljene, saj je ob I pomoči Rdečega križa, i Krajevne skupnosti,
! krajanov in Dolenjke j objekt obnovil.
V	solidarnostno akcijo Izbiranja pomoči po
požaru sta se vključila občinski odbor Rdečega križa in KS Mirna. Zbrano je bilo skupaj
680.000,00 sit. Dolenjka iz Novega mesta, kjer je Franci Grebenc zaposlen, je ravno tako dodelila enkratno denarno pomoč, prav tako pa so se v zbiranje prispevkov vključili tudi njegovi sodelavci.
Da bi z zbranimi prispevki naredil čimveč, je pričel dela v lastni režiji in pod vodstvom mojstra Franca ¥užka iz Trebnjega. Po zaključku zidave so ostrešje udarniško postavili prijatelji in vaščani iz Zabrdja. Dela je še mnogo, saj je objekt znotraj še v celoti v surovem stanju, toda kljub temu je g. Franci Grebenc srečen.
Z navdušenjem zna povedati, da mu je letos ob velikodušni pomoči vseh uspelo ogromno in globoko je prepričan, da bo z lastnimi napori in s pomočjo prijateljev in znancev objekt v nekaj letih zaključil. Glas mu zadrhti, ko pripoveduje, da mu je požar med drugim uničil tudi izredno bogato zbirko starin, ki jih je zbiral leta in leta z namenom, da se ohrani narodno blago z našega področja.
Kljub obilici dela je že pričel svojo etnološko zbirko obnavljati in nekoč si želi zbrane predmete tudi razstaviti.
Franci Grebenc izreka vsem in vsakemu posebej globoke besede zahvale za pomoč, ki ste mu jo nudili pri obnovi.
OB PRIGRIZKU
Vodstvo krajevne skupnosti se je v nedeljo, dne 20.07.1997, sestalo s krajani in lastniki zidanic oziroma počitniških hišic na Cirniku z namenom, da se dogovorijo za sprejem usmeritev za asfaltiranje ceste. Na burni razpravi, kjer je bilo izrečenih precej ostrih in celo nesramnih očitkov s strani posameznikov, so se končno ob prigrizku Mari Logarjeve preostali prisotni le dogovorili za strategijo nadaljevanja projekta. Sklepi so bili realizirani - asfalt je položen.
O SOBNIH RASTLINAH
Velika večina nas je, ki uživamo v lepo urejeni okolici in prav sobne rastline nas v teh hladnih zimskih dneh še posebej razveseljujejo.
Vsi, ki sobne rastline želimo vzgajati, moramo najprej poskrbeti za primerno rastno okolje. Problem se pojavi zlasti pozimi, ko v stanovanju ne najdemo ustreznega prostora.
Pozimi ustreza okrasnim rastlinam svetel prostor brez centralne kurjave, kjer se temperatura ne spusti pod 8 stopinj Celzija. Nekatere sobne okrasne rastline zahtevajo celo višjo temperaturo - npr. fikusi, dracene in druge rastline tropskega izvora.
Sobne rastline zalivamo največ enkrat tedensko, saj se v nasprotnem primeru rada pojavi koreninska gniloba, ki povzroči propad rastline. Preluknjan lonec mora imeti podstavek, v katerem se voda ne sme predolgo zadrževati. Pozimi sobne rastline gnojimo največkrat 1-2 krat, saj naj bi tudi rože pozimi počivale - zimska rast ni zaželena. Rumeni in suhi listi pri sobnih rastlinah običajno pomenijo, da rastline preveč zalivamo.
Potaknjence delamo že konec avgusta, če imamo ustrezne pogoje, pa se ukoreninijo tudi pozimi. Ne uporabljamo jogurtovih lončkov, saj so neprimerni, ker na dnu nimajo lukenj, količina zemlje za rast pa je premajhna. Uporabljamo raje vrtnarske lončke in ustrezne substrate za potaknjence, ki so razkuženi, če zrastejo potaknjenci predolgi in previsoki, jih brez skrbi skrajšamo, rastline pa ob tem postanejo bolj košate.
Potaknjence pa tudi rastline moramo pozimi zavarovati pred škodljivci in boleznimi - ob napadu uši pravočasno ukrepamo s škropljenjem, prav tako ob znakih bolezni, priporočamo pa tudi preventivno škropljenje proti plesni in rji.
Vse stare okrasne rastline za balkone in vrtove je potrebno obrezati (fuksije, bršljinke,...), da spomladi odženejo mlade in krepke poganjke.
Več informacij in nasvetov pa v prihodnjih številkah.
Stane Cvelbar ml.
NAJSTAREJSI KRAJANKI IN NAJSTAREJŠI KRAJAN
Že vrsto let se občinski zbor Rdečega križa občine Trebnje s skromnim darilcem spomni najstarejših ljudi v krajevnih skupnostih. Prizadevni člani vodstva 00 RK v decembru vsako leto obiščejo najstarejše krajane, z njimi pokramljajo in jim zaželijo zdravja tudi v naprej.
Gospe Štefka Gregorčič in Mari Logar, “vodilni aktivistki" organizacije Rdečegai križa Mirna j (najbrž ni treba
Drčar Pavla	posebej,
Drčar ravia	predstavljati
njunega humanitarnega dela!?), staj
obiskali najstarejši krajanki ga. Pavlo
Drčar in go. Pepco Kašič ter j
najstarejšega moškega g. Slavka Kirma.
Morda se bo kdo vprašal, zakaj dve j
ženski. Odgovor je preprost, vendar
zanimiv: obe sta rojeni 20. oktobra
1908! Za uro pa nismo spraševali.
Ženski pa imata še več skupnih'
značilnosti. Obe sta npr. še samski Slavko Kirm
gospodični, teti, obe sta vse življenje pošteno, vendar trdo delali, obe sta živeli skromno in (v veliko zadovoljstvo vseh nas!) danes sta obe dokaj zdravi, vitalni ženski s čistim in urejenim stanovanjem. Gospa Pavla Drčar prebiva na Brezovici, gospa Pepca Kašič pa v Dolini pri “Skolkovih". Nobena pa ne gre rada od doma.
Pravo nasprotje njima je Slavko Kirm, ki iz Migolice na Mirno “pribicikla“ s kolesom, po potrebi pa se pelje še kam dlje. Potožil je le, da na Mirni skoraj ni več ljudi, s katerimi je prijateljeval dolga Pepca Kašič	desetletja. Čeprav bo Slavko 21. aprila
naslednje leto star 85 let, opravlja vsakodnevne hišne posle, v družbi pa rad še zapleše.
Kot mlad fant je delal vsemogoče, kasneje je 4 leta delal tudi v žganjarni Marin, od leta 1952 do leta 1970 je delal kot lesni manipulant, saj je bil višji lesni tehnik. “Politik nisem bil in nikoli ne borni", je pribil Slavko, žena Pepca pa je precej bolj tiho dejala: “Ko si malo bolan, se pa madonaš, da je kaj!“
“Ko sem bil mlad, smo meso jedli le dvakrat na leto, zabavati pa smo se znali. Tudi po 70 fantov se nas je zbralo in smo zapeli kot grom", se je nostalgično spomnil časov izpred šest desetletij in več
vitalni g. Slavko Kirm.
“Sedaj, ko moram preživljati še ženo, naj mi povišajo pokojnino ali pa naj dajo varstveni dodatek!" je malo za šalo, več pa zares pribil najstarejši krajan Mirne.
P. S. Naša želja je: Ko bi vsaj tako pokojnino prejemal še vrsto let!
D. Z.
EKOLOŠKI KOTIČEK ČLOVEKIMVODA^
Človeško telo vsebuje 60 - 70 % vode.
Dojenček se sestoji iz 80 %, pet mesecev star plod pa iz 90 % vode.
Odrasel človek ima v telesu ca. 45 I vode.
V tekoči sestavini krvi je je 90 %.
Ena tretjina kosti je sestavljena iz vode.
Dnevna poraba vode pri odraslem je ca 35 g na kg telesne teže. Pri izhlapevanju skozi pljuča izgubimo od 0.3 do 0.5, skozi kožo
0.5, z iztrebki 0.11, skozi ledvica pa 0.6 litra vode.
Pri delu, v hudi vročini izznojimo več kot 4 I potu na dan. človek ponoči izloči do 0.7 I tekočine.
Zmanjšanje količine vode za 10 % - 15 % je za človeka smrtno nevarno.
OBVESTILA • OGLASI
Tudi Presad iz Gabrovke je nedavno tega odprl svojo industrijsko prodajalno v prostorih na Glavni cesti 9 na Mirni. Stem smo krajani prišli do še večje izbire kvalitetnih sokov in brezalkoholnih pijač.
VAŠ KANAL
Televizija Novo mesto obvešča krajane, da vse aktualne dogodke in informacije s tega območja posname s kamero za Vaš kanal g. Janez Janežič, Roje 5, Mirna, telefon 068/47-143.
Pokličite in se dogovorite!
DEDEK MRAZ
Tudi letos bo naše malčke obiskal in razveselil s skromnimi darili Dedek Mraz. Prireditev bo v ponedeljek, 27. decembra 1997 ob 15. uri, v domu Partizan na Mirni.
Starše prosimo, da svoje otroke tega dne pospremijo na srečanje z Dedkom Mrazom. Pismena vabila boste za vaše malčke vam bo Krajevna skupnost poslala osebno.
ZAHVALA KRVODAJALCEM
Kot kapljice vode v morje se tudi dnevi letošnega leta iztekajo v večnost.
Kapljice krvi pa pomenijo življenje, novo življenje, česar se najbolj
zavedajo tisti, ki jim je kri neimenovanih darovalcev rešila življenje ali povrnila zdravje.
Zato je darovanje krvi najhumanejše človekovo dejanje. Žal se tega premalo zavedamo. Tako se je v jesenski akciji izkazalo, da je na odvzem krvi prišlo skoraj petdeset ljudi manj kot lani. V razgovoru s krvodajalci smo vsaj delno izvedeli, zakaj je tako.
Novi direktorji podjetij, lastniki firm, privatniki in še kdo, vse preveč razmišljajo o trenutnih finančnih rezultatih vse manj pa o širši kvaliteti življenja krajanov.
Morda bomo že jutri potrebovali kri soseda, znanca ali neznanca, zato v teh akcijah sodelujmo vsi, eni tako, drugi drugače. Naj nam ne bo žal denarja in časa za humano delo.
Vzdušje, ki smo ga pred leti ustvarjali s krvodajalskimi akcijami, je treba še poglobiti in voditi naprej - v lepše, bolj zbrano življenje. Saj smo za to, ali ne?
Vsem dosedanjim in bodočim krvodajalcem želim v imenu krajevne organizacije Rdečega križa Mirne veliko zdravja in osebne sreče v Novem letu 1998.
Mari LOGAR
UPOKOJENCI DELOVNI
Mirnsko društvo upokojencev ima 470 članov, predvsem so to naši krajani, nekaj pa jih je tudi iz Ljubljane, Trebnjega, Šentruperta in Boštanja, ki so se včlanili predvsem zato, ker je društvo res aktivno, delovno in nudi raznovrstno rekreacijo, delo in zabavo.
Društvo je aktivno v pohodništvu in organiziranju izletov po vsej Sloveniji in tudi v tujino. Udeležba na izletih je v zadnjem času nekoliko slabša, to pa zato, ker se je življenje upokojencev znatno ’’podražilo”.
Trikrat letno društvo organizira družabna srečanja z glasbo in to ob dnevu našega društva, ki je v juniju, ob martinovanju in silvestrovanju.
Zelo smo aktivni na športnem področju. Redno vsako leto sodelujemo na športnih igrah upokojencev Dolenjske in Bele Krajine, kjer dosegamo lepe rezultate (lani 3. mesto, letos pa4.mesto vskupni uvrstitvi!).
Pred iztekom leta obiščemo vse ostarele in bolne krajane na domovih, v bolnišnicah ali domovih za ostarele ter jih tudi obdarimo.
Letos smo vse svoje moči (in denar) usmerili v prenovo naših prostorov in garaž. Novi sanitarni prostori, elektro in vodovodne
inštalacije, stropi, parket, centralno ogrevanje, nova okna in novo pohištvo ter streha nad teraso nas je stalo 3.600.000,00 tolarjev. Naši člani so opravili preko 450 udarniških ur, kar je za današnje čase še posebej pomembno. Spomladi bomo polepšali še zunanjo preobleko in prostori bodo še za vrsto let uporabni za dostojno družabno življenje upokojencev in tudi drugih krajanov.
U. M. - D. Z.
POLICIJA OPOZARJA IM SVETUJE
V mesecu novembru so se v občini Trebnje pričeli pojavljati vlomi v osebna vozila, iz katerih so si neznani storilci prilaščali različne vrednostne predmete, ki so jih oškodovanci puščali v vozilih, in avtoradie. Zaradi tega opozarjamo občane, da v svojih vozilih ne puščajo vrednostnih predmetov ter da ob sumljivih zaznavah (gibanje sumljivih oseb po parkirnih prostorih), obvestijo Policijsko postajo Trebnje.
Udeležence v prometu želimo opozoriti na spremenjene vozne razmere na cestah zaradi prihajajoče zime (poledica, zasnežena vozišča, ipd.) zato naj svoja vozila opremijo z zimskimi pnevmatikami, kar je predpogoj za varno vožnjo, hitrost vožnje pa prilagodijo voznim razmeram na cestah.
Vsako leto se tudi znova srečujemo s pojavi množičnega metanja petard in uporabe drugih pirotehničnih izdelkov. Medtem ko je takšno početje določenim posameznikom in skupinam v zabavo, jeza večino državljanov neprijetno in predstavlja svojevrstvo nasilje nad ljudmi. Nepremišljena in neprevidna uporaba teh izdelkov lahko povzroči telesne poškodbe (opekline, poškodbe oči, raztrganine rok, ipd.).
Policisti bomo storili vse, kar je v naši moči, da omejimo nezakonito uporabo in zmanjšamo možnost poškodb.
Janez KUKEC, inšpektor KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE
KAKO SMO PRIPRAVLJENI MA ZIMO?
Pristojna služba na Občini je pripravila v sodelovanju s Krajevno skupnostjo plan zimske službe. Plan je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu so prikazane prioritete pluženja cest zaradi njihove pomembnosti. To pluženje bo opravljala Komunala Trebnje, v drugem delu pa so opredeljeni tudi odcepi cest, ki jih bodo plužili določeni izvajalci na posameznih relacijah.
Plužili bomo na naslednji način:
I.	PRIORITETA:
1.	Del Glavne ceste od otroškega vrtca mimo podjetja TOM do regionalne ceste
2.	Roje - od blokov nad cesto do doma Ljudske tehnike
3.	Gubčeva ulica - od Lončar do Jevnikar, od Mišmaš do Blažič
4.	Rožna ulica - od Camloh do Ivanc
5.	Spomeniška ulica - od Krištof do Vidrih
6.	Pod Gozdom - od Duha do Plantariča, povezano s cestnim krakom od regionalne ceste
7.	Sotla - od regionalne ceste pri Vidmarju do mlin Grandovec
8.,	9. Jamska ulica, Sokolska ulica, Cesta na Roje III.
10.	Lunačkova ulica - od Rebolja do Drčarja
11.	Podlog - od Dolenjske banke do konca ulice
12.	Cesta na Gradec - od Krhina mino ŽP do pokopališča
13.	Zapuže - od Gorenca do Koprivca
14.	Podradovnica - od G D do Žgajnarja
II. PRIORITETA:
1.	Trbinc - odcep magistralne ceste do Trbinca
2.	Trbinc - Pot na Laze in do Govelija
3.	Trbinc - odcep za Kašič
4.	Zabrdje (odcep mag. ceste - Zabrdje)
5.	Zabrdje - Praprotnica - Stara Gora - Mlada Gora - Gradišče - Poltar
6.	G. Praprotnica - Dolga Njiva - Selo - meja KS
7.	Zabrdje - Podradovnica - Mirna
8.	Zabrdje - odcep Podlogar
9.	Sevnica - Škrjanče
10.	Ševnica - Gorenja vas - Gorenjska Gora
11.	Gorenjska Gora od asfalta do konca
12.	Brezovica - Gomila (železniška postaja)
13.	Gomila
14.	Lanšprež - do kapele
III.	PRIORITETA - PLOČNIKI:
1.	Glavna cesta
2.	Cesta na Fužine
3.	Sokolska ulica
Plužili bomo tudi na naslednjih odsekih:
Relacija:	Dolžina:	Potrebni Izvajalec:
čas - ure:
Stan - Debenec (Zg. Gora - koča), Stan - Debenec - meje, Stan - Cirnik (do Vojka in Kolenca, Stan - Reber - do Mikliča) cca 4000 m 2	Sladič
Sajenice - Migolska Gora, Selo - Kozjek, Selo - Kalce Dolina-Selska Gora
cca 3000 m 2	Kotar Lovrenc
od kapelice do Kneževiča, od Kolenc Ivana do Škrajnarja, od pokopališča do Možina Milana
cca 1700 m	1	Cveto Možina
Cena ene ure pluženja stane 2.000,00 sit.
IZBOLJŠANJE IN RAZŠIRITEV TELEKOMUNIKACIJSKEGA OMREŽJA NA OBMOČJU CENTRALE NA MIRNI
Za leto 1997 smo si zastavili obsežen plan posodobitve in tudi razširitve telekomunikacij na Mirni. Seveda so vedno želje večje kot so realne možnosti. Vendar smo se tem željam v realnih okvirih marsikje približali.
Že v letu 1996 smo po sprejetju plana za leto 1997 naročili novo sodobno digitalno centralo. Podpisali smo tudi pogodbo z dobaviteljem Iskratel. V letu 1997 smo pričeli s pripravami idejnih rešitev za povečanje kapacitet telefonskega omrežja. Sledilo je izdelovanje lokacijske dokumentacije, pridobivanje soglasij komunalnih podjetij in lastnikov zemljišč. Pri pridobivanju slednjih nam je veliko pomagala tudi krajevna skupnost Mirna in se ji seveda tudi ob tej priložnosti zahvaljujemo za sodelovanje, ki se nadaljuje tudi zdaj. Po pridobitvi lokacijskega dovoljenja smo naročili projektivno dokumentacijo in ob koncu leta pridobili tudi gradbeno dovoljenje za izgradnjo obsežno zasnovane kabelske kanalizacije.
Seveda smo že v začetku leta izvedli rekonstrukcijo in zamenjavo stare dotrajane še relejne analogne telefonske centrale z novo digitalno RASM SI 2000 z 1237 številkami ter možnostjo takojšnjega povečanja, če bi potrebe to zahtevale. Nova centrala omogoča hitrejšo vključitev v telefonsko omrežje, hitrejše komunikacije ter seveda sodobne načine komunikacij preko računalniških povezav (internet z elektronsko pošto, itd.).
Zgodaj spomladi 1997 smo pričeli tudi z dograjevanjem obstoječega razvodnega omrežja, kar je omogočilo vključevanje novih telefonskih naročnikov. V letu 1997 smo novi telefonski priključek omogočili preko 120 novim naročnikom na območju centrale na Mirni. Naj omenimo samo nekaj vasi, kjer smo vključevali še posebej intenzivno.
To so predvsem Gorenja vas s 24 novimi priključki, Slovenska vas s 13 novimi telefoni, Zabukovje z 10 novimi telefoni, Stan z 9 novimi telefoni ter ostale vasi in seveda na Mirni (Sokolska ulica, Roje, Glavna cesta, itd.), kjer smo priključili preko 50 novih telefonov.
S temi vključitvami smo večinoma pokrili celotno območje s primerno gostoto telefonskih priključkov.
Naše delo pa seveda še zdaleč ni opravljeno. Veliko nerešenih zahtev za nove telefone je še v Stari Gori in Praprotnici. Tudi v teh in ostalih vaseh bomo poskušali napeljati nove telefonske linije. Pomagali si bomo predvsem z uporabo koncentratorjev (PGM), ki omogočajo z digitalizacijo vključitev večjega števila priključkov na eno linijo. To možnost smo uporabili tudi v drugih vaseh (npr. Gorenja vas). Vendar je takšna rešitev za telekom dražja in žal le začasna.
Omogočiti želimo najboljšo kvaliteto telekomunikacijskih storitev vsakemu uporabniku, tudi možnost vključitve ISDN tehnologije, za katero je tudi že na Mirni zanimanje. Naš cilj v letu 1998 je ukinitev čim večjega števila dvojičnih priključkov. Za dosego omenjenih ciljev bomo morali rekonstruirati in dograditi novo kabelsko omrežje ter zgraditi medkrajevno kabelsko povezavo med TC Trebnje in TC Mirna. Dela so se že pričela na Mirni z izgradnjo kabelske kanalizacije, ki poteka od telefonske centrale čez center Mirne preko reke Mirne in potoka Zabrščica do železniške postaje. Kabelska kanalizacija bo omogočala montažo novih kablov, potrebnih za
sanacijo dvojičnih priključkov in prikopitev telefonske centrale na optični kabel. Naslednje leto bomo nadaljevali z izgradnjo kabelske kanalizacije in tudi s polaganjem novih večžilnih kablov tudi proti okoliškim vasem.
Optimistično zastavljene, a dosegljive cilje bomo lahko uresničili le s pomočjo krajevne skupnosti, predvsem pa z večjim razumevanjem lastnikov zemljišč, kjer bomo izvajali dela. Trudili se bomo delati čimbolj neopazno in s sodelovanjem ljudi, da bomo skupaj prispevali k večji sodobnosti in povezanosti Mirne in okoliških vasi s svetom tretjega tisočletja.
Telekom Slovenije PE Novo mesto
KUŽA LAJA HOV-HOV-HOV
Kar nekaj pritožb je prišlo na sedež Krajevne skupnosti zaradi spuščenih hišnih ljubljenčkov, katerim lastniki v njihov užitek privoščijo kar precej svobode, ti pa se nekontrolirano sprehajajo po ulicah in parkih ter s svojo slabo vzgojo motijo mimoidoče. V imenu vseh, ki jih to pasje početje moti, prosimo lastnike, naj si za svoje ljubljenčke vzamejo čas in naj jih na sprehod vodijo na vrvici.
Hvala!
C
SPORT
IVOVIM ZMAGAM NAPROTI
Badmintonski klub TOM Mirna je na občnem zboru 24. oktobra 1997 sprejel svoj statut in druge akte, ki so potrebni tudi za registracijo kluba. Sprejeli pa so tudi program dela in finančno strukturo tega programa, ki bo v sezoni 1997/1998 ’’vreden”
3.800.000,00 sit.
Izvolili so novo vodstvo BK, ki ga bo naslednji dve leti vodil g. Bruno Gričar. Dosedanji predsednik g. Janez Dule je v nagovoru preko 40 prisotnim članom obljubil tudi vnaprej vso možno pomoč, zahvalil pa se je vsem sponzorjem in staršem mlajših članov za njihovo razumevanje in vsestransko pomoč klubu, ki že šest let uspešno deluje in dosega izredne rezultate. Predvsem mladi člani do 18 let so v zadnjih dveh letih prigarali preko 40 kolajn na državnih prvenstvih, s čimer se lahko pohvalijo le redki BK v državi.
’’Boljši bodo rezultati, laže bo pridobiti potrebna sredstva”, je dejal g. Dule.
Skupaj z rekreativci šteje klub 120 članov. V imenu staršev mladih badmintonašev se je za uspešno delo kluba prizadevnemu vodstvu zahvalil g. Niko Borštnar.
’’Pridobiti je treba še množičnost krajanov in srečno naprej!”, je končal občni zbor Niko Borštnar.
D. Z.
AKTIVNOSTI DRUŠTVA "PARTIZAN" ZIMA 97/9S
Že več let deluje v Društvu PARTIZAN Mirna, smučarska sekcija, ki združuje šolsko mladino v zimskem času. Aktivnost, s katero se ukvarjamo, je jasna. To sta zimska športa in sicer: alpsko smučanje in v zadnjih dveh letih smučarski teki. Zaledja nam tako ne manjka, saj pridobivamo vsako leto več kot 50 novih smučarjev, ki opravijo začetni in nadaljevalni tečaj smučanja. Ko pogledamo na število otrok, ki so opravili smučarske tečaje, nakateri so že odrasli, ugotovimo, da najmanj vsak tretji Mirnčan obvlada osnovno šolo smučanja.
V letošnjem letu se je Društvo PARTIZAN registriralo v skladu z novo zakonodajo za društva. Glede na to, s kakšnimi osnovnimi sredstvi razpolaga društvo doma Partizan: stanovanjski objekt, kočo na Debencu in asfaltiranim igriščem pred domom, se moramo
zavedati te odgovornosti in aktivirati na novo pridobljeno članstvo. Novo organiziranje je v pripravah, ko pa se predstavljamo z zimsko aktivnostjo, ki bo v ospredju naslednjih nekaj mesecev pa poglejmo program sekcije.
Vsako leto opravimo pred sezono utrditev šole smučanja, ki traja dva dni, pod vodstvom učitelja smučanja. Kadra imamo dovolj, ker gledamo vedno naprej in vsakih toliko let pridobimo nekaj učiteljev na novo. V sekciji tako deluje 15 vaditeljev - po novem učitelj II.
Naslednja aktivnost so tečaji smučanja, ki bodo letos med prazniki, ali takoj, ko bo sneg. Novost bo ta, da bomo organizirali tečaj za odrasle, začetni in nadaljevalni, tako na smučišču Zdratnik, kot ob priložnostnih izletih. V Zapužah bomo postavili progo za smučarski tek in organizirali demonstracijo te aktivnosti. Naj omenimo, da je hoja in tek na smučeh aktivnost, ki telo najenakomerneje razgiba.
Med zimskimi počitnicami imamo letos že tretjič organizirano smučanje na Rogli. Traja 5 dni. Aktivnosti pa so: alpsko smučanje, smučarski tek, plavanje, jahanje, vožnja s sanmi. To počitnikovanje poteka v organizaciji šole Mirna in Partizana.
Po novem letu načrtujemo nekaj izletov na slovenska smučišča, po dogovoru tudi v Avstrijo.
To je grob presek dejavnosti, ob katerih moramo omeniti še drugo stran, ki pa je prav tako pomembna. Namreč društvo ne more obstajati brez članstva in pa seveda denarja. Na tem področju bomo vztrajno delovali, kar nam bo vsem v korist. Srečanja in aktivnosti v drugih športih bomo tako lahko podaljšali skozi vse leto in se lepo imeli.
Za zaključek naj omenimo, da so te aktivnosti vezane na množičnost in razgibanost krajanov, zato spremljajte delovanje Partizana in se vključujte v aktivnosti, ki bodo ponujene.
Krajane, ki se bodo včlanili, bomo o aktivnostih sproti pisno obveščali. Ostali pa se boste o delu sekcije seznanili preko glasila Krajan.
PARTIZAN MIRNA
SKAKALCI SE PRIPRAVLJAJO
Otroci, pa tudi starejši, nastrpno pričakujejo sneg, ki bo pokril smučišča in smučarske skakalnice. Miklavžev sejem, ki ga vsako leto organizira PC Mercatorje marsikoga opremil z novimi ali rabljenimi smučmi, le skakalnih “dil“ na sejmu ni bilo videti. Kako tudi, ko pa jih pogumno uporablja le šest mladih “orličev”, ki drčijo preko 14
ali 30-metrske skakalnice v Zabrdju, kjer se pod skrbnimi vodstvom strokovnjaka pripravljajo na pravo skakalno zimsko sezono.
Seveda je brez snega na voljo le 14-metrska “plastična”* skakalnica. Jože Novak, predsednik Sl< Zabrdje, je o delu tega zanimivega kluba za Krajana povedal tole:
’’Čeprav imamo za uspešno delo kluba res slabe pogoje, ne bomo odnehali. Že 10-letne tekme v smučarskih skokih v Zabrdju povedo, da trmasto vztrajamo pri organiziranju tega atraktivnega športa. Klub je registriran tri leta in lahko se pohvalimo z	vidnim
napredkom naših najmlajših. Poleti smo na priprave na Slovaško poslali šest naših otrok, kjer je na končni tekmi v kategoriji do 11
let zmagal 9 letni Blaž Dim. Če upoštevamo, da so tekmovali Avstrijci, Čehi, Slovaki, Poljaki in Slovenci, ima ta uspeh še posebno težo.
Za krajevni praznik smo 7. junija na plastični skakalnici organizirali tekmo, ki je štela za točke Ljubljanske regije.
Dvanajstletni Vtič je sprejet v Planiško šolo, kjer ima dobre izglede za uspešno napredovanje. Razmišljamo o organizaciji nordijske kombinacije skokov in teka na smučeh, za kar imamo (če bo sneg) lepe pogoje.
Zato si želimo pokriti 30-metrsko skakalnico s plastiko, za izgradnjo nekoliko večje pa iščemo primeren teren. Kajpak bodo to ostale le sanje, če še naprej ne bo nikakršnega posluha s strani Občinske Športne zveze in tudi drugih donatorjev. Zgrabi me jeza, ko slišim, kako bogato pogačo so na občini namenili le enemu športu, nam pa le za sol.
Pa vendar se bodo skoki v Zabrdju nadaljevali. Vse, ki jih ta zimski šport privlači, vabim na predstave, mladi pogumneži pa naj se vključijo v SK in ne bo jim žal!”
Tudi mi klubu želimo uspešno delo in srečno.
D. Z.
G
EN HRIBČEK
KVALITETA VINA LETNIKA 1997
Vino letnika 1997 je na našem območju izredno dobre kvalitete. Izjemnih kakovosti so vina sort beli pinot, Chardonay, zeleni silvanec, laški in renski rizling in modra frankinja. Tudi žametna črnina je dobro dozorela, a zaradi spomladanske pozebe in brstenja iz stranskih očes ni enakomerno dozorela in zato smo jo morali dosladkati.
Bela vina kažejo tako bogato aromo in alkoholno stopnjo nad 11 vol. %. Cviček je mogoče malo preveč obarvan zaradi večjega dela frankinje, zato bo potrebno pri tipizaciji paziti na to.
Da bomo to kvaliteto obdržali, moramo pravilno kletariti. Eno od temeljnih pravil, ki jih moramo spoštovati, se glasi: Posoda, v kateri je vino, mora biti zmeraj polna.
Vino je podvrženo boleznim in napakam, ki za svoj pojav potrebujejo kisik, zato je potrebno vino z rednim dolivanjem čuvati pred zrakom.
Bolezni vina so kan in ocetni cik, napaka pa je odsidacija.
Prvi pretok vina opravimo po končanem vrenju (okrog Sv. Martina), drugi pretok pa en mesec do šest tednov po prvem.
Novejše raziskave ugotavljajo, da s pomočjo držanja vina na drožeh dosežemo boljšo kvaliteto (dr. I. Nemanič).
Da lahko zorimo vino na drožeh, moramo upoštevati naslednje:
•	grozdje mora biti popolnoma zdravo (letos je ta pogoj),
•	razsluzenje mošta mora biti ostro,
•	higiena kletarjenja mora biti na visoki ravni,
•	kvasovke, ki jih dodamo ne smejo doživljati stresov,
•žvepljanje po končanem vrenju se sme opraviti čez deset dni,
•nega vina na kvasovkah je uspešna v majhnih sodih (300 I),
•	od časa do časa droži premešamo z vinom (1 x tedensko, pozneje 1 x mesečno).
•	Zorenje na drožeh mora biti obvezno v lesenem sodu. •Vino, ki bi tako zorelo, naj bi bilo bogatejše arome,
ostane dolgo sveže, je stabilnejše in je primerno za večletno zorenje.
•	Pri tem postopku je potrebno vino enkrat tedensko poskušati, da ne naredimo napake.
Vsem vinogradnikom želim zdravo, srečno in uspešno 1998 ter obilno in kvalitetno letino.
Ludvik JERMAN, dipl.ing.agr.
-\
©ow/ ni tam, fijer stanujemo, ampaR tam. Kjer lju6imo in smo lju3tjeni. (tJi. Qesdiner)
cfieRateri petelini verjamejo, da sonce vzRaja prav zaradi njiR. (<£ fontane)
*£ starosti oGžalujemo predvsem greRe, Ri jiR nismo storili. (*3% cJKaugRam)
cTisoč sovražniRov zunaj Riše je Bolje Rot en sam v njej. (araBsRi pregovor)
Smrt stopa dva RoraRa za teBoj. %3zRoristi prednost in živi. (W. tffiifscR)

Ker iivLiEniE fotrebuie varnost
<§
/
ELEKTROINSTALATERSTVO NAHTIGAL FRANC
in
OKREPČEVALNICA KARAVLA
Brezje št. 7 8231 TREBELNO
Izvajamo vsa elektroinstalacijska dela v individualnih stanovanjskih hišah ter industrijskih
objektih, servise električnih bojlerjev in ostala popravila na električnih instalacijah.
v__________________________________________________________J
."V:':'.'


(Vr^cf 7.upznF.
S krajani krajevne skupnosti Mirna sem skozi vse leto aktivno sodeloval ter spremljal prizadevanja, ki so tudi obrodila bogate sadove. Napredek krajevne skupnosti je viden
in vsi smo ga veseli.
Vsem krajankam in krajanom želim vesele Božične praznike ter veliko trdnega zdravja,
sreče in uspehov v Novem letu 1998 vaš župan
JllojzijdKCtTCJEdC®, čipl.ing.agr.
Krajan
Izdaja svet Krajevne skupnosti Mirna • Glavna c. 28 • 8233 Mirna • ‘S (068) 47-153, 47-707 • Naklada 1200 izvodov • Tehnično uredil: Janez Zupan • Tisk: OTISK d.o.o., Trebnje • Po mnenju Ministrstva za kulturo št 415-850/96 - mb/sp z dne 09.10.1996 se plačuje Za časopis Krajan 5% prometni davek od prometa proizvodov.