« Published and distributed under permit No. 728) muUior, by the Act of October 8^ 1917, an fsl? at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order ofthe President, A. S. Burlwon, Postmaster Gen. , ONLY ILOVENIAN DAILY new york and chicago I best medium to reach 180.000 slovenians in u. s., canada and south america. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "we pledge alleglf^ce to our flag and to the republic for which it stands: one nation indivisible with liberty and justice for all/' ^ i.ETO V. CLEVELAND, O., SREDA (WEDNESDAY) OCT. 25., 1922. Copy 3c. ST. (NO.) 246. Entered a* Second Clau Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c, irw KOYESA ANGLE:™ MSTRSm OBUVUEN. CIJRzoN bo še nadalje zunanji mini- i i earl or dearby jr novi vojni Ml-' i Mstr. Nemčija namerava naznaniti odškodninski bankrot. Morilka "moškega vampirafa" oproščena. Obravnava kino-ravnatelja. som bankrota. a.24. okt. — Bonar Law, novi ministrski pred-' ^ je da,neg naznani! poglavitne člane svojega kabi-/^1 bodo jutri zjutraj šli v Buckingham palačo, kjer , ? kralj formalno izročil pečate njih uradov. Odsto-^''i^stri bodo iste tako obiskali kraljevo palačo ter iz-^ ^^adne pečate. Novi kabinet sledi: Salisbury, lord pre-' koncila; Vis-k 5 lord High chancel - ^iley Baldwin, tajnik fi-' William d nemčija grozi s progla-i bivšo ohijsko dekle 0- prošCeno od porote, ki je slišala njeno pripovedovanje o ljubav-nem razmerju. BERLIN, 23, okt. — Kance-lar Wirth ja danes zjutraj presenetil politične krcge izjavo, da 'bo kabinetu ;pred]c(žil v disku- CLINE, KI JE OBTOŽEN UMORA, PRAVI, DA JE IZVRŠIL ČIN, DA OPERE CAST SVO-JE ŽENE. KANSAS city, mo. 24. okt. zijo vpr&šanje, da se proglasil— "Moški vampirji"' ne zaslu^ži-splcSen odškodninski bankrot,} jo druzega kot da jih ženske po- C. Bridgeman, ^ornače zadeve; Mar- Pt\-; I , i " lord admiralitete; Sir tajnik za tiijezemsk? 2a Davonshire, taj "^lorsije; Viscount Peel, Za ''idijo; grof Dearby, nadpolkovnik Ame Pomanjkanje delavcev? DEPARTMENT ZA DELO PRA V!, DA PRIMANJKUJE TA-KO IZUr'ENIH KOT NAVADNIH DELAVCEV, \ m g jreame, oredsednik "dbora: Sir Arthur Washington, 23. okt. — Delav ski department je danes, pravkar Idogotovil svojo preiskavo v de- Pn, '«fs ora; '^^'nistr zdravstva; Sir 'minister poljedelstva; 5 '*■ D tajnik za Skot- McCarrel. justični ' *^5, p. Watson, lord ad-^^ard Weed, taj mik za ^enečertja vzbuja dej % s. . 1*1;^ ' V kabinet vključilo izrazitih toryjev ali '^vzemši lorda ' ki Pa tudi ne zastopa ^ega departmenta, irj 1^"^° častno mesto pred- a;"--;'" * is Jjji sedanjega minis^r-i^i ^ koalicijski via- L, ' obdržal isti port- ter lovne razmere v deželi oriše) do zaključka, da v deželi obstoja aktualno pomanjkanje da Invcev, ako navadnih težakov kot tudi izučenih mehanikov. Po nekaterih okrožjih primanjkuje baje tudi delavcev za farme. Pisarji za uradniki predstavljajo to je, da Nemčjia ni vzpričo popolnega padca marke zmožna plačati odškodnine niti v blagu niti v gotovini. • Nikakega dvoma ni, da je splošno razpoloženje Nemčije nasprotno Vsaki nadalni odškodnini, bodisi v blagu ali denarju. Danes pozno zvečer se je dr. Wirth še vedno po'svetoval z voditelji svoje' stranke o priporočljivo sti takega koraka. Poseibno važnost se pripisuje dejstvo, da se je kancelar pred snidenjem z voditelji ^vcje stran ke precej dolgo posvetoval s Hrgo Stinnesom, glede vprašan-'®;ja, da li bi bilo priporočljivo nadaljevati z izplačevanjem odškodnine v materijalu. Veruje se, da se hoče dr. Wirth rešiti politično s tem, da bo odprto priznal brezuspešnost svojega poskusa, da ugodi odškodninskim zahtevam, kot je edini razred uposljencev, katerih i bil njegov prvotni program je več kot pa se jih potrebuje. Preiskava delavskefja depart-menta obsega vse Zed in j ene drža ve in podaja položaj, ki obstojrt po raznih državah. V Kaliforniji na primer je število zaposljenih sedaj 15 procentov višje kot na lani ob istem času. Industrijalni Dcložaj je v splošnpm ugoden in število delavcev je z malimi izjemami zadostno za vse zahteve, i«' imel pod Lloyd j V Illinoisu j'e industrijalni po-je lord Curzon, ložaj baie boljši kot kdajkoli v Nadalje ministr za teku zadnjih dveh let. Navadnih delavcev primanjkuje glasom po ročila v Chicagi, Rockfordu, JUBOVAN.JE. - Irene igralka okt. pariška ^ sedaj mudi tukaj, posebnih Hfij ■ bi se ameriška de-Poljuijovati. Miss '6 vzrok ne- ^ki Požar na ohijskem šotnem ^oljii, pričelo je goreti 2E • pred tremi tedni, toda požar se ŠE vedno širi. ^ NORWALK, O. 24. okt. — Velik pcžar, ki se je pričel pred tremi tedni na Willard sctnem polju, se naglo širi. Sodi se, da je moral kdo vreč: na suho zemljo gorečo Vžigalico kaSe 2 mil- SprincffieMu in Danville. Posebno'ji od Wilarda. Ogenj Se je raz-, _ slnžlcinj za domače delo precej primanjkuje. Pcložaj se bliža normalnosti v Massachusetts, kjer je velika količina stavbenega dela povzročila pomanikaTilje izvežbanih in navadnih d slavcev. UB j''''*> Cia je vzrok ne- Poročila pravi, da je pričako » gl|'^ ^ dosti slučajih -^ati po zaključku štrajkov v želi 'Pni ns znajo pol- lezniški in premogovni industriji, * Ubijaj o samo z u- i, ne z dušami,'' pravi *1) , <"> I , itJ; ki „ ■ ženska mora pol-^ v&n* svojemu možu, dušo. Žena, ki ve, kako ob-^ moža zasidranega In '*■"» ^ Se NOVICE. zbolel rojak A. večer je bil še v nedeljo ob 6. J je moralo pa , \ Jiisk'o pomoč. 'S. y*. Se atiral ^Pamo da Došli iželod-V krat- 3, ^ Oglasila pri dru- ml. na Globe x' ^®tila čvrstega sin-; d^titke, '>etlg^}'^^"^^skega kluba bila tako šte- ok st&fi urad-"*popoldan se še ena seja vrši, pa ■^i ^^__®Pyeni€mbe. samo za državljane. Val)1 jeni =o ^Voi- ^ običajno. V sta ponekod še vedno v teku še večjih izboljšanj. Kot dobro znamenje se tolmači dejstvo, da so pričele z obratom tovarne po manjših mestih. -o- MORILEC ZENE OPROŠČEN. Siri'1 že preko več kot dve milji šimk« »emij«. NiMe M ,e ne "Moienika pr. obravnav., raZbarjal, če bi giorela samo suha trava in rastlinstvo, toda goreti je pričela zemlja, ki je podobna šoti, in sicer ponekod v glogočini 5 čevljev. Ogenj se prizadeva ustaviti, toda brez uspeha Večkrat je biio v Doju proti ognju že do 150 mož. Sedi se, da se ogenj šotovskega ozeml.ia ne bo ustavil preje, kot da pride do močnega deževja. kon'cai'o, je zaključek današnje obravnave proti Peggy Beal, ki je bila danes oproščena obtožbe umora, ki je bila naperjena napram nji radi r^strelitve njenega ljubimca Frank S. Andreso-na, o katerem so odvetniki za ■oibtožensko tekom ctoravnave trdili, da je bil profesijonafen "šejk" in zavajale; deklet. Obtcženka je temeljila svojo ^agcvor na to, da je Andersona us-trelila da obvaruje nadaljna dekleta pred njegovim pogubb-nosnim vplivom. Pravi, da ji je pred ubojem ra%k:ril, da je imel že 50 različnih deklet. Porota je prišla do sporazuma, da se obta^enko spozna nedolžnim no štirikratnem glaso^ •vanjem ali 12 ur po začetku obravnave. Odvetnik za cdproščeno dekle je po obravnavi izjavil, da bo imel spre j en navedene obrambe pred sodiščem dalekosežen vpliv nt .Mimjnalni, .a^csuJBsial je: •^^lep porote znači, da ženska lahko išče prctekcijo pod "neipi?anim zakonom," akoravno ni poročena. Pri obravnavi je prosekucija dokazala, da je Peggy Beal u-strelila Andersona, ko je spal in ia je bil na mestu mrtev. Ustreljen je bil v zadnji del Have, in krogla ostala v mošganih. iPeggy Beal je stara 32 let, toda človek bi ji komaj prisodil 20. Bila je že poročena ter je po porcdu druzega otroka dobila ločitev zakona. Z Andersonom se je spoznala slučajno. Andersen bil poročen. Kot je izjavila ji je vedno zatrjeval, da jo ljubi, da ■pa njegova žena, ki je invalidin-ja, ne bi nikdar dovolila v raz-poroko. Obtoženka je pri iznri-čevanju dejala, da je ustrelila Andersona radi drugih deklet, da pa jo je takrat popolnoma zapustil razum in da se sploh no spominja, kdaj je ustrelila.^ -—o- Hackensack, N. J.^ 24. okt. — Tli j K v teku obravnava proti kinematografskemu ravnntelju Ge-or^t? C'line-u, ki je obtožen sku. pno s svojim svakom Chas. Scul-Honom in igralko Alice Thornton umora kino-igralca John Bergen, ki je bil pred nedavnim časom na jden mrtev na cesti poleg doma George Cline-a. Gline je danes pri spraševanju prosekucije izjavil, da je Bergeh na ustrelil, ko je slednji izjavil, da je njegova žena ničvredna ženska. Zanikal pa je, da je streljal pod vplivom dejstva, da je Bergen napadel njegovo ženo. Gline je pod direktnim izpraševanjem izjavil, da ko je po več mesecih sumničenja Zvedel o na nad;i na njegovo ženo, je Berge-na, a katerim se je med tem spoznal, povabil na njegov ' dom v Edgewater, da mu pojasni gotove ''poljnbovalne zabave" in da ie bil Bergen ustreljen po nesreči v borbi za posest revolverja, katerega je on dal Bergenu. Na vprašanje proaekutorja, zakaj se je oborožil je Gline odvrnil da v samobrambne namene. ZvS;';-:«! jf tudi, d.a^ie .i^ v J fonskem pogovoril z Bergenom, v katerem ga je povabil na svoj dom, izdal za nekega "'Mr. Rya-Dejal je nadalje, da ko je ZAVEZNIKI SO PRESTRAŠENI NAD POPOLNIM PADCEM MARKE. — NEMCU A GROZT Z NAPO-VED j O ABSOLUTNEGA REPARACIJSKEC i BANKROTA. Pariz, 24. okt. — V nedel.io odpotuje v Berlin na po-.svetovanje s kancelarjem Wirthom celotna odškodninska reparacijska komisija, in z njo pojde tudi ameriški neuradni zastopnik, polkovnik James A. Logan. Kot je dal razumeti angleški zastopnik pri komisiji, Sir Bradbury, je Anglija svoje odškodninsko stališče pripravljena v toliko mrdiricirati, da ho odškodninska koiwi-.vija ob svojem prihodu v Berlin nastopila enotno z ozirom 'la finančne pogoje, katere se bo diktiralo 1'Jemčiji z namenom, da se prepreči njeno i)ni)olno propast. Soglasni sklep z-a odhod v Nemčijo 'je bil snrejei, ko je Sir Bradbury dal definitivno vedeti, da bo (rlasova: i a predlog, da se je Nemčija prostovoljno proglasila ban-krotnim, ako bi ne hotela v dno lednem času izvesti .finančnih reform, Icatere ji bo prit,oroČila komisija v Berlinu. Ta izjava angleškega dekurata pri komisiji ie povzročila precejšno presenečenje, kajti isto predstavlja znatno koncesijo Anglije napram Franciji. Dosedaj je bila-, Anglija ^od-ločno proti temu, da bi se Nemčijo, proglasilo prostov'a-ij.no bankrot nim ali da bi ae na kak način vmešavalo v njene notranje zadeve. na Bergena, predstavil svoji ženi, je nri^nala. da jo je svoječasno za vlekel v neki hotel v Lake ter jo napadel. da je prišel čas, da se p!.x]vzame radikalne korake z ozirom na situacijo v Nemčiji. Angleži so še vedno menja; da bi navzlic reform, ki 'bi se jih uvedlo v Nova ijgibanja v dvoj nem umoru. oblasti so baje našle ..........I , PRTCO, KI PRAVI, DA JE, še ena ženska pri dvoj nem umoru NEW BRUNSWICK, N. J. 24. „ ......, ^ , , ,..L- •• — Danes je prevzel vod- Nemciji bilo treba ^ dovoliti J' gtvo nad preiskav« v skrivnostni Saranac! za izplačevanje ®'"|t]vojni umor Rev Halla in Mra.. ')kodnine. K0t se zatr.iuj€, 80is.!^I{T;gp(^gg^^; državni proseku- . o . , .tega mnenja tudi ameriški neu- tor Wilbur A. Mott. Njemu se N^to ]e baje BerRpn pnznal gipmiavalci, ki prideljeni odškodninski komisiji. dolžbo ter dejal: "Slabši sem kot pps. Ustreli me." Nato prav Cline, da je Bergenu ukazal, •• i • • zapusti hišo. Ta se je v resnici (JhIJSKI prOIŽlO^ SG IZ pripravil, da odide, med tem pa PRISELJEVANJE V PRVI CE TRTINI FISKALNEGA LETA Madora, Cal,, 24. okt. rota mrliškega ogledinika oprostila Geo. Harlowa — Poje da-, ki iNEW YORK, (Jngoslovansk Oddelek F. L. I. S.) Od začetku tekočega fiskalnega leta, t. j<. cd 1 julija, pa do 30. septembra t. 1. je bil dovoljen vstop 105j-080 ^priseljencem. Ker vsa letn^ je do smrti pretepel svojo 19-i kvota priseljeniStva za teko& letno ženo, ko jo je našel v kom j fiskalno leto znaša 357,803, je i' oromitujočem položaju 7 nekim j prvih treh tneisecih fi^kalne^ drugim moškim. Kot se je izjavil leta nrišlo n Cikaj Čez 332 bdslo Harlowe, je žena dejala, ko je bila najdena z drugim moškim; "No, kaj boš pa napravil sedaj?" Poročilo porote pravi, da je bil 'imor upravičen. —Korajžno dekle. Sedemnajst letna Frieda Silver iz 5705 Quin-cy Ave. je sinoči s svoj'Q neustra šeriostjo prepodila - roparja 'iz sladščičarne svojega očeta. Neznanec je prišel v isladščičanio ravno v mraku in sicer iz ozadja Zapreti! je Friedi, da jo ubije, ako ne bo molčala, toda ona se je spopadla z njim in pričela je še dejal: "George, saj veš. rla so vse ženske ničvredne in Manxie7lnl tudi ocdpisano izisvo Mrs. Jane Gib-3on iz New Brunswick, ki je bila baj« priča dvojnega, umora. Mrs. Gib?on je lastnica majhno farme v bližini Phillips farme, kjer se je izvi-šil nmor. Premog ki še ga producira v Mrs. Gibson je baje tiste noč ohijskih rudnikih, se izvaža \ 'Ja, da izsledi tatove, ki so že Michigan, kjer se plačuje zan,i ponovno vrdli v njene shrambe višjo ceno, kot pa mwejo zah-i -n ji odnesli žito in sadje, ko je tevati v Ohio, kjer je kurivna naletela pod jablano na Phillips administracija, ki je bila. nastav I farmi dve dvojici, ki sta se gla- podjbttniki ne marajo prodajati premoga o hucanom, ker dobijo drugod višjo ceno. I j ena v sogla.sju z novim zakonom, določila cene; ki jih smeje računati podjetniki za premog pri rudniku. Ohijski kurivni urad je dolo-ičil, da se premog pri rudniku ne I sme računati več kot $3.81 tona, j medtem ko tovarnarji iz Michi kričati za pomoč. Videč, da ni kanje je odmenovalo danes POGREB POŽARJEVIH , . , . ŽRTEV jgan tjlacujej'o za towci pn rudni NEW YORK, 24. okt. — Jc-|^" $^.00 kandida/tu, rieoziraje.lsle h kateri stranki pripada, po 15. minut časa za govioir. Na 5. nov. 29. okt. ob druga seja da i sliodu je klub ^ dal vsakemu vsi moški in žens^ke, da se vd.e-ležijo še teh dveh sestankov pred volitvami. Oba sestanka se vršita, v A. Virantovi dvoi'ani. vse letne kvbte. Iz Jugoslavije je prišlo v tkj doibi 2,934 priseljencev,-1, je. 45 cdsto vse letne kvot^, ki'znala za Jugoslavijo 6,426. Kakor znano, vsak mesiec gme priti kvečjemu petina letna kvote; to jo-menja, da mesečna kvota za Jugoslavijo znaša 1,285. V feh treh mesecih pa niso priseljwi iz Jugoslavije še nikdar preje6-račili mesečne kvote, in radjte-ga v tekočem letii ni bil še nobeden priseljenec iz Jugoslapje vrn i en radi kvote. i Meseca julija je bil'dovoljen več varno še dalje ostati, jo ,je ropar pobrisal. Med spopadom pa je deklico udaril s tepeinim prstanom po obrazu, tako da je morala biti prepeljana v bolnišnico. vzhodni strani m&ta, ko se je vršil pogreb 11 žrtev, ki so nn-a'e smrt v pdžarju, ki je uničil na I Inl Ohijski kurivni admini- strator proti temu ne more ni-sesar ukreniti, ker nima moči 1 da bi ukazoval, kaj se dela ? Lexington apartment hišo. Bilo premogom, in koliko se računa je toliko pogrel^cev. da se mo- %an,f, kadar je čeg' mejo drža- rale; priti posebne policijske r& z$rve, da so delale red. V dru-vsfccljo 680 priseljencem iz Jugo- žini Abrahama SuiTerman je o-slavije, meseca avgusta 1,003 in j gen j zahtevaj šest žrtev. Izven moža in žene ,so vsi zgoreli. Oa družine, Silver je ostala samo Mrs. Silver, njen mož in otroci, sb vsi našli smrt v ognju. Žrtve požarju, so po veČini 'judovskega pckoljenjai --—o meseca septembra 1,071. Od prvega oktobra do 30. junija pre-6staja torej še 3,329 priseljencev, ki se smejo v teh mesecih še preseliti v Združene Države. Ako priseljevanje iz Jugoslavije bo nadaljevalo v istem teku, let-: na kvota bo izčrpana bržkone okokt začetna novega leta. Lani je bila izčrpana že sredi novembra. 11 —- Poročno dovoljenje sta dobila Joe Gustičj 26, 1615 36 St. in .Ana Kisel, 29 1605 E. 47 C r>-i « ' : ■ f ; ■ ■ St. Bilo srečno. ve Ohio. IZJEMEN SLUČAJ. Lorain, 23. okt. — Tu je- bi) danes najden hišni gospodar, ki hoče, da v njegovih hišah stanujejo družine z otroci. Njegovo ime je u. g. Dewell, ki je kupil 'osem hiš. ki jih je lastovalp zvezna vlada in ki so bile za časa vojne zgrajene za ladjedelniške. delavce. Naznanil je, da , bo stanovanja v »vojih hišah, dajal v najem le, družinam z otroci, po- sno prepirali. Ko je opazovala, ie eden izmed moških hitro potegnil revolver ter večkrat nstre 'il_ Pod krftrlami sta nadla en mo5ki in ena ženska. Potem je iiekj žen?ki glas zaklical ime nekega možkega. Tu je Mrs. Giib-son.'ki je jahala mulo, hitro odjezdila proti domu. -o-- KRATKI LASJE VZROK SAMOMORA. MANILA, 24. okt. — 17-letno kitajslčo dekle Wing Ty, je danes tiL izvršila ^amomor s i?ko-kcm v Paseig reko. To je storila, ker jo je mati natepla z nanj atim jermeriom, ko si je dala oristriči lase kot je videla, da delajo ameriška dekleta, in da ep je obleka v kratko krilo ameriško m'ode. --—O- — Pismo 'ma v našem uradu Ivana Jerin. Pismo je naslovljeno na 1293 E, 55 St. leg tega pa ho za vsakega otroka, k;i bo rojen v kateri izmed njegovih hiš takoj naložil na ban ki $5,! v "ENAKOPRAVNOST" OCTOBER 25th, '1 **E]itakopravr&ost* , ISSUED BYKRY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS_ IZHAJA VS^ DAN IZVZEMSl NEDELJ IN PKAZNIKOV. Ti < ■ ; Owned mmd PubHahed by: rm AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING A PUBLISHING CO. I PIm« of the CorporatioB —' 6418 ST. CLAIR AYR vbrope ft&d Csisjis *«••'• k ••• • •• POSAMEZNA ŠTEVILKA 3. SUBSCttlPTtON RATES: ...1 year SSJO. 6. mu, SS.OI). w Carrier....... <||eTeland. Colliavood. New burgh by mail..,....! year S6.U0. s no. 82.0C 6 ma. S3.SC .....1 year *4.50, 6 mo- 2.75. S inc. S2.0(i ......1 ve«r $7.50, 6 mo. |4.9 SINGLB COPY #c. Lutnje in izdaia ga AmoriikcHjugodovanska Tiakovnm Družba. M18 ST. CLAIR AVE. Priacetoa C5L 8418 ST. CLAIR AVB. I *Za Tieblao oglaaoT ml odsovorao me nredmištvo. me nDramiltro. LEVELAND, O., SREDA (WEDNESDAY) OCT. 25., 1922. v JUGOSLOVANSKI VLADI. i Nasprotniki delavstva v Jugoslaviji in tako tudi med penci V Ameriki nikdar ne zamude prilike, da kažejo i®! spore, ki se pojavijo med delavstvom ali pa med posa-pniki v socijalistični stranki. Vsak najmanjši sporček jo dobrodošel za lopanje po delavstvu, ^češ, kaj boste vp ki se še med seboj ne razumete. jj Resnica pa je, da v drugih strankah v Jugoslaviji ni iCav nič boljše. Klerikalci so razcepljeni v "mlade" in "etare", Krekovce in Sušferjance in podobno se je zadnji pojavil hud si'ior med liberalci ali kot se sedaj na^ziv I.Bjo: demokrati. Delijo se v "stare" in "mlade". Glasilo 'Vstarih" je "Slovenski Narod", "mladih" pa "Jutro". Ker je nesporazum že v strankah samih, je tem lažje umeti, da tudi koalicijska vlrtda, sestoječa iz srbskih "ra-dikalcev' s Pašičem na čelu in demokratov, zadnji čas v Jup:oslaviji kaže znake nastopajoče krize. Demokrati in radikalci se sicer principi'jeino nič bolj ne razlikujejo med seboj kot demokrati in republikanci v Ameriki ali libe ralci i ntoryji v An,foliji, toda kot povsod tako je prišel tudi tu \Tnes osebni element, in tako se danes nahaja iugoslo-vanska vlada pred "krizo. Ljubljanska "Zarja" od 7. okt. piše o položaju^ "(Demokrati sedaj pač ne morejo več trditi, da so vladne straJnke še slo^žne in da ne grozi vladna kriza. Dolgo BO se otepali teh očitkov, kenč^io pa je žtvar dozon>la in TašiČ je sam izjavil, da poda v kratkem demisijo cele vlado Dobrodošel povod demisiji smatra Pašič zagrebški kongres intelektualcev in samoborske resolucije radikal-cev. Nikakor pa ni vlada takoj demisijcnirala po torkovi seji, kjer je imel ministrski svet prav o«tre razprave. Demokrati in radikalni so končno sklenili, da skliče jo svoje klube in šele po sklepih klubov uravnajo .svojo politiko. Demokrati ima j G' strah pred sklepi v Somoboru, radikal-ce bo pa že Pašič vljudno opozoril na sklepe zagrebške konference ter jim dopovedal, kakšna nevarnosit preti njihovi nadoblasti v državi, če ne bodo složni. Odgoditev vla dne krize bo služila radikalcem in demokratom za to da o-jitd.^opozarjajo občinstvo nas«, k repe svoji .stranki na znotraj, ker sta 'obe silno zrahljani, p chnlah se pere umazano ka-zlasti demokratska, ki tvori pravcati kaleidoskop politic- k'"'"'-', T'-"- ^ _ ' . j umazano, na se človek vprašuje, nih naZiranji imJi j,, nmgoče, da je tako malo Vzrok vladni krizi v bistvu pa je Pribičenč Pašičev med intdigenti. vJadni sistem, ki ustvarja med prebivaistycm vedno večjo nima zlatega napisa, nezadovoljnost. Radikalski člani vlade'in: stranke pa tudi deski je napisa- žde, da se vzame demokratom najvplivnejše mesto v via-di, to je ministrstvo za notranje stvari. 2araditega bodo med radikalci in demokrati trdovratna pogajanja in de mckrati bodo morali popustiti v svojih dosedanjih pozici-jčena, zakaj pravilno ime te banjah, če bodo hoteli Še ostati vladna stranka. Oči^Mdno je ke malih ljudi bi se moralo gla-demokratom prav mnogo na tem. Kakšno bodalo bodo radikalci končno nastavili demo-1 ratom na prsa, jo še tajno. Zdi se nam pa, da računajo, že se demokrati me vdajo in ne ostanejo složni; da prihaja '/ poštev Davidovičeva skupina, ki stvori z mdikalci, zem- lioradniki in eventualno tudi jugoslovanski Wnb pod vod-jkoliko postal pred to tanko si stvom radikalci Protiča no vo vlado. j videl, kako umih krač je ta ali Ta verzija je pa manj verojetna, ker !^e .sedanja yg. drzavm uradn& Sina krčevito drži vladnih stolov ter utegnejo demokrati rajše v vsakem oziru odnehati kakor bi prepustili ves vpliv v vladni večini drugim strankam. Rešitev vkidae krize so torej še odgodili in sicer zato, kako? ^-nvi "Jutro", ker sta edino radikalna in demokratska stranka državotvorni iin zmožni — vladati. Državljani so seveda povsem drugega mnenja, zlasti pa delovni sloji, uradni^tvo in manualni delavci. P( krizi pride torej po našem mnenju v vkidi rlo o-fcebnih i^prememb, sistem pa, ki ga vsi najbolj obsojamo, Ae ni do igral svoje vloge, ker proti sedanji večini ni koi?!-kretnega opo'zicionalnop'ii išdra,. Vsa opozicija je ne neaktivna; to je plabo znamenje za izpremembo rož:ma na bolje; vrhu tega so pa demokrati in radikalci še, vedno samozavestni, zatajili bodo tudi svoja načela, samo da o-stanejo na vladi. Take krize v meščanskih vladah so običajne, ki pa za delavstvo nimajo liistvene važnosti. Sistem ]e sistem." Sodeč po navedenem članku delavskega lista ,sice}' i:iiza ne bo prinesla temeljnih sprememb, ker "je a|^)o;:i-' clja neaktivna", to se pravi, delavstvo še ni dosti We-dno. Kakor bo delavstvo zavedno in bo znalo.nastopiti^so-- litlarno za svoje koristi, takrat mu ne bo težko obr^ču-rati z meščanskimi strainkami, ki nimajo ni programa r.i načel. Moči ima delavstvo dovnlj, toda volje za zmage, rima. Preveč je malodušno. In to ne velja samo za JiU.fto-Fiavijo, temveč za delavstvo vsepovsod. ____ tudi Tli na vogalu lepe prometne ulice, čeprav ima zadnje čase vedno več opravila. Nj^na firma niti ni pravilno ozna- siti "Državna banka", ker posluje sedaj večinoma samo z državnimi uradniki ali njihovimi ženami, hčerami in sinovi. Zlasti veliko posla je imela ta bank.i sedaj ob pričetku šol. Ce si ne banko, no, če že ne sam pa njegova žena! Mnogo prometa ter več in več ima banka malih ljudi, ki ji pravijo Ljubljančani 'zastavljalnica*. O tej b anki nihče nič nepiče, samo vsak mesec enkrat čitaš med dnevnimi novicami "Jutri ob deveti uri draJba.'' Ta poročila banke malih peče in žge marši, koga! kadar jih sluga pometa, ker so poScropljena s solzami žena državnih uradnikov in drugih siromakov. POLITIČNI 't • w PREGLED. In kaj banke? pravijo obiskovalci te 1 -3f.: Vračajo se. Kralj Al(&sander s "kraljico ter zunaji minister Ninčič so se že vrnili v Belgrad. Prišel je v sredo že tudi Pašič, da pregleda teren' ter pokrega nebogljene pristaše in demokrate. Vroča kri zaradi zagrebškega kongresa se je že precej umirila, tako da politična napetost in napovedani boj na nož ne bo imel zaenkrat katastrofalno nevarnih posledic za demokratsko stranko. Demokrati si izprašujejo vest, kesajo se in premišljujejo, kako bi zakrpali nastale razpoke v svoji stranki. Prepričani smo, da me jim to še posreči, toda rane pod krpami pa ne ozdravijo več in prej ali slej morajo raču-jnati s tem, da se bodo morali tudi prištevati med stare razvaline,, o katerih govori le še zgodovina pikro resnico. --o- jim ^e Je za, T- , rese, katere pa na konferen borno skrivajo. ' ■ ŠVINDLERSKI PRAS^ PIJAČO. -------„Ai NEW YORK, u- 'i- C) Postna":; " 0(1 Oddelek F. L. !• prava je izdala tirainfco j kfewiu Karlu drundler v ^ jjj) vem na Nemškem in vse mpoštarjem v ■ žavah, da ne smejo nt krh Monej ordrov placlJi Grundkrja. i p)i Gi-undler je razpoki ^ ^ v;druženih Državah ogla^- ^ l1 na, praške, iz verimi je ponujal W*! ne more napraviti razne vrs piva, žganja in likerjev. pi-opff| "Na tisoče jih J«; nvnn^lpr v SVOJin duje Grundler v - - ,.vj.o f cah, "ki bi radi imeli d ^ znajo, kje jačo doma, pa ndler" A" «'«• Banka malih ljudi. ;i i__—,— Naslovi člankov in notic v slovenskem časopisju so vsak dan bolj zanimivi, to je. zanimivi so zn čitatelje. Vsak članek ali notica s takim naslovom se pa tiče ali "Jadranske banke" ali pa ''Slavenske (banke" oziroma o^'ftb Kamenaroviča ali ministra Žerjava. Pod naslovi kakor "Senzacionalna razkritja," ''Zakaj raz-krinkavamo'', "Koroški svinec", "Lljubljanska univerza", ''Koroški fond", "Tržaška golufija", Zadnjič sem sam slišal, ko je zena državnega uradnika vsklik-nila; "RaVno petindvajset let je, kar nosim ta poročni prstan, nisem gn do danes vzela s prsta; ITogve^ če ga še kdaj nataknem?" Soseda, ki je prinesla uro v Zastavljalnico pa pripoveduje: "Glejte, gospa, dvanajst let sem poročena in ie nikdar Se z možem nisva sporekla. Zadnjič ob vsesokolskem zletu pa, ko je minister g. Hribar priredil vc- Na razorožitveni konferenci v Ženevi so končno dognali, da bodo dolgovi uničili države, če ne razorože. To je vselkakor velik; uspeh te dolge konference. Ampak, pravijo prej se mora s pogodbo utrditi za vse narode trajen mir. Nam se pa zdi, da če bi nobena država he bila oborožena, da bi Svetovni vojni po. dobna vojna ne mogla nastati. •Anglež Fiaber je rekel, da je ra- jo ddblli." i por žicam 9 tem, da jim in r.apravij\> izvrstno ponuje, da pomaga z -jjg po* trebne snovi in pO" ' vi""' • . nič r whiskey in likerje, ga, marveč pivo .fni vino enako vsaki py^ Ijici in žganje ali i ^ ' ^ najibolj slovitim vis jjgjk'*'' pripravljeno za šem času." Ameriški zastopa' pos SI uprave v j« cfi- bl^ skrfbel vzorce pomij , g^u ^ 1„ jih Pi-edložil polj« zorožitev šele tedaj mogoča, če čerjo, kamoj^je bil tudi moj mož ^amigurana trgovinska plovba in ko pridemo v ozračje, ki ne trpi več vojn. Aha, Anglija hoče biti oborožena na morju, Belgija Naše časopisje: pa servjra venskim čitaljem vsak dan to j.li ono banko, to t^idi ni čada,' . i- _ ..... kaj kamorkoli sV ozrei. vim #- mAm, .e nikdar povabljer.. Ta teden prej sem nesla njegov frak v zastavlj^iico. Mislila sem, da ga prvega rešim, Pn ni bilo mogoče, ker to, kar je prvega prinesel, se za hrano ni zadostavalo; kje je pa šola? In. Ver ni imel fraki^, je ^ako videla. Ko je odhajala po Prečni ulici, sta ji zdrknili dve debeli solzi po ljubeznivem velem licu. Gospodje pa, ki nc-"^ zvonec socialne politike, ne vedo kje ta ne vedo, kako ta banka I posluje, ne vedo, kakšni liudje hodijo vanjo, ne vedo. da bodo ti, ki hodijo v to banko, kmalu Jih pi" mičnemu uvadu ministrstva v ni urad j€ •dognal, ^ dotvorni praški ječmen, sad od no, rožič, fige, mnogo umetno nega prahu. Seveda iz te 'goče na'praviti vi" taK^ tež* B4! % in Francija bi prav radi razorožili, toda Nemčija še ni plačala dolgov. Prav nič ne verujemo. da bi bila Anglija in drugi po-Lja, najmanj p® . tuhnjeni zagovorniki oborožene | irni* obetajo Ogla^. :tg šl,- lAo ..........■ - W 5JHT naivni, ua IJI ICK« r J vedeli, če bi imeli odkrit namen, 1 ne oglase in okioj da bi tega ne^j)oštna uprava, ro m namene pise z zlatimi črkami, "Jadransk^i banka", "Slovenska banka'' banV ka, pa zopet banka na vsakent ■^'ogalu. Ako greš v Kranj. Skof- jo Loko. Kamnik, na --------- ^ ^ povsod zopet vidiš; podružnice| ^ te in one banke, same banke. pojdi v Vevče ter vprašaj, čigat- va je to tovarna? Te in te ban-j ' , , v je le, kako se ta organizira, , v tr .1 r\ 1 1 nehali hoditi tja, ker so že zno- , _ I cev, je ke, ce gres v Kamnik, Uorrtzale _____. , res sluzi ramenom. Tu na Vrhniiko, hodiš sploh po Go renjskem ali Dolenjskem, vsaka sili vanjo vse! da se mora organizirati v obrambo plovbe in varnosti mednaroH na svetovna obramba ali pogodba, ki bi gara Ural a povsod varnost. Nihče ne dvomi d potrebi mednarodne obrambe, vpražanjo 1p, kako se ta organizira, da res služi ramenom. Tu sta mož- zl'orabo Ji(i —————— • - - Slabomi ri .ki so pnsh P« i^jh ^ .|j ih- i«ic nja tekom 7.a.> bilo j ako slabotnih in boieh«^^'::. ni dve poti: mednarodna obram- 4570 otrok, ki s® ,'■] Ne, gospodje tega ne vedo: ba ali mednarodna pogodba, podjetje je last te ali one banke.] gospodje, ki stoje na krmilu, se katero prevzame vsaka država za dovoljenja lo 1.885 li I,,i d"''''" bk jih J® , je ' Koliko bank imamo v Ljublja- i brigajo /a banke, ki imajo zla) a jamSlvo za varnost mednarodnih! izdanih 419 po*^ e, ne pa preprosto zeleno interesov, S tem bi se človeštvo , 1 »I J I • * vv4*4 »./« ^ rz v»iw*v.ovv y I XQZT1€« J m, tega res ne verni, 'er n.mam na kateri je zapi- otreslo grozovite more —- mili-1 Ostalim 2,^66 v nobeni banki konta. Rftrdoii, "Mestna zastavljalnica." larizma. <\n se ne zmotim, do sedaj sem y poslovnih prostorih te ban O takih gospodje ne vir fizične inap«'' problemih pa j sploh ni dana niso f'"' ; marajo mnogo go- ne izkaže, da so v SKOZI PUSTiNlE IN PUŠČAVO. Spisal Henrik Sienklewicz, iimel konto v Banki malih Ijii kg tal ni treba škropiti z vodo, vorili, ker jim ni za mir. ampak'sposobni za delo. : ia ni mogel končati, kajti v tem trenotku S3 jo %^'Wilo nekaj straSnega. V nočni tišini se, je razlegel v gkJbinah siteske, tam kjer so ležala trupla, nek strašen, nežlov^Ški smeh, v katerem ^e je izražal obup in radost, okrutnost in ydos't, jok in zaničevanje; pretresljiv krčevit smeh noixev ali obsojence^-. j; Nelka jc zakrivala in z vsemi silami prijela Stan-kjijza rameni. A tudi njernu s© ustali lasje pokonci. Saba je skočil na noge in pričel renčati. Kali pa, ki je aedel v bližini, je mirno dvignil glavo in rekel z, veselim glasom: "Hijene se smejati z.Gfibhra in z leva.. \i\ .. ■ - ■ ' - 'xjcii. ' , " , ■ ; VeAki dogodki poprfe,i'šnjega dne in vtisi noči eo, tako lizmučili Stanka in Nelko. da sta, ko ju je slednjič premagal »ptinec, oba zasipala kot kamna \n se je deklica 'šele okrog poldne prikazala pred šotorom. Stanko si) jje jvigml jiekoliWo paprej na plahti, razgrnjeni po-lej; ognjišča ter je, pričalcoivajc tovariSico, velel Kalij \ii, naj pripratl zajutrek, ki j<5 z ozirom na pozni Hi imel biti cbenem tudi za dl)ed. Jasna Čana na duhu. N(|lka je hgledala :Wje in se je čutila n)o2nejšo, ker fitft pa cba hotelu kar najhitreje odpotovati z mesta, k|(|r f9;l^y.8li so takoj pp okreiičilu zasedli Wcnj^'in odrinili naprej. Afriki lU-ane, 'ob'.«io- -slav Oj). p« vm/,popotniki v rijo •'flpoitme in ic.dt)0&iVa;)t^-in cdo karava joče iz zamorcev, se ustavijo pod sencami velikih dreves, kajti to sO takozvane bele ure — ure pekbčine in mfVlčaiija, ko žge solnce brez usmiljenja in gleda s svoje višine, kakor da bi iskalo, koga bi umerilo. Vše živali se ob tem času skrivajo v največje goščave, preneha, petje ptičev, preneha brenčanje žuželk in cela prirofla % pogrebne v tiSin'o', skriva so, kakor da bi hotela ubežati očesu hude'^a boižanštva. NaSi potniki so pa jahali po soteski, kjer je ena shtena metala gKjiboko senco, da so zamogli potovati dalje, ne da bi bili preveč izpostavljeni pekočini. Stanko ni hotel opustiti soteske, prvič radi tega, ker bi jih zgoraj lahko že ml daleč zapazili Smainovi oddelki, dalje pa tudi. ker je v njenih skalnih razptciklinah bili lažje najti vode, ki je zunaj na odprtem prostoru pro^nikala v zemljo ali pa se pod vplivom solnčnih žarkov spreminjala v par. P'ot je peljala neprestano, dasi polagcma, kvišku. Na skalnih stenah so bile videti tuintam plasti žvepla. Tudi voda v razpoklinah je bila prepojena s tem duhfim, kav je oba otroka na neprijeten način spominjalo na Omdurman in Mahdijce, ki so gi mazali glave 8 tolščo, namešano z žveplenim prahom. Na drugih krajih je bilo občutiti duh pižmove mačke, kjer so se jia z visokostrlečih skal pu'ščale na dno soteske prekrasne kaskade lijanov, širil se je opojni vcnj vanilije. Mali popotniki so' ^se radi zadrževali v senci teh preprog, pretkanih s škrlatnim in vijoliča/tnim cvetjem, ki je obenem z listjem služilo za hrano konj. Živali ni bilo videti, samo tuintam so sedele na rozih skal cpice, kak'ca* da bi se dotikale neba, podobne onim fantastičnim poganskim malikom, ki v Indiji kra-•se vrhove poganskih .svetišč. Veliki grivasti samci so kazali Sa'bi zoibe ali pa zvijali go6ce kakor trobente, v znamernje začudenja fn jeze ter obenem skakali, mežikali z očmi in se praskali po bokih. Toda Saba je bil že navajen nanje in se ni velitoo brigal za njihove grožnje. ' jahali feo hitro. Radost nad zopet pridobljeno svo-IpatJOjje pregnala raz Stankovih prsi skrb,- ki ga je ' n#4lk ponoči, Sedaj-je sahio mislil), kako postopati da- lje, kak'o izpeljati Nelko in sebe iz okolice, kjer jim je grozilo novo jstništvo pri derviših, kaj storiti, da bi v času dolpega potovanja sksozi pustinjo ne pomrli lakote in žeje il proti kateri strani se obrniti. Vedel je še ocl Hatima, da iz Fašode v pr'rcsti črti do abesinske meje ni veČ k'«t pet dni pota in preračunal je, da znaša to okrog sto angleških milj. Od njihovega odhoda iz Faso'de sta pa pretekla že skoraj dva tedna, jasno je torej bilo, da iiisio! šli po tej najkrajSi poti, ampak da f'0 sesti dan pjto^'anja prekoračili neko reko, različno Nila, poten pa, preden se je kraj začel dvigati, so jahali okrog n močvirij, toda mislil je, da je bito tako. Prišlo mu je na misel, da, ako je lotel Smain naloviti jetnikov, jih ni mogel iskati naravTicjt na zahodu"od Fašode, ker je bil ta kraj že popolnoma opustošen od dervišev in bolezni na kozah, ampjk jih je moral iskati dalje na jugu, v krajili, kamor »doslej še "niso segali pohodi dervišev. Iz tega je s:klepil Stanko, da da gredo za Smainom — in ta milsel ga .fe v prvem trenotku prestrašila. Začel je to-ej premišljevati, če bi ne kazalo o kadeče se ladje in vojake?" ! i , I -I ; : (Dalje" pnn-) 1-1 2%Ek 25th, 1922. •tbnakopravnosr* STRXN & ravnost ^ Last slov. delavcev, kateri so ga pri- izdajati za napredek slov. naselbine v clevelandu in drugod. naša tiskarna. ^AJBOLJ razširjen list v Clevelandu in ogla-sevanje v tem listu je uspešnejše kot v kateremkoli listu. Trgovci naj upoštevajo delavski list, tudi oni so odvisni od delavcev. Zato naj ogla-sajo v listu, kateri je njih lastnina. '^RUStVa se bodo POVZDIGNILA na članstvu, ako oodo oglašala v našem listu. Dokazano je, da je ^ sam oglas pripomogel, da so bile društvene prireditve polnoStevilno t)08etene. ^^KOVine VSAKE VRSTE izdeluje "■'Poročamo društvom, trgovcem m posamezni-t" da kadar potrebujete tiskovine izročite delo ako hočete imeli isto lično izdelano in po ^'zki ceni, bSlA' kat Potrebščin naj povedo, Enakopravnosti''. ^'^AKopRAVNO^T" KOT DNEVNIK, bo vedno de-0'Val za koristi in povzdigo slov. naroda, v kuL ^u^nem ali gospodarskem o žiru. Ako še niste naro-se naročite takoj, ker dolžnost napram samim NAJ VEDNO IN POVSOD podpirajo one, etje. Pri nakupo da so videli oglas v podpirajo njih podjetje. Pri nakupovanju »febi korist. Vas veže, da podpirate ono, kar je v vašo "^Ak, RAVNOST" bo v sporih med delom in ka-f"aIom, vedno na strani delavstva. Ne bo se vas '^dalo, kot to napravijo liati, katere lastujejo pri-^®^niki. Naš napredek je v vašo korist, zato je po-da podpiramo eden drugega. Ameriško -- Jug. Tiskovna Družba i K.ornel Makuszynski.; Človekoljubje. ki 0 fi S B 9 0 9 i a 9 Gton 551. 6418 St. Clair Ave. 0 Sezite po knjigi S^inkani Habsburžani l^atero je izdala Ameriško-Jugo-slovanska Tiskovna Družba. jig gpiaala grofica Larich, dvorna dama na Dunaju. ^ knjigi opiiuje vse podrobnosti' Padajoče hababurske klike, ka- tudi smrt oesarjeviča Rudolfa. je jako iiiteresantna in ^rti>ofočanjo rojakom, da si jo ^^koj naročijo. _______knjige je samo 60c .......... . Lepa gospa, slična orhideji se oblači pri najdražji šivilji, lepa gospa z zlatim bleskom oči, z nogo majhno, predebelo, lepa gospa, oblečena vedno v oman-Ijivo obleko, dekoltirano haljo, razkošno perilo (človeliu ni usojeno vedeti, kje se bo slačil — kdo ve?! — ta lepa gospa je imela moža že tri in ljubimce že štiri leta. Lepa gospa ima tudi sedaj ljubimca. Ljubimec je za ženo neobhodno bitje (in to naposled ni noben čudež!) Da bi imela Marija Polanieka ljubimca, bi bila paljska povest mnogo zanimivejša. kot je. Ali Marija Pola-niecka je ljubila — poljske žabe. Ustanova ljubimcev je pozakon-lena, razširila se je in ni več zdravila da bi jo odpravil, Zenn jei sicer lahko tudi poštena, am-nak ljubimca pa le mora imeti. Pa naj že bo idiot poslednje vrste in ga žena ne čisla nič manj kot svojo shojeno copato, tod.i cljtib temu bo šla na njegovo stanovanje. Kako? Zakaj? Ona ima ljubimca, da ea ima, in daz? —az da sem slabša od njih? Ta kadi. ona vživa morfij, zakaj bi torej zabranili ubogi ženi skromni užitek skrivanja pred vratarjem. vožnje v zaprti kočij, sestankov v slaščičarnah ali cerkvah, bega pri stranskih vratih? To je romantika ženske duše, to je njena poezija. Končno pa pravijo: oh, kaj je ta ženska preživela! Ne bo ji žal umreti...... In če gre po ulici, govore ljudje; to je tista, ki ima ljubimca. Ponos ji dviga bluzo na prsih, kot veter platneno streho nad bovlvardsko kavarno; hotela bi, da bi vsi vedeli za to, razen moža — seveda. Žene sc zalji^bljajo pred v^pm v pesnike in častnike, razum tega pa duši v vse ostalo, kar živi. Človeku tudi ni vedno treba, da bi bil pesnik, ampak samo da nosi rdečo kravato z zlatimi progami. Tudi to je dovolj. ''Kakšno dušo šele mora imeti, ko izbira tako subtilne • brave," pravi žena. So tudi žene^ kii nimajo ljubimr cev. To je paradoks. Jaz tega sicer nisem hotel nikdar verjeti, dokler me ni o tem prepričal ne ki prijatelj, ki je — seveda naravni — pozneje znorel. Pretirani optizem je prav tako na-raiVna bolezen kot vse druge. Lepa gospa je torej imela ljubimca. Radi denarja? ' Bog varuj I Njen mož je bil bogat. Je ljubila pesnika ? Neumnost! Lepa gospa ljubi poštene ljudi. Si je izsanjarila ideal? "Kako? Lepi gospe ne prijajo sladkcrčki in rože. Ta ideal ni zlata zapestnica z ruibinom. Je bil lep? Fi "icute! Naj le nikar nihče ne mislič da ženi preveč ugaja leipota moškega. To bi bila ma-lodušnost. Žena ceni mišice. Zato velike gcistJe ljubijo tako pogosto cijyane in drvarje. Je bil vitez ali kralj, sluga— vseeno ji je. Kdo bi moigel ugotoviti, zakaj se žena zaljubi v ne vem kbga. Tega vam ne bo povedala nikdar odkritosrčno. Ali lepa gospa je bila z??ju-Ijena de, blaznosti. Zgodilo se je nekoč, da jo je zasačil mož v naročju osemnaj.it letnega mladeniča, ki je sanjaril, o nji in oiznitu iz latinščjne. "Sveti Bog!" je zapvil mož. Mladič si je uredil toaleto in izginil brez pqzdrava. "Tej je tvoj ljubimec?" ' "Da!" Mož, kot vsak mož, ni ijnei čuta za subtilnost ženske duše. Razjezil se je torej, ampak "strel j al ni, le obstal je, čudeč se. "Draga moja,, samo nekaj te prosim..... , "Lahko me na mestu ubij pa. To je bil moj ljubimec." "Ne gre zato. Povej mi sa-mo..." . "Vprašaj I" "Draga moja... Ce že ne ma-raš mene, saj je bilo taliko drugih, toliko drugih. Lahko bi izbirala.." Lepa go&pa je odskočila za dva koraka kot panter "Ti., ti., strašilo!" "Kaj?" '"StrašMo, pravim; Opozarjam te, da me žaliti ne dam." Moiž kot moiž vedno, je postajal vesel. Bil je sicer pripravljen na Ijulbiijica, pa ne na takega. ■ "Ali ne," je dejal, "ne gre za to... Ne bom te žalil. Povej ml samo, kaj te je napotilo, da SI se udala temu smrkavemu? Žena! Kaj si znorela! Saj je še otrok!"' "In ravno zato sem napravila to." "Kako? Sem dcibro slišal?" Lepa žena je imela v očeh dve solzi in dve streli. "Ravno zato sem napravila to, zato, ker še je otrok. Storila sem tako, kakor mi je velela vest.'' "Kdo ti je vele?" "Vest." "Sedi malo, draga moja, stvar postaja zanimiva."' "Lahko ste jim. Prosim te, da se ne norčuješ iz mene." "Torej vest ti je velela?" Lepa gospa je pričela srdito kričali. "Da... Preveč si lorutalen, da bi to razumel. Udala sem mu, da ga rešim, da ga obvarujem uma'/aneiga življenja.. Nečistost bi ga ubila.. Si slišal? Nečistost bi ga ubila..'' "Ne vpi tako., razumem." "Ni res !vNio'razumeš! .Hotela sem ga obvarovati tega, kar u-bija in 'izdaja všako mladost: ljubezni za denar." ''Aha!" je zaipvil mož. Zdi se, da jo je pcmem g stolom pobožal pO glavi in ji storil s tem neoporečno krivico. Tak mož nikdar ne riJ^ume plemenitega nagnjenja. Uboga lepa gogipa! Zver nikdar ne razume, ne pojmi človeko ljubja. Kajti žena ima često ljubimca, samici radi encstavnega, jasnega in poštenega človekoljubja. Ubožica, lepa gospa! ---o- Niti pedi naše zemlje! Ob priliki razmejitve na jugo-slov. madž. rneji v Prekmurju meseca januarja t. i. se je izrazil tchničjij vodja madžarske razmejitvene komisij'^ uig. B. (obek) napram obmeiinf.iTiu prebvalslvu ter nekaterim člniiom naših oblasti, da se bo sigurno meseca avgusta ali septembra I 1. preuredila sec'anja meja v koiist Madžarske, f^ekel je, da je mednarodni raz-mojitvena konr^isija pogla.sro skle-nua. predlagati vrhovnemu svetu (coseil supreme) (bržkone posl. svetu) ozir. %vezi narodov popravo meje v smlislu priklopitve 28 obmejnih vasi dol. lendavskega okraja ter mesta Dol. Lendava Madžarski. iNlihč« ni verjel njegovim besedam, katere se je smatralo delo-mama za hujskanje in samotolaž bo, deloma za izraz onemogle jeze. Sedaj smo se prepričali, da je mož govoril resnico. Ve#ti, k! dohajajo iz Budimpešte in inozemstva, nam potrjujejo njegove besfedc. Soglasnost omenjenega sklepa .interaliirane razmejitvene Icomi-sije kliče v spomin Koroško in Rapallo. Vzdramimo "se! Zganimo se! Povejmo glasno naši jugoslovcn-ski javnosti — Jugoslovenska Matica, domovina Te kliče! — in gospodom velevlasti, predvsem Angležem*), da so že dovolj ba-rantali za našo kri in zemljo. G. zastopniku Anglije, ki se s toliko gorečnostjo zavzema za pravično rešitev obmejnega spora. priporočam, naj bi se nobriga! za ogrske Slovence ob Ral^i pri Monoštru in za naše v Julijski krajini, kjer prebiva nad pol milijona naših ljudi. Tu naj se Izkaže njegova in drugih gospodov pravicolubnost, tu naj zastavi svojo veljavo Žveza narodov! Zveza narodov naj nam vrne našo Goriško, naše Prim or je in našo Koroško, potem naj v božjem imenu deli pravice v Prdk-murju. Madžarska zaht^a, kakor smo že omenili. 28 obmejnih vasi, za-čeni ob Muri pri Čentibi in Pinci pa tja do Hodoša in Tvrtkove. Madžarska se opira na gospodarske in narodnostne razloge. Z istimi razlogi lahko podpre Jugoslavija svoje zahteve po ne-skrajšani sedanji posesti. Res je, da biva v nekaterih vaseh madžarski življe. Večina teh Madžarov so po krvi Slovenci, ki so se pomadžarili vsled pritiska ELszterhaszijevih oskrbnikov in uradnikov, ter pod silo razmer. Država jim je pomagala z ustanovitvijo madž. šol in župnij. Najboljši raznaroditelji so bili madžarski in madžaronski učitelji in duhovniki vseh konfesij. Imena vasi: Žitkovci, Dobrovnik. Mrtvarjevci, Bobilje, Lendva kažejo na njih slov. izvor. Značilo za način raznarodovanja ozir. skrbi madž. vlade, da izbriše tudi zadnjo sled slov. krajevnega imena, je dejstvo, da je vlada prekrstila krajevno ime Dobrovnik najprej v Dobronak in — ker je dišalo še to ime preveč slovenski, ga je spremenila v — Lend-va.vasarhely. Rodovinska imena so se ali spakedrala ali pa zamenjala z madžarskimi. Pred meseci je umrl v Tešanovcih učitelj, če-gar priimek je bil ob rojstvu pristno slovenski, na grobu pa se blešči madžarsko druž. ime. Madžarstvo se je Sirilo tudi potom priseljevanja. Priseljevanje so so razun vlade najbolj pospeševali znani knezi Eszterhaszy. Največ zemlje je Eszterhaszijeve. On ima lobsežna polja, velike travnike in gozdove, ki se dajo primerjati, glede velikosti, onim knezov Auersperga, WindiBch-graetza ali Waldehburskega. Eszterhaszy je takorekoč gospodat tukajšnje zemlje. Na svojih pristavah je nastanil madžarske ali madžarsko čuteče oskrbnike, goz-dare, pastirje in delavci ter sploh koloniziral svoja posestva. Tako je pomnožil število Madžarov. Vsi so bili ptiganjači madžarstvu. Madž. jezik je bil jezik izvoljencev. Uradi, cerkev, šola in gospodarske razmere so pospeševali raznarodovanje. Feudalni značaj {Dokrajine je ustvaril razred kmet-skih proletarcev in jih -»ilij v naročje tujcev, ki so dajali zemljo v nakup. .?e sedaj so Eszterhaszyjevi u-tadniki in nastavljene! najzagrize-slov. ljudstva. Smelo trdim, da igtajo tudi sedaj v Pekmurju irt inozemstvu Eszterhaszy j evi tnilijoni važno ulogo v boju proti narodu in državi. Možu, ki je predstavitelj madž. gentry je, je namreč veliko ležete na tem, da zada Jugoslaviji udarec, katerega ne bi občutila samo sedaj, temveč tudi pozneje. fDalje na 4. strani.) Slovenski Dom, COLLINWOOD, Direktorske seje se vrše vsak drug! petek, delniČairske seje pa vsak drug! četrtek v mesecu. Poriporoča svoje krasne ih prostorne dvo" rane društvom ža seje, za veselice, igre itt razne druge prireditvi. Cenjenemu občinstvu jih priporočamo ob priliki ženitovanj, botrij, za razne drUge zabave kakor tudi za shode, ker so dvorane jako pripravne za take in enake prireditve. Slovenski Dom ima tudi jako izvrstno urejeno kegljišče, katerega priporočamo rojakom v obilen poset. Slovenski Dom je vaš dom in tu naj bo središče Vsega društvenega in družabnega življenja. Slovenski Dom naj bo kakor družinska hiša, kjer se bomo spoznavali .'A delovali v lap vzajerhnosti za procvit in napredek Haše collinwoodske naselbine. & [OEsaiofiCi ERADNO VESELICO priredi Jug. Ženski Klub v West Parku, O, na soboto zvečer, dne 28. okt., 1922. v JUG. DEL. NAR. DOMU. Uljudno vabimo slavno občinstvo domače, bližnje in daljne okolice, da nas poselijo v velikem številu. Najlepšim in najbolj smešnim maskam se bodo podarile nagrade. Čarovnica bo tudi prišla na to veselico in kdor bo hotel zvedeli svojo srečo, se mu bo lahko vgodilo. Vsega bo dovolj za lačne in žejne. Za vesele pare Pa bo sviiala izvrstna godba. Zato torej, vsi na svidenj ft v krogli prijateljev prihodnjo soboto zvečer. la I ■ I Vab: 1 vas JUG. ŽF.NSKl KLUB. IfillllMBillfllHBNHHI P W. Velilco božično potovarije v •Jugoslavijo S'ZrZtpnrndkcm GEORGE WASHINGTON ODrLOVE DNE 28. NOVEMBRA NAKAVNOST V BttEMKN Potujte v domovino s svojimi znanci s posebnimi vlaki do glavnih mest. Vsa postrežba glede prtljage in poaov. Vsi naši potniki potujejo v kabinah po 2, 4 in G skupaj. NAJNIŽJE CENE NAJBOLJŠA POSTrtEŽBA. Potujte varno in brezskrbno, Pišite za natančne podatke in za krasno knjigo o potovatijtt kot glede kretanja parnikov na International Travel Bureau, Inc., 136 E. 12nd St. New York, N. Y. (Preko ceSte 6d Grand Central kolodvora.) ........I' ''i'" i"' it±= *) Ing. B. (Bobek) se je izrazil proti piscu in ostalima gospodoma (car. Pircu in majorju Gavriloviču), da se zavzema zastopnik Anglije najbolj za regulacijo meje v prid Madžarske in da se omenjeni angleški častnik (kakor ga on (B.) pozna), pte-je citiram njegove besede) požene kroglo v glavoj nego, da bi prepustil krivico (t. j. z drugimi besedami: Zemlja he sme ostati pri Jugoslaviji). — Pripomnim^ da smo govorili nemški. J TAKOJŠEN USPEH ZA MOŠKE . IN ŽENSKE. Za točno in hHro olaj&avo moSkih in ženskih bolezni, še posvetujte s Dr. Baileyem. On se poslužuje naj^rasnejšega inteuaivnegia J^lravljonja ki proizvaja gotovo rezultate. CENE SO ZMBR. ____ . NE. Na tisoče ljudi se zdravi potom te nove me tode. Zakaj bi t^^lil Ena sam obisk bo prepričal. vsakogar, ki trpi vsled krvnih bolezni, prevelikih bezgalk, akutnih bolezni, #pahkov po obrazu, kožnih izpuščajev in drugih kroničnih bolezni. Popolen X.Ray in električno zdravniški laboratorij. Dr. Oailey, "šp c c ; « i i' 811 Prospect Arc. Cleveland, Ohio Standard The»tre Bldg. Sobe 301-2 Ire: 9:30 do 7:30 Ob nedeljah od 10 d« 1 Vzemite elevator ali stopnice ob vhodu v Standard gledališče, do 3 nadstropja. — Govorimo slovensko i* polsko. OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTr. ž ■ i v STRAK 4. «T Clevelandske nOvice. Sogolowitz, 2924 Grantwood av. )' •-1 •T5NAK0PRAVN081- C f I : I , 6.ii' OCTOBER 25th. 1922.-'■ neznani avtomobilst je povozil sinoči ravno pred Masonic dvorano na Euclid in E. 36 St dve ženski. Za vozil je namreč v varnostno -zono ter ju podrl po tleh. Obe ženski sta bili na koncertu slavne oi^eme peVke Galli-Gurci in stft čaikali karo. Avtbrndbilist je odbrzel naprej ne da bi ustavil. — V soboto prirede ženske in dekleta, organizirane v Jug.: Zen skem klubu, West Park, O.^ veliko roaškeradno veselico. Za najbolj smešno in najlepšo masko sta pripravljeni krasni darili. NaxTOca bo tudi čarovnica, ki bo pripoA'edovala bodočo srečo. Ne zamudite torej te zanimive prireditve. —- Je šel molče v smrt. Morris Klein, star 42 let, iz 4210 Woodland Ave., je umrl včeraj v Charity bolnišnici od hudih ope'klin. Moški je prišel v bolnišnico sam in ni hotel ničesar povedati, ka-kp da se je opekel, dasiravno so ga zdra\'niki na vse načine izpra-ievali. Ne ve se torej ali ga je o-pekel kdo drup;i ali se je sam. Njegova družina pravi, da je bil #lno samosvoj in da jim ni nikdar nič zaupal. — $2,000 odškodnine. Dorothy Hunt iz 12415 Say well Ave. je priznala porota $2,000 odškod nine za poškodbe, katere je dobila v neki avtomobilski koliziji. Odškodnino bo moral šteli A. — Prepoln žep ga je izdal. Po Hcaj L.ucas je prišel včeraj okrog polnoči na Union kolodvoru na sled nekemu mlademu tatu. Iz vlaka vidi stopiti kake 1 4 let starega dečka in že samo to, da je dospel dečejk sam in ob tako pozni uri na kolodvor, se je videlo policaju sumljivo, toda ko ga nekoliko pazneje ogleda^ zapazi, da je eden izmed njegovih žepov nenavadno nabit. Pokiče ga k sebi in mu seže v žep in izvleče cel šop bankovcev. Vsega skupaj je bilo $211. Deček jo priznal, da je denar ukradel in sicer v neki groceriji v Ashtabuli. Rekel je, da je prišel v grocerijo, da poprosi grocerista, naj mu da kaj za jesti, ko pa je videl, da ga ni v trgovini, je šel in oropal register, nakar jo je popihal proti Cle velandu. Rekel je, da se piše Roy Maganeli, in da je doma na Forbes St., Amsterdam, N. Y. Oblasti so ga odvedle nazaj v Ashta-bulo. — Pomoč za premogarie. Vče raj se je tu izdalo apel za prispevke v pomoč ubožnim premo garskim družinam po zapadni Pennsylvaniji. Frank Benzie in Frank Jones, ki sta prišla sem s prošnjo za pomoč pravita, da je še mogo premogarjev na stavki. Ti živijo v šotorih, zapuščenih kravjih hlevih in po enakih hitro postavljenih barakah. Darove je poslati na delavsko federacijo, 2450 E. 9 St. '— Sodnikov Avtomobil zadet. V pondeljek okrog pete; ure zvečer je zadela neka ženska s svojim Ford avtomobilom na vogalu Class Ave. in Norwood Rd. v avtomobil sodnika ^^lya • Corlet. ta. Pri nezgodi ni bil nihče poško dovan le Fofdu je bilo strto zadnje kolo. Z voznico je bila' še neka ženska in kot. se gov6fi st^ bili obe nekoliko vinjeni. — Truplo najdeno pod vspe-nJačo. V pondeljek je bilo najdeno pod vspenjačo v Alexander apartmentih, 3814 Prospect A v., mrtvo truplo 6.31etne Mrs. Jennie Beverstock. Ženska je morala le žati v predoru kake dva dni, ne da bi jo bil kdo opaziL Najbrže je padla v predor pri odprtih vratih. — Sin hotel of opat! očeta. Vsi prestrašeni so odskočili gostje nekega gostilničarja na E. 73 St., ko plane v gostilno mlad fant označene sedanje meje. Vsaka ^sprememba mej bi torej pomc-njl& ponižanje naše države, bi občutno škodovala našemu notra-jemu in zunanjemu ugledu, povzročila bi neizmerno gmotno škodo in slednjič bi bila nova krivica, zadana našemu narodu in državi. Krivica bi bila, če bi se Madžarski prisodile popoloma slov. vasi, n. pr. Kobilje, Tvrtkova, Bukovnica ali vasi s številno slov. večino ali precejšnjo manjšino n. pr. Fokovci, Prosejakovci, mesto Dol. Lendava itd. Pravičnost zahteva, da ostane meja nespremenjena, ker se mora pač upoštevati dejstvo umetne in nasilne madžarizacije ter geogra-fiče enote, ki bi bila pavzaprav popolna, ako bi tvorila drž. mejo reka Krka. Za morebitno izgubo sporne N.\ZNANILO. Naznanim slovenskemu občinstvu da sem preselil svoj urad na 5500 ST. CLAIR AVE., kjer bod em uradoval od. 10. do 12. dop. od 2. do 4. in od 6. do S. zvečer. Kot dosedaj, storil bodem tudi v bodoče najboljše, pomagati bolnikom do njih najboljšega bogastva — zdravja. DR. ALBERT IVNIK D. SLOVENSKI KIROPRAKTOU 5506 ST. CLAIR AVE. revolverjem v roki in ukaže RO-1pokrajine je bila Madžarska itak spodarju in ostalim, naj dvignejo j oškodovana žef vnaprej, ker ji roke. Predno pa se je mogel kdo j je pripadlo po trian. pogodbi 9 izmed gostov premakniti, jg že letel fan talin na cesto na gostilni-carjevih čevljih. Fantalin je bil namreč njegov dvetnajstletni sin. Oče ga je dal aretirati. Pravi, da dokler je pohajal v šolo, mu ni delal nikakih preglavic, sedaj pa da ga ne more več kontrolirati. ■--Včeraj je bilo obsojenih šest avtomobilistov na zapor v prisilni delavnici. iJ. s. Widgoj SLOVENSKI FOTOGRAF 489 EAST 152nd STREET, COLLINWOOD Izdeluje vsakovrstne slike: poročne, družinske in otročje slike po najnovejši modi in po nizkih cenah, Za $4.00 en ducat slik in po vrhu vam naredim še eno veliko sliko zastonj. Predelujem tudi z malih slik na velike. Odprto vsak dan in tudi ob nedeljah. — Se priporočam cenjenemu občin-tvu. Držite se domačega podjetja. VSE DELO JE GARANTIRANO: (Pr lin If: 3. fjfnnl.) Ce se mu posreči tudi samo delna priklopitev dol. lendavske-Ra okraja Madžarski, ostanejo ne samo njegova posestva pod Madžarsko in tako nadalje v njegovi lasti, temveč je vzbudil v madžarsko čuteči množici , ostali pod Jugoslavijo upanje, da se s časom zgode zopetne spremembe mej v prid Madžarske. Vrhutega bi bilo pomagano sadanjemu režimu na Madžarskem. Horthy in plemstvo bi kazala na uspehe in Itako nekako upravičevala njuno vladodržtvo ter nade, stavljene od madž. šovinistov v bodočnost države sv. Štefana, kar pomeni najmanj restitutjo in irtegro. Madž. plemstvo sovraži iz dna duše Jugoslavijo. Razdelila je I n jih velikanska posestva med ljudstvo ter se tako izkazala resnično demokratično. Samo v Prekmurju je nad 70,000 oralov v grofovskih rokah. Tu imajo popolnoma slov. vasi ob Rabi, kar se je zgodilo iz enostavnega vzroka, da se iie bi sčasoma uresničil projekt jugoslov.-češkega koridorja. V slučaju premaknitve mej, bi imeli naši državljani milijardno škodo, ker bi ostalo veliko posestev, posebno vinogradov v Madžarski. Hiše in zemljišča bi se morala ceno prodati. Z odcepitvijo murškega, kobiljškega in bu-kovniškega gozda (5000 oralov) bi bili oškodovani Medjimurci ter posebno Prekmurci-poljanci. Kje naj dobe potem stavbni les in drva za kurjavo? Navedeni gozdovi morajo torej ostati nadalje na jugoslov. ozemlju, ker bi bilo drugače Prekmurje gospodarsko preveč oškodovano in — naravno — sililo zopet v madž. naročje. Sploh se vpirajo madž. zastopniki na gospodarska razloge. Priznati se mora Madžarom, da so spretni diplomatic. Ce se omenimb, da bi z izgubo Dal. Lendave izgubili edino prekmursko železniško postajo, iki nas veže s svetom, potem je jasno, da nas hočejo Madžari popolnoma — gospodarsko in politično — spraviti ob možnost, držati nadalje ostale Prekmurje. Iz navedenih narodnostnih in gospodarskih razlogov mora o-stati torej meja kakor je. Ce se pa sklicujejo Madžari na zgodo-svoje graščine velearistokratje: j vinsko pravo, potem tudi po Szeczenyi, Zychyi, Bathianyi in njem pritiče pokrajina nam, ker Szaparyi, torej rodbine, ki imajo so bili njeni gospodarji slovanski DR. L. E. SIEGELSTEIN Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naia specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9lb St. Uradne ure v pisarni; od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od W. do 12. opoldne. ZA ZABAVO IN POUK — čitajte — ''V močvirju velemesta" Roman iz življenja pripel jenke v Ameriki CENA 10*. Naročite pri Amerifiko-Jugoslovans! a Tiskovna Družba 6418 ST. CLAIR AVE. w # svoje zveze ne samo na Angleškem, v Italiji, temveč celo v Franciji. Vseeno se mi zdi čudno, da bi predlog, ki bi škodoval Jugosla-glasova! zastopnik Francije za viji politično, gospodarsko in stra- . tegično. Povdarjati se mora, da so služila za podlago določitve sedanjih mej med državama znanstvena dela dveh madž. visoko-šol. profesorjev v Budimpešti, na temelju katerih se je dognalo, da se sedanja državna meja krije z arodnostno. Uporabljajoča njuna dela sta člana jugoslov. mirovne delegacije v Parizu prof. Kovačič In dr. Slavič 1. 1919. izposlovala s pomočjo takratnega francoskega zunanjega ministra Tardieua in gen. tajika pariške mir. konference Dutesta, da se je Prekmurje z natančno določitvijo sedanjih mej priznalo Jugoslaviji. V pismu g. Dutesta na našo mirov, .delegacijo najdemo natanč- knezi, ko še Madžarov ni bilo v Evropi. Tu so gospodarili kralj Samo, knezi Pribina, Kocelj in drugi. Torej je tudi ta njihov razlog ničev. Ni veliko zemlje, ki naj bi jo izgubila Jugoslavija, a prizadeta bi bila njena čast, mir v njenem ozemlju, njeno gospodarstvo in njena varnost. OGLAŠAJTE "ENAKOPRAVNOSTr DR. F. STER# 6906 St. Clair Ave. Uradne ure: od 9—11:30 dop. in cd 2—4 ter ob 6—9 zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 9 do 1 1 ;30 dop. SUPERIOR HOME SUPPLY SODI —:-STEKLENICE Za DOBRO PIVO je potreba naš SLAD IN HMELJ. Uspeh vselej zajamčen Dobi se pri: Frank Oglar 8401 Superior Ave. 106th St. Clair Market House 8704 Buckeye Rd. Anto Dolgan 15617 Waterloo Rd. in pri Frank Kunstelj 611 7 St. CJaiXAve. MALI OGLASI il ISCE'M DELA V restavrantu ali hotelu za pomivan.je posode in za drugo navadno delo. Naslov pove uprava tega lista. (247) ODDAJO SE TRI SOBE za !fante; elektrika in kopališče; - prost uhod ter pri mirni družini 'brez otrok. Zglasite se na 6402 Varian Ave. (247) SPREJME SE DVA FANTA na hrano in stanovanje. Vprašajte na 10.32 E. 71 St. (247) Pomagaj si sam do dobre, hladilne pijače v gor-kih dneh. pa ti ne bo treba tožiti, da je vedno slabše na svetu. Treba ni drugega kot kupiti najboljši ■ hmeJj brez katerege ne dobiš zaželje-nega okusa. Nadalje: najboljS malt katero obf^je dobite garantirano čisto m najboljše vrste pri tvrdki Pilsener Home Supply (I.OUIS KN-VUS, lastnik) S9iG St. Clair Ave. Cleveland, O. CENTRAL 4684-K A, c» POZOR! PLUMBARSKO DELO Rojaki Slovenci, Hrvati in drug Slovani kadar potrebujete dobregi plumbarja v vaSi niši, pridite k men za vsako delo, katero vam garantiran da bo izvršeno dobroi Postavljam stranišča, bane, »inka, kotle za gorko vodo, vodne kanal« (sewer work) itd. ' Zmerne cene Nick Davidovich 5108 FLEET AVE. Bell Broadway 3032 »sss Slovenska Banka ZaSirajšek & Cešark 70 — 9th Ave., New York City pošilja denar v stari kraj hitro zanesljivo in po nizkih cenah proda {a vozne listke za vse važ ne prekmorske linije, in opravlja vse druge posle, ki so v zvezi 3 starim krajem. Postrežba točna in solidna. Naročajte dnevnik aunlllS! th6 Family- idea wasn I purely AltruiRiif, Fisher OH I PomsaiM AtcuTT / You HONE-I H»\C>TO 6tT TWE I KOOPOWS TO <6(T TWIS 1 MA'S, setor- wmr's . vDe.fN - OB- SOmPiM Vft. SPiK WEM IS (FOt'- £S£.. wi'Nt FeutEa! 6OSH,th>S (Mwr MO sicmbPM-1 oowr (otT me »DEfso. VtELL. vvr^s ca MC OiNO I 4 ' »td«, H(\WWlOS WA.0 &M stior' HOVELS Nor enACKER.: wmn NATIONAL CARTOON CO N V, iiinhrv .-.-rit; . ]-■. J:r, ' ' I f ''v'' / ' * " '*■ ■* " '-kj# ' ■ v (247) IŠČETA SE dva fanta prosta šole, stara, preko 16 let za postavljanje kegljev v Slovenskem Domu, 15810 |lolmes Ave. Zgla-siti se je pri oskrbniku. (247) TOPLA IN SNA9;NA S0T?A 7 elektriko in kopališčem se odda za enega fanta na 1394 E. 52 St., zadaj. DRUŽINA išče stavovanje 4 ali 5 sob cd E. 25 St. do E. 71 St. Ponudbe je oddati v našem uradu. IŠCE SE Slovenka srednje starosti. Znati mora kuhati. Plača po dogoyoru. Poizve se na 6218 St. Clair Ave., pri Anton Ahčin. -r'T Fin mošt se dobi še po $40, s sodom vred pa po $45 pri Martin Janj?žič )73 E. 140 St. in Thames Ave. (246) SLOVENSKI SOKOL V CLE V^ELAND, OHIO. Starosta, John Pollock Podistarosta, John Marn Tajnik, Frank Hudovernik, 1064 E. 62nd St. Blagajnik, Frank Jerich Nadzorniki, Karol R6gelj, Frank Sober in John Marinček. Načelnik, Marijan ŽiVkovich Učitelj za mladino, Frank Kra-šovec. Seje se vrše vsak druigi petek v mesecu ob 8. uri zvečer v Slov. Nar. Domu sciba št. 3. Naznanilo. s tem naznanjam rojskom po Collinw'oodu in okolici, da je Slov. Sam. in Pot^p. Društvo "Baron Vega" na zadnji seji sklb nilo podaljšati termin za prosto pristopnino v društv© in sicer še za mesec august, september in oktober. Zatorej vabim rojake, da se poslužite dane prilike. Vsa pojasnila dobite pri tajniku ali kateremkoli društvenem članu. IGNAC MEDVED, tajnik, 15241 Saranac Rd. Collinwood, Ohio. ^ $8800.00 niSA za 8 sob spredaj; 5 sob hiši; tri k^aii^f^F . razsvetljava; velik ^ $4,000.00 v; gotdVini.'M. 71 St. _ $6500.00. HIŠA za tn ippodaj k-gipaliGČe; . stranišče; velik lot, ^ . plača $2l5C(b.OO v 2 1420 E 47 Str gjg $5000.00 HIŠA šest soD, ^ no urejena; fornez, ' ' ^ pališče, elektrika, hns Ave. blizu t $100.00 v gotovini. ^ $6500.00 HIŠA za dve 5 sob spodaj; 4 so e 2 kopališča; Iblizu East 79 St. m $1,500 gotovine. $8000.00 HIŠA 7.3. nv« 12 sob; fornez, klet; porč spodaj ' g, %krljeva vine. East /6 S • . Clair Ave. . _ HOTEL z 20 gcbarni i cija; vse še za tri leta. v-" East 55 St. McKENN# 1383 BAST 5^1,, Odprto ob ve' SlovensW^W, dobi delo v . g pri' stražnica. Oglasi tin Šorn na 6034 S. POZOR Opozarjam ki potujejo v gli disi za kratek ^gg stahio, da dobijj) P ^ j^gSei" sobe za prenočišče- g^in' telu boste postreže na amerikanski j' dete v Postojno, vi jo Lahi "postumi^^j. sebno previdni n . pf) zamenjate denar,_ ,, ko vas preslepariJ • ravnost v naš h" v» , je blizu postaje, ' menjam denar P° JU. Se pripor"!«" ri».. rojakom širom HOTEL J. JOS. IN PostojM, mBBEBPrsaET^SSr MI KUPIMO, PRODAJAMO, ZAMENJAMO VASE POSESTVO. Sladščičarna naprodaj rrgovina je v najlepši okolici slovenske naselljine v Collinwioo-du. Poleg je tudi moderno stanovanje s 5. sobami. Najemnina zelo poceni. Vprašajte pri Collinwood Realty Ce 155)3 WATERLOO Tin, J. KRALL & D, STAKICH. Imamo tudi več drugih poseeter naprodaj. Circlet %"| navaden n'° «1 ^ mo ' preko pod P/po ob pasu in leP, d uho pa »1 prhne. — " poSU' trgovec ime 'V ^ ' te nam vase ^ x,o^ JI. Poslali Nemo 120 Ewt 2..%^