GLAS ARODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. eo. UST o \A/ 22. olszrtcTkDJoa 1898. Lo-fco VI. |llmanizem kapitalizem. delničarji Pullmanove Comp. so pili miuoli teden svoj letni občni |>r in si pri tem razdelili med se-zmago pridobljene leta 1894 i lastnimi delavci. )d leta 1894 sem je Pullmanova ižl >a delala prav dobro kupčijo, rihranila" je v tem kratkem ča-maleukost lš milijonov dolar-ali bolje rečeno, to svoto so fihranili ker niso vsako leto ves •biček razdelili, ali s.-daj lahkoto izdele svojim delničarjem kot po-l»bno premijo. Ta iirihranjeui iz-[anredni preostanek ni Pullmano-im magnatom prouzročil nikake-fa prikrajšanja ali odrekanja v za-lobnem ži\ ljenju, kar morajo sicer mi ljudje storiti, kteri hranijo po zastarelem načinu. Pullmanovi kapitalisti ho razumeli prihraniti is milijonov, med tem pa lepo vsako lie to razdelili -2.ss0.00n dobička fkot dividend* . Kako se na ta način hrani, nam [pokaže 1-tno p.,p .čj! kterega so Uradniki zborovanju delničarjev predh 7»3.. Toraj od | stori! svojo dolžnost današnje dr- ealo, in da so že vse naredite tako inilij-.no. so izdali žave na enoj strani, na druge j pa urejene, v bi ižujej bodočnosti odpo- znajo go- slati 40.000 mož. Ako bode izpraz- rega! «i>oaio t — —....... • - »j«.* - » - ■ " —T- fcapuaiiBu uovaio, mora to v-jea. urzave za enem letu sam pri pr metu Puli- odobravali. Od leta do leta pomno- voliti. Kajti samoumevno je, manovih voz. žujoči se dobiček Pullmanove druž- španska viada ne more storiti'' okroglih 4 A mili j nt a. Ostali I mi- delavcem pokazal kako lijouis. pa čisti dobiček, kterga spodje t, baže veljavo prisiliti, in nenje otoka v tem primerju napre je Pullman, v a drui a nar dila v to so seveda tudi drugi kapitalisti ! dovalo, mora to Zjed. države zado- d& Dragi d kupčije p. druž!,. j0; be in izvanredni preostanki, ker ker nima dovolj prevožnih lldij izdelovanje voz za železnice, cestne drugi kapitalisti smatrajo kot na- na razpolago. Vsekako pa bode električne V eznice itd. Za v sjM-šno grado za postopanje Pullmanove j vojni oddelek 1. decembra prevzel po,-lo vanje v t k-j kupčiji j p tre- taktike mi lahko imenujemo Puli- | civilno in vojno oblast na Kubi, ba velikih tovarn, modernih str«.- manizem. j bode li tam §e kaj španskih vojakov jev, tvarine in delavskih močij. Delavci so dokazali, da sovražijo . ali ne. luilinanova družba ima pa kapi- Pullmanizem, ali ker smatramo! „ . . tal, da zarnore potr bno blago ku- Pullmanizem enako kapitalizmu, les b e je že pričo 1. piti m različnih trgih. Za najem- toraj bi se imeli tudi boriti proti Madrid, 19. okt, Pri današnji »čil,o delavskih moči. kteri so vse kapitalizmu: saj smo bas v teinj8'^ k*bil,,'la J" prebral Amon, mi-to izdelali in p »delali, j., ta družba sluča ju videli kako skrbi zase in »«ter mornarice prekomorsko br-plačala v minolem 1 tu 2, milijo- zatira delavce. Zato na branik svo- z,,iavko iz Manile, da so Ameriki dolarjev. Ti delavci so pa rzde- jih pravic, kterim je velik sovraž- k:,Ilci muoS° ladij vstašev razdjali. lali i .laga, kt r > je bilo vredno z nik Pullmanizem in kapitalizem! Na obeh straneh je baje padlo ne-vštetim njih zaslužkom in potreb-j nih tvarin, nič manj nego 10 . milijona dolarjev. Poročilo vodij ne navaja natančnih številk glede izdajo tvarin in potrebnih sredstev za delo, pač pa kar v obče navaja, da znaša čisti bohoti, k tega dela kupčije 2 milijona dolarjev. Skupna višja vrednost v teku leta jo toraj znašala, kolikor je mogoče proračunati šest milijonov dolarjev. Od to svote so morali Pullmanovi magnati oddati dol $830.000 drugim kapitalistom, kteri so tudi nekako deležni pri kopiji z lepimi vozovi. Toraj je ostalo Pullmanovim delničarjem •5,270.000. Sklenoli so od to svote •2,390.000 h r a n i t i( ?) in le samo »^bornih" $2,*>*>.000 razdeliti kot dividendo. Ako jo lirauenjo čednost, jo toraj hranonjo po volikokapitalističuem načinu čednost, ktere izvajanje ne dela nikako težave. Pullmanovi delničarji se niso prav nič potili, uiti kapljice s age se jim ui otrinils, da so delali , .dobiček", kterega so med seboj razdelili. Prav nič se jim ni biio potreba žrtvovati ali 0 položaju ne Mi in na Filipa!. kaj mož. Amerikaci smatrajo zastavo vstašev enako oni pomorskih tolovajev. Kje je bilo pozorišče poročanega krvavega boja ui navedeno, a t sumi se, da je bilo v zalivu pri Manili. Kazdjanje ladij vstašev, je bila posledica nepokorščine proti --izdanemu povelju admirala De- Otok P o rt o R i c o je naš. weva, kteri je naznanil, da bode S a n Joan, IS. okt. PortoHico iadije vstaSev 8 zastavo filipinske je sedaj del Zjed. držav in domačini ]j" Bu si Amerikanci vili amerikausko zastavo med navadnimi siavuostimi in med gro-menjem topov na trdnjavah Morro in San Cristobal. Coluinska ladija ,, Manning44 s kapitanom Shoema-berjem, vodjo eolninskega urada, jo ravno še pravočasno došla, da seje udeležila slavnosti. ,,New Orleans", edina amerikanska vojna ladija v tukajšnji luki je pred nekoliko dnevi odpljula v New York. Parade so so se udeležili vsi tukajšnji vojni oddelki, kar je na domačine napravilo dober vtis. Delovanje izseljeval ne komisije je trajalo 38 dni. Sporazumljenje med ameri- prilastil i. So vedno pogajanje. Pariz, 20. okt. „Gaulois" pifte, kakor navaja, iz zanesljivega vira, da se je mirovna komisija o zadevi kubanskega dolga tako daleč sporazumela, da Zjed. države sicer ne prevzamejo kubanskega dolga, pri-poznajo pa tisti del dolga, kterega so Spanci dokazauo v prid Kube porabili. To pripoznanje so brzoja-vili španski vladi. Potem pa je komisija sejo odložila. O zadevi Filipin vč ,/€aulois" povedati, da je španska vlada pripravljena predloženi načrt zapisal* ka podpisati, ako bi vsled tega gospodstvo Španske čez Filipine ne bilo omejeno. Ker amerikanska vlada temu ni oporekala, je špau-ska vlada zapisnik podpisala, v kterem je bilo le nedoločno omenjena zaseda Manile. Opozarja se tudi na to, da republikanci v njihovih volilnih načrtih prisvojitev Filipin priporočajo. Ker večina komisarjev v Parizu spada k republikanski stranki, Be boje, da ne bi zgubili glasov, ako x>ripoznajo gospodstvo Španske nad Filipine. Nova vlada na Porto R i c o. S an J ua n, 20. okt. V mestu je vse ravno tako mirno kakor na deželi. General Prooke je umesten v palači in general Henry je imenovan vojnim poveljnikom v pokrajini-Pouce. Rivera, Blanco, Lo poz in Carboiial, ministri španske vjado so izročili svoje resignacijo goueralu Brooku, pripravljeni so pa Blužbo še nadalje opravljati, dokler ne bodo imenovani njihovi nasledniki. Prvi razglas generala Brooka je prebivalstvo dobro sprejelo. Amerikanska pošta bode kakor hitro mogoče urejena. Blanco zarotnik. Was h i n g t o n, 20. okt. Kakor so zasobna poročila iz Uavano glase, so nameravali Blanco, general Pando in drugi tisti čas, ko seje Santiago podalo, neodvisnost Kubo proklamirati iu se ob jednem postaviti v bran proti ŠpancemJ^jed. državam in vstašein. General Pando in nekaj poverjenikov so odposlali k jugoamerikanskim Ijudovla-dam, da bi neodvisnost pripoznale. Poverjenike so sprva povsod prijazno sprejeli, po padcu Santiago pa so jih začeli pisano gledati. Najhujši udarec pa je Blancoyemu naklepu prizadela Španija, ko je prosila za mir. Ne ve so za gotovo je li Blauco postopal v sporazum-ljenju z špansko vlado, ali na svojo roko osnoval zaroto. Tudi ko bi so mu bil ta načrt posrečil, bi bržkone čez nekoliko let 1 judovlado Kubo zopet izročil Španiji. Mnogo vojakov zahteva odpust. Havana, 20. okt. Kapitan Hosmer in major Page od štuba zvezno armade sta danes odpotovala na svoje določene kraje v Ma-tanzas in Neuvitas. Amerikanska vojna komisija je obvestena, daje mnogo španskih častnikov iu vojakov prosilo za odpust, odkar je glavni kapitan Blanco izdal dnevno povelje, da proti izstopu iz špansko vojue na Kubi ni zadržka. Dosedaj se je število Spancev, kteri hočejo na Kubi ostati nabralo na 15.000 mož. Predno je kubanski general Mava Rodriguez odpotoval v Santa Cruz, kjer se bode udeležil kubanskega zbora, je izdal svojemu vojnemu oddelku razglas. Pravijo, da je ta razglas sestavil njegov prijatelj vojni poveljnik v Marianas marquis de Cervera. Razglas hvali srčnost in vstrajnoBt vstašev in pravi, da zanaprej med Kubanci in Spanci ne sme prevladati nikaka zavist. Obe stranke ste storili Bvojo dolžnost, nesmete si biti več sovražni, ampak smatrati se morati kot bratje. Revolucija v oktobru leta 1848 — in Slovenci. Podpirajte CARNIOLIA CIGAR FACTORY 328 E. 70 Str. v New Yorku, ktera kljubu povišanju davka in podraženju tobaka ostane pri prej š n jej ceni. Ne daje Bicer v©6 kuponov v Skatljo, a vendar kdor kupi 2000 smodk dobi škatljo smodk z 100 smodkami brezplačno. ~ evožuje stroške plačam sam. Blase pošilja proti pošiljatvi goto-denarjana: F. A. DUSCHEK E. 70 Str., ali ,,Glab Nabodu" New York. Krvavi mesec je bil oktober pred 50 leti. Osodno odločbo za Avstrijo je prinesl 0. oktober. Mažarska bo je odtrgala, grozovito je bučalo po celi monarhiji. Italijani kovali so na vsej črti veleizdajalsko zaroto ter se pri tem zvezali s puntarskimi Italijani v Lombardiji; no in Nemci so pridno podpirali oba odpadnika ter delali z vso silo na razpad države. Na Dunaj i jo tekla kri, cesar Ferdinand je ubežal na Moravsko. Prestolno mesto je bilo velikansk puntarski tabor, kjer so se zarotniki zabarikadirali ter grozili porušiti vse, kar je bilo na poti njihovim puntarskim nakanam. Avstrija je obupala, bati se je bilo VBak dan razpada. Vojne čete imele so nad glavo posla z ustajni-ki v Italiji. Državni zbor, koliko je ostalo mož v njem po prvnih krvavih pojavih, prilastil si je samovoljno nekako vladarsko moč ter so postavil v vrsto dunajskih prekucuhov iu Mažarov. Izdajati je začel oklice na narode, naj ga pripoznajo za vrhovno državno oblast. V tem „rokovnja-škem parlamentu" pa so ostali le samo tisti olementi, ki so bili z ustaši jednih mislij, dočim so slo-vauski in državi udani takoj zapustili Dunaj, ko ga je cesar preklical za postavnega. Narod, ki je ostal tudi v tem viharnem in z*p*pl j i vem -ča *c nespremenjeno veren in udan Avstriji in vladarju, bil je slovanski, pred vsem pa še Slovenci in Hrvatje. Prislovica o ueomejui zvestobi Slovencev ni morda naš hvalospev, oktober lota 184S to potrdi. Kaj seje vse obetalo slovenskim poslancem, Čo prestopijo v vrste puntarjev ter pridobijo tudi svoj rod za njih namene. Junaški ban hrvatski Jelačič zbral je svoje, za Avstrijo navdušene Hrvate, korakal jim na Čelu na Dunaj, oblegel puntarsko mesto ter ga končno prisili, da seje udalo. Uporni Nemci videli so tako], da jim je vrli Hrvat prečrtal izdajalske nakano. Zasnovali bo po vseh de želali agitacijo, naj se zbore vse na „černo vojsko'4, da prežeuejo Hrvate, ki jih hočejo potisniti v „sr.ž-nost". Njih oklice se imeli med Nemci vspeha, celo okrajne poglavarje so prisilili, da niso branili ljudstvu se zbirati za „pomoč Dunaju". Poverjeniki prišli so tudi v slovenske dežele, a tukaj so slabo opravili. V Celju sta se oglasila dva — (tačas je bilo naše mesto še namreč avstrijsko in slovensko; naj bi le udaril danes Wolf na boben, takoj drvi vse za njim). Enako odločno so odbili tudi koroški Slovenci povabila, dasi je sam deželni odbor ponujal Dunaju pomoč. Na Primorskem zalotili so celo veliko veleizdajsko zaroto, dogovorjeno je bilo med Italijani da se vzdignejo, kakor hitro se prikaže brodovje iz Italije. Proti temu se je zasuovala narodna straža Slovencev, a po celi Istri so bili slovanski dobrovoljci, ki so Btali iz la8tega nagiba noč in dan na straži za Avstrijo in deželno vlado. Kako so mislili in delali Slovenci v tem obupanem in skušanem času, pove takratni poziv ljubljanskega [»olitičnega društva do naroda: „Slovani se čvrsto držimo Avstrije in smo jednodušno pripravljeni braniti in podpirati njeni UBtavni prestol do zadnje kaplje krvi. Tudi mi hočemo svobodo, pa mi hočemo jednake pravice za vse narode. Mi hočemo, da ostane Avstrija velika in mogočna bi samo jeduo mesto dajalo poBta-ve vsemu cesarstvu"' (Ideja zje-dinjene Slovenije). S telesno hrabrostjo in duševnim naporom rešili so Avstrijo oktobra pred 50 leti edino — Slovani. Bili so tudi v državnem zboru v večini ter so združeni pripomogli cesarju, da se je „rakovnjaški parlament" razgnal ter so sklical redni v Kro-meriž. Borili so se tedaj brez odmor na strani vlade, t<>r se tudi zanašali, da bo znala Avstrija za svojo r.šitev jih tudi primerno vpoštevati. — Slovencev zvestoba bila je res „knežje'4 nagradona — kar čutimo še danes po petdesetih letih. Ako kje, je tukaj resničen pregovor: „Nehvaležnost j<; plačilo sveta". Tistim Nemcem, katerih izdajalske pušice smo zastavljali z lastnimi prsi, da niso zadale srca Avstrije, izročeni smo danes na milost in nemilost; oni primorski Slovani, ki so se' prostovoljno noč in dan žrtvovali, da ne izvedejo Italijani nameravano veleizdaje,oni Slovani so s« daj pravcati sužnji Italijanov na svoji lastni zemlji. Me vprašajmo se, kako si1 povrača junaštvo in udanost Hrvatoy, ki so rešili Dunaj, stavili navale zdiv-janili Mažarov ; v zahvalo in večni spomin prodani so največjemu ta-časnemu sovražniku Avstrije, najtršemu sovražniku slovanstva — krutim Mažarom. Kolika ironija — po petdesetih l^tih! ,,Domovina,,. Dopisi. L a S.ille. III., IS. okt (Odgovor uplboru društva sv. Družine v šfR\ 44 ,,Am. Slov.4', tikajoč se samo treh mož, čast pa drugim udom in odbornikom Vašega društva.) V štev. 45. „G1. Nar.44 so ti možaki nekaj čitali, a ne prav razumeli : objavljeno je bilo, da je društvo sv. Srca Jezusa in žalostno Matere Božje razpadlo. V resnici je bila to tiskovna napaka, namesto, da bi se glasilo društvo jo razpadlo, bilo tiskano društva sta razpadla; mogoče je stavec celo mislil, da ker sta tlva imena, sta tudi dva društva. Novem pa kako so mogli ti pisači smatrati društvo sv. Družine, ker o tem ni bilo pisano, da bi bilo razpadlo? Prav je, da ima denarji-, saj ga tudi lahko potrebuje, društvo brez denarja je tako kakor telo brez duše; pa to na nas nič ne briga, najbolje je, da se vsak zase; pač [»a so jim mar bori centi razpadlega društva. Pavi Cirar je dobil samo £5, vse jo dobil, kolikor jo bilo takrat v blagajuici, r" a i; SUPERIOR i STOCK PIVO g i Vedno najboljše. SQSCH SHEWING CO., jI, LAKE LINDEN, - - ItICH. Prodaja se povsodi. Entered as second clas matter at the New Yohk, N. Y. Post office October 2. 1893 »GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik : Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. Ma leto velja list za Ameriko $3.—, za pol leta..............$1.50, Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, >• „ „ pol leta . . . . „ 3.50, , „ „ č„-trt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve številki ,,Glas Naroda'* izhaja vsako sredo in soboto. „GLAS NARODA" („Vi»i« k of the People") Will I M? itfu^d every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglasu U>< 1U vrstic hm plača 'J centov. Dopisi brez podpisa in osobiiosti »e ue natisu?;«*. Denar naj s« blagovoli p «lati po Money Order. Pri »preuifiubi kraja naročnikov 'Tosimo, da s« nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitrej« najde-uio naslovnika. Oopisoui in podiljatvum naredite j&slovoio: (lGlas Naroda", Mr9 Greenwich St. New York City namreč $5.30, imel bi pa dul>iti podporo za 3 tedne, a ne za idphhc. Pozneje je bilo sprejetih še $8.65. Da bi »t- društvo ohranilo ter določilu kam s temi dolarji, ali bi jih dali za umrle ali bolne, ali k sejam niso hoteli or i priti, vsaj oni ne, ko je sedaj društvo skrbi. Izostali udje so se združili v novo društvo in obdržali oni borih $8.65 in knjige in to svoje, saj so že desetkrat toliko vplačali v društvo. Polastili se svojega, to je grdo kaj ne? Martin Oki Sen je vpisan za 10 mlajSi — to ji grda la->. Ako bi mi preje vedeli, da bodete Vi to naznanili v časniku, ue bi bilo nam potreba to pomoto že davnej na znaniti Jugoslov. Jednoti, prihranili bi pisanje, papir in znamko; povedati Vam moram pa tudi, da je temu možu ime Martin in ne Pavi kakor Vi čivkate. Smejati se Vam pa vendar moramo ker ne-u i ne te kaj čitate, ne ve«te imena Vašega društva in popravljate kar je bilo že davno popravljeno. Mi se za Vas in za Vaše razmere prav nič ne brigamo in uiti zle besedice nismo črhnili ue v časniku, uiti osebno o Vas in Vašem društvu. Ako ste se pa v nas zagnali in to brez vsega uzroka, Vas moramo zavrniti iu Vam pojasniti Vaše neumuosti. Nadalje prepirati se z uami je Vam nespametno in vedite, da časniki niso samo za prepirljive vsebiue in take neumnosti kakor jih Vi pišete. Isti na je, da je grdo drug dru-zega črniti po časuikih, vedite pa, daje za napadalca grdo ker iz lepega mirti uapravi prepir in sovraštvo. Za komu se solze utrinjaju v starej domovini je nam tudi dobro zuauo, pa tega uečemo navesti ako bode mir. Ksr se tiče sv. vere pa le lepo pazite, da še tisto malo ue zgubite kar jo še imuL>j. Kadar pa molite za nas, ne zabite tudi zasf* ker še niste v nebesih, ter pošiljajte Vašo gorečo molitev k Bogu ne pa v časnike. Odbor društva sv. Barbare. Razne vesti. Cena pšenice gre kvišku Na borzi so dne 19. oktobra veliko množino pšenice za izvoz nakupili, kar ni samo v New Yorku temveč tudi v Liverppolu ceno pšenice zvišalo. Kup so sklenili po 74$ za zimsko pšenico. Pravijo, da •o nakupili 2,000.000 bušljev pšenice za izvoz, od ktere bodo tovor poslali tudi v Genovo na Italijansko. Porodilo o slabi letini v Ar-gentiuiji valed mraza in v Avstraliji »sled suše, je veliko pripomoglo, da j« šla cena k viško; v četrtek je zopet za 2 centa pšenica poskočila, koruza pa z 1 cent. Orkan. Province town, Mass., 19. oktobra. Hud orkan iz jugoiztoka spremljau z hudim dežjem, razsaja tukaj že od včeraj opoludne, veliko število ribiških in obalnih ladij je prisilil iskati zavetja v luki. Ob 8. uri danes zvečer je bil orkan še hujši. Bridgeport, Conn., 19. okt. Pamik „Rosedale" je pri Willsou Point zasidran in bode tam ostal, da vihar poneha. Na parniku je čutiti pomanjkanje živeža. Kingston, N. Y., 19. okt. V Catskills je včeraj in danes gosto sneg padal med burjo; posebno pa na Wittenbergu. Hurrou, S. D., 19. okt. Vihar z suegom, kteri je tukaj razsajal poslednjih 24 ur, je obiskal vso državo in iztočni del Missouria. Toplomer je kazal 40 stop. pod ničlo. Ako bode Se hujši mraz nastal, se je bati za živino na prostej paši. Ladija potopila. NewHaven, Conn., 27. okt. Da nes se je tukaj zvedelo, da se je velika jaderuica „Edwird M. Read ob Georgije obali razbila in se vse možtvo potopilo. Na ladij i so imeli stavbeni los. Truplo jeduega uior-narjuv je morje vrglo na obal. Premo^arski štrajk. Pittsburg, 27. okt. Ob Mo-nongahela riverju je šlo danes 2000 premogarjev naštrajk, da bi pridobili veljavo čikaškej pogodbi. Ljudje se pripravljajo ua dolgo borbo in napravijajo tabore v bližini rovov, da bi d oš le skabe pri delu ovirali. Polom neuiške banke. Pittsburgh, Pa., 18. okt. Danes so zaprli nemško uarodno banko, jeden naj.ečjih denarnih zavodov našega mesta. Že pozno zvečer so rekli vodje, da tudi jutri ne bodo banke odprli, ampak napravili prostovoljno likvidacijo. Pravijo, da bodo ulagatelji popolno izplačani. Baukerot strojarske tvrd-ke A. Groetzinger je pospešil polom banke. Do sobote je bil Groetzinger predsednik banke in si svojo vlogo v znesku 8115 000 zagotovil, banka pa ima sedaj za SlbO.OOO njegovih menjic. Blagajničar O. C. Bergerdorf, kterega so pred štirimi tedni odpustili, dolguje banki 8400.-000. Vloge znašajo $2,000.000. Poli tik arj i so baje prejeli od predsednika in blagajničarja veliko svoto. Proti štrajkarji v Clevelandn. C 1 e v e l a n d, O., 18. okt. Posta vodajalstvo je prišlo na pomoč „American Steel & Wire Co.", kte-rih delavci že več mesecev štrajka-jo. Zvezno sodišče je danes izdalo Ubtavno povelje proti štrajkarji, kar je storilo konec štrajku. Določba sodnika je zelo dolga in se popolnoma vjema z razpravami državnega pravdnika, kteri je stavi 1 pred log. Po omeujeuem povelju štrajkarjem ni samo prepovedano rabiti silo ali pre-teuje, ampak tudi s prigovarjanjem ue smejo delavcev zadruge v njihovih stanovanjih obiskati, pa tudi ne zborovati, da bi se o štrajku posvetovati. Stati ua preži ali stopiti na svet od zadruge je štrajkarjem tudi prepovedano. Št raj k končan. Cleveland, O., 20. okt. Delavci ,,American Steel and Wire Co." bo danes sklenoli soglasno, da pojdejo ua delo. Ta sklep so takoj nazuauils superintendent in poslednji obljubil, da sprejme štraj-kujoče na prejšnja mesta. Zelo so bili pa štrajkarji preseneteui, ko jim je superintendent uazuanil, da bode vodja štrajka A. C. Kbff dobil prostor delovodje. Premogarji napovedo štrajk. C 1 e v e I a n d, O., 20. okt. Kakor pravijo bode prihodnjo pomlad zopet vzbruhnil velik štrajk premogarjev, ker hočejo baje podjetniki dogovorjeno plačo znižati. Nek podjetnik je djal: »Sklenili smo, da tudi premogokopi lahko počivajo, kajti ako že moramo denar zgubiti je že boljše mirovati kakor da bi delali v škodo." 12. jannyarja 1899 bi morali obrok za dogovorje- no plačo odobriti, podjetniki pa predlagajo, da bi plačo za 12 centov pri toni znižali. Gotovo se premogarji tej naredbi ne bodo udali, ampak prouzročili velikansk štrajk, ko poteče dogovorjeni obrok t. j. 1. aprila 1899. Dvojčka se oženita z dvojcioji. S ha ron, Pa., 20. okt. V Stone-boro je bila včeraj večer poroka dvojčinj Nite iu Nelde Brewster z dvojčkama R. S. in S. B. Lovvden iz Twin Fallsa v Wisconsinu. Obe dvojice ste se seznanile v šoli v Chicagu. Ponesrečena slavnost. Chicago, 20. okt. Mirovna slavnost se je danes zaključila tako kakor se je pričela pri deževnem vremenu. Udeležeče občinstvo je bilo kaj slabe volje, tudi je vodstvu slav-nosti predbacivalo, da svojej vlogi ui bilo kos. Za poročevalce ni bilo riikake priprave, da uiti gover-uerju Tanuerju niso dali kočije na razpolago in moral je peš capljati z sprevodom iu jednakih ne-značajnostij je bilo na stotine. Mc Kinlev je danes opoludne s p rej »-I povabilo železničuib delavcev k njihovem zborovanju in tam udeležuikom izrazil običajuipoklon. Predsednik se odpelje danes večer s Pennsylvania železnico nazaj v Washington, ustavil pa se bode v raznih krajih Indiane in Ohije. Zaporna povelja zaradi uboja. Chicago, 21. okt. Deputy šerif Webster iz Virdeu, 111., je danes sem dospel se zapornim poveljem za predsednika L. J. Loucksa in tajnika W. I. Yorka od „Chieago-Virden Coal Coinp.", imel je še dva druga tukajšnja detektiva na razpolago in ni mogel prijeti ta dva uradnika imenovane družbe. Nasprotniki governerja Tauuerja. Springfield, 111., 19. okt. Zastopniki „Chicago - Virdeu - Coal Co." so zvabili od državnega tajnika certifikat o izvolitvi in o vpeljavi v službo governor Tannerja. Nasprotniki governerja mislijo najbr-že certiiieat uporabiti v to, da Be ustavi povelje uvažati zamorske skabe v Virden. Mnla dražja nego delavec. V a n B u ren, Ark., 10. okt. V Jenny Lind so tri rove od Western Coal & Miuiug Co. zaprli, ker je 600 premogarjev pričelo štrajk. Štrajkarji zahtevajo, da se zopet nastanita dva delavca, ktera bo odpustili zato, ker je baje zaradi njihove nemarnosti poginila mula. Bati se je, da se štrajk razširi po Greenwood in Coal Hill te države, pa tudi po Krebe, Hacksborne, in drugih krajih Indian teritorija. L i 111 e R o c k, Ark., 20, okt. V premogokopih ..Western Coal & Mining Co." v Jenny Lind, Sebastian countyju je danes 1000 mož pričelo štrajk, ker sta bila dva pre-mogarja odpušeeua. Ako se ne bodo sporazumeli preti izbruhniti splošni štrajk, kar bi provzročilo pomanjkanje premoga v tukajšnem kraji. Železniški delavci štrajkajo. St. Louis. Mo., 18. okt. Ker so v Parsons, Kana., odpustili tri sprevodnike pri tovornih vlakih, prenehali so daues z delom na „Missouri, Kansas & Texas" železnici vsi poslujoči člani od ,,Fede-deration of American Railway Uuion." Ako se popreje ue pobotajo, preti vzbruhuiti občni štrajk ua imeuovanej železnici. St. Louis, 20. okt. Preteči štrajk strojevodij in sprevodnikov M issouri, Kansas & Texas železnice je odvrnen. Družba je zopet sprejela odpuščene sprevodnike, in Uuija je zadovoljna s to poravnavo. Ubogi Bryan. Omaha, Nebr., 18. okt. ,,Nebraska Independent*4 se huduje nad McKiuleyem, ker Bryanu ne dovoli se z svojim polkom povrniti domu. Povedali smo že, da McKin-ley tega ne stori, ker hoče preprečiti Bryanovo drugo kandidaturo za predsedništvo. „Omaha Bee" McKinleyevo glasilo, pravi, da je to neresnica. Zaradi tega h Bryanovi politični prijatelji vati od vojnega tajnika oficij izjavo. , *'w - ■ ' : W5PVCJ - Mraz omejuje mrzlico. o n t g o m e ry, Ala., 19. okt. vsej severnej Alabami je pritis-mraz, kteri bode preprečil na-daljno razširjanje rumene mrzlice. Vsled tega je governor J hnston za ta del države kvaranteno odpravil, južni del pa bode moral še par tednov potrpeti. Vojak umorjen. Montgomery, Ala., 21. okt Zamorec Calvin McCord, kteri je služil kot seržant v 3. Alabama polku in bil sedaj doma na dopustu, je bil včeraj večpr, ko se je domu vračal, z opeko ua tla pobit, z njegovim lastnim revolverjem v glavo ustreljen in oropan. Našli so ga umirajočega. O zločincu nema j o nobenega sledu. Rastrelba na torpedej ladiji. Astoria, Ore., 20. okt. Nova torpedua ladija ,,Davis" seje danes tukaj pri oficijelnem poskusu ponesrečila. Več cevi pri kotlu je popokalo iu osem mornarjev je bilo hudo opečenih. Trije so kmalu ua to umrli. Delavce izločili. Denver, Colo., 20. okt. Razna nasprotja med tukajšnjimi pivo-varnarji in njihovimi delavci so prouzročila, da so 250 delavcev izločili. Glavni povod razprtja je bil ta, ker je Uuija zahtevala, naj bi ne imel delovodja pravico ljudi sprejeti v službo ali ga odsloviti. Nemca obesili. D a 1 a s, Tex., 20. sept. 20. okt. DaneB so obesili Nemca Hermana Kingata, kt^ri jo pred letom svojo sestro umoril. Bil je do zadnjega zelo trmast iu še le v smrtuem strahu pod vešali postal je bolj pohleveu in govoril o mnogovrstnih rečeh. Pri padcu se mu je zlomil tilnik iu Bmrt je hipoma nastopila. Za dva milijona zlatega prahu. Sea 11 1 e, Wash., 19. okt. Par-nik ,,Roanoke" je danes sem dospel iz St. Michaela s 500 potniki in seboj pripeljal za 2 milijona dolarjev zlatega prahu. Za $600.-000 zlatega prahu je od ,,Canadian Bank of Commerce" in za $750.000 je od ,,Bank of British America.' Evropejske in druge vesti. Pariz, 18. okt. Kakor uradni časopisi poročajo, bode Francoska dala povelje ekspediciji majorja Marchanda se iz Fashode umakniti kakor hitro dospe posebni odposlanec Marcbandov v Parizu. London, 18. okt. V nekem govoru v Glasgowu je rekel daneB večer vojvoda Devonshire, predsednik državnega soveta, da se od tistega časa ko so priobčili,,višnjevo kuj igo" ni pripetilo nič, kar bi razmere med Francosko in veliko Britanijo predrugačilo. On ne veruje, da bi prišlo do resnega raz-pora, stvar je preveč jasna iu isti-nitosti se ne zanikajo. Carigrad, 18. okt. Cesar Viljem, njegova soproga in spremstvo so daues stopili ua kopno. Sprejem visokih gostov pri sultanu je bil velikausk. Družba Be je peljala med besnim kričanjem na cestah zbrane muožice v Gildiz Kicsk. Potem sta Bultan in cesar menjala obiske, kakor je navada v vladarskih krogih. Po zajutrku pri nemškem poslanstvu je biljem sprejel deputacijo tukajšnih Švicarjev iu pri tej priliki rekel, da se drži Turčiji nasproti tiste politike, kakor njegov stari oče. Dobre razmere med sultanom iu cesarjem kažejo, da tudi vladarji zamorejo biti dobri prijatelji, akoravno jih loči rod in vera. Pri paradi turške vojne, ktera je imela povsem nove uniforme je vzbujal nek bataljon albaneških pešcev, občno pozornost. Vojaki so bili v belih s Čer-nim obrobjeuih uniformah in pre-pasani z rudečimi pasi. Znaki nemške barve. K a n d i a, 18. Danes so obesili sedem Mohamedanov, ktere je bri-tiško vojno sodišče obsodilo k smrti na vislice, zaradi umora britiških vojakov in bolnikov v nekej bolnišnici. Obsodba je napravila na prebivalstvo velik utis, posebno zato kes se pri tem niso ozirali na ovor turškega governerja proti Sevanju razsodbe. Dunaj, 19. okt. V puškami v mestu Steyr na Gorenjem Avstrijskem je šlo 1200 delavcev na štrajk. C a n e a, 19. okt. Turški vojni oddelki, kteri so bili tukaj nameščeni, so danes z orožjem in prtljago odšli v Suda zaliv, kjer se bodo na pareike ukrcali. Trgovske ladije so sprejele mnogo družin turških oficirjev in uradnikov na krov ter bodo odpotovali v Carigrad. Pariz, 19. okt. Vklub oficijelnem zanikanju, zagotavlja danes „Echo de Paris'da se vkrcanje vojnege orodja in zalog v Toulonu uadaljuje, in da v tamošnjih arze-nalih vlada izvanredno delovanje. Ne samo štiri vojne ladije, ampak tudi tri križarke ao v kratkem času pripravili za boj in jih založili z streljivom in vojnim materijalom. Dve prevožne ladiji ste pripravljeni odjadrati vsaki čas. Vsi pomorski častniki na dopustu so poklicani k službi. Uradi mornarnice v Toulonu delujejo tajno. Nek brzojav od ,,Petit Parizien" potrjuje poročila od „Echo" iu še pristavlja, da se pripravljanja v Toulonu vrše noč in dan z resuo hitrostjo. Peking, 19. okt. Zdravnik francoske legacije je danes zjutraj obiskal cesarja in natančno preiskal šlevo ua prestolu v pričo cesarice, priuca Chinga iu muogo maudari-nov. Natančne posameznosti c bolezni cesarjevi ni moč zvedeti Le toliko je gotovo, da je slaboten ima malo krvi iu potrebuje uepre nehau o postrežbo. Sedaj ravno ni v nevaruosti. Zdravuik je objubil poslati zdravil. Britiški poslanec je provzročil, da je kitajski urad zunajnih zadev pozval zdravnika in mu naročil cesarja preiskati. Pre« iskava kitajskega cesarja po ptujem zdravuiku je Čisto nekaj uovega. Tako preiskavo so že večkrat ua-avetovali, toda vselej je ceaar sam odklonil. Sedaj pa je očividno, da je cesarica storila ta korak, da bi pregnala mnogo izmišljenih vesti o cesarjevem stanji. D u n a j, 19. V tukašuej centralni bolnišnici je . umrl za kugo mož, kteri seje bavil s vzgojo bacil kuge. Canea, Kreta, 19. okt. Turški vojaki so danes odkorali z orožjem iu prtljago proti Suda zalivu, kjer se bode vkrcali na Francosko. Na trgovskih ladijah v luki je bilo mnogo uradnikov in družin častnikov, kteri se bodo povrnili v Carigrad. London, 20. okt. V North Shields je imel včeraj Sir Michael Hicks-Beach, kancelar državne blagajne govor, in trdil, da je še mnogo hujšega nego vojska. Anglija se ne bode ničesar ustrašila, radi tega se tudi vprašanje o Fashodi bolj hladnokrvno razpravlja. „Pall Mali Gazetta" piše poseben članek s napisom : „Kaj je hujšega nego vojska?" V tem članku opisuje prednosti, ktere bi vojska prinesla Angliji. Anglija je lahko mirna, ue zato ker se Francoska oborožuje, ampak zato, ker smo bolje oboroženi nego oua. Posebno hvali spretnost, katero je kabinet obravnaval Fashoda raz mere. Tudi občno mnenje prav dobro pozna razmere iu želi, da ne bi Lord Salisbury francoske sapletke pomnožil. Dunaj, 20. okt. Potem ko je v torek Barsch, asistent profesorja Nothnagela, kteri se je bavil s preiskavo bacil za kugo umrl, so sedaj zbolele obe strežnici, umrlega. Občinstvo postaja razburjeno, ker seje kuga na Dunaji vpeljala. Profesorja Nothnagela obdolžujejo, da je pri preiskavah preveč lahkomiselno ravnal. Po nevarnem poslu z bacili si baje ni nikdar rok umil in mestni sovetnik Gregorič trdi, da so živalska trupla, ktera so služila za poskušnje, kar vrgli v kanal, kjer so jih podgane požrle. Na ta način bi se lahko kuga raznesla po v Bern mestu. Dr. Lueger trdi, da s« je kuga že prikazala v Rudolfovi bolnišnici, kar so pa prikrili. Zdravniški zvedenci trdijo, da so to le klinični slučaji, torej se razširjanja kuge po Dunaju ni bati. Dr. Mvillerja, kteri je zdravil umrlega Barscha so osamili, akoravno prav nič bolan ni. Tudi de dokazano ni, da ste strežnici za kugo oboleli. Vancouver, B. C., 20. Parnik „Empress of India" je raj prinesel vest, da je nedavi pokrajini Watsung blizu Pel v nekem „typhonu" deset ljudi zgubilo življenje. Neviht divjala več ur in sto kvadrat milj je proplavila povodenj. je narastla pot do šest čevljev nego kdaj popred. Kitajski pisi cenijo, človeške žrtve na dej tisoč ker je bil kraj opuštenja gosto naseljen. Po nekem poročil je 25 vasi pod vodo in prebivt iščejo pribežališča po mestih. Tisti čas je divjal tifon tudij bližini Formose potopilo se je oe ladij iu na stotine ljudi. Dvanaj ladij je odneael vihar v morje iu večjih ni bilo videti. Med pogrt šanimi ladijami je tudi amerikai ska barka „Comet", ktere mošU se je rešilo. Parnika „Cowrie" „Hochow" sta močno poškodovani Nemški parnik ,,Trinidad" so 1 jut je morali zapustiti na visokel morju. Na Formosi je napravj orkan milijon dolarjev škode. Ri zun tistih, kteri so pri katastrof poginili, bode še ua stotine lju< vsled pomanjkanja iu l>ede našle smrt. Vsi časopisi so jednoglas-uega mnenja, da je bila to najgro-j zovitejša katastrofa, ktera je še| sploh pripetila ua iztoku. Dunaj, 21. okt. Dr. Muller,' asistent profesorja Nothnagela, kteri je zdravil prvo žrtav kuge, je tudi zbolel in osamljen biva v bolnici. Ljudstvo je v velikem strahu. Boj 6 se, ako se kuga razširi v sredini Evrope, koliko žrtev bi zahtevala. Truplo na kugi umrlega Barscha so deli v krsto iz kovino in polili z desinficirauo tekočino. Ta mož je oskrboval živali, s kterimij je dr. Nothuagel delal poskušnje,' njegova žena je rekla, da je postal' preveč lahkomišljen in zanemarjal zapovedena navodila. Reka, 21. okt. Velik a povodenj ie obiskala naše mesto in okolico. Prouzročeno škodo cenijo na milijon goldinarjev. L o n d o n, 21. okt. Tukaj se j< raznesla govorica, da ste si Francoz ska in Auglija sporazumele glede Nilskega vprašanja. Meš«tarenje na borzi je bilo živahno in vrednostne liBtine so poskočile v cenah. Pariz, 21. okt. Amerikanski in španski komisarji so imeli daues zjutraj vsaka strauka zase sejo, opoludne pa skupno, ali kmalu se je dokazalo, da se ue morejo zjedi-niti glede kubanskega dolga in so se dogovorili, da imajo prihodnjo sejo v ponedeljek. Amsterdam, 21. okt. Ko se je kraljica Viljelmina z materjo vračala proti Apeldoorn, je pristopil k njej ua železniški postaji v kolesarsko obleko opravljen časnikar in mladi kraljici ponudil roko. Moža so takoj zaprli. Naj prvo se je glasilo, da jo kraljico iusultiral, in to je v mestu prouzročilo veliko razburjenje; pozneje so se po prepričali, da ima ali kolešček preveč ali premalo v glavi. Izrazil se je, da je iz uljudnosti ponudil kraljici roko da bi jo dovedel do voza. )i Po dolgih letih! Slika. Spisal f M. Tonejec-Samostal. Pri bučeljnaku pod nizkim robcem sedel je prileten mož ter gledal, kako so letele pridne živalice po paši in nosile iz cvetlic sladkega medu v lesua korita. Sam b Babo se je pogovarjal, ko ni imel druščine, in prižigal je večkrat pipico, ker mu je pogostoma ugasnola, kajti čedra ni dobro vlekla. „Ce bode tako vreme, kakor se je zdaj nastavilo, imele bi dobre biti letos. Skoda, da jih nisem več obdržal črez zimo. Ali kdo v6, kaj prinese prihodnje poletje, in pa še ker mi je lani hotelo strdi zmanjkovati ; kupovati pa ne kaže, ker je tako trda za krajcerje." Mož vstane in gre na drugo plat bučelnjaka, da bi tam nekaj pogledal pri koritu, na kterem je bil sv. Šimen na končnici namalan. Zdelo se mu je, da tukaj ni nekaj prav. Ravno ko je prišel na ta konec, pa zagleda nekega človeka prihajati sčm od vaai po stezi. Bil A mu je neznan, in čudno se mu je zdelo, kdo bi ga obiskal. slovanska Katoliška Jednota. URADNIKI: fs.-diiik: JožkfAgni«-. Box 266; eduik: Gkok<. Kotce; (Ljnik: Ivan Govže, Box 105; štefan Bajsovkc; faj.: Matija Agmč, Box 266. LEGLEDOVALCI KNJIG: habjan' ; PkdIuk, Box 2S6: mantel ; [tanuj >«i v K L V, Si. Louis Co., Minn. Flaeilo: ,,GLAS NARODA 4. [Kdo neki pridi-, kaj hoče? Pa [ila l*i l-ili kaki i na kunje? ^»i bilo ravno prav, morebiti In kidar kaj prod lo. Janez ima ► že dalje časa na prodaj, da ga ni danes doma." [nla tujoc ni 1 »11 kup* «•; h t ar zna-(d.imaninH: iu <»rijate!j Tavelje-Ije i-ii mladih i tih. |job«*r dan, .1 --rii !" nagovoril bučelarja. ko pride bližje. ga daj! Kaj bo dobrega? j [«ot< >V't pri nas ni nik- i»ar domu, f*" "a p- Mji. k j. r it 111' . d- iu. »♦-m za varuha, toda moral wm i Uučulam i>ogl«'dati." „T» me ne pozna* več, Jernej!14 t,Ati Id t.- imel poznati?'4 ,,Skupaj f:int"val ., ko sva j lora r-ala " Jo j'* pa«'- dolgo, j ti elo\ t ka j »pomin zapušča : pu nu da bi bil Goli«-arj. v/ govori mož in sežeta I v roke. ,,Ket, ti si Toma/, li« *; te sprani, Ikdo bi to bil pričakoval kdaj! Koliko je že tega, kur so t«- vzeli!" (imena si držita suhe roke t»-r si gledata v rosne oči. MSkoro ink- gar ve«*- nt- nuj d«-m j istih, ki so bili l.ičan. ko sem od-i tjal; samo kraj še poznam, člo-pa le malokt'-r -ga, ker je vse ■MMlJeno; izmed tistih, ki soj noje starosti, jih je morebiti malo, mlajših j»a lie pozna-< Jdi ti -i v<;b pr.-di i.il, zato »m mogel precej spoznati, lem, da so morebiti kaki |i kupci, ko ti»-m te od daleč ti m p' > stezi, in to me je Ij motilo, da te ni s -m spoznal. >daj si pri Sel ,,Sinoči; «pal hi-m na starem do- j iu, kjt-r zdaj sin rajnkega mojega larejšt-ga bratu gospodari. Tudi sem bil vsem tuj, ko sem prišel. Jbio je bil tačas .še otrok, komaj cakih pet let, ko sem čel iz kraja ; j kako me hoče poznati, pravil mi je sinodu, ko smo sedeli daleč črez j»ol noči, ker je samo večkrat od svojih starišev slišal, tla ima ne-:ega strica na lujem, ki bo ga \ vojake vzeli in ga ni bilo več nazaj, i I Vsa družina me je prav prijazuo i sprejela. Blaž*- in žena njegova,1 in mislim, da l>om lahko preživel že te dni, kolikor mi jih je odmerjenih, v miru in pokoji pri mladih »orodnikih.*' ,Ni se ti bati hudega. Blaže je dol>er gospodar in jako prijazen mož, žena njegova pa izvrstna in ttr»-žljiva gospodinja, kolikor ijiju jaz poznam. Saj ne zaidem lobtikrat na Trebune, k. r mi je neto od rok, č«-ravno j«- le kratek a \endar \em, da Ihjš zado-Tjuo preživel stare dni in da te l »odo radi imeli pri Grivovci. Zdaj te pogledam, Toiuaž, pa vidim, Ida si že ves tisti, kakor si bil: oči, obraz in tudi hoja, vse ima se nekaj takega, da i »i te imel spoznati. Se ve, leta so potegnola gulw* črez čela i po licih, vendar kopita sum pa le se tistega, kterega smo bili, ko ž*1 nismo pasli liufiel." „Las nam je ob»jlilo." ,,In pa že zelo, jih nam ni slana pobrala. Na jesen pač pada listje z drevja; kolikor ga ne izpade, pa ga polili sneg.** ,Tulca je tudi pri nas, hočeš reči; irost ima svoje pravice, že celo kta lipa sredi vasi omaga in se udati teži l>ežeč<»ga Časa.44 rca sta se veedla na klop in pogovarjati o mladosti. ri bila eden drugega, tem-bila skoro edina iz ti-ko so Tomaža lovači v Jernej je pa po očetu prevzel, ktero ima sedaj njegov sin. — Tomaževi sta-riži so nekoliko od Jernej-vih imeli svojo domačijo. Starejši brat Tomažev jo je prevzel, še ko je bil ta doma. Dalje časa seje skrival po gozdih in se potikal po planinah Tomaž, in dostikrat mu je nes<-l njegov pri j a tel j Jernej hrano v goro, a vendar gaje dosegla na zadnje vojaška roka. Vzeli so ga in odvedli na tuje. Okoliščine so bile take; da je prišel še le zdaj na Bta-rost zopet v domači kraj. Čeravno so bili prvi časi hudi, godilo se mu je pozneje l>olje in ko ni bil več vojak, si je še celo prihranil toliko, da se mu ni bilo bati pomanjkanja, ako pride zopet domu, kjer je imel še na hiši tudi nekoliko dote pripisane. I)>lgo je alužil pri nekem gospodu za voznika, pozneje je imel v hiši lahka dela, ali na zadnje se ga je polotila zopet želja, da bi šel v domovino. Jernej, ki je dolgo časa kmetaril in po starih š*«guh njive oral. sejal žito, živino r«-dil iu delavce plačeval, ob nedeljah v crkev pa tudi popoldne v gostilno h^dil. izročil j-- gospodarstvo, kakoršno j<* pre-vz»-I, svojemu sinu in jel bačeln pasti. Tako gt- mu t»-kli dnevi, k«> si j«* grel stare kosti pred malim hučelnjakom na lesenej klopici ali na z< i<-n«-j trati iu gobo na kamenji Ker pa mu jo oče bolan na smrt, t r duhan v l<-S'-ti<-j pipi zažigal, ^ p'»srečilo so je, ga dobiti domov. .11^1 tla sam ni vede!, kam l>a I'i p r« .ž i v i 1 očeta, došel jo v so- i in kako. J.-zil st- v svoj. mu bo to v Nabrežino iskat dela, in življ.-tiji niktlar ni veliko, še manj ' sicer v kamenolomu g. Toniesa. pa zdaj na stare dni; ie ako mu je Poslednji mu je res rekel, da naj kak r-.j u.š.-l, dani m-gel usadi ti, | pride delat v poiideljek. Na potu bil j - nekoliko le-volj.-n, vendar iz kamenoloma je mladenič, kije tudi t" j" po trpel. ,,B<>do pa še ro- bil truden, s«l na kamen, da bi se jil de jal j.j, če h.-mu je prigodilo, otlpočil. llkratu je prihitel k nje-da tii m gel spraviti kakega njičajmu orožnik, ki ga je hotel Lična v korito. BuČelaril j.- bolj za kra- J vz<-ti seboj in zastonj je mladenič tek '"'as, kakor za zaslužek: tudi > zahteval pojasnila, zakaj naj bi moral iti z orožnikom, ko vendar Ljubljanski občinski svet je sklenil zgraditi v proslavo cesarjeve vladarske 501etnice ubožuo hišo za 100 revežev. * * * Ljubljanskaefektna lote r i j a bo — kakor čujemo — nesla regulacijskemu zakladu do 70.000 gld. * * * Nova eskomptnabanka ustanovila seje v Ljubljani. * * * Dolenjska železnica. Na progi Ljubljana Novomesto napravila je uprava novo postajališče. Promet se zadnji čas ugodno množi, zlasti obilen je izvoz lesa in ko-če\ skega premoga, kojega kvaliteta se vedno boljša. * % * N a d t; snem bregu Krke pri Kostanjevci utegnejo dobiti letos ž.-blizu Grii ničesar slabega. Na srečo je prišel blizo gospod Tonies, ki je [»otrdiI, da mladenič išče — dela. Da ni prišel ta gospod, bi bil mladenič morda kje v luknji mesta na delu. Sedaj vprašamo: ali je res potrebno, da sega tako daleč tista proslavljena energija?! Vsakako se pa tudi ta dogodbica prav lepo pri- klada okvirju — zistema. * * * Kdo n a p a d a? ! o. okt. ob 2 1. uro je šlo več novincev iz Lonjerja mimo magistrata v Trstupovaje po slovenski. Pred magistratom so bili nekateri tako neprevidni, da so vsklikuili ,,Živio!" Da bi ne bili sojeni radi izgredov: 21-letni Ivan Turk iz Trsta na šest tednov ječe; 23-letni Alojz Žerjav iz Rihember-ga na tedeu dni ječe ; 26-letni Avgust Maier iu 23-letni Josip Jeser-nich iz Celovca na tri dni zapora. Oba obtoženca sta Nemca in sta izjavila tudi v svoje opravičenje, da umeta samo nemški; 12-letni Ivan Adamich tudi iz Trsta je bil obso- jen radi javnega nasilstva in tatvine. Radi njegove mlade dobe pa so ga postavili pred sodnike okrajnega sodišča. Dobil je dva meseca ječe. Oglejmo si torej vse te obtožence? Deloma so bili naši narodni nasprotniki — če tudi naše krvi — o katerih je gotovo, da so razgrajali le v ta namen, da so razgrajali, ne pa zbok slovenskega šovinizma : drugi so bili pravi in pristni laški Tržačani; dva sta bila Nemca, in o onem iz Rihemberga ne vemo, kaj je po svojem mišljenju. Ergo: razgrajali so slovenski odpadniki proti Italijanom, Italijani proti Italijanom iu Nemci proti Italijanom ! 1 Ali niso poučna ta dejstva, ki jih spravljajo na dan razprave?! To jedno je dokazano vsaj kakor beli dan, zavedno slovenstvo ima čiste roke na teh izgredih ! ! * * * Koroške novice. Na sv. Yi-šarjah sklenili so romanje v nedeljo dne 2. t. m. Prišlo je na goro letos 18.000 romarjev. — Zavod za slepce, ki se je letos ustanovil v Celovcu, je začel s prvim oktobrom svoje blagodejno delovanje. Šteje otrok. — Na Velikem Kleku (Zvonarju) je bilo leios 3460 hri-bolazeev. Lani jih je bilo več. — Železnico v Krško dolino otvorili so dne 9. t. m. — Cesar je dal za pogorelce v Ovčji vasi 1000 gld. — podpore, požarni hrambi v Preva-ljah pa 80 gld. — V Slovenskem Plajbergu padel je dn^ 30. sept. rudar G regor Male v 70 metrov' globok rov ter obležal mrtev. Zapustil je revno ženo s 3 otroci. jeli? Tuji kruh je trd, in tuje duri storili tega! llkratu se je nabralo so t- žke. kakor ljudje pravijo.44 za Lonjerci kakih 300 oseb, ki so „\eš, d.bro in slabo; posebno šle kričaje za njimi do trga GiuBep-prvi čas mi je bilo hudo. Najbolj j pjUa. Tam je laška sodrga začela pa me je dolgčas lomil po domu; vzdigati palice nad okoličani; po-taka tuga se me je polotila včasih, da sem mislil, umreti moram, ako se ne preobrne; in dolgo je šlo tako.44 • • Pa še na Mareto si mislil goto- slednji kakih 16 glav — so se postavili v bran, kolikor je bilo možno tako, da je prišlo do krvavega pretepa. Jeduega Lonjerca so morali z vozom prepeljati na zdravniško vo, ki sta si bila tako prijatelja, postajo. Kdo napada? vprašamo še Ztbij j.- tudi že rajnka, Bog jej daj enkrat. Res je, da so novinci napo- dobro! < J rožno te je rada imela tu v vojašnico, peli iu res je, da so in dosti je prelila solz, ko te ni bilo vsklikuili parkrat „živio,?, aH je pa vec." „Verujem, saj sem jo tudi jaz ljubil: in to mi je delalo še največje križ.-, da je pozabiti nisem mogel. Se zdaj, ko sem taka-Ie stara grča, se jo večkrat in rad spominjam. Najhujše mi je bilo, da so nisem mogel posloviti od nje, ko so uie gnali kakor malopridnega človeka mimo rojstne hiše.4' (Konec prihodnjič.) Drobnosti. Štajerske novice. Ceua savinjskemu hmelju je v 14 dueh poskočila od 100 gld. na 200 gld. za 100 kg. Letos so Baviujaki hmeljarji dobili za svoj pridelek že okrogel milijon goldinarjev. — Pri sv. Andražu v Slov. gor. je ubila strela dne 23. sept. na njivi v voz vpreže-uo kravo in junca posetnika Alojza Segola ter oplazila tudi gospodarja tako hudo, da je obležal nezavesten ter bo sploh težko okreval. Zavseslučaje. „Kaj bodeš pa pustil učiti tvojega Bin a?" — ,,H Chon in Schmul ga pošljem za praktikanta." — „Joj, saj ta dva kmalu napravila p 1 e i te (banke-rot) !'' — „Saj mu nič se škodi ako se tudi to priuči!" Z£ Listnica uredništva? Rojakom odpošljemo sedaj $40.70 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. IF<~jo so? JANEZ URE KAR, domu iz Čateža ua Dolenjakpm, pred letom dni je bil v Los Cerilos, N. M.; dalje kje je JOSIP SUSTERSIČ, pred letom je bil v La Salle, 111. Naslove teb dveh bi rad zvedel: Martin U r e-k a r, Box 316, Great Falls. (3—1) Vsem rojakom priporočam moj SALOON 1335 31AIX STR., LA SALLE, ILL., v ktereni bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojakom tudi I^ogCLjzLsco. S pozdravom in odličnim spoštovanjem ANTON ZORČIČ, 1333 Main Str., La Salle, 111. Kjer bodete c e n e j e, hitreje in solidno postreženi. tja se obrnite Slovenci! FRANK SAKSER & CO., 109 Greenwich STR., NEW YORK Vam pošilja za l£4U.75 v staro domovino 100 gold. Poštarina stane za SI ali 81000 vedno 20 centov. Pišete lahko po domače ! Denar je v 13 dnevih doma. Naznanilo. Ker imam v zalogi mnogo molitvenikov in povestnih slovenskih knjig raznih založnikov jih pošiljam vsa- komu poštnine prosto, ktere vrste kdo želi. Glede knjig, ktere vrste jih Kdo želi naj mi piše po cenik, pošljem ga VBakemu poštnine prosto. Molitvenike imam od 9 ktere imamo v naši zalogi iu jih odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje : Evangelij, 50 ct. Zgodba sv. pisma r>0 ct. Veliki katekizem 1<". ct. Mali katekizem, 7 ct. Sveta Notburga ct. Ave Marija (slike) [0 ct. Božja pot na blejskem ji-7. ru 10 ct. Sveta Germana 12 ct. Veliki abecednik 2"> ct. Mali abecednik 12 ct. Bleivveis Slovenska kuharica$1.80. Za Boga in domovino 3D ct. Zbrani spisi Pagliaruzi L, II. in lil. zvezek po ;;o ct. Preko morja 30 ct. Materini blagoslov 12 ct. Naš cesar Franc Jožel 1. 2o ct. Marjetica -">n ct. Gozdovnik, nova knjiga (1. in 2. del) v sak C>< > ct. Andrej Hofer 20 ot. Knjižica za mladino is ct. Princ Ev gen Savoj.ski l'4 ct. Beneška vedeževalka l!0 ct. Raznotere povesti 2( > et. Maji t : Pravljice 20 ct. Cvetke (razne p..vesti) 20 ct,-Cvetina li..r.»graj-kn :J0 et. Srečo lovec I'll ct. 30 cent. do §2.25; posvetne knjižice pa od 10 centov naprej; imam raz- štiri povesti za mladino 20 ct lične podučne in šaljive knjige. Naš tlom I. in 11. zvezek vsak 20 ct. MAT. POGORELC, I Stanley v Afriki 2<> ct. Box 672, Calumet, Mich. I H'^'ika, bandit-.va nevesta 20 ct Francoska parobrodna družba Compapie Generale Tr V s t a r o d o m o v i n o so se vrnili : Jure Matekovič iz Piitsburga. Pa., v Metliko; M. Tlasič iz Cornwall, Pa., v Belčji vrli; Janez Ber-gant v Domžale, John Mervičv Novo mesto, oba iz Caumore, Canada; J ože f Gol o bi e iz Butte, Mont., v Su-lior; Pavi Špehar iz Walkerville, Mont., v Špehare; Janez Markuu iz New Castle,. Pa., na Ig; Jurij Klobučar iz Albany, Minn., v La-hino; Franc Martine iz New Ydrka v Domžale; John Poderžaj iz Bar-l»ertona, O., v Šmarje. Umrl je dne 3. t. m. v Ljubljani č. g. Matej Kljun, vpokojeni župnik v Višujegori, v starosti 41 let. N. v m. p. ! to res takov zločin, da jih napadajo mestni pobalini kakor kaki tolovaji in da prouzročajo krvave pretepe! Ali čemu bi se razgrevalil Nocoj že bode v ,,1'iccolu*" drzna 1 alzil ikacija — in naši Lonjerci bodo sojeni in obsojeni v Trstu iu na Dunaju. „Kd." * * * Iz -red sodišča. 4. okt. se je zopet vršila razprava proti, več obtožencev radi zadnjih izgredov, Obsojeni so bili radi javnega nasilstva: 49-letni Anton Pečar; 43-let-ni Kari Petrič; 37-letni Ivan M. Baretto; 13-letni Jakob Godina; 52-1 etni Anton Kokorovič; 20-letni Ivan Germek ; 17-letni Rajmund Godina; 44-letni Anton Gropajein sicer prvi na 15 mesecev, drugi na 14 mesecev, četrti na S mesecev, šesti na 10 mesecev, sedmi na 7 mesecev in ostali trije vsaki na 13 mesecev ojstre ječe. Obtoženci so razbijali in grozili v gostilni nekega Italijana v ulici Giulia. Za nas je velepomembno to dejstvo, da so vsi obtoženci, izvzemši jednega ali dva, somišljeniki nam nasprotne magi-stratove stranke!! J eden njih seje hotel celo sklicevati na svoje italijansko inišljeuje, češ: kako bi bili mi proti Italijanom, ko smo vsi dobri italijanski patrijotje — toda predsednik mu je hitro z« govoriti o tem. Na dalje so t Gospa s pajčolanom. V brzovlak, ki je minoli tedeu odšel z Dunaja v Varšavo, je stopila v kupe II. razreda, kjer sta sedeli dve dunajski dami in posestnik Rumši-cky, izredno elegantno oblečena dama z briljantnimi uhani. Govorila je s sopotniki dovršeno nemški in francoski. Dama je bila jako živahna iu zgovorna, a pajčolana ni odložila niti ponoči. Končno so vsi zaspali ter se nekako čez 3 ure zopet zbudili; — no, elegantne dame ni bilo več v kupeju, z njo pa so iz ginile vsem trem potnikom uovčar-ke in vse dragocenosti, ktere so meli seboj. Posestnik Ruinšickv je imel seboj 30.000 rubljev, ktere si je zašil v žep. Ko se je zbudil, mu je bil žep izrezan. Nemudoma so brzojavili okradenci na vse strani, in v Nikolevu na Ruskem so našli tatico, bila —je mož, načelnik imenitne tatinske družbe, imenom Vaziljev Mileman. Pri njem so našli 65.000 rubljev. Ganljiv prizor v sodni dvoran i. Nedavno je stal pred sodiščem v Oseku na Hrvaškem kmet, Štefan Bosanc, radi umor-stva. Kot priča zaslišana žena morilčeva je povedala, da je mati treh nedoraslih otrok. Tedaj je skočil obtoženi mož po koncu iu vsklik nil: „Lažeš, to ni res, šestero otrok imaš." Žena pa je povedala, daje umrlo v tem času, ko je mož v zaporu, že troje otrok na davici. Ko je slišal mož to nepričakovano vest, se je nezavesten na tla. Predsednik je na to preložil nadaljevanje razprave. Zagovor: Odvetnik pred sodiščem : ,,Gospodje porotniki! Nič se iz tega ne storite, ako tudi za toženec prizna svoj zločin, danes f sdno oprostite — saj ga imamo >pet kmalu na tem prostoru." Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstna). Parniki odpljujejo vsako soboto j ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La Normandie La Touraine La Gascogne La Champagne La Bretague La Touraine La Gascogne La Champagne La Bretague La Normandie Glavna agencija za Zjed. države inCanado: 3 BOWLING GREEN, NEW YORK. Ib M linarjev Janez -Id ct. j Vojska na Turškem ct. Roparsko življenje l'O ct. Godčevski katekizem ali zbirka Iju-1 Minskih pisem lM J ct. Vse t" knjige pošljemo po navedenih cenah pošt u i ne prosto. Mali zneski se lahko pošljejo v poštnih znamkah, po 1 ct. komad so nam najboljše. 29. oktobra. 5. novembra 12. 19. 26. 6. 10. 17. 24. 31. dec. [To je krasota! l e ure y>ristiio umeri-k;wi-;kt > tk i", s pravimi k.irii-l i. ki»lf-i i\ je je nikehrasto, ]H»k >vi le]*, i rezane, lovska reimmloir nr:i. l»>^at«> po-/Luena / 14 kar. /latoni, je tak. kakoi /a 540. l'\ rli. ako novce naprej p»»šljes. .o /el i moško ali žensko uro. /a nas narejene, ne <)<>l»iš jih primerjaj našo ceno / potlohanii. Royal L5ai■:_!:;tin House One. 334 Dcartcren St. Chicago. Koval 1 tar^aius in Watches ami Jevvelrv. ne jo nazaj |* 1 žico tloliiš pa Naznani ram Te ure so sam <1 rug je. /.at'ii Ako pošlješ . k Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam, da blagovole čeatokrat obiskat moj 8ALOON 1206 SCOTT STREET, JOLIET, ILLINOIS, v k te rem točim izvrstno ANHAEUSEK A lilSH PIVO ali ST. LOUIS PIVO, dalje PRISTNO VINO, FIN WHISKEY in razne LI K K RJE, ter imam na razpolago dobre SMODKE. Rojaki, poaetite me parkrat in prepričali se bodete o d o brej pijači in postrežbi. S pošto van jo m Mike Krawl, 1206 Scott Street, Joliet,Ill. Podpisana priporočava vsem Slovencem in Hrvatom v Johir-tu in okolici svoj lepo, na novo urejeni SALOOiV na vogalu Ottawa in Jackson cesti, Jolliet, lil. Vedno bodeva točila IZVRSTNO SVEŽE SCHRINGOVO in PORTERJEVO PIVO, FINA VINA in DOBRE PIJAČE kake r WHISKEY itd.: IZVRSTNE SMODKE in nKl SNA JEDILA »t bodo pri nas dobila vsak čas kakor tudi PRENOČIŠČE za potujoče iu to vse proti nizkej ceni. Toraj Slovenci in Hrvatje v Jollietu in okolici kakor tudi na nov-: došli iz stare domovine, ali potujoči skozi Joliet obiščite nas mnogokrat. SVOJI NAJ GREDO VEDNO K SVOJIM! Se spoštovanjem IVI ar t in Bluth & Co., SALOONER CORNER OTTAWA & JACKSON STR., JOLLIET, ILL. JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih orgel j Be priporoča za izdelovanje iu popravo K RANJ-SKIH HARMONIK Cena najcenejšim 3glaa-nim od $25 naprej in treba dati $5 ,,are". Bolj. Se vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačna. JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOLIET n EDINI SLOVENSKI ZAVOD! FR. SAKSER 8c CO. »GLAS NARODA 109 Greenwich Street, New York, posreduje listke za vse parobrodne in železniške proge. DRUŽB5KKJINA'KJ^LO YD^HA MBUESKA^RUŽBE RLAND LINErri? Pošilja točno iu vestno DENAR V STARO DOMOVINO c e u o in zanesljiv o, dosedaj smo odposlali že nad pol tretji milijon goldinar, avstr. veljave. Pri, v,"'*iij1 -v tJ!.1' }li »gnjavi priporočamo inenjire dobrih bank. Posredujemo hranilne \Io-e v razne slovenske posojilnice. ^ . X S1,v"! "c 'iai St- na nas obrne, ker vsakomu dobro postrežemo. Paziti je treba na nas naslov \8»k p .tn.k naj nan brzojavi ali natanko piše, po kteri železnici v New York pride in čas V New York I'h "p.? "i a Nick^lplal« ]Rio Grande, Canadian Pacific in druge, k t, re gredo samo do v m - v l . ! ■fm ®P^m«n^«eloziuco in to je potreba vedeti in to nam potreba naznaniti . L :r1' l'«"«"^™"*^ Grand Central, Lehig Valley, Baltimor Ohio, Erie Delawa- !V; TVs1 >h atern Ontario itd. Ne poslušajte kri vonosih agentov; nespre,mite 'transfers t.ketov, k-r I \ aH proda.;-Ijo v drag-, a nič vredne hotele in Vas povsodi oslepe: računajo 50 do $;J Ln dan, a : 11 k .j hi. : pri nas napravite kakor sami hočete. Ako nam dohod natanko brzoiaviio -Hi pitfineno UHKIialiite, pri! trnmte 1-pe novce. Ne verujte nikomur, ki Vam refie, da smo s, mufali -ti! kaj dr.iira.; !'n - v r, vsakdo. to raj le samo eden slovenski, ali kranjski in hrvatski. Glejte na številko lO!M.ie< uvucli str na koneu Carlisle Street! J 1 \ p.sb-.lnj m - ' nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svoji rojaku in bratu, po krvi in rodu. 1 . Di. G. Ivan Poheku, Kansas Citv, Mo. Štovani gospod! Naznanjam Vam, da *em Važa zdravila porabil, in sem hvala Boj | sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem bol jega počutiti. Zahvaljuješ se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorei j pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani j prijatelj in rojak. Karol Blaž i na, Canion Ferry, Monl r>i\ a. i vAiv i*oursit seje pokazal izredno nadarjenega x^ri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko Bvojo bole« zen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod " se zd raviti. \ slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj * zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na : Dr. G. IVAN POHEK So. East 10. Walnut Str., KANSAS