195. Številka. Ljubljana, v torek 25. avgusta 1903. XXXVI. leto. saj Poj ar j i. i" 68: [a. Maja t, vsak dai zvsćsr, teimsi nedelj* ir i raznike, ter velja po pošti prejemajo za avsiro-^grsks a*>'^^ m vse leto 2» K, »a pol leta 13 K, za četrt leta 6 R 60 h, za edei meneč a K dO h Za Ljubljano a poftiJjanjaca i* dom aa vse leto 94 K. za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 9 K. Kdor sodi aam poaj, velja za celo leto 82 K, za po) leta 11 K; za četrt leta 5 K 60 h, za eden mesec 1 K VTO a - Za tuja daiala toliko frf, kolikor znaša poštnina. — K s naročbo brez istodobne vpoftiljatve naročnine ae ne ozira, — Za oananlla plačuje ae od peteroatopne petit-vrste po 12 h, ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, će ne dvakrat, in po 8 h, Ca ps takrat aH večkrat Uska. — Dopisi naj ae izvoli frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — *Jre4»latve le ypravnlitvo je na Kongresnem trgu It, 12. — DpravniStvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananUi t. J. adminisirativne atvari. — Vhod v nredn»stvo )* bi Vagove atice St. S, vhod v npravnifitvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Pos«*ramioam Številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon St. 85. teli e 73; -3)1 e, mil o- V« Ki al i\ Podučen slučaj. Obstrukcija naprednih odbornikov v občinskem zastopu v Selcah Ije torej po več mesečni hudi borbi vendarle zmagala. Te zmage se veselimo iz srca ne toliko s strankarskega svojega stališča, kakor zlasti, da je po dolgotrajni ostri borbi pravični naši stvari podleglo krivično klerikalno nasilstvp. V občinskem" odboru v Seloah imajo klerikalci le malo neznatno večino; napredna manjšina po številu sicer ne dosega klerikalne večine, nadkriljuje jo ps. visoko, kar se tiče sposobnosti in inteligence. Dasi je torej napredna stranka v občin gkem zastopu samo za dva do tri odbornike slabejša nego klerikalna, dasi so v naprednem taboru naj uglednejši in nasposobnejši možje iz občine, vendar je hotela klerikalna več na postopati napram naprednjakom skrajno brezobzirno in jih popolnoma izključiti iz občinskega starešinstva ter prezreti vse njih želje. Dasi že političen takt in dostojnost velevata, da se ima večina v gotovih slučajih ozirati na minoriteto in ji prepustiti vsaj nekoliko vpliva na upravo v dotični korporaciji, vendar niso hoteli klerikalci napredni stranki prepustiti niti enega mesta občinskega svetovalca. To je bil neposredni vzrok dolgotrajnemu boju, ki se je gedaj završil s pobedo naprednih občinskih odbornikov. Ta slučaj je simptomatičen. V kmetski občini, ki leži visoko v hribih, ki je oddaljena od prometa, v jkateri se pred kratkim ni bilo nika kega političnega nasprotstva, kjer prevladujejo zgolj lokalni interesi, pa taka opozicija, temelječa povsem na političnih načelih! Pred leti bi še nikdo ne mislil, da bi bilo kaj takšnega pri nas mogoče. Če tudi so se že takrat pojavljala i na kmetih huda nasprotstva, vendar niso nikdar postala toli ostra in nikoli niso prekoračila one meje, da bi bilo skupno delovanje tudi sicer hudo nasprotujočih strank onemogočeno. Glavna ost nasprotstev je bila odbita s tem, da je povsodi se ozirala večina na manjšino in da je tudi minoriteta respektovala prava majoritete. V naši deželi so vladale takrat — rekel bi — še bolj idilične razmere. Da so se iste v zadnjem času spremenile, to je zasluga, to je sad klerikalne obstrukcije v deželnem zboru. Vsakdo, ki le količkaj pozna razmere in ki si je ohranil vsaj malo zdravega razuma in razsodnosti, ve da je klerikalna obstrukcija, ki se — ne meneč se za bedo kmetskega ljudstva — lahkomiselno igra z interesi tega stanu, ki služi samo kot sredstvo samopašnim posameznikom v dosego njihovih ambicij, brezvestna in, ker ji nedostaje vsake realne podlage, tudi skrajno nemoralna. Napredni odborniki v Selcah so sicer posnemali obstrukcijo klerikalnih poslancev v dfželnem zboru, toda motivi, ki so jih privedli do tega, da so prijeli za to orožje, so bistveno drugačni nego oni klerikalcev v deželnem zboru. Obstrukcija napredne stranke v občinskem zastopu v Selcah stoji na moralni podlagi, ker klerikalna večina sama je potisnila naprednim odbornikom to orožje v roke, ker jim je odrekla najprimitivnejŠa politična prava in jih z nečuvenim nasilstvom hotela izključiti od občinske uprave. Večina deželnega zbora pa ni klerikalcev izključila od odsekov, v vsak odsek je bilo voljenih v sorazmerju z ostalima dvema strankama v deželnem zboru primerno število klerikalnih poslancev in na čelu deželnemu zboru samemu stoji pristaš klerikalne stranke, torej vzroka dovolj, da bi bila ta v dejanski manjšini se nahajajoča stranka pač lahko zadovoljna, zakaj nikjer drugje na svetu se ne ozira toliko na manjšino, nikjer se ne ravna z minoriteto tako lepo z glace>rokavicami, kakor se je to zgodilo v kranjskem deželnem zboru! V Selcah pa isti klerikalci, ki v deželnem zboru kriče, da se jih zatira in da se jim ne da zadostno število mandatov v odsekih, odrekajo napredni manjšini vsako pravico do zastopstva v občinskem starešinstvu! Obstrukcija v Selcah, ki je izvirala iz čistih in moralnih motivov, je zmagala in dosegla svoj smoter, za katerega je Šla v boj. Bode-li klerikalna obstrukcija v deželnem zboru, ki izvira Zgolj iz umazane samopaš-nobti in sloni na nemoralni podlagi, imela enaki vspeh? Dvomimo! — Vsekakor je ta slučaj v delcih vrlo podučen! V kmetski občini v hribih ae je pokazalo evidentno, da je obstrukcija dvorezen nož, in klerikalci naj črpajo iz tega slučaja dober nauk. Izkazalo se je, da kar znajo klerikalci, to znamo tudi mi in da umemo s potrebno spretnostjo vihteti isto orožje, kojega se poslužujejo tudi klerikalci. V bo doče bodemo torej, kadar bo treba, rabili napram klerikalcem isto orožje, kakor ga rabijo v boju sami, bojevali se bođemo po njih taktiki. Klrrikalci sami so nam dali vspešno orožje v roke, s katerim bodemo lahko skrbeli, da ne bodo klerikalna drevesa zrasla do neba. Odstop dr. Šandor pl. Bresztyenszkega Mnogoletni predsednik hrvaške stranke prava dr. Šandor pl. Bresz-tyenszky je odložil predsedništvo ter navaja vzroke za to v sledečem pismu: »V to me silijo najnovejši dogodki, ki se vrše v enem delu opozicijskega časopisja in tudi v osrednjem odboru samem. Popolnoma prepričan, da nam je sloga vseh hrvaških opozicijskih slojev neobhodni pogoj vspešnemu delu, obžalujem iz dna srca, da več naših sotrudnikov smatra samo svoje nazore za abso -lutno prave ter se nočejo podvreči niti najnujnejši strankini disciplini; obžalujem nadalje, da nekaterniki polagajo največjo važnost na formalna vprašanja ter jim žrtvujejo glavno: složno delo; obžalujem končno, da poedinci goje napram nekaterim odličnostim nezaupanje, ki ni osnovano na dejstvih, temuČ je le posledica osebne neprivrženosti ali krive informacije. Globoko obžalujem te pojave, ker izpostavljajo resni nevarnosti ne samo celo naše delo, temuč tudi tiste cilje, za katere se bori hrvaški narod — a najbolj obžalujem, ker ne morem z besedami preprečiti teh žalostnih pojavov, pa uem primoran se odreči predsedništvu tembolj, ker smatram za politični greh, sodelovati v medsebojnem boju opozicijskih strank, ko nam preti toliko drugih nevarnosti. Toda dolžan in voljan sem, dokler mi da Bog življenje in zdravje, delovati z današnjimi tovariši nadalje na temelju skupnega programa iz leta 1894 za hrvaški nkrod ter se bom pri tem delu držal reda: »In neoesariis unitas, in dubiis libertas, in omnibus caritas.« Kdo je »oni del opozicijskega časopisja« in oni sotrudniki, ki kršijo disciplino, tega ne pove Bresztvenszkv, a »Hrvatsko Pravo« trdi, da je ono in njegova stranka, ki trpi krivice in neopravičene sumnje. Kriza na Ogrskem. Sprejemanje politikov se nadaljuje; ko bo cesar zaslišal vse parlamentarce, ki so mu bili predlagani, sklical bo vojaško posvetovanje. Največ upanja, da dobi sestavo novega ministrstva, ima finančni minister Lukacs, ki je že imel posvetovanja z bratnbovskim ministrom Kolossva-rvjem. Lukacs je pripravljen z malenkostnimi koncesijami stopiti pred zbornico. Cesar je pri zasliševanju skrajno nervozen in občutljiv. Ne kemu politiku je rekel pri sprejemu: »Zdi se mi, da gospodje ne poznajo predaktov nagodbe iz leta 1367. »Ze v pogajanjih, ki so se vršila z Dedkom in grofom Andrassyjem, se je izrecno izjavilo, da se enotnost armade ne sme dotakniti. V nedeljo je svetovala cesarju njegova okolica, naj si odpočije ter gre na lov. Cesar pa je osorno odgovoril, naj ga puste z lovom na miru, ter ne mara o ničemur slišati. Napram nekemu državniku je rekel pri sprejemu: »Ne ra zumem, zakaj se mi celih 36 let ni ničesar povedalo o teh stvareh, in da pridejo sedaj naenkrat pred me z zahtevami, ki grozć enotnosti armade«. Tudi napram grofici Feste-tics, dvorni dami pokojne cesarice Elizabete, se je cesar pritoževal, da ga Madjari, ki jih ima tako rad, nočejo razumeti. Ker so vsi dosedaj zaslišani politiki zahtevali gotove narodne koncesije, se tudi krona ne bo mogla upirati, toda zatrjuje se, da se bo dovolila le preuredba . vojaških vzgajališč tako, da se bo vojaška mladina vzgajala v madjarskem narodnem duhu. Jako značilno piše o krizi glasilo ogrskih agrarcev: »Na celi črti groze krize. Ako se dovolijo vojaške reforme, napoči kriza v Avstriji, ki bo najprej kot gospodarsko, potem pa kot narodnostno vprašanje dvignilo orožje proti obstoju monarhije. Ako pa se vojaške reforme ne dovolijo, nastopi morda v Avstriji za nekaj časa mir, toda v tem slučaju se obrne kriza na Ogrsko. Iz te zagate je le ena pot, da se da Ogrom, kar je ogrskega, in da se od tu ne bo ugovarjalo, ako se bodo zahtevale in izvedle v Avstriji iste pravice.« Vstaja v Macedoniji. Turška vlada je na ruske zahteve izvršila sledeče: oba morilca sta bila usmrčena, dva orožnika obsojena v prisilno delo; 24 uradnih oseb, o katerih se je ruski poslanik neugodno izrazil, je bilo odpuščenih. Tudi druge osebe, ki jih navaja poslanik, se izroče sodiščem. Vsi tisti, ki so bili zaprti, ker so se pritožili zoper turške grozo vitosti, so zopet izpuščeni. Generalni nadzornik II Imi pasa je dobil ukor. Načelnika policije in orožnikov v Solunu Haide-rim-beg in Mašar-beg sta odstavljena. Nadalje je turška vlada poklicala tuje častnike k orožnikom. V sultanovi palači je ministrski svet permanentno zbran. V Moaaatirtl jo koncentriranih 67 turških bataljonov pehote razun konjenišfcva in topništva. Komaj je rusko turški konflikt poravnan, oglasila se je s pritožb) Italija, ker so njenega konzula turški i! ! I Žena kot zločinka. Prevel R. P. (Konec.) Vedno težji in težji je dandanes boj za obstanek, ta borba vpliva na | razmere in poostruje tudi odnošaje v obiteljskem krogu. Temu pa se pridružuje še lahkomiselnost, ki povsodi že prevladuje, lahkomiselnost pri sklepanju zakonov, lahkomiselnost v zakonskem življenju. Razmere 80 se poslabšale, a mi se nismo poboljšali; nas se ni v mladih letih naučilo, da bi te nezdrave razmere zmagovali, zato nas zmagujejo te. Da se mož in žena vsled neznosnih odnošajev v zakonu ločita, to še ni najhujše. To je kakor hiša, ki je bila v plamenu in je dogorela do stene. Največja nevarnost torej ni tam, kjer je že gorelo in sta se zakonca že razšla, ampak kjer tli še samo iskrica, kjer šele začne plam-|teti, kjer Se divjajo strasti, skrite pod pepelom — pred javnostjo in kjer se bode šele pokazalo, da-li bo Čez leto in dan prišlo do tožbe za ločitev zakona, ali pa do — hudodelstva z ene ali druge strani. V novejšem času se opažajo ženske že tudi pri večjih, nevarnejših tatvinah. To ni več ona mala služkinja, koja se je polakomila gospe-jinega denarja, da si kupi pisano krilo, to ni veČ ona izmučena perica, ki je prišla do prepričanja, da od samega dela ne more več živeti, ampak tu se mora govoriti že o hudodelki po poklicu. Taki ženski lopovi niso več redki. Moški jih cenijo zelo visoko, ker so prepričani, da se bode vse srečno izvedlo, ako je ženska med njimi. In to ni samo prazna beseda! Moški si vsikdar, kadar gredo krast, privoščijo vina in se često tudi upijamjo. To pa je zanje slabo. Kadar pa vzamejo sabo žensko, so varnejši. Ona je trezna in oprezna, veliko bolj previdna nego moški in dostikrat reši celo družbo s svojo opreznostjo iz nevarnosti. Mene je zanimalo izvedeti, kake so te zločinke, kar se tiče »ženske sramežljivosti«; enoglasna sodba vseh »merodajnih krogov« je bila, da so naj z veste j še žene in da se svojemu možu nikdar ne izneverijo. »Žena«, pravijo ti, »ki bi imela ljubimca, ne bi bila nikdar za takšen posel, ker bi mu vse izdala«. Sicer so pa to v prvi vrsti ženske, ki nimajo otrok. Vsaktera pa, ki je bila pri tem poslu, a je postala mati, je od tega časa takoj opustila tatvino. »Zakaj vendar opuščajo takrat tatvino«? sem jih večkrat vprašal, da bi vsaj videl, kako o tem malopridni ljudje mislijo. »Zakaj? Moj Bog, kdo pa naj bode pri otroku, kdo pa naj pazi nanj, ako mater zaprejo?!« Pa ne samo, da ona več neče, ampak tudi mož ji več ne dopusti. Ničesar ne more jasneje predočiti oni blagodejen vpliv materinstva na ženo nego to, da ga celo otrpli lopovi poznajo in ga s spoštovanjem uvažujejo. Kakor smo že zgoraj povdarjali, dokazuje statistika jasno, da se v onih državah, v katerih je .ženska stopila v svet, na ulico, v tujo hišo, število ženskih zločinov neobično množi, a je zelo nizko tam, kjer ženska ne prestopi mnogokrat praga domače hiše. Po velikih mestih je število hudodelk izredno veliko, iz Česar se da sklepati, da ženska tam, kjer pride več med svet, tudi več greši. Dalje je obče znano, da so zločinke skoro izključno iz najnižjih krogov. To je pa razumljivo, ker so v tem vzduhu veliko bolj izpostavljene zlim vplivom pokvarjene okolice. Ženska premetenost in lokavost je poznata. Tudi najneumnejša žen eka ume spretno voditi za nos najpametnejšega moškega. To svojo prirojeno lokavost zna tudi vrlo dobro uporabljati pri hudodelstvih. Da pa ženske povprečno izvrše manj hudodelstev nego moški, tiči vzrok za to v društvenih odnošajih. Naj se rod bina se bolj razruši nego danes, naj nesreča in skrb za vsakdanji kruh še več žensk iztira izpod rodnega krova, bodemo takoj videli, da bodo ženske imele dovolj »pameti«, da bodo tudi več grešile. Kar se tiče vprašanja, ali je pri- rodna pokvarjenost močnejša pri ženski, ali pri moškemu, se da o tem mnogo pisati. Brez dvoma pa je, da obdaja ženske v dobi materinstva, dokler doje, nek izvanreden sijaj, one stoje pod vplivom tako svečanih čustev, da niti ne mislijo na zločin. Učenjaki so izračunali, da ženske, ki nimajo otrok, greše dvakrat več, nego one, ki so matere. Ženska stopa da nes polagoma , naknadno v svetni vrtinec, toda ne z našo voljo, ampak s silo okolnostij. Mi ne vzgojujemD naših hčera za svet, za borbo, z\ društveno življenje, nego samo za domačo hišo. Kadar tako vzgojen j dekle okolnosti vržejo v valove z -ljenja, je ona slaba in nezmožna, i % bi so mogla vspešno boriti z živ'jen-skimi neprilikami in se vstavljati pregrešnim napastim. VobČe se more torej trditi, aki> podamo jedro naših izvajanj, da ja ženska veliko manje nagnena k zločinu nego moški in število ženskih hudodelstev bi se še znatno pomanjšalo, ako bi bila ženska vzgoja taka, kakor jo zahteva duh časa in spremenjene razmere. vojaki v Monastiru psovali s »psom« vpričo turških častnikov. Albanski rezervisti se vedejo zelo uporno ter streljajo po ulicah. Vstaši so zasedli luko Mi din, ki je jedva 60 km od Carigrada oddaljena. Ker so nekateri preganjani Srbi zbežali izMacedonije v Srbijo, so turške oblasti zaprle v Macedoniji več uglednih Srbov. V Vaziliku ob Črnem morju so vstaši zažgali dve vasi. Na pomoč je prihitelo 20 turških vojakov, ki pa so jih vstaši zajeli in vse pomorili. Politične vesti. — Tretji katoliški shod ee vrši prihodnjo nedeljo v Brnu Češka narodna - socialistična stranka je sklicala ta dan protestni shod v Brno ter je pričakovati izgredov. — Klofačev shod. V nedeljo je sklical posl. Klofač shod čeških narodnih delavcev v Ošic. Posl. Klofač je ostro prijemal mlado češke poslance ter rekel, da se ne bo pri brambni predlogi zbal nobenih sredstev. Z narodnimi zahtevami Madjarov Čehi simpatizirajo. Ko je govornik začel prijemati vlado, je vladni zastopnik razpustil shod, na kar je nastal velik hrup. Razbijali bo s palicami ter polivali komisarja s~pivom Šele orožniki so izpraznili dvorano. — Spominsko ploščo dr. K a i z 1 u so odkrili v nedeljo v Vo-linu. Govoril je dr. Herold. — O madjarskih zahtevah se je izjavil predsednik upravnega sodišča grof Frid. Schon -born, da je vsaka delitev, da, vsako vpoštevanje izključno narodnega stališča v armadi skrajno nevarno. Prava in živa skupnost armade more temeljiti na zunaj vidni enotnosti. — Grško-turška zveza. V Carigradu pričakujejo grškega kralja Jurija, da se sklene grško turška zveza. — Za zbližanje Vatikana s Kvirinalom. Na kongresu zdravnikov v Vidmu je predlagal dr. Delfabbro, naj se naprosi papeževega zdravnika dr. Venezia, da posreduje pri papežu Piju X, da se zbližata papežev in kraljev dvor. Predlog se je kot političen z ogorčenjem odklonil. — Za italijasko vseučilišče. V Clesu na Tirolskem so imeli italijanski vseučiliščniki shod ter so sprejeli resolucijo, da bi bila italijanska univerza v Gorici nesprejemljiva ter smatrajo za svojo dolžnost, zahtevati vseučilišče le v Trstu. Dopisi. Iz Forest City, Pa. Sus-quehana Co. v Severni Ameriki. Ne vem se spominjati, da bi bil že čital v listu »Slov. Narodu« kak dopis iz našega mesta. Zato hočem jaz svojim rojakom pokazati, da tudi mi, akoprav oddaljeni mnogo in mnogo milj od domovine, krepko delujemo za naš narodni napredek. V prvi vrsti moram omeniti, da živi okolu 800 rojakov in rojakinj v tem mestu. Pečajo se namreč z ru darstvom in trgovino; v narodnem oziru pa delujejo vsi složno in marljivo v prospeh svojih teženj. Podpornih društev imamo d«oje: sv. Jo ž*«fa, ki šteje čez 300 udov, in sv Bar bare s 100 udi. Kupili smo tudi zemljišče za slovensko cerkev, katero bodemo, kakor upam), v kratkem pričeli zidati. To je dokaz, da jako lepo napredujemo. Toda to še ni vse! Ustanovili smo ludi novo »Bralno društvo« z lepim številom udov, ka tero nudi članom primerna sredstva, da se mogo v prostem času naobra-ževati in kratkočasiti. Iz »Bralnega društva« bo sledilo še »Pevsko dru štvo« in naposled tudi telovadno društvo »Sokol«. Tako si hočemo ustanoviti vse, kar potrebujemo za našo izobrazbo in vzgojo. Z ozirom na naše »Bralno društvo« prosimo v imenu vseh društvenikov vsa si. predsedništva in knjigarje v Ljub ljani in drugod, naj nam naznanijo imena list v in cene, oziroma knji garne cenike knjig, da vemo potem naročiti, kar bodemo rabili. Josip Zalar ml., I. tajnik. Forest City Pa. Bo 547 Susque-hana Co., Severna Amerika. Delavska stanovanja v Idriji Zdajpazdaj začuti n*ša državna uprava tudi potrebo, da poseže v naše nezdrave socijalne razmere. Porode se zakoni, ki hočejo ozdra viti vsakovrstne rane, ki bole posebno nižje sloje. Toda vobče je znano, da se izdavajo le lepi zakoni — da bi se pa državna uprava sama ravnala po istih, da bi sama pokazala pot, po koji naj gredo državljani — to ni pri nas navada. Tak zakon je bil tudi zakon o delavskih stanovanjih Z veseljem in navdušenostjo je pozdravilo časopisje Korberjevo skrb za naše proletarce Toda motimo se, če mislimo, da ima državna uprava v resnici srce za naše trpeče delavske mase — ne, ravno nasprotno je! Nas delavec ji je zadnja skrb. Našega delavca pusti raviioisla državna uprava, ki govori v svojih zakonih o svojstvih dobrih stanovanj — giniti v smradljivih, temnih in vlažnih luknjah Vojaški konji imajo lepša in boljša bivališča nego jih ima uprav idrijski era-rični rudar. Umrli prestolonaslednik Rudolf ie rekel let 1887 : »Das kostbarste Material der Staaten und der G-sell-scr.aft ist der M^nsch. Jedes einzelne L-ben reprŽUentiert e'nen bestimm ten Wert. Diesen zu erhalten und b'8 an die unabanderl che G<*enze rroglichst intakt zu bewahren, das ist nicht blos ein Gebot der Huma-mtat, das ist in ihrem eicren-sten Interesse die Aufgabe aller Gc meinwesen.« To je mnenje umrlega prestolonaslednika — to je pa gotovo tudi mnenje naše državne uprave. Ista je gotovo prepričana, da so dobra in zdrava stanovanja podlaga razvoju delavstva, da so pa na drugi strani ravno Blaba, nezdrava stanovanja vzrok propadanju ljudstva. M >r1a ima državna uprava tudi dobro voljo popraviti tupatam obstoječe nedostatke. Če torej iščemo izvor te| ne marnosti naše državne uprave, vidimo, da je nepoznanje istinitih razmer glavni vzrok da se ne deluie na izboljšanje. Naše uradništvo ali noče ali si ne upa na dovolj jasen način informirati višje kroge o teh v resnici škandaloznih in človeka nevrednih stanovanjskih razmerah. In tedaj je v prvi vrsti naloga občine, da radikalno poseže v te razmere ter brez pardona porabi vse svoje moči, da odpravi te gnusne razmere Z veseljem moramo torej pozdraviti idejo, da se napravi natančno statistiko vseh idrijskih stanovanj, it teh podatkov se bode potem lahko pokazalo javn sti fak tično stanje, na podlagi teh podatkov se bode uredila tudi lahko v*a nadaljna akcija. Toda mora se biti pri tem delu neizprosen, neprizanesljiv, ue sme se ozirati ne na levo ne na desno, kajti le na ta način se more dooiti pravi pojem o obstoječih razmerah. S statistiko naj bi se zvezala e n k e t a , potom katere naj bi objektivni opazovalci teh r*zmer z najrazličnejših stališč razjasnili svoje pomisleke in utise, katere so dobili pri pregledovanju stanovanj. Gotovo je statistika velikega pomena. T da s suhimi številkami se gotovo ne more vsega pojasniti. Da se torej dobi živo sliko teh razmer — v to bo pomogla enketa. Stanovanjsko vprašanje je gotovo tako eminentnoga pomena, da pri tem preneba vsako politično nt-sprotstvo S skup imi močmi se mora iti na to delo, ki zahteva dobrih in vstrajnih sil. In kadar bo zbran ves materijal, tedaj bodo meroda|ni krogi spoznali, kako so grešili nad u bog-m delavcem, spoznali, da so biti oni pone zrečem poskusi zboljšanja stanovanj le nekak pesek v oči delavstva. Če se bo pa posrečila zdrava asanaci|a teh razmer, videlo se bo, da je imel slavni profesor pl L i s z t prav, ko je trdil, da je premišljena stanovanjska reforma boljša nego ducat kazenskih paragrafov. Pri tem pa opozarjamo tudi naše deželne in državne po slance na to veleznamenito akcijo, kajti tu gre za humamtetno delo, ki resi sto in sto življenj pred gotovim propadom . . . Rudolf Šega. Dnevne vesti. V Liubhani. 25 avgusta. — Nade učiteljišče. Ker je pred nedavnim časom umrl profesor na učiteljišču Viljem Hallada, mora že v kratkem novi učitelj za nemščino b ti imenovan na tem zavodu. Govori se, da h ičejo na to mesto spraviti nekega Peerza, bivšega šulvereinskega učitelja v Gorici in sedanjega vadmškega učitelja v Iaomostu. Mož je KoČevar in ima izpit za I. skupino meščanskih šol (nemški). Največja nevarnost je, da zasede ravno ta mi omenjeno mesto in zato opozarjamo na to nevarnost merodajne faktorje. — „Lega nazionale" podpira katoliške duhovnike. Katoliški laski listi v Primorju poročajo z vidnim veseljem da je društvo »Lega nazionale« tudi letos razpisalo več ustanov za one itali janske dijake, ki se nameravajo posvetiti duhovskemu stanu. Ako se upošteva, da je »L tr»« društvo, ki je popolnoma v židovskih rokah, se mora zdeti človeku Čudno, da so gospodje okoli tega društva tako vneti za duhovniški naraščaj. Ako pa si to dejstvo nekoliko bližje ogledamo, vidimo takoj kakšni nagibi vodijo italijanske kroge, da skrbe za laški duhovniški naraščaj. »Lega« ima namen, vzgojiti take duhovnike, ki bi podpirali njene nakane to je, pridobiti si hoče take svečenike, ki bi ji pomagali zastrupljevati odnošaje in raznaroditi slovansko prebivalstvo v Primorju. Ona deli podpore in štpendije laškim bogoslovcem, da bi le ti kot duhovniki odtujevali Hrvate in Slovence rodnemu jeziku in ga tako pripravljali na to, da po lagoma utone v italijanskih valovih. Pravi namen Lahov, ki ga zasledu jejo pri svojih ustanovah, je torej očividen, oni si hočejo vzgojiti katoliških agitatorjev v veliko laške svrhe v škodo in pogibelj slovenskega in hrvatskega naroda. To uvidi vsakdo, ki trezno razmotri položaj in presodi laške naklepe, samo katoliško časopisje je toli zaslepljeno, da nakanom »Lege nazionale« ne samo ne ugovarja, ampak jih celo odobrava in hvali. Sicer smo pa temu pri takozvanih katolikih že itak navajeni. Oni ne gledajo toliko na to, da se živi zares po krščanskih načelih, ampak zadostuje jim, ako se samo na zunaj podpirajo klerikalne težnje ter pomaga, ako ne drugače, saj z denarnimi sreda tvi spraviti ljudstvo pod klerikalni jarem. Za »Lego« imajo sedaj ti katoliki samo pohvalo, ne gledajo prav nič na to, kake svrhe ona zasleduje, zadovoljni so, samo da jih podpira in pomaga skrbeti za duhovni ški naraščaj — ta se pa pri njih ne meri po kvaliteti, ampak samo po kvantiteti — in s tem povečati vrste črae garde, v katero se v zadnjem času ne rekrutira prosto voljno toliko mladih ljudi, kakor to žele klerikalni krogi. Če so torej klerikalcem v Primorju sedaj v tem oziru priskočili na pomoč — Židje, so jim ti samo debro došli poma galci, kaj briga to vzorne katolike, kakršne svrhe pri tem oni zasledu jejo! Tudi nas sicer zelo glasni »Slovenec« molči kakor grob Morda mu je celo »Lega« prirasla na srce, saj je začela podpirati duhovnike, in zna se še prigoditi, da bo začel pobožni »Slovenec« nabirati prispevke za »Lego nazionale« s tistim navdušenjem, katerega smo žal pogrešali pri njem pri nabiranju darov za »Družbo sv. Cirila in Metoda!« — Zopet eden. Uradni list prijavlja danes razglasilo okrožnega sodišča v Novem mestu, da je »kmetijsko društvo« v Dolenji vasi pri Ribnici šlo v konkurz. To »kmetijsko« društvo je bilo, kakor znano, prav navaden rimskotoliški konsum. — Corrigendum. V poročilo o volitvah v »Trgovsko bolnišno in podporno društvo« v včerajšnji šte- dr )is Spi k. Col Vo ten slo čas d1 tOl bo ki vei Ti ui ti JI CI vilki se nam je vrinila neljuba po. mota. Dotičnik, ki ni hotel izid vo litev objaviti v slovenskem jeziku, je bil gosp. Elbert in ne Eberl. Tega gospoda, ki je tako oČito pokazal svojo mržnjo do slo. venskega jezika, si bode treba dobro zapomniti. Kakor čujemo je isti družnik tvrdke K a s t n e r. Ali gosp. Elbert v trgovini tudi ne govori slovenski ? — Za vodovod v Ledinah|cij v logaškem političnem okraju je vlada dovolila podpore 1500 K. — Ustanovo za uboge je napravila 27. novembra 1901 v Tu-hinju umrla posestmoa Terezija Smole Glavnica bo kakor kaže, znašala 1200 K. — Pravo nemškuiarslto gnezdo mora biti E. Poppov*|tu< gostilna št. 40 na Dolenjski cesti Dasi daleč okoli ni dobiti nobenega Nemca, če bi ga tudi iskal z lučjo, šopiri se vendar povsod blažena nemščina na prvem mestu. Glavni napis na deski ob cesti je pa celo samonemški. Ko sem se včeraj vračal iz Laverce domov, pridrvil je ravno cel trop Germančkov iz omenjene gostilne na ulico, glasno izzivajoč s heil-rjovenjem. Jeden izmed njih se je celo predrznil pitati goste v vis-a vis gostilni gosp. Plankarja z » w i n d i s c h e B a g ag e«. Toliko slo. venskim izletnikom v prijazno dolenjsko stran v — orientiranje! — Pevsko društvo „Ljubljana" je priredilo v nedeljo na Koslerjevem vrtu zelo prijetno veselico ter moramo povdarjati, da je bil vrt popolnoma zaseden. Pod spretnim vodstvom društvenega pe vovodje g. prof. Dekleve se je iz-me borno pelo in je pri pesmih »Crno• od gorac Crnogorki« in »Slovenac i sk Hrvat« sodeloval s svojim svežim glasom g. Gjud iz Zagreba, tukaja-pe njega brivca g. A. Gjuda brat, k a Ive teri je še izza bivanja v Ljubljani injpi' svojeČasnih nastopov še vedno dobroff>0 poznat. Zrakoplov s zrakopl kater: se je 8 padalico spustil z vi-Jrs Q >1 JI sine 500 m na tla, je izborno fu^k-cijonirai, da je bilo vse navdušeno in je dalo duška svoji zadovoijnostiBM s krepkimi »živio klici«. Dobro ure- ^c jen kabinet znamenitosti je bil cel g popoldan vrlo obiskavan in se in-vzoči niso mogli presmejati razka i } zalcu in razstavljenim predmetom, ti B:l je tudi izdan ličen kažipot po ca razstavi, kateri se je po mizah raz Ji delil. Po končanem ofiuijainem de.u ii se je plesalo in smo našteli 42 parov pri četvorki, katero je društveni predsednik g. Gotthardt kakor na-ln vadno jako spretno aranžiral. — Kamniški salonski or- 1° kester priredi v zdravišču 27 av-Vc gusta t. 1. na korist pogorelcem v fr Predgrađu, Taboru in na Vačah kon-f cert z naslednjim sporedom: 1. »Ca-" sar Fran Josip«, koračnica, K. Pich Ier. 2 »Nabukodonozor«, uvertura G. Verdi. 3. »Ponočnjakia, valčeK, K. M. Ziehrer. 4 »Stara ura«, pesem £ za sopran s spremljevanjem orkestra, L. Gruber. 5. Menuet iz 17, stoletja, 1|( L Bocherini. 6 »Moj ljubi dom«, A. *( Jungmann. 7. »Pesem o sladkem de »I1 kletu«, H Reinhardt. 8. »Slovanske ^a cvetke, potpuri, V. Parma. 9 a) »Na-11 rodna«, b) »Pravljicaa, kvarteta na J1 lok, K. Komzak. 10 »Na perutth f1 petja«, pesem, F. Mendelsaohn-Bar- * tholdy 11. »Pod dvoglavim orloma koračnica, F. Wagner. Sopran-samo spev poje gospodična Mici Kratner jeva. Začetek ob 8. uri zvečer. ta d Renegat. Povest iz tržaškega življenja. (Po resničnih dogodkih spisal I. B.) XVIII. Na policijskem ravnateljstvu se je oglasila bleda, objokana žena in je pri hišnih vratih stoječe redarje vprašala, če more govoriti z oficija-lom Titzem. — Seveda, ji je rekel eden ogo-vorjenih redarjev, z nobenim človekom na svetu se tako lahko ne govori, kakor z gospodom Titzem — in vendar se ljudje nikogar tako ne ogibajo, kakor njega. Redar je peljal ženo v hišo in ji pokazal sobo ofioijala Titza. — Kdo pa ste, je kakor kak inkvizitor vprašal Titz ? — Žena Morosinija, ki ste ga zaprli zaradi vohunstva, a moj mož je nedolžen. — — To pokaže preiskava, je Titz prekinil ženo. Kaj pa želite? — Rada bi vedela, kje da je moja hči. — Ko bi jaz to vedel, se je sme jal Titz, bi de kaj plačal za to. — Vi ste bili na njenem stanovanju, vzeli ste vse njene reči. — — Te Vam rad vse povrnem, je dejal Titz. Vse so tu na policiji m če hočete jih lahko kar seboj vzamete. Hčere Vam pa žal ne morem dati, ker ne vem, kam da je zbežala. — Zakaj mislite, da je zbežala? Ali je mar kaj storila? — Bržčas je popolnoma nedolžna na činu njenega ljubimca in njenega očeta. — Kaj imate mojo hčerko na sumu, da je vohunka? Bežite no, to je že smešno! — Vohunka najbrž ni, ali mogoče, da je posredovala med svojim ljubimcem in svojim očetom. — Jaz Vas ne razumem! Že dvakrat ste rekli, da je imela ljubimca. — Seveda ga je imela in vse okoišČine kažejo, da je ž njim zbežala. — Kdo je pa bil ta ljubimec? — J*ko nevaren mož, ljuba žena, jako nevaren ptič in kdor bi pomagal, da ga spravimo pod ključ, bi dobil lepo nagrado. Le škoda, da je mož najbrže že čez mejo prišel. — A kdo vendar? Moja hči je tako poštena, da prav gotovo ni imela ljubimca. — Imela ga je! To atoji. Hodila )e vsak dan ž njim, zjutraj in zvečer. Mogoče je sicer, da ni ušla ž njim — ali okolnosti kažejo, da sta skupno zapustila Trst. Izginil* je tisti dan, kakor Sancin. — Kateri Sancin ? — Vohun Sancin, tisti, ki je bil z Vašim mož^m v zvezi in je hotel prodati tiate načrte, ki jih je Vaš mož ukradel. — In ta Sancin je bil ljubimec moje hčere? — D*! — Tega ne verjamem! Sicer pa prosim, povejte mi, kdo je ta Sancin - mor 1 a kai izvem, kar bi bilo tudi za Vas koristno. — Kdo je ta Sancin — ej, ko bi jaz to natančno vedel. Nekdaj je bil oficir — stotnik — ko so ga zaradi umazamh dolgov odslovili, se je nastanil v Trstu kot agent. Tudi na borzi je igral in sodi se, da mora imeti precej denarja. Sedaj seveda se kaže, da je bil italijanski vohun. Na njega leti sum, da je od Vašega mož* dobil neke v poljskem arzenalu ukradene načrte in jih posredovanjem nekega starega žida hotel prodati italijanski vladi. Ta žid, imenuje se Minzi, in je sedaj zaprt, je pa svojo nalogo slabo izvršil. Prijeli smo ga in Minzi je izdal, da je bil Sancinovo orodje pri tej stvari. To je vse, kar Vam vem povedati. — Sanoin — oficir — agent — Minzi — tako je skoro brezglasno šepetala Morosinijeva žena in tako začudeno, skoro topo gledala Titza, da je ta ostrmel. — Kaj bo tako čudite, je vprašal Titz. Ali mislite, da ni mogoče, da bi bila Vaša hčer imela ljubezen s tem možem. — Kako je Sancinovo krstno ime. — Viktor. — Ni mogoče, je sedaj zakričala Morosinijeva žena, ne, to ni mogoče. — Ali poznate Viktorja Sancina. — Pred leti — sem poznala ne kega lajtnanta — Viktorja Sancina — v Pulju je to bilo — a ta mora biti že nad štirideset let star in — ne, ne, to ni mogoče. Titz se je začel jako močno zanimati za pripovedovanje Morosini-jeve žene. Ponudil ji je stol in potem odšel za trenotek iz sobe. Vrnil se je kmalu in položil pred Morosinijevo ženo fotografijo. — Ali poznate tega moža? je vprašal. Gospa Morosinijeva je nekaj časa srepo ogledovala fotografijo. Polp njenem obrazu se je razlila smrtna'^ bledost, in s tresočimi ustnami je rekla: — To je Viktor Sancin! — No, to je ljubimec vaše hčere. — Ne, ne, to ni res, to ni mogoče, je zopet kričala trepetajoča žena. — Zakaj bi ne bilo res? — Zato — ker — — No, zakaj? — Ker je Viktor Sancin oče moje hčere. Titzev obraz je zadobil jako resen izraz. Dasi je bil mož navajen vrakovrstnih tragedij, ga je ta slučaj vendar pretresel. — Gospa, je rekel, povejte mi resnico. Zaupajte mi in videli bo dete, da imam pošteni namen, dobiti vam hčerko. Bodite brez skrbi, kar mi poveste, ostane med nama. Jokaje je žena povedala, kako je v mladosti imela ljubavno razmerje a tedanjim lajtnantom Sancinom in — Nemčupstvo v ldr*ijji« V Tjriji imamo sledeče samonemške na-ijge, na zasebnih poslopjih: Idria spitzen, F. D. Sattler und Tapezierer, k. Tabak- Sttb-Verlag und Lotto-folectnr; na javnih pa: K. k. Werks-Volks-Schule, AVaidmamishcil, Verbo->ner Weg itd. Več' imamo nemŠko-lovenskih iu slovensko-ueniskih. Skrajni is je, da izginejo ti ostanki nekdanje nemške Idrije", ki so sedanji, pepeloma slovenski veliki madeži, sicer ne j»o škodilo malo hrvatskih demonstra-cij. V zadnjem času poleg uemškutar-skih natakaric (Česar pa slovenski gosti prav nič ne vpoštevajo) izzivajo slovensko prebivalstvo še monterji neke aške tirme, ki so v delu pri elektri-i napravi. Minulo nedeljo so si na-avili veselico ter uganjali svoje vse Nemške orgije, da bližnje prebivalstvo ,ii imelo miru pozno v noč. Sicer pa tudi po javnih ulicah dajejo glasno diiška svojim germanskim čuti lom. Ali nima podjetnik g. Kogovšek toliko slovenskega čuta, da bi nplival na svoje uslužbence, da se taktno obnašajo na-iram slovenskemu prebivalstvu! — Delavsko bralno dru-jitvo v Idriji je minolo nedeljo priredilo tamburaški in pevski koncert na vrtu g. Fr. Didiča, ki je v glasbenem (izirn najlepše vspel. Tamburaši so ^rali dovršeno, kakor vedno, v petju toa se je opazil znaten napredek. )bisk je bil sicer dober, vendar smo _ ešali še mnogo svojih somišljenikov. — Iz Rogatca - Slatine se nam poroča, da je glavna sezona z raznimi Športnimi prireditvami, slavnostno in zabavami že končana. Nastopil je blagodejen, prijeten mir. To e čas za one, ki ne iščejo hrupne, moderne kopališke zabave, ampak ki e hočejo v prvi vrsti zdraviti in si Kfodpočiti od napornega dela in morečih [ skrbi. Za take kopališke goste sta n|meseca avgust in september najugod-i«|ne;ši čas. Vreme v tem času je ponaj-ec lepo iu prijetno, topli solnčni dnevi aimenjavajo z ne prehladnimi noemi, & »postrežba v restavrautih in kavarnah i Ke veliko točnejša nego v času, ko so si lokali prenapolneni z gosti. Prija-eljem narave se nudi ugodna prilika, da si ogledajo prekrasno okolico ; kdor se hoče prijetno zabavati, najde - I v,li razvedrila pri raznih koncertih, I |:_t:lIi in drugih družabnih prireditvah. — Utopljenec v Radohi. e 21 t. m. so na^ii fjud;-» v tu -njem vodnjaku utoplianc*; izka-a!o se jo. da je b>l to Jož-f Stem rr^r-r, delavec pri parni ž^i trc-sp. r. G >ri&nija. K r je St**rrt b*-rger [prejšnjo noč z nekaterimi drugimi i jdrlavci v kantini parne ža^e polival n so vsi ti skupno pozno v noČi Zapustili krčmo, se je sumilo, da se e morda dogodil kakšen zločin, da so se morda delavci med sabo sprli n morda Stembergerja šiloma vgh vodnjak. Z ozirom na to domne anje je orožništvo tudi odvedlo pe to delavcev, ki so prejšnjo noč s iemberger/em popival), v Podgrad, amor se je prenesel tudi utopljenec, nšeriši v Podgrad, je tatin šnji upnik Andrej Česen takoj napal te elavce ter jih jel psovati rekoč, da o morilci, da ne trpi tafcih propalih ljudi v svoji župniji, trdil je, da so akim drgodkom deloma krive tudi aimere pri parni žagi in urad-nštvo, ki je tamkaj nastavljeno, ako je mogel župnik tako surovo astopati, je nam nerazumljivo, ko endar še ni vedel, ali so obduiženi eiavci zares krivi zločina, ali ne, akioto pa je tudi grdo. da napa el brez vzroka uradnike pri parni žagi, ki mu niso nikoli ničesar zalega storili in bo vedno strogo iz polnjevali svoje dolžnosti. Sicer pi se bode moral, kakor slišimo, gosp župnik zagovarjati radi teh žalitev še pred sodiščem. — Ko se je poiz vedelo, da se je Stemberger Še na predvečer svoje smrti izrazil, da se hoče usmrtiti, da se je že dvakrat poskusil brezvspešno obesiti, da st* njegova mati in še nekdo drugi iz njegove rodbine završila s samomorom, se sum, da so Stembergerja morda vrgli v vodnjak njegovi so pivci, ni mogel več vzdržati in orož-n štvo je moralo obiolžence izpu stiti. Kdo je kriv, da so se nedolžni >n pošteni delavci obdolžili tako strašnega dejanja? Kako jih sme župnik psovati kot ubijalce, predno je izkazano, da-li so zakrivili v resnici ono zlodejstvo, katerega so se obdolžili? Morda bode vročekrvnega župnika naučilo sodišče, da je tuli župniku včasih potreba brzdati svoj jezik. — Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. Spored po rutmti obravnav za prihodnje zase-danie porotnega sodišča je naslednji: 1 Dne 31 velikega srpana Janez Zlobec, posestnik iz Orlega, tožen radi goljufije. 2 Josip Oltra, de lavec na Dolskem, t<>žen radi tatvine. 1 kimovca: Avguštin Primožič, mizarski pomočnik pri sv. Katarini, tožen radi uboja Feliks Kos, kiju čavn'čar, tožen radi uboja. 2 kimovca: šimen Peitler, mesarski pomoč nik na a*i pri Jesenicah, tožen radi uboja. Albin Wruss, bivši rudarski delavec iz Spodnje Hrije, tožen radi spolske posilnosti Najbrže pride tudi kot slednji na vrsto Anton Družnih, toten rad i ropa. — Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem deželnem so di-šČu. 1.) Fanta Anton Vagaja, mizarski pomočnik in Jernej Žlebnik, delavec na drž. železnici, oba iz Stanežič, sta ponoči na 6. mal. srpana fanta Franca Švajgarja, ne da bi ju ta na kak način izzival, na Vagajevem dvorišču z vilami, oziroma s kolom po njem tako udrihala, da sta mu zlomila levo nad-lehtnico. Vagaja je bil obsojen na dva meseca, Zlebnik pa na 6 tednov ječe. — 2.) Pavel Klimpf, posestnikov brat v Babnem polju, se je 5. mal. srpana j v Logarčkovi gostilni pri plačilu za-pitka spri z Janezom Webrom. Na cesto iztirana sta se sprijela in tu je med ruvaujem Klimpf iz jeze, kakor on sam pravi, zato ker ga je Weber s kamnom udaril, tega z odprtim nožem sunil v glavo in levo roko. Ker sta zvedenca izrekla, da so bile te poškodbe lahke, je bil obsojen le zaradi telesne varnosti na 1 mesec zapora. — 3) Marjeta JvančiČ, posestnikova žena v Hrenovicah je pustila dne 5. mal. srpana svojega 2 leti starega sinčka Jakca samega brez nadzorstva v zibelki ležati. Ko se je otrok zbudil, zlezel je na ognjišče; se tleča žerjavica vnela je otrokovo obleko in otrok se je, ker ni bilo pomoči, tako zelo po životu ožgal, da je vsled opeklin umrl. Jvančič je bila na 3 dni ostrega zapora obsojena. 4.) Ivana Žgur, posestnika žena in Jožefa Batista sta se dne 22. vel. travna v Dol. Zemunu sprli. Žagar jo je z roko pod nos sunila in z vodo polila ter s škafom po levem komolcu udarila; obsojena je bila na 2 meseca težke ječe. — 5.) Matevž Nagi č, posestnik in mlinar v Žireb, se je zvečer 10. vel. travna t. 1. skušal s Francetom Kolencem, kateri da je močnejši. Zavalila sta se oba v blato, in ko je Naglic vstal, šel je za Simon-čkovo hišo, kamor mu je sledil tudi kako je, čuteč da postane mati, fezela Morosinija, kateri jo je že dlje pasa snubil. Povedala je, kako je plorosini smatral Sancinovo hčerko ka svojo in kako je srečno in zadovoljno živela dolgo let, ne vedoč, če pancin še živi, ali Če je že mrtev, nokler ni prišel nekega dne Žid Minzi in ji povedal, da živi Sancin v Trstu in da bi rad našel svojega otroka. — Ali ste stopili tedaj v kako cvezo s Sancinom? — Ne! Ko je Sancin odšel iz Pulja, sva si nekaj časa dopisovala n povedala sem mu tudi, da imam hčerko, da sem se pa omožila, tega mu nisem povedala. Dopisovanje mi !e postalo nadležno, ker sem se bala moža, in tako sem pretrgala s San-sinom vsako zvezo. Ko je sedaj prišel M i.zi, sem ga prosila, naj reče Sanoinu, da je njegov otrok mrtev. In mislim, da je Minzi tako storil, ker o Sancinu od tedaj nisem fte slišala. — Torej mislite, da Sancin ne th, da je Ema njegova hči? — Mislim da ne! Če sta znana, e to — ljubezensko znanje. — In vad mož ni znan a San- činom ? Nr! To vem gotovo! Ko je Minzi nekaj Časa lazil okrog mojega moža, sem bila v velikem strahu, da izve moj mož resnico in zato sem se zanimala, kaj da imata skupaj. To vem gotovo, da moj mož ne pozna Sancina niti po imenu in da ni prišel nikdar v dotiko i njim. — In tega ne veste, kaj sta imela Minzi in vaš mož? — Pač! Minzi je pridobil mojega moža, da mu je dovajal arze-nalske uslužbence, ki so bili v denarnih stiskah in zid jim je dajal posojila za visoke obresti. Moj mož je skop in lakomen denarja — ali načrtov ni on vkradel na to bi prisegla. Končno je Titz naročil obupani ženi, naj poizveduje pri Sanoinovih in Eminih znancih, kje da je njena hčer. — Vam, je rekel, bo laglje kaj izvedeti, kakor meni. Pridite vsak dan povedat, kaj ste izvedeli — jaz vam pojdem na roko, kolikor mi bo mogoče, da dobite svojo hčer in da se dokaže nedolžnost vašega moža. France Kolenc, tu ga je pa Naglic z nekim kolom napadel in ga tako po glavi udaril, da so se Kolencu možgani pretresli in mu je bila črepinja vtisnjena; Naglic je bil na 6 mesecev težke ječe obsojen. — 6.) Dne 4. sušca so se vračali fantje iz čemšenika, Št. Gotharda in iz Blagovice od vojaškega nabora, ki se je vršil v Prevojah, na treh vozeh proti domu. Že popreje je med njimi nekaj vrelo. Od Krašnje naprej so jih pa Blagovčani napadli in tu sta bila Filip Lebar iz Št. Gotharda težko, Jože Lebar pa lahko z nožem telesno poškodovana. Najbolj se je pri tem tepežu odlikoval France Ule, pre-mogar iz Kisovca, ki pa pravi, da je bil pijan in da ničesar ne ve. Antonu Bergautu iz Vošč in Janezu Udovču iz Spod. Lok se krivda ni mogla dokazati, zategadelj je sodišče samo Uleta na 2 meseca ječe obsodilo, prva dva pa oprostilo. — „Dva dohtarja". Včeraj zvečer prišla sta v gostilno Karola Leksandra na R-ideckega cesti št. 2 dva gospoda, ki sta med pogovorom z gostiln čirjem dejala, da sta dohtarja iz deželne bolnice. Imela sta prav dober apetit in hudo žejo. N* pravila sta cehe za 5 K 56 vin. in končno sta še napumpala gostilničarja za 2 K, češ, da Dosta vse drugi dan plačala. Ko je gostilničar šel po pivo v klet, sta dohtarja, ki sta se imenovala Oman in H >mec, odšla iz gostilne. Po njunem odhodu je go stilničar takoj pogrešil srebrno uro in zlato verižico, katero je imel dve letni gostilničarjev sin okoli vrata. Leksander je dohtarja iskal po vseh kavarnah in po deželni bolnici, pa jih ni našel nikjer in tudi danes se mu še nista oglasila in prinesla de nar a nazaj. — Slaba sala* Včeraj zvečer je delavec Franc Albreht, stanujoč v Cerkvenih ulicah st. 21 šel s čolnom na Ljubljanico. Ko je privealal sredi Ljubljanice, prevrnil se je navlašČ oblečen v vodo in plaval po Ljubljanici naprej. Od obeh bregih se je nabralo naenkrat vse polno občinstva. Aibreht se je navlašČ potaplal in delal, kakor bi zdaj in zdaj utonil. Pia val je do šentjakobskega mostu, kjer ga je redar pričakal in zapisal. Albreht je dober plavač in Bi je tako šalo z občinstvom, ki je upilo in klicalo na pomoč, večkrat dovolil. — Prijet tat. Včeraj popo-iudne utihotapil se je brezposelni usnjar Franc Holi v stanovanje Ivana Š fica v Stepanovi vasi in mu ukra del srebrno uro in srebrno verižico. Po tatvini ie šel Holi v Černetovo gostilno v Mostah in je tukaj uro in verižico prodal. Med tem pa, ko je še v gostilni pU, prišli so njegovi za sledovalci za njim in ga prijeli. Holi se jim je iztrgal in ušel, pa je bil zopet prijet. Župan je dal Holia odgnati v Ljubljano k sodniji. — Z nožem« Mestni delavec Ivan Step>c, stanujoč v Konjušnib ulieah št. 13, je danes ponoči okoli pol 11. ure pripel po Križevniških ulicah na Breg, kjer so mu prišli nasproti trije molki, med njimi krojaški pomočnik Franc Po goršek, sta nujoč ulice na Grad št. 11, kateri je dal Stepicu dve zaušnici. Stepio je nato potegnil žepni nož in sunil Pod gorska med nogo in ga težko telesno poškodoval. Stepica je policija še ponoči aretovala. — Tatvina. Branjevki TW<*ziji Majzelnovi na Viču je dekla M*nj.-Verhovec ukradla iz predala v bra njariji bankovec za 20 K in iz sobe pa zlat prstan, svilnato ruto, spodnje krilo in m~>derc in je pobegnila iz službe. — Dekla Apolonija Anžičeva je ukradla gostilničarki Frančiški Stepičevi v Gradišču st 7 zlato brožo in bluzo, v vrednosti 36 K. — V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnetra kolodvora 151 oseb, in sicer 90 Hrvatov in 61 Slovencev. — Iz Amerike se je pripeljalo danes opoludne 60 oseb. Vsi so bili že po več let v Ameriki. Iz Ljubljane se odpeljejo v svoje domače kraje. — Izgubljene reči. Med vožnjo iz L|ubl|ane na Dobrovo je izgubila v nedeljo delavka Uršula Fi-scher denarnico, v kateri je imela okoli 5 K denarja. — V Kamniku ali v okolici je izgubila neka dama zlato verižico, vredno 160 K, na kateri je bil privesek s fotografijami. — Na poti od Sv Petra oeste po Marijinem trgu, Špitalskih ulicah, Pred škofijo, po Vodnikovem trgu in po Poljanski cesti je izgubila včeraj zvečer neka gospa rujavo denarnico z vsebino 19 kron 17 vin. — Ljubljanska društvena godba priredi v sredo, dne 26. t. m. v hotelu »Lloyd« koncert. Začetek ob 8 uri zvečer. Vstopnina 40 vin., člani so vstopnine prosti. — Notarsko mesto po dr. Rup. Bežeku v Ljubljani ae je razpisalo in ae je določil termin za vlaganje prošenj do 14. kimovca t. 1. * Najnovejše novice. Z a zedinenje vseh avstrijskih veteranskih društev se je vršil v nedeljo na Dunaju shol, h kate remu je prišlo 4000 delegatov. — Po nesrečeni parnik »Vorwarts« je prodal »Llovia n«ki grški p*ro-brodni družbi za 30000 drahem. — Trideset srbskih vojakov je desertiralo v zadnjem tednu preko D mave na Ogrsko. — Za radi požiga so ztprli na Dunaju trgovca Schossbergerja in njegovega hlapca. Hlapec je zaznal zalogo na gospodarjevo nagovarjanje. — Nesreča na avtomobilu. V Mont Cenisu je eksplodiral bencin v avtomobilu, na katerem sta sedela dva častnika, eden gospod in ena dami. Vsi št'.rje so prileteli s tako silo ob skale, da so se smrtno pobili. — Grozen umor. V Peterburgu so našli krasno ženo podpolkovnika Taškanta in njeni dve mladi hčerki v spalnici grozno razmesarjene. Vse tri so imele prerezane vratove. Ženi so bila prsa porezana in kosi telesa vtaknjeni v usta Hudodelstvo je izvršila najbrže kaka ženska iz ma ščevanja. — Boj med nemškimi in angleškimi vojaki. V Qiean-stownu na Irskem so s~» stepli nem ški in angleški mornarski vojaki z bajoneti. N* obeh straneh je več* smrtno ranjenih. Nemški vojaki ne smejo veČ zapustiti svoje ladje. — Ozdravljenie slepe. Dva zdravnika v New Yorku sta ozdravila z Rontgenovimi žarki llletno slepo hčerko Avstrijca Spitenadelna * Velik požar v Budimpešti. Sinoči se je vnel veliki pariški magacin v 4nadstropni hiši na KerepeŠer-cesti. Ker so se lesene stopnice v 3. in 4. nadstropju, kjer so stanovale stranke, vnele, skakali so ljudje na cesto. Ko je prišla požarna bramba je ležalo že kup ponesrečenih pod okni. Koliko je mrtvih, se še ne ve. Dosedaj so agnoscirali 11 mrličev, med njimi ženo lastnika Goldbergerja ter urednika Hamvava. Razun požarne brambe je prihitelo na pomoč tudi vojaštvo. Razprostrli so rešilne rjuhe, a pri skakanju v nje se je vendar le ubilo 8 osem oseb. Požar je uničil tri velike hiše. V zalogi je bilo vse polno obleke in galanterijskega blaga. V trgovini je bilo 170 uslužbencev; oni ki so bili v spodnjih prostorih, so se rešili, docim se jih je izmed onih, ki so bili v prvem in drugem nadstropju najbrž dosti ponesrečilo. Bolnišnico in ljudsko gledališče, ki stojita v neposredni bližini, so rešili. Okoli 10. ure se je posrečilo požar omejiti. Kakor razvidimo iz dodatnih poročil, se je pri skakanju v rešilne rjuhe ubilo 13 ljudi, težko ranilo pa 16, zgorelo pa je 40 do 50 ljudi. Škoda znaša štiri milijone. * nPoljsko-madjarsko po-brati m st* o", kakor se je po opisih madjarskih in židovskih listov nedavno vršilo v Budimpešti, je bil navaden manever poljskega in madjarskega židovstva. „Kurjer Lvovski*" piše pod naslovom „skandal.u „V torek popo-ludne je odšel iz Lvova s pomočjo brezsramne reklame za Budimpešto zbobnani zabavni vlak. Med 200 ude-ležniki je bilo komaj 30 do 40 pravih udeležnikov, vse drugo so bili židovski trgovci 3. kakovosti, ki so porabili ceno priliko, da so uredili v Budimpešti svoje posle. In ako poročila o pripravah za sprejem v Budimpešti niso pretirana, pričakovati je velikih Škandalov. Ivajti med malo kopico izlet nikov nismo opazili nikogar, ki bi nas mo^el častno zastopati v Budimpešti." Izletniški odbor je pozival, naj se udeležniki oblečejo v narodne obleke. „Narodnou pa sta se oblekla le dva Čevljarja. Eden je imel star dolman in burski klobuk, drugi pa češko čamaro na glavi pa velikansko — kozaško kapo. Seveda, ako so Madjari verjeli, da so taki našemljenci zastopniki poljskega naroda, bodo imeli o Poljakih slabe pojme. * Mati županja na letovišče. Mestece Buk na Poznanjskem ima 4000 prebivalcev. Pred kratkim je lastnik neke privatne šole prosil mestno občino za malo subvencijo. Mestni zbor je prošnjo odklonil, češ, da nima denarja in da mora mestni denar porabljati za važnejše zadeve. Kake zadeve smatrajo mestni očetje za važnejše, se spozna iz tega, da so materi županji dovolili 300 mark podpore, da gre — na letovišče. * Prodana ločite«. Dekla Katarina Bosnyak v Budimpešti jc ukradla svojemu gospodarju troje bankovcev po 1000 K in ubežala. Kmalu potem jo je policija aretirala, a o ukradenem denarju ni bilo pri njej ne duha ne sluba. Sodišče jo je vkljub temu obsodilo, a v drugi instanci je bila oproščena. Te dni pa je dobila budimpeštanska policija pismo od Katarine Bosnvak, v katerem priznava, da je ona izmaknila denar, in sicer samo radi tega, da bi postiljona Karola Hauser-ja, katerega je goreče ljubila, kupila od njegove žene, kajti soproga postiljonova je bila le pod tem pogo- jem pripravljena ločiti se od moža. Po prejemu denarja pa ni hotel niti po-stiljon nič vedeti o ženitvi, niti njegova soproga o ločitvi, ampak sta si s to, na tako lahek način pridobljeno svoto prav imenitno zabavala. Ko je nesrečna deklica zapazila, da sta jo oba ogoljufala, naznanila je vso stvar policiji, ki je pri omenjenih zakoncih že odredila hišno preiskavo; ta bo pokazala, so li izpovedbe dekličine resnične. | Gpomin samomorilcem. Neki avstralski č*s >pis je pnnesel času primeren poziv t'stim, ki se nameravajo sami končati življenje. V mestu Boordu je bil edini veliki vodnjak vsled suše dalje Časi suh. Ko je prišel potem dež t^r ae je nabralo v njem dovolj vode, ut>pil se je v vodnjaku neki vpokojeni učitelj. Vsled tega piše omenjeni list, naj bi samomorilci vendar ponvah li, da Avstralija nima toliko pitie vode, da bi se ljudje v njej utapljali. Ako bodo v bodoče koga dobili v vodnjaku, ga je treba naglo izvleči, oživeti ter ga sedem let zapreti kot najhujšega Škodljivca dežele »Ljuije, ki si hočejo končati življenje, naj gredo v morje ali se pa naj vležejo na železnično prog)«. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 25. avgusta. Večina deželnih zborov se sklica sredi meseca septembra. Budimpešta 24. avgusta Danes sprejme C33ar poljedelskega ministra Daranvja v avdijenci. To je zadnji vseh k cesarju poklicanih politikov. Sodi se, da sestavi najbrž D iranyi novo mi n istr st v o Budimpnšta 25. ^vgusa. Celo mesto je pod ufrisom strahovite katastrofe, ki se je primerila včeraj zvečer pri požaru G jldbergovega bazarja „Pri mestu Parizu*4. Cesar si je dal se sinoči poročati o tej nesreči, danes pa je že ob petih zjutraj znova zahteval poročila in se je dopoldne peljal v bolnico sv. R)ka, kamor so bili preneseni ponesrečenci, kjer je z vsakim ranjencem govoril in jim obljubil pomoč. Tudi danes se še ne ve, koliko oseb je zgorelo, a sodi se, da jih utegne biti kacih devetdeset Da je katastrofa zadobila tako strahovit obseg, tega je kriva lahkomiselna ali brezvestna sko-post pri zgradbi, a čuje se tudi, da je mnogo krivo gasilstvo, ki absolutno ni bilo kos svoji težki nalogi pri tem požaru. Šele proti 11. uri zvečer se je posrečilo lokalizirati požar na Goldbergovo hišo škoda znaša štiri milijone kron, zavarovalnina pa 2,800 000 kron Budimpešta 22. avg Sele danes je bilo mogoče priti v ostanke pogorele Goldbergove hiše, do sedaj se ve le za tista mrtve in ranjene, ki so ponesrečili, ko so iz tretjega in iz Četrtega nadstropja skočili na rešilna plahte, ki so jih razprostrli gasilci — tako daleč od gorečega poslopja, da je večina vseh ljudi, ki so se npali skočiti na to plahto ponesrečila. Primerili so se strahoviti prizori. Ker so bile stopnice lesene in iz nadstropij, nihče ni mogel iz hiše. Vpitje in klicanje na pomoč, je bilo grozno. Neka v otroški postelji ležeča žena je svoje dete vrgla na rešilno plahto sama pa se ni upala nanjo skočiti. Otrok je bil rešen, žena pa je zgorela. Dve sestri sta držeč se za roke poskusili skočiti na rešilno plahto. Ena se je zadela ob balkon in se ubila. Nekateri, ki so se rešili, vsled strahu ne morejo več govoriti, neka žena pa je zblaznela. Policaji so opetovano poskusili priti v gorečo hišo, a lesene stopnice so bile v plamenu, vročina in dim pa tolika, da niso mogli naprej. Za Goldbergove uslužbence bodo skrbeli trgovci. Carigrad 25 avgusta. Vlada razširja vsakovrstnih vesti o dogodkih v Macedoniji, a večina izmed njih je zasukana tako, kakor kaže vladi Zlasti se popisujejo macedonski ustaši kot krvoločni morilci in požigalci. Poroča se pa tudi, da so se poja- vile ustaška čete tuđi na vzhodni strani blizu Črnega morja Atene 25. avgusta. Grški konzul v Prilepu javlja, da je večji del mesta v rokah vstašev, ki so neki ubili že celo vrsto Turkov in Grkov. Turško vojaštvo, ki je hotelo vstaše pregnati, je bilo poraženo in se je moralo umakniti. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Gradu! kurzi dunaj. borze 25. avgusta 1903. {Haložbeni papirji. icaieva renta . . . $-2* o srebrna renta . . . 1% avstr. kronska renta . 4*/0 „ zlata f c/o ogrska kronska „ 4°/0 „ zlata M . i% posojilo dežele Kranjske IV//« posojilo mesta Spljeta at/ oi Zadra *Vi°/o bos.-herc. Zel. pos.^902 4% Ceska dež. banka k. o. a*/. S. o. Denar 100 — £985 10C-2B 12« 90! 97 3a| 11945 99-75! IGO—I 100* 101'—I 99 60 99 60 101 — Bl*go 10020 100 05 10045 12110 97 55 119 65 10075 101 90 99 75 99 7. 10170 4V,°/0 zast. pis.gal. d. hip. b. iV«°/o pest- kom. k. o. z 10°/0 pr.....I 1C 5 75 106 75 a*/«°/o zast. pis. Innerst. hr. i 101— 102 — 4'/.*/o » ogr. centr. deželne hranilnice . 100*30 101*— iVtVo zast- Pis« °&r- SP- D- 100— 100-30 &i*U obI* °Sr' lokalne železnice d. dr. . . . 100— 101*— »-V/o » čeSke ind. banke 100*— 101 — 40/0pricr.Trst-Porečlok.žei. j 98 50 *•/. „ dolenjskih železnic 99*^0 99 75 8% „ juž. žel. kup. Vi Vi 303 25 305 25 **/«*/« av. po8. za žel. p. o. 100 — 101 60 Srečke. C Srečke od ieta 1864 ... 170— 179 — „ „ 18607, . • 183- 184 50 M „ 1864 . . . 246 — 250 — tizake...... 155 25 157 25 zemlj. kred. L emisije 287 — 292 — „ H. „ 278 - 282 — ogrske hip. banke . 260 — 266 — „ srbske a trs- 100 — 86 25 88 25 „ torSke ... 11675 11775 Sasilika srečke . . 18 80 1980 kreditne » ... 437— 441 — inomoSke x . . . 83— 87*— Srakovske „ ... 80- 83 50 ljubljanske „ . . . 72— 7550 Avstr. rud. križa a ... 54— 55 — OgT. „ m » • ZfibO 2750 Rndolfbve « ... 68 — 72 — SalcburSke m . . , 78 — 82 — Dunajske kom. , . . 470— 476 — Delnic? »g Južne železnice-] • . . 7750 7850 Državne železnice .... 648 25 649 25 Avstro-ogrske bančne del. 1580— 1590 — Avstr. kreditne banke . . 64150 642*50 Dgrake » , . 707— 708 — živnostenske R . . 2*51— 2*32"— PremogokopvMostu (Brux) i; 632 — | 638 — AJpinske montan .... 352*50 383*60 Praske želez, ind. dr. . . 1605— 1610 — &ima-Muianyi..... 440— 441*— Trboveljske prem. družbe . 1 379-— 380-— Avstr. orožne tovr. družbe S50*— 354'— CcSke sladkorne družbe . 150— 152 — Valnt« C. šcr. cekin......j| 1133 1137 20 franki.......j 19*06 19*09 20 marke.......l 23*46 23 54 Sovereigns ...«..] 2393 24 — Marke ........ 11727 11745 Laški bankovci..... | 9515 95*35 ■atnbJji........ 253 25 251 25 Dolarji........j 4'84| —— Žitne cene v Budimpešti. dne i 5. avgusta 1903. i sulica sa oktober . . za 50 kg n april 1904 . „ 50 „ 8£ „ oktober „ 60 „ &xr*aa*a „ maj 1904 . „ 50 „ Dfeea h oktober. . , 60 *. Efektiv. Vzdržno. 735 7*66 617 5*26 5*50 Meteorologično poročilo. Vi&ma nad morjem 306*3. Srednji oračni tlak 786-0 mm. *3 a & > < Cas opazovanja Stanje barometra V rnml §.> | g &s Ve*ro vi Nebc 24. 25. 9. z v. 7. zj. 2. pop. 736 0 736 4 7277 18 3 147 277 si. jug si svzbod si. jjzah. jasne jasno del. jasno Srednja včerajšnja temperatura 21*1°, cormaJe: 17*9°. Mokrina v 24 urab: 0 0 mm. Neutolažljivim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nas predragi sin, oziroma brat, gospod Leopold Vehovar Cm lir. notar danes ob -y412. aro opoludne, po kratki muCni bolezni, v 43. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega ranjcega bode v sredo, dne 26. avgusta, ob 5. uri popoludne iz hi&e žalosti na domače pokopališče. (2183) Predragega ranjcega priporočamo v blagi spomin in molitev. Cerknica 24. avgusta 1903. Ivan in Ivana Vehovar, stari ši. Josip, Miroslav, Miloš, bratje. Minka, sestra. Angeljnovo milo Jtfarzeljsko (belo) milo. iW2_m * Z''hib a o sta najbolj koristni štediini mil? za hišno rabo! — 1 -- Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah. Tovarna mila Pavel Seeman Ljubljana. Dobri zidarji se sprejmejo takoj v delo. Vprs&a na) ne v pisarni F. Su> paneič-a, Rimska cesta štev. 20, ali pa pri stavbi mestne hranilnice v Prešernovih ulicah. 21H2 1 Obleke, koce, stare vojaške PPVllP z dobrirni podplati ca debelo UUIIJu tudi proti šestmesečnemu plačilnemu odlogu pri Si« l^msailumriser «f? »in, Dunaj XX/1, tovarna Pressburg. 10 Učenec D tre? iicb^n?t že I. in 14. septembra 1903. I.hi^ii dobitlti IrAiikov lOO.OOO, ;,i.. uri 4i* m zjutraj, ub 11. ari 6 m dopoiadne, ob 6. ari 10 m in ob 9- uri 65 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih. <1719 Dober, zanesljiv krojaški pomočnik Naroda« se sprejme takoj. Naslov pove upravništvo »Slov. (2171 2) Trgovina i manufakturnim ali mešanim blagem se vz^rze v najem ad kapi Ponudbe se prosijo pod št. 5000 poste re&tante Ljubj^na. (2176-1) Janeza Jrdine Zbranih spisov je pravkar (jjr/a prva f^njiga; Ijazarji in Iliri. Presanimiva epizoda g Jujfno-Slovans^e jgrodovine. Jfnjigra, va^na ya vsakega jor-vednega ^lovenca. Cena po posti Jf 3'20. Založil L.$cbujsntner v Ljubljani, 162j Učenec se sprejme za &peccrijs\o trg. strofe pri (2180^- fxi\. Stacul-u v Ejubljani. Pojasnila v Iriruvini. Ema Bai K3 a I. mestna "to^Tolcs stanuje sedaj 2179-1 Hrenove ulice št. 17. Pisarja ki je že nekaj let v notarslii pisirnr služboval, sprejmem takoj. Anton Komotar c. kr. notar na Vrhniki. 2160-3 •1» »1» ■ dtfita Dl- Ivan Jenki ne ordinuje m do 2. septembra t. I, O c l j t? 111 f 11 o i finega namiznega surovega masla se tem potom obvešča o,1 da bode novoustanovljena Mlekarska zadruga v Radomlju" jela poslovati z dnem 1. septembra t. I. ter bode oddajala vsak dan nad 30 kg surovega masla v kosih po 1, V* kk po mogoče najnižjih cenah. (2148 Cenjena naroella se takof vsprejenia|o« Stern gnojenje i Moka iz Tomaževe žlindre »Znamka zvezda" je rajbolji in najceneji gnoj iz fosforove kisline za strnino, deteljisča muljavo, za sadež in olive, travnike, pašnike, zelenjadne vrte, sado-nosnike, hmeljnike in vinograde. Moka iz Tomaževe žlindre „Znamka zvezda" učinkuje ravno tako hitro in gotovo kakor superfosfat, prekaša pa ga po svojem trpežnem učinku kakor tudi po svoji veliki množini apna in magnezije. Moka iz Tomaževe žlindre „Znamka zvezda" se prodaja pod jamstvom, da osebuie fosforovo kislino, razstopljivost citronske kisline in fine moke ter jo preprodajalci oddajajo točno po proizvajalnih cenah. Moka iz Tomaževe žlindre „Znamka zvezda" se dobi vedno le v vrečah z zaznamovano sestojno visino, s plombo in zgoraj omenjeno varstveno znamko Tovarna za Tomažev fosfat (žlindro) družba z omejeno zavezo. ===== BERLIN W. == fiMF" Opozarjamo posebno na to, da razpošiljamo vedno brez vsake zamudo ! (2139—"3» Izvleček iz razglasa. Glasom odredbe oddelek 13, štev. 1651, z dne 1. avgusta t namerava c. in kr. državno vojno ministrstvo m silili ii iFtei za c. in kr. vojsko nabaviti potom splošne konkurence Glede podrobnejših pogojev se opozarja na polnobesedno ozna nilo, ki je bilo objavljeno v štev. 191, z dne 20. avgusta 190^ našega lista (2142-2) D£: Brnst Maver zdravnik-specijalist za ženske bolezni in porodništvo, bivši operater na graški kliniki naznanja (214B—2) da se je nastanil v Ljubljani Resljeva cesta št. 3 ter ordinira vsak dan od 2.—4. ure popoludne. 1 W Za mestne uboge je brezplačna ordinacija v ponedeljek, ^sredo in petek od 4. do 5. ure popoludne v Mestnem domu"*. WBSBB ff LJUBLJANSKA KREDITNA v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2. BANKA Akcijski kapital K I.OOO.OOO-— Hapujr In prodnjn vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Zamenjava in ekskomptuje Daje predujme na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in SSarveci-ciJe srečke ;pxoti vnovčuje zapale kupone. k-orznl izjubL Vinkuluje in devin kulu je vojaške ženit ninske kavcije. E«koni|it in liikfanno menic TtjQ (kJT Bonn« naroella "Tfc-fl Podružnica v SPLJEjTU. v tekočem račuau ali na v.^žne knjižico proti ugodnim obrestim. Vlože. > denar obrestuje od dne vloge do i ne vzdiga. (2976- lil) Promet s čeki in nakaznicami. Isdajatelj io o-igotoru stedc^k: Dr. ltau T»».ii. Laitnina in tiak .Narodne tiskarne**