91. štev. V fetrfafc 15. april« F; plačana v g k ovini. IH. leto. Itija v Ljubljani I* po pošti; Url* tet* ... K M*'~ ptf lete tetri leti mi we*»f •e- #•- *- M inozemstvo: tele id* ... i m ye) lete Mrl lete W aesec m- lt- m- la Ameriko: eeloletno ... * tlol.irj* Četno ... 8 dolarji Uetno. . . 1 (Mar. Ved airotDflri aaj sošlljaj* p* nakaznici. «e ureZanajo p* ene« prastara la sicer 1 mm Visok te; 96 mm tpok prostor za eakrat 1 K H via., st večkrat popasi Uredništvo je v Ljubljani, i :*:.&čkanaka ulica štev. 6/1. Teletcn štev. 36« — Upravništvo Je tu Marijinem trgu ~ štev. I. Telefon štev. 44. Izhaja vsak dan zjutraj, Posamezna številke velja 1 krono. Vprašanjem glede inaeratov i. dr. se naj priloži sa odgovor dopisnica ali mamka. — Dopisi naj se irankirajo. — - Rokopisi se ne vralajo. " Beograd, 14. aprila. (Izvirno poročilo). Kakor poročajo beograjski listi, se je regentova bolezen v zadnjih dneh obrnil« precej ne bol^e, tako, da se bo v najkrajšem času zopet lahko popolnoma posvetil državnemu poslu. Prva nalog« mu bo, d« predseduje kronskem® svetu, ki bo končnoveljavno odiofitt o reškern Vprašanju. Včerajšnji ministrski svet Namreč ni zavzel nlkakcga stališča, marveč je imel samo Informativen značaj. Minister Spalajkovič hi dele-legat Radovič sta poročate o današnjem stanju Jadranskega vprašanj«. Vlada se trudi, da M dosegla soglasje vseh strank ca enoten nastop. Samoumevno so-se vsi parlamentarni klubi Izjavili za ta predlog. V zad-času pa se pojavljajo vedno Fred odločilnim kronskim svetom. težje suumk, da ta vladna stremljenja niso iskrena, imajo samo na- 1 men zakrit javnosti prave vladne načrte. Zopet se Je oživila sumnja, da te Pasič že sklenil svojo kupčijo z Nftttjem in da sedaj samo gleda, kako bi vlado kljub slovensko-hrvat-skeimi odporu pridobil, da bi potrdite kompromis. To bojazen še bolj potrjuje prizadevanje vlade, da bi prišlo reško vprašanje čhnprej na dnevni red sam-remske konferenca, čeprav Je skoraj gotovo, da Trambič ta čas še ne bo ozdravel in torej ne bi mogel prisostvovati odločitvi. Tako v parlamentarnih krogih kakor sploh v ceH Javnosti pričaka- e zato z nestrpno nervoznostjo skega svete ta njega odločitve. Stavka občinskih nameščencev v Trstu — končana. Trte, 14. apnu.. (Izvirno pojo-»o). Stavka magistralnih uslužbencev in nameščence* vseh kategorij & včeraj končate. Vsi uslužbenci so nastopil! svoj« službe. Med vlado Is zastopniki »Zveze občinskih nameščencev Je dosežen ?pnrarum v glavnih točkah. Vlada se je dolge te trdovratno branila dovoliti izboljša-Uje plač, kajti v proračun za I. 1920. Je I« treba dovoliti 13 milijonov ttr priboljška za oteče. Stavba je trajate enajst dni. Razmere so le postale v Trstu skrajno opasne la neznosne. Javn* varnost jr bita zete ogrožena. KAJ JE 8 ČRNO OORO? LDU Praga, 13. aprila. Tukajšnje jugoslovensko poslaništvo kategorično demontira vesi, da mirovna konferenca odobrava ljudsko glasovanje v črni gori. UDU Berlin, 13. aprila, b Loc-doua javljajo, da je vodja liberalne stranke Maclean v poslanski zbornici prosil vlado, da bi delata na to, da »e zavaruje pravo samoodločbe črnogorskega naroda. V hnenu vlade te odgovoril državni tajnik za zunanje stvari, da se bo mirovna konferenca pečal« s črnogorskim vprašanjem. , pasiCevo stanje nevarno, LDU Beograd, 13. aprila. »Tribu na« pHte o Pa$Čevi bolezni, la je PaSič hudo bolan, da pa upajo, da bo ozdravel. regentova bolezen. LDU Beograd, 1?. aprila. Regent nekaj dni boleh« 2« angine. Uši v postelji, vendar njegovo stanje n! nevarno. ZA OBNOVO SREDNJE EVROPE. LDU Berlin, 14. aprila. »Vossi-sche Zeitung* javite iz Pariza: Se ta mesec se sestane konferenca zastopnikov Zedinjenih držav, Anglije, Naši delavci odhajajo Vse drugače smo sl predstavljali novo domovino. Da lih bo majka Jugoslavija zopet k sebi priklicala vse razt rešene — širom sveta, tudi one onstran morja iz podzemeljskih rovov. Danes doživljamo nekaj dru gega. Naši delavci odhajajo, odhajalo daleč proč od domovine, ki le komaj postala svobodna. K nam pa prihajalo tulci iz onih držav, kler so živ-liepske razmere, še mnogo slabše kakor pri nas. predvsem Iz Nemške Avstrije. Naši delavci odhajalo. Iz Roba samega lih je odšlo 60. Razen tega so odšli tudi Iz Loškega Potoka te Ca-bra. Sedaj se pripravlja na odhod drug« ekspedicija iz Turjaka. Golega. Mokrca itd., ki te zaposlena pri turjaški grajščmi. Neki trgovec, po imenu Rab, lih išče za dela v ar-gonskih goy.doyih na Francoskem. Predvsem pridne, močne delavce, ki so vajeni težkega gozdnega dela. kakršpi so na Turjaku, Želi omenjeni zastopnik Francije in lim ponuja — kakor uam delavci zatrjujejo — 13 frankov na dan, kar znaša v naši valuti okrog 160 kron, poleg tega prosto vožnlo in hrano. Nam se zdi ta ponudba pretirana in svarimo delavce, nat bodo oprezni. Skoro nemogoči Veleverižniki z moko izpuščeni Prošnje za pomiloščenje! i Francije, Italije, Svioe, Nizozemske, ; se nam zdijo taki pogoli. ker bi bili v , Švedske In Norveške, ki bo tem slučaju argonskl gozdovi gotovo Državno pravdteištvo te ustavilo Bazensko postopanje zaradi goljufije proti uradnikom žitnega zavoda« ve-leverlfnikoni Vitim Mejača, Pavla Erzkiu hi Ivanu Vrečku. Do ustav-Qente preiskave Je prišlo na podlagi Izjave vodstva »Žitnega zavoda«, de zavod vsled manipulacije Imenovanih treh uradnikov ni trpel škode. Mejač, Erzln in Vreček »o MU zato tepuSčenl iz preiskovalnega zapora. Kake kavcije Jta seveda ni bilo tre-te polagati. 8amoumevnc< oetane pbsodba verlžnlškeg« urade n« denarno in zaporno kazen kljub od- ločbi di Javnega »ravdnlštv« veljav-na. Vsaj za sedaj le, kaj pa bo pozneje, se še ne v« ta Je odvisno od — milosti mogočnikov SLS. Obsojen; veleverilniki so namreč vložili »a centralno vlado v Beogradu prošnjo za — pomHoščente, to je za odpust denarce in zaporne kazni. Prošnja do danes še ni rešen« tur Je spravite klerikalno ministrstvo gotovo v precejšnjo zagato, ker verujemo, da Hm te težke nastopiti proti svojim pristašem. Vendar pa upamo, da bo zmagate v njih čut sa javno moralo in da bodo pustili pravici prosto pot. PRED PLEBISCITOM NA KOROŠKEM. LDU Dunaj, 13. aprila. »Tele graph« poroča: Oblasti v Celovcu so dobile Iz Pariza vest, da odpotuje komisija za nadziranje glasovanja dne 24. sprite te Parts« sa Koroško. VOLITEV ŽUPANA V ZAGREBU. Zagreb. 14. amila. (Izvirno poročilo.) Za petek Je sklicana Izredna sela mestnega sveta. Na dnevnem redu le volitev župana. FoMteJ Je sslo n$laseo, in se še ne da presoditi, kdo bo tevolien za mestnega poglavarja. igi'MV~-r-a^‘MTrnrwrnMi ^iMrmrrTriiri rn Danske proučevala vprašanje sodelovanja pil vzpostavitvi Osrednje Evrope. Že preplavljeni z nemškimi, nemško avstrijskimi in Halitansklml delavci. Ali pa so pridni slovenski delavci, kakršni so v naših gozdovih, kamor še ni prodrla delamržnoet, posta!! svetovno znani? LITVANSKI POGOJI ZA MIR Z RUSIJO. LDU Pariz,. 14. aprila. Litvanski minister za zunanje posle Je Člče-rinu brzojavno sporočil, da je Pripravljen skleniti z Rusijo mir, a ko sovjetska vlada prizna neodvisnost Litve, ki bi obsegala štiri bivše ru- ________________ _ - ske gubernije, Vilno, Kovno, Qrqjj- j skega poloma ki zviša produkcijo. *°i!!LS?fY,a,ki to k*,*r« števno mesto Peirogralskl listi so poročati le Nat bo temu tako ali tako. mi apeliramo na naše delavce, da ne zapuščajo svoie domovine. Na drugi strani pa se obračamo na našo vlado, ki tako malo skrbi za naše delavstvo in mu naravnost onemogoča človeško živlienle v domovini. Pri težkem de • lu imalo n. pr. turjaški gozdni delavci, uslužbenl pri grof Auersbergo-vem veleposestvu, ki se sedal nahaja pod sekvestrom, dnevno povprečno 15 kron. brez eventualnih drugih’ gebdnosti. Narodno-sociialna zveza je že 20. marca vložila spomenico z zahtevami po zvišanju mezde za omenleno delavstvo, toda poverjeništvo za agrarno reformo še do danes ni rešilo tega važnega vprašnnjg. Ni čuda potem, če se delavci, ki s 15 kronami pri sedanli draginji ne morejo izhajati, priglašaio k ekspediciji, namenjeni v Francijo. Zgodovina nam dokazuje, da st grofje Auerspergi svojih prostranih' gozdov In zcmllišč niso z delom prislužili. Na tej zemlji, ki te bila v davnem času last naših kmetov, danes ni življenja sa slovenskega proletarca. Nemec Auersperg, ki še Še vedno nahaja v svott graJSČini z vsem kom-fortom Iz preteklosti, pač ne bo točil solz za slovenskimi delavci. In vlada? Kakor nleno dosedanje delovanje kal«, tudi ne. Saj lahko pokličejo nemško-avstriiske delavce, če bo treba. Naši delavci pa naj le odhajalo v tujino, tj« v »rgooske gozdove ... ti Armada za delo vRusfli Sovjetska vlada se trudi n« vse mogoče načine, da se reši gospodar- bl bil« Vilna, POSVETOVANJE ZA NOVO VLADO. LDU Beograd, 13. april*. »Balkan« piše pod naslovom Nova vlada« : Protič ta Draškovlč pretresata vprašanje o novi koncentracijski vladi. Protič ie pokazal pripravljenost, da bi se omogočite taka vlada. Pa tudi na drugi strani se opaža ista tendenca. Javiti moramo gotovo vest. da so demokrati pripravljen!, da bi bil predsednik nove vlade dr. Vesnlč in da se ministrstvo za notranje stvari odstopi demokratski za-jednlci. V tel smeri se sporazum bil fa končni rešitvi. Peirograjskl------------- novembra lanskega leta, da se bodo popisali vsi dslazmožnl državljani In da se bo uvedlo obligatorno delo. Obenem s tem popisovanjem je pa vlada ukrenila vse potrebno z« odpoklic strokovno izobraženih delavcev e fronte, zlasti železničarjev. Tl odpoklicani delavci sc ostati vojaško podrejeni ta biti kaznovani kakor dezerterji, č« so zapustiti delo. Veliko dela pa, ki j« Mk> potrebno za obnovitev Industrijske produkcije ta prometnfli zvez, Je bfla ustanovitev armad za delo. DosedaJ so v Rusiji urejene štiri take armade ta sicer: ukrajinska, ki Je določena za ozemlje ob Doncu, sibirska, rezerva« ta pa petrograF •ka. Pet rog rajska armada jc bila ustanovljena s Ljenlnovlm dekretom 11. februarja 1.1. Ona Ima krog 100.000 ljudi, med temi 25.000 izrazitih komunistov, in stoji pod zapo-vedništvom Ztaovjeva. Podvržen« je najstrožji vojaški disciplini. Naloga, ki ji Jo Je določil sata LJenfn obstoji v teh-le desetih točkah: 1. kopanje šoto; 2. dobava lesa; 3. preskrba kuriva za petrograj-ske tovarne ta železnice; 4. organizacija prevoza težkih snovi no cestah, predvsem s konjsko pripregof 8. obdelava zemlje, ki Je ugodna za zelenjavo; 6. organizacija v velikem obsegu za saditev krompirja: 7. poprava železniškega voznega mate-riJata v najkrajšem času; S. razkladanje iz vagonov, ki vozijo v Petrograd živež ta kurivo; 9. popravi poljedelskih strojev ta pomoč avg pri Domače pridige Sitarjeve Jere« Šesta pridioa. Sitar te posodil znancu dežnik. »Pa! To it že tretji dežnik Izza borič* la šel!« »Kaj p« naj M bil skuti?« »Kaj neki drugega, pc dežju bt ga bti pust}! Iti domov, kajpak. Cisto uverjen« sem, da ni ki Ljudje, ki nimajo srca za svoje obroke, bi nikakor n« smeli biti očetje.« »A že veni, zakaj si posodil dežnik. O. dobro vem, prav dobro vem. Jutri sem bila namenjena k ljubi materi, na čaj — in ti si to vedel, pa sl namenoma Izposodil dežnik. Kad boš! Le nlkarl mi ne govori; ne vidiš rad, da grem tja, ter sc poslužiš vsakega grdega sredstva, da mr oviraš pri tem. AH samo nikari ne miril. Mo na tem Človeku prav ničVkar bTse moglo <** mt Sitar. Nak, gospodine, tn tudi če bi Hlo pokvariti. Prehladil bi se, to seveda. Ta Pa že kakor iz škafa, še tem rajši pojdem. Slak, n* ni bil videti eden tiste vrste, ki bi se prehladil! meram fUakaria. Kje pa misliš, da naj Jemljem Povrh vsega pa bi bilo bolje, da bi se navlekel prehlada kakor da bi btt vzel naš dežnik. AH »Miš, kako dežuje, Sitar? Pravim, ali siišiš, denar? Presneto visokoletečih misli si se ufl1 lezel tam pri tistem tvojem društvu! FijakarJ*. kaj pa še! Veljal bi me najmanj dve kroni tja hrko Ude? AH ga slišiš, kako udarja ob šipe?. «*ve kroni! In še dve, ker je treha it? nazaj. Ko PpW no, niene Se še ne boi pr« »?x5" tek! Plohl vendar ne moreš »pati! Ali rf8’ °\ te*>«k, da ga slišiš. Veš, lije kakor iz škafa; mislim, d« bo oeHh Sest tednov lilo. In ves ta čas se človek »e bo mogel ganiti hiše! Pa; Nikari me ne imej z* trapo, Siiar. nikari me ne Žan. On bo vrnil dežniki člo- tako. I® ravno radi tega sl posodi! dežnik. Kajpada! »In kakšna bo lete moja oblek«, ko bom tavala po takem dežju okolt. Plašč ta klobuk bosta popolnoma pokvarjena.« »Potem ml Jih ni treba nositi?« »Kaj še! Sitar, pa Jih bom nosite. Ne boš, gospodRne, veš, Jaz ne grem od doma kakor kak« cafuta, tebi ali komurkoli v zabavo. Sam Bog ve, da ni mnogokrat, da stopim čez prag; res da, kakor bi bila prava pravcata sužnja. Ampak kadar grem od doma, Sitar, hočem iti kot gospa. Oj, te dež - še šipe nam bo pobil! »Au! 8 strahom pričakujem Jutrišnjega dne! Kako naj grem k materi, tl prav gotovo ne morem povedati. Ampak grem, najsi umrjeta. Nak, t vek bi mislil, da »i Sete včeraj na svat prižel Kakor da bi bil le kdaj Kdo vrnil dežnik! Na — zanjo; Jaz le ne morem, ta prepričam sem, da ti tudi ne bol tako delal kakor zdaj, meta! proč Imetje, pripravljal svoje otroke n* beraško palico — ce kupuješ dežnike!« »Ali slišiš, kjjko dežuje, Sitar? AU slišiš, pravim? P*a kaj za lo — Jutri grem k materi; hočem ttl, In kar Je M več, celo pot pojdem peš — to pa veš, da mt spravi v grob. Nikar nti pove ___________________________ Cljo seveda! Rada bi vedeta, kdo naj plača ! Sitar, oežnika si ne izposodim. Bog ns zadeni! in ti tudi ne sineš kupiti nobenega. Sitar, poslušaj me, kaj ti povem: ako mi prineseš kakšen nov dežnik domov, g« vržem na ulico. Imeti Krčem svoj 'dežnik, n.!! pa sploh nobenega.-; »Ha! In šele minuli teden sem dak narediti novo cevko pri tem dežniku. Veš, ako bi takrat vedete kar danes vem, bi zaradi mene lahko tudi brez nje ostal. Nove cevke plačevati, da t? K« slišiš? Vedno hujle Uje! Kakor te škafa! • itd, da sem trapasta, tl sl, ki sl cel trap. Dobro j se tl drugi ljudje smejejo. O, tebi je res lahko m to šest tednov, celih Sest tednov; p* nobe- veš. da ookeli ne morem nositi. Ver ns ne bom i »ovoriti inhVn v a en« Rni itak nimaš nobene vega dežnika pri biši!« »Rada M vedete, kako naj gredo Jutri otrod v Šolo. V takem vremenu že as »mejo, toHko Je gotovo. Nak, ostanejo saj doma ta se me ne nauče — tl dragci — rajši, baker da bi šli ta se premočili. Kedar pa zrastejo, bi rada vedete, komu naj bodo hvaležni, da nič se znajo - komu neki drugem® bot svojem« odst«? veš, da ookelj ne morem nositi, ker pa ne bom govoriti ~ lahko zaspfš. Šaj itak nimaš noben« Imela dežnika, Js gotovo, da se veled premo- brige sa svojo ubogo potrpežl|vo ženo ta čenja prehladim - vedno le. Pa kaj Je tebi to? otroke. Na dragega ne mlriB, kakor da tepoeo-Prav Bič. Pa Oe ti tudi nič n!, »e utegne vseeno faf dežnike!« zgoditi, da bom morala v posteljo, ta prav go- »Mofld, ha! bal »e nazIvDaJo gospodari« tovo bom morate — In zdravnik bo postal prav ; stvarstva! — Lepi gospodarji to, ko niti ta lep račun. Upam, da ga bo; Ja« te bom že na-, dežnik ne morejo skrbeti!« ■na I« enkrat izposojat! dežnik. NI tnaio se na. »Dobro vem, oz:cfJonatai Blok proti sfa-rcradikalcem. sedaj skupno s klerikalnim »Jugoslovan ritim« ta Ironser-vativnlm »Narodnim« klubom, na drugi strani pa da se bodo Ugiral! staro radikalci z Kberalnlmf strankami ta skupnam! Iz Hrvatske Bosne, Slovenije 'itd. Grupiranje strank Je od vsega začetka zavrelo neko frCHečtfU dBflfo. Takr Ha m že S. marca u*iba z vso resnostjo, ali caj bi »e or*- kon-cira rm njegov račun kaj vzame ta ruši veliko delo narodnega Jedtastva.« Socialistični minister Korač 'de« mlsjonlra, ker so njegove preveč ra* flkatae naredbe glede agrarne reforme naletele na vsestranski odpofc .Ministrski svet uredi no*7 ",0če 觻 novnlštvn. (DaMe prmji Dnevne vesti. — t Or. Henrik Sehreiner. Včeraj je umrl po dolgi, mučni bolezni dr. Henrik Sehreiner, ravnatelj moškega učiteljišča v Mariboru. Pokojnik je bil eden najboljših slovenskih pedagogov, mnogoletni delavni predsednik Šolske Matice in zelo plodovit šolski pisatelj. Bil je preko 40 let ravnatelj na mariborskem učiteljšču, kjer je vstrajal samo radi tega, ker je vedel, da bi na njegovo mesto prišel takoj Nemec, kar bi bilo zelo slabe za učiteljski naraščaj na Štajerskem. Ohranimo zaslužnega pokojnika v najhvaležnej-Šem spominu! Pokojnikov pogreb se vrši v petek popoldne. — Ostro Iztirjevanje davkov. Finančni minister je izdal naredbo, da se takoj prične oziroma nadaljuje in konča odmera dohodnine in davka na vojne dobičke v vseh novih pokrajinah in za vsa leta, za katera se ta odmera še ni izvršila. 'Obenem je pozval delegate, naj z ozirom na težki finančni položaj, v katerem se nahaja naša domovina ukrenejo vse, kar je potrebno, da se na najenergičnejši način pospeši vplačilo davkov na vojne 'dobičke in drugih med vojno vpeljanih davkov. Istolako je izda! naredbo, da se odmera drugih (starih) neposrednih diavkov za leto 1919 nemudoma konča, odmera za leto 1920 pa Izvrši v predpisanih rokih. Tudi glede teh davkov je ukazal, naj se znaj-energičnejšo eksekucijo skrbi za vplačilo zapadlih državnih davkov. — Moravškt strahopetni uporniki. Ko je lansko leto spomladi vojaška oblast poživljala vojaške obrezance, mladeniče od 1890—1894. na orožne vaje, je po deželi po nevidnih elementih bila zelo strastna protiagitacija, zlasti, ker so naše čete na Koroškem morale zapustiti položaje vsled pritiska nemškega vojaštva. Letaki nekega četovodje Oblaka« v šentpeterskl vojajšnid v Ljubljani, so zlasti povzročili po mnogih občinah momentani upor. Ti ..Oblakovi« letaki, tiskani v Celovcu, so povzročili tudi v Moravčah in po vsej občini hudo kri. K orožnim vajam obvezani mladeniči so po Moravčah prirejali razne sestanke, kjer so čitali letake. Zaradi pregreška po § 97. srb. kaz. zak. so se morali vsied tega zagovarjali pred ljubljanskim deželnim sodiščem sledeči moravški fantje: Anton Urankar, Valentin Tič, Jože Brvar, Ignac Tomec in Janez Pergar. Obtožnica jih imenuje strahopetnl-ke, ker so se bali iti branit ogroženo domovino. -- Sodišče je po dolgotrajni razpravi vse obtožence oprostilo. -— Čas zdravil — Zverinski čin italijanskega karabinerja. Prejeli smo pismo, v katerem nas prijatelj iz Postojne obvešča o zverinskem činu italijanskega karabinerja. Pismo sc glasi: Prešlo sredo so Italijani delili pičlo aprovzacijo, po katero je prišla tudi Marija Rupnik z malim vozičkom. Vozila je proti tihi dolini — za njo pa je jezdil karabiner. 2e med potjo 'do tihe doline je hotel s svoto živaljo preskočiti Rupnikovo in voziček, ali žena se mu je umaknila. V tihi dolini pa je zopet pridrvel za njo ta poskus podivjanega človeka, da preskoči s svojo živaljo Rupnikovo in voziček. Ie bil za ubogo ženo tragičen. Podrl jo je na tla In tako grozno razmesaril, da je reva že nekaj ur nato v groznih bolečinah' Izdihnila. Žrtev je bila noseča in zapušča 5 nepreskrbljenih otročičev, od katerih ie najstarejši star šele 12 let. — Mislimo, da suho poročilo ne potrebuje prav nobenega komentarja. — Razočaranje upokojencev. Piše sc nam: Citala sem v »Jugoslaviji« z dne 19. marca, da dobimo l. aprila vsi upokojenci brez razlike pc 200 dinarjev, ter za vsakega člana rodbine po 45 dinarjev na mesec kot draginlsko doklado. Ta po-od 1- decembra 1919 dalje. j ako se je pisalo, toda dobil! smo faktično od l. decembra 1919 s amin po 55 dinarjev. Zahtevamo pojasnila, zakaj se nam ni Izplačalo, kakor se je obljubilo. — Sprejemanje srbskih' dinarjev. Na notico v vašem cenjenem listu od 13. aprila f. 1. štev. 89, stran 3, pod naslovom: »Zakaj se ne sprejema srbskih Bančnih' dinarjev?’«, si uso-Jam opozoriti ugledno uredništvo na čl. 11. naredbe ministrstva financ z 'dne 1. februarja 1920 J Br. '2460' 'Uradni ifst od 14. februarja t. L It’. 93). Prisilnega sredstva finančna uprava nima na razpolago; intervenirati more lc obrtno oblastvo, ako ie dotičnik obrtnik, trgovec Itd. Delegat ministrstva fiimc' v I3uBWanf. —i Državna poereitovatalca ta delo. Pri vseh podružnicah »Držav, posrod. za delo« v (Ljubljani, Mariboru In Ptuju) je Iskalo v preteklem tednu od 6. do 11. aprila 1920. dela 248 moških in 78 ženskih delavnih moči. Delodajalci to pa iskaM 127 moških in 95 ženskih delavnih moči. Posredovani se j* izvršilo 149. — Izvanrednl občni zbor »Udru-ženia gledallgklh Igralcev«. Včeraj se je vršil v polni udeležbi občni zbor Udruženja slov. igralcev, tia katerem Je podaj dosedanji predsednik g. A. Danilo svojo ostavko. Volil se je novi odbor. Predsednikom je izvoljen g. Pregare. Novi odbor bo vodil nadataja pogajanja z Intendanco slov. gledališča. — S pošte. Za poštarlco v Ribnici na Pohorju Je imenovana poštna odpravnica Matilda Terenčak Iz Loke pri Zidanem mostu. — Poštar Franc Klasinc v Meži je premeščen v Račje, poštar V. Zablačan v Pod* rožic! pa v Železno Kapljo. — Izor omemba Imena poštnega tirada Sv. Ana na Krembergu. Ime poštnega urada Sv. Ana na Krembergu se izpremeni v Sv. Ano v Slovenskih goricah. — V komis!!! za sprejem rezervnih oficirjev v novo vojsko Je poklican kot zastopnik dobrovoljcev prof. Ludvik Vagaja, podpredsednik društva jugoslovanskih dobrovoljcev v Ljubljani. — V Beogradu kaznovana. France Kalan iz Logatca in Tvan Janša sta bila v Beogradu kaznovana tia tri mesece zapora, ker sta Vitomlru Markoviču odnesla razne avtomobilske sestavne dele. Ljubljana ■=* Ururl Je včeraj zjutraj Anton Cvet, revizor »Zadružne zveze« v Ljubljani Pokojnik je bil velik prijatelj literature ter Je kot dijak pisal za mladinske liste »Vrtec« in »Zvonček«. f^ki njegovi verzi so izšli tudi v »Domu in Svetu«. Pred vojno Je bil uradnik »Posojilnice« v Mariboru ter knjižničar mariborske raiod-ne knjižnice. BU je tudi član Sokola ter se je sploh z vso vnemo udeleževal narodno-kulturnega dela. Cvet ■je bil med vojno »veleizdajalec« ter kot tak interniran neka! Časa v Gradcu. V zaporu se ga }o lotila su-šca, ki ga je sedaj pobrala v starost? 30 let. Pogreb bo danes ob po! 4. url ie mrtvašnice sv. Krištofa. = Društvo državnih uslužbencev v Ljubljani. Javen shod z dnevnim redom: Draginja In naš sedanj položaj, se vrSi dne 16. t. m. ob 8. url zvečer v dvorani hotela Union. Udeležite se ga vsi brez izjeme. k — Sestanek odborov slovenskih ženskih društev. »Splošno slovensko žensko društvo« sklicuje na dan 15. aprila 1.1. ob 3. popoldne na magistratu sestanek odborov vseh ženskih društev brez razlike političnega prepričanja. Dnevni red: 1. Posvetovanje glede udeležbe na jugoslovanskem ženskem kongresu v Zagrebu. dne 6., 7. in 8. maja 1920. 2. Razgovor o ustanovitvi Zveze vseh slovenskih ženskih društev. 3. Slučajnosti. k « Proces dr. M. Rostoharja ca. 1ok.IL UhHf. Dr. Mihailo Rostohar ie dne 2o. aprila lanskega leta vloži! Pri ljubljanskem okrajnem sodišču proti ing. hR Uhlifu tožbo radi žaljenja časti. Vršile so se že tri razprave. Včerajšnja, četrta, pa Je bila zopet preložena, ker niso došli iz Prage spisi o zaslišanju glavne prUe ing. Freywulda in ker je sodnik prejel iz Vratislave brzojavno obvestilo, da čehodovaški poštni kontrolor Hellmann ne more priti vried potnega zadržka. Kontrolor Hellmann ie glavna priča o zaplenitvi velikih denarnih pisetn y ambtilančnetn vozu na glavnem kolodvoru ra časa novemberskega prevrata L 1918. Razprava je preložena na nedoločen čas. = Načrti za zgradbo palače »Trboveljske premogokopne družil®*;. Trboveljska premogokopna družba Je razpisala natečaj za najboljše načrte za zgradbo projektirane palače ob vogalu Aleksandrove ‘n ulice. Izmed £nlh,10 Projektov, je Jury proglasila 7 za upoštevanje vredne t, ^. Priznala pi vo nagrado v rorlo v v Ljub, f*nf- d,'Ufio v zneska d000 \ k stavbenlku In ariiltektu Romanb Treotu v Ljubljani ta tretio v znesku 4000 K g. arhitektu Vladislavu La udi v Sarajevu. Načrti se bodo izpostavili na ogled občinstvu. Družba začne v najkrajšem času z zgradbo svoje palače, v kojl narae-tsyw namestttf svoie nnatte in po« skrbeti za potrebna stanovanja svojemu uradnfStvu, •s* Bivše avstro-ogrske Ure. Po polomu se Je mehanik Josip Kadunc posvetil špekulaciji z avstio-ogrskl-mi »lirami«, katere Je bila izdala 1. 1918. avstrijska armada v zasedeni Benečiji. Od 'trgovke Marije Bergant v Spodnji Šiški je izvabil 764 lir, od realca Doreta Ogrizka pa 200 Mr pod pretvezo, da tih zamenja za »krone«. Ure je Kadunc zamenjal, a denar uporabil zase. Na tiralico državnega pravdništva Je bil Kdiuic sedaj aretiran. = Aretacija. Na starini Je bil aretiran neki Ferdlnad Angloher, trgovski sotrudnik, ko Je ponujal sta-dtaarjem cerkveni prt na prodaj. = Vlom. Neznani vlomilci »o včerai ponoči vlomili skozi glavna vrata v prodajalno »Prvega delavskega konsumnega društva« na Kongresnem trgu št. 3 ter odnesli razno blago v vrednosti 15.000 K. =? Tatvina mleka! Mlekarici Kocijančič Alojziji Iz Vižmarjev Je bilo včeraj dopodne z mlekarskega vozička ukradenih šest litrov mleka v Knafljevi ulici. = Rujav. usnjat etui s šestilom, risalnim peresom I« svinčnikom se ie Izcrubll od Resljeve ceste do Bfenveisovo. Prosi se. da se odda prot) nagradi v upravništvu Jugoslavije«. _ = Brivci! Kdor bi hotel sprejeti brivskega vajenca, naj pošlje pogoje in naslov pod >:Brivski vajenec« na upravo našega lista. k Maribor. Klub mariborskih akademikov je začel z javnimi predavanji. Prvo predavanje se (e vršilo zadnji ponedeljek. Predaval ie dr. Ivan Lah o »Razvoju Slovanstva in slovanske misli. Iz mariborske škofije. Napočil bo kmalu urvi mai in zopet bo na cesti cela tropa kaplanov, ki se bodo morali seliti iz enega dela škofije v drugega. Koliko stane dandanes selitev m koliko bo 5e stala, ako se železnice zonet podražilo, tega najbrž ne ve visoki gospod, ki Izdala dekrete, ker drugače bi premeščanja ne bila tako pogosta. Trebn bi bilo najti kak modus, po katerem bi se selitveni stroški povrnili. Sedal dobiš, ako le do prosiš, kvečicmu eno četrtino stroškov povrnjenih od deželnega knjigovodstva. Res le. da se od 1. oktobra 1919. nakazuje kaplanom dra giniska doklada mesečnih 500 K: a kal hočeš napraviti s tem denarjem, ki ne zaleže niti 25 srebrnih kron?! Zato uai ukrenejo merodajni činltelji, da se bodo odslej povrnili kaplanom vsi selitveni stroški: Amerikanskf darovi, ki so namenjeni za Stalersko in Prekmurje, prt-deio v kratkem v Maribor, od koder se bodo razposlali na svoja mesta. Ruska koča ua Pokoriu sc otvori začetkom maja. Oskrbo prevzame g. Seme. Prostovolinu dražba konj sc vrši 16. t. m. v Mariboru na Tržaški cesti pred Rapocovo gostilno. Prodajalo se bo 106 prvovrstnih, mladih, težkih in lahkih plemenskih kobil in konjev. Ti kouji so iz Mediimurja in so bili namenjeni za izvoz v Cchoslovaško, pa ic vlada izvoz prepovedala Celje. Urad zoper uavllaice cen. verlž-nlke in tihotapec ie obsodil Heleno Veber, dninarico v Zavodni na 50 K globe. 5 dni zapora in zaplembo blaga. ker Je prodajala skledico solate na trgu po 4 K: Urša Zorko, branjevka v Celju, je bila obsojena na 40 K globe. 5 dni zapora in zaplembo blaga, ker ie prodajala salatne glavice po 4 in 5 K komad. — Zdravo bi bilo. ko bi ta urad posegel z železno roko tudi med velike navlja!oe oen, proti katerim je treba biti seveda skrajno previden, ker se znaio z zvijačami izmazati iz zagat. Pa brez milosti, če tudi so gg. verižnih) oziroma Iiavi-lalci cen znanci in prijatelji raznih vi-, šokih gospodov. Poročil sc ie g. inžeuer Bogdan Ferlinc iz Šmarja pri Jelšah z gdč. Marico Brenčičevo, hčerko iz znane narodne rodbine v CeMu. Čestitamo! . r.. T NEMŠKO ROPANJE PO KOROŠKEM MESECA MAJA IN VPRAŠANJE ODŠKODNINE. Našim junakom se imamo zahvaliti, da so nas rešili lani nemškega roostva. Begunci so se vrnili v oropane, izpraznjene domove . Pri pozaianiih z Nemci se je obetalo, da dobimo do zadniega vinarja izplačeno vso škodo. Cele mesece Je hodila okrog posebna komisija za cenitev škode. Obljubljalo se Je — In prt obttabah Je ostalo I Se danre nimamo vinarja l Ljudstvo, ta sicer najboll zavedno ljudstvo — kajti ravno taki so bili oropani — Je ogorčeno, da se vlada ne zmeni za povrnitev škode. Ni čuda. da se te zbralo nad 100 do Nemcih oropanih Slovencev iz Pliberka ta okolice dne 6 aprila t. 1. v Narodnem domu y Pliberku v znak protesta, da se izpla-čenle odškodnine neutemeljeno zavlačuje In da se namerava od dognane škode črtati 25%. Ali vlada ne ve, da je draginja od dneva cenitve več Jkot za 50% poskočila? Vprašamo vlado, ali igra svota odškodnine v proračunu take države kot le jugoslovanska res tako veliko vlogo? Ne bodite malenkostni, ker nam to lahko na Koroškem škoduje! Prosimo posebno naše poslance, da vzamejo celo zadevo krepko v roke. ČUDNI POIAVI. Kakšni elementi prihajajo zopet na površje, nam je priča sobotni sprejem čeških legijonarjev V Ljub • liani. Imenom deželne vlade Je pozdravil legiionarie deželnovLadnl tajnik dr. Hubad. Dr. Hubad se je nahajal med vojsko v položaju, da pokaže svoie naclionalno zavednost. Kličemo mu v spomin koncentracij ski tabor jugoslovanskih dobrovol! cev v Noceri Utnbri v Italiji. Bil le tam avstrijski iunak. z dušo in telesom vnet Avstriianec, Večina zavednih Slovencev ie odločno stopilo na stran dr. Trtmibiča, priznavajoč javno niegovo protiavstriisko politiko. Dr. Hubad pa je bil eden onih redkih, katerim Je bila Avstrija nad vse. Odločno > je zatajil svoie naciionatao prepričanje in odšel le na lastno prošnjo iz tega tabora — z »veleizdajalci« in hotel biti pod isto streho — tja kamor ga ie vleklo, med svoie vence avstrijske bratce. Vrnil se ie iz ujetništva ne kot svoboden Jugoslovanski voiak, kakor se je vrnilo na stotine zavednih oficiriev in vojakov, temveč kot avstrijski ujetnik. Seda! sedi ta gospod zopet na udobnem stolčku in ima še toliko poguma, da gre pozdravliati z svoiim črno rumenim maslom na gavl — češke Junake — iegijonarje. Čudni časi! Dežeiui vladi pa priporočamo, da naj ob ta- kta prilikah' bolj previdno Izbir« svoje zastopnike. Vsaj vendar smo-mo še upati, da smo v Jugoslaviji. NSS. Organizacijski odsek NSS. Danes, v četrlek t>b pol 20. uri se vrši v strankinem tajništvu važna sej« orgtmizacilskega odseka, h kateri so vabljeni zastopniki vseh ljubljanskih' krajevnih organizacij. Letni zbor delegatov v Narodno* socialno Zvezo se vrši v nedeljo, 18. aprila ob pol 10. uri dopoldne v magistratih dvorani. Na vsakih 50 članov pripada po en delegat. Aprovizacifa. ?šeničnj zdrob za otroke do tretjega let« se bo oddajal za mesec april letos v mestni prodajalni na Poljanski cesti št. 15 od soboto 17. aprila 1920 naprej in sicer dobi: št. 1 -400 dne 17. aprila, št. 401— 800 dne 19. aprila, št. 801—1200 dne 20. aprila, št. 1201—1600 dne 21. aprila, št. 1601—2000 dne 22. aprila, št. 2001--2400 dne 23. aprila, št. 2401 do konca dne 24. aprila. Kilogram zdroba stane deset kron. Prodaja telečjega mesa. »Vnov-čevalnlca za živino ln mast« v Ljubljani bo prodajala telečje meso danes v četrtek potom sledečih mesarjev: Janežič, Dolničar J.. Ha« Marija, Ahlin, Kočar, Zale Ivan, Selan, Javornik Jože, Cešek Alctz, Petrič Jakob, Černivec, Novljan, Bizilj, Rihtar Marija ml., Prepeluh, Skerianoc, Novak Tone, Janež, Marija Sme. Vsak teh mesarjev dobi! Je v razprodajo tri teleta, Janežič pa Je dobi pet telet. Kg sprednjega mesa velja K 19.— ter kg zadnjega mesa K 20.—. Vsaka stranka dobi največ en kilogram meža. Gledališče. RfePEjRTOAR MARIBORSKEGA «11»DA LISCA; V četrtek 15.: »Sappho«. A— 35, V soboto 17.: »Divji lovec«. B—3S. V nedeljo 18.: Popoldne: ljudska predstava ob znižanih cenah »Kri-stpva drama«. Zvečer »Hasanagl-nica«. B—36. Pokrajinske vesti. Birčna vrt s pr! Novem mestu. Zadnje čase se čujejo razne neresnične govorice ta obrekovanja proti fantom sokolskega društva od strani g. župnika v Šmihelu pri Novem mestu. Mi lahko vsi izjavljamo, da nam ne more nikdo kaj očitati ne v verskem, ne v nravnem oziru, česar se pa o njegovih »Orlih« ne da trditi. Mi si lahko umijemo roke ta zavrnemo vsak očitek, to pa člani vašega društva ne morejo storiti. Prav pridne člane imate, ker tako zgodaj skrbijo za svoje naslednike. Zato pometajte le pred svojim pragom, g. župnik! Nas pustite na miru. Ml sc hočemo resno držati svojega dela in vedno pokazati pred celim svetom, da je naša stvar in delo pošteno. •— Fantje — Sokoli. Kočevfe. Kočevska čitalnica vabi na koncert, ki ga priredi znani kvartet prof. dr. Pavla Kozine v nedeljo, dne 18. t. m. ob 20. uri v dvorani hotela »Mesto Trst«. Spored Ic zanimiv. Cene sedežev do vrstah od 3 do 12 K; stoilšča 3 K. Predprodaj« vstopnic v trgovini gospe Šlchta. k. Šoštanj. Dne 18. aprila 1920 ob pol 11. url dopoldne se bo vršilo ua glavnem trgu v Šoštanju veliko ustanovno zborovanje podružnice Jugoslovanske Matice za šaleški okraj. Govorilo bo več govornikov. Ker bo to obenem manifestacijskl shod šaleške doline, da izpriča, kakor vsak Jugoslovan od najjužnejše do najsevernejše točke naše ljubljene domovine, svoje sveto pravo do zadnje pedi zemlje, ki Jo posda po krivici zasužnjen brat — Jugoslovan na še vedno zasedenem našem ozemlju, je pričakovati od vseh strani veliko udeležbe. Konjice. Nemškutarjem že precej raste greben, predrznejo si Javno izražati upanje na hfabsburgovce. Kamor prideš, v gostilno, brivnico, kavarno, v trgovino, nikjer nisi v stanu doseči one, kar želiš v slovenščini, povsod zlasti na ulici te izrivajo. Tako se je zgodilo jugoslov. oficirju, ki Je vstopil v gostilno in v neko trgovino, da skoraj ne bi v slovenskem jeziku dobil, kar Je hotel. Zvečer se ti magnati zbirajo po teli gostilnah, kjer se posvetujejo o državnih razmerah in kujejo načrte, kako lepo bo, kadar zopet izide habsburško solnce. Tudi mnoge naših' »narodnih dam« prav rade govore nemški, ker Je bolj moderni jezik, kakor zatrjujejo. Šmartno pri Slov, Gradcu. Priza* deti orosimo, nai visoka -deželna vlada že vendar enkrat reši zadevo tu« kalšnie žitne bernje. v Drobiž. * Ponarejevalci kolkov za čelio-siovaške bankovce v Berlinu. Kriminalni policiji v Berlinu se Je posrečilo odkriti tiskamo, ki le ponarejala kolke za čehoslovaške bankovce. Štirje glavni krivci sc^blli aretirani. * »Blagoslovljena« med ženam!. Pra^ rekord v materinstvu je dosegla neka Američanka, ki je rodila v 33 letih 44 otrok. Imela Je 13 krat dvojčke ter šestkrat trojčke. Tudi ujeni sestri ste jako oblagodarjeni z ob oki, saj Je rodila ena 41, druga pa 2 i otrok. — Ce Je le res?! * Svečo sl le zapalil na lastnem grobu. V Milanu se le pred neka} tedni dogodil interesanten slučaj dvoženstva. V decembru leta 1916. so rtaiU v nekem kanalu mrtveca, katerega so žena električarja Casa-tlja in njena znanca Longon! ta Ma-ioJi spoznali za električarja Casatija. Casati Že šest mesecev ni živel skupno s svoto ženo. n na tisti dam. ko Je baje najdeno niegovo truplo. Ji bi! v resnici radi tatvine zaprt v no« kem drugem mestu. Bil le kmalu nato izpuščen, toda vrnit se ie šele sedal v Milan, kier ie izvedel, da se ga že pokopali in da le njegova žena poročila Malollla. Casatifa to ni preveč vznemirjalo. Kot človek Izbornega humorla se ie podal k mestnemu načelstvu. da sl priskrbi tam razne dokumente. Uradnik, s katerim ie Imel Casati opravka, ga Je nagovoril .1 sledečimi besedami: »VI ste mrtvil Vaše nravo stanovanje le na pokopališču Musocco. polis 44. grob št. 550«. Casati le odšel na »svoj lastni grob«, si ga okrasil s cvetjem ter si zanalil svečo. Svoie žone ni maral nazaj, temveč ie r&iše zopet odpotoval. Sedal se bavilo milanska sodišča z vprašanjem, da-li ie zakon niegove žene z Maioliiem proti postaven ali ne. - Izdajatelj ta odgovorni urednik; Anton Pesek, t Tiska »Učiteljska tiskarna* k Ljubljani iv* *; v>v ;-c glasi v ^Jugoslaviji44 Imajo naj- f boljši uspeh, ker je zelo raz- | širjena in jo vsakdo rad Žita $ Zahtevajte »Jugoslavijo* v votk gotitiuahf kavarnah in brivnicah J Pridobivajte naročnikov i VRŠAC, (SaiM« l«-l!pral8toMpij?tt!. • kolon. Sr? tekst biaj • v vcčjIJi ninolm*!; niansah in fllti. Ponudbe n« npravni&tvo »Jugoslavije*. tovarna los, Reich, Rroda se: CeboUek liter po K *‘~ ac dob! v temenski trcoviai SEVER h KOM P, Ljjubljaitt, Wo»ova nlica J 2. (Urala ru ne me kakoi tudi aa Jelf' ,« K ffi*— se dobi v trgovini s tem Sever Jt: Konup.. j[|ei, r, Wotk>va uiica 12. &0* ,'rtdaui tv»* • Itirbui tedeii ih dh/s.m© maguod. Koper, Celje, 539 Uuiul to Muljenj« trt m dobi liri *■; ovou ihmne Kend«, Nor« meato MO Kupi sos i Itpte t ali 2 preprogi aa pi-Mino Ponudbe m upravnlltuo .Jugo-•lavifr ” pod ,JPr«prt(*“. 48? O (rod|l rooldelt te kupi aU aa-nirnjt m teletu« oirodio po« »telico evcntaetao m lat« poda. — Proda e« tudi fotograflden aparat 13X16 a rasnimi potrebščinami. — Po-audbe x navedbo cene se prosi na uprav« »Ifttvo Jugoslavije* pod ,*P. j. BO®**. JKttpIns popoiaonM opraskano tafta ' ti«o. Grem tudi kot poalovodja k ve^emu podleftu. Cenjene ponudbe pioairi pod JSaneeMivost* »c upntv. Dobro oSaanJen #»*— 40 HP, (■•sproti lodalja,); f^dei pesmarica J« »uprodtj, Poisve se Rimska «Mia It. 1®. postalo juSn« laHenrita. Zotcuek seiont 1. maja. NajmočnejSi zdravilni »krstni vrelec na slov. Štajerskem. 80-S do 87'5° C učinkuje kakor Oaatdnske topilce proti rev natisa a, letak 1» ta llvtnia Mksat»; slaMsti. talta-eatl (a ajesiu p«aMicas. Miki snb-alpsko podnebje, Izvrstna oskrba, cena postrežba. — ZeJemiBit avesa: od Ljubljana 2 asi, od Zagreb* 8 ura. — Pojasnila daje brezplačno: Rt vftataljstvc kopališča, postaj« Blmafc« Topite«. Min n »oiKf 7lwr; Hpti Miji 11X15 ir n ',,7""“”—■ Štev. S. Davorin Jenko: Sto čutiš, Srbine tuini? , % Ivan p;. Zajc: Zrinjsko-Frankopartka. m $. Anton Hajdrlh: Slabo sveča Je brlela. > Anton Hajdrlh: Pod oknom. , 8. Anton Hajdrlh: V sladkih sanjah. Vrata.* pese* »trate iH|n Izvodov 10 K. Dobiva s« v SBuibo: kontortetloje, - moM i n! inču tsaalbaaa kadigovodkhsja tar ketoer'' taloeg« tevafa. Naalov v npr. "48 Razno s f v.juoRot na paraeU 1M/I k. o. j fca v3w. ob TMaibl etati ae odda aa Jate ttCOi Ptfunilu prt Bborlu, Vob j |ova 'u- »‘L IfO. dddj , idmlea is ore«M«m poda, v »ajrrn, kj« pave upauv. Jugoslavije, j 91'ke ra l«|itiaiaetia isvr-! Meu-u lireie Mngom HiMer, LJub- Ijau«, Val uzerjev trg 1, nasproti Kri imh-i W4 Čokolada Kabao Bonbon« lavni pridatek Konjak Rum "S2U*. Kamina vtm Mandotnc Isslat Mave Spretnega, tevežbanega akviziterja Prodaja aa debelo. Parfumerija cvetja Francije. Ven* en gre*. — Psrfnmerie dec Flenre de Franco. Poromajte zaostalo na~ ročmuo takoj, da se Vam poHtjar- jS lista ne ustavit urnima. MM At I M. Ljubljana F*ipl«wi h^avJJajm da m debili aupnlbov pri gospo« tarska poslovalnici dri. ioL •JBendi nepravilnosti. ul J. Hribar. osnutek označeE % geslom L.-T, projektant inž. arblt. Adolf I eo Dukič o Ljubljani. I.to2. siiopič: VRL VCdltfk izbrani spisi. BroL S K. ft, SPopTC: ClHtiMRHI komedija v Štirih dejanjih. Spisal Leonid Andrejev, posloveni) dr. Jože Gionar. Broi. 8*— K. i- » snopii: Gadje fllteid«. Povest 1* dni trpljenja in nad. Spisal Vladimir Levstik. Brol. 10 — K, ve*. 14'—- K. 10.-11 snopič: M« HO«. Mali lunRk. Spisa) F. M. Dostojevski], preloži) dr. Vlado Borštnik. BroŽ. 10-- K, vez. 14*- K. 18,— H. snopič: Hoje IIVl]M|» Spisal Ivan Cankar. Broi. 10*— I, ve*. 14*— K. projektant: Tvrdk« Viljem Treo arhitekt io osnutek oanačen n geslom »Predlog Stavbenik, Ljubljana. ČRVA eepljon-\ dobavi In dom SREBOTNJAK, 89 uka ulica Men saundid. ncdsl b3, Cel Jugoslovanski kreditni zavod v Uubljan Podrminica v Murski Soboti Marliin trs obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun Ustanovljen septembra 1919. " Prometa v prvih treh mesecih nad 10,000.000 kron. tistih brez odbitka rentnega davka. Neposredno pod državnim nadzorstvom