Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
lzha]a dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo In uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne Irankirajo.
©
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. čekovni račun št 14.335.
Štev. 31.
Sreda, 19. aprila 1933.
Leto VIII.
Varujmo svoje organizacije in utrjujmo jih!
Delavstvo še mnogo premalo ceni svoje organizacije, dasi bi bilo po dogodkih, ki jih je improvizirala reakcija, to predvsem potrebno.
Marks je rekel:
»Izpočetka se delavci bore posamezno vsak zase, potem delavci ene tovarne, potem ene stroke v istem kraju proti svojim izkoriščevalcem. Včasih napadajo tudi stroje in žele, da se povrnejo v staro stanje zadruž-nih pomočnikov. Toda vedno več sporov nastaja med posameznimi delavci *n delodajalci v obliki sporov med vema razredoma. Delavci ustanav-iaj° strokovne organizacije, trajna 2 ruženja za to borbo. Rezultat teh orb je ustvarjanje vedno večjih de-avskih edinic. Proletarijat se formira kot razred in postaja politična stranka, ki se bori za politično oblast.«
Tako razlaga Marks logični razvoj delavskega gibanja v sedanjem gospodarskem sistemu. Marks povdarja v svoji izjavi' edinstvo, ki postaja večje in močnejše, dokler si osvoji politično moč.
Danes delavsko edinstvo še ni dovolj velika politična moč, zato je reakciji lahko mogoče, da delavsko gi-na ?unai ovira. Ne more pa cpln* Yzrokov tega gibanja, noče jih tal ,Praviti, ker meni, da bo z bru-- n.? s“° zatrla vse one, ki iz opravi-
nin in moralno utemeljenih vzro-0v zahtevajo pravičnost v človeški družbi. To je pa nemogoče, ker nobena krivica ne more biti večna.
Igrača je reakciji proklamirati, da o črtala besedo »marksizem« iz be-v6. njaka.^ Nikdar in nikoli pa ne bo črtala dejstva, da je marksizem tako ukoreninjen v človeškem rodu zaradi nastajajočih razmer in bo vedno izno-va bukml na dan s tem večjo silo, bo ^akcija zatirala. Teror
zaves« ii ni/n°jil° Za rast delav*ke zavesti in n,enega gibanja.
Vse te stvari	>
bro zapomniti in uvaXm°fP1iaV-^0" izvajanja Karla Marksa Dela ?glCna boli in boli združuje K' S^dZol! združeno, ,e m reakcije, ki bi mu iztr ' gala politično moc.
Ni treba o tem širokega modrovanja. Naučiti se moramo iz' današnjega pojava reakcije samo to, da utrjujemo svoje organizacije in da ne tr-Piino v njih nikakršnih razdirajočih ?°iavov, ker je edinstvo edini spas.
Savsko gibanje je idejno danes že ^očno, ni pa še politično dovolj moč-n°i da bi se uprlo politični premoči
reakcije.
To moč dobi delavstvo v nadaljnjem zedinjevanju, v izpopolnitvi sy°j*J1 organizacij, ki bodo slonele na absolutnem edinstvu.
Preskrba dela na Švedskem.
Boj delavske vlade proti brezposelnosti.
UGB) Švedska vlada je predložila državnem« zboru: obsežen na-C[t v -svr^) pobijanja nezaposlenosti. V ta namleti zahteva vlada 160 milijonov kron za izvedbo različnih Javnih del. Vlada računa, da za-Posli pri teh delih; 90.000 delavcev direktno in indirektno. Sedanja jav-»a dela, ki se izvršujejo po netaktnih mezdah, se ukinejo. Po no-
Tragedija revirjev TPD.
Revirji, dne 12. aprila 1933.
Napovedane redukcije rudarjev v revirjih Trboveljske prenrogokop-tie družbe so razbičale živce rudarjev, njih žena in otrok do skrajnosti. Mrkih obrazov hodijo rudarji zadnje dni, kakor bi hotel eden od drugega zvedeti: ali boš ti ali bom jaz? Žene so vse objokane, njih' oči krvavo obrobljene vsled neprespanih noči. Težka skrb jih muči: ali ne bo morda njen mož prišel to pot na vrsto. Plazijo se po cestah kot v omotici. Še celo otroci so kakor brez življenja od strah«, ali ne bo morda ata na listi. Vsa beda in lakota je naenkrat pozabljena in nič drugega se ne sliši kakor o redukcijah: v Zagorju jih bo 166, v Hrastniku 133 in Trbovljah 100.
Približal se je nesrečni 15. april, katerega dne naj bo toliko stotin pridnih delavcev, ki niso ničesar drugega zagrešili, kakor to, da so celo svoje življenje ne samo trdo delali, temveč tudi žrtvovali svoje zdravje in svoje življenje. Za svojo pridnost in poštenost naj bodo obsojeni, da sami s slabokrvno ženo in z jetičnimi otroci gredo na cesto, v brezdelje, lakoto in obup.
Revirji, dne 13. aprila 1933.
Da b; množica nestrpno na obsodbo čakajočih čimprej izvedela za razsodbo, jo je družba milostno celo dva dni j)redčasno razglasila. Dne 13. aprila se je ljudem1 obsodba
prečitala na eni tretjini. Po bliskovito se je ta novica potem razširila po rudarskih hišah. Žene, možje in otroci so drli v čakalnico ter z obupnim glasom vpraševali, ali je naš ata tudi reduciran? In če je službo-joči inžener izjavil, da je tudi on na listi, takrat je bruhnila žena-miati s 3 morda 9 nedolžnimi otroci v jok. Kakor obstreljena zver je potem opotekaje hitela skozi naselje glasno vpijoč: Kam le naj greimi, kaj bom z otroci? Otrok, ki je zvedel, da je njegov ata reduciran, je jokaje tekel materi nasproti, obupno kričeč: »Mama, mama, naš ata je tudi reduciran!« Mati in otrok sta padla drug drugem« okrog vratu in se dušila v joku. Možem pa so se krčile pesti in molče so vzeli njih plačilo — obsodbo na znanje.
Grozen dan je bil 13. april za stotine in tisoče. Za prizadete njih odpust ni navadna delovna odpoved, temveč prava katastrofa. Zakaj vsakdo danes ve, da čeprav je že sedaj pri delu stradal, je imel vsaj stanovanje in kurjavo, a sedaj pa ne bo enega ne drugega. Vsak se zaveda, da pomeni izguba dela najtežje kar se delavcu sploh zgoditi more. Kje bo delo dobil, ko ga ni nikjer dobiti? S čim bo svojo družino preživljal? To je tisto strašno, kar tira človeka v obup.
In zvečer je bilo j>ri rodbinah reduciranih kakor v mrtvašnicah. Zunaj je bril oster veter.
Borba faSizmu.
Resolucija eksekutive socialistične internacionale. Živela mednarodna socialistična solidarnost!
V znaku terorja je pričelo v Nemčiji gospodariti Hitlerjevo ministrstvo. Ducati mrtvih, stotine ranjenih, mučenih in preganjanih, so prvi rezultati »preporoda nacije«. Napadajo ljudi, ki se ne morejo braniti, in celo one, ki se v političnem življenju sploh ne udejstvujejo, kar se stalno ponavlja, antisemitizem v svojih najodurnejših oblikah se zopet pojavlja.
Ječe so prenapolnjene, grade se koncentracijska taborišča za ujetnike kakor za časa vojne, javno se osvaja princip dvojne pravice. Novi oblastniki so predvsem zaprli na stotine komunističnih voditeljev obtožujoč jih z ostro lažnjivo obtožbo, da so pospeševali požig državnega zbora, “roti domovom strokovnih organiza-C1J> proti delavskemu tisku, proti vsem. ustanovam, ki so jih ustanovili v.® ap°i' -so naskočili na vandalski na-;™l».fraVCe delavskih organizacij so zakona. — Sistematsko se za-
ralo vsl°VdSm načrtu pa se bo mo’ m tarifni« • (navljati po vciJav-v i \	, delovnih pogodbah.
Zakonski iiačrt določa, da mora imeti pričeto delo občekoristen značaj. Delovni cas ne sme presegati 40 ur tedensko. Nadurno delo se sme dovoliti It v izredno nujnih primerih, če ni mogoče dobiti nadomestnih moči. Pri izvrševanju določenih del se naj pazi na to, da ne bodo imeli zasebni podjetniki v njih konkurence. (To je, ne ob prenizkih plačah in slabejših delovnih pogojih. Op. ur.)
Nadalje določa zakonski načrt, ■kako naj se nameravana dela fi-. naneirajo in kako naj prispeva država.
branjuje vse delavske organizacije druga za drugo.
Hitlerjeva vlada je več kot sto komunističnim in socialističnim poslancem preprečila vstop v državni zbor na ta način, da jih je pahnila v ječe in jim grozila s terorjem. Vsem komunističnim volilcem, katerih je skoraj pet milijonov, so odvzeli njih mandatarje. Že s temi dejstvi je storjeno nasilje nad pravnimi osnovami demokratičnega parlamentarizma.
Državni zbor je z zakonom dal rooblastilo teroristom n^ državnem krmilu, da imajo svobodne roke. Vse možnosti predstavljanja initeresov delavstva, vsa svoboda naiioda morajo ostati trajno pogaženi. {
Mi obtožujemo! Mi bodemo neumorno apelirali na zavest civiliziranega sveta proti neizrečno sramotnim dejanjem, ki jih oblastvo Nemčije vsak dan vrši.
Avstrijci niso za priključitev k Nemčiji. Hitler je izvedel v Nemčiji popolno centralizacijo s tem, da je imenoval za posamezne dežele komisarje. Nemški listi ne smejo pisati o centralizaciji, ali je narod zadovoljen ali ne. Nemčija je s tem postala velika Prusija. Avstrijci so pa še vedno tako samoljubni, da si ne žele absolutnega pruskega režima in odklanjajo priključitev.
Tudi major Pabst in grof Star-hemberg, voditelja avstrijskih fašistov, sta bila v Rim«. Pabst je izjavil, da je fašizem v Avstriji brez njega nemogoč.
Francoski politik Herriot bo dne
23. t. m. prispel v Zedinjene države in ostane tam do 29. t. m.
Ne podlegajmo iluzijam !
Reakcija, ki jo doživlja srednja Evropa, je marsikomu zmešala glavo, da obupava, dasi je reakcija v razvoju kapitalističnega gospodarstva bila povsem logična posledica. Reakciije ni zakrivila razcepljenost proletari-jata sama, pač pa je kapitalizem porabil ugodno priliko in usvaja reakcionarne sisteme lažje, ker delavstvo ni enotno in njegovo gibanje še ni na primerni stopnji razvoja. Kapitalizmu je šlo za gospodstvo in to gospodstvo si danes osvaja. V gospodarskih sistemih so pa že od nekdaj nastopale reakcije, ki so končno le podlegle novim svetovnim nazorom.
Sedanje reakcije torej ni zakrivila delavsko gibanje, ampak razvoj, sile na eni in drugi strani. Reakcija bi bila prišla pa naj bi imelo delavsko gibanje to ali ono taktiko, ker jo zahteva kapitalistični gospodarski sistem, da se za nekaj časa otrese nasprotnikov.
Popolnoma napačno pa je mnenje, da se da socialne oziroma življenske pogoje izvoievati in osvojiti s politiko, ki jo vodijo krščanski ali takozva-ni nacionalni socialisti. S tako politiko je še slabeje. Današnja družba sicer daje milostne koncesije, dokler ji ne škodujejo, čim pa te koncesije posezajo v vitalni gospodarski njih interes, se upro. In delavske zahteve ne morejo dalje, pač pa se začne obenem reakcionarna borba proti že danim koncesijam. Politika revizionizma je torej v bistvu varanje, ki ne more nikdar izvojevati resnejših zahtev delavstva, ker se ne naslanja na politično moč. Poleg tega pa vzgaja ta politika koritarstvo na debelo, protekcionizem do ogabnosti, kakor prav opažamo pri reakciji v Nemčiji. Vse to ubija moralo, čut časti, samostojnost in vsakršno zavest glede splošnih človečanskih interesov, ki je zahteva socializem.
Ne odklanjamo s tem v splošnem borbe za politične in socialne pravice, to je udejstvovanja v politiki, ker je utemeljena. Toda naloga delavskega gibanja je večja in važnejša. Zara-ditega je podlaga delavskemu gibanju novi svetovni nazor in na tem more in sme sloneti.
Meščansko časopisje piše danes, da delavsko gibanje® razpada«. In mnogo jih je, ki to verujejo ter dele modre nauke o »slabi« taktiki itd., kako bi se bilo moralo delavsko gibanje vesti in da mora izbrati novo taktiko. To je seveda teoretično vprašanje.
Kaj nas to uči?
To nas uči, da, obupavamo in da nismo dovolj trdni, ne prepričani, ter da ne zaupamo v delavsko stvar, dasi prav dobro vemo, da reakcija razmer ni izpremenila ter da so pogoji za delavsko gibanje še bolj podani kakor prej.
Neresnično je torej, da bi se zavedni delavci vdajali resignaciji, da bi obupavali, verovali varljivim besedam o uničenju delavskega gibanja. Ti namreč vedo, da bo prav ta reakcija vlila delavskemu gibanju novega poguma in temljitosti ter neomajano zvesto do idealov in končnega cilja. L,
Zadnji Mussolinijev načrt je, kakor poročajo, restavracija Habsburžanov v Avstriji in na Madžarskem. Med številnimi načrti, ki jih širi meščansko časopisje, je tudi ta, vendar je pa že starejšega izvora. Italija bi r^da, imela bolj . zanesljivo oporo v Srednji Evropi.
_________________»DELAVSKA	POLITIKA«_________________
Konferenca Železniških delavcev v Zagrebu
Stran 2.
Valentino Pittoni umrl
Iz Dunaja je prišla vest, da je Valentino Pittoni, nekdanji vodja tržaškega in primorskega socialističnega delavstva pretekli teden po dolgi in mučni bolezni preminul.
Sodrugi v dravski banovini so pokojnega sodruga poznali le v kolikor so zasledovali delovanje avstrijskega parlamenta pred vojno. Poznajo ga pa za gotovo vsi Tržačani in Primorci, ki žive v Jugoslaviji, ker ni bilo delavca in meščana v Trstu in daljni okolici, ki bi osebno in imensko ne poznal tega agilnega, sposobnega in poštenega voditelja italijanske socialistične stranke v bivši Avstriji. Zlasti smo ga poznali mi slovenski socialisti iz Primorja, ki smo mnoga leta sodelovali ob njegovi strani, opazovali njegove vrline kot človeka in kot politika ter se od njega marsikaj naučili.
Sodr. Pittoni, ki se je rodil na meji stare Avstrije v Krminu (Furlanija), se je v mladih letih pridružil delavskemu gibanju v Trstu in je že za časa pokojnega voditelja K. Učekarja igral veliko vlogo. Prvo mesto v stranki je zavzel za časa generalne stavke v Trstu, ki se je vršila februarja 1902.
Eno prvih njegovih vidnih del je bila ustanovitev »Delavskih konzumnih zadrug«, ki so se razvile v mogočno zadružno organizacijo, katera je bila naš ponos in s katerimi se na žalost še danes ponaša italijanski fašizem, kateri je te zadruge oropal delavstvu.
Drugi njegov napor je bila ustanovitev velikega delavskega dnevnika »II Lavoratore«, ki je začel izhajati kot dnevnik v začetku leta 1907, katerega ravnatelj je bil Pittoni sam. Leta 1907 je bil izvoljen za državnega poslanca in je igral odlično vlogo v socialističnem parlamentarnem klubu v parlamentu in v delegacijah.
Nam slovenskim socialistom in Slovencem sploh je bil zelo naklonjen. Tudi podržavljenje učnih moči in šol sv. Cirila in Metoda v Trstu je zelo podpiral. Bil je neizprosen sovražnik italijanskih šovinistov (bivše liberalne stranke) in zelo dostopen za razumevanje potreb Slovencev v Trstu, radi česar so ga italijanski nacionalisti strahovito napadali, ne samo v Trstu, temveč po celi Italiji.
Po vojni je deloval nekoliko časa v Trstu in v Milanu ter se je po nastopu fašizma preselil na Dunaj, kjer mu je bilo poverjeno mesto upravitelja tiskarne »Vonvarts« in »Arbciter Zeitung«, kjer je deloval do smrti. Živel je ločeno od svojih ljubljenih otrok — kot begunec.
S sodrugom Pittonijem je legel v grob mož visokega obzorja, mož, ki je vse življenje žrtvoval delavski stvari, ki ni iskal ne osebnih koristi, ne časti.
Slava spominu sodruga Pitto-nija!
(USŽJ) Dne 3. avgusta 1930 so zadnjič zborovali delavci in profe-sionisti z vseh prog državnih železnic. Zbrali so se na delavski konferenci v Celju, da zavzamejo stališče napram tedaj uveljavljenemu delavskemu pravilniku ter da istočasno sestavijo svoje zahteve z ozirom na izredno težak položaj delavstva.
Tri leta so pretekla od te konference in v tej dobi se je položaj izredno spremenil v škodo delavstva!
Stotine in stotine delavcev je izgubilo svojo stalnost. Stotine in stotine jih je bilo v tem- času reduciranih.
Prav posebno so bili poslabšani predpisi o starostnem zavarovanju.
Val redukcij je zajel zadnji dve leti prav vse delavske kategorije. Brezplačni dopusti so zavladali po vseh progah; tem pa se je še pridružila redukcija plač. Mesečni zaslužek po Din 300.— do Din 400.— je bil običajen pri tisočih progovnih delavcev, kateri so preživeli sedaj gotovo naj hujšo in najtežjo zimo.
Po poluradnih vesteh stojimo pred uveljavljenjem novega delavskega pravilnika, pred uveljavljenjem- novele k zakonu o državnem prometnem osobju.
Da opozorimo vse merodajne faktorje in vso javnost na obupne razmere, v katerih danes živi de-
Borba za demokracijo na Cehoslova-Skem.
Čehoslovaške politične stranke meščanske že dolgo časa vodijo notranjo borbo za hegemonijo v državi. Pomembni sta zlasti dve skupini: ena, ki hoče zvezo med meščanskima strankami, in ena, ki hoče nekakšno nacionalno koncentracijo. Prva smer hoče izločiti predvsem socialne demokrate od sodelovanja v večini, druga pa vse nemške stranke in poslance, torej tudi nemške socialne demokrate, od katerih je sedaj dr. Czecli minister socialnega skrbstva.
Čehoslovaška vlada je doslej odločno nastopala	proti fašizmu
obeh narodnosti in prav te dni se posvetuje, da razpusti nemško fašistično stranko, ki je pričela mirno prebivalstvo silno	vznemirjati z
raznimi akcijami.
Čehoslovaška država je močno industrijska država. Delavska so-cialnodemokratična	stranka ima
skoraj po vseh korporacijah znaten vpliv in morda je to najvažneja opora demokracije, ki se ji doslej nihče ni upal upirati. Meščanske stranke pa imajo enako bolezen kakor povsod — hegemonija pripada njim. Zato je verjetno, da bodo ruvale dalje ter s tem pospeševale nemški in češki fašizem, ki mora končno privesti do notranjih treni, ki bodo razvoju jako škodovala.
lavec, da zahtevamo od merodajnih nujne odpomoči in zaščite, zato sklicujemo za
nedeljo, dne 23. aprila 1933, v Zagreb državno delavsko konferenco,
ki se bo vršila v dvorani Delavske zbornice, Haulikova ulica 10-11., točno ob pol 9. uri dopoldne.
Na to konferenco bomo povabili vse merodajne instance ter predložili skrbno izdelan memorandum o položaju delavstva.
Vaša dolžnost, sodrtigi delavci in profesionosti iz vseh podružnic je, da pošljete tia to konferenco svojega delegata!
Sodrugi delavci in profesionisti! — Odločali bodete sami o svoji usodi! Kujte si bodočnost, preskrbite Vaše družine! Vaša manifestacija za pridobitev pravic za boljšo bodočnost mora biti odločna in mogočna! Naj čuje Vaš glas vsa javnost!
Zahtevajte eksistenčni minimum!
Zahtevajte osemurni delavnik!
Zahtevajte preskrbo za starost in onemoglost!
Zahtevajte stalnost in avtomatično napredovanje.
Zahtevajte izvajanje zakona o zaščiti delavcev ter delavske zaupnike.
Zahtevajte neokrnjeno koalicijsko svobodo!
Romanje reakcionarnih politikov
v Rim se je tako pomnožilo, da zbuja sum, da gre za važne stvari. Mogoče je dvoje. K Mussoliniju hodijo ti politiki po nasvete, kako bi si lažje zasigurali uspeh v svojih: ka-pitalistično-monarhističnih nakanah in v koliko smejo računati z Mussolinijevo moralno pomočjo v mednarodni politiki. V Vatikanu pa zopet iščejo sporazuma, da bi jim ia ne delal ovir in obljubljajo, da so pripravljeni skleniti z Vatikanom čim ugodnejše konkordate, proti katerim Vatikan ne bo ugovarjal in jih ne oviral v načrtih. Tako dobi Vatikan ugoden konkordat, novi režimi pa dobre zaveznike v Mussoliniju in Vatikanu. Ne enemu ne drugemu ne gre resnično za izpremembo današnjih razmer, ampak samo za — politično oblast. Zato se ne smemo čuditi niti ne smemo biti presenečeni, da ima delavstvo v sedanji borbi silno težko nalogo, ki jo bo izvršilo le v edSnstvu. Tudi nasprotniki se združujejo. Nas je pa več; zakaj bi se mi ne združili tako tesno!
Drugo obletnico španske republike so proslavili v Španiji dne 14. t. m. z otvoritvijo novih šol.
Spomladansko
|k I	m	kupit« dobro In
DldgO po ceni samo v
J. Trpinovem bazarju
Š!ev. 31
Doma in po svetu.
Na w as hing tonsko konferenco, kamor pojdeta Macdonald in Herriot, bo povabljena tudi mala antanta. Predsednik Roosevelt je izjavil, da se smejo udeležiti konference tudi male države.
Prvi maj v Avstriji. Praznovanje socialističnega 1. maja bi avstrijska vlada na vsak način rada preprečila. Ker bi pa enostavna prepoved najbrž ne imela uspeha, si je izmislila duhovit »trik«. Prvi maj bo proglasila za državni praznik, ki ga bodo morale vse javne ustanove praznovati, tudi vojaštvo. Da bi se preprečilo tradici-jonalen prvomajski obhod socijali-stov po Ringu, bodo tam priredili defiliranje vseh vojaških edinic v orožju pred predstavniki vlade. Tako bodo torej s krvjo priborjeni socialistični Prvi maj v Nemčiji in Avstrji praznovali nacijonalisti kot praznik »nacijonalnega dela«. Sicer bi ga najraje popolnoma odpravil, a je že preveč vkoreninjen med nemškim delavstvom, bolj kakor med kristjani Božič.
Avstrijska socialna demokracija
vodi težak boj. Meščansko časopisje širi razne vesti ,o odstopu dr. Bauerja, dr. Rennerja in Danneberga. Te vesti imajo namen, škodovati delavskemu gibanju. Mi namreč prav dobro verno, da bo socialnodemokra-tična stranka že sama storila, kar je najprimerneje. Slepo udala se pa ne bo reakciji.
O delavskem gibanju iz Nemčije nimamo skoraj nobenih vesti. Kljub temu, da je vsa poročevalska služba v Nemčiji ukinjena, se vendar gibljejo tako strokovne organizacije kakor tudi politično delujoči sodrugi. Bajke o popolnem razpadu delavskega gibanja so prav tako neresnične, kakor so bile še vedno. Rekcionarci naj se spomnijo na polom — Napoleona.
Nemška socialna demokracija se ne odzove pozivu fašistične vlade, da naj se preosnujejo organizacije v duhu nove zakonodaje tutorstva. Stranka bo delovala torej ilegalno kakor ob Bismarckovem izjemnem zakonu.
Praznik dela. Prvi maj bo v Nemčiji praznik dela, ki ga odreja vlada. Protektor te slavnosti bo predsednik Bindenburg. Nemška vlada je proglasila prvi maj za praznik pod pritiskom morale, to je, ker ve, da delavstvo ta dan manifestira za svoje pravice. Hitler in Hindenburg ta dan ne bosta manifestirala za delavske pravice, delavstvo pa bo, ker ima dovolj povoda.
Nemški komunistični poslanec se je v zaporu obesil? Komunistični poslanec Albert Janka, ki je bil šele 26 let star, se je v zaporu v Plauenu obesil. Zakaj in kaj ga je v to prisililo, poročilo ne pove.
Profesor Einstein je bil imenovan za vseučiliščnega profesorja v Parizu. Profesor je bil v Ameriki. Ko se je vračal v Nemčijo, so ga jeli zasledovati. Zato se ni vrnil v Nemčijo.
Proces proti anK^klm inženirjem v Rusiji. Enajst angleških inže-nerjev v sovjetski industriji je ruska policija obtožila sabotaže in špijon-stva. Dne 12. t. m. je pričela obravnava proti njim v Moskvi pred izrednim sodiščem. Obravnava bo trajala več dni in j^ prisostvujejo tudi zastopniki angleškega poslaništva. Zaradi te obtožbe je prišlo med Anglijo in Rusijo do ostrega konflikta. V angleški zbornici je bil sprejet predlog, da sme vlada vsak čas prepovedati uvoz ruskega blaga. Vlada je izjavila, da se bo tega pooblastila^ poslužila le v skrajnem) slučaju,^ če ne bi dosegla, da pridejo obtoženci pred nepristransko sodišče. Angleško poslanstvo v Rusiji poroča, da so inženerja Cushnya hoteli podkupiti neki agenti, dalje, da je neka ženska nagovarjala inženerja Monkhousa k protisovjetskemu delovanju. — Naj bo že kakor hoče. nedvomno je, da so inženerji nasedli vsaj provokacijam1, če že niso po svoji naravi zakrivili nelojalnosti napram režimu. Tega namreč tudi Angleži ne taje.
28
Mihail Zoščenko — Iv. Vuk:
Humoristično-satirične
zgodbe.
»Ne gre za to, Ivan Filipovič. Ne sprejmejo, razumite vendar! Pesmi, govore, ne odgovarjajo ritimu epohe.«
»Ali, to je nezaslišano,« se je znejevoljil Ivan Filipovič. »V tej pesmi ni ritma? Meša se jim v glavi! Ni ritma, ko vendar iz rane mladosti tako globoko občutim naravo? In oblaček mi govori in osliček... Zakaj, cenjeni sodrug, odklanjajo? Naj vendar povedo! Saj se vendar ne more človeka brez vzroka prezirati. Naj bi vsaj nekaj sprejeli.«
Dva dolga meseca sem potrpežljivo prenašal pesnikovo vsiljivost. Dva dolga meseca sem prenašal, nervozen in bolan človek, ki je v vojni pretrpel zastrupljen j e s plinom, obleganje Ivana Filipoviča, in to samo iz spoštovanja za njegovo kmečko pokolenje. Ali po dveh mesecih sem imel dovolj.
In ko mi je končno Ivan Filipovič prinesel obsežno epično pesnitev ali je bila (hudič se naj spozna) morda balada, semi končnoveljavno naredil konec.
»Aha« sem rekel »najbrž pesmica?«
»Pesmica« je dobrosrčno potrdil Ivan Filipovič. »Posrečila se mii je pesmica ... Dva dni sem jo pisal. Kakor pribit.«
»Kako to?«
»Ne vem, cenjeni sodrug. Navdihnenje ... Pisal sem in pisal. Kakor da je nekdo vodil mojo roko. Inspiracija ...«	'
»Inspiracija,« sem rekel. »Verze pišeš. Delal bi rajši. Sodrug, razumeš? Če bi ti, bratec, tako v sončni vročini lomil kamenje, takoj bi bil...«
Ivan Filipovič je od veselja zatulil.
»Dajte mi dela,« je rekel. »Če imate kakšno delo. takoj mi ga dajte. Prosim in moledujem vas za to. Pomanjkanje me trpinči že^ dovoli dolgo. Dve leti se že mučim brez dela. Za vsako delo vair* bom hvaležen ...«
»Kako to,« sem rekel. »In pesnikovanje?«
»Hudič ga vzami,« je mrmral Ivan Filipovič. »Človek mora jesti. Pesnikovanje... Ne samo s pesnikovanjem, z vsem, cenjeni sodnig, bi bil sporazumen ...«
Zelo energično me je Ivan Filipovič prosil, da mu posodim tri rublje. Dal semi mu jih' in odšel je.
In teden pozneje sem mU našel mesto za urednikovega pomočnika. Opustil je pisanje verzov.	<	...	.. ,
In sedaj se potika pri meni neki prejšnji tobačni delavec — pesnik tovarne.
Kaj sem mar posredovalec dela:' Kaj.
5T >
V)
s2-
■o » £. o.
N**
O
PC
o a
3 § 3 n
pa 9Q
=r *
.*» 3
«—• p
O o
cx N 3
* Sr
D* » O N
N< ea
3 ^
S o s?
Zbirajte za lisk, sklad!
Cehoslovaški senator Anton Jarolim umrl. V torek, dne 11. aprila t. 1. je umrl v Graupnu pri Toplicah na Čehoslovaškem socialno demokratični senator Anton Jarolim. Jarolim je bil rojen 30. oktobra 18h9 v Bušte-nradu ter se je že kot mladenič živo udejstvoval v socialnodemokratični stranki. Največ zaslug si je pridobil Za rudarsko organizacijo v severni Češki. Jarolim je bil organizator avstrijske rudarske zveze v Turnu, kateri so bile priključene tudi podružnice po naših krajih in je napravil več agitacijskih potovanj po teh podružnicah. Jarolim je bil resen in trezen delavec in je vžival splošni ugled.
Demokracija ali diktatura 7
Napisal V. M. Gitrine, predsednik
mednarodne strokovne zveze.
Spričo naglega razvoja političnih dogodkov v tuzemstvu in inozemstvu se je delavski svet britske strokovne zveze in britske delavske stranke iznova izrekel z vso odločnostjo proti vsakršni diktaturi, proti terorju, nasilstvu in ropu svobode ter se izjavil za principe demokracije, katere pospeševati in braniti je dolžnost organiziranega delavskega razreda.
Reakcija je na celi črti pričela ttajostrejši boj proti političnim in gospodarskim organizacijam, delavskega razreda. Danes doživljamo višek tega jurišanja proti organiziranemu delavskemu razredu. Ni skoraj nikakršnega dvoma, da je zaradi naraščajoče politične in gospodarske moči delavskega razreda bila reakcija alarmiirana, da si je sestavila enoten obsežen načrt, kako naj umiči parlamentarne pridobitve demokracije in odpravi demokratična gibanja z neobzirno diktaturo.
Resna napaka bi bila, če bi mislili, da je Hitlerjevo gibanje v Nemčiji izolirani pojav v velikem boju • nn .pari amen tari zrnu in za zopct-
°bnovitev gospodstva kapitali-zm' T VSe'J Področjih. To je pravi misel odprave svobode govora, ti-in zborovanja, kakor tudi odprava neodvisnosti političnih in gospodarskih organizacij.
V prepričanju, da se reakcija ne Pa Pobijati z metodami diktature, iv skupni delavski svet predlog komunistične stranke in neodvisne delavske stranke v svrlio ustvaritve »enotne fronte« proti fašizmu odklonil. Komunisti zahtevajo kot predpogoj za ustanovitev enotne rronte sprejem njihovega celotnega programa. Ob stavljenju tega predloga so pa močno opsovali delavsko straijko m socialistično internacionalo. Izjavljajo v Veliki Rritaniii kakor v drugih deželah * vso jasnostjo da naj bi bila enotna fronta le prehodna zveza za časa sed-i nje stiske. S tem si torej pridržujejo pravico, da poljubno zopet lahko začno svoje napade na strokovne organizacije in delavske stranke, 'kadar bi se jim zdelo primerno! Ediustvo pod temi pogoji je seveda nemogoče!
ml1e’ k' ki utegnili misliti, da so komunistov poštena ponudba za skupno delo in ne le >strankarskopolitični manever«, bi rad opozoril na to, da so komunisti z,a. razcepitev med organiziranim delavstvom odgovorni. Komunisti so neprestano napadali strokovne organizacije in socialistične stranke tei poizkušali porušiti zaupanje delavcev v njih organizacijo, v parlamentarno akcijo in v uresničenip socializma mirnim potom.
Komunizem ima — kakor fašizem -1- diktaturo za temelj. V izvajanju diktature so komunisti dokazali, da odklanjajo demokratične Principe, za katere se bore strokovne organizacije in socialistične stranke. Ta dejstva so za nas nacionalno in internacionalno merodajna!
Ta članek objavljamo, ker je aktualen za delavsko gibanje. Verno ■Pa. da je stališče pisca članka umer-
jena na sedanje razmere in globoko ukoreninjeno angleško demokracijo. Jasno je pa tudi, da reakcionarna diktatura ne spoštuje ne ustave ne zakonov in je veliko vprašanje, kako se bo razvijala taktika delavske-
ga in socialističnega gibanja sploh v poznejših dobah, če se kapitalistični sloji ne povrnejo k »politični morali«. Zakaj morala prevelikih krivic je — zmaga. Krivci so pa teroristi, ki delijo krivice. Op. ur.
Hitlerjanstvo in marksistično delavstvo.
- Nekoliko odgovora Mariborskemu »Večeru iku«.
Doslednost naših rodoljubov.
Mariborski »Večemik« je zadnje dni posvetil kar dva uvodna članka našemu marksističnemu delavstvu. V teh člankih skuša prikazati, da se marksistično delavstvo ogreva za hitlerijaustvo in fašizem1. Tudi iredentistična propaganda, ki oznanja skorajšnjo odcepitev7 Maribora od Jugoslavije, je baje močno zajela naše delavstvo.
Clankar pomiluje socialiste, ki so in še izdajajo nemški delavski list »Volksstimme«, češ, da so s tem samo pripravljali pobeg našega delavstva v nemškonacionalni tabor.
Mi bi se s temi članki ne bavili, če bi ne bilo v njih nakopičenega toliko hinavskega zavijanja. Konstati-rati hočemo kot odgovor na te izpade proti delavstvu le nekaj dejstev.
Predvsem ugotavljamo, da se je organizirano delavstvo vedno zavedalo svojih dolžnosti do naše države, katero je to delavstvo pomagalo graditi.
Domovina našega naroda je tudi domovina našega delavstva pravi »Ve-černik«.
Da, tako bi moralo biti. Žal pa »Večernik« pri tem nič ne omenja, kako se godi našemu delavstvu in kakšne so mezde po tovarnah, pa bodisi da so lastniki tovarn domačini, tujci ali pa da je podjetje nacionalizirano. Ako bi se člankar »Ve-černika nekoliko bolj pečal s temi vprašanji, bi gotovo prišel do poraznih zaključkov, ki bi pokazali, da se baš gotovi podjetniki, ki imajo nacionalizem in jugoslovanstvo vedno na jeziku, najbolj odlikujejo v tem, da plačujejo našemil delavstvu najnižje mezde. Priporočamo člankarju, da točno prečita štev. 30 našega lista, kjer bo lahko ugotovil, da n. pr. g. Pogačnik v Rušah plačuje po Din 1.75 mezde na uro. Ali niso baš ti rodoljubi pozabili na to, da ima tudi delavstvo v tej državi pravico do človeka dostojnega življenja.
Delavstvo naj se iztrezni in vrne v okrilje svojega naroda, tako pravi dalje »Večernik«.
Organizirano delavstvo je pokazalo svojo zavednost in narodni čut takrat, ko je marsikateri rodoljub, ki je danes nad stoodstotnik nacionalist, zatajil, bodisi radi mastne službe ali pa »kšefta«, svojo narodnost. Kdo se ne spominja one dobe, ko so gotovi gospodje, in sicer Slovenci, ki so slučajno zavzemiali odlična mesta v bivši Avstriji, kričali nad našim delavstvom »Amtsspra-che ist deutsch«. da ne omenjamo žalostne vloge številnih slovenskih oficirjev v kajzerjevi armadi itd.
Mnogo izmed teli žalostnih junakov se danes trka na prsa in roti, da so nacionalisti, in sicer prvega razreda. Našemu delavstvu pa se zopet očita nacionalno brezbrižnost m nemčurstvo.
Clankar »Večernika« naj vendar pojasni, katero izmed nacionalnih društev, kr,so obstojala za časa bivše Avstrije, je takrat izpovedalo tako jasno svojo; narodno pripadnost, kot .je to storila bivša socialistična stranica, ki je na konferenci v Tivoli leta 1909 na svojo rdečo zastavo zapisala ime »Jugoslavija«.
Kje ste bili nacionalni moralisti takrat, ko je »Schulverein« germaniziral naše delavstvo. Zakaj niste takrat pokazali svojega junaštva in priborili n. pr. mariborskemu delavstvu slovenskega pouka v šolah.
Danes se isti proces dogaja nad slovenskim življem! v Italiji in na Koroškem. In zopet je tam ostal preprosti narod brez vsake opore s strani slovenske inteligence, ki je morala deloma emigrirati, velik del
taiste pa je prostovoljno zapustil svoj domači kraj.
Kaj mislite gospod člankar, ali ne bodo Vaši nasledniki čez desetletja ravnotako zmerjali sinove in hčere tega nesrečnega dela našega naroda, ki ga danes fašisti po sili potujčujejo, z nacionalnimi brez-brižneži itd., kakor to delate dandanes Vi, kadar govorite o tukajšnjem delavstvu.
Ako ste res nacionalni idealisti, potem bi bil čas, da bi se brigali za delo in početje »rodoljubov«. Tu boste imeli dovolj dela, preden boste očistili hlev.
Za marksistično delavstvo je vprašanje obstoja Jugoslavije danes izvršeno dejstvo, zato prepušča kričanje o jugoslovanstvu in rodoljubju drugim. To je delavstvo dokazalo najbolje s tem, da si je svoje odno-šaje do srbskega in hrvaškega delavstva že davno medsebojno uredilo, medtem ko vlada med meščanstvom topogledno vedno večji kaos. Zato gospodje, pridigajte svoje nazore o narodnosti in jugoslovanstvu tam, kjer se dela na račun nacionalizma in jugoslovanstva samo »kšeft«. delavstvo pa pustite v miru.
Kakšna logika je to?
Že često smo v našem listu opozorili, da izhaja poleg »Volksstim me« v Mariboru tudi v gotici tiskana »Mariborer Zeitung«, ki se je v zadnjem času silno ogrevala za hitleri-janstvo. Mariborska tiskarna, ki izdaja »Mariborer Zeitung«, je last industrijalca in veleposestnika g. Pogačnika v Rušah, ki je član Sokola. Da je »Mariborer Zeitung« dobičkonosno podjetje, ni treba posebej povdarjati. Toda, akoravno se »Večernik« tiska v isti tiskarni in menda na istem rotacijskem stroju kot »Mariborer Zeitung«, noče ali pa ne sme nič povedati o tej svoji germanski posestrini.
Gospodje okrog »Večernika«, povejte nam vendar, kje je tu logika: napadati delavstvo, obenem pa molčati h grehu v lastnih vrstah.
In še nekaj! Zvedeli ste baje od nekega socialističnega prvaka, da uhajajo marksistični delavci v Hitlerjev tabor! Objavite vendar ime onega socialističnega prvaka, ki Vam je to natvezil! Vse drugo je prazno namigavanje!
Ljubljana.
Ljubljanski tramvaj bodo pričeli v kratkem zopet graditi, toda le v mestu. Nameravani progi na Posavje in na pokopališče pa imata razne ovire: denar in železniška uprava. Železnici namreč ne bi bilo všeč, če bi progo oviral še tramvajski promet.
Maribor.
Prihodnje predavanje »Svobode« se bo
vršilo v sredo, dne 19. t. m„ ob 30. uri v dvorani Delavske zbornice. Sodna ul., 9/II.
I redaval bo g. Osterc »O moderni vzgoji otrok!«. Delavski starši udeležite se tega predavanja polnoštevilno.
»Zadovoljni naj bodo, da dobijo
skorjo kruha«. Pred dnevi se je vršil v neki gostilni v II. okraju sestanek neke organizacije, na katerem so tudi uradniki pohlevno izrazili željo po izboljšanju gmotnega položaja. Ta predrznost uradnikov pa je silno razburila nekega odličnega mariborskega gospoda, ki zavzema v javnem življenju prav tako odlična mesta. Baje je kar poskočil ter uradnikom, ki so si to predrznost dovolili, povedal v brk nekako tako-le: »Kaj vendar hočejo ti uradniki, ki niso nikoli zadovoljni, Saj se jim vendar dobro godil Zadovoljni naj bodo, da dobivajo skorjo kruha.« — Ta očitek dobro situiranega gospoda je seveda razburil navzoče uradnike. In ko je prizadeti opazil, da ga je silno polomil, jo je |
vr
Bh£/ztsAdiM0i
p
nt
I
Namakanje s H e n k o ih izkuhavanje s pralni*
sredstvom P e r s i I  ;
to je edina prava pomoč uspešnemu pranju. Vi dobite perilo belo kot sneg, razen tega prištedite na delu, času in denarju. Pazite vedno na navodilo o uporabi, ki je na zavitkih.
za vsako perilo
kar odkuril iz zborovanja. Baje so ostali odborniki morali porabiti ves vpliv, da se zborovanje ni razšlo in morda tudi društvo. Toda gospodje dobro poznajo naše uradnike, ki se semtertja sicer razburijo, potem pa kaj kmalu vse pozabijo.
Pred bogom so vsi ljudje enaki! Verni kristjani se vsaj enkrat na leto izpovejo svojih grehov in očistijo madežev. Tako so tud pred dnevi učenke neke srednje šole v frančiškanski cerkvi čakale na očiščenje. Ker pa je bilo treba dokaj časa čakati, predno so prišle vse ovčice na vrsto, je nekaj mladenk zasedlo prazne klopi. Baš takrat pa je prišel v cerkev tudi nek odličen prvak iz vrst katoliške akcije in ko je opazil, da je njegova klop zasedena, se je zadrl nad učenkami: »Ven iz klopi, smrklje!« Posledica je bila, da so prizadete mladenke po spovedi zopet grešile, ker so spraševale svoje mamice, če je to sploh res, da so ljudje pred bogom vsi enaki.
Mariborska »Svoboda« v inozemstvu. Naši športniki so igrali na oba praznika v St. Petru pri Celovcu dve prijateljski tekmi s tamkajšnjimi del. športnim klubom. V nedeljo je podlegla »Svoboda« v razmerju 2:0, v pondeljek je pa zmagala »Svoboda« z 3:1. Sodil je nek celovški sodnik, ki ni bil vedno objektiven. Št. Peterčani so izvrstno moštvo in se jih mirno lahko primerja z mariborskim »Železničarjem«. Imajo lepo nizko kombinacijo, najboljšega moža v napadu in v golu. Tudi vse ostalo moštvo je dobro, tako zlasti obramba. »Svobode« še nismo videli nikoli tako lepo igrati kakor na Veliko noč. Prvi dan bi morala v prvi vrsti zmagati »Svoboda, ker je bila ves drugi polčas v trajni premoči. Ponedeljska tekma je pa radi vetra silno trpela pa tudi za gole je šlo bolj nego za igro. Vkljub temu je bilo videti na obeh straneh nekaj lepih parad. »Svobodin« napad, ojačen s Tičarjem, je bil izvrsten. Št. Peterčani so naše fante lepo sprejeli in pogostili, Prijetno pozornost je izkazal tudi naš celovški konzulat, ki je poslal svojega zastopnika na igrišče, ki je stopil v stike s »Svobodaši«. Za Binkošti bo imelo naše občinstvo priliko videti te odlične nogometaše v Mariboru.	jk.
Drzen vlom. Minulo nedeljo so izvršili neznani svedrovci drzen vlom v pisarno carinske posredovalnice Jaklič na Meljski cesti. Drzni vlomilci so pobrali vso gotovino in razne vrednostne predmete, tako da je podjetje oškodovano za okrog 100 tisoč dinarjev.
Prednaznamlo. O Binkoštih otvo-ri S. K. »Svoboda« svoje novo igrišče v Mariboru pri Magdalenskem vrtu. Otvoritev se bo vršila precej obsežno, ob sodelovanju godbe, pevcev, nogometašev in lahkoatletikov. Iz Celovca pridejo delavski nogometaši gostovat v nedeljo in pondeljek. Vse skupaj bo
Stran 4.
»DELAVSKA POLITIKA«
Štev. 31.
ZatHe iti ii wA bit io n ii Hnkt pkint i Malu. - H« Stel. El
imelo izraz večje delavske prireditve, vsled česar prosimo organizacije izven Maribora, ki bi se zlasti rade udeležile, da prijavijo svoje udeležence čimprej. V tem slučaju bomo prosili za znižanje vožnje. Mariborska društva pa naj za praznike ne prirejajo nobenih večjih stvari. Odbor.
Zelo značilno. V nedeljo se je vršila na igrišču Holie Warte na Dunaju nogometna tekma med reprezentanco Čehoslovaške in Avstrije, ki je izpadla 2 : 1 za Čehe. Tekmi je prisostvoval ves daivujski športni svet, nad 60.000 gledalcev, kakor tudi predstavniki oblastev z ministrskim: predsednikom Dollfussom na čelu. Pri oficijelnem pozdravu gostov je godba najprej zaigrala če-hoslovaško državno himno, ki so jo vsi navzoči stoje in mirno poslušali; ko pa so nato zaigrali še avstrijsko državno himno (bivšo »Bog ohrani, bog obvari...«, ki so jo šele pred 2 letoma zopet uvedli), je vsa ogromna množica začela burno protestirati. žvižgati in kričati »Fej! l>oli s fašizmom! Doli z diktaturo! in še isti trenutek so začeli frčati po zraku kakor roji mušic, neštevilni rdeči letaki z revolucionarno vsebino. Na navzoče predstavnike vlade te to kajpada napravilo skrajno mučen vtis.
Prezident Roosevelt zahteva, da
se rešijo tarifna vprašanja, s katerimi sr omogoči čim intenzivnejša izmena blaga in obenem splošno znižanje carin. dalje povečanje kapitalnega in deviznega prometa in končno problemi dolgov, kolikor spadajo v področje svetovne gospodarske konference. —• To je: organizacija kapitalizma. S tem se obenem priznava, da je današnja kriza — kriza kapitalistov, ki niso znali gospodariti ter so s tem spravili človeštvo v socialno katastrofo.
Brezposelni in javna dela.
Danes, ko je toliko brezposelnega delavstva, za katerega je nujno potrebno preskrbeti sredstev za preživljanje, se vsepovsod sliši: Zaposliti jih je treba pri javnih delih, katera ima za izvršiti občina, banovina ali država. S temi javnimi deli se že dela taka reklama z gotove strani, kakor da bo s tem že v par mesecih rešeno vprašanje brezposelnih.
In kaj je na stvari resnice? Naša banska uprava gradi banovinsko cesto Litija—Radeče. To delo se je že lani pričelo in se letos nadaljuje. Že lani je bil spor med vodstvom gradbenih del in zastopniki brezposelnih, predvsem iz trboveljskih revirjev, kdo ima prednost v zaposlitvi iu koliko se bo plačalo na uro.
Letos je pa kar naredbcniin potom prišlo toliko in toliko brezposelnih se ima zaposliti na tej cesti. Plača je 2.50 do 3.— Din na uro. Prehranjevalni odbori v Zagorju in Trbovljah in še menda drugod so bili srečni, da se vsaj del teh brezposelnih spravi v delo. Ljudje so se zbrali in odšli na delo. Ali že pred odhodom so tisti, ki so svojo srečo tu že poskusili, rekli, čez par dni bodo že zopet vsi doma. In res, čez dva dni so bili vsaj vsi zagorski brezposelni doma.
In kaj pravijo ti? 1. Ko so prišli na lice mesta, jim je bilo povedano, plača je na uro Din 2.25 do 2.75, le v izrednih slučajih 3 Din. 2. Baraka za prenočišča stoji na nekem, močvirnem) kraju in je popolnoma nezavarovana proti vetru. 3. Kuhinje ni nobene, kjer bi si mogli delavci hrano kuhati. 4. Od barake do delovnega kraja je 1 in pol ure peš za hoditi in se ta čas v delo ne šteje. 5. Delo je na tako močvirnem kraju, da se mora par dobrih čevljev v par mesecih uničiti in kje je sedaj še obleka? Ko so brezposelni ugovarjali proti tem razmerami in prosili, da bi se jih vsaj po 3 do 4 dinarje na uro plačalo, je izjavil zastopnik banovine:
Povemo samo to. da so se brezposelni pritožili na Delavsko zbornico in v pritožbi navedli, da so vedno na razpolago za delo, pa bilo kakršnokoli, samo treba jih je za tako delo tudi primerno plačati, zakaj tudi brezposelni so ljudje.
Teh in takih primerov bi bilo dobro, da bi se »narodni« spomnili ob svojem jubileju. To bi bilo potem res delo za narod!
Povratek k ročnemu delu?
(IGB.) Velike industrije so bile pijonirji dela s stroji. Največ so te odgovorne za tehnološko nezaposlenost. Ali bodo v teh industrijah tudi naprej mislili na to, da se nihalo okrene nazaj?
To vprašanje si je stavil podpredsednik ene največjih ameriških avtomobilskih tovarn (General Motors), v katerem poudarja, da so razni veleindustrijalci, ki so še pred nekaj leti hoteli čim bolj znižati izdelovalne stroške s pomočjo izredno dragih strojev, načeli vprašanje iznova, če ne bi kazalo, povrniti se k ročnemu delu.
»Mi, pri General Motors,« pravi podpredsednik, »zaposlujemo že sedaj mnogo več ročnih delavcev, kakor smo jih zaposlovali pred enim ali dvema letoma. V nekaterih oddelkih smo uvedli do 20 odst. več ročnega dela. Ta razvoj je upravičen ne zaradi pridelovalnih stroškov za produkcijsko edinico, marveč zaradi tega, ker to blagodejno vpliva na splošni gospodarski položaj.« Dalje izjavlja pisec, »da bodo tudi druge industrije prisiljene, da prično gospodarske probleme opazovati s te strani ter pridejo do zaključka, da naj-popolnejše gospodarstvo v individualnem podjetju morda končno le ni konec najvišje modrosti za vesoljno gospodarstvo!«
Torej se dani v »paradižu« individualizma?
Saniranje rudarskega zavarovanja.
(Iz Čehoslovaške,)
V proračunskem odboru je v svojem ekspozeju izjavil finančni minister sledeče:
V zadevi saniranja rudarskega zavarovanja je dobil finančni minister pooblastilo, da prevzame s finančnim zakonom garancije do 150 milijonov Kč (to je okoli 260 milijonov dinarjev), dočim je znašala ta
garancija leta 1931 le 100 milijonov. To je potrebno, da se bodo mogle izplačevati rente, ker bi sicer zavarovanje propadlo in bi bilo to prava katastrofa za rudarske rentnike. — Stanje državnih garancij je znašalo leta 1932 107 milijonov. Finančni minister se resno trudi, da zavarovanje definitivno sanira. Saniranje bi se bilo ob normalnem času mnogo lažje izvedlo. Ob »normalnem času« so meščanski gospodarji države gledali samo na to, da je država dobila nekaj milijard davkov in podjetniki mastne in ogromne dobičke. Za saniranje rudarskega zavarovanja, ki so ga rudarske organizacije neprestano zahtevale, se gospoda ni nikdar zmenila.
Veselje v taboru kapitalizma — samoprevara.
Fašizem sc je porodil iz potrebe kapitalistov in tistih veličin civilnih in vojaških, ki so svetovni vojni zaigrali svojo oblast. Fašizem ni ne socialističen ne naroden. Fašizem je slepo orodje kapitalistov, ki ga goje kapitalisti v ta namen, da bi utrdili in okrepili svojo pozicijo v političnem življenju in s tem svojo oblast nad narodi sveta, ki mro pod bremenom: izkoriščanja in lastninskim monopolom nad produkcijskimi po-močki in produciranim blagom.
Zato kapitalisti tudi vzdržujejo fašistična gibanja in oskrbujejo njih oboroženo silo.
Kako silno všeč je kapitalizmu zmaga fašizma v Nemčiji pa prav jasno dokazujejo poročila meščan-sko-kapitalističnega časopisja. Vse to časopisje je naperilo uničevalno polemiko proti socijalizmu, na dolgo in široko poroča, da je socialistično Ribanje zatrto in druge najnever-jetnejše stvari, ki so naravnost nemogoče, neresnične, lažnjive z edinim namenom;, da bi oblatilo znanost socijalizma in pomen delavskega gibanja v razvoju človeške družbe.
Toda vsa ta kampanja proti delavskemu gibanju so le prazne fraze, ki ne morejo izpremeniti dejstev. Te fraze ne morejo utajiti nezaposlenosti, ne morejo utajiti grdega izkoriščanja in ne morejo utajiti, da je se-
danji gospodarski sistemi zlo, ki se ali mOra izpremeniti ali pa mora doživeti polom tak kot je.
Teh dejstev ne more nihče utajiti in dokier ta dejstva obstoje, je njih logična posledica socijalistično delavsko gibanje, ki zahteva pravično so-cijalno družbo.
Marsikateri trinog, imperator, je že skušal zatreti nove ideje, toda vedno se je izkazalo, da je postal žrtev te borbe sam. Še mnogo bolj pa velja to pravilo za socijalizem,
1^- ut(rmelie>i v razvoju družbe.
Ni drugega izhoda. Fašistična protirevolucija sicer slavi svoje orgije in morda še ni konec njenega pohoda. Ali to nas ne sme strašiti. Razvojni zakon govori za nas in po vsaki nasilni reakciji je polet svobodnega razvoja večji. To velja tudi za socijaliste in socijalistično gibanje.
Razmer reakcija ne bo izpreme-nila in tudi novega duha ne bo zatrla. Ta bo vstal in zmagoslavno živel!
Zadružništvo.
Mednarod. zadružni kongres preložen. Kakor posnemamo po glasilu britanske zadružne zveze »Coopera-tive News«, je izvrševalni odbor mednarodne zadružne zveze v Londonu na svoji zadnji seji, ki se je vršila v Barceloni, sklenil odgoditi XIV. mednarodni zadružni kongres, ki bi se moral vršiti letos meseca avgusta v Londonu. Omenjeno glasilo k itemu poročilu pripominja m. dr. to-le: Glavni povod za odgoditev so gospodarske težkoče. Cela vrsta evropskih držav je izdala težke določbe o prepovedi izvoza valut. Sredstva. ki so -potrebna za primerno zadružno delegacijo za tak mednarodni kongres, daleč prekašajo za izvoz dovoljene vsote. Prav tako je v nekaterih državah položaj tak, da bi vodje gibanja svoje države brez šk»' de za celotno gibanje ne mogli zapil-stiti. Če se kongres vrši že v Angliji, bo vsaka delegacija hotela preštudirati to klasično in matično deželo zadružništva, a danes bi to gospodarsko ne bilo mogoče. In če bi bile de» legacije premajhne, bi pa bil namen kongresa iluzoričen. Zaradi tega je odgoditev kongresa na boljše čase bolj primerna.
Ni SM
J/J\	i /	i iJsJ\ t ij/j\ i ijfa i	i iJiS\
vi	Sifi &M g&i L-M	£*?
Pristopafte k zadrugi
«
M
r. z. z o. z. v Mariboru
Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te delavske zadruge.
reg. pomolna blagajna
v Mariboru, Grajski trg 7/1.
Sprejme vse zdrave člane od 1. d° 80. leta za slučaj smrti.
Ljudska samopomoč šteje danes nad 38.000 članov in je izpla^3 že nad
8 milijonov Din »a P°dporah. —
Zahtevajte brezobvezno in zastonj pristopno izjavo.
Ustanovljena leta 1927.
Solventni poverjeniki se sprejmejo za vsak kraj Dravske banovine.
Hnlnonlte sanie prihranke
v Štajerski hranilnici In posojilnici v Mariboru, Stotnikov trg Stev. 6.
OlOže DtoKtBlMIB pn SVA
proti trimesečni odpovedi.
Tiska:	LJadaka	d.	4	t	Maribora,	predatavitelj	Joaip	Ollak	»	Mariboru.	—	Za	konzorcij	izdaja	m	nr.ju|e	Viktor	Erien	v	Mariboru.