NOVEMBER 15 S Leopold 16 ft Gertruda 17 P Greuorij, žud. + 18 S Posveč. cerk.D 19 N 25. pobink. 20 P Feliks 21 T ]>ar. prej. D.M. '22 S Cecilija 23 č Klemen 24 P Jane?, od Križa 2B S Katarina, dev. 20 N 26. pobink. g 27 P VirKilij 28 T Štefan, rnlajSi 29 S Andrej 30 č Zahvalni dan amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST E AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do tmagej GLASILO SLOV. KATOU DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S) CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, GOLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations)] najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v združenih državah ameriških.. ŠTEV. (NO.) 224. CHICAGO, ILL., SREDA, 22. NOVEMBRA — WEDNESDAY, NOVEMBER 22, 1939 LETNIK (VOL) XLVIII. Podrobnosti Krvavih i v Pragi-Probtem brezposelnosti V 'T' t ; fM • »H Češki dijaki bili baje naščuvani k demonstracijam od agentov sudetskih Nemcev. — Izgredi zahtevali okrog . 60 človeških življenj. — Neposredni povod dal neki nazijski profesor, ko je žalil Cehe. London, Anglija. — Tukajšnji listi s o se ta ponedeljek obširno bavili s krvavo tragedijo, ki se je odigrala zadnje dni preteklega tedna naJ Češkem. Nekateri listi pri tem trdijo,da načrti za demonstracije, katere so se tako usodno končale, niso bili izdelani od Cehov samih, marveč od — Nemcev, in sicer od sudetskih Nemcev. Nekateri voditelji te * nemške manjšine v bivši Če-hoslovaški namreč iščejo vsake prilike, da se znesejo nad Cehi, in nekateri fanatiki med njimi gredo naravnost za tem, dal se Čehi popolnoma iztrebijo. Tako so zdaj po svojih agentih naščuvali češko mladino, da se je ta spu?tila v pa-trijotične demonstracije, o katerih se je moralo že v naprej vedeti, da se bodo katastrofalno končale. S tem pa so hujskači dosegli ravno to, kar so želeli, namreč, da se dobi prilika za nastop proti Čehom, kakor trdijo tukajšnji listi. In posledice so bile v resnici nadvse ti-agične. Dvanajst oseb, nad katerimi se je izvršila smrtna obsodba, je samo en del vseh človeških žrtev, kajti pod nazijskimi puškami je izgubilo življenje do 60 ljudi; skoraj 50 jih je bilo namreč postreljenih med demonstracijami samimi. O viharnih dnevih, ki so vladali zadnji teden na Češkem, daje najbolj natančno poročilo ' list Daily-Herald. Njegov poročevalec je namreč govoril v Zagrebu z Cekini možem, o katerem se *nore po poročilu sklepati, da 3e bil jugoslovanski konzularni uradnik na Češkem in se je ravno vrnil domov iz Prage. FEDERACIJA S£ PERE Wm. Green povdaril, da federacija ni kriva spora. Washington, D. C. — Načelnik del. federacija, Wm. Green, je v nedeljo zvečer podal izjavo, v kateri je povdar-jal, da ni na njegovi organizaciji nobene krivde, ker se š& ni dosegel sporazum s CIO. Obenem je dejal, da tisti, ki skušajo doseči spraVo med njima, s čimer je bržkone mislil predsednika Roosevelta, s tem samo protežirajo drugo stran, na kateri leži krivda. Ker CIO na to še ni odgovorila, je težko ugotoviti, koliko je dati na te Greenove besede. Vendar pa, kakor se trdi, je Lewis odklonil ponovna pogajanja za sporazum, dokler ne bo imel zagotovila, da bodo razgovori uspešni, češ, da je bilo brezpomembnih razgovorov že dovolj. -o-- VLADNA STRUJA NA KUBI PORAŽENA Havana, Kuba. — Zadnje volitve v ustavodajno skupšči- HITLER UMAKNIL ČETE Ob meji Nizozemske koncentrirane čete odšle v ozadje. Haag, Nizozemska. — Kakor kaže, ste Nizozemska in Belgija varni pred napadom nazijske armade za to zimo. Zadnje dni so se namreč pričele nazijske čete pomikati od meje nekam v ozadje in v nedeljo zvečer so odšli zadnji oddelki, katere je dal Hitler tam koncentrirati kmalu po končatii ofenzivi na Poljskem. S tem se je popolnoma odstranila napetost, ki je bila še pred dobrim tednom skrajno ostra. Domneva se, da je odvrnilo Hitlerja od nameravanega vpada deloma' neugodno, deževno vreme, deloma je k temu pripomogla Belgija, ki je povdarila, da bo šla Nizozemski na pomoč, nekoliko pa tudi Amerika, ki je baje namignila Nemčiji, da utegne, imeti napad na Nizozemsko nedogledne posledice. SPOPADI MED NIZOZEMSKIMI IN NEMŠKIMI LETALI Haag, Nizozemska. — Nad nizozemskim ozemljem, namreč nad otokom Schiermonni-koog, severno od celine, je prišlo zadnjo nedeljo do spopada med nekim nemškim in skupino nizozemskih aeropla-nov. Na obeh straneh se je oddalo več strelov. Nemški aero-plan je letel skrajno nizko, namreč le 150 čevljev nad zemljo. Spopad pa ni imel ni-kakih usodnih posledic. no, ki so se vršile v sredo, bodo politično sliko na Kubi noid zadnjo nedeljo ter obe- SVARILO DELAVSTVU PRED NEZAKONITIMI ČINI Washington, D. C. — Tudi proti delavskim unijam se bo postopalo ' na podlagi proti-trustnega zakona, kadar se bodo te posluževale 'protizakonitih činov. To svarilo je izrazil pom. generalni pravnik Ar- znatno izpremenile. Stranke namreč, ki so podpirale sedai-njega načelnika vlade, polkovnika Batista, so bile poražene; zasigurale so si namreč le 35 sedežev, dočim si jih je opozicija pridobila 41. -o-- JUDE ZABARIKADIRALI V VARŠAVI Berlin, Nemčija. — Tukaj se je v nedeljo uradno objavi-1 ako bodo nasjino* zahtevale, da se najame kako delavstvo, nem navedel nekaj slučajev, ki bi prišli pod označbo nezakonitosti. Tako se bo po njegovih izjavah nastopilo proti kaki gradbeni uniji, ako bi ta delala oviro pri uporabi cenejšega materijala, ali pri inštaliran ju boljše opreme, ali pri uvajanju bolj učinkovitih metod. Dalje se bodo unije izpostavile nevarnosti prosekucije, KRIZEMSVETA — Berlin, Nemčija. — Dr. Eckener, znani izvedenec v gradbi in vodstvu zračnih ladij, se je zadnjo nedeljo izrazil, da se izdelujejo načrti, da se bodo zeppelini uporabljali zai prevažanje blaga med Nemčijo in Rusijo. — Moskva, Rusija.— Iz zanesljivih krogov se je izvedelo, da je med trgovskimi pogajanji v Mosk\i sovjetska vlada dala Ne'mč'ji obljubo, da jo bo založila $ 800,000 tonami olja. Nemčija bi potre- ala na leto okrog 30 milijonov ton. — Tokio, Japonska. — Iz Moskve se poroča, da je tam-kaljšnji japonski poslanik imel razgovor s predsednikom sovjetske vlade, Molotovim, pri čemer sta se sporazumela glede temeljnih točk za rusko-ja-ponski trgovinski pakt. -— -o-- . Po poročilu te osebe so se, demonstracije začele na praški »lo, da so nemške oblasti v Var- _ . . . _ J « 1 _ rinUnui lrn/litinfi "H Q- Univerzi. Ker je neki nazijski Profesor, ki je bil nedavno im-Portiran iz Nemčije, žalil v Predavanju češki narod, so dijaki pričeli metati vanj knji-£e. To je dalo povod, da so Pridrveli pred poslopje tri j« truki nazijske tajne policije, dijaki pa so se zabarikadirali v univerzi in nazijsko moštvo 3e vzelo dve uri, predno je zasedlo poslopje. Pri tem je bilo Ubitih okrog 30 dijakov. Po-zneje je bilo postreljenih še iS, katerih trupla so na'ziji Prislonili k zidu in jih tam pustili v svarilen vzgled do drugega dne Med tem pa je tudi prebi-valstvo izvedelo, kaj se doga 3a na univerzi, in polastilo se 8a je splošno ogorčenje. V svojem srdu je napadlo nazijske policiste in jih par do smrti osuvalo. To pa je dalo Povod za nekak splošni na- šavi dale zabarikadirati na selje, kjer prebivajo Judje in je bil ta "ghetto" postavljen pod strogo kontrolo. Nevarnost obstoja, da se v tem naselju ne pojavijo kužne bolezni, kajti že v normalnih časih so bile v judovskem okrožju zdravstvene razmere na nizki stopnji. Kakor se računa, je v Varšavi kakih 400,-000 Judov. avstrijski polk. Strojnice so nato ropotale več ur po praških ulicah, katere so naziji s prodiranjem čistili; padlo je celo tudi nekaj šrapnel. Pri tem so dale oblasti poloviti popolnoma vse moške v Pragi ter jih preiskati, če nimajo na desni rami odtiskov od puškinega kopita, kar bi bilo znamenje, da so streljali. Trdi se, da se je v teh homatijah izvr- ki je očividno nepotrebno, kakor na pr. zahteva kake lokalne unije voznikov, da mora na vsakem truku, ki pripelje v mesto, biti po en njen član poleg običajnega voznika. Enako se 'bo nastopilo proti vsakemu delavskemu raketirstvu, kakor tudi proti poizkusu, z nasilnimi sredstvi obdržati ceno kakega produkta na nezakoniti višini, in končno proti napadom na kakega delodajalca, ker je ta stopil v poga janja z kako nasprotno unijo. AEROPLANE VLEKLI PREKO MEJE Sweetgrass, Mont, — Pre poved, da se bojni aeroplani ne smei<.- po zraku izvažati v tujeze'mstvo, se je pričela praktično uveljavljati. Tako je priletelo semkaj zadnjo nedeljo iz neke tovarne v 'Kali forniji pet novih bojnih aero šil tudi napad na predsednika Pad, kajti iz Linža je prišel I Ilacha, kaiteri je baje skrajno I planov, ki so se spustili na nazijem na pomoč tudi neki'nepriljubljen pri Čehih. zemljo na nekem pašniku'ob VEČINA IGRAČ DOMAČEGA IZDELKA Chicago, 111. — Pretežna večina igrač za otroke, ki bodo razstavljene za letošnjo božično sezono, bo izrazito domačega, ameriškega izdelka Celih 90 odstotkov jih je namreč "made in USA" in le 10 odstotkov je importiranih. To e ravno v nasprotnem razmerju s stanjem pred 25 leti, ko je 90 »odstotkov igrač prišlo iz Nemčije, Avstrije, Japonske in drugod, dočim se jih je doma napravilo le 10 odstotkov. Industrija za igrače se je v Zed. državah pričela razvijati v večji meri šele med svetovno vojno, na kar je stalno naraščala, dokler ni zdaj dosegla svoje visoke stopnje. ČRNCI ZAHTEVAJO VRHOVNEGA SODNIKA Washington, D. C. — Organizacija črncev, ki stoje v vladni službi, je poslala v nede ljo predsedniku Rooseveltu apel, naj imenuje kakega čla na njih plemena na, mesto v vrhovnem sodišču, ki je bilo izpraznjeno po smrti sodnika Butler j a. _ OGROŽA NEVTRALNOST Brezposelna mladina, katere je do štiri milijone, tvori nevarnost, da se Amerika zaplete v vojno. Wash'ngton, D. C. — Velika armada brezposelne mladine tvori eno največjih nevarnosti, da se Amerika končno ne zaplete v vojno. To svarilo je izrekla Ameriška mladinska komisija, ki je proučevala položaj, in je v svojem poročilu, izdanem v ponedeljek, priporočala, naj vlada zasnuje kak program zai javna dela, na katerih bi se zaposlila mladina brez dela. Take mladine je, kakor se računa, cele štiri milijone, v starosti od 16 do 24 let. Značilno je, da je ta pobuda prišla, ne od vlade, marveč od raznih privatnih industrijalcev in vzgojiteljev. Dočim so industrijski krogi doslej, kakor znano, kritizirali vlado zaradi raznih programov javnih del, so zdaj sami izprevt-deli, da ni druge rešitve. V poročilu se povdarja, da se bo industrija sicer oživila zaradi vojnih naročil, toda ne toliko, da bi mogla dati delo vsem 11 milijonom brezposelnih.Okrog treh milijonov bo največ kar jih bo mogla zaposliti. Pritisk ostalih brezposelnih pa utegne povzročiti, daj bo Amerika sama zašla v vojno, in proti tej možnosti se je treba zasigu-rati. Mz Jugoslavije Zanimivi podatki državne statistike, ki je izdala poročild o starčkih in starkah, ki so dosegli do sto in več let. — Usodna nesreča delavca, ki je popravljal most.—. Smrtna kosa in drugo. kanadski meji, ter so jih nato z vrvmi potegnili preko meje in do bližnjega kanadskega letališča. TRETJI TERMIN ŠE V NEGOTOVOSTI Hyde Park, N. Y. — Edina oseba, ki ve, ali bo predsednik Roosevelt kandidiral za tretji termin, je brez dvoma edino predsednik Roosevelt. Dočim javnost, zlasti njemu nasprot na, z napetostjo čaka na vsako priliko, da se bo v kaki besedi ujel in povedal, kaj namerava, se predsednik sam očividno zabava nad to radovednostjo. Tako se je zadnjo nedeljo naravnost ponorčeval iz časnikarjev,ki špekulirajo glede njegovih načrtov. V svojem govoru ob priliki, ko se je polagal temelj za novo knjižnico, se je izrazil, da se bo ta knjižnica odprla spomladi 1941, ter pri tem dejal: "Naj mi bo dovoljeno dostaviti, v «vrho, da bodo imeli moji dobri prijatelji časnikarji kaj pisati jutri, da upam, da bodo primerno razlagali izraz mojega upanja, da, ko se bo poslopje otvorilo —" pri tem je predsednik napravil pavzo in vsi navzoči so napeli ušesa, češ, zdaj bo nekaj o tretjem terminu, "— bo lepo vreme!' je predsednik, smeje se, končal. Sto tisoč starcev starih nad sto let je v Jugoslaviji Ljubljana, 29. okt. — Statistični letopis za leto 1938-39, ki ga je vprav izdal državni statistični urad, prinaša med drugim tudi podrobno statistiko o prebivalstvu Jugoslavije po starosti, in sicer na podlagi ljudskega štetja iz leta 1931. Iz te statistike izhaja med drugim zanimiva ugotovitev, da je bilo leta 1931. v naši državi 101.992 starcev in stark v starosti 80 let in več. Oseb v starosti 90 let in več je bilo 15.280. Sto let in preko sto let starih ljudi pa smo leta 1931. našteli nič manj kakor 2231. Ta številka znova potrjuje, da smo zares zdrav in krepak narod, saj živi večina teh starcev in stark v zelo primitivnih življenjskih razmerah zlasti v pogledu higijene. Se bolj zanimiva pa je ugotovitev, da pri nas ni redkost niti starost 110 ali 120 let. Oseb v starosti 100 do 104 leta smo našteli 1720, v starosti 105 do 109 let tudi še 267. Starcev in stairk v starosti 110 do 114 let je bilo 142, v starosti 115 do 119 pa še 40; sko-ro neverjetno pa se zdi, da smo našteli 62 ljudi, ki so bili atari 120 let in več. Človek bi sodil, da so med njimi taki, katerih starost ni točna, vendar je iz statistike razvidno, da so osebe, katerih starost ni znana, posebej štete (takih oseb neznane starosti navaja statistika 1785.) Tudi dravska banovina ima mnogo ljudi,ki dosežejo, izredno starost. Leta 1931. smo našteli 6567 oseb v starosti 80 do 84 let, 1861 oseb v starost: 85 do 89 let, 269 oseb v starosti 90 do 94 let, toda le še 2£ oseb v starosti 95 do 99 let, in končno samo tri osebe (star ke) v starosti 102 leti, 105 let in 114 let. Od skupnega- števila 2231 starih ljudi, ki so dosegli sto let in preko sto let, so bili torej v Sloveniji le 3, pa tudi v savski banovini jih je bilo le 34 in v primorski banovini 54, v dunavski pa že 75, v vrbalki 188, v drinski 198, v moravski 420, v zetski 511 in v vardar-slci 733 (vrhu tega v Beogradu 15.) Največ preko sto let starih ljudi imajo torej v Srbiji, Črni gori in Bosni. jen tudi tram, ki bi ga moral Zelenko spodaj uravnati. Nenadno pa se je vrv utrgala,ne* srečni Zelenko je padel v Dravo. Klical je na pomoč. Njegovi tovariši so takoj hiteli po čoln,da bi mu priskočili na pomoč. Zelenko pa nI znal plavati. Še trikrat se je dvignil nad dravsko površino, nakar ga je zagi-nila Drava. -o- Ob prste na roki Tovarniškemu delavcu Antonu Trtniku,ki je bil zaposlen v vevški papirnici, je pri delu v tovarni cirkulafrka odrezala prste desne roke. -o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Fortu-nat Lužar, član ljubljanskega mestnega sveta in upokojeni šolski nadzornik. Rojen je bil v Skiljeveu pri Velikih Laščah leta 1870. Med svetovno vojno je služil kot rezervni poročnik v Novem mestu. — Na Viču je umrl Matija Jereb, trgovec in posestnik star 83 let. V Stražah je umrl Miroslav Werdnik, trgovec v Mislinji, star 38 let. "Ukrajina joče je ime novi povesti, ki začne jutri v tem listu. Povest je zajeta iz življenja ukrajinskega naroda in slika njegovega križe-vega pota pod boljševiškim jarmom. Vsak naj čita povest pazno od začetka, ker žal bo vsakemu pozneje, če ne bo čital te zanimive povesti. Opozorite na to tudi svoje prijatelje in sosede. Utonil pri delu Maribor, 26- okt. — Usodna nesreča se je pripetila snoči pri dupleškem mostu. Smrtna žrtev nesrečnega naključja je postal 25 letni delavec Janez Zelenko, doma iz Podvincev pri Ptuju. Dupleški most zdaj popravljajo. Pri popravljalnih delih je bil med drugimi zaposlen tudi Janez Zelenko. S pomočjo vrvi, napeljane preko škrip-čevja, se je spustil z mostu v globino. Na vrvi je bil pritr Zlobna roka V Lokanji vasi pri Slovenski Bistrici je zgorel mlin z žago, stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem last posestnika Antona Korošča. Požar je nastal ponoči, in so si domači komaj mogli rešiti golo življenje. Kakor se je ugotovilo,je bil ogenj podtaknjen* Škode je nad 100.000 dinarjev. -o--i Holandski geologi na raziskovanju Kakor se poroča, se je pre* teklo poletje mudila v Hercegovini večja skupina holand-skih geologov, ki so preiskovali hercegovinski kras. Posebno pozornost so posvečali Rdečemu jezeru pri Imotskem, ki jo globoko 291 metrov in leži med visokimi skalnatimi stenami, ki so rdeče barve. Ta barva se v vodi odbija in odtod ime Rdeče jezero. Zanimivost jezera je tudi, da leži gladina jezera nižje od morske gladine. Slovenske meščanske šole V Sloveniji je po statistiki 51 meščanskih šol. Med temi je 43 državnih in osem zasebnih, ki jih vzdržujejo redov-' nice, tako šolske sestre in ur-šulinke. Zasebne dekliške meščanske šole so v Celju, Kočevju, dve v Ljubljani, Mariboru, Mekinjah, Škof ji Loki in v Šmihelu pri Novem mestu. Državne meščanske šole so večidel mešane. Na vseh teh šolah je bilo letošnje šolsko leto vpisanih 10.448 dečkov in deklic. Širite in priporočajte liti "Amerikanski Slovenec"! Dogodki med Slovenci po Ameriki Anton Grdina, član pripravlj. odbora (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs TARZAN IN SLONOVI LJUDJE IHTO FEATUHE SYNDICATE. Inc. V mestu Athne, ki se je tudi iraepo-valo Slonokoščeno mesto, je na visokem zidanem stolpu, raz katerega se je videlo daleč po okolici, sedela Me-nofra. S tega stolpa je opazovala lov za pobeglim fazanom- Nemalo je bi. la presenečena, ko je naenkrat ?agle-dala prihajati nasproti cathnejsko vojsko, . -------- Komaj je. preteklo nek^j trenutkov, že so bili divji bojni levi v sovražnikovih vrstah. Po dva ali trije so se vzpeli na t ne ga slona obenem- Nič ni pomagalo, da so se jih vojaki jkt»š»li Otresti z orožjem. Velike mocrte sape levov so odbile vse oro|j? in ^tri_zo-bje so sj zarili y metjk-o meso, Bojni sloni, ki so bili strah sovraž-sikov, SO bili vsi zmešani, ko so videli, da je eden slonov proti njim. V tej zmešnjavi je Tarzan da! Thudosu znamenje, na Ij4r je kralj zapovedsjl osta-liftV vojakom, da so tudi' oni stopili v vrsto in hiteli naprej, erly and.iprogress with each month. are building for a future by at-^"Jp'ing to give something to the ^Ung generation of today that will fe it along to your and my children. ' is the general belief of the wide-^ake leaders of this movement -that *V(-'ry loyal WSA member will lend distance to something that will be important factor to perpetuate oui life in our city, and which Will preserve that "neighborly spirit' S° necessary for the common average •V>rie. , There are many known singers who not as yet reported for practice Md every Thursday evening at the JfcWC of the director, Mr. Ferdie Cain, Sherman. Those intending to '"K in this group arc requested to so that the director may be J'e to arrange his schedule and make ^Parations for future work. ^tany other activities are on the list jnd only await your support. Yes, i|. l> Ue that we hope to have a delega-j'1111 attend the convention at Chicago 1941 to add to the entertainment, N but your goo^l will and necessary ^ will be the only factor to make it risible. The "dreams" we have of a .ar«e Club in full action will come l'e if YOU say so. So we ask you to be present at the 7xt meeting of the Denver WSA Mivity Club at the Slovenian Hall on ednesday, December 13. pew days left to get a Member in november Time Marches On In Victory Campaign ^here still remains a few days in „ llch to do your bit in Securing a l,j;Xv member as a testimonial of ap Nation to our Supreme President, Jjr- Leo Jurjovec, in this his birth-d y month. Doing this will serve as a good deed for your WSA be. 1^e it will also help your lodge to t,/tribute credits for its Division U' Victory Campaign which will end be lhe stroke of midnight on Decern-t0- .• Surely you want your Division 5 w'n a prixe and your lodge receive c *°.oti share of it. Individually anc ^.^ctively we advise the member-d J P to-use the last few days of Nov "The Supreme President': 1 tvJntll"> to good advantage in makinj s special membership drive a sue ^ s 3hd at the same time put theii ^Mivc lodge in a winning positioi Victory Campaign. 0 matter what you do in th< 1iJnh of November, try., to do, evet December. Let uslfinish tin fPai«n jvjjjth a re;o,rd effiollmfcitf o rRAIL BLAZERS LODGE NO. 41 The Turkey . party held by the Lodge on Sunday evening, November 12th is past history now and the mem-jers of the Lodge-want to' thank their nany friends and merchants who lelped to make this party a success. \ very large crowd attend the affair, n fact, the largest crowd that has :ver been to 0119 of these affairs, the :iall was packed and many had to be turned away as we did not have room to scat them. This party was a sue-:ess both financially and morally, a nice sum was realised besides we left 1 very good taste amongst our patrons and everyone seemed well pleased the way the party was conducted. We have only a short while now until the Victory Campaign will come to a close and it is the duly of every member of our wonderful organization to get out and secure as many members as they possibly can between now and the first of the year, when the campaign closes, we should double our efforts from now 011 until the end of the month in honor of our Supreme President Mr. Leo Jurjovec and get as many members as we can in his honor and show him that we appreciate his leadership and work as the head of our Organization, he has been doing a wonderful job since he ha? been at the head and we can all bring joy to him by enlisting a large membership in our organization. Members of Trail Blazers Lodge arc requested to make every special effort to be at the meeting to be held on Monday, Dec. 18th as at this meeting will be held the annual election ot officers and it is the duty of members to select members of high caliber and integrity to carry on the Lodge as your Lodge is no stronger or better than its leadership, as a set of poor officers can soon ruin a lodge and it takes years to build it up. The Activity Club held their meeting 011 November 15th, a small but enthusiastic crowd was in attendance and are carrying on the work that has been started. What they need is more support and help from the member ship in general to carry 011 the pro-grain that they have outlined, the Club is not organized for just a few, bul for the entire membership in Denver what it is striving to do is to help our youth 111 our community so that they can take their place with any othei organization in dramatics, music, sports and at the same time carry 011 social activities for both old ajid young. The pinochlc league is meeting regularly once a week and will soon play out their schedule for this tournament and will close down until after the first of the year when the league will commence again. All of those who desire to play in the pinochlc league after the first of the year send their names ancl addresses to Joseph Shaball, 4527 (Grant St. and he will file same and the parties will be notified when a meeting of the league will be held, so that every one desirinir tc Božična darila (Dalje) Kakor prejšnji dan na Kitz-rille, tako sva dobro opravila ;udi na severni strani Hibbinga. Skoro vse sva popisala. "Najina agitacija se mora pri zadnji hiši ustavit, kakor >genj," je dejala Mrs. Zaic. Za-;o nisva zaključila že o poldne, kakor sem nameraval. Udati sem se moral in agitirala sva skoro do i/o3. ure popoldne, da jva skončala na severni strani, nakar sva še le zaključila. Likof pa še ni bil ta dan na Hibbingu. Obljubiti sem moral, da se v torek vrnem, ko končam doli z Mr. Laurichem v Chisholmu. O tem pozneje. Kako je bilo na Chisholmu? Ob treh sem se poslovil pri Mr. Zaičevih na Hibbingu in sem dirjal doli po široki cesti pioti Chisholmu. Pri Mr. Lau-riehu potrkam in obenem vstopim. Mr. Laurich je ležal na zo-fi in spal. Prav je imel. Mene je dobri prijatelj in rojak čakal menda že od poldne, da bi bila takoj popoldne začela, pa sem prišel še le ob 4. uri. Kdo bi' čakal, od samega čakanja je zadremal m menda sanjal, kako bo kaj z agitacijo na Chisholmu. "Bo^daj, Bog daj dober dan, ampak, to ni poldne",, me je začel opozarjati. "Seveda ni, večer bo že, saj sonce je že tako nizko, da bi ga tako le en velik mož že za hrado lahko pocukal. Ampak pomagati se ne da, na Hibbingu smo bili tako "busy", da se ni dalo preje končati, zato sem tako pozen. Bova pa kar zdaj le začela." "Dobro, Če tebi prav, meni tudi," je dobrodušno dostavil prijazni in vedno dobre volje Mr. Laurich. In res čez nekaj minut sva že po Oak Streetu strašila. "Samo dalj ne bova nocoj kot do enih sedmih. Nocoj imamo party za vrlo šegatovo družino, za njihovo petindvajsetletnico, ki se bo vršila v Community Hall. Jaz in ti sva povabljena. Jaz bom moral celo "stole ravnat," mi je razložil Mr. Laurich, "Dobro," sera pripomnil, "taka naročila se ne sme nikdar odkloniti. Šel bom." Agitacija se je zopet takoj prvi večer dobro izkazala, še prec večerjo sva jih Ujagala kar enega pol ducata. Mr. Lauricha j« dobra sreča pri agitaciji take razveselila, da se ves večer nadvse živahno smehljal. Nato sva krenila h Mr. it: Mrs. John Znidaršič na Bird-Street. Tam mi je Mr. Lauricl: že poskrbel stanovanje in hrane za Čas mojega bivanja na Chis-hoimu. Pozdravil sem se z Mr Johnom Znidaršičem in Mrs Znidaršičevo, ki so me že čakali Po večerji smo se še malo razgovorih, nakar je zopet priše nazaj Mr. Laurich in odšli sme v Community Hall na party, k je bila prirejena v počast vrl* Šegatove družine. Tam se j< zbralo polno občinstva in kmali I smo zasedli omizje. Vrle brhk< kuharice so začele servirati naj boljše dobrote in kajpada tud dobre kapljice ni manjkalo. Na to so bile na dnevnem redu če stitke slavij encema Mr. in Mrs Šegatovema. Mr. Laurich je ko stoloravnatelj prvi povzel bese do. Kot rojak iz ložanske okoli ce je Mr- Laurich velik humo rist. Povedal je par takih, dž smo se morali smejati. Bile s< to ribenške in menda tudi ložan ske. In glej ga spaka še mene s jc privoščil humoristični stolo ravnatelj s tem, da me je nepri Čakovano. poklical k besedi. Ka, naj povem. 04 klepetanja m agitaciji me je že jezik bolel. N< kratko sem naredil. Nato so sle dili še drugi s svojimi čestitka mi, nakar smo v jedilni ttvoran zaključili slavnost. Potem so s-srebrni svatje podali v ples«' dvorano, kjer 'je začela svirat muaika aa ples. Tu 5t P skoro majo sram. Le zakaj s nisi naučil plesati. Videl ^em |c gtare £i j štirje, pa ?ose sjy kali, da je bilo veselje. Pa ne mislite, da so plesali starokraj ske starodavne plese. Kaj še. Plesali so vsi nove plese — sam "new stuff" in kako je to šlo, pri nas v Chicagi se vsi lahko skrijemo pred njimi. Saj pravim, nisem že plesal najbrže dvajset let in še takrat kadar sem prav nerodno, da je vsak kdor je z menoj plesal delal pokoro — tu ob tej priliki so me pa res kar pete začele srbet. Tam smo se še gostili malo z sladkim ječmenovcem, nakar smo tigti večer zaključili. Na obisku pri župniku in drugo Drugi dan je bila nedelja. Šli smo k slovenski maši, ki se služi ob 8. uri. Cerkev sv. Jožefa je zelo mična cerkev, posebno še znotraj. Lepo okrašena in tudi zelo prostorna, kar bi človek od zunaj ne sodil. Imajo krasne orgije in dober pevski zbor. Sv. mašo je daroval sam župnik preč. g. John Schiffrer, vrlo zaveden in navdušen Slovenec in duhovnik. Preč. gospoda poznam Še z katoliškega shoda na Eve-lethu. Postaral se ni ta čas skoro nič in je skoro tak, kakor je bil. Zgleda zdrav in zadovoljen. DeJa pa ima seveda kot župnik' velike župnije vedno čez glavo. To nedeljo je imel nad vse lep? pridigo zlasti o misijonih, kc/' je bila ravno misijonska nedelja. V zanimivem govoru je omenjal naše slovenske pijonirje duhox nike kot škofa Barago in pa pokojnega Monsignorja Bu-ha, ki je toliko misijonaril zlasti po Minnesoti med Indijanci. Takrat, je omenjal pridigar, so katoliške ustanove z Dunaja in drugih krajev podpirale misijonarje, kot škofa Barago itd. ; Zdaj je prilika, da ti kraji po-, magajo misijonom v drugih kra-; jih, koder požrtvovalni misijo-, n^rji razširjajo bož-je kralje-, sivo in vero Kristusovo. Po maši, kmalu po deveti uri ■ sva pa z Mr. Laurichem že zopet , začela z agitacijo. V nedeljo sva . nato kar celi dan agitirala do . kake osme ure zvečer. Uspeh . agitacije je bil zadovoljiv. Zve-. čer za zaključek sva pa obiskala še preč. g. župnika J. Schiffrer-. ja. Bila bi ga že preje, pa vem ] iz skušenj, da so duhovniki v . soboto večer in pa na nedeljo 3 vrlo zaposleni. Takrat ni časa j za kake razgovore, zato sva šc . le zvečer napravila ta obisk. Prijazno sva bila sprejeta in i marsikaj smo se porazgovorili o ■i tem in onem. Tako je minula ne-i del j a. V ponedeljek sva nadalje-3 vala. Popoldne sva obiskala še . nekatere najstarejše naše pijc- ■ nirje. Posebno dosti zanimivega je nama vedel povedati slovenski . pijonir Mr. Jakob Skala. On jc . rodom iz Kala, fara Semič v Ee-:] lokrajini. V Ameriko je prišel 3 leta 1882. in sicer v San Fran-i cisco, Calif. Tam je bil tedaj e njegov oče, tudi Jakob Skala in e njegov bratranec. On je dobro j poznal one rojake, ki so se odlo-e čili za Rajsko dolino in je nama ., mnogo zanimivega povedal. Op i in neki njegov znanec sta na prošnjo raznih rojakov ogledal;' - dotični svet, ki so ga pozneje s. kupili za Rajsko doljno. Delal je t naj prvo v tovarni za sladkor, i- potem 3 leta v zlatem rudniku. - Potem je prišel v Tower, kjer i. je bil tudi brat. Tam je par let a krušnjaril po ranču. Na to se je o pokrajina, kjer je sedaj železno .. okrožje začela razvijati. Tudi :i kraj, kjer se sedaj nahaja me->- sto Chisholm se je jelo razvijati. Začela je obratovati v bližini j maj na, ki so jo imenovali Clark, a Naši slovenski rudarji so začeli a prihajati sem iz Ely in nekate-!- rih drugih krajev. Začeli so pro-dajati lote in kmalu je nastala li naselbina. On je bil prvi slpven-e ski grocerist v naselbini- Tudi o prvo slovensko gostilno je začel ti on in pa rojak Frank Globočnik $ m še rpaysil^j drugega,. Kot naj-ie starejši pijonir je nama mnogo y povedal, midva pjj sva beljeii in belj.^ila. ;v ?(^alje prih.) T atenbah ZGODOVINSKA POVEST ■M ■ • - Spisal Dr. O. Ilaunlg — i (Konec) Naenkrat se raztrga meglena koprena, ki je prej pokrivala pokrajino. Najprej se tu in tam pokaže kos modrega neba, potem pa se razprši megla in zlato solnce vsuje svoje svetle žarke na vzbujajočo se naravo. In vlak, kakor bi dobil nove sile, potegne po ravnini, kratek ovinek in kmalu zapelje v postajo Gradec. Resni so obrazi, ki gledajo iz odprtih oken posameznih vozov, skoro vsak potnik je črno oblečen. Vendar pa je citati na obrazu vsakega neka tiha zadovolj-nost, nek čut zmagoslavja. Zadnji voz nudi posebno sliko: črno je prepleskan in s črnim prtom pregrnjen, v sredi nosi velik bel križ. Zemljan, ki je končal življenja težko pot ter mirno spi in sanja smrtne sanje, se vozi v njem. Kdo bi bil ta zemljan? Ni tako navaden Človek, kakor jih je na tisoče in stotisoče na svetu. Umetniško izdelana cinasta krsta leži sredi voza na lesenem podstavku. V njej se nahaja prvotna mala krsta, v kateri so shranjeni zemeljski ostanki mrtvega popotnika. Cela krsta je pokrita z venci in jugoslovanskimi trakovi. Kdo je ta mrtvi popotnik in kam ga pelje pot? To pove latinski napis na krsti: "Kosti Petra, nekdaj grofa Zrinjskega, bana Hrvatske, in Franja, nekdaj markiza Frankopana — 30. 4. 1671." To sta torej popotnika, ki se po preteku 248 let vračata v svojo domovino. Napočil je dan, ko je prej zasužnjena Hrvatska in Slovenija vstala, se otresla težkega jarma ter visoko dvignila svoj narodni prapor v svetlem solncu svobodne Jugoslavije. Domov potujeta domačina v deželo, katero sta toliko ljubila, za katero sta žrtvovala vse. Dolgo so počivale kosti narodnih mučenikov v tuji zemlji, še v grobu niso našle miru, še tam bile so prekopane in premeščene ter celo policijsko stražene. Zdaj pa je minulo prognanstvo, v domovino hitijo. Tukaj pod Schlossbergom se je ustavil vlak, kakor da bi se Zrinjski in Frankopan hotela posloviti od svojih dragih, katerih kosti počivajo v tem mestu strohnele in raztresene, kojih prah leži bogve kje in v katerem grobu. Ana Katarina Zrinjska — danes gledaš v duhu iz sinjih višav, polna zanosa in zadovoljstva. Saj je danes prosta pot v domovino, v svobodno deželo. Tvoje preroške besede v zadnji uri so se spolnile. Slovo jemlješ od soproga, od brata, ki gresta dalje, tudi ti bi rada šla z njimi, da bi uživala mir v svoji domovini, pa tvoje kosti počivajo neznano kje. In Tatenbah! Tam pri cerkvi sv. Andreja si našel svoj mir, ni nobenega znamenja več, kje si imel svoj zadnji, tihi dom. Danes sta se tvoja prijatelja in zaveznika ustavila v mestu, kjer počivajo tvoji zemeljski ostanki, da se poslovita od tebe. Tudi ti si ljubil njih domovino, zanjo si delal, zanjo si dal svoje življenje. Prišla sta tvoja prijatelja, kakor da bi ti hotela še enkrat izreči zahvalo za tvojo zvestobo. Saj so se spolnile njune srčne želje, da gledata svobodno kraljevino, o kateri sta sanjala v svojih načrtih. Tvojim zemeljskim ostankom pa bodi mir v tuji zemlji! Zdajci se zasliši rezek pisk, vrata vozov se zaprejo, zadnji pozdravi službujočih oseb. V železniškem stroju,močno zabob-ni, kolesa se zasučejo, vozovi se pomikajo, začetkom počasno, a potem vedno hitreje. Tja dol po ravnini hitijo tihi vozovi. Še enkrat se pokaže Schlossberg; solnce razliva na strehe, in sive skale svoje zlate žarke. Zdi se, kakor da bi hotel tudi ta grič danes poslati svoje pozdrave. Nekdaj je bil priča tolikemu trpljenju in potoku bridkih solz vseh onih, ki so morali prebivati v njegovih temnih prostorih kot mučeniki za samostojnost domovine. Otresel se je tistih neprijaznih celic, v katerih so zdihovali jetniki, marsikateri po nedolžnem. Prišel je od zapada, kakor silen vihar mogočni cesar Napoleon, ustvaril leta 1809 kraljevino Ilirijo ter dal porušiti mogočno trdnjavo in z njo vse državne zapore. Zdaj gleda Schlossberg, bproščen svojih strahotnih prostorov, prijazno na mesto in dalje proti bližnjim mejam Jugoslavije. V njegovem zvoniku še vedno visi poleg velike ure mali zvon, ki je zvonil na smrt obsojenim in dne 1. decembra 1671 tudi nesrečnemu grofu Tatenbahu na njegovi zadnji poti. Danes ta zvo'n molči, prišel je čas sprave. Zdaj je mir. Minulo je vse žalovanje, minulo je trpljenje. Danes gleda Schlossberg za obema junakoma, katera hitita v naročje matere Slave, ki sta jo ljubila vedno in ki ju sedaj spoštljivo sprejema v večni počitek. Tam iz daljave od juga pa se sliši grmenje topov, ki nalahno stresa ozračje— prvi pozdrav svobodne jugoslovanske zemlje narodnima junakoma. Ana Katarina Zrinjska in Erazem Tatenbah sta po prahu svojega telesa ostala v tuji zemlji, njun duh pa plava nad njuno domovino. Za svobodo domovine in srečo naroda sta delovala v vzajemnosti in ljubezni. Bridko sta okusila vse strahovite udarce usode. Njuni duši, oproščeni zemeljskih spon in očiščeni vseh človeških slabosti in napak, uživata v sinjih višavah mir in blaženost. Slovenski narod, ko j emu sta pomagala, da bi prišel do svobode in samostojnosti, in ki je po dolgem času vendar dosegel zaželjeni cilj, blagoslavlja njun spomin, ki bo živel, doker bo živel slovenski rod. —o—mmii Kjer katoličani ne skrbe za razsirjevanje svojega katol. tiska, tam dajejo najlepšo priliko nasprotnikom, da širi-jo ti svoj protiverski tisk. NE POZABITE! POMEMBNE BESEDE Navzlic temu, da je bilo od izbruha te nove vojne že mnogo javnih govorov, pa se ni še z nobenim teh govorov obogatila zbirka zgodovinskih izrekov. Preden bo ta vrzel spopolnjena, pa. navajamo nekaj tistih izrekov, ki so bili izrečeni med svetovno vojno v letih 1914— 1918. Nekaj teh je nemara vprav zdaj jako zanimivih. Ali mogoče ne moremo Poljakov spomniti tistih besed belgijskega kralja, ki jih je bil 4. avgusta 1914 izrekel v poslanski zbornici, in ki je z njimi izrazil neomajno zaupanje belgijskega ljudstva, rekoč: "Dežala, ki se brani uživa spoštovanje vseh. Taka dežela ne bo uničena!" Nekoliko kasneje je spregovoril de Broqueville zbranemu ljudstvu v zbornici: "Belgija bo mogoče premagana, ne bo pa nikdar podvržena." . Štiri naslednja leta so upravičila izrek kralja in besede mini-strskega predsednika de Bro-quevilla. V dobi, ko je bila Belgija zasedena, so izšli tudi znameniti pastirski listi in govori kardinala de Merciei'ja. Božični prazniki 1 Naši rojaki v starem kraju sedaj žive v upu in strahu, da jim bodo pri. hranjene vojne grozote. V takem kritičnem času vsakdo potrebuje tolažila in bodrila. Osrečili jih bote, ako se jim spomnite s pismom ali kartico. Ako pa vam razmere dopuščajo, jim jpa pošljite rr>al dar v obliki denarne pošiljke. Mi denar še vedno pošiljamo v stari kraj in zato tudi vašo božično pošiliko lahko za vas izvršimo. CENE ZA DENARNE POŠILJKE ZOBOZDRAVNIK FRANK PAULICK, D.D.S., M.D.S. Dentist-Orthodontist (izravnava zobe) 2125 So. 52nd Avenue CICERO, ILL. Tel. Cicero 610 — in — Marshall Field Annex 25 E. Washington Street CHICAGO, ILL. Tel. Central 0904 URE: V Cicero vsak dan, izvzem-ši sred, od 9. zjut. do 8 zveč. Ob nedeljah po dogovoru. — V chica-Skem uradu vsako sredo. Din 100....$ Din 200.... Din 300.... Din 500.... Din 1000.... Din 2000.... 2.50 4.80 7.00 11.25 21.75 43.00 Din 5000.... 105.00 Lir Lir Lir Lir Lir 50....$ 3.15 100.... 6.00 200.... 11.85 300.... 17.50 500...: 28.50 Lir 1000.... 56.00 Lir 2000.... 110.00 Pri večjih zneskih sorazmeren popust. — Vsi stroški so v teh cenah že vračunani. — Pristojbina za brzojavno pismo je $1, za direkten brzojav $2.50. — V dolarjih se pošiljke sedaj ne mo. rejo izplačevati. — Ker so poštne zveze znatno počasnejše, je treba, da nam pošljete svojo pošiljko zgodaj. DRUGI POSLI Kadar rabite pooblastilo, ali kako drugo listino za stari kraj, ali če imate kak drug posel, je v vašem interesu, da se obrnete na: LEO ZAKRAJŠEK General Travel* Service, Inc. 302 E. 72nd Str., New York, N. Y. Pisano polje Dr. Frank T. Grill ZDRAVNIK IN KIRURG, ordinira na 1858 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois od 2. do 4 pop. in od 7. do 9. zvečer. — Ob sredah in ob nedeljah po dogovoru. Stanuje na 1818 W. Cermak Rd. Tel. v uradu CANAL 4955 — na stanovanju CANAL 6027 Da je v teku kampanja mesečnika "Novega Sveta", ki se zaključi ta mesec dne 30. novembra 1939. Ne pozabite, da so vam na razpolago lepe nagrade za nove in stare naročnike. Vsakdo kdor le tudi samo obnovi naročnino za celo leto, je deležen ene izmed krasnih slik: 1. Sliko krasnega "Križevega pota"; 2. Sliko sedanjega "Sv. Očeta Pija XII."; 3. Sliko "Večer v planinah" in 4. Sliko "Mati z otroci". Vse slike so krasne. — Obenem ne pozabite, da vsak dolar plačan za nove naročnine šteje v tej kampanji 500 glasov in vsak dolar plačan za obnovitev starih naročnin šteje 100 glasov. Pomagajte s svojimi glasovi kandidatom. Ne pozabite omeniti komu želite dati svoje glasove! Agitirajte za mesečnik "Novi Svet"! > C1TAJTE "AMEMKANSMM B3B SLOVENCA" VSAK DAN! Jesen se bliža in za njo pride kmalu zima. Dolgi večeri in časa za čitanje bo dovolj na razpolago. Medtem pa se novice in razni dogodki tak© hitro pojavljajo, kakor še nikoli odkar obstoji svet. Edino zanesljiv in dober list vas more o vsem sproti poučiti. Zato tisti, ki danes ne bero dnevnega časopisa zgreše veliko, veliko, kar drugi zvedo iz časopisa sproti vsak dan. Naročite si za poskušnjo vsaj za pol leta dnevnik "Amerikanski Slovenec". Stane letno $5.00, za pol leta $2.50. Za Chicago in inozemstvo pa letno $6.00 in za pol leta $3.00. Naročnino pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Še o govorih v Rusiji. Vojska je v dnevnem časopisju skoroda poza'bljena, polno pa je časopisje ruskih govorov. Prej je govoril Molotov pred ljudskimi komisarji, toraj v "parlamentu", in pri takih govorih se mora vsaka beseda djati na tehtnico, ker pride na tehtnico kritike. Po par dneh pa je bila zopet v Moskvi "parada," ker so obhajali 22 letnico oktoberske revolucije. Parada je bila sijajna za oči, o tem ni dvtfma, in slabi psihologi sedanji Rusi ali "Rusi" niso, to se jim mora priznati, in sijaj marsikaj zakrije, mi-litarično pa taka militarična parada ne pomeni dosti. Pustimo jim nekaj veselja. Tudi govor je bil in glavni govornik je bil vojni komisar Element Vorošilov. Govor ni bil za diplomacijo, pa je bi) razen par priveskov le ponavljanje Molotovega govora, da se bi kapiltalizem sam pokopal, ako se vojska nadaljuje. Well, v mojj buči se pri tem nekaj upira. Ali ne smatra an-tikapitalistična ZSSR, toraj sedanja Rusija, uničenje, kapitalizma za prav svoj življenjski smoter? Ce si toraj kapitalistični svet z nadaljevanjem vojske sam koplje grob, bi moi;ala ZSSR od veselje rajati, pa jamra nad vojsko kakor kaka baba. Puzzling. Jamra-jo da je brezmiselno vojsko še nadaljevati, trdijo in napovedujejo, da se bo kapitalizem sam s tem uničil, pa bi radi, da 'bi se takoj sklenil mir, toraj, da bi se kapitalizem ne uničil, ostal pri življenju. Ali je res tako malo soli v ruskih glavah, ki trdijo, da se mora kapitalizem na vsem svetu uničiti, potem bo raj na svetu. Ali so butelni, ali pa hinavci. Meni vsaj se zdi, da so precej hudi hinavci. Nemčija je pri vsem nazizmu hudo kapitalistična, in Anglija' s priveskom še bolj, in# nobena ni za uničenja kapitalizma. Ako toraj v Moskvi napovedujejo konec kapitalističnega zlomka, če se vojska nadaljuje, ne smeta Nemčija in Anglija vojske nadaljevati, skleniti takoj mir, da se ohrani kapitalizem pri življenju. Ampak ista Rusija pa hoče kapitalizem uničiti, toraj mora biti za nadaljevanje vojske, ,ne za mir. Beseda je za mir, srce mora biti pa za vojsko. In to je —hinav-ščina pri diplomatičnih in vojaških govorih. In še ena okolnost potrjuje, da je vse skupaj le prekajena hinavščina. Ne'mcija, toraj prijatelj Hitler, je skozinskoz kapitalistična, in ji je le za zma- go. Kakor Izraelci v puščavi po egiptovskih loncih vzdihuje Hitler po militaries pomoči zoper Anglijo. Vsa) med vrstami govorov so is in stikali, da bi bila vsaj tr°" hica za to militarično ponwj pa nije bilo ništa, dasi so Moskvi kazali naravnost sij0)' no vojaško moč Dospemo do istega. Govor1' ,10 o miru, Adolfu pa nočejo poslati niti puške da bi znia' gal, toraj hočejo v srcu, da s® nadaljuje vojska,in se res UDl< či kapitalizem, in tu bi bil ti di jaz za te zvite Moskovic«' ako bi ne vedel, da pride sto uničenega nemškega in an gleškega in francoskega talizma le drug komunistih in državen kapitalizem, ki j8 zelo lep na papirju, v resn1 pa hudo slabe vrste z mal"1" izjemami. Ko so se začele homatije r Evropi, ki so dovedle do seda'; njega stanja, sem videl izrazij no mnenje, da Rusija le 111; ša. Zapad in morda ves 0^1 li svet naj bi se v 'medseboJn borbi oslabel,' dasi ne umc'' in neokrnjena Rusija bi _ potem lahko igro za svoje ^ mene in z neokrnjeno mil^ rično močjo. Za svoje namene J Rusija veliko pridobila Poljskem, še več že na Ba1 ; ku in celo dol na Balkan ^ posega. Ako se oslabi ves pad z Nemčijo vred, bi ii*1^ Rusija skoroda proste roke ^ vso militarično moč, da bi » | lahkoto dosegla svoje uame^ [z stališča Slovanov bi mo^. bi* kaka "ruska" nadvlada ne la tako slaba, ker bi se ur ničil nek panslavizem, amP| komunistična ideologija delf Proslavite Božič ob lepih jaslicah! mislečemu človeku hude P1 glavice. j Vse pa kaže, da imaj0 Moskvi tako zmešane karte tudi že razdeljene. -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENC>' VELIKA Blasnikovfl Pratikg za 1940 je ravno dospel Vsebuje celo vrsto kras"'!! slik. Posebnost v tej letošnl Pratiki je zemljevid Evrope. 7 pokaže s statistiko koliko Pre ._ valcev so imele države pred vol' no. Posebna tabela kaže, kako * porastli Slovani v prebivalstv.{ — Nadvse so zanimive letos!« uganke. Takih še niste slišal1- Stane s poštnino 25 CENTOV Naroča se pri: Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. MOČNE, TRPEŽNE IN LEPE JASLICE Jaslice, kakoršne prikazuje zgornja slika so narejene iz močnega debelega papirja (Cardboards). Papir zelo trpežen in so narejene tako, da so zložljive. 16 komadov obstoječih iz jaslic, pastircev, angeljev in ovčic se sestavi in zloži skupaj kar napravi krasno sliko božičnih jaslic. Jaslice zavzemajo skoro 4 čevlje in pol v dolžini in so 1 čevelj in pol visoke. Dolžina se lahko poljubno zmanjša. Vsak komad je narejen natančno za svoje mesto. Slike so tiskane v najslikovitejših barvah, kar olepšava vso hišo, v kateri se jaslice postavi. Narejene so tako trpežno, da trpijo ob primerni pažnji najmanj deset let in tudi več. Barvane so fino in se dajo prav lepo umiti. Zložene in pakirane so v lepi trpežni baksi, v kateri se hranijo od leta do leta. Tc jaslice lahko poklonite kot božično darilo svojim staršem, sinovom, hčeram, ali prijateljem. Te jaslice stanejo s poštnino vred: Naročila za te jaslice sprejemamo samo do 14. DECEMBRA 1939. Na poznejša naročila se radi običajnega velikega prometa pred prazniki ne bo moč ozirati. Potrebni znesek je poslati v Money ordru, čeku ali znamkah, na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road. Chicago, Illinois Družinsko Pratiko ^ za prestopno leto 1940» smo pravkar prejeli. Letošnja Pratika ima 16 str9^ krasnih slik o krasno usPevL kongresu Kristusa Kralja. — lo znamenit je članek v Prati "Glejmo jasno!" — Sploh v tiki je vse zelo zanimivo. Na:'. čite si jo takoj, dokler je na f0 Stane s poštnino 25 CENTOV I 41 Naročila sprejema: Knjigarna AMER. SLOVENE^ 1849 West Cermak Road. CHICAGO, ILL.