LETO Vili	PETEK, 15. DECEMBER 1978	ŠTEVILKA 12
ßeto 1978
se izteka
Zastavljene in realizirane naloge v tem letu bodo imele pomemben vpliv na uspešno poslovanje naše DO v naslednjem obdobju.
Leto 1978 je bilo za nas jubilejno leto, saj je poteklo 30 let od ustanovitve. V tem letu smo postali kolektiv s preko 1.000 zaposlenimi, proizvedli in prodali 27 % več kot preteklo leto, povečali osebne dohodke za 26 %. Prodaja nam je tekla dobro, ponekod celo predobro, kar je nevarno. Povpraševanje po nekaterih izdelkih je preseglo naše možnosti, raslo pa je nezadovoljstvo kupcev, ki nam že žugajo in opozarjajo na možno obrnjeno situacijo. Takšnega stanja se ne in se ne smemo veseliti, zato bodo naši napori morali biti v naslednjem letu še večji, da bi kupci tudi glede količin in kvalitete bolje zadovoljili kot letos.
Doseženi dobri rezultati gospodarjenja v 10. mesecih letošnjega leta v vseh temeljnih organizacijah so rezultat naporov in prizadevanj skoraj vseh delavcev. Kot kolektiv, ki ustvari desetino družbenega proizvoda v občini in četrtino izvoza s predelavo edinega surovinskega bogastva, si vsako leto postavljamo nove velike naloge in smo kar navajeni sorazmerno velikih skokov v proizvodnji in prodaji. Te rezultate pa nam kvarijo nekateri posamezniki, ki izkoriščajo dobro delo drugih. Svojo moč bomo morali pokazati pri tem, da bomo od takšnih terjali spremenjen odnos do dela ali pa jim zaprli vrata do dobrega kosa kruha.
S smernicami za izdelavo plana za leto 1979, ki smo jih sprejeli v začetku oktobra smo si kot osnovno in prioritetno nalogo v prihodnjem letu postavili povečanje produktivnosti. Tudi na IX. kongresu ZKJ in VIII. kongresu ZSJ je predsednik republike tov. Tito v svojih govorih jasno poudaril, da je na tem področju potrebno storiti mnogo več kot do sedaj, toda produktivnost raste počasneje kot bi sicer lahko in da je naša nezadostna konkurenčna sposobnost in inflacija rezultat počasnejše rasti produktivnosti dela od OD.
Prepričan sem, da bomo s planom za leto 1979 sprejeli in prevzeli skupno naloge in obveznosti, sprejete v smernicah ter da bomo v prihodnjem letu še bolj umno gospodarili, s še večjo delovno zavzetostjo, v prid družbe kot celote kakor tudi v prid članom kolektiva LIP Bled za še boljše življenje.
Ob zaključku leta želim tudi v novem letu 1979 vsem zdravje, srečo, varnost in spoštovanje slehernega dobrega člana našega delovnega kolektiva in družbene skupnosti.
France Bajt
j; Srečno, zdravo j| in uspehov polno il novo leto 1979
želi uredniški odbor
O osnutku pravilnika o delovnih razmerjih
Po določilih zakona o združenem delu morajo temeljne in druge organizacije združenega dela prilagoditi svojo organizacijo in uskladiti samoupravne sporazume statuta in druge samoupravne splošne akte s tem zakonom v rokih, ki jih določajo programi za izvajanje določb zakona o združenem delu, najpozneje pa v dveh letih po uveljavitvi zakona. Ta rok pa bo potekel decembra 1978.
Delovna skupina oz. komisija za sestavo pravilnika o delovnih razmerjih je v novembru mesecu izdelala dokončni osnutek pravilnika, ki je prav sedaj v javni obravnavi. Prav ta čas pa je zato najbolj primeren, da vas opozorimo na nekatere novosti oz. razlike glede na obstoječi samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu.
Osnutek pravilnika o delovnih razmerjih obsega naslednja poglavja:
I.	Splošne določe
II.	Sklenitev delovnega razmerja, ki zajema pogoje za sklenitev, oglas, javni razpis, izbiro, poskusno delo, delovno razmerje za določen čas, pripravnike, razporejanje delavcev
III.	Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev, ki zajemajo uresničevanje posameznih pravic, obveznosti in odgovornosti, delovni čas, odmore, dopuste, izobraževanje in štipendiranje
IV.	Varstvo pri delu, varstvo materinstva in pravice delavcev, ki skrbe za otroke, varstvo mladine, starejših delavcev in invalidnih oseb
V.	Odgovornost za delovne obveznosti, ki zajema disciplinsko odgovornost, ukrepe, ki se v tem postopku izrekajo, naštete so lažje in hujše kršitve delovnih obveznosti ter tiste, za katere se lahko izreče denarna kazén ter ukrep prenehanja delovnega razmerja, odškodninska odgovornost, odstranitev delavca z dela
VI.	Prenehanje delovnega razmerja
VIL Varstvo pravic delavcev
VIII.	Posebne določbe
IX.	Začasno ali občasno delo
X.	Končne določbe
Nekaj pomembnih novosti je zakon uvedel pri pripravnikih. Pripravniška doba je skrajšana, saj lahko traja sedaj največ 12 mesecev, pripravnik pa mora po končani pripravniški dobi narediti strokovni izpit, če pripravnik tudi drugič ne naredi strokovnega izpita, mu delovno razmerje preneha.
Sprememba je tudi na področju razpravljanja delavcev. Delavec ima pravico in dolžnost opravljati dela oz. naloge, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oz. z delom pridobljeni delovni zmožnosti, za katere je sklenil delovno razmerje. Med trajanjem delovnega razmerja pa je delavec lahko razporejen na vsako delo oz. nalogo, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oz. z delom pridobljeni delovni zmožnosti, v skladu s pravilnikom ter z ukrepi za
čimuspešnejše uresničevanje dejavnosti in nalog.
Delavec pa je lahko razporejen tudi na dela oz. k nalogam, za katere se zahteva nižja strokovna izobrazba, kot jo delavec dejansko ima, če se ugotovi, da ni zmožen uspešno opravljati del oz. nalog, ki jih opravlja, ali za katere se ugotovi, da trajneje ne dosega delovnih rezultatov, ki se navadno dosegajo pri enakih ali podobnih delih oz. nalogah. To pa ugotavlja posebna komisija.
Novost je tudi na področju letnih dopustov. Dopust sicer še vedno traja najmanj 18 in največ 30 delovnih dni, le delavcem, ki so stari najmanj 50 let, delavcem, ki imajo status invalidne osebe po posebnih predpisih ter delavcem s telesnimi okvarami (v obeh primerih, če jim je priznana najmanj
60 % telesna okvara) pa letni dopust lahko traja tudi več kot 30 dni, vendar ne več kot 35 dni.
Letni dopust je odvisen od:	delovne dobe, vpliva
okolice, napora čutil, umskega oz. telesnega napora, od dela v nočni izmeni. Razen tega pa se letni dopust povečuje invalidom, udeležencem NOV ter materam z otrokom, mlajšim od 7 let.
Pri odsotnostih zaradi osebnih okoliščin do 7 delovnih dni v posameznem koledarskem letu ni bistvenih sprememb.
Na področju disciplinske odgovornosti pa je zlasti treba omeniti, da je podana možnost za izrekanje novega ukrepa, to je »denarne kazni«, ki se lahko izreče največ do 10 % zneska enomesečne akontacije osebnega dohodka za kršitve, navede-
ne v pravilniku. Prav tako je že vnaprej predvidena možnost izrekanja ukrepa »prenehanje delovnega razmerja« v primerih oz. za hujše kršitve, določene v pravilniku. Določbe glede sestave in delovanja disciplinske komisije so vnesene že v samoupravnem sporazumu o združevanju TO v DO LIP Bled in so zato tudi poznane.
Jelka Kunej
Dopolnilo k samoupravnim sporaiumom SIS
V občini Radovljica smo v mesecu juniju 1977 sprejeli samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za obdobje 1976—1980. Samoupravne sporazume so verificirale vse skupščine SIS ter Skupščina občine Radovljica. Dogovorjeno je tudi bilo, da se vsakoletno tekoče izvajanje planskih nalog in odmiki od začrtane hitrosti razvoja ter ovrednotenje v tekočih cenah ureja z aneksi k samoupravnim sporazumom.
Dopolnila za 1979. in 1980. leto so obravnavale vse skupščine SIS in vsi trije zbori Skupščine občine Radovljica. Sprejet je bil sklep, naj anekse k samoupravnim sporazumom obravnavajo delavci na svojih zborih v mesecu novembru 1978. Skupščine SIS bodo obravnavale pripombe iz javne razprave ter anekse k samoupravnim sporazumom sprejele.
Prispevno stopnjo na osnovi aneksov ugotavljajo skupščine SIS s posebnim ugotovitvenim sklepom po zaključenem podpisovanju aneksov.
Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine za leto 1979 predvideva 6,5 odstotno rast realnega družbenega proizvoda, povečanje produktivnosti dela 4 % in rast zaposlenosti do 2 %.
Kot že ugotavljamo v tekočem letu, velja tudi za leto 1979, da bo morala osebna, splošna in skupna poraba rasti počasneje od dohodka, investicije pa bi morale doseči višjo rast.
Najvažnejše naloge posamezne SIS so:
Skupnost otroškega varstva
predvideva v tem planskem obdobju izgradnjo novih vrtcev v Begunjah, Kropi, Radovljici, na Bledu, v Lescah, Podnartu, Srednji vasi, skupaj 900 novih mest.
Izobraževalna skupnost dopolnjuje srednjeročni načrt 7 nekaterimi novimi nalogami: s
1.	9. 1979 prehod osnovne šole v Boh. Bistrici na celodnevni program, prehod na usmerjeno izobraževanje v šolskem letu 1979/80 nam narekuje sprejem programa prostorskih in investicijskih potreb v usmerjenem izobraževanju, kot tudi sprejem samoupravnega sporazuma za zbiranje sredstev v ta namen, sodelovanje pri izgradnji prizidka gimnazije Kranj za potrebe usmerjenega izobraževanja za pedagoške poklice v regiji.
Program razvoja usmerjenega izobraževanja predvideva programske usmeritve v občini:
—	gostinsko-turistična usmeritev
—	ekonomsko-blagovna usmeritev
Po grobih ocenitvah bo znašala predračunska vrednost izvedbe prostorskih potreb okrog 70 milijonov din, od tega bo pred vidoma« prispevala Republiška izobraževalna skupnost 30 %, ostali del pa bomo zbrali s podaljšanjem samoprispevka za gradnjo šol 0,58 % iz bruto osebnega dohodka v obdobju 1980— —1984.
Program občinske zdravstvene skupnosti med drugim predvideva nadzidavo zdravstvenega doma v Bohinju, preureditev
Psihiatrične bolnice Begunje, nakup medicinske opreme za ZD Bled.
Telesno-kulturna skupnost ima
dodatne programske naloge; zakonsko zagotavljanje sredstev za amortizacijo telesnokultumih objektov, sofinanciranje SP v veslanju na Bledu in smučarskih poletih v Planici.
Za prihodnji dve leti ima tudi skupnost socialnega skrbstva nove naloge, ki so bile v tem obdobju prenešene na socialno skrbstvo zaradi spremenjene zakonodaje in samoupravnih aktov:
—	kritje oskrbnih stroškov zavodskega varstva za otroke in mladostnike, ki so zaradi razvojne motenosti v organizacijah za izobraževanje in usposabljanje
—	ustanovitev in sofinanciranje delavnic za zaposlovanje invalidnih oseb za delo pod posebnimi pogoji
—	plačevanje prispevka za pokojninsko invalidsko in zdravstveno zavarovanje rejnic
—	organizacija predzakonske svetovalnice.
Ostale samoupravne interesne skupnosti nimajo posebnega odstopanja od začrtanih programov.
Skupna prispevna stopnja iz bruto OD je predvidena 29,50 % ikar je v primerjavi z letom 1978 manjša, enako velja tudi za prispevne stopnje za sredstva, ki se združujejo iz dohodka.
Delavci so na zborih podprli vse programe, kar zavezuje samoupravne interesne skupnosti, da bodo v bodoče še bolje poslovale.
Blaževič
Gradnja z ISO-SPANOM in glinopor betonom
Po energetski krizi, ki je pred leti krepko prizadela svet, si strokovnjaki na vseh področjih prizadevajo, kako bi zmanjšali porabo energije in s tem tudi stroške, ki nastanejo po letni stopnji 30—40%.
V gradbeništvu je eden izmed ukrepov zahteva po čimvečji toplotni izolativnosti zgradb, oziroma zunanjih sten objektov. Klasičen beton, ki je v gradbeništvu skoraj nepogrešljiv, skušamo nadomestiti z materialom, ki bi imel podobna trdnostna svojstva, znižali pa bi mu toplotno prevodnost. Stena iz takšnega materiala naj bi še normalno »dihala« in prevajala vodne pare.
Glede na to, da se poleg vsega pripravljajo še novi predpisi, ki bi znatno zaostrili kriterije toplotne zaščite, smo se tudi pri nas odločili, da poizkusimo uporabiti glinopor beton za polnjenje iso-span oblikovnlkov. V jeseni 1977. leta sta se LIP in Stavbar Maribor dogovorila o poizkusu izvedbe takšnega zidu.
Prvič smo predstavili takšno izvedbo zidu slovenski javnosti letos na sejmu Tehnika za Okolje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Obenem je bila prikazana tudi izvedba glinopor ometa.
Medtem je bilo narejeno več preiskav trdnosti kock iz glino-
por betona pri Stavbarju in atest o preiskavi toplotne prevodnosti zidu na ZRMK v Ljubljani. Drugič je bil zid predstavljen na Jesenskem zagrebškem velesejmu. Vzorec je bil tako v Ljubljani kot v Zagrebu deležen velikega zanimanja.
S samo gradnjo pa se prvič srečujemo v Murglah, kjer SGP Igrad, Hrastnik in Stavbenik gradijo sosesko individualnih, pritličnih hiš. Gradnji smo intenzivneje sledili v mesecu oktobru in novembru. V dnevnik, ki smo ga vodili, smo vnašali lastna zapažanja, meritve in ugotovitve, kakor tudi ugotovitve vodij gradbišč, delovodij, nadzornih organov in mnenja samih delavcev.
Trenutno je v gradnji okrog 90 hiš. Grajene so na slabem barjanskem terenu, v visoki potresni coni. Investitor se je s projektanti odločil za takšen način gradnje prav zaradi velike toplotna izolativnosti zidu pri sorazmerno majhni debelini. V
III.	fazi izgradnje so hiše prirejene taiko, da bo močno izkoriščanje sončne energije, da bo možno izkoriščanje sončne energije. Gre za prve poskuse sončnih hiš, čeprav ljubljanska kotlina za to ni ravno ugodna.
Glinopor beton, na katerega je v začetku marsikdo gledal z ne-
zaupanjem, je danes doživel že marsikatero pohvalo. Res je, da ni šlo v začetku brez manjših težav in da bo mogoče do nekaterih še prišlo.
Kljub temu, da nimamo še vseh potrebnih atestov, lahko rečemo, da sta iso-span in glinopor beton materiala, ki ju kaže razvijati.
Večkrat smo bili deležni manjšega negodovanja glede kvalitete iso-spana; odstopanja dimenzij, preveč sveži in neravni oblikoivniki so bile najbolj pogoste pripombe. Poleg tega vemo, da iso-spana primanjkuje. In ne nazadnje tudi vemo, da je vse bolj potrebno izboljšanje tehnologije in povečanje proizvodnje iso-spana.
Miran Mozetič Marjeta Sedej
Sklepi samoupravnih organov
Odbor za organizacijo, kadre in stanovanja (14.11.1978)
1.	Odbor je pregledal predlog in sprejel naslednje sklepe:
__Na priporočilo odgovorne službe v TO je sprejel sklep
o povrnitvi stroškov šolanja na delovodski šoli za lesarstvo pri DU Radovljica Alojzu Petkošu, Antonu Polaku, Zdravku Zalokarju in Ivanu Hožiču (vsi iz TO Tomaž Godec).
—	Prošnje za povrnitev stroškov šolanja Edija Šorla iz TO Rečica in Janeza Prešerna iz TO Trgovina, Marjana Knafliča pa za odobritev izrednega študijskega dopusta za predavanja, bo odbor obravnaval na prihodnji seji, ko bo pridobil pismeno mnenje TO.
Na prihodnji seji bo ponovno obravnaval tudi prošnjo Marjane Mandeljc, ki prosi, naj ji oprostimo plačilo polovice kredita, ki ga je prejemala za šolanje na upravno administrativni šoli (polovico je že vrnila).
—	Ugodno je rešil prošnjo Borisa Maleja (prodajni sektor) za povrnitev štroškov šolanja na III. stopnji Visoke ekonom-sko-komercialne šole v Mariboru.
—	Odbor je ob teh prošnjah sprejel sklep, naj bodo kriteriji povrnitve stroškov za vse prosilce enaki, ker je ugotovil, da le-ti niso usklajeni.
Sprejel je še sklep, da je treba do 5.12.1978 pripraviti osnutek pravilnika o izobraževanju.
—	Zvonku Paplerju iz projektivno razvojnega biroja je odobril plačilo šolnine na Visoki šoli za oblikovanje v Benetkah, ki znaša letno 200.000 lir.
—	Majdi Bergant, naši štipendistki na Ekonomski fakulteti, je dovolil ponavljati 3. letnik, za katerega bo prav tako prejemala štipendijo, ker je dalj časa bolovaia.
—	Zdravku Jalnu iz Rodin, ki je bil štipendist na tehniški šoli za lesarstvo, je dovolil vračilo štipendije po dokončanju šole na višji tehniški varnostni šoli.
—	Za Stojana Ulčarja in Martino Dežman, ki prosita za oprostitev vračila kredita, ki sta ga prejela poleg štipendije, je sprejel sklep, naj diplomo opravita do 1.5.1979, sicer bosta morala kredit vrniti.
2.	Odbor je na predlog referenta za izobraževanje sprejel
sklep:
—	o organiziranju tečaja iz varstva pri delu za voznike viličarjev v mesecu decembru,
—	o organiziranju oddelka poklicne šole za specializirane delavce v TO Tomaž Godec, kjer je 19 kandidatov.
Predavanja bodo potekala, v kolikor jih bo obiskovalo najmanj 12 slušateljev.
—	o razpisu vpisa v tečaj nemškega jezika (začetnega in nadaljevalnega), v kolikor se bo za vsakega prijavilo po 10 kandidatov,
—	o organiziranju enodnevnega seminarja za člane delavskih svetov; seminar bo na prosto soboto, v dveh delih; program bo naslednji:
—	metode dela samoupravnih organov, obveščanje,
—	samoupravljanje kot temeljni družbenoekonomski odnos, delegatski sistem in vloga zavestnih subjektivnih sil,
—	planiranje, ustvarjanje in delitev dohodka.
Seminar bo v TO Rečica. Udeleženci prejmejo po 30,00 din (medobratna dnevnica), malico in povrnjene potne stroške.
Sprejel je še povišanje urne postavke za predavanja na raznih tečajih v podjetju (PK, poklicna šola in drugi tečaji) od 50.— din na 70.— din s pripombo, do odbor na naslednji seji pregleda program PK.
3.	Odbor je obravnaval predlog OO ZSMS TO Tomaž Godec za sistemizacijo delovnega mesta socialne delavke. Predlog so člani ugodno sprejeli in osvojili mnenje, naj bi formirali dela in opravila socialne delavke za celo delovno organizacijo.
Predlog naj pripravi in uredi s katalogom del in nalog sektor za organizacijo poslovanja, plan in analize.
4.	Na prošnjo stanovalcev in predlog vodje splošnega sektorja je odbor sprejel sklep o prodaji stanovanj (4) v Spodnjih Gorjah št. 4, ki jih zasedajo Marjeta Soklič, Vida Ambrožič, Rozka Polak in Pavel Žvan.
Predlagal je DS DO, da odobri prodajo omenjenih stanovanj.
5.	Vinko Ambrožič je poslal prošnjo za delno pokrivanje stroškov ob obnavljanju bivšega stanovanja v Sp. Gorjah št. 3 (nabavil je trofazni dvotarifni števec, namestil keramične ploščice v kuhinji ter uredil električno napeljavo v kuhinji in kopalnici) v višini 2.073 din.
Odbor je sprejel sklep o povrnitvi navedenih stroškov.
—	Na osnovi prošnje Mojci Zupan, ki je prekinila delovno razmerje v naši DO, je predlagal DS DO, naj se dolgoročno stanovanjsko posojilo spremeni v kratkoročno. Posojilo v višini 70.000 din naj vrne LIP Bled v dobi 7 let v enakih mesečnih obrokih s 4 % obrestno mero.
—	KS Boh. Bistrica je poslala obvestilo, da teče akcija za obnovo in preureditev hiše Tomaža Godca v spominski
muzej, ki mora biti urejen do 15.2.1979, poleg tega pa mora biti urejena tudi okolica, in sicer do 15.4.1979.
V neposredni bližini objekta Godec je več stanovanjskih hiš, katerih zunanjost je potrebno izgotoviti. Med lastniki so tudi naši delavci in upokojenci, zato KS predlaga, naj jim pomagamo z ustreznimi sredstvi, da bodo ta dela v zapisanem roku opravili.
Prošnje za posojilo so poslali: Jože Štendler (60.000 din), Stanko Hodnik (80.000 din), Franc Mencinger (100.000 din), Franc Bajt (40.000 din), Šercer Anton (50.000 din) in Franc Žigman (40.000 din).
Odbor je zadevo proučil in predlagal DS DO, naj navedenim prosilcem odobri kratkoročna posojila v zaprošeni višini z letnim vračilom po 10.000 din in 4 % obrestno mero.
—	Bogomir Odar je pismeno preklical podpis odstopne izjave in pogodbe o vplačilu 10 % soudeležbe pri izdaji odločbe za stanovanje. Odločbe o dodelitvi stanovanja še ni prejel. Svoj preklic navezuje na izdano odločbo stanovanja Minki Rabič, ki pa ni prispevala 10% soudeležbe.
Sklep:
Sklep 5. seje odbora o izdaji odločbe o dodelitvi stanovanja naj se takoj izvrši, brez vplačila soudeležbe.
DS TO lesna predelava »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica
(13.11.1978)
1.	Sprejme se periodični obračun I.—IX. in se strinja s predlagano začasno delitvijo čistega dohodka, ki je v skladu s planskimi izhodišči za leto 1978.
2.	V 15-dnevno javno obravnavo se da predlog sistemizacije del in nalog »mojster-skupinovodja I« v obratu pohištvo.
3.	V najkrajšem času se skliče sestanek z GG Bled glede krlišča in namenske sortacije — zadolžen direktor TO.
4.	Po opravljeni inventuri naj se uvede kontrola prihoda in odhoda materiala in izdelkov iz oddelkov — količinski prevzem proti podpisu.
5.	Postavi se organizacija poslovanja od direktorja TO do vodij obratov, mojstrov in medsebojna povezava (velja za vse obrate):
—	urediti je medsebojne odnose in odnos do dela ter materiala
—	urediti organizacijo v pohištvu in uvesti planiranje med proizvodnjo in prodajo
—dosledno izvajati kontrole
—	dokončati vse začete investicije
—	izboljšati kvaliteto opažnih plošč
—	izboljšati produktivnost v kovinskem obratu
—	izboljšati delovno disciplino in izkoriščanje delovnega časa
—	uvesti norme in dosledno planiranje v proizvodnji
—	izboljšati vzdrževanje strojev in naprav.
Za organizacijo je zadolžen direktor TO, za izvajanje ukrepov pa vsi od mojstra navzgor.
6.	Za vsako delovno nalogo je potrebno postaviti oz. določiti nosilca naloge, ki je 'tudi odgovoren za dosledno izvrševanje naloge in upoštevanje rokov.
7.	Nujno potrebno je (izboljšati kvaliteto opažnih plošč (barvanje, krpanje, površinska obdelava) sicer bomo zunanje tržišče izgubili.
8.	Potrdi se predlog spremembe sistemizacije delovnih mest v elektrovzdrževanju. Število delovnih mest v elektrovzdrževa-nju se poveča od dosedanjih 5 na 7 s tem, da se obstoječa sistemizacija poveča za dve delovni mesti »elektrikar I«. Istočasno se ukinjata delovni mesti »elektrikar II« in »elektrikar III« v kovinskem obratu in se preneseta v elektrovzdrže-vanje.
9.	Direktorja TO in vodja oddelka za investicije in vzdrževanje se zadolži, da do 31.12.1978 skušata najti ustrezna dela in naloge v okviru TO oz. DO, ki bi ustrezala strokovni izobrazbi tov. Bolčina Pavla.
Začasno se zadevo reši tako, da bo za dela in naloge, ki jih opravlja v skladu s strokovno izobrazbo ustrezno nagrajevan.
10.	Potrdi se predlog oddelka za vzdrževanje reda pri štabu civilne zaščite v TO. V oddelek se imenuje sedem članov in odgovornega člana za oddelek.
11.	Sprejme se predlog DES ELEKTRO Žirovnica, da DES brezplačno prevzame v upravljanje elektromontažno opremo in gradbena dela transformatorske postaje LIP I. Bohinjska Bistrica s tem, da nizkonapetostni razdelilec ostane montiran za našo uporabo, lahiko pa ga DES premesti, vendar na svoje stroške.
12.	Za delegata v skupščino krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica je bil predlagan in imenovan Murovec Anton — predsednik DS TO, za namestnika delegata pa Teraž Ivanka, namestnik predsednika DS TO.
13.	Članom folklorne skupine Boh. Bistrica: Hodnik Stanku, Rozman Zdravku, Urbanc Marjanu, Mencinger Viktorju, Hodnik Mariji in Rabič Minki se za sodelovanje na letošnji proslavi dneva republike 29. novembra v Essnu odobri dva dni neplačanega dopusta.
Nova osnovna organizacija sindikata
Delavci temeljne organizacije Trgovina so 5. decembra imeli ustanovni občni zbor svoje sindikalne organizacije. Na občnem zboru je predsednik KOOS LIP Bled Štefan Banko uvodoma pojasnil, da je njihova pravica in dolžnost, da v skladu z zakonom o združenem delu organizirajo svojo OOS. Vlado Matjašič, sekretar občinskega sindikalnega sveta je v nadaljevanju poudaril, da je pohvalno, da je prišlo samoiniciativno do organizacije svoje OOS in v svojem nagovoru predvsem navedel naloge, pravice in dolžnosti OOS ter v kratkem podal navodila za bodoče
delo. V razpravi je bilo predvsem govora o nalogah in delu OOS ter njeni povezavi s konferenco OOS LIP Bled in občinskim sindikalnim svetom.
V izvršni odbor so izvolili naslednje člane:
—	Janeza Prešerna za predsednika
—	Marinko Cesar za tajnika
—	Metko Žemva za blagajnika
—	Marico Gričar za knjigovodjo
—	Janeza Zadravca za člana — poverjenika za poslovalnico Murska Sobota
—	Katarino Jagotič za člana — poverjenika za poslovalnico Zagreb
—	Otorina Šorlija za člana — poverjenika za poslovalnico Bled
V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni:
—	Tončka Dežman — predsednik
—	Franjo Vukovič — član
—	Karel Maselj — član
Za delegata v konferenco OOS LIP Bled je bila določena Marinka Cesar.
Novi osnovni organizaciji sindikata in njenemu izvršnemu odboru želimo pri delu veliko uspeha.
Robič
Janez Prešeren — predsednik IO OOS Trgovina
Seja IO PZ »LES«
V četrtek, 23.11.1978, je bilo v prostorih TO Rečica XXVI. seja izvršilnega odbora združenja TOZD lesne industrije Slovenije.
Seje izvršilnega odbora imamo običajno v prostorih PZ LES v Ljubljani, letos pa smo imeli eno sejo v Ajdovščini v dvorcu ZEMONO in zadnjo na Rečici.
Na seji smo obravnavah po kratki predstavitvi naše delovne organizacije in TO Rečica:
—	poročilo o izvajanju sklepov XXIV. in XXV. seje,
—	poslovanje delovnih organizacij lesarstva v devetih mesecih 1978. leta,
—• poročilo o delu biroja združenja,
—	osnutek resolucije za izvajanje družbenega plana SRS za obdobje 1976—1980 v letu 1979 ter temeljne razvojne naloge v letu 1979 ter opredelitev njihovih nosilcev.
Po tej (točki dnevnega reda smo si ogledali celotno proizvodnjo vrat pod vodstvom ing. Pavla Zupana.
Po ogledu in odmoru pa smo obravnavali osrednjo točko dnevnega reda, t. j. prenehanje delovanja PZ LES in ustanovitev splošnega združenja lesarstva Slovenije.
Z delom smo zaključili nekaj po drugi uri s točko razno.
Predsednik IO tov. Viktor Arh in direktor PZ LES tovariš Lojze LEB sta se na koncu zahvalila za gostoljubje TO Rečica in DO LIP Bled.	-jt
Ogled TOZD-ov LIP Bled
Na delavskem svetu v TO Mojstrana so delegati predlagali, naj bi si vsi delavci iz Mojstrane ogledali ostale TO v LIP Bled. Ogled naj bi opravili na delovni dan, ker bi le v tem primeru videli, kako poteka delo drugod.
Za dan ekskurzije smo določili
28.	november, namesto ta dan pa smo delali v soboto, 25. novembra.
Z avtobusom smo se zapeljali proti Podnartu. Direktor TO tov, Globočnik nas je popeljal skozi žagalnico ter nam razkril nove prostore hale., v kateri že montirajo stroje. Obrazložil je, kako potekajo dela in kdaj bodo končana. Ta veliki dan že vsi težko čakajo, saj so pogoji dela, zlasti v tem mrzlem času, zelo slabi.
Pot nas je nato vodila na Rečico. Ogledali smo si halo proizvodnje notranjih vrat in podbojev. Nedvomno je to res prava industrija. Novi sodobni stroji in seveda tudi prostori ter urejena delavna mesta so odraz sodobne industrije.
Nadaljevali smo pot v Bohinj. Tam smo si ogledali, kako izdelujejo iso-span zidake, zanimalo nas je, kako izdelujejo opažne plošče, kaj delajo v mizarski delavnici, kako poteka delo na mehaniziranem hlodišču, zlasti pa nas je zanimal oddelek pohištva, kjer izdelujejo DOTO ter druge proizvode.
Ekskurzijo smo sklenili v gostišču Rožič, kjer smo potešili žejo in lakoto.
Namen izleta je v povprečju bil izpolnjen. Le žal, da se ga ni udeležilo večje število zaposlenih TO Mojstrana.
Anton Noč
Prva soseska, projektirana v projektivnem razvojnem bin stanovanja ladjedelnice 3. Maj Rijeka, je doživela vsestrg
■■■

Prve hiše velikega stanovanjskega naselja v čikovičih pri Reki so pred kratkim že bile dograjene. Naselje 150 vrstnih hiš za delavce ladjedelnice 3. Maj iz Reke gradi Gradbeno podjetje Igrad Vrhnika po posebnem sporazumu z LIP Bled — o tem smo v našem Glasilu že poročali.
Naša delovna organizacija je že dalj časa zainteresirana, da svoje izdelke plasira tudi v obliki, kjer obstoji organizirana gradnja, torej tam, kjer je investitor rešil finančna in lokacijska vprašanja ter da med LIP Bled in gradbenim izvajalcem obstoji sporazum o sodelovanju in dohodkovni povezanosti. V takih primerih naš projektivni razvojni biro izdela predloge zazidav soseske in izdela glavne projekte za hiše (običajno so to vrstne hiše)), v katerih so zajeti vsi izdelki naše proizvodnje. V nadaljevanju izvajanja biro preko svojih strokovnjakov opravlja projektantski nadzor in vsa svetovanja, prodaja pa sukcesivno, po odpoklicu opravlja odpremo potrebnih (dogovorjenih) izdelkov po gradbenih fazah. Po uspešnem razvijanju gradnje na Reki je v prodajni politiki zastavljeno, da bi tudi v bodoče obdržali tako obliko, in sicer v obsegu enega organiziranega naselja na leto. Naše hiše so grajene z iso-span zidaki, racionalnimi in funkcionalnimi tlorisi ter prijetnim zunanjim izgledom, so se že toliko uveljavile, da imajo svoje stalno ime — »hiša Bled«, kar v poslovanju pomeni isto kot blagovna značka.
POTR. ZID INSTALACIJE VENTILACIJ
VRSTNA HIŠA IZO VH 9 a — ZAPRTA FAZA
PR 1TLIČJE
ETAŽA
VRSTNA HIŠA IZO VH 9 a — VARIANTAH: I. Hodnik, 2. Stopnice, 3. Kuhinja, jedilni kot, 4. Dnevna soba, 5. WC, 6. Shramba, 7. Sanitarije, 8. Garderoba, 9. Soba, 10. Spalnica, 11. Loža
PR ITL IČJE
24
PRITLIČJE
VRSTNA HIŠA IZO VH 9 a - VARIANTA I: 1. Hodnik, 2. Stopnice, 3. Kuhinja, jedilni kot, 4. Dnevna soba, 5. WC, tuš, 6. Kabinet, 7. Sanitarije, 8. Garderoba, 9. Soba, 10. Spalnica, 11. Loža
VRSTNA HIŠA IZO VH 9 a — VARIANTA III: 1. Hodnik, 2. Stopnice, 3. Kuhinja, jedilni kot, 4. Dnevna soba, 5. WC, tuš, 6. Shramba, 7. Sanitarije, 8. Garde- a4 roba, 9. Soba, 10. Spalnica, D Q |T. . x , 11. Loža, 12. Kabinet r K 11 U L J t
Pogled na približno 1/10 Lipovega naselja Ćikoviči na Rijeki
JP Bled z vrstnimi hišami Bled za OSIZ o pozitivno kritiko
Ob priliki izročitve prvih hiš v naselju čikoviči je bilo organiziranih več ogledov za stanovanjske skupnosti in druge s ciljem popularizacije tovrstne gradnje, ki kot naročeno spada v dogovorjene okvirje današnje usmerjene individualne stanovanjske gradnje. Da bi bil prikaz še bolj ilustrativen, smo pritegnili k nastopu znano tovarno pohištva Alples, ki je kompletno opremila pohištvo kot primer eno hišo (tipa), sami pa smo dodali suhomontažna vrata. Hiša je bila res vzorno prikazana ter odprta za vse obiskovalce od 6.11. do 25.11.1978. V tem času so se zvrstili številni posamezni obiskovalci — predvsem bodoči stanovalci in so imeli priliko izbrati zase svojo varianto.
Za nas so bili pomembni organizirani obiski predstavnikov stanovanjskih skupnosti, v okviru katerih snujejo stanovanjske zadruge, dalje predstavnikov urbanistov, bank in delovnih organizacij, ki planirajo gradnje sosesk. Odziv je bil proti pričakovanju izredno velik, saj so naselje obiskali v različnih dnevih predstavniki občine Radovljica, Škofja Loka, Ljubljana-Vič, Ptuj, Pula, Rovinj in seveda tudi občine Reka. Posebej si je naselje ogledal celotni koordinacijski odbor SOZD GLG za montažne hiše in objekte, zraven so tudi člani Jelovice in Gradisa, ki je dal priznanje za široko potezo LIP in uspešen pristop do kupca.	E. Prevc
KLET	PRITLIČJE
VRSTIVA HIŠA IZO VH 9 b — ZAPRTA FAZA
ETAŽA
KLET	PRITLIČJE	ETAŽA
VRSTNA HIŠA IZO VH 9 b — VARIANTA II: 1. Garsonjera, 2. Vetrolov, 3. Stopnišče, 4. Hodnik, 5. Loža, 6. WC, tuš, 7. Kuhinja, jedilni kot, 8. Dnevna soba, 9. Kabinet, 10. Kopalnica, 11. Soba, 12. Spalnica
KLET
PRITLIČJE
ETAŽA
VRSTNA HIŠA IZO VH 6 b — VARIANTA I: 1. Garaža, 2. Vetrolov, 3. Stopnišče, 4. Hod-nik, S. Loža, 6. WC, tuš, 7. Kuhinja, jedilni kot, 8. Dnevna soba, 9. Kopalnica, 10. Spalnica, 11. Soba
KLET	PRITLIČJE	ETAŽA
VRSTNA HIŠA IZO VH 9 b — VARIANTA III: 1. Posebna soba, 2. Vetrolov, 3. Stopnišče, 4. Hodnik, 5. Loža, 6. WC, tuš, 7. Kuhinjska niša, 8. Jedilni kot v dnevni sobi, 9. Soba, 10. Sanitarije, 11. Soba, 12. Spalnica dnevna soba
Demonstracija vrstnih hiš Bled je bila v novembru
Poleg izvedbenega načrta dobi še tri glavne tlorisne rešitve. Možno je še več pod-variant in medsebojnih kombinacij v pritličju in etaži.
Izdelani so tudi napotki za ureditev okolice, tako da ni možno pokvariti osnov- ' nega koncepta urbaniziranosti.
Tlorisna rešitev predstavlja 3 in pol sobno stanovanje z dvojnimi sanitarijami, dvema ložama in možnostjo ureditve podstrešne sobe. Pri tipu b pa je še podklet-ni del z garažo ali drugo namembnostjo.
Naselje Čikovići z Lipovimi hišami je tako zgleden primer, da se tudi v težkem terenu (ne na kmetijskih zemljiščih!) da s primemo organizacijo in racionalno rešitvijo nuditi delovnemu človeku humano lastno stanovanjsko enoto namesto stanovanj v stolpnicah, kjer ni možno ustvariti osnovnih kontaktov človek — okolje, kar je še posebno boleče pri družinah z otroki.
Mik
VSAK STANOVALEC JE TOREJ SAM KREATOR SVOJEGA TLORISA IN OBLIKOVALEC NOTRANJOSTI HIŠE.
Hiše Bled
OSIZ stanovanja ladjedelnice 3. Maj Rijeka je izbral Lipove hiše kot najugodnejše za njihovo naselje v Či-kovičih. Pogoj je bila racionalna in funkcionalna rešitev vrstne hiše z največjo kvadraturo 90 m2 po JUS pri tipu a in 112 m2 pri tipu b.
En sam konstrukcijski razpon 4,8 m in 5 m omogoča hitro in poceni gradnjo ter veliko gostoto (200 ljudi na ha), tako da stane objekt z urejenimi komunali j ami (zemljišče, cesta, elektrika, voda in kanalizacija do hiše) ter izdelana zaprta faza (nosilni zidovi, plošče, stopnice, streha, dimnik, ventilacije, vgrajena okna, vhodna in garažna vrata ter izdelana fasada) kljub izredno težkemu terenu le 42 starih milijonov, kar pomeni za OSIZ stanovanja 3. Maj 4-krat cenejšo rešitev kot stanovanje z enako kvadraturo v stolpnici, kjer pa stanovalec nima stika z naravo kot v vrstni hiši (svoj vrt, dve loži).
V taki zaprti fazi prehajajo objekti v lastništvo delavcev 3. Maja, ki jih začno
odplačevati kot kredit po dveh letih, ko so prejeli ključe. V teh dveh letih pa si izdela notranjost (predelne zidave, tlake, omete ter
Ena od variant vrstnih hiš
notranje instalacije), kar ga stane še približno 17 starih milijonov.
Glavna prednost in novost vrstne hiše Bled pa je ta, da kljub skromni in enostavni konstrukciji (en razpon, prečni potresni zid je obenem tudi instalacijsko jedro) omogoča bodočim stanovalcem variantne rešitve tlorisa.
Otvoritev prenovljenega doma
Družbeno-politične organizacije, osnovna šola in TVD Partizan Gorje, so pripravile na predvečer Dneva republike svečano proslavo v dvorani doma Partizan. Ob 18. uri je bila v avli osnovne šole otvoritev umetniške razstave slikarja — domačina Franceta Breganta . Razstava, ki je trajala teden dni, je bila posvečena Dnevu republike in 200-letnici prvega pristopa na Triglav. Razstavljenih je bilo
enaindvajset slik v olju s planinsko tematiko izpod triglavskega pogorja in nekaj tihožitij.
Po tej otvoritvi s kratkim kulturnim programom, je sledila otvoritev dozidanega in povsem obnovljenega doma Partizana. Ta dom je dobil nekaj novih prostorov, ki bodo služili za garderobo in telovadnico cicibanov ter malo dvorano. Svoj prostor pa so dobili tudi planinci. Dom je dobil v vseh novih in starih Po otvoritvi doma je sledila sve-
čana proslava za Dan republike. V nabito polni dvorani so izvajali kulturni program: pihalni orkester iz Gorij, kateremu se že pozna, da ga vodi izvrstni peda-gog-glasbenik iz Ljubljane. Sledile so recitacije, katere so izvajali učenci osnovne šole, sledil je telovadni nastop cicibanov, šolskega športnega društva, mladink gorjanskega Partizana in mladink Narodnega doma iz Ljubljane. Slavnostni govor o pomenu in rojstvu Nove socialistične federativne republike Jugoslavije je imel predsednik krajevne konference SZDL Gorje, tovariš Franc Mulej.
Na tej proslavi in otvoritvi doma so prisostvovali tudi predsednik, podpredsendnik in tajnik Zveze Partizana Slovenije iz Ljubljane.
Lansko leto je bilo tako imenovano »leto varstva« s tem namenom, da se izboljšuje človekov delovni in življenjski prostor.
Industrija in vse gostejši promet onesnažujeta ozračje. Sem sodi tudi lesna industrija. V Jugoslavijo smo zadnja leta uvozi-
Ob tej svečanosti je bila podeljena tudi diploma domačinu Stanetu Bregantu za častnega predsednika TVD Partizana Gorje, za zasluge itn veliko pomoč pri dograditvi doma in splošnega porasta in napredka na teles-nokulturnem področju ter pri delih v KS Gorje. Za povečanje in dozidavo doma v Gorjah so finančno pomagali še: TTKS Radovljica, KS Gorje, LIP Bled, Veriga Lesce in drugi.
Ob dnevu republike je bilo TVD Partizan Gorje odlikovano z Bloudkovo plaketo za leto 1978 za razvoj telesne kulture ter uspehov v smučarskih tekih. Plaketo sta v Ljubljani v imenu društva prejela predsednik Lovro žemva in smučarski tekač — bivši reprezentant Franc Zupan.
Jože Ambrožič
li filtrirne naprave iz Avstrije, Danske, Italije in ZR Nemčije.
Danska tvrdka H. Moldow A/S iz Kopenhagena je dosegla največ na področju filtriranja odpadnega zraka. Le-ta je razvila sistem filtrov za odstranjevanje nekovinskih prašnih delcev iz ozračja. V zadnjem času je bilo uvoženih za potrebe lesne industrije 60 filtrirnih naprav.
Skrb za varstvo okolja v lesni industriji
22. december - DAN JLA
Ta datum se povezuje s pomembnim zgodovinskim dogodkom v narodnoosvobodilnem boju. V letu 1941 je bila na ta dan ustanovljena prva proletarska brigada (prva udarna proletarska brigada). Prav zato vsako leto praznujemo rojstni dan naše vojske.
Prve oblike oboroženega boja so se kazale pri partizanskih odredih v Srbiji. Ti so bili sicer organizirani, borili so se razcepljeno po posameznih krajih. Tako so bili omejeni na določena ozemlja.
Že leta 1941 se je kazala nujnost, da se ustanovijo takšne revolucionarne enote, da bi se gibale kjerkoli in kadarkoli se vojskovale v večjih gibljivih razsežnostih. Vrhovni komandant je skupaj s CK KPJ izdal odlok o ustanovitvi prve proletarske narodnoosvobodilne brigade v Jugoslaviji. V tem je bilo jasno izrečeno, da se k njej priključijo vse narodnosti Jugoslavije. Tako se le da z enotnimi in skupnimi cilji pregnati sovražnika iz naše zemlje.
Kraj sestanka je bilo bosansko mestece Rudo. Brigada je vsebovala partizanske odrede, kateri so prišli iz Srbije in iz dveh črnogorskih bataljonov. Kasneje so se pridružile še druge enote iz vseh jugoslovanskih področij.
Komandant prve proletarske brigade je postal Koča Popovič, ki je imel izkušnje v boju in se je že prej odlikoval v borbi proti nedičevcem v Srbiji.
Tako je prva proletarska brigada s svojo rdečo zastavo (na njej srp in kladivo kot simbol revolucije, bratstva in enotnosti) po vsem jugoslovanskem ozemlju prenesla načine partizanskega vojskovanja.
Ob prazniku naše armade se vselej spominjamo rojstva naše hrabre vojske, ki je branila narod v težkih razmerah. Njena slava se je ohranila do današnjih dni.
Vesna
DO Lesnina in SOP Krško sta uresničili kooperacijo s to dansko tvrdko. To se je tudi in se bo bogato obrestovalo, saj ima modulni sistem Moldow naslednje prednosti: L enostavna in tehnološko dograjena izdelava,
2.	zaradi vračanja zraka je mo-
goče močnejše odsesavanje, 3.
4.	nizki stroški vzdrževanja itd.
Prav bi bilo, da bi vsaka industrija poskrbela v čim večji meri, da bi se odpravilo onesnaževanje zraka v našem delovnem okolju, ki je hkrati tudi življenjski prostor, v katerem bivamo.
Vesna
Obnovljen dom Partizana
Njegošev mavzolej na Lovčenu
Sindikalni izlet po Jugoslaviji
(nadaljevanje)
Po zajtrku smo se odpravili po Titogradu in po ogledu mesta odšli še na Gorice, kjer smo si ogledali spomenik padlim v Titogradu. Titograd je glavno mesto republike od leta 1947. Med NOB je bilo mesto v celoti porušeno, zgrajeno je bilo po osvoboditvi, s tem pa je dobilo tudi ime Titograd. Poprej je mesto nosilo ime Podgorice.
Po ogledu nas je pot vodila preko gorskih pokrajin in po ozki cesti mimo Skadrskega jezera. Spotoma smo zvedeli, da je dobila naša država prvo nagrado v letu 1976 za najlepšo panoramo Evrope. To je zares slikovita, nepopisno lepa pokrajina z otočki in konicami, ki -štrlijo iz Skadrskega jezera. Kmalu smo prispeli v Cetinje.
Cetinje so zelo zgodaj omenjene v kulturni zgodovini sveta. Leto dni po odkritju Amerike /e imelo Cetinje že svojo tiskarno. V tem času so v Cetinjah že prebirali znana dela Shakespeara, o katerem mnogi kraji Evrope še slišali niso. V Cetinjah sedaj živi preko 10.000 ljudi. Mesto krase borbene in kulturne tradicije, hrani preko tri mi-
lijone dokumentov iz svoje bogate zgodovine, okoli 500 tisoč zvezkov v svojih bogatih knjižnicah. Mesto Cetinje je mesto muzejev, vsaka zgradba čuva nekaj posebnega. V teh muzejih živi vsa preteklost Črne gore, ki je dokaj raznolika in pestra. Cetinje je dobilo ime po reki Ceti-nji. V zgodovino se je vpisalo leta 1482. leta. Vso to zgodovino je moč zaslediti v cetinskem državnem muzeju, bivši zgradbi črnogorskih Vladik — vladarjev. V omenjenem muzeju je nešteto dragocenosti, katere so stare tudi več sto let. Med njimi je ohranjeno veliko tedanjega denarja, kovanega v zlatu, srebru in bronu. Dragocene zbirke so še: orožje, pretežno trofejno od 17. stoletja dalje, zastave, posebna odlikovanja, umetnostni izdelki, slike, kipi, dokumentarne vrednosti, zgodovinsko etnografske obleke raznih črnogorskih vladarjev in osebnosti. V muzeju je razstavljena velika količina pohištva (od japonskega, kitajskega), ki so ga prejeli v dar v času države Črne Gore.
Ogled tega muzeja je enkraten, saj je mogoče v njem videti veliko dragocenosti, ki vsakega obiskovalca pritegneje.
Tečoji za PK
V preteklem šolskem letu smo uspešno zaključili tečaje za polkvalifikacijo v TO Tomaž Godec Boh. Bistrica, TO Mojstrana in TO Podnart.
Tudi v tem šolskem letu bomo nadaljevali s tovrstnim izobraževanjem v vseh TO. Pri tem želimo zajeti čimveč nekvalificiranih delavcev, ki imajo interes, da se strokovno izpopolnjujejo.
Poleg strokovnosti si udeleženci pridobijo splošno razgledanost in samo-upravi j alsko sposobnost, kar je v današnjem času nujno potrebno.
Izobraževanje je dolgoročna investicija, ki se večkratno povrne posamezniku kot delovni organizaciji. Končni tečaj za PK je prva stopnja k nadaljnjemu izobraževanju. Izobraževanje v delovni organizacije je namenjeno
vsem zaposlenim in ne samo posameznikom.
Tečaji za PK potekajo po dopisni metodi, to je za vse predmete udeleženci prejmejo skripta. Iz skript se učijo slušatelji sami doma. Izpite polagajo iz naslednjih predmetov: varstva pri delu, matematike, tehnologije lesa in strojeslovja. Zaposleni, ki so stari nad 40 let so oproščeni izpita iz matematike. Pred vsakim izpitom je 2—3-urno predavanje oziroma priprava na izpite.
S tem so predavanja zmanjšana na minimum. Pred osmimi leti so bila predavanja še iz sedmih predmetov v skupnem trajanju 100 do 120 ur. Sedanji način je znatno olajšal šolanje ob delu, ker ne zahteva daljše prisotnosti pri pouku.
Cilj izobraževanja je pridobitev znanja in ne spričeval.
Blaževič
Poleg tega muzeja pa stoji Njegoševa Biljarda (imenovana po biljardu v dvorani), kjer je Njegoš prebil največ časa). Tudi v tej zgradbi je lično urejen muzej. Omenjena zgradba je služila za rezidenco obiskovalcev, vladarjev Črne gore. Črna gora je imela že v letu 1876 kot samostojna država 13 predstavništev iz vse Evrope, Azije in Amerike.
Po ogledu teh dveh muzejev smo se napotili na kosilo, po kosilu pa krenili z avtobusi na Lov. čen. Avtobus se je vzpenjal iz Cetinja (670 m nadmorske višine) po serpentinasti novi cesti proti Lovčenu (1700 m nadmorske višine). Del poti do vrha pa smo prepešačili. Povzpeli smo se po 670 stopnicah. Vreme ni bilo najboljše, saj nam je megla preprečila razgled na morje in oko. lico. Ogledali smo si Njegošev mavzolej. V njem je vgrajenega več sto ton marmorja in betona. Sam Njegošev kip tehta 28 ton. Je iz sivega marmorja, kupola nad njim pa je pokrita z 18 kg
14-karatnega zlata, ki ga je podarila italijanska vlada. Pred vhodom stojita dva kipa, težka po 22 ton. Ko smo si ogledali mavzolej in grobnico Petra Njegoša, smo zapustili Lovčen in se vrnili do avtobusov. Odpeljali smo se v Cetinje in nadaljevali pot proti Kotoru. Ustavili smo se še v Njegoševi rojstni vasi, kjer smo poskusili črnogorski pršut, medico in pristno vino. V V večernih urah smo prispeli v Kotor. Namestili smo se v hotelu Fjord.
Naslednji dan smo imeli prosto do kosila. V tem času smo si ogledali znamenitosti starega dela mesta. Izredno zanimiv je pomorski muzej, ki vsebuje vso morstva.
Po kosilu smo se odpravili proti Dubrovniku. Med potjo smo si ogledali Hercegnovi, Igalo, kjer je ravno v tem času preživljal svoj oddih tudi tov. Tito. Od Igala naprej nas je vorila pot skzi Grudo, mimo letališča Čili-pi v Cavtat skozi Srebreno in Kupare ter naprej v Dubrovnik.
Ogledali smo si mesto in se kmalu odpeljali na letališče čili-pi, od koder smo z Jatovim DC 9 poleteli do Zagreba. Od tod pa smo se odpeljali z avtobusi domov.
Organizacija izleta je bila brezhibna. Veliko smo videli, lepote domovine so res nepojmljive. Kljub manjšim zapletom smo bi-H z vsem zelo zadovoljni.
Branko Urh
Bogoto vsebino vzgojne dejavnosti s predšolskimi otroki
Bolj kot o vsebini in obsegu dejavnosti vzgojnovarstvenih ustanov v radovljiški občini, ki najbrž ni izjema, so delovni ljudje in občani seznanjeni s porabo sredstev, ki jih združujejo za otroško varstvo.
Večina razprav, ki potekajo v delegacijah, pa tudi na zasedanjih skupščine SIS za otroško varstvo se v glavnem vrti okoli denarja, kar je z ozirom na postopno uveljavljanje načela o svobodni menjavi dela lepo in prav, vendar pa bi se bilo potrebno bolj poglobiti tudi v vsebinsko problematiko in dejavnosti vgzojno varstvenih zavodov, katerih uspehi bi brez dvoma zaslužili širšo pozornost. Tako pa razen staršev, in še teh ne vsi, kaj malo vedo kaj pravzaprav počno njihovi malčki v vrtcih, kakšna prizadevanja vlagajo vzgojiteljice in varuške za vgojo in dobro počutje otrok in še marsikaj, kar ostane neznano za večino ljudi.
Očitno je, da bi bilo manj hude krvi, manj negodovanja in manj pavšalnih ocen o dejavnosti vzgojnovarstvenih enot, če bi se dogajanja v teh, na svojem območju bolj zavzeto vključile tudi KS in krajevne družbenopolitične organizacije. Veliko lažje in uspešnejše bi se prav gotovo reševale tudi prostorske potrebe vrtcev in ustreznejše pokrivale potrebe po varstvu in vzgoji otrok.
Čeprav se je v zadnjih letih, zlasti po sprejetem srednjeročnem načrtu razvoja otroškega varstva tudi na tem področju že opazno premaknilo na boljše, ta problematika še vedno terja več posluha vseh dejavnikov v združenem delu in v KS.
Ravno zaradi tega ni odveč, da na kratko pregledamo nekaj podatkov, ki se ponujajo, če želimo dobiti vsaj grobe obrise dejavnosti vzgojno varstvenega z,a--voda v radovljiški občini, kjer imajo za zdaj 9 vrtcev v katerih je vključeno v začetku šolskega leta 750 predšolskih otrok. To je 26 % vseh otrok od 1 do 7 let starosti ali 40 % otrok od 3 do 7 let starosti. Z izgradnjo novega vrtca na Bledu, ki bo odprt s 1. decembrom pa se bo to število povečalo še za 200 malčkov. S tem bo število otrok zajetih v otroško varstvo po srednjeročnem načrtu, v katerem je predvideno Vključitev 900 otrok, že letos precej nad načrtovanim. Še okoli 120 malčkov več pa se obeta varstvo tudi prihodnje leto v novem vrtcu v Lescah.
V	vseh enotah za zdaj opravlja vgzojno varstveno delo 30 vzgojiteljic in 15 varuhinj, od decembra naprej, ko bo odprt blejski vrtec pa bo to število naraslo še za 6 vzgojiteljic in '3 varuhinje.
Razen za redno vzgojno varstveno dejavnost z otroci, v vrtcih skrbijo vzgojiteljice in varuhinje tudi za družbeno vzgojo otrok, ki niso deležni varstva v takoimenovani mali šoli, kjer je vključeno že nad 50 % vseh predšolskih otrok.
V	skladu s srednjeročnim načrtom so po programu otroškega varstva že lani začeli uspešno uvajati tudi druge oblike vzgojnih zaposlitev in družbene vzgoje za otroke, ki niso deležni rednega varstva v vrtcih. Posebno priljubljene so tedenske ure pravljic, ki jih je lani poslušalo nad 800 otrok, novoletnih prireditev se je udeležilo okoli 300 otrok, še več pa drugih priložnostnih in lutkovnih srečanj ob raznih praznikih, ki so bile namenjene samo malčkom, ki niso vključeni v vrtce. Vse te oblike nadaljujejo tudi letos. Glede na izkušnje in veliko odmevnost te vrste vzgojnega dela, za kar letos staršem ne bo potrebn plačevati nobenih prispevkov, pričakujejo, da bo udeležba otrok še večja, kar dokazujejo
prve ure pravljic, ki pritegnejo tudi do 40 otrok.
Vse te naloge, ki so si jih naložile vzgojiteljice in varuhinje seveda terjajo tudi njihovo sprotno dopolnilno usposabljanje. Razen študiju na strokovnih aktivih, posvečajo posebno skrb tudi individualnem izpopolnjevanju. Za ta namen jim služi strokovna in družboslovna literatura in redne publikacije. V osrednji knjižnici Vzgojno varstvenega zavoda, je na izbiro nad 250 tovrstnih knjig, razen tega pa imajo v vseh devetih enotah v lastnih knjižnicah nad 1200 strokovnih in družboslovnih knjig in okoli 1800 izvodov knjig z mladinsko in otroško vsebino, ki jih koristijo za svoje delo z mladinsko in otroško vsebino, ki jih koristijo za svoje delo z otroci, medtem ko je na voljo malčkom nekaj nad 1500 njihovi starosti primernih živobarvnih slikanic, ki so jim še v posebno veselje.
V vrtcih je že dokaj dobro poskrbljeno tudi z ustreznimi igračami in opremo otroških igrišč. V zadnjem času pa si močno prizadevajo v nekaterih krajevnih skupnostih, da bi otroška igrišča opremili tudi v novih stanovanjskih naseljih.
Odveč bi bilo. naštevati kaj vse je že storjenega na področju vzgojno varstvene dejavnosti s pa navzlic še vedno prisotnim težavam, lahko izrečemo vse priznanje požrtvovalnim delavkam vzgojno varstvenega zavoda v vseh enotah radovljiške občine. Z njihovo prizadevnostjo in razumevanjem vseh delovnih ljudi ki. združujejo svoja sredstva za otroško varstvo bo program — tudi vsebinski — ki so ga sprejeli s samoupravnim sporazumom o temeljih srednjeročnega načrta povsem uresničen, kot kaže pa tudi presežen.
Bleje
PRIPRAVE NA MLADINSKA GLASBENA SREČANJA OB OBLETNICI SKOJA
Priprave na čimbolj svečano praznovanje jubilejne 60-letnice ustanovitve SKOJA in 35-letnice ustanovitve Zveze slovenske mladine v radovljiški občini so že stekle tudi na osnovnih šolah radovljiške občine.
Med drugim so že ustanovili iniciativni odbor, ki bo poskrbel za organizacijo pevskih in instrumentalnih prireditev šolske in predšolske mladine posvečene tem jubilejem v okviru mladinskega tekmovanja »Tito — revolucija —• mir« prihodnjega leta.
Za izvedbo programa, ki so ga oblikovali na zadnji oktobrski seji odbora, so se razen osnovnih in srednjih šol, glasbene šole in Vzgojno varstvenega zavoda, dogovorili tudi z občinsko izobraževalno in kulturno skupnostjo, OK ZSMS, ZKO in Zvezo prijateljev mladine.
Osrednja prireditev bo v drugi polovici aprila 1979. leta v festivalni dvorani na Bledu na kateri bo nastopilo devet mladinskih pevskih zborov iz vseh šestih osnovnih šol, šolskega centra in dveh kulturnih društev. V radovljiški osnovni šoli bodo nastopili člani vseh sedmih pionirskih zborov in dveh zborov iz glasbene šole in radovljiške osnovne šole. Nastop petih glasbenih skupin iz blejske, bohinjske in glasbene šole pa je predviden v dvorani sindikalnega doma v Kropi.
Odbor je že določil nosilce nalog in predlagal pokrovitelje iz vrst delovnih kolektivov v krajih kjer bodo prireditve.
šport — šport — šport — šport — šport — šport — šport
Športnik leto?
V tem letu so bili uspehi športnic in športnikov naše DO precejšnji, opazimo pa lahko, da število športnikov oziroma športnic ne narašča, kar se odraža tudi v slabši končni uvrstitvi na občinskih tekmovanjih.
Da bi skušali predramiti športnike in športnice, ki letos niso dovolj poskrbeli za svoje zdravje, predlagamo izvedbo tekmovanja za izbor športnika in športnice leta naše delovne organizacije. Pravila tega tekmovanja (povzeta so po pravilniku enakega tekmovanja Tovarne športnega orodja Elan) naj bi bila:
1.	Pravico nastopanja ima vsak član oz. članica delavne organizacije LIP Bled. Štipendisti nimajo te pravice.
2.	Za izbor najboljšega športnika in športnice štejejo rezultati sledečih tekmovanj oziroma prireditev:
veleslalomu (moški, ženske), smučarskih tekih (moški, ženske), kegljanju (posamezno, moški, ženske), odbojki (moški, ženske), balinanju (moški), namiznem tenisu (moški, ženske), streljanju (moški, ženske), šahu (moški, ženske), avtorellyu (mo-ženske)
—	prvenstvo LIP, lesna industrija Bled v malem nogometu (moški)
—	TRIM akcije
3.	Zmagovalec oziroma zmagovalka je tista®, ki v skupni razvrstitvi Zbere največje število točk.
4.	Za končni izračun se pri moških upošteva le 11 uvrstitev (najboljši rezultati), medtem ko pri ženskah upoštevamo le 9 uvrstitev (najboljši rezultati).
5.	Točke izračunavamo po sistemu, ki upošteva variacijo rezultatov in rezultat posameznika oz. posameznice v skupini:
a)	aritmetična sredina rezultatov M
X, +; X2 + X; + ■ . ■ xn
b)	standardna variacija a
ty ,1
V N
c)	rezultat (položaj) posameznika:
x2 — M _ xt —M
—	9 Zj2 —	, . . .
ff	cr
Vrednosti Z so pozitivne in negativne. Najnižjemu negativnemu rezultatu prištejemo toliko točk, da dobi eno pozitivno točko. Enako število točk prištejemo vsem rezultatom, tako da razlika ostane enaka. Izračun je ■na tri decimalke. Dobljeni izračun nato pomnožimo s 1000 in dobimo točke. Število točk v posamezni disciplini se giblje od 1000 do približno 5000.
6.	Pri disciplini, kjer lahko ugotovimo le vrstni red (odbojka, balinanje, namizni tenis, mali nogomet), se določijo točke tako, da izračunamo povprečje točk prvih mest vseh drugih disciplin in toliko točk prisodimo zmagovalcu, ostalim pa sorazmerno manj, tako da zadnji dobi 1000 točk.
Glavni in odgovorni urednik: Robič Ivan, tehnični urednik: Frelih Nada, člani: Žitnik Janez, Mencinger Franc, Trojar Andrej, Knaflič Zdravko, Noč Anton, Koselj Ivanka, Jeglič Silva in Kraigher Ciril.
7.	V ekipnem tekmovanju dobi vsak član ekipe toliko točk, kolikor jih je osvojila ekipa.
8.	Vsak udeleženec TRIM prireditve dobi 3000 točk.
9.	Če je tekmovalec v veleslalomu ali v avtorallyu diskvalificiran, dobi 500 točk.
10.	Za vsako tekmovanje mora biti izdan razpis, v katerem mora biti navedeno, da tekmovanje šteje za izbor najboljšega športnika in športnico.
Tekmovalec in tekmovalka, ki imata ob končnem izračunu naj večje število točk, dobita priznanje za športnika leta v obliki pokala. Diplome dobijo tekmovalke in tekmovalci, uvr-
ščeni do 10. mesta. Najbolje uvrščeni prejmejo tudi materialne nagrade.
V primeru, da ima več tekmovalcev oziroma tekmovalk ob končnem izračunu enako število točk, je bolje uvrščeni starejši.
Takšna naj bi bila torej pravila, ki pa jih na vašo željo spremenimo. Če ste proti takemu tekmovanju, kot tudi če imate pripombe na organizacijo in pravila tekmovanja, vas prosimo, da se pogovorite z vašim športnim referentom.
Ne čakajte, da vas bo kdo »povabil« na tekmovanje, pač pa sami zahtevajte, da vas uvrstijo med nastopajoče, pa četudi boste dosegli slabše rezultate
Primožič
STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC NOVEMBER 1978
TO »Tomaž Godec« Boh. Bistrica	484	11
TO Rečica	310	11
TO Mojstrana	55	4
TO Podnart	74	1
TO Trgovina	22	
DSSS	79	
	1024	27
Pečar Mojci — sin
Logar Franoki in Logar Martinu — sin
za razvedrilo
Učitelj vpraša Janezka: »Povej, kar veš o francoskih kraljih!«
»Visi so že umrli, tovariš profesor!«, se odreže mali mož.
Sodnik drugemu obtoženemu: Pa vi, kje stanujete?
Drugi obtoženec: Stanujem blizu njega.
»Tovarišica, otroka bi pa lahko umili, preden ga pripeljete k menil« reče doktor Andrejokovi mami.
»Dajte no, dajte, potem pa bi zagotovo vedel, da ga vlečem v ambulanto!«
OB VOZIČKU
Inženir: »Kakšna sila je potrebna za vožnjo jamskega vozička?«
Kopač: »To je pa različno. Bolj si neumen, bolj rineš!«
»Kako napredujete pri hujšanju«, je vprašala neka dama gospo Korenčkovo.
»Dobro, dobro,« se glasi odgovor.
»Ali se lahko že dotaknete prstov na nogah?«
To še ne, vidim jih pa že,« je odgovorila gospa Korenčkova.
POLICIJSKI PES
—	Veš, darovali so mi policijskega psa. Lep je, a v treh dneh ni še nikoli zalajal.
—	Verjetno je od tajne policije.
NA SODIŠČU
Sodnik: Kje stanujete?
Obtoženec: Sem brez bivališča.
SKLOPKA
Dekle pripelje avto na popravilo. Mehanik pravi: »Po mojem je šla sklopka k vragu.«
Novopečena šoferka: »Nemogoče, sa je nisem nikoli uporabljala.«
Namiznoteniški dvoboj
Lansko jesen je LIP Bled povabil Hojo Ljubljana na dvoboj v namiznem tenisu. Hoja se je vabilu odzvala in tekmovanje je bilo v prostorih TO Rečica po sistemu tri proti tri in vsak z vsakim. Dvoboj smo izgubili s tesnim rezultatom 5:4.
Že ob tem prvem stiku smo se domenili, da bomo prihodnje leto imeli povratni dvoboj. Dne
9.	11. 1978 smo se sestali v telovadnici Partizana Zgornja šiška Ljubljana in se pomerili v enakem sistemu ter zmagali z rezultatom 7:2. Posamezni rezultati so bili sledeči:
HOJA Ljubljana	LIP Bled	Rezultat igre	Stanje dvoboja
Majcen	Lap	0:2	0:1
Petančič	Šorl	0:2	0:2
Logar	Čop	2:0	1:2
Majcen	Šorl	0:2	1:3
Logar	Lap	0:2	1:4
Petančič	Čop	0:2	1:5
Logar	Šorl	0:2	1:6
Majcen	čop	2:1	2:6
Petančič	Lap	0:2	2:7
Predstavniki Hoje so nas nato povabili na zakusko, kjer smo izmenjali mnenja o stanju športa v obeh kolektivih ter se domenili, da bomo ta srečanja tudi v
bodoče nadaljevali odnosno razširili še na sodelovanje tovarne Elan Begunje.
Franc Lap
t&nika jßLp-a za Leta 197S
Letos smo na LIP-u dosti preživeli, dobro in slabo, staro leto pa bo šlo!
Nikakor ne smemo pozabiti, da smo v maju 30. leto LIP-a praznovali, res bogato smo ga proslavili — na Rečici, ob pečenem volu in slaščici — pozno v noč smo se vrteli, klepetali, se smejali, se spominjali veseli, vsi skupaj smo zaželeli — našemu podjetju pa še mnogo lepih in uspešnih dni!
Po TOZD-ih se je kar dosti spremenilo:
V	TRGOVINI so se v nove prostore preselili.
Dobili lep razstavni so salon, pult, blagajno in še kaj, da bi lahko kupce privabili.
V	TO REČICI novo skladišče, novo halo smo zgradili, tako prostora je obilo, ven bomo vozili, kar se bo le dalo!
Rečica tudi potrebe kaže po mehaniziranem hlodišču — po polževo je šlo naprej, po planu pa bo seveda boljš’ kot prej!
V	TO MOJSTRANI so dosegli boljše rezultate,
z investicijo novega projekta pa bo dosti več efekta!
V	TO PODNARTU gradnja počasi napreduje, kaj je temu krivo, se marsikdo vprašuje!
V	TO BOHINJU so letos zvečali proizvodnjo ISO-SPAN, naša nova DOTA je pogledala na beli dan!
Vse bo steklo, da bo prav, v delo vsak se bo zagnal!
V	DSSS so letos načrt za prizidek dobili, ko pomlad bo šla v deželo, z gradnjo se bo res začelo. Jedilnico bi res rabili, da ne bi ven v trgovine po kruhke, sendviče hodili!
Letos pa vse skupaj nas je doletelo: finance delimo, glede na dohodek in delo.
So naloge nam pisali, zraven dohodek gibljivi pridali!
Naše podjetje pohvaliti je treba, uspešno stanovanja in kredite deli, tako stiske nam lajša, za udobnost skrbi!
Poleti v Seči je marsikateri dopust prav dober užil, meduze le plavalcem kalile so mir, so koga opekle, pa bil je hudir! Kelnar’ca mlada je doli bila, škoda zares, da kmalu je šla!!
Kronika naša zdaj h koncu že grč, ne smemo pozabit na športno polje! Na smučeh smo se visoko uvrstili.
Pri kegljanju, streljanju, balinanju, šahu smo bolj slabša mesta dobili. Pri avto-rally smo v sredini vozili.
Vse pa je teklo v stilu: »Vsi na trim, da bo zdravo telo. Kdor s športom se ukvarja, ta debel ne bo!«
Kronika LIP-a takole kaže, brez žiga, podpisa zares je veljavna. Al’ žalostna je, ali zabavna, sami presodite! vsi skupaj pa se tolažite: prvih sto let je človeku najhuje živet!!!!
Vesna