fsm
Stev. 15. in 16. v Ljublja&^^^vgusta 1871. Leto II.
D ■■ il 11#
•rssr rnAvlllH
celo leto ■ ■ ■ m ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■
4 gld.,
slovenski.
List za pravosodje, upravo in državoslovje.
Budnim pravica.	Vigilantibns jura.
Izdavatelj in vrednik dr. J. K. Razlag-, odvetnik.
Sodništvo.
(Dalje.)
Na Slovenskem smo imeli pred letom 1848 grajščinske (patrimonialne) sodnije in le v pokrajinah, kjer so bile o prvih francoskih vojskah premene vpeljane, tudi cesarske okrajne sodnije, poleg teh pa mestne in deželne sodišča, po tem prizivno sodnijo v Celovci. Do leta 1850 so vse grajščinske sodnije nadaljevale svoje delovanje kakor cesarske in po tem do leta 1854 je bil pravosodni ustroj blizo enak današnjemu; do leta 18G8 pa je na prvi stopinji bilo spet združeno pravosodje s politično upravo v vseh deželah, kar se je omenjenega leta spet postavilo v poprejšni stan.
Uprava zadeva mnogostranska opravila glede posamnih ljudi, občin, dežel in države in o svojem času hočemo govoriti tudi o tej stroki sodstva, kteremu se pravi upravno sodstvo. Za sedaj ostanimo pri samem pravosodji, ktero se razdeljuje v dve poglavitni veji, namreč v državljansko (civilno) in v kazensko pravosodje.
V državljanskih zadevah, to je v prepirih o zasebnih ' (privatnih) pravicah, kteri navstanejo med državljani samimi, . ali tudi med državljani in državo, ktera pa tukaj le kot
Pravnik »lov. 1. 11.	15
l>o poŠti pa 4 ghl. 20 kr.; 7.a vne dijake in narodne učitelje samo 2 gld. 20 kr.
pravna osoba nastopi, hoče država samo pravo spoznati, da se izvrši. Kar zadeva prepire med zasebniki, ni država drugače vdeležena, ter ji je edino le na tem ležeče, da je razsodba primerna pravnim razmeram in da se državljani tega popolnoma prepričajo, da torej pravna zavest državljanov ostane ne samo nežaljena, temuč da je vedno budniša. Take razsodbe pa le morejo izhajati od mož, kteri so se pravoznanstva temeljito naučili in kteri so na vsako stran tako neodvisni, da se ne more misliti, da bodo enostransko sodili, ampak no glede na stranke ali na državno skupnost edino le pravu in pravici odgovarjali; torej se mora trditi, da so pravne zadeve državljanov le v rokah znanstveno izobraženih in neodvisnih sodnikov varne. Da so porote vrhunec naprednega pravosodja pri vseh izobraženih narodih, smo že drugot povdarjali in znano je že vsakemu mislečemu državljanu, da ravno porotniki sodijo o dejanjih, dogodkih in sploh o razmerah, pri kterih ni ravno potrebna pravoznanska izurjenost. Država sama t. j. oblastniki vlade in njeni upravniki pa deloma nimajo tistih pravnih znanosti, deloma pa ne uživajo tistega zaupanja, kakor samo za pravosodje postavljeni sodniki, torej se država mora do teh obrniti, da zanesljivo zve, kaj je pravo v vsakem posamnem primerljeji in kteri pravdajočih se strank se ima podeliti državna obramba.
Ravno ista razmera veljavna ostane, ako je država sama taka stranka, ker tudi tokrat se praša za pravo, ktero imajo edino le sodniki izreči. V takih privatnopravnih prepirih se država odreče svoje moči in lastnega razsojanja, ker v pravni državi nihče ne sme biti sodnik v lastni zadevi in ker država svojim prebivalcem ne bode škode delala, ampak se podvrže izreki nepristranskih sodnij, sicer bi se sumilo, da vendar kakor gospodujoči oblastnik nasproti stoji pravno enakim, ker samo v privatnopravnih razmerah je nasproti stoječim strankam tudi le stranka, da po takem ne sme obveljati njena volja in njena gmotna (materialna) korist ali dobiček s tem, da bi se žalilo sveto in vsem enako pristopno pravo.
Kar pa zadeva javno pravo, t. j. kadar država kakor država zahteva od svojih državljanov marsiktere reči, se ona praviloma ne podvrže izrekom sodnij. Načelo državnega ravnanja v tej stroki delovanja tudi ni pravna postava na sebi, temuč obči blagor ali obče dobro cele skupnosti (salus puhlica), torej država v teh zadevah ne more pripoznavati sodnijskih izrek, ker bi se njena neodvisna volja stavila pod sodnije, kar bi nasprotovalo njeni najvišji moči v javnih zadevah; vendar pa državna suverena oblast v vseh svojih dejanjih ne sme prava prestopiti, torej pravo tudi v tej stroki delovanja za obči blagor omejuje samovoljnost. Državna oblast mora pravo v razmerah proti svojim državljanom poznati in to pravo tudi spoštovati, sicer si ne zasluži zaupanja in bi se za vladanje popolnoma nesposobno skazala, kar se nahaja v trinožnih državah, ne pa v ustavnih pravnih državah z izobraženimi državljani.
Ena važna vrsta pod javno pravo spadajočih zadev je vendar, ktera zahteva razsojanje po sodiščih, ker se zavoljo posebnih razmer dotične razsodbe tudi naj bolje ustrojeni državni oblasti >■ ne more zaupati in ker ta tudi za to nima pravnega poklica in volje, namreč kazenske reči. Pravica do kaznovanja je naj strahoviteja in vendar sila potrebna oblast vsake države in tukaj se mora pazljivo ogibati vsake zlorabe in tudi zanemarjanja, ker sicer drugi državljani nevračljivo škodo trpe. Pri tem se praša za najsvetejša in državni obrambi posebno priporočena dobra državljanov kakor življenje, svoboda, poštenje, telesna varnost in premoženje vsakega poedinega. Vsaki državljan in cela skupnost ima pravico zahtevati, da se ta človeška dobra samovoljno ne žalijo in da zapadejo pravični kazni le takrat, kadar to zahteva postava in pravna zavest. Razvidno je, da tudi tukaj imajo soditi le popolnoma neodvisni možje in znanstveno izobraženi sodniki, ker politični opravniki državne oblasti ali upravni uradniki za to nimajo niti potrebne znanosti in skušenosti, niti zadostne neodvisnosti in
volje, torej se od njih v pravnih državah to tudi ne zahteva.
(Dalje sledi.)
Hudodelstvo težke telesne poškodbe. -
(Spisal dr. V. Leitmaier.)
(Dalje.)
VIT. O kazni hudodelstva'težke telesne poškodbe.
ad «.
Mi smo že večkrat omenili, da §. 155 črk. a govori o onem primerljeji, v kterem storilec ima hudi naklep, svojemu nasprotniku kteri v §. 152 k. p. omenjenih hudih nasledkov napraviti, bodi si, da je iz njegovega dejanja težka poškodba ali lehka poškodba, ali pa da ni nobena poškodba nastopila.
Ako je iz ravnanja le kaka lehka poškodba ali pa ni nobena poškodba nastopila, je hudodelstvo samo poskušeno; ako pa nasledi iz dejanja kak v §. 152 k. p. omenjenih hudih nasledkov, vstanovi dejanje hudodelstvo po §. 152 k. p. in po §. 155 črk. a.
če je ravno hudodelstvo le poskušeno, vendar je kaznovati s težko in poostreno ječo od 1 — 5 let, med tem, ko dognano hudodelstvo tedaj, ako je iz dejanja nastopil kak v §. 152 omenjenih nasledkov; če' pa je storilec imel le sovražni namen, če ni hotel svojega nasprotnika težko (§. 152) raniti, se po §. 154 le z ječo od G mesecev do enega leta kaznuje. Iz tega izvira, da postava hujši namen ostrejše kaznuje, ne glede na izid dejanja.
ad
V tem primerljeji, kakor tudi v primerljejih črk. ni treba, da bi storilec imel naklep, svojega nasprotnika težko (§. 152) raniti; če pa tudi ta naklep ima, vstanovi dejanje > hudodelstvo po §§. 152, 155 črk. a in h.
ad 7-
Navadno zvedenci rano takrat, kadar je dejanje s posebnimi mukami za poškodovanega združeno bilo, za težko za
se' spoznavajo, in se bo tedaj poškodba po členu 152 in 155 črk. c za hudodelstvo imela; pa tudi takrat, kadar je poškodba za se le lelika, jo bodo zvedenci praviloma zavoljo tega, ker je dejanje s posebnimi mukami združeno bilo, za težko spoznali. Vsakakor pa se mora tako dejanje, ne glede na kakošnost poškodbe, kakor hudodelstvo po tem členu kaznovati.
ad s.
I)a se je napad v zvezi z drugimi po dogovoru zgodil, se more le takrat reči, kadar se so vdeležniki boja za-rotili, koga napasti in hudo z njim ravnati. Pojem „zarota" (conjuratio, eomplot) pa zahteva, da se ta dogovor popred zgodi, tedaj ne v tem trenutku, v kterern se začne dejanje in da se govori o namenjenem dejanji. Ako tedaj n. p. Albert Janeza napade, Tone, Lovro in Jože pa Albertu brez dogovora na pomoč pridejo ter vsi Janeza tako pretepejo, da je bil Janez težko ranjen, je sicer bil napad v zvezi z drugimi, pa ne po dogovoru. Proti storilcem se bo tedaj moralo v tem slučaji postopati po §. 157 k. p. > ako se ne da izkazati, kdo je Janeza težko ranil.
Ako so se pa Albert, Tone, Lovro in Jože pred pogovorili , da bodo Janeza napadli in pretepli, da se ga bode v ta namen Albert prvi lotil in da bodo drugi še le po tem pritekli in se Janeza lotili, in ako iz napada nastopi kaka težka poškodba v smislu člena 132 k. p., se morajo vsi, ki so se vsled dogovora napada vdeležili, tedaj vsi zarotniki hudodelstva težke telesne poškodbe za krive spoznati in po §. 155 k. p. obsoditi, če se ravno ne da izkazati, ali če se tudi izkaže, kdo je poškodovanega težko ranil, kajti v tem pri-merljeji se mora postopati po pravilu člena 5. k. p., po kte-rem so vsi zarotniki odgovorni za zarotne nasledke.
Da se je napad z ase dno storil, se more po razsodbi naj višje sodnije od 21. avgusta 1851 le takrat reči, kadar napadeni ni mogel niti prevideti napada, niti se braniti proti napadu.
ad e.
Težka poškodba postane takrat življenju nevarna, kadar je organ ali organski sostav, ki je po njej poškodovan ali v svojih opravilih moten, za življenje ne samo važen, ampak tudi neobhodno potreben. Se ve, da pristaja izrek, ali je kaka poškodba življenju nevarna, zvedencem, namreč sodnim zdravnikom.
Treba ne bo omeniti, da se več primerljejev tega člena v enem slučaji zediniti more, n. p. ako iz napada, ki se je v zvezi z drugimi po dogovoru zgodil, nastopi kaka težka, življenju nevarna, z pokaženjem zdravja za najmanj trideset dni združena poškodba, se računi dejanje za hudodelstvo po §. 155 črk. 0, d in e i. t. d.
To hudodelstvo se dalje kaznuje c z ječo od šestih mesecev do enega leta, oziroma z ječo od enega do petih let.
Po §. 154 k. p. se kaznuje hudodelstvo težke telesne poškodbe v primerljejih členov 152 in 153 k. p. z ječo od šestih mesecev do enega leta, pri obtežavah pa z ječo od enega do petih let. Tako se ima tedaj kazen predmetnega hudodelstva izmeriti, ako se nima odločiti kazen po §§. 155 in 156 k. p.
Kar odmerjanje kazni zadeva, se mora obzir jemati na določbe §§f 32 in 33 k. p. in na določbe, ki se nahajajo v tretjem, četrtem in petem poglavji kazenskega zakonika. Kazen se mora namreč na tanko po postavi odločevati in se ne sme ne ostreje ne rahleje odmerjati, kakor postava napoveduje. Tudi se praviloma ne more nobena druga vrsta kazni hudodelniku naložiti, kakor ktera je v postavi ustanovljena. Pri izmerjanji kazni se mora tudi obzirati na obtežave n. p. ako dejanje v več obzirili ustanovlja hudodelstvo, postavim, ako se kdo iz namena člena 155 črk. a težko in nevarno za življenje poškoduje (§§. 152, 155 črk. a in d), ako,je hudodelnik več raznih hudodelstev doprinesel, ako je že bil zavoljo ednakega hudodelstva kaznovan, ako je dejanje ponovil, ako je hudodelstvo dobro preudaril, če je škoda ali
nevarnost velika, če je druge zapeljal, če je bil začetnik i. t. d.; kakor tudi na olajšave n. p. ako storilec še ni dva-deset let star*; je slabega razuma, njegova zreja zelo zanemarjena, ako še ni bil kaznovan, če je hudodelstvo iz strahu, iz pokorščine, iz naravnega človeškega občutja doprinesel, ako je škoda majhna, povrnjena i. t. d. Po meri, kakor obtežave ali olajšave premagujejo, se mora po njih kazen poostrovati ali pa zmanjševati. Ako se pa več in sicer tako-šnih olajšav skupej nameri, po kterih se poboljšanje hudo-delnika za trdno upati sme, se more po §. 54 k. p. in po 280 kaz. postopnika postavni trpež kazni pod najnižjo mero skrajšati in ako gre le za tako hudodelstvo, za ktero kazen ni črez pet let postavljena, tudi ječa v lehkejšo stopinjo premeniti.	(Dalje sledi.)
Vvod v državljanski postopnik.
(Spisuje dr. Iv;in Geršak v Ptuji.)
A. Občili del.
T. Itazvitek pojma državljanskega postopnika.
Najvišji namen države je, da izobraževaje državljane jim pomaga dospeti do zrnirom višje stopinje dušnega in telesnega blagostanja.
Zato pa ima nalogo varovati osobo človeka, ter njegovo premoženje, drugači ne more doseči tega blagega namena. To nalogo-spolnuje s tem, da postave (zakonike) daje, po kterih se imajo državljani ravnati, in da,jih sili ravnati se po njih.
Vendar ji ni mogoče, za vsako priliko človeškega življenja že kakovo posebno postavo dati; večidel človek sam čuti po svoji vesti, ali je njegovo ravnanje pravo ali ne.
Pravila, kako se je treba proti drugim obnašati da je prav, imenujemo pravo.
Nektero teh pravil je pisano ter od najvišje državne oblasti potrjeno ; pravno pravilo od države postavljeno pa je postava.
Mi imamo dolžnost po pravu ravnati, pa tudi pravico terjati, da tudi drugi po pravu ravnajo. — Glede na pravo ima toraj vsaki državljan nektere pravice, ktere so pa po postavi omejene. Ta meja pravic se imenuje pravni okrog ali prav okrog posameznega človeka; vsaki državljan ima toraj svoj pravokrog. Kdor v mejah svojega pravokroga živi, ta živi prav, v teh mejah je pa tudi čisto svoboden, v svojem pravokrogu uživa postavno svobodo.
Brž pa, ko prekorači te meje ter sega v pravokrog svojega soseda, ne ravna več pravično, ampak krivično; pravica razžaljenega sodržavljana se bode vzdignila zoper njega; v svojem pravokrogu zmoteni sosed bode se začel braniti zoper krivico, zoper krivično njegovo ravnanje.
Vsaki izmed teh dveh sosedov hoče imeti pravico, tako nastane pravno nasprotje. Napadeni pravičnik se bode s celo močjo svoje pesti ustavljal napadniku krivičniku; ta pa bode ravno tako s pestjo nasprotoval in tako navstane prepir.
Prepir mora nehati; državljani hočejo biti mirni ter pošteno živeti. Prepir pa se konča bodi si po s a m o 1 a s t 11 i pomoči prepirnikov, bodi si po pomoči koga tretjega, ki prepir presodi ter ga potem šiloma vstavi.
V obče je pa državi na tem ležeče, da se državljani ne kavsajo sami, ampak da njih prepir višja oblast presodi ter stranke umiri; ta višja oblast je pa država sama, včasi tudi izbrani sodnik. — Vsaki v svoji pravici moteni, v prepir zapleteni državljan si mora hitro izbrati sodnika, do kterega ima zaupanje sam in pa njegov nasprotnik; ko se pa ne bi pogodila zastran sodnika, se mora koj obrniti do naj višje oblasti, do sodnika, od države zato postavljenega, kte-remu se prepir zazloži. Pred sodnikom se prepir imenuje pravda. Sodnik potem zasliši obe strani in presodi pravdo; od tod se prepirniki imenujejo stranke ali pa tudi prav-d ar j i.
Stranke iščejo pravico, sodniki jo pa »delijo". Da jo pa sodnik „najde", mora država predpisati, kako je treba „postopati", da se pravica najde in pravda razsodi. Ti predpisi so pa postave, kterim pravimo postopnik; obsega toraj vse tiste postave, ktere določujejo, kako se je treba obnašati v sodnij skih rečeh.
II. Razmerje postopnika proti drugim pravnim
vednosti m.
V naravi človeški ter državni je ležeče, da so postave nepopolne. Toraj je mogoče, da marsiktcro pravo ni postava, in da marsiktera postava 11 i p r a v 0.
Postavodajstvo toraj le takrat napreduje, ako preklicuje slabe postave, ter namesto njih vpeljuje dobre nove.
Zato se vednost prava razdeljuje v dve vrsti na vprašanji, prvič: k a ko ve so postave? in drugič: kako ve bi imele biti? Prvi vrsti se pravi vednost obstoječega (pozitivnega) prava; drugi pa filozofija obstoječega prava. Nas po deželi mika le vednost obstoječega prava; za njegovo modrovanje naj skrbijo učitelji višjih šol in postavodajalci v deželnih in državnih zborih.
Ako pravo uredjuje razmere posameznega državljana kot uda države proti dižavi kot celoti, se imenuje državno p r a v o ali tudi n d r o d n o pravo; ako uredjnje razmere samostalnih držav med seboj jedne proti drugi, se mu pravi m e d d r ž a v n o ali tudi mednarodno pravo; ako pa uredjuje razmere državljanov tiste države med seboj, se imenuje državljansko pravo. Bukve, zadržujoče državljan--ske postave ali zakone, se imenujejo državljanski z a k o 11 i k.
Ko bi državljani in narodi zmirom po pravu in po postavah ravnali, bi imeli raj na zemlji. Ali zemlja šteje tudi dosti hudodelcev, pregrešnikov in prestopnikov, ki po hudobnem naklepu ali iz gole nemarnosti žugajo kaliti mir in spravo v državi. Njih hudodelstva segajo ali zoper občno varnost na ravnost v državni zvezi, v javnih naredbah ali v javnem zaupanji; ali pa žalijo varnost posameznih ljudi na osobi, premoženji, sVobodi ali drugih pravicah. Zato sta postavljena kazenski zakonik in kazenski p o s t o p n i k, po kterih se hudobneži kaznujejo, da se vzdržuje občni, javni mir.
Ako pa kdo komu krati pravice, ki se samo njega tičejo, na kterih občinstvu ni nič ležeče, dokler toraj le dve stranki imate prepir med seboj zavoljo kakove zasebne (privatne) pravne razmere, se mora vsaka stranka ravnati po državljanskem postopniku, postavljenem za državljanske razmere. Na vprašanje, kaj imam terjati, odgovarja državljanski zali o ni k; na vprašanje pa, kako imam to pravico terjati, odgovarja državljanski postopni k.
III. Važnost državljanskega p o s t o p n i k a.
Uči nas zgodovina, da se pravo nikjer pri nobenem narodu ni našlo že gotovo, temuč da se je razvijalo iz dejanskega življenja. Ravno tako se še tudi današnji dan razvija iz dejanskega življenja, ter se kaže v oblikah, kterih naši očaki poznali niso. Ta razvoj, kažoč se v človeškem priza-detji in početji, je pa položen v naše čutstvo, v našo vest; svesti smo si ga le takrat, kadar sprejme kakovo obliko, ter stopi pred naše oči na beli dan; a sodnijski post o pni k je klical to v človeškem srcu speče pravo na dan. Prepirna reč se je namreč javila sodniku, sodnik jo je razsodil ter pravo našel, to pravo je izgovoril v svoji razsodbi, ktera je tožniku dala p r a v i c o, ali ga je pa od v r 11 i-1 a. Ker se pa v dejanskem življenji ponavljajo edne in iste prikazni , se je tudi pred sodnikom isti primerljej večkrat ponavljal; sodnik ga pa je tudi jednako razsojeval.
Tako je s časom vsaki državljan že. za naprej vedel, kako se bode taki primerljej prihodnjič razsodil, vedel je, kaj je pravo v tem primerljeji. Ako se je po tem za take primerljeje najdeno pravo izreklo v posebnem stavku, in ako se je od postavodajne državne oblasti postavilo za merilo prihodnih jednakih primerljejev, je postala postava ali zakon. Pojma prava in postave bi se torej imela pokrivati: kar je prav, naj bo postava, kar je postava, naj bo prav.
Sledi toraj, cla so stranke v svoji, pravdi pred sodnikom postopaje zmirom pravo in pravico iskale in našle. Zato se je še le iz državljanskega postopnika rodil državljanski zakonik, od tod važnost državljanskega postopnika. Kaj mi pomaga moja pravica, ako mi jo sosed svojevoljno tepta, ako pa sam nimam ni moči, ni vednosti, da bi si pravico branil? Izgubim pravico, ker ne vem postopati, da si jo ohranim. Nasproti temu pa se določil državljanskega zakonika večidel lehko zognem po pogodbi, ki mi postane postava namesto zakonika, „pacta dant legem contrahentibus". Vednost državljanskega postopnika je toraj važniša, kakor vednost državljanskega zakonika, je pa tudi koristniša; dober postopnik krepi narodno zaupanje do sodništva bolj. kakor pa dober zakonik. —
IV. Pregled zgodovine državljanskega postopnika.
V	naj starejih časih so narodi po svojih starešinih ustno in na javnih prostorih razsojevali. Občina je poslušala razpravljanje prepira in preiskavanje hudodelstva. Sodniki so pred občino sodili in razglašali razsodbe. Večkrat je le takrat dobila razsodba pravno moč, ako so jo tudi okoli stoječi poslušalci potrdili. Niso imeli nobenih pisanih postav, ampak pravo, ktero so sodniki našli, se je v pravnih poslovicah podedovalo od roda do roda, kakor se podeduje pri naravnih narodih pojem kreposti in greha.
V	srednjem veku so mesta pi>va začela izreke svojih sodnikov zapisovati si v mestne knjige; tje so si zapisovale tudi vse posebne pravice (privilegije), ktero so izklepala iz rok svojih knezov. Prava Prage in Dunaja so prešla pozneje tudi na druga mesta, ki so si njih najdeno in zapisano pr^vo prisvojila.
Važna doba pa nastane za razvitek prava, kadar so se kraljevine in kneževine lotile rimskega prava. Vseučilišča, izmed kterih je vseučilišče v Pragi prvo bilo osnovano leta 11-548, so si precej prizadela, da se v avstrijskih deželah vpelje udelano rimsko pravo. V ozki zvezi z vseučilišči in z rimskim pravom pa je bilo tudi cirkveno pravo.
Odsihmal je postala precej velika negotovost državljanskega postopnika; eni zagovarjajo stare pravice, staro pravo naroda ; drugi trdijo, da je rimsko in cirkveno pravo veliko bolj razvito od narodnega slovanskega ali pa nemškega.
Še le leta 1078 je dr. Ivan Sutinger sebral in sestavil sodnijske običaje ter jih izdal pod imenom: „Verneuerte observationes practicae". — Dolgo časa, črez 100 let so se sodniki in odvetniki ravnali po tej Sutingerjevi zbirki. Leta 1781 je bil dognan novi državljanski postopnik, pa čisto na podlagi Sutingerjeve zbirke, samo da se je nekaj skrajšalo, nekaj pa na drugo mesto odredilo; izdal se je pod imenom: „Allgemeine Gerichtsordnung", to je: občni sodnijski red; po tem postopniku še današnji dan postopamo! Se ve da ni bil popolen, treba je bilo dostavkov; ti dostavki so že v prvih letih obširniši postali, kakor postava sama. Ta postopnik jako zavira dosego pravice, ter pravdanje dela jako drago; zato se je osnoval novi postopnik na podlagi ustmenosti in javnosti, o kterem se državni zbor po-
svetuje že več let brez vsega vspeha, tako da ni prevideti, kadaj bodemo rešeni sedaj nega zastarelega drža vljanskega po-stopnika; dolžnost vsakega narodnega poslanca je, pozornost vlade obračati tje, kjer se državljanom naj veča krivica godi. Krivica pa se mi godi, ako se mi dosega pravice po slabem državljanskem postopniku zavira.
V. Deli državljanskega postopnika.
Vse postave o državljanskem postopanji razpadejo v 3 dele, ti so: postopanje v prepirnih rečeh, postopanje v ne-prepirnih rečeh, in sodni ustav.
1.	Državljanski postopnik za prepir ne reči določuje postopanje (red pravde), kako se razsojuje, kaj je moje in tvoje. Loči se v dva dela: navadni postopnik, obsegajoč postave za navadno (redno) postopanje; in okrajšani pošto]) ni k i, upeljani zato, da se hitro postopa, ter varno za tožnika, bodi si, ker je terjatva jasna, uknjižena, menjična, ali trgovinska, bodisi, ker mu žuga nevarnost izgube terjatve ali posesti, bodi si, ker je stvar majhne vrednosti ali pa ker sega že deloma v javno pravo.
2.	Državljansko postopanje v neprepirnih rečeh obsega postave o zapuščinskih razpravah, o varstvu in skrbstvu, sodnijskem položenji, vkniženji (intabulaciji), o ločenji zakonov, umrtvitvi pisem, fidejkomisih, o poverjenji prepisov in podpisov (vidimaciji in legalizaciji) in o pritožbah.
3.	Sodni ustav obsega postave o sodnijah, namreč, ka-kove so, kako je jedna drugi jednaka ali podvržena; o sod-nijskih osobah, sodnijskem opravilniku, o sodnijski oblasti sploh glede na predmet in osobe pravosodja (jurisdikcije ali pravilnik sodnje oblasti). —
B. Posebni del.
Kadar nam kdo krati kakovo osobno pravico, jo moramo iskati pred sodnikom, ter se ravnati po državljanskem postopniku. To postopanje se začne po tožbi, v kteri pravdno stvar sodniku razložimo ter pravico od njega terjamo. Sodnik vsled tožbe začne razpravljanje po postopniku, da se pravdna stvar po obeh strankah natanko razjasni; sodnik, ki razpravo vvodi ter jo do konca pelje, dokler je za razsodbo zrela, se imenuje r a z p r a v n i sodnik (jude* instruetionis); postopanje pred njim pa razpravno postopanje.
Kadar je razprava do konca dognana, jo sklene razpravni sodnik, pa jo dobi v roke razsodni sodnik (judex recog-nitionis), kteri pravdo razsodi z razsodbo. To pravdno postopanje se pravi razsodno post'opanje.
Kadar pa je razsodba dobila pravno moč, mora obsojenec izvršiti, kar mu je v njej naloženo, drugače zmagalec razsodbo lehko predloži izvršnemu sodniku (judex execu-tionis), kteri obsojenca sili, da jo izvrši. To pravdno postopanje se pa imenuje izvršno postopanje.
Po takem se celi državljanski postopnik razdeli v 3 oddelke, namreč: v razpravni, razsodni in izvršni postopnik.
(Konec sledi.)
Alj se zakrivi kdo hudodelstva §. 152 k. p. ako namesto tega, zoper kterega je imel sovražni namen, koga drugega težko poškoduje (aberratio)?
Občinski čuvaj Janez Š., ki je med drugim tudi na gozd Marka R. paziti moral, je imel Jurja F. na sumu, da iz tega gozda drva krade ter je to Marku R. tudi naznanil.
Dne 1. julija 1870 se je med 6. in 7. uro zjutraj podal zopet v.omenjeni gozd, da bi, kakor je rekel, Jurja F. tam zasačil. Med potom se snide se sinoma Marka R. — namreč z Jožefom in Francetom R., ko sta se ravno z dvema voloma v ta gozd peljala. Jožef R. se je z vozom moral po ovinku peljati, med tem, ko je France R. po pešpoti naravnost šel.
Ko je Janez Š. v gozd dospel, je zagledal Jurja F., za kterim je koj zavpil, naj ga čaka ter ga začel dolžiti, - da drva krade. Juri F. je tajil ter Janeza Š. ničvredneža imenoval, kteri ga je zarad tega butnil, da je na tla padel. Kakor je Janez Š. terdil je Juri F. na to neki svojo sekiro popadel in mu zagrozil rekoč: „pes, umreti moraš". Vsled te pretnje je po izpovedbah Jurja F. in Franceta R. Janez Š. svojo puško iz rame potegnil in jo na Jurja F. sprožil, kterega pa ni zadel, ampak. Franceta R., ki je bil zadej ostal in kterega torej Janez Š. ni mogel videti. Rano, ktero je France R. na ta način dobil, so zvedenci za tako spoznali,
da poškodovanega na opravljanji njegovega poklica nad 30 dni zadržuje.
C. kr. okrožna soduija v Mostu je z razsodbo od 21. januarja 1871 št. 5029 zavoljo tega dejanja Janeza Š. hudodelstva težke telesne poškodbe po 152 in 155 b k. p. krivega spoznala in ga na kazen šestmesečne z dvakratnim postom vsaki mesec poostrene težke ječe in na platež stroškov kazenske ravnave in odškodnine 89 gltl. obsodila.
Vsled obsojenčevega priziva ga je c. k. češka deželna nadsodnija tega hudodelstva z razsodbo od 28. februarja 1871, št. G638 nekrivega in le prestopka zoper varnost življenja zavoljo neskrbnega streljanja po §. 335 k. p. krivega spoznala in ga z obzirom na določbo §. 266 k. p. na kazen zapora 3 tednov obsodila. Razlogi: Dokazano je, da je .Janez Š. 1. junija 1870 Franceta R. se strelom poškodoval. Da bi to bil iz sovražnega namena storil, se ne more misliti in tudi ni dokazano, da bi Janez S. svojo puško na Jurja F. bil nameril in sprožil, kajti v tem slučaji bi Juri F., ki je pred Janezom Š. komaj tri korake daleč stal, ne mogel na stran skočiti, ampak Janez Š. bi ga bil zadol. Juri F. sicer trdi, da je Janez Š. na njegove prsi ali na njegov trebuh nameril; ali ako bi to res bilo, bi Janez Š. poldrugi seženj črez Franceta R., ki je poltretji seženj niže na podolji stal, vstreliti moral in bi ga ne mogel zadeti v trebuh, kakor se je po spričanji zvedencev v resnici zgodilo. Pa ko bi se tudi misliti smelo, da je Janez Š. zares na Jurja F. nameril in, ker se je ta obrnil, Franceta R. zadel, kterega še videti ni mogel in zoper kterega tudi hudobnega naklepa ni imel, ker je ravno za korist njegovega očeta skrbel, bi se v tem dejanji vendar ne moglo hudodelstvo §. 152 k. p. najti; kajti po besedah tega paragrafa to hudodelstvo le tisti stori, kteri zoper človeka s sovražnim namenom tako ravna, da se mu je vsled tega ali (§. 134) vsled vmesnih vzrokov zdravje po-kazilo ali zmožnost svoj poklic opravljati, odvzela , ali da se mu je težko pohabljenje naklonilo, torej nikomur drugemu,
kakor v pričujočem primerljeji, kjer ni bil Juri F. ranjen, na kterega se je nek merilo, ampak France R., ki v prepir celo nič ni bil vpleten. — Ker pa bi obtoženec po svojem k poklicu puško le previdno rabiti moral, da ni za, življenje ali zdravje, kterega človeka nevarnosti in ker tudi ni bil v sili, da bi se z njo braniti moral, se je zakrivil prestopka zoper varnost življenja, ker je svojo puško vendar le na taki način rabil, da je vsled tega Francetu R. pohabljenje naklonil, kar bi že poprej znal pomisliti, vede, da je ta šel za njim. Razsodba prve stopinje seje torej morala spremeniti in obtoženec hudodelstva težke telesne poškodbe sicer nekri-vega, ali omenjenega prestopka krivega spoznati.
Vsled priziva c. kr. državnega pravdništva in obtoženca je c. kr. naj višja sodnija z razsodbo od 27. aprila 1871, št. 4907 nadsodnijino razsodbo iz sledečih razlogov potrdila: Po določnih besedah §. 152 k. p. je pri pojmu hudodelstva • težke telesne poškodbe treba, da je poškodovani ali pohabljeni ravno tista ošoba, zoper ktero je v sovražnem namenu storjeno dejanje obtoženca namerjeno bilo. Da bi Janez Š. zoper Franceta R. kteri sovražni namen imel, se iz spisov kazenske obravnave ne more razvideti in zategadel je popolnoma opravičeno, da deželna nadsodnija v dejanji ni našla hudodelstva v §. 152 in 155 k. p. določenega. Razsodba te sodnije se je glede krivnje torej morala potrditi in kazen, ktera so je za prestopek §. 335 k. p. spoznala, je okoljšči-nam primerna,
Po enakih načelih, kakor v pričujočem primerljeji češka deželna nadsodnija, je §. 152 k. p. c. kr. najvišja sodnija tudi že prej razlagala, zlasti pa v plenarni razsodbi od 3. decembra 1856, št. 11440 svoje razloge obširno razvila.
Razložniki kazenske postave, kakor Hye, llerbst, Kitka glede §. 152 k. p. (v „allg. osterr. Gericlits - Zeitung" št. 3 letnik 1857) in drugi pisatelji §. 152 k. p. sploh v omenjenem smislu razlagajo z ozirom na razloček med „error" in
„aberratio", česar pa tukaj obširniše ne moremo razvijati, ampak le na omenjene pisatelje zavračamo.
C. kr. deželna nadsodnija v Gradci je §. 152 k. p. v eni noveji kazenski razsodbi v tem smislu razumela, da se hudodelstvo tega paragrafa tudi takrat doprinese, če se težko pohabljenje kteremu koli človeku nakloni, tedaj tudi drugemu, kakor zoper kterega je bil sovražni naklep. Dotičui razlogi so sledeči:. Beseda „desselben (tistega) v §. 152 se ozira na besede „einen Menschen" (človeka) in ima tedaj ta pomen, da se vsled tega težko pohabljenje i. t. d. kteremu človeku (einem Menschen) nakloni, kar se posebno iz tega jasno razvidi, ker je v §. 152 k. p. §. 134 naveden, po kterem se umor tudi takrat stori, ako je iz morilčevega dejanja smrt kterega drugega človeka nastopila, kakor tega, zoper kterega je bil namen. Ker pa se §§. 140 in 152 k. p. na §. 134 k. p. sklicujeta, torej to pri umoru izrekoma navedeno načelo ima tudi veljati pri menj kaznjivi telesni , poškodbi. —
Na kterem mestu je §. 134 v §§. 140 in 152 naveden in da je zlasti v §. 152 ravno za besedo ;,daraus" postavljen , na to se v teh razlogih celo ni oziralo, tako da se je v tem primerljeji ostra razsodba I. stopinje na Slovenskem še na II. stopinji zdatno povišala proti enoglasnemu mnenju vseh razložnikov kazenske postave in proti veliki večini do-sedajnih razsodeb v popoliioma enakih primerljejih.
Prekan, kupna pogodba ali pogodba na srečo.
Dne 1. junija t. 1. so se na Dunaji vzdigovale srečke od 18G4. leta in dobitek 15.000 gold, je prišel na vrsto 1197 št. 46. Kmalu po vzdigovanji se je podal Samuel J. v Kra-lcovu v eno tamošnjih menjalnic, kferi so se koj po . dokončanem vzdigovanji potegnjene številke in zadetki po telegrafu naznanili. Ko si je Samuel J. te številke zaznamoval, je hitel v K-evo trafiko, kjer še so štiri promese na prodaj
bile. Med temi promesami je po naključbi bila tudi gori o-menjena vrsta in številka in Samuel J. jo je z odpustom 50 kr. ko trafikant ni bil nazoč, od kupčijskega pomočnika kupil, kteri je bil v trafiki postavljen in ta je Samuelu J. promeso koj izročil, brez da bi količkaj o dobitku slutil.
Kmalu potem je počil glas, da se je zadetek 15.000 gld. v Krakovu dobil in pokazalo se je koj, kdo je ta srečnež, ki ima dotično promeso.
Ko se je stvar zvedela, se je trafikant nemudoma podal k Samuelu J. in zahteval, naj mu da promeso nazaj. Ko pa ta tega ni hotel storiti, je trafikant šel k varnostni oblastniji, ktera pa se v to stvar ni hotela mešati.
Kupca je zavoljo nepoštenega ravnanja začela vest peči, in deloma tudi, da bi se v kazensko preiskavo ne zapletel, se je končno od svojih prijateljev vendar le dal pregovoriti, da bi stvar s prodalcem z lepa poravnal in obe stranki ste se torej pogodile (ko s'te se celo že bile spoprijele), na izbrane sodnike, kteri so razsodili, ko se je promesa poprej v shrambo dala, da kupec mora promeso prodalcu vrniti in da mu od dobitka gre znesek 4000 gld.
Koj po razglasitvi te razsodbe je eden menjalcev promeso izplačal in obe stranki (kakor tudi izbrane sodnike) umiril.
Iz pravniškega obzira je ta primcrljej na več strani zanimiv:
Prvič se praša, ali se kupčevo dejanje more soditi kot prekana po §. 197 k. p., ker se je Samuel J. pomote ali nevednosti drugega z zvitim prigovarjanjem (predstavljanjem) ali dejanjem poslužil?
Drugič se praša, ali se je sklenilo iz civilno - pravnega stališča veljavno opravilo in sicer kupna pogodba, ktera bi se po splošnih pravilih o pogodbah in po posebnih o kupu soditi morala? V tem slučaji bi prodajnik imel samo pravico zahtevati odškodovanje zavoljo prikratbe nad polovico po §. 934 o. d. z.
1'r.vnlk slov, 1. II.	16
i ' |
Tretjič bi se znalo prašati, ali se pričujoči primei'ljej morda ima soditi po pravilih o pogodbah na srečo (§§. 1207, 1269, 1270 in 1273 o. d. z.).
V tem slučaji bi stava ne bila veljavna, ker je kupec oziroma pogodnik, ki je srečko zadel, za izid že gotovo - vedel , pa to drugemu pogodniku zamolčal in se torej zvijače krivega storil.
Četrtič bi se dalo trditi, da se pogodba poprek ni sklenila , ker je prodalec le u p a n j e dobitka prodal, med tem ko je kupec kupil dobitek, ki je že izsrečkan bil; glede obeta in vzetja tedaj volja strank ni bila soglasna §. 861 o. d. z.
Trgovski pomočnik v pravdi svojega gospodarja ni sumljiva priča v smislu §. 142 c. ob. sod. postopnika.
France B. je tožil Antona C. na plačilo zaostale kupnine 98 gl. za poslane deželne pridelke. Toženec je po svojem zastopniku dr. Razlagu vgovarjal, da mu je tožnik, ker je poslani skipek bil pomankljiv in ni imel pogojenih lastnosti, obljubil odškodovanje za zgubo in kupčijski dobiček ter da mu je namesto tega odškodovanja odpustil plačilo kupnine v ostanku 98 gl., ktero vendar sedaj s tožbo zahteva. Da se je ta dogovor zares sklenil, je toženec hotel dokazati s6 svojim trgovskim pomočnikom Matijem H. in se svojo dopolnilno prisego.
Zaslišanje svedoka se je dovolilo in ta je toženčevo po-vedbo glede omenjenega dogovora popolnoma potrdij. Vkljub temu pa c. k. okrajna sodnija v Sevnici z razsodbo od 20. jun. 1870, št. 1248 ni spoznala na toženčevo dopolnilno, ampak na določivno prisego, ktero je toženec tožniku zastran ome-njega dogovora naložil. Okrajna sodnija je bila namreč mnenja, da je trgovski pomočnik sumljiva priča po §. 142 c. o. s. p., kteri §. se mora vzemati v širjem pomenu, kakor kaže §. 156 ogrskega civilnega pravdnega postopnika, ki se poslužuje izraza „Dienstpersonen", ne pa „I)ienstboten"; po-vedba Matija H. torej ne more veljati za pol dokaza,
Vsled toženčega priziva je c. k. deželna nadsodnija v Gradci z razsodbo od 27. sept. 1870, št. 11822 na tožen-čevo dopolnilno prisego spoznala iz sledečih razlogov:
Vzrok suraljivosti, kterega je prva sodnija zastran priče Matije H. v mislih imela, ni vtemeljen; kajti §. 142 c. o. s. p. govori samo o „Dienstboten" (družini, poslih), med ktere pa se „Handlungsgeliilfenu (trgovski pomočniki) ne morejo šteti niti po pojmu, kteri se v navadnem življenji besedi daja, niti po določbah postave. V kterem stanu so trgovski pomočniki svojemu gospodarju nasproti, o tem daja trgovska postava pravila in po tej postavi se njihova službena razmera od družinine bistveno razločuje. Zategavoljo pa tudi čl. 65 trg. post. une osobe, ktere pri kakem trgovskem obrtu službo družine opravljajo, od pravil, ki jih daje 6. naslov o trgovskih pomočnikih, izrekoma izključuje ter zastran njih na poselski red zavrača. S temi postavnimi določbami je med vrsto trgovskih pomočnikov in družino natančna meja zaznamovana in se tedaj določba §. 142 c. o. s. p. na prve ne more obračati in to tem manje, ko se tudi vzrok postave, namreč zadrega, v ktero vsled osobne odvisnosti služeča osoba pride, ako bi zoper svojega gospodarja pričati poklicana bila, na trgovskega pomočnika ne more obračati; kajti ta, kot pomočnik samo v trgovskih opravilih svojega gospodarja, gotovo ni tako strogo odvisen, kakor družinče, ki je le za domače opravila najeto in je po naravi svoje razmere k gospodarju ter po določbah poselskih redov in kazenske postave gospodarjevi oblasti domačega strahovanja podvrženo. Ker tedaj ta vzrok sumljivosti pri Matiji H. odpade, velja njegova svedočba za pol dokaza in za dopolnitev tega dokaza se tožencu mora pripustiti dopolnilna prisega.
Tožnik je prosil za dosojo in c. k. najvišja sodnija je razsodbo druge stopinje potrdila iz sledečih razlogov: Da se.trgovski pomočnik ne more v eno vrsto staviti z družin-četom, se že iz govora v vsakdajnem življenji razvidi,'po kterem se pod ;)družino, Dienstboten" le taki služabniki
16*
razumevajo, kteri v domačnosti svojega gospodarja žive, le nizka ročna dela in opravila oskrbujejo in pod domačim stra-hovanjem hišnega gospodarja stojijo. K takim služabnikom pa se trgovski pomočnik, tudi ko bi v rodovini trgovca ali trgovke stanovanje in živež poleg svoje plače imel, ne more prištevati, ker gospodar črez njega nima pravice domačega strahovanja, ker se trgovski pomočnik z višjimi opravili peča, kakor jih družinče navadno oskrbovati mora in ker tudi trgovska postava, ki zastran razmere med trgovskim gospodarjem in pomočnikom daja vodila, med tem in drugimi poma-gači nižje vrste velik razloček dela.
(Razsodba najvišje sodnije od 5. aprila 1871, št. 14393 od 1. 1870.)
Terjanje odškodovanja za poškodbo, ki so jo golobi na
polji napravili.
Anton F. v Lesu je imel 200 do 300 domačih golobov, kteri so v ajdo Janeza H. letali in tam po spoznanji župana in dveh zapriseženih cenilcev za 50 gl. škode storili. Janez H. je za tega voljo Antona F. tožil na odškodovanje v tem znesku in prejšnji okrajni urad v B. je Antona F. z odločbo od 21. okt. 1865 obsodil na kazen 5 gl., na nadomestitev škode v znesku 50 gl. in na plačilu 3 gl. za stroške ter mu je yrh tega naložil, da preveliko .število svojih golobov znižati mora. -— Obsojenec je trdil, da ni dokazano, da bi njegovi, ne pa tuji golobi bili škodo napravili in da se tudi §§. 23 — 27 postave za poljsko varnost na poškodbo, ki jo golobi napravijo, ne more obračati.
Dunajska namestnija je z razsodbo od 29. nov. 1865 denarno kazen 5 gl. po milosti odpustila v drugem pa odločbo prve stopinje potrdila. — Poprejšno c. k. državno ministerstvo je ministerijalni utok, kteri po ukazu ministerstva znotranjih zadev od 5. marca 1858, št. 34, d. z. ni prepovedan, z razsodbo od 24. junija 1866, št. 1623 odbilo.
Dopolnitev obustne ravnave zavoljo pomanjkljivosti zastopanja ene stranke po sodniku, ki obravnavo vodi vsled §. 20 obč. sod. postop. in dvor. dekr. od 11. septembra
1784, št. 336.
Vsled prošnje Gregorja P. zoper Jožefa F. za izvršbino prisojilo zarad 20 gl. s pripadki je c. kr. okrajna sodnija v Ajdovšini z odlokom od 29. maja 1869 št. 4507 na podlagi pravomočne kazenske razsodbe izvršbino prisojilo in izročitev • tirjatve 200 gl., ktero je nasprotnik pri svojem bratu Petru F. kot dolžni del po svojem očetu iskati imel, v znesku zahtevane terjatve 20 gl. in sodnijskih stroškov dovolila.
Ker pa Peter F. sodnijskega naročila ni spolnil, ga je Gregor P. tožil. Toženec je vgovarjal, da Gregor P. nima pravice tožiti in da terjatev, na ktero je sodnija tožnika od-kazala, ni vgotovljena; daljega razjasnila sodnik ni zahteval.
C. kr. okrajna sodnija v Ajdovšini- je z razsodbo od 7. oktobra 1870 št. 7137 327 po tožnein zahtevanji spoznala. Razlogi: Toženec izrekoma priznava, da svojemu bratu oziroma izvršencu Jožefu F. dolžni del v znesku 200 gl. dolguje, nadalje priznava, daje resnično prejel odlok od 29. maja 1869 št. 4507, s kterim se mu je naložilo od gori omenjenega dolžnega dela plačati tožniku unih 20 gl. in pripadke, ktere je Jožef F. temu dolžen in sicer tako gotovo, kakor bo drugače prisojeni znesek dvojno plačati moral. Peter F. le zategadel neče plačati, ker trdi, da tožnik nima pravice do iztoževanja prisoj enega zneska.
Ker pa je ta vgovor zavoljo gori navedenega odloka nevtemeljen, je tožbino zahtevanje in quali kakor tudi in quanto vtemeljeno. — V prizivni pritožbi je trdil toženec, da ga sodnik ni zastopal, kakor bi po postavi moral in da mu načel sodnijske obravnave ni dovolj razložil, nadalje da je terjatev, ktero Jožef F. pri tožencu iskati iina, le pogojna, kakor se iz bilježniškega pisma od 10. januarja 1857 št. 246 pod A razvidi, da se pristavljeni pogoj še ni spolnil in da bi se torej zastran te točke obravnava dopolniti morala.
C. kr. primorska deželna nadsodnija v Trstu je z razsodbo od 22. oktobra 1870, št. 5750 pritožbo vslišala, prvosodnijsko razsodbo zavrgla ter okrajni sodniji zaukazala, naj obravnavo dopolni in po tem novo razsodbo izreče. Razlogi:
Terjatev dolžnega dela v znesku 200 gld., ktero ima Jožef F. pri svojem bratu Petru, je le pogojna in še le takrat svojo moč zadobi, ko bo upnik polnoleten ali ko se bode oženil. Akoravno se na to okoljščino, ktera je sicer po bi-Iježniškem pismu dokazana, v sedajnein teku pravde ne sine več ozir jemati, ker se je v prizivni pritožbi še le navedla, se iz dokazanih navedeb prizivne pritožbe vendar le razvidi, da toženca pri obravnavi sodnik ni zastopal, kakor bi moral in da od njega ni zahteval, da bi natančno povedal vse lastnosti terjatve, ktero njegov brat pri njem ima, kar bi tem več potrebno bilo, ker je tožnik Gregor P. nemudoma plačilo zahteval. Zavoljo te očividne pomanjkljivosti v sodnikovem zastopanji je torej upravičeno, da se razsodba prve stopinje zavrže in dopolnitev pomanjkljive obravnave naloži.
Kdaj imajo pri zakonskih pravdah stranke osobno priti
pred sodnijo?
t
Na tožbo Božidara L. zoper Dragoilo K., naj se zakon med njegovim sinom Dragotinom in Dragoila K. za neveljaven izreče, je deželna sodnija v Pragi določila narok na 3. dan avgusta 1870 s tem ukazom, da imate obe stranki osobno priti.
K obravnavi 3. avgusta 1870 tožnik ni prišel, ampak je po svojem zastopniku prosil, naj se obravnava brez njegove osobno nazočnosti izvršuje.
Dne 31. avgusta 1870, do kterega se je narok preložil, je tožnik prišel osobno, ter prosil, naj se zaslišanje njegovega sina, ako bi 'se potrebno zdelo, po diplomatični poti opravi. Ta prošnja se je z odlokom od 6. avgusta 1870,
št. 20857 odbila in vrh tega še je družetu Dragotinu L. ukazalo, naj k odloženemu naroku osobno pride. (Opomniti je treba, da je Dragotin L. na otoku Kubi v Motanzas-u bival in da se za stanovanje toznikoyega očeta ni vedlo. Tožena sopruga pa je prebivala v Hamburgu.)
Utok, kterega je Božidar L. zoper ta odlok vložil, je deželna nadsodnija z odpisom od 19. sept. 1870, št. 32013 odbila, ker §. 2. dvornega dekreta od 23. avgusta 1819, št. 1595 zb. pravos. postav, kteri po §.13 istega dvornega dekreta tudi pri ravnanji zastran neveljavnosti zakona velja, izrekoma in brez izjemke, tedaj tudi brez obzira na način tožbinih dokazal predpisuje, da prepirajoči se stranki (v tem slučaji torej tudi veljavnost zakona spodbijajoči Božidar L.) osobno imate pred sodnijo priti.
Nadalje zahteva §.14 gori omenjenega dv. dekreta tudi od obeh zakonskih, kterih se stvar v prvi vrsti tiče, torej . tudi od Dragotina L. osobno nazočnost, Postavi pa, ktera je v svojih določbah tako jasna, se ne sme podrivati smisel, ktera bi njenim besedom nasprotovala.
Vsled prošnje Božidara L. za izvanredno dosojo je c. k. najvišja sodnija z odločbo od 6. decembra 1870, št. 14357 izrekla, da pri vvedeni in dalji obravnavi osobna nazočnost Dragotina L. za zdaj, in njegovega očeta Božidara L. v obče ni več potrebna. Razlogi: §§. 2, 3, 5, 13 in 14 dv. dekr. od 23. avgusta 1819, št. 1595 zb. pr. post. sicer ukazujejo, da prepirni stranki in celo maloletni druže k naročeni uredili obravnavi osobno priti morajo; ali Božidar L. je s tem, da je k obravnavi 31. avg. 1870 osobno prišel in obširno in vtemeljeno na zapisnik dal, da pri svoji tožbi ostane, tem postavnim predpisom že zadostil. Da pa bi k vsakemu naroku moral osobno priti, postava ne predpisuje in tudi ni potrebno. Ali tudi pri Dragotinu L., ki ni bil z tožbinim odlokom od 28.
junija 1870, št. 16836, ampak še le s poznejšim odlokom od 6. avgusta 1870, št, 20837 povabljen, njegova osobna nazočnost za nadaljevanje obravnave za zdaj ni po-
trebna in sicer z obzirom na povedbe, ktere je njegov oče in postavni zastopnik pri naroku 31. avgusta 1870 dal na zapisnik, na njegovo bivališče na otoku Kubi, kamor se mu povabila težko vročujejo in od kodar tudi on težko priti more in konečno tudi gledč na to, da se njegove povedbe v poverjeni obliki po diplomatični poti zamorejo dobiti. Ako bi po stanji obravnave osobna nazočnost Božidara L. ali njegovega sina Dragotina pozneje vtegnila potrebna biti, še je vedno naročiti mogoče, kar je treba.
Hudodelstvo javne posilnosti po §. 87 kaz. post.
Dva osemnajstletna fanta sta na železnici, ki se je med Košicami in Boguminom delala in že tako daleč dovršena bila, da se je po njej se samovozi in pri spravljanji peska tudi s hlaponi vozilo, nekega dne, ko sta ravno en samovoz prihajati videla, na šino zavalila blizo 6 štirjaškili črevljev velik kamen z namenom, kterega je eden storilcev pozneje sam obstal, da bi tem, ki so na samovozu bili in ktere sta onadva za pijane delalce imela, strah nagnala. Samovoz, na kterem se je več zemljemercev in tudi nekoliko gostov s hitrostjo dveh milj vsako uro peljalo, se je z vso močjo ob kamen zaletel in kviško poskočil, brez da bi iz šin zdrknil ali se kdo poškodoval, ker so samovoz z zavorom koj vstavili. Pri zaslišanji so zemljemerci izpovedali, cla je za ljudi na samovozu vendar le bila nevarnost, ker na dotičnem mestu železnica črez več kakor en sežen visoki jez pelje in bi samovoz vsled zaleta lehko iz šin zdrknil in se z jeza pre-vrgel, kakor tudi eden ali drugi vsled nenadejanega zaleta se iz samovoza prekucnil. V preiskavo zarad hudodelstva javne posilnosti po §. 87 kaz. post. vzeta sta obdolženca, kterih eden je dejanje obstal, drugi pa tajil, trdila, da v ravnanji, ki se njima pripisuje, ni hudodelstva, ker je dejanje k večemu izviralo iz nagajivosti, nikakor pa iz hudobije, ktera je pri vsakem hudodelstvu potrebna.
C. k. okrožna sodnija v Ciešinu z razsodbo od 6. dec. 1870 in c. k. moravsko-šleska deželna nadsodnija z razsodbo od 8. marca 1871 ste spoznali oba obdolženca hudodelstva javne posilnosti po §. 87 k. p. za kriva iz sledečih bistveno pri obeh sodnijah enakih razlogov: V gori omenjenem dejanji je zapopadeno hudodelstvo §. 87 k. p., kajti vrh tega, da je eden obtožencev sam obstal, da sta pri dejanji imela namen une ljudi, ki so se peljali, postrašiti in da se je s tem nakana, kaki sovražnosti ugoditi, priznala (§. 83 k. p.), se mora misliti, da se tako dejanje ni le iz nagajivosti, temuč temveč iz hudobije storilo, ker velika nevarnost za telesno celoto ljudi v tem dejanji sajnem leži in je tudi v njem samem zapopadena hudobija.
Izvanredni priziv je c. k. najviša sodnija po §. 301 r. k. p. in po naj višjem sklepu od 28. februarja 1860 zavrgla z razsodbo od 27. aprila 1871, št. 5024.
Odgovornost lastnika voza za škodo, ktero voznik z neprevidnim voženjem napravi.
Hlapec Franceta S. je pri vožnji sena pri vhodu ulice v L. svetilnico poškodoval. Vsled tega je oskrbništvo plinove tvornice Franceta S. tožilo za odškodnino 10 gl. 28 kr.
C. k. mestn. odredj. okrajna sodnija v Inšpruku je z razsodbo od 9. marca 1870, št. 2688 toženca obsodila na platež omenjene odškodnine; kajti toženec, akoravno bi v prvi vrsti hlapec moral škodo popraviti, je vendar le dolžen kvar, kterega je hlapec napravil, nadomestiti in to iz tega vzroka, ker je po §. 1315 o. d. z. vsakdo dolžen, škodo nadomestiti, ktero je njegov nesposoben pooblastenec napravil in ker je po izpovedbah dveh nesumljivih prič po §. 211 sod. post. dokazano, da je toženčev hlapec, torej njegov pooblastenec, po lastni krivnji plinovo svetilnico poškodoval.
C. k. deželna nadsodnija v Inšpruku pa je z razsodbo od 25. okt. 1870, št. 1519 prvosodnijsko razsodbo spreme-
nila ter tožnika iz sledečih razlogov odbila: Po pravilu ustanovljenem v §. 1313 o. d. z., nihče ni odgovoren za tuje krivične dejanja, kterih se ni vdeležil. Točencu se torej za poškodbo ne more nalagati nobena odgovornost niti ne-posrednja, niti posrednja, ker v tem slučaji nobene v postavi odločene izjeme od pravila §. 1313 o. d. z. ni najti. Prvi sodnik je sicer mislil, da bi se izjeme §. 1315 o. d. z. držati moral; ali tu bi bilo treba, da bi tožnik dokazal nesposobnost hlapca, kterega je S. za voznika postavil.
Napazljivost v posameznem slučaji pa še blizo ne dokaže nesposobnosti ktere osobe za kako opravilo in nobeden zaslišanih svedokov hlapca ni dolžil tolike nesposobnosti, ampak svedok G. je temveč izrekoma povedal, da je ravno ta hlapec po isti poti že večkrat brez opotikanja vozil, in da se je torej pripravnega skazal.
Iz ravno teh razlogov je c. k. najvišja sodnija nadsod-nijsko razsodbo potrdila z razsodbo od 11. maja 1871, št. 13862 iz 1. 1870.
Alj se ima ceniti in prodati tudi nezarubljeni del kmetije ?
Katarini R. se je z odlokom od 19. junija 1868, št. 2198 zoper Janeza T., kmeta v B., dovolila zavoljo dolžnih 200 gl. s pripadla najprej le predznamba založne pravice na solast, ktero je on pri kmetiji št. 46 v B. imel, in po tem vsled upravičenja na podlagi sodnijske poravnave od 26. okt. 1868, št. 4827 in odloka o položeni prisegi od 19. jan. 1871 vknjižba izvršbinega založnega prava. S prošnjo de praes. 13. avg. 1870 je Katarina R. prosila za izvršbino cenitev cele kmetije št. 46 v B. z ozirom na Janez T-ovo solast in c. k. okrajna sodnija v S. je izvršbino cenitev dovolila, kakor se je zahtevala. Kmetija se.je cela precenila in na konci dotičnega zapisnika se je postavila opazka, da polovica najdene cele cenilne vrednosti ima veljati kot vrednost Janez T-ove solasti. Na to je prosila Katarina R. z vlogo de praes.
6. jan. 1871 zoper Janeza in Marjeto T. za izvršbino dražbo cele kmetije št. 46 zavoljo terjatve 200 gl., ki je na Janez T-ovi solasti ležala.
C. k. okrajna sodnija v S. je prošnjo odbila, ker proš-nica na solast Marjete T. pri omenjeni kmetiji ni dobila zatožnega (zastavnega) prava in ker so omejitve glede kmetijskih posestev po postavi od 27. jun. 1868 in po deželni postavi za češko od 20. dec. 1869, št, 152 srušene.
V utoku, kterega je Katarina R. zoper ta odlok vložila, je povdarjala, da moč postav ne sega nazaj in da se to tudi iz §. 2. postave od 27. jun. 1868, št. 79 d. z. razvidi, ki pravi, da ta postava pri dedovanjih, v kterih je dedšina že pred pripadla, kot je ta postava v moč stopila, nima veljati. Katarini R. se je že z odlokom od 19. junija 1868 pred-znamba na solast, oziroma na mišleno polovico Janeza T. pri kmetiji št. 46 v B. dovolila in s tem je ona dobila pravico, dano založnemu upniku po dvor. dekr. od 21. okt. 1796, št. 316 zb. p. post., po kterem morajo sovknjiženci ali zavarovano terjatev plačati ali pa pustiti, da se ne samo dolžnikov delež, ampak tudi druga mišlena polovica dolžnikove žene Marjete T., toraj cela kmetija št. 46 v B. da na iz-.. vršbino dražbo in prodajo. Dalje pa je tudi prašanje, ali je predpis dv. dekr. od 21. okt. 1796, št. 316 z. pr. p. vsled gori omenjenih dveh postav v obče svojo veljavo zgubil; kajti te postavi le določujete, da političnega dovoljenja več ni treba, kakor dozdaj, med tem ko §. 4 postave od 20. dec. 1869 izrekoma veli, da omejitve, ktere so v postavah zasebnega prava vtemeljene, še zanaprej imajo veljati. Nazadnje še je Katarina B. povdarjala škodo, ktera bi iz prodaje take solasti upnikom in solastnici nastala.
C. k. deželna nadsodnija v Pragi je z razsodbo od 28. febr. 1871, št. 6116 utok odbila, ker se je izvršnici cenitev samo zoper Janeza T. in le njegove solasti dovolila in se tedaj že zarad tega ne -more prodaja cele kmetije na podlagi te cenitve dovoliti, brez obzira na prašanje, ali se kmetija glede
na stavbe in dolgove, ki na nerazdelni posesti ležijo, brez pomislika sme deliti.
V najvišjem dvornem utoku še je izvršnica z obzirom na prvi utok navedla, da je c. k. okrajna sodnija izvršbino cenitev cele kmetije dovolila in opravila in da se je tudi soposestnici Marjeti T. izvršbina cenitev naznanila.
Tudi c. k. najvišja sodnija je ta utok' odbila; ker se izvršba le zoper Janeza T. žene in Katarina R nima zoper Marjeto T. nobene izvršbine pravice. Dotična določba dv. dekr. od 21. okt. 1796, št. 316 z. pr. p. se naslanja ravno na načelo nerazdeljivosti nekdanjih kmetijskih naselbin in ta dvorni dekret zdaj nima nobene veljave več, ko so se vse prejšne postave, ki so svobodno deljivost takih zemljišč omejevale, po državni postavi od 27. junija 1868, št. 79 drž. zak. in po deželni postavi od 20. dec. 1869, št. 152 ob veljavo djale. Nazadnje pa tudi Katarina R. s tem, da je po odloku od 19. jun. 1868, št. 2198 za svojo terjatev dosegla zavarovanje na solasti Janeza T. v B., ni zadobila pravice, tudi ta delež, ki ga ima Marjeta T. pri tej kmetiji, vzeti v izvršbo.
(Razsodba najvišje sodnije od 9. maja 1871, št. 5582.)
Die Rechtsprechung
des k. k. osterr. obersten Gerichtshofes in alien Zweigen der Civil - und Strafgesetzgebung je naslov II. delu knjige, ktero je v veliki osmerki na 426 straneh ravnokar izdal dr. Julij Simkovsky, odvetnik v Macen-u na Doljneavstrijskem in ktere cena 3 fl. 50 kr. je primerna obširni zbirki raznih raz-sodeb najvišjega sodišča. — Priporočujemo to in vse poprej-šne enake zbirke imenovanega marljivega izdavatelja slovenskim pravnikom in še enkrat izrečemo živo potrebo, da se preustroji naše najvišje sodišče in nadopolni z naj boljšimi, znanstveno in dejansko zvedenimi pravniki vseh narodov cesarstva, da bodo njegove izreke vedno dosledne in
tako pravo vodilo za nižje sodnije. Do sedaj zapaženi omahljivosti pri razsojanji popolnoma enakih pravnih primerljejev se ne bode samo s tem odmoglo, da se odpravi izredni pravdni pregled, dopuščen po Najvišjem sklepu od 28. februarja 1860, kteri je nekoliko dela več nalagal, temuč take preuredbe je treba, da najvišja sodnija nikdar ne bi v potrebo prišla, premenjati dveh enakih razsodeb nižjih sodnij.
Koliko goldinarskih kolekov je treba za zemljiščno - knjižne izpiske ?
Naš list je že v 1. številki 1. 1870 omenil, da se tu in tam v naši deželi pri zemljiščno-knjižnih izpiskih več goldinarskih kolekov rabi, kakor v drugih deželah, ako ravno je povsod ena in ista postava. Tudi letos se je o tem važnem in jako v našo mošnjo segajočem predmetu v 4. in 8. številki govorilo. Te dni smo dobili v omenjeni zadevi napovedano ministerialno razsodbo, ktero svojim čitateljem s tem priobčujemo.
Po tarifnem stavku 17 davščinske postave od 9. februarja 1850 je za zemljiščno-knjižne izpiske treba od ene pole en goldinar koleka in črez 20 let je v velikih in bogatih deželah: Dolnjo- in gornje - avstrijsko, Štajersko in menda tudi drugot navada bila, od vsake pole le en gold, rabiti, ako ravno se je potrdilo več samostalnih zemljišč enega in istega posestnika iz javnih knjig ene sodnije. Na tisoče in tisoče se tako stlačenih in od vsake pole samo z enim gold, kolkovanih izpiskov nahaja pri vseh hranilnicah, pri varstvenih in dražbinih spisih omenjenih dežel. — Na dotično vprašanje je torej tudi odgovorilo c. kr. finančno deželno vodstvo v Gradci tako le:
»Zahl 2109.
Dem Herrn Bittsteller zum Bescheide, dass die T. P. 17 des Ge-biihrengesetzes fiir die Gryndbuchsausziige die Stempelgebiihr pr. 1 fl. von jedem Bogen vorschreibt, ohne Bezeichnung, ob dieselbon iiber eine einzelne oder iiber mehrere Eealitiiten (Grundbuchsnummern) desselben Eigenthii-mers lauten, daher der Vorgang der Grundbuchsamter in Steiermark, welche hiernacli die Grundbuchsausziige mit den erforderlichen Stempelmarken versehen, ausfertigen, korrekt ist und einen Anlass zu einer Verfiigung im Gegonstande dieser Finanz-Landes-Direktion nicht bietet.
K. k. Finanz-Landes-Direktion, Graz am 8. Marz 1871. Reiner«.
Pri nas pa se zahteva od vsake zemljiščno številko en gold, in se na eno polo ali toliko goldinarskih kolekov dene, kolikor je zemljišč, ako ravno enega in istega posestnika samo iz enih javnih bukev spisano, ali pa se ne izda vajo skupni, ampak le od vsakega zemljišča posebni izpiski, pri čemur se porabi pri nas, kdor ima,9 zemljiščnih številk, kar se pri srednjih posestvih na Dolenskem gostokrat nahaja, in vknjižel) za 2 poli osemnajst goldinarskih štempeljev, v omenjenih velikih in bogatih deželah pa v istem primerljeji samo dva taka štempelja. Na Štajerskem se
nahajajo posestva onoga gospodarja pod 0110 in isto okrajno soduijo se 20 samostalnimi kmetijskimi, goršenskimi, trebežnimi in dominjkalnimi številkami in ako se on oglasi pri kteri hranilnici za nekih sto gold, posojila, mora dvakrat svoj zemljisčni izpisek predložiti in zato se porabi, ako gre vse na eno polo, tudi le po en gold, štempelja, tgrej skupej dva gold., pri nas na Kranjskem pa bi se v ravno istem primerljeji moralo porabiti vsakokrat dvadeset gold., skupej torej štirdeset gold, štempelja.
Ta čudna razlika nas je pripravila to zadevo spraviti do višjih o-blastnij, da bi so za vse dežele enako rabila omenjena postava in povod k temu nam je dal v 1. štev. »Pravnika« 1870 omenjeni kratki izpisek od poldruge strani, ki jo dobil tri gold, štempelje, kteriji še c. kr. knjigovodja v svetem strahu, da jih ne bi premalo bilo, ni pravilno bil stlačil, torej je na prošnjo, naj se vrneta preveč porabljena dva gold, z zamembo novih dveh kolekov, odgovorilo c. k. finančno vodstvo v Ljubljani, kar nič omenivši o navedeni različni rabi v drugih deželah, tako: »Nr. 1566 ex 1871.
Diesein Ansuchen kanu keine Folge gegeben werden, weil die Stempel-markon auf dem zuliegenden Grundbuchsauszuge "ddo. Sittich 15. Marž 1870 laut Befundes der k. k. Ilof- und Staatsdruckerei in Wien vom 1. Februar 1871, Z. 4758 vorscliriftswidrig auf der vorgeschriebonen Stelle des Textes aufgeklebt und wieder iiberschrieben worden sind. —
Die Beilage folgt zuriick.
K. k. Finanzdirektion Laibach am 9. Februar 1871. v. Possaner«.
Ker še se po tej rešitvi ni vedelo, kako je kaj z načelom pri rabi kolekov v omenjenih primerljejih in se je le vedelo, da se v vsakem primerljeji toliko goldinarskih kolekov porabiti hoče, kolikor zomljiščnih številk posestnik ima, ako jo vsaka šla na eno samo polo, ker je za naprej tudi od vsake pole en gold, potreben, se je pri slavni c. kr. deželni sodniji prosilo za delni izpisek glede ene in iste terjatve vknjiženo pri 4 zemljiščih enega posestnika v enih zemljiščnih bukvah in dobili smo sledeči odlok:
»Žalil 1165.
Nachdem dio innerwiihnte Forderung bei vier versehiedenen Reali-tiiten einverloibt ist, miissten, um dem gestellten Ansuchon zu entsprechen, vier Grundbuchsextrakte angefertiget werden; da aber hiezu der vorgolcgte Stempel per 1 fl. nicht geuiigt, wird der Herr Gesuchsteller angewieseu, vier Stempel a 1 11. dem Grundbuchsamte beizubringen, worauf dio ge-wiinsclite Ausfertigung erfolgen werde.
K. k. Landesgericht Laibach am 2. Miirz 1871.	Isatič«.
Sedaj so jo cela reč predložila c. kr. finančnemu ministerstvu in priložilo se je od več štajerskih sodnij dosledno samo na en goldinarski kolek stlačenih izpiskov po več številk enega in istega posestnika ter poudarjalo, da se ena in ista postava ima v vseli deželah enako rabiti, torej bi se, ako je kranjska navada prava, tudi v velikih in bogatejili deželah imelo po tej ravnati; ako pa je tamošnja navada postavna, kakor je tudi finančno deželno vodstvo v Gradci izreklo, bi morali tudi mi na Kranjskem deležni biti te jako zdatne olajšave.
Na to vlogo dobili smo sledeči odgovor:
»Z. 7256 de 1871.
Ueber diesen Recurs liat das liohe k. k. Finanz - Ministerium mit Erlass vom 23. Juni 1871, Z. 12888 Nachstelffindos bedeutot:
Nacli der T. P. 17 des Gebiihrengesetzes sind Ausziige aus don offentlichen Buchern der Stempelgebiihr von 1 fl. fur jeden Bogen untor-worfen. .
Aus dem im Eingange des §. 32 des G. G. entlialtenen Grundsatze ergibt sich von selbst die Polge, dags von jedem einzelnen Auszuge die Stempelgebiihr besonders zu entrichten is t, und dass es niclit angehe, auf Einem Stempel die Ausziige aus mehreren Grundbiicheru auszufertigeu.
Wenn nun auch von den Gerichten g e m a s s der e r h a 11 e n e n hOheren Ermiichtigung in einzelnen Fallen von der Strenge des obigen Grundsatzes abgewiclien und unter Einem Stempel Auszuge aus mehreren Grundbiichern ausgefertiget werden, so kanu docli daraus nicht fiir die Partei ein Kiickvergutungsanspruch in dem Falle eintreten, wenn das Gericht diese mehreren Auszuge nacli der obigen allgemeinen Kegel zu behandeln, und hiefiir dio Stempel nacli dor Žalil der vereinigten einzelnen Auszuge zu verwenden findet.
Von der vorschriftswidrigen Verwendung der Stempelmarken von Seite des Grundbuchsbeamton fand das liohe k. k. Finanz-Ministerium fiir diess-mal abzusehen.
Die Recursbeilagen folgon im Anschlusse zuriick.
K. k. Finanzdirektion fiir Krain. Laibach am 30. Juni 1871.
v. Possaner«.
Sedaj bomo poskusili popraševati, kje se dobi »višje upravičenje za posamezne primerljeje«,?ker v drugih deželah prej ko slej vedno po stari ceneji navadi omenjene koleke rabijo.
Pravniška zastavica.
Ker so že 21 let izdava cttžavni zakonik tudi v slovenskem jeziku, se potegujejo Slovenci za njegovo v.vedenje v domače urade misld, da je jezik z obzirom na slovstvo in na njegovo lastno gibčnost že zadostno razvit za veliko večino prav nezapletenih pravnih razmer in kakor je skušnja potrdila na Kranjskem, Primorskem in deloma tudi na Štirskem, ni v jeziku več nobene ovire, temuč le v osobah, ktere oskrbujejo dotična opravila. Nekoliko dobre volje pri nekterih in nekaj več marljivosti pri drugih, razun tega pa nekaj premestenj osobja in vse bode mahoma v že davno zaželjenem redu in nikogar še glava no bode bolela, temuč dobrosrčni slovenski narod bode hvaležen nasproti prinesel svoje zaupanje in dotični opravilniki bodo so v kratkem prepričali, da jo strah zavoljo slovenskega jezika prazen bil. Pripoveduje so, da je poglavitni zadržek v pomanjkanji sposobnih ljudi; ker pa je znano, da so slovenski pravniki tudi na Nemškem, tukaj pa brez znanja slovenskega jezika drugi namesteni, torej se nudi zastavica:
Zakaj so slovenščine popolnoma zmožni pravniki na Nemškem v službah?
„Pravniki" t. j. časniki za pravgznanstvo v slavenskih jezikih bodo vsled naravniših prenaredeb pravosodja in uprave v našem cesarstvu od leta do leta potrebniši, ker se bode sčasoma eno ko drugo narečje v vedlo v javno življenje, torej se že tudi 21 let izdavajo v teh državni zakoniki. Pozornost tudi slovenskih pravoznancev torej obračamo na predstoječe pre-membe, da se duševno v obilni meri vdeležijo dela, brez kterega ni napredka; sodnike in uradnike na Slovenskem sploh pa prosimo, naj ne prezirajo zahtevanja časa, da se vsakemu narodu ima pravica deliti in u-prava vršiti v njegovem že zadostno razvitem jeziku, naj torej na svojo lastno korist zanikernosti slovo dajo in pogrešano zaupanje, po tem mir in zadovoljnost vseh stanov se vrne spet v blagor domovine.
Dosihdob izhajajo »Pravniki« slovenski, hrvatski, češki in poljski; slovenski velja po pošti na leto 4 gl. 20 kr., hrvatski 6 gl., češki 6 gl. 80 kr". in poljski G gl. Ker ne samo strokovnjaki, temuč tudi drugi misleči državljani segajo po teh časnikih , je očividno, da je širje razprostiranje pravo- in državoslovuih vednosti za naš narod že koristno, in da se sploh razumeva terjanje časa po ustavni občinski in deželni samoupravi, resnični podlagi ustavne svobode.
Besednik pravniško-politični (terminologija) v slovenskem, hrvatsko-srbskem in nemškem jeziku se dobi v c. kr. državni tiskarnici na Dunaji za znižano ceno 50 kr., občui državljanski zakonik za 40 kr., in kazenski zakonik za 20 kr., vse tri knjige skupej tedaj samo za 1 gl. 10 kr.; toroj živo priporočamo tudi slovenskim županom, naj si jih priskrbe za to jako malo ceno in po večkratnem prebiranji takih reči se bode kmalu prva težava domačega uradovanja premagala.
Naimenovanja: G. Albert Levičnik je imenovan za c. kr. sodnijskega pristava v slovenski Bistrici; g. Brag o tin Kaste lic pa ravno tako v Kočevji; g. Jožef Drenik, pristav v Brežicah, za c. kr. okrajnega sodnika v Zatičini.
Za nove naročnike še imamo vse letošnje številke in tudi ne-ktere cele iztise od lani po 1 gl. 30 kr. — Zaostala naročnina se naj blagovoli poslati ali pa to številki vrniti. — Komur ktera številka tega lista manjka, jo naj v nezapočatenem, poštnine prostem dopisu zahteva.
Obseg: Sodništvo (dalje). — O hudodelstvu težke telesne poškodbe (dalje). — Vvod v državljanski postopnik. — Prekana ali kupna pogodba ?
—	Trgovski pomočnik v pravdi svojega gospodarja ni sumljiva priča. — Odškodovanje po golobih na polji storjene škodo. — Dopolnitev ustne obravnave zavoljo pomanjkljivega zastopanja po sodniku. — Osobni prihod strank pri zakonskih pravdah. — Hudodelstvo javne posilnosti po §. 87. — Odgovornost lastnika voza za škodo. — Alj se ima ceniti in prodati tudi ne-zarubljeni del kmetije? — Die Rochtssprechung des obersten Gerichtshofes.
—	Koliko goldinarskih kolekov jo treba za zomljiščno-knjižne izpiske? — Pravniška zastavica. — Črtico.	" .
"j/fT" Vredništvo »Pravnika" in vrednikova odvetniška pisarna
je na trgu sv. Jakobi
^ Virantovi hiši) 2. nadstropje.
Natisnil J. jfHai,' Mi 1 i c v Ljubljani.