KDO LAHKO OZIVLIA MESTO?
(Mef) Oživljanje starega mestnega jedra je zahteven projekt, ne le za Izolo ampak za vsako mesto, ki staro mestno jedro premore. Uspešnih je malo, največkrat zato, ker takšne aktivnosti vodijo predvsem emocije, te pa z ekonomsko logiko nimajo prav nič skupnega. Lahko bi celo rekli, da je oživljanje starih mestnih jeder ekonomsko težko opravičljivo	dejanje.	Primer pretlakovanja
Ljubljanske, Koprske	in sosednjih ulic ter
Manziolijevega trga je že tak primer. V ta projekt je občina doslej vložila blizu milijarde tolaijev, vrnilo pa se ji je bolj malo vloženega denarja in energije.
Da bi vsi ti ekonomski napori imeli nekakšen učinek bi moralo staro mesto postati turistično atraktivna lokacija, cveteti bi morale različne obrtne dejavnosti in odigrati bi moralo glavno promocijsko vlogo.	Tako pa	v Izolo	še vedno vabijo razglednice
z izolsko veduto, takšnih na katerih bi bili motivi starega mesta pa je komaj za vzorec. In vendar se
9 7 7 1 580 "5 78005
{C Banica Koper
MM
22. januar 2004
vsi po malem zavedamo, da imamo v rokah dragulj velike vrednosti, le prodati ga ne znamo. V začetku devetdesetih se je zdelo, da bodo mesto oživeli trgovci, v začetku tretjega tisočletja pa so upanje ponovno obudili umetniki v lokalih za tolar. Zdaj je tudi njim že povsem zmanjkalo sape in nekateri bi najraje spakirali kovčke in poiskali živahnejši kraj v tej deželi. Oživljanje starega mesta je bilo njega dni prepuščeno idejam ljudi tega mesta, zadnje čase pa se seli v manj transparentne sfere. Pravzaprav smo občani postali predvsem opazovalci dogajanja, manj pa njegovi akterji.
Kdo torej odloča ali nekaj sodi v mesto ali ne? Na načelni ravni to določajo zakoni in odloki, različni zazidalni načrti in PUPi pa spomeniško varstvo, inšpekcije in podobne ustanove, v resnici pa o tem odločajo tisti, ki si to pravico znajo vzeti.
f l\/l 0X0 I\/l AX>C
■■K	'
tel. 05/ 64042 53 • Industrijska 11 • Izola
ii h
šifra
OBALA V MALEM
nepremičnine
immobili
BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA
080 18 33
www.sitra-nepremicnine-sp.si
Roke v lep pa na potep. Od Livad pa do mandrača se zdaj vijejo mi dnevi kakor kakšna lena kača. Kaj me brigajo barabe! Zdaj me dosti bolj skrbi če bo jutri kepo vreme da penzijane zamudi. Ljudje zamenjajo nas radi.
Mislijo, da smo turisti, pa smo le bolj srečne vrste takšni mladi penzionisti.
IZOLA, tel.: 616 80 00
(jg/EREBŽ
Izdelki
za zdravo življenje
Tomažičeva 10, Izola
(Hotel Delfin - vhod s parkirišča) Urnik: 8 -12,15 -18, sobota: 8-12 Tel.: 640 - 40 - 64
PTT's NOT PIVO
To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti.
Igralci Nogometnega kluba (NK) Koper
JAVNI POZIV ŠIRŠI LOKALNI SKUPNOSTI
Bodo igralci NK Koper morali izstopiti iz I- slovenske nogometne lige?
28. februarja se bo začel spomladanski del slovenske nogometne lige, 25 igralcev koprskega kluba je v začetku prejšnjega tedna začelo trenirati, čeprav ne vedo, ali se bodo tekmovanja v ligi sploh udeležili. Nogometnemu klubu Koper namreč ni uspelo pridobiti sponzorjev, ki bi omogočili normalno delo.
Bolj kot denar, ki ga je klub dolžan izplačati igralcem za preteklo obdobje, je vprašljiv denar, potreben za prihodnost. Od 25 igralcev jih je večina zaposlenih zgolj v klubu, zato jim je igranje nogometa edini fimančni vir. In če z našim javnim pozivom ne bomo uspešni, bodo najverjetneje prestopili v druge slovenske klube. Zaradi tega smo tudi pohiteli s pozivom in sklicem tiskovne konference, da bi jim v primeru, če ne bomo uspešni, omogočili prestope v druge nogometne klube (31. januar je skrajni rok).
Kaj bi to pomenilo? Da bi Mestna občina Koper izgubila prvoligaša, s tem pa tudi sosednja izolska in piranska občina, ki svojega nimata, in to prvoligaša, ki je trenutno drugi na lestvici (prvi je NK Nova Gorica, ki mu samo HIT d.d. namenja 110 milijonov tolarjev letno) in je že četrto leto zapored v prvi ligi. Še bolj kot to pa je pomembno, da je NK Kopru po dolgih letih v tej sezoni uspelo ustvariti zelo dobro in perspektivno mlado domačo ekipo.
Nezanemarljivo je tudi, da bo v začetku sezone 2004/05 začel veljati nov sistem licenciranja, po katerem bi na Bonifiki morali urediti pokrite tribune z najmanj 1000 sedeži, pokrito VIP in press tribuno, poseben press prostor, pokrit stolp za snemanje tekem, sanitarije na tribunah, razsvetljavo ... V nasprotnem primeru klub ne bo smel več igrati v slovenski ligi, še manj v evropski.
Pa se splača toliko vlagati v nogomet? Pri odgovoru naj bo v pomoč podatek, da trije člani - Saša Božičič, Marko Bože in Damir Hadžc, vsi trije doma iz Izole - trkajo na vrata slovenske nogometne reprezentance; da je mladinska selekcija NK Koper prva v Sloveniji, kadetska selekcija tretja in da je v 18 nogomemih selekcijah koprskega nogometnega kluba včanjenih 300 otrok ...
25 igralcev NK Koper in v njihovem imenu kapetan,
Andrej Poljšak
Vse manj je
Korte 44
tel..: 05-642 02 00
SVETILNIKE VENDARLE OBNAVLJAjO
Problematika	plačevanja
vzdrževalnih del na slovenskih morskih svetilnikih in drugih plavajočih oznakah je stara nekaj let, odnosi med izvajalcem del, podjetjem Sirio in Ministrstvom za promet pa so vseskozi ocenjevani predvsem glede na količino denarja, ki ga država namenja tej pomembni dejavnosti. Slovensko morje premore več kot 70 različnih svetilnikov in svetilnih teles, ki označujejo plovne poti in skrbijo za varnost plovbe. V decembru mesecu pa je osem zaposlenih vzdrževalcev ostalo teden dni na nekakšnem "prisilnem dopustu", direktor podjetja Tomi Brulc pa je moral zaradi neplačevanja del vzeti kredit za izplačilo plač delavcem.
Tik pred koncem leta je slovenska vlada vendarle sprejela aneks h koncesijski pogodbi o opravljanju gospodarske javne službe rednega vzdrževanja objektov za varnost plovbe in pooblastila ministra Jakoba Presečnika, naj s Tomijem Brulcem, direktorjem podjetja Sirio, podpiše ta dodatek k pogodbi. Podjetje Sirio se že več kot deset let ukvarja z vzdrževanjem svetilnikov, od tega je 42 državnih. Gre predvsem za vse večje svetilnike na kopnem, za svetilna telesa na območju Luke Koper, marin in mestnih pristanišč in plovnih poti. Po veljavni pogodbi bi moralo podjetje Sirio prejeti za to delo 32,4 milijona tolarjev letno oziroma 2,7 milijona tolarjev pavšalnega zneska na mesec.
V Upravi RS za pomorstvo so bili z opravljenim delom domačih vzdrževalcev zadovoljni, vendar naj bi šlo za nekatere neurejene formalnosti, saj je koncesijka pogodba zahtevala tudi finančno ovrednotenje in prikaz opravljenega dela. Zdajšnji aneks pa bo zagotavljal poplačilo prvotno dogovorjenega pogodbenega zneska po mesečnih izplačilih v pavšalnih zneskih (dvanajstinah). Tudi za nazaj. Formalno je torej država priznala napako, vsebinsko pa se še zmeraj obotavlja, saj so v istem aneksu predvideli, da bo več milijonov tolarjev dolga za nazaj poplačala v roku treh mesecev.
SE TEDEN DNI ČASA ZA PLAČILO NAROČNINE ZA POL LETA 2004
Najprej sc moramo zahvaliti vsem, ki ste že v zadnjih decembrskih in prvih januarskih dneh poravnali naročnino in tako ostali naši zvesti bralci tudi v tem letu. Nekateri pa so na to pozabili ali pa tudi niso imeli možnosti, saj je bil december kar "drag" mesec, zato čakajo, da se v družinsko blagajno nateče nekaj več denarja. Zato bomo vsem našim starim pa tudi novim naročnikom pošiljali Mandrač še do konca tega meseca, potem pa ga bodo prejemali le še tisti, ki so poravnali naročnino za naslednjih šest mesecev.
Še enkrat povejmo, da smo za vse naročnike v tem j polletju pripravili lepo darilo v obliki zgoščenke (CD plošče) našega izolskega glasbenika in pevca,
Vlada Jeremiča. Gre za izjemno lep in zanimiv izdelek, ki vam bo zagotovo popestril te zimske dni. Če pa ste bolj za branje kot za poslušanje Vam bomo podarili knjigo iz zbirke Grlica, vendar nas morate o tej svoji želji posebej obvestiti, sicer | vam bo naš raznašalec prinesel zgoščenko na dom.
Zadnje čase ste nas mnogi opozorili na to, da ne veste kam poklicati za naročilo na Mandrač.
Res je, povsem smo pozabili, da vsi Izolani še nimajo računalnika in niso priključeni na Internet, zato nam lahko pišete na naslov Mandrač, Veliki trg 1,6310 Izola ali pokličete na telefon 64 00 010. (Uredništvo)
NADZORNI ODBOR |E ZE PRIPRAVIL PRVO POROČILO
V četrtek 29. januarja se bodo na 12. redni seji sestali izolski občinski svetniki, sejo pa bi lahko poimenovali kar rutinska, saj bodo predvsem obravnavali in sprejemali dokumente okrog katerih med političnimi opcijami ni bistvenih razlik.
Zagotovo bo tokrat več pozornosti deležna obravnava poročila o izvajanju Odloka o dvojezičnosti na narodnostno mešanem območju v občini Izola, saj smo do te problematike, po odstopu predsednika komisije za narodnosti, precej bolj kritični in občutljivi kot pred tem. Prav gotovo bo zanimiva tudi predstavitev poročila, ki ga je pripravil Nadzorni odbor občine Izola. Nadzorniki so v enem letu imeli 9 rednih in 1 izredno sejo, odločali in razpravljali pa so o porabi proračunskega denarja v krajevnih skupnostih, v Centru za kulturo, šport in prireditve ter o poslovanju koncesionarja Stavbenik - servisne storitve.
MERCATOR - MAJA 55 DELAVCEV MAN)
Poslovni sistem Mercator bo zaradi centralizacije opravljanja skladiščno-distribucijske dejavnosti v prvi tretjini letošnjega leta ukinil to dejavnost na Obali. Z zaprtjem skladišča ob Luki Koper bo tako prenehala potreba po vseh 79 zaposlenih, in sicer bo Mercator 55 zaposlenim do konca aprila odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, 24 zaposlenih, ki sodijo v kategorijo zaščitenih delavcev, pa bo napotenih na čakanje na domu, dokler jim delodajalec ne bo zagotovil druge ustrezne zaposlitve.
Reorganizacija Mercatorjeve skladiščno-distribucijske dejavnosti sicer poteka že od leta 1996. Manjša lokalna skladišča se postopoma zapirajo, maloprodajne enote pa Mercator oskrbuje iz centralnega skladišča v Ljubljani. Zaradi tega ni več potrebe po opravljanju te dejavnosti v obalni regiji in s tem po ohranitvi skladišča na lokaciji ob Luki Koper, so pojasnili v Meractorju.
BO LADJA JABA ŠE ENA IZOLSKA MORA?
V izolski ladjedelnici je privezana ladja Jaba s 16 pomorščaki, ki jim lastnik že dva meseca ni izplačal plač. Višina plač v pogodbah tudi ni v skladu z minimalnimi mednarodnimi standardi, zato posadka od lastnika pričakuje podpis nove pogodbe takojšnje izplačilo plač.
Med posadko je tudi eden od lastnikov ladje iz Združenih arabskih emiratov, od katerega bo Krznarič zahteval podpis nove kolektivne pogodbe. Ta naj bi pomorščakom zagotavljala plačo v višini najmanj 1400 ameriških dolarjev na mesec, kolikor zahtevajo mednarodni standardi za opravljanje dela kvalificiranega pomorščaka.	Dubajski tanker za prevoz
kemikalij je v izolsko ladjedelnico priplul konec minulega leta, lastniki pa so se s pomorsko dejavnostjo šele začeli ukvarjati in jim zato primanjkujejo izkušnje. Člani posadke, med katerimi je 14 Ukrajincev in dva Gruzijca, mesečno dobivajo plače, ki so nižje od mednarodnih normativov, saj vsak dobi le 500 ameriških dolarjev na mesec. (STA)
Dok v izolski ladjedelnici je zagotovo največji jumbo plakat v Sloveniji, vendar zanj občina Izola ne bo iztržila niti tolarja. Lastniki so namreč dok registrirali kot plovilo in vsako plavilo ima tudi svoje ime. Dok ga je dobil po partnerju, ki je za protiuslugo menda dvakrat pomagal reševati težave s plačami v tem podjetju.
PREKLETA ANKETA
PREVIDNO Z DENARJEM
Očitno postajamo previdni z denarjem in se zavedamo nevarnosti prevelikega najemanja posojil pa čeprav bi kredit v tem primeru najela občina. Tudi v vodstvu občine Izola so menili, da zadolževanje ne bi bilo primemo in vaše glasovanje je njihovo modločitev potrdilo. Pravzaprav lahko le ugotovimo, da je tudi pri porabi javnih sredstev treba ravnati dovolj pazljivo, saj na koncu ceno vedno plačamo davkoplačevalci. Kulturni dom bo torej počakal kakšno leto, občina pa bo manj zakreditirana.
REZULTATI ANKETE
Ali bi zo takojšnji začetek gradnje kulturnega doma in drugih pomembnih objektov soglašali z dodatnim zadolževanjem občine?
Ja (30%)
Ne (70%)
Anketa odraža mnenja uporabnikov spletne strani www.maiHlrac.com in ni namenjena raziskavi javnega mnenja.
Pred nami in vami pa je že novo anketno vprašanje. Tokrat ga namenjamo pravilniku o nagrajevanju izolskih športnikov. Ta namreč določa, da občinska priznanja lahko dobijo le športniki, ki nastopajo za izolske klube, ne pa tudi tisti, ki so Izolani oziroma imajo tukaj stalno prebivališče. Nekateri vrhunski športniki so letos ostali brez priznanj, mi pa sprašujemo: Ali menite, da bi morali občinska priznanja dobiti vsi uspešni izolski športniki, neglede za koga nastopajo.
Glasujete seveda lahko na naši spletni strani:
www.mandrac.com.
Spletna stran Mandrača nastaja v sodelovanju z
www.izolanka.com
—
mmm

r
Izola - Sončno nabrežje 4, tel. 05/ 640 39 35
Menjalnica
ODPRTO VSAK DAN od 8.00-19.00 SOBOTA od 8.00-12.00
šifra
.. “lis: 080 18 33
OBALA V MALE Wl_ ^
nepremičnine
immobili
NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVAHIŠ, STANOVANJ, PARCEL
IMAMO LICENCO IN 12 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI
Izola ■ Kristanov trg 2, tel. 05/ 640 11 10, fax: 05/ 640 11 11
V,
www.sifra-nepremicnine-sp.si
S
V	petek 23. januarja bo na kmetiji Božič tiskovna konferenca, ki jo pripravlja "Odbor za zaščito doline Pivol" v okviru svojih prizadevanj za ohranitev zadnje nepozidane obmorske doline v Sloveniji - dolne Pivol. Poleg novinarjev so na tiskovno konferenco povabili tudi predstavnike Koprske in Izolske občine, ter predstavnike različnih ministrstev. Teh na predstavitev, vsaj po naših ugotovitvah, v glavnem ne bo, saj odboru očitajo štiriletno zamudo pri izbiranju najboljše trase. Čeprav bodo svoje argumente proti načrtovani trasi avtoceste po dolini Pivol predstavili Afa* sami konferenci smo na spletni strani Obala.net že lahko prebrali nekaj uvodnih razmišljanj sklicateljev konference.
TRAJNO UNIČENA DOLINA
Člani odbora za zaščito doline potoka Pivol (ledinsko ime Vilišan) želimo preprečiti katastrofalen gradbeni poseg in uničenje doline. Kot
je znano, je za načrtovani predor hitre ceste med Izolo in Koprom izbrana varianta z izhodom predora zraven zaščitene kmetije Božič na zgornjem koncu doline in s potekom po polovici doline preden zavije proti jugu. To praktično pomeni trajno uničenje ekološko izredno zanimive in dobro ohranjene doline znotraj nastajajočega somestja Koper-Izola.
V	nadaljevanju bodo člani odbora predstavili različne vidike tega posega, od reliefa in hidrologije do kmetijstva, spomeniškovarstvenega vidika in turističnih perspektiv te doline. Objavljamo le nekaj zanimivih poudarkov:
Izhod hitre ceste v polkrožnem zatrepu doline bi ob tihem vremenu in tudi v času rahlega piša z morja (dolina je odprta proti zahodu), se pravi večji del leta, predstavljal vir hudega onesnaženja s strupenimi plini. To pomeni, da bi bilo 2/3 doline krepko zastrupljene.
Izhod predora v centru tega amfiteatra (pri izvozu iz tunela je hrup še izrazitejši kot na odprti cesti) in nadaljevanje ceste ob njegovem robu, bi imelo izredne zvočne efekte, še zlasti na nasprotni breg, na katerega vrhu stoji Splošna bolnišnica Izola
Dolina je nastala v blagi sinklinali zaredi česar ima za tukajšnje razmere bogate lokalne vodne vire. Voda je tudi pitna in izredno bogata s kalcijem, zato so zelo močni procesi siganja. Potočki tako večji del leta marsikje tečejo pod površjem po svojih zasiganih kanalih. V spodnjem delu doline imamo celo manjše namakalno jezero, katerega vodostaj je bil resno ogrožen le v lanski izjemno hudi suši.
Na ilovnatih aluvialnih in diluvialnih podlagah so se v dolini razvile globoke prsti dobre plodnosti - verjetno najkvalitetnejše v Izolski občini.
Zaradi zelo ugodnih talnih, podnebnih in vodnih razmer, so bila na celotnem južnem, deloma pa tudi na severnem pobočju doline izvedena melioracijska dela z novo osnovanimi trajnimi nasadi. Za celotno dolind z južnim predelom je bil zgrajen nov višinski namakalni sistem, dokaj zahtevne izvedbe. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je’ letrf 2000 pogojevalo umik trase ceste za vse kmetijske površine v dolini Pivola, s postavljenim sistemom za namakanje in ga ni dovoljeno prekinjati niti v času gradnje. Pogoj ministrstva za kmetijstvo je tudi, da se 1. območje kmetijskih zemljišč zahodno od obstoječe magistralne ceste ohrani v celoti ter da se priključek Izola usmeri na obstoječi priključek. S predvideno gradnjo sprejete različice pa bo uničenila 25 ha kmetijskih zemljišč, od tega samo pri kmetiji Božič 4 ha
notraj l.območja kmetijskih zemljišč. Predvideni izredno obsežni gradbeni posegi (do 15 m visok nasip preko doline, rušenje hiš,	gradnja	nove
priključne deteljice in rušenje obstoječe (?), gradnja novega odcepa z manjšim krožiščem za bolnišnico ...), prav gotovo postavljajo izbrano različico med dražje Ob tem pa nam je poznano, da vsi ti posegi zaradi zahtevnih podpornih	ukrepov	pri
zemeljskih delih v	geološko	in
hidrološko zahtevnih terenih lahko dejansko prizadenejo	veliko večjo
površino od načrtovane, poleg tega pa taki ukrepi skoraj praviloma povzročajo nepredvidene dodatne stroške, ki pa pri vrednotenju tras običajno niso upoštevani!
DRUGAČNE REŠITVE SO MOŽNE
Namesto predlagane trase hitre ceste člani odbora predlagajo alternativno rešitev s premikom ceste proti Rudi Najprej ne razmišljajo o tranzitni hitri cesti ali celo o avtocesti, ampak o sodobni visoko prepustni medmestni štiri-pasovnici z omejitvijo hitrosti od 70 - 100 km/h, o cesti, ki bo, tako kot tista ob Ažurni obali, imela za domače in tuje voznike dovolj prijaznih križišč in hkrati ohranjala visoko stopnjo prepustnosti.
Edina primerna različica je po njihovem mnenju tista z izhodom pri Rudi, saj zahteva res minimalne posege v prostor in veliko manj dodatno obremenjuje okolje. Prav tako tudi bistveno ne ogroža izkoriščanja obalnega pasu v turistične namene, saj ko pride iz predora, se takoj naveže na obstoječo izolsko obvoznico. Nenazadnje se tudi stroškovno nagiba med cenejše in, zaradi bistveno manjše konfliktnosti v prostoru, tudi hitrejše izvedbe. Nekoliko daljši tunel v celotni bilanci stroškov ne more predstavljati tako bistvenega dela povečanja cene tega odseka, še posebej, če korektno in celovito ovrednotimo dolino Pivola in ugotovimo, da njena vrednost bistveno presega vrednost podaljšanja predora.
NI VSE LEPO KAR SE HVALI
Zanimive so tudi reakcije bralcev spletne strani. Redni gost in avtor, Bister, je med drugim zapisal:
Na drugi strani hriba živim več kot 50 let in sem področje Pivola neštetokrat prehodil peš in to takrat, ko bi ga lahko resnično imeli za naravno lepoto kulturne krajine, a so jo prav tamkajšnji kmetje popolnoma uničili. Zbuldožirali so neštete terase, ki so del kulturne krajine in zaščita pred erozijo, zaradi katerih je dolina res izgledala kot naravni amfiteater. Posadili so ogromne nasade breskev, natrosili na tone kemičnega gnojila (nitrati), škropili z insekticidi in drugimi nevarnimi snovmi, leto za letom. Nastala je država Slovenija in istrsko in bosansko tržišče ni bilo več dobičkonosno. Spet so vse zbuldožirali in posadili trte, ker se je prav v tem času refošk spet dobro prodajal.
Kar se tiče namakanja iz zbiralnega jczerca Povol, je pa tako ali tako v korist le par kmetom in ne koristi širši skupnosti Smešno postaja, ko v besedilu omenjajo Turizem in "čudovito naravo" ki jo sodobni človek pogreša in je idealna za sprehode. Menda s tem ne mislijo sprehodov spomladi, ko se lahko sprehajaš za traktorjem v vinogradih in sadovnjakih, ki za sabo vlečejo veliko cisterno s pesticidi in ko špricajo s traktorsko centrifugalno škropilnico, ki mimogrede poškropi tudi sprehajalce. Spomladi in poleti, je v dolini v kateri sami navajajo, da sc uplinjene snovi v ozračju ne odvajajo iz doline sprehajanje zelo nevarno za zdravje in ga nikomur ne priporočam. O podtalnici pa na tem področju ni smiselno niti govoriti, ker tista v dolini ni pitna in je celo nevarna zdravju.
Konec koncev je premikanje ceste bliže morju še ena napaka, ki bi jo kasneje obžalovali, saj je vedno manj predelov, kjer je dostop do morske obale javen, oziroma dostopen vsem, ki si tega želijo.
OŽIVLJANJE USPELO, OZIVLJANI UMRL

Oživljanje starega mestnega jedra je gotovo največji razvojni projekt izolske občine, čeprav nikoli ni bil niti približno predstavljen tako celovito, kot so dandanes predstavljeni nekateri drugi projekti. Morda je temu krivo dejstvo, da se je oživljanje oziroma obnavljanje in revitalizacija dogajala več kot desetletje in da gre v resnici za dogajanje in ne za enkratni dogodek, lahko pa je tudi res, da se je dogajalo zelo spontano in včasih celo malo improvizirano.
Nič koliko akcij in dejanj smo zabeležili v tem desetletju ali dveh. Začelo se je s pretlakovanjem najpomembnejših ulic, nato s privabljanjem trgovcev in obrtnikov v staro mesto, sledilo je obnavljanje nekaterih najpomembnejših stavb, potem so prišle prireditve in končno še akcija lokali za tolar s katero naj bi dokončno začrtali novo podobo starega mesta. Vsi ti koraki so bili bolj ali manj med sabo nepovezani, z izjemo gradbeniških, čeprav tudi pri teh ne manjka pomislekov. Eden takšnih je stavba v Koprski ulici, ki se bo zdaj zdaj porušila, čeprav je bila vključena v projekt
pretlakovanja in sanacije starega mesta.
Tudi usoda prireditev je nejasna, saj se zdi, da mesto izgublja Manziolijev trg kot osrednje prireditveno prizorišče, zagotovo najslabše pa se je zgodilo trgovcem, saj jih je velika večina pogumnežev iz konca osemdesetih let že zdavnaj prenehala z dejavnostjo. Rezultat so prazni poslovni prostori, ki jih je zdaj skoraj toliko kot sredi devetdesetih, ko smo se v Izoli resneje lotili vračanja življenja v staro mesto. Razlika je le v tem, da so takrat občinski oblastniki bili pripravljeni na pogovore z najemniki lokalov o tem, kako privabiti več ljudi v staro mesto, dandanes pa so povsem sami in niti oblast niti njihova stanovska organizacija jih še povohata ne. Sprehod po ulicah Izole v teh dneh in pogled na seznam trgovin, ki so v teh letih zaprle vrata, nas dokončno prepriča: oživljanje je uspelo, oživljanec pa je podlegel. (DM)
Izboljšajte si aromo svojih jedi. ^
Pijte in kuhajte s čisto in bolj zdravo pitno vodo. Prihranite - nič več vode v plastenkah.
Vrčki z izjemnim vodnim filtrom, ki odstrani vodni kamen, težke kovine, pesticide in klor. Jedi, skuhane s tako vodo, dobijo še posebej prijeten okus. Preprosto nalijete vodo naravnost iz vodovodne pipe in že lahko pijete ali kuhate.
Zdrava čista voda vedno pri roki!
HOTELSDELFIN
REVITA
UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas.
Izdelki za zdravo življenje
»siSiSiPKP
X . XXf*> ' X* -:
XX
XX
VI
\AGAJA Sl?
V./W,
jpaspE _
X X X X X
TIHMOm I
A
XX
A—i..
5pgp*
3£=r
B

__
SE ZA NAKUP

PUCEI
] 51
19 "jHi.
PRIPOROČAMO
POPIS HIDRANTOV V KORTAH
Člani Prostovoljnega gasilskega društva KORTE bodo v sodelovanju z pooblaščenci za preizkus hidrantnega omrežja iz Gasilske brigade Koper in pod nadzorom rajonskih delavcev Rižanskega vodovoda d.o.o., opravili v soboto 24.1.2004 tlačni preizkus hidrantov na območju krajevne skupnosti Korte do mej teritorialne pristojnosti društva.
Popis hidrantov obsega tlačni preizkus v skladu s Pravilnikom o preizkušanju hidrantnega omrežja, vizuelni pregled in kontrolo dostopnosti in ocena uporabnosti za požarno vodo.
Hidrantov na območju PGD Korte je cca. 60, večinoma so bili postavljeni ob gradnji vodovodov na tem območju, razen enega (v Cetorah), ki je bil zgrajen še ali pred ali pa tik po 2. sv. vojni (podobne najdemo v Ul. Sv. Petra v starem delu Izole).
Vsi omenjeni podatki bodo služili za dopolnitev podatkovne baze geo-informacijskega sistema Občine Izola in posledično koristile pri operativnih namenih tako v intervencijah kot pri planiranju sanacij in drugih evidenc, ki so pomembne za Rižanski vodovod ter za strokovne službe Občine.
Pripravil: D. Barut

OOP KORTjg


PESNIŠKI PRVENEC MARIJE GRBEC
Društvo za kulturo, šport in razvoj vasi Cetore pripravlja zanimiv literarni večer. V vaškem domu v Cetorah se bo v soboto, 24. januarja ob 16. uri predstavila domačinka Marija Grbec, rojena Kaligarič, iz Seče, s pesniško zbirko Bleste se kristali, ki jo je izdala v samozaložbi.
Izpovedne pesmi o Istri, Cetorah in solinah, ki so nastajale v dolgih letih trdih življenskih preizkušenj, bo brala Elen Slavec, z glasbo jih bo povezoval harmonikar Anton Špeh, Jasna Čebron, avtorica spremnega besedila v zbirki, pa bo predstavila pesnico in njeno zanimivo pesniško zbirko.
DRUŠTVO INVALIDOV VABI NA OBČNI ZBOR
Društvo invalidov Izola, obvešča članice in člane, da so se preselili v nove, večje delovne prostore in sicer v Vrtec Livade, ulica OF 15. Društvo deluje in ima odprto pisarno vsako sredo od 15. do 17. ure.
Svoje članice in člane vabijo na redni letni občni zbor, ki bo 7. februarja 2004 v Srednji gostinski in turistični šoli., s pričetkom ob 16.uri. Prijave za občni zbor sprejemamo že v naši novi pisarni društva, vsako sredo od 15. do 17. ure. (Z.Višnjevec)
tMikovci zapustili prostore v stari italijanski šoli
RAZKOL ALI ZGOLJ RAZHOD?
Kar se naše prihodnosti tiče, se bolj ali manj vsi strinjamo, da jo bodo na ramena dobili današnji mladi. Ker pa na srečo ni vse v ramenih, se med mladimi in tistimi, ki so mladost ohranili v srcih, večkrat rojevajo pomisleki glede aktualnega stanja stvari v naši družbi, ki pa nebi smeli prerasti v kaj hujšega kot npr. obupanje nad razmerami in umik, kar pa naj bi se pred kratkim v naši občini tudi zgodilo.
V	soboto dne 10. 1. je protestno odstopila glavnina vodstva Mladinskega Izolske Centra, MIC-a, ki že vrsto let deluje na področju mladinskega življenja in ima prostore v stari italijanski šoli Dante Alighieri. Člani so v obrazložitev svojega dejanja navedli globoko razočaranje, ki je sledilo nekaterim ugotovitvam, do katerih so ti prišli v zadnjem obdobju delovanja kluba. Te se tičejo predvsem odnosa lokalne politike do samostojnega grupiranja in delovanja mladih v Izoli. Člani vodstva MIC-a: Mojca Brezavšček Ferle, Kneževič Marin, Tomaž Gregorc, Gašper Štrancer in Mateja Merkandelj, ugotavljajo, da je sedanje izvajanje mladinske politike v naši občini v vajetih političnih interesov ene skupine ljudi, ki pa niso »mladi«, zato se nad določenimi mladinskimi organizacijami izvaja politični pritisk, ki onemogoča svobodno delovanje. Poleg tega pa naj bi bila podpora, ki naj bi jo občina nudila mladim, izmišljena in zavajajoča, kot taka pa namenjena predvsem medijem in širši javnosti za samopromocijo nekaterih ljudi.
Nadalje ugotavljajo, da družbena stvarnost (statistični podatki o brezposelnosti, odvisnosti od trdih drog, socialnem položaju občanov itd.)	izpodbija
izmišljeno zagotavljanje občanom, da vse »štima«; urejena okolica pa ni pri tem nikakršno zagotovilo (ne sodi po zunanjosti).
Tako, če povzamemo, nam vodstvo Mic-a sporoča:
-	mladi so v naši občini tretirani
kot »šahovske figure«, ki se jih izrablja pa tudi žrtvuje pri uresničevanju	partikularnih
interesov, ki velikokrat nimajo nobene zveze z interesi mladih
-	ker pa mladi niso od ostale družbe ločena kasta ljudi, se lahko ugotovitev iz prve alineje brez večjih pomislekov razširi na večino občanov.
V	DROGI SE DOGAJA
PODPISAN SPORAZUM Z G. ČAČOVIČEM
Kot so nam sporočili iz Službe za odnose z javnostmi je Nadzorni svet Droge d.d. na svoji 41. seji, dne 21.1. 2004, potrdil sporazum, s katerim sta se Droga d.d. in nekdanji predsednik uprave g. Čačovič mimo in izvensodno dogovorila o vseh spornih vprašanjih v zvezi s predčasnim odpoklicem g. Čačoviča kot predsednika bivše uprave Droge.
RESNICA 0 ZDRUŽEVANJU S KOLINSKO
Skoraj istočasno pa so iz iste službe sporočili, da govorice in informacije o združevanju Droge in Kolinske ne držijo. Uprava Droge se je 19. januarja res sestala z upravo Kolinske. Šlo za dogovorjen sestanek na sedežu Droge, na katerem je tekel pogovor o kupoprodajnih odnosih, in sicer o možnih tržnih sinergijskih učinkih na tujih trgih in pocenitvi surovin, ki si jih družbi medsebojno dobavljata. Govora o kapitalskem povezovanju podjetij ni bilo.
a&Ml. Sr
r m
Mladinski Svet Izola j?
I'
■	*»**••*»«• n tu	»-•»»o'«
■	. u •«« i t	M*-« **-
*


m
Takšne trditve, če seveda temeljijo na resničnosti, so težje prebavljive in predvsem med mladimi povzročajo nelagodje in nezadovoljstvo, čemur pa sledi slaba volja. Zato, tokrat rahlo zaskrbljeni, mladi prosimo, da se pristojni organi oziroma pristojne osebe razjasnijo o celotni zadevi.
Pozdrav tovarišem.
Siniša
V naslednjem Mandraču bomo skušali dobiti še izjave drugih "vpletenih”, od vodtva Kluba izolskih študentov in dijakov do vodstva Mladinskega sveta in morda tudi obeh, takoimenovanih "mladinskih" strankarskih list.
PODOBE SLOVENSKIH OBALNIH MEST SKOZI OBJEKTIVE PRIMORSKIH FOTOGRAFOV
Otvoritev v petek, 23. januarja ob 19.00, Muzejska galerija, Kidričeva 21, Koper
O našem prostoru lahko pripovedujemo na različne načine. Eden izmed njih je gotovo tudi pripoved s fotografijo, ki kot predmet postane del kulturne dediščine in s tem del kultno-sponiinskega obredja že po tridesetih letih od svojega nastanka in je hvaležen medij za dokumentacijo obstoječega.
To smo vzeli za izhodišče našega skupnega dela na projektu 'Podobe slovenskih obalnih mest skozi objektive primorskih fotografov", ki predstavlja prvi del širše zasnovanega tridelnega projekta, kajaka Jeraša, Mojca Gazič, Ljubo Radovac, Žare Veselič, Matej Mljač, Jure Čeh, Slobodan Simič - Sime in pokojni Luciano Kleva.teri ima namen v nadaljevanju poleg mest prikazati še 'Podobe zaledja slovenskih obalnih mest" ter 'Podobe naravne in kulturne dediščine slovenske Obale in zaledja".
Primarni namen tega projekta je fotodokumentiranje obstoječega stanja obalnih mest in zaledja, s čimer se ustvari fond fotografij, ki bo pozneje nudil dragoceno ^ osnovo	vsakršnemu	raziskovanju, e
razčlenjevanju, vrednotenju tukajšnjega prostora.

predstavitvi £ g,
m tr1
Sekundami namen pa je - sestaviti antologija j? | fotografskih del primorskih fotografov. V 1 f prvem delu trilogije so sodelovali sledeči | ^ fotografi; Jaka Jeraša, Mojca Gazič, Ljubo ^ | Radovac, Žare Veselič, Matej Mljač, Jure ^ f Čeh, Slobodan Simič - Sime in pokojni J | Luciano Kleva.	^ *
Ob razstavi bo predstavljena tudi obsežna publikacija.
KORTEZANSKICEDRMACI OD RAVNIKA DO ESIHA
Pisatelj France Bevk je napisal povest Kaplan Martin Čedermac. V njej opisuje boj slovenskega duhovnika Ivana Trinka za ohranitev slovenske besede na Primorskem v času fašizma. V teh mesecih beležimo v Kortah obletnice smrti kar nekaj Čedermacev. Prav je, da obudimo vesti o njih in tako izrečemo spoštovanje dalekovidcem, ki niso bili le dušni, ampak tudi narodovi pastirji:
Franc Ravnik (1833 - 1883) je že daleč pred nastopom fašizma “pastiril” v Kortah (od 1871 - 1883) in bil prvi najbolj izobražen učitelj, prrofesor in koprski vikar. Bil je ugleden narodni buditelj. Slovenske matere je opozarjal, da je od njih odvisno, če bo istrska veja slovenskega drevesa še zelenela. Zaradi teh besed izrečenih leta 1870 na taboru v Kubedu, ki so užalile koprsko inteligenco, je moral leta 1871 zapustiti vikarski položaj v Kopru in se kazensko premestiti v Korte.
Matej Škerbec (31. 8. 1867 - 19. 3. 1944) je bil v Kortah od 7. 8. 1893 do 23.11.1909, nato v Krkavčah do 23.11.1923, ko so ga karabinjerji izgnali. Že prej, 11. aprila 1921, je doživel opozorilni napad oboroženih fašistov. Še prej, 26. junija 1919 na pogrebu kortežanskega učitelja Frana Orla ni smel uporabljati slovenskega jezika, Omenim naj le, da je v Kortah ustanovil Posojilnico in hranilnico ter intenzivno podpiral gradnjo stavbe slovenske šole. Tiste namreč, ki zdaj propada, a klici na pomoč letijo na gluha ušesa.
Andrej Nartnik (1889 - 1949) je bil v Kortah od 8. 9. 1916 do 17. 12. 1918, ko so ga oblasti aretirale in izgnale v Jugoslavijo, ker je nastopal proti potujčevalni Legi nazionale in ob Majniški izjavi leta 1917 dal narediti mpnštranco iz podarjenjega zlata svojih župljanov v spomin na čase, ki so primorskim Slovencem obetali svobodo.
Karel Esih (1901 - 1984) je bil župnik kortežanske župnije od avgusta 1925 do svoje smrti 27. 1. 1984.0 njem piše kar nekaj v knjigi Bojane Žokalj-Jesih Bili so Čedermaci. Nekaj drobcev je tudi v spodnjih vrsticah. Veliko je napisal naš znanec, vnuk Fabija Babiča, Simon Purger v diplomski nalogi iz zgodovine na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze z naslovom Med ohranjanjem slovenske istovetnosti in pritiski poitalijančevanja, Ljubljana 2003). O Čedermacih poglobljeno piše Egon Pelikan v obsežnem delu Tajno delovanje primorske duhovščine pod fašizmom (Ljubljana 2003; Zgodovinsko ozadje romana Kaplan Martin Čedermac)
Ljudje pravijo, da je bil “gospud” Karel Esih v naši župniji edini izobraženec, ki je v času fašizma v javnosti celo za ceno svojega življenja ohranjal in privzgajal ljudem slovensko besedo. Aprila 1928 je prejel od civilne oblasti pismo, v katerem je bilo v cerkvi prepovedano peti samo slovensko. Ker se pevci niso vdali, da bi peli laško, so nekaj časa peli brez voditelja in organista kar verniki sami. Pritisk na župnega upravitelja je bil vedno hujši, zato so začasno vpeljali nekaj laškega petja in branja. Ker je bilo to prisiljeno in je vernike med mašo motilo, so to petje opustili. Kortežanskega gospoda Esiha, ki so ga italijanske oblasti dolžile, da odvrača župljane od njih, je krepko branil pred cerkvenimi in posvetnimi oblastmi v svojem govoru 17. julija 1928 na birmi v Izoli
sam škof Fogar.
Maja 1929 je župnik Esih začel upravljati tudi krkavško faro. Tam so nekateri domačini nalepili na križev pot italijanske napise. Esih je naročil, da jih odstranijo. Kot nam že to pove, | se župnik ni hotel pokoravati, zato so ga 12. novembra 1929 klicali na prefekturo v Pulj na zagovor z obtožbo "Per essere imputato d' aver ostacolato Pazione dei poteri dello stato." Med dolgim zaslišanjem na puljski kvesturi mu je fotograf rekel:	"Vidite, gospod, postanite

Italijan in boste gotovo prišli v nebesa". Iz Pulja so ga poslali v Trst, od tam v Benetke, Ferraro in v Potenzo. Ker so se njegovi nadrejeni zavzeli zanj, so ga oblasti morale izspustiti, a prej so ga opozorile z besedami: "Signore, la politica la fa il capo dello stato". Leta 1935 so mu omejili gibanje tako, da celo leto ni smel zapustiti Kort. Potem je Italija zmagala v Abesiniji in Esihu izrekla amnestijo.
V času svojega župnikovanja je Karel ^Esih polepšal cerkev, leta 1939 dal poslikati s freskami, ne sicer s Kraljevimi, ampak s Pitschciderjevimi. Priskrbel je nov tabernakelj, jaslice, postavil Jezusov kip in leta 1936 kip Marije Pomočnice. Dal je povečati zakristijo, leta 1942 napravil je kapelico Marije Zdravja vČedljah s kipom s Kroga - kraja, ki je bil skupaj z Lonzanom odvzet kortežanski slovenski župniji že leta 1935 in leta 1942 priključen sečoveljski, in cerkvico na Maliji (1932). V vsako od teh del je vtkal duha časa. Postavil je cerkvena društva in popravljal njihove zapisnike, ustanovil pevski zbor, organiziral romanja, da so na njih dajali duška slovenskemu petju (leta 1934 na barki za Barbano s Koštabonci, leta 1936 z Bazovci v Strunjanu). Vse to ni ostalo skrito oblastem v Piranu in Izoli. Jezičnemu prijavitelju strunjanskih dogodkov je uvideven in prizanesljiv vodja karabinjerjev rekel: »Le solite storie. (Običajne zgodbe.)« Jezičneš je ostal razočaran in morda pričakoval tako pripombo: »Zdaj pa zares bomo tega našega sovražnika konfinirali«.
Esih je skrbno vodil župnijsko kroniko in vanjo zapisoval dragocene posebnosti (tudi dogodke njegovega izgona, 13. oktobra 1953), ki so oblikovale čas njegovega življenja in trpljenja. Da, tudi trpljenja, saj mu kot narodnemu in dušnemu pastirju ni bilo vseeno, kam sta vodilna režima preteklega stoletja želela uvrstiti njegove ljudi pa tudi njega samega in njegovo delo.
Nada Moralo
1 Ustanovljena v Trstu 1. septembra 1891 zato, da bi skrbela za širjenje italijanskega jezika in kulture, za gradnjo in vzdrževanje italijanskih šol v neitalijanskih krajih (Kolomban (1903), Krkavče (1906), v Gažonu je LN kupila zemljišče za tako šolo, a otrok zanjo je bilo premalo prijavljenih. Večje uspehe je Lega žela v hrvaški Istri.
So kršene vaše temeljne človekove pravice?
Pogovorite se z Varuhom človekovih pravic Matjažem Hanžkom in sodelavci.
VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC PRIDE V IZOLO 3. FEBRUARJA 2004
Obisk je namenjen vsem. ki se želite pogovoriti o problemih, ki sodijo v pristojnost varuha človekovih pravic, To so primeri kršenja človekovih pravic in drugih nepravilnosti pri delu državnih organov v odnosu do posameznika.
Pogovorili se boste lahko v prostorih Občine Izola,
Verdijeva 1.
Kdor želi priti na pogovor naj se o tem predhodno dogovori po brezplačnem telefonu št. 080 15 30, najkasneje do petka, 30. januarja 2004.
Odbojka
Na pol poti do prve lige
Po enomesečnem premoru bodo tekmovalke v drugi odbojkarski ligi ta vikend nadaljevale s prvenstveni obračuni. Odbojkarice moštva Interval A Izola so se v prvem delu dobro odrezale, saj so na drugem mestu za edino neporaženo ekipo Evi Vitala. Tako imajo vsekakor dobro izhodišče pred nadaljevanjem prvenstva. V drugem delu bodo imele tudi nekoliko ugodnejši tekmovalni razpored, s tem pa tudi dobre možnosti za ponovitev jesenskega uspeha, kar bi jih pripeljalo v družbo prvoligašev.
Tak razplet je malokdo pričakoval, saj si je zelo mlada ekipa šele lani priborila pravico nastopanja v drugi ligi. Neobremenjene z doseganjem rezultatov za vsako ceno so dekleta igrala sproščeno, vendar ambiciozno in z željo po uspehu ter tako ob le dveh porazih zabeležile kar devet zmag.
Sam razplet je nekoliko presenetil tudi trenerja ekipe TihOlIliljS PCŠiČiL »Uvrstili smo se boljše kot sem pričakoval, saj pred prvenstvom nismo poznali kakovosti igre, kot tudi ne načina sojenja v ligi. Tako eno kot drugo nam je zdaj dobro poznano, tako da lahko še bolj enakopravno odigramo drugi del sezone. Z igro deklet sem zadovoljen, saj se je naša igra vseskozi kvalitetno izboljševala in dosegla ustrezno raven.«
V	ekipi je sicer še nekaj kadrovskih težav. Nekaj igralk zaradi poškodb in drugih razlogov ne nastopa, vendar Pešič računa, da bodo kljub temu končali sezono v skladu s pričakovanji. Dobre dajejo tri točke prednosti pred tretje Solkanom, pa tudi dejstvo, da bodo konkurentov za vrh igrali doma. S pomočjo filmske dokumentacije dosedanjih srečanj bodo na osnovi analiz skušali odpraviti še nekatere slabosti v igri in zaigrati še bolje. Tako načrtujejo, da bodo tudi ob koncu prvenstva ohranili sedanjo uvrstitev, s čimer bi se lahko uvrstili v prvoligaško druščino.
Prvo tekmo nadaljevanja bodo igrali v soboto ob 20.00 uri in sicer proti ekipi Jesenice-mladi, s katero so na prvem srečanju izgubile s 0:3. Naše odbojkarice igrajo zdaj bistveno bolje kot na začetku prvenstva, tako da bo sobotno srečanje zanje priložnost za »vrnitev udarca« Jeseničankam, (bv)
Namizni tenis I.SNTI-članice Arrigoni: Merkur 1/6
V	soboto so članice v drugem krogu spomladanskega dela prvenstva igrale doma proti ekipi Merkurja iz Kranja. Proti močno okrepljeni ekipi Merkurja so Izolanke odigrale v okvirju realnih možnosti. Eno tekmo je ekipi prinesla Kristina Rahotin, ki je prepričljivo s 3/0 premagala bivšo soigralko Jano Ludvik. Enakovredno pa je odigrala
KAPUČINO

obete jim uvrščenim z večino
proti Martini Safran, žal pa ni bila zbrana dovolj v odločilnih trenutkih. Zagotovo se je poznalo tudi , da se je Safranova v zadnjih treh letih popolnoma posvetila namiznemu tenisu, je živele in trenirala v Nemčiji in na Japonskem. V dvoboju velja omenit še dobro igro Erike Jauševac proti Ludvikovi, kjer je tesno zgubila z 2/3. Za ekipo je nastopila še Petra Kukovec, ki proti Safranovi in lanski tretji mladinki na evropskem prvenstvu Burgarjev! ni imela možnosti za zmago.
Petri Kukovec tretje mesto
V nedeljo je v Vrtojbi potekal III. odprti turnir R Slovenije za mladinke. Najboljše se je tudi tokrat izkazala od Izolank Petra Kukovec, ki je klonila v polfinalu 0/3 proti zmagovalki turnirja Tomažičevi iz Radelj.Svoj najboljši rezultat sta na odprtih turnirjih dosegli Marušič Nika in Fatorič Kristin z uvrstitvijo med 16 najboljših. Uvrstitev na glavni turnir med 24 najboljših pa je uspela še Mariki Jauševac ter Alenki Ačimovič.
Tako je imel Arrigoni kar pet igralk, ki so se uvrstile v finalni del turnirja, kar je zelo redko med mladinkami. Ob trdem delu bi se nedvomno lahko kakšna igralka uvrstila v mladinsko reprezentanco v prihodnjih letih.
ROKOMET
RO SL0VAN:RD IZOLA 21:36
Kadeti RD Izola so v drugem kolu DP premagali vrstnike iz Ljubljane. Domačini, za katere sicer ni igral njihov najboljši strelec so bili v tekmi nemočni, saj so jih naši z dobro obrambo ter hitrimi prehodi v protinapade povsem dotokli. Tekma se je pričela dokaj nervozno, s številnimi napakami. Tako je bilo v 9.minuti šele 1:3 za goste, ki pa so kasneje razliko le še višali. Ob polčasu je bilo 8:12 in tekma je bila še povsem odprta. A so dvome o zmagovalcu Izolani razblinili že po nekaj minutah 2.polčasa. Z delnim izidom 9:1 so odločili tekmo, v kateri je bil v ;ostujoči vrsti razpoložen predvsem vratar uk. Najvišjo prednost so sicer imeli naši v 53.minuti, ko je bilo 16:32. Odlično nadaljevanje zmagovalnega pohoda torej (v tej sezoni še brez poraza). Upamo, da bo tako tudi po tekmi s Škofjo loko, ki bo v soboto, 24.1. ob 17.00 v Izoli.
Za Izolo so igrali: Jan Radojkovič, Uroš Čuk. Igor Čuk. Matej Srabotič 6, Uroš Srabotič 3. Rok Gomezelj 6, Matic Čebulj 7. Rok Jurman 9. Matej Kleva 3, Amel Redžič 2, Igor čuk
STAREJŠI DEČKI A RD PRULE 67 : RD IZOLA 21 : 31 110:161
V soboto, 17. januarja so igrali drugo tekmo 2. dela prvenstva.
Iz Izole so štartali že golmanov) tako so že
__________tekma zelo težka. Začeli
borbeno in rezultat je bil 5:5 nato so Prulčani igrali agresivno in dali 5 golov zaporedoma.
V	drugem polčasu ni bilo nič boljše in Prulčani so zasluženo zmagali.
Za Izolo so igrali: J. RadOjkOVIČ 6 , M. Kljun 3, I. Markovič 4, M. Luketič 1, L. Žaro 1. M. Fičur 1, A. Radolovič 3, M. Mamilovič, Dordevski R. in DordeskiZ2.
Državno prvenstvo za mladinke
V	izolski dvorani so bili doseženi pričakovani izidi:
ŽRK Izola: RK Keting 41:9 [21:7)
ŠD Polje: RK Keting 38:11 (21:4)
ŽRK Izola :Š0 Polje 38::33 (17:18)
Izolanke so z dvema zmagama med tremi finalisti državnega prvenstva. Če so »Ajdovke« zašle, pa sta ekipi Izole in Polja prikazali zelo kvaliteten rokomet.
Odločilno tekmo so gostje iz Ljubljane pričele mnogo bolje kot pa domača ekipa (7:11). Preveč nervoze, do polčasa pa so le prišle na gol razlike. Drugi del pa je v celoti pripadel Izolankam, dobre obrambe Sabine, stekel je protinapad in gostjam ni bilo več pomoči. Tradicija se tako nadaljuje, izolski klub v mlajših selekcijah zopet osvaja lovorike. Pohvale zasluži tudi ekipa Polja, Ajdovke pa se tudi počasi vračajo na sceno.
ŽRK Izola:	Čulina, Hrnjič. Čumurdžič,
Mitruševska, Zejnič. Poljak. Galej, Poljšak, Kaltak. Čubrilo, Čič. Šimer, Karajkovič, Frank, činkl, Dujc.
oslabljeni (brez vedeli, da bo so zelo dobro in
/

POGLED S STRANI
piše ŽARKO za Kapučino Športi

Tokrat je rokomet res tisti, ki bo zaznamoval večino časa in prostora. Evropska prvenstva niso vsak dan, pa še tako blizu nas.Vse je nekje zadaj, čeravno peče poraz naših prvakinj,
tekmovalnega rokometa pa je bolj malo. Nekaj tekmovanj v mlajših kategorijah, ne gre pozabiti uvrstitve izolskih mladink na finale državnega prvenstva ter dobre igre in visoke zmage kadetov v Ljubljani.Zanimiv bo tudi pričetek spomladanskega dela prvenstva pri dekletih, naše bodo gostovale v Celju. Zadnje mesto res ni velika spodbuda, vendar Boris in tudi igralke pričakujejo tudi kakšen čudež. Morda to, da je Petra Adamič sklenila pomagati ekipi, morda celo še katera druga. Pomoč bo vsekakor potrebna , res, da izpad iz lige ni »smrt«, časa in denarja pa je škoda. Tudi sami stroški tekmovanja se ne bi znižali, iskanje »pomoči« pa v nižji ligi nikomur ne diši. Časa je še nekj, škripa pri denarju in to močno. Ob vsem »bogatstvu« (pri večini klubov) kar nekako
čudno delujejo vsa nagrajevanja in priznanja za vsakoletne dosežke. Lahko govorimo o »prirojeni« iznajdljivosti ali pa o fenomenu izolskega zraka. Končno pa zrak res dobro prodajamo, žal so športniki zadnji pri delitvi, kar nekaj klubov je izginilo, res pa je tudi nekaj novih (morda z drugim nazivom) nastalo. Vendar pa je le vse skupaj preveč prepuščeno iznajdljivosti in poznanstvom. Seveda bi lahko vprašali tudi starše koliko gre za mladega športnika. Ob vsem pa bi težko rekel, da šport škoduje, koristi pa še kako. Težko je z »zgubaši«, teh nihče ne mara, vprašanje prvi na vasi ali zadnji v mestu bo še burilo duhove.
www.goldenindex.com
Nogomet
Jutri občni zbor MNK Izola
Jutri zvečer bo občni zbor MNK Izola, ki bi moral biti že pred tednom dni, a je bil prestavljen zaradi podelitve priznanj izolskim športnikom. Glede na aktivnosti, ki se v zadnjem času dogajajo v klubu (nov sponzor), verjetno tokratni zbor ne bo zgolj formalnega značaja. Morda bo morda prinesel tudi kakšno pomembno novost, zlasti kar zadeva člansko ekipo, sicer pa več o tem v naslednji številki, (bv)
ADRIATIC BO POMAGAL OLIMPIJCEM
Zavarovalna družba Adriatic in Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez Z roko V roki že od leta 1993 skrbita za razvoj športa. V Adriaticu verjamej, da so v tem času pomembno prispevali k odličnim športnim dosežkom slovenskih vrhunskih športnikov ter k razvoju športa in zdravja nasploh. V letošnjem, olimpijskem letu pa so se odločili šestim obalnim olimpijskim kandidatom, jadralcem in veslačem, nameniti sredstva za še boljše priprave za nastop v Atenah.
Tako so včeraj v restavraciji hotela Simonov zaliv podpisal pogodbe o donatorstvu s katerim bodo podprli Vesno Dekleva. Klaro Maučec, Tejo Černe, Andreja Hribarja Matijo Pavšiča in Vasilija Žbogarja, ki ima z njimi že od prej
podpisano sponzorsko pogodbo. Športnike sta pozdravili obe županji in koprski podžupan, predsednik uprave Adriatica Dušan Novak in 0139. Janez Kocijančič, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, ki bosta ob tej priložnosti podpisala novo pokroviteljsko pogodbo o medsebojnem sodelovanju OKS in Adriatica za olimpijski ciklus Atene 2004 - Peking 2008.
Povejmo še, da bo Adriatic enako donatorsko pogodbo (vsaka je vredna 500.000 tolarjev) podpisal tudi z moško posadko 470, katera bo to pa se bo odločilo na predolimpijski regati v Atenah. Povejmo še, da je VinkO Franetič, kot podpisnik pogodb s strani družbe Adriatic povedal, da njihova zavarovalna hiša ves čas posebej pozorno podpira prav obalne vrhunske športnike in še posebej Izolske, saj v naši občini ni prav veliko podjetij, ki bi lahko prevzela pomembno	sponzoriranje
domačih vrhunskih športnikov.
Olimpijci pa so seveda obljubili, da pomoč ne bo zaman in da bodo skušali na olimpijskih igrah doseči čimveč.
Kot je namignil Vasilij Žbogar:
Tudi medalje se ne bi branili.
NAJPOPULARNEJŠI IZOLSKI ŠPORTNIK IN ŠPORTNICA
Naša akcija izbora najpopularnejšega športnika in športnice Izole se nadaljuje. Pred nami je že peti in predzadnji kupon za glasovanje, ki je bilo doslej uspešnejše oziroma bistveno bolj množično po elektronski pošti in skromnejše po številu prispelih kuponov. Nedvomno so sodobne oblike glasovanja in dopisovanje že krepko prerasle tradicionalno pisanje in pošiljanje glasov po pošti.
Zaradi objektivnosti glasovanja seveda ne bomo objavili kakšen je trenutni rezultat, lahko pa povemo, da se med športnicami v glavnem še naprej odločate med Vesno Dekleva, Anjo Argenti, Majdo Jerman in Kristino Rahotin, med športniki pa vodijo Anton Žlogar, Bine Pišlar, Jože Filipčič, Vasilij Žbogar in Jasmin Čuturič.
Seveda pa imate še veliko možnosti, da pomagate na vrh svojemu kandidatu, saj je možnostiu glasovanja res veliko, še posebej primemo pa je glasovanje preko mandračeve spletne straniwww.mandrac.com
Še enkrat povejmo, da gre za izbor, ki ga opravite navijači s svojim glasovanjem, poudarek je na športnikovi priljubljenosti med Izolani, seveda pa so pomembni tudi rezultati, čeprav niso najpomembnejši. Pogoja sta le dva: da je Izolan (tudi če tekmuje za klub od drugod) ali danastopa za izolski klub.
Zadnji kupon in zadnji teden glasovanja bo naslednji teden, prireditev in podelitev priznanj pa bo v ponedeljek 9. februarja, o čemer vas bomo še dodatno obvestili.
NAJ ŠPORTNIK - ŠPORTNICA.... KUPON šl. 5
Glasujem za
najpopopulamejšega športnika:	---------------------
najpopularnejšo športnico:--------------------------
PODELJENA PRIZNANA NAJBOLJŠIM ŠPORTNIKOM 2003
V petek so v Hotelu Riviera (SGTŠ) že tradicionalno podelili priznanja športnikom občine Izola za leto 2003. Organizator prireditve je bil Center za kulturo, šport in prireditve Izola.
Priznanja za športne dosežke v letu 2003 so prejeli člani Jadralnega kluba Burja, Jadralnega kluba Oiimpic, športnega društva Vitalis, kluba borilnih veščin Tae kwon-do, namiznoteniške sekcije NIS Arrigoni, plesnega kluba Tittv dance, MRK Menola, rokometnega društva Izola, ženskega rokometnega kluba Bori KMD, roda jadranskih stražarjev, veslaškega kluba Argo in Izola, kluba borilnih veščin Fikro in mladinskega nogometnega kluba Izola.
Posebni priznanji sta iz rok županije Brede Pečan prejela jadralec Vasilij Žbogar, član Jadralnega kluba Burja za doseženo prvo mesto na Evropskem prvenstvu, deveto mesto na svetovnem in prvo mesto na državnem prvenstvu v razredu Laser in Bine Pišlar, član Veslaškega kluba IZOla za doseženo prvo in četrto mesto na svetovnem prvenstvu in prvo mesto na državnem prvenstvu za lahke veslače. Breda Pečan je poudarila, da so v občinskem proračunu, ki je poslan v obravnavo predlagali, da bi oba vrhunska športnika prejela po en milijon sit denarne nagrade za nabavo potrebne opreme.
Vsi nagrajeni športniki (bilo jih je skoraj 150) so prejeli pihane steklene figurice, ki so delo Matjaža Bomšk-a, za popestritev prireditve so poskrbeli akrobati in plesalci skupin Flip iz Pirana in Titty Dance iz Izole, zakuska pa je bila močitno zelo dobra, saj jo je zmanjkalo v nekaj trenutkih.
NA NOVO USTANOVLJENI ŠPORTNO
KINOLOŠKI KLUB BELVEDER
ORGANIZIRA INFORMATIVNI DAN
O VZGOJI IN ŠOLANJU PSOV
Vabljeni vsi psi od 2.meseca starosti dalje
DOBIMO SE V NEDELJO 25.01.2004 OB 15. URI
PRED OLJČNIM NASADOM AVTOKAMPA BELVEDER - IZOLA
VZGOJITE IN ŠOLAJTE SVOJEGA PSA PO SODOBNIH, PRIJAZNIH METODAH
Ne zamudite vpisa v tečaje vzgoje in šolanja za mlade in odrasle pse. Ob individualnem delu in v manjših skupinah bodo vaši kužki postali vodljivi in poslušni.
PRI KINOLOŠKI ZVEZI SLOVENIJE IZŠOLAN KADER VAM BO POMAGAL VZGOJITI IN IZŠOLATI VAŠEGA PSA
INFORMACIJE: 041 707 591 Vojteh
Druga plat zgodbe o uspehu
METADON - HIMNA MLADOSTI
Mnogi bralci Mandrača so se z Metadonom v besedni obliki srečali šele ob nesrečnem dogodku s konca lanskega leta, ko je prav Metadon, dovoljeni nadomestek za heroin, vzel življenje mladoletnika. Takrat je udarila na dan kruta resnica: Tudi Metadon je nevaren! In vendar je ta nadomestek "resnih mamil" uradno dovoljen in predstavlja enega od državno vodenih programov skrbi za odvisnike. Toda vse več je tudi tistih, ki so prepričani, da je Metadon zgolj potuha in da nima prav nobenih karakteristik zdravila. Avtorica tega zapisa je med kritiki metadonskih programov, ki jih je tudi sama preizkusila.
Seveda marsikdo meni drugače, posebej pa tisti heroinski odvisniki, ki hodijo po svojo redno metadonsko dozo v izolski Zdravstveni doma ali v ambulanto v Koper. Kdo ima prav?
Nehvaležna naloga pisati o metadonu malo drugače. Preprosto zato, ker je “vzdrževalni metadonski program” postal sprejeto dejstvo ne samo slovenskih zdravnikov, psihiatrov, socialnih delavcev, farmacevtske industrije in vseh ostalih ki so kakorkoli odgovorni; ministrstvo za zdravstvo, urad za droge, do zdravnika v enem od 18 metadonskih centrov (delilnic metadona) naše lepe Slovenije.
Metadon je svetovna uradna državna droga. Prvič je je bil kot nadomestek za	heroin predpisan leta 1960	v	ZDA	in
“vzdrževalni”oz.	programi zmanjševanja škode	so	še	danes	več
ali manj nespremenjeni. Pravzaprav so nadgrajeni v smislu, da se danes narkoman pojmuje kot bolnik s prirojeno napako, ko telo ne proizvaja zadostnih količin beta endorfina. To je endogeni morfin - snov, ki deluje kot neke vrste modulator, blažilec bolečine in vzbuja občutek ugodja. Heroinski odvisnik naj bi imel nezadostno izločanje tega naravnega opiata zato potrebuje drogo, ki mu nudi toliko ugodja, da lahko vegetira.
Kdo pa je danes heroinski odvisnik?
Prav gotovo ne	tak kot izkušen preizkuševalec	drog	iz ‘60	let.
Danes uživa heroin že srednješolec Ima 18 do 25 let, včasih še manj, ko se prvič sreča z heroinom. Tako mlad človek - pogosto še otrok - začne	z metadonsko terapijo. To	pa	pomeni,	da
odraščujočemu otroku metadonski zdravniki določijo enako diagnozo kot odraslemu in mu predpišejo ustrezno dozo metadona ki zapolni vse receptoije za endorfine. - Plink. Na videz izgleda kar normalno, le zenice so zožene kot pri heroinu. Tudi sam zasvojenec je v začetku zadovoljen, saj mu ni več potrebno vse skozi skrbeti kako priti do heroina, ki mu nudi popolno zadovoljstvo, fleš, iglo, dober zadetek, več kot si kdo, ki tega ni poizkusil, lahko predstavlja. Tako pa se to kratko eksperimentiranje z drogo seveda ne konča. Sicer ne čuti več abstinenčne krize, a še vedno mu nekaj manjka.
Tu nastopi tragično bistvo tega “zdravljenja”. Ker metadon zasede vse endorfinske receptorje, jih telo neha proizvajati. Tako se zgodi, da te metadon enostavno vrže na določeno stopnjo “zadovoljstva” za približno 24 ur dnevno, -mesečno, -več letno, -doživljensko!
Potem se dogodi tisto, kar zdravniki ne morejo izmeriti, jaz pa kljub izkušnjam in pričevanju tistih, ki so se z veliko prizadevanja (terapevtske skupnosti) uspeli rešiti te svinčene krogle - znanstveno dokazati. To je velika pasivnost ki jo povzroča dolgotrajno uživanje metadona. Nobeno še tako močno doživetje, naj si bo slabo ali dobro, smrt ljubljene osebe, rojstvo otroka, ki se pravtako rodi odvisen od te droge, naj bo dež ali sonce - metadoncu je več ali manj vseeno. Ne more se veseliti ali žalostiti niti nad lastno suženjsko usodo, ker je vse skozi prepojen s tem tekočim lepilom, mašilom - kot ga sama imenujem in ta mu lepi celice, ki bi rade kričale, se uprle. Srce in duša ne moreta drugače, kakor čisto plitko, površinsko.Metadon zaduši vse občutke.
Tako se odvisnik tudi težje samostojno odloča za zdravljenje, saj postane pravi invalid volje. Lahko - čeprav v nasprotju z našim zakonom o cestnem prometu še naprej poseduje vozniško dovoljenje in vozi avtomobil, lahko se zaposli na manj zahtevnem delovnem mestu in upravlja s strojem prav tako v nasprotju z zakonom o varstvu pri delu. Večjih sprememb kvalitete življenja pa ni sposoben.
Njegovo življenje ostane prikovano na uživanje metadonske solucije vsak dan. To pomeni, da se mora leta in leta ob določeni uri (ponekod je to le pol ure) zglasiti v svojem metadonskem centru ali lekarni kjer mora čakati, da ga lekarničarka “opazi” in pred vsemi popiti svojo dozo, vstopati posamično, ne sme se razburjati saj se lahko zgodi, da ga zdravnik kaznuje tako, da mu ne da metadona za več dni vnaprej, kar pomeni, da ne more iz svojega kraja za več kot en dan. Včasih zasvojenci mislijo,	da ne
dobivajo vsak dan enake doze in da zdravniki z njim manipulirajo. Večkrat poskušajo sami prenehati z metadonom pa se jim to zaradi hude abstinenčne krize, ki je veliko daljša kot pri heroinu ne posreči. Želijo zmanjševati odmerek, a mu zdravniki to odsvetujejo, saj je naslednji korak ponovni recidiv.
Nihče - nihče jih ne vzpodbuja, da so zreli za temeljito zdravljenje in spremembo življmskega sloga ! Nasprotno. Svetujejo jim, naj se držijo vzdrževalnega programa,	predpisujejo veliko raznih
psihofarmakov od antidepresivov do pomirjeval in stabilizatorjev..^ Nastopi vedno hujša pasivnost, sprijaznjenost s kruto usodo in z njo vedno večja osebna in socialna stiska. Pri osebju v metadonskih centrih dobijo tudi svoj pedigree in tako se začarani krog zaključi. Metadonskih odvisnikov, ki so v vzdrževalnem programu vse od njegovega začetka, to je v Sloveniji od začetka ‘90 let naprej je vedno več Ti ki so “vzdrževani” že po več kot 12 let je zelo veliko. Svojo okolico in sami sebe so prepričali da za njih ni rešitve.
Kdo se počuti odgovoren za to?
Ko so začeli z metadonom so imeli 20 let, danes jih imajo čez 30. Danes je prošnja dveh uživalcev objavljena v zadnji številki Odmevov, naj se jih država usmili in jim po letih uživanja visokih odmerkov metadona (od lOOml-lOOOml), ki ne pomaga več omogoči kontrolirano uživanja heroina. Iz humanitarnosti. In imata prav!
Vsa ta leta uživanja metadona se poznajo v drži telesa in na obrazu -vse globja žalostna guba okoli ust - tipična za dolgotrajne uživalce metadona. Don Pierino, ustanovitelj Skupnosti Srečanje jih imenuje zombiji.
To je naša nova himna mladosti. Nadzorovan, kontroliran in ubit.
Metadon - legalna droga
Zelo veliko študij je bilo narejeno v vseh teh štiridesetih letih in metadon je eno od najbolj preizkušanih “zdravil”. Pri nas ga poleg mladim narkomanom predpisujejo tudi ljudem, ki so zboleli za rakom in so v t.i. zadnjem stadiju bolezni. Zakaj se je to “zdravilo” tako prijelo po celem svetu? Predvsem zaradi velikih profitov, farmacevtskih družb in z njimi povezanega zdravstva, ki vztraja na svojih položajih. Velike količine metadona vsak dan zalivajo našo nadobudno mladino.
Vsak metadonski center je od ministrstva za zdravstvo subvencioniran glede na letno število registriranih uživalcev metadona. Več ko ima metadonski center uživalcev, ki jih zdravnik uspe vključiti in zadržati v svojem programu, več sredstev si zdravstveni domovi pridobijo. Iz istega vira si potem zdravstveni domovi po lastnih zmožnostih “privoščijo” psihologa, psihiatra oz. soc. delavca. Ti obiski so preveč redki, da bi obrodili sadove. Občasen pogovor, približno dvakrat do trikrat letno, včasih več, ki ne gre dlje od tarnanja uporabnika, da potrebuje močnejše “zdravilo”, višji odmerek metadona, antidepresiva; našteva katere tablete še potrebuje in koliko.
Zgodi se pravi “dilerski” odnos: “Kolk rabiš?” To niso izmišljene fraze! Enkrat tedensko prihaja dr. Kastelic za območje Piranske občine - za kar je pravgotovo izvrstno nagrajen. V izolski občini so prav v lanskem letu z velikim pompom odprli posvetovalnico za odvisnike, a je gospodična Mercedes Lovrečič očitno dobila zanimivejšo ponudbo v prestolnici, tako da zdaj odvisnikom ne ostane drugega kot urnik na vratih. Od 7-8 in od 13-14 ure V Koprskem metadonskem centru deluje neka neizrazna oseba, v bližnji stranski ulici pa že več let deluje soba, kjer se metadonci po popiti dozi lahko odpočijejo in pojejo sendvič -spominja pa na dom upokojencev. Poleg tega so si v Kopru privoščili še čudovito kombi igračko- potujočo delilnico čistih igel in kondomov- no comment!
“Hej folk ! Zbudite se ! Pojdite raje k Don Pierinu za tri leta plevel puliti, kot pišejo nekateri. Vsaj ne bo nihče zaslužil z vami, čisti boste in po treh letih zdravljenja boste imeli (85%)več možnosti da začnete novo življenje in potegnete oster rez!!”
Vsak se pozdravi sam
Prijatelj, ki se je prav tako pozdravil droge v Don Pierinovi Skupnosti Srečanje me vpraša: "No, kolk jih je Don Pierino puzdravu u useh teh letih?" 300.000 je moj odgovor. “Ne, nubenga ni on puzdravu - usak se je santP'
Vsak se sam pozdravi. Ko posamezniku vrneš njegovo dostojanstvo in mu omogočiš da spozna, da je dragocen, vreden ljubezni, edinstven, zmožen uresničevati svoje želje in živeti brez droge ga odtegneš iz tega začaranega kroga. Noben psiholog, zdravnik ne bo tako dobro razumel narkomana, kot drug narkoman. V bistvu je komuna najcenejši model zdravljenja, saj nima razen par zunanjih sodelavcev nobenega redno zaposlenega. Zdravniki se sprašujejo, kako je sploh mogoče, da narkomani živijo sami in ne pokradejo vsega in zamenjajo za drogo?
Drugačne rešitve
Program ki ga ponuja Don Pierinova skupnost, je predvsem pozitivna izkušnja o samem sebi V napredku, ki ga opazijo tudi drugi popravljaš to podobo. Trudiš se postati odgovoren v začetku za malenkosti, kasneje za vodenje cele skupine fantov oz. deklet. Kje bi v življenju izven skupnosti lahko občutil tako močno pozitivno izkušnjo lastne vrednosti in teže odgovornosti kot v teh treh letih, kolikor traja program zdravljenja. Kje bi narkoman imel možnost, da bi se ob katerikoli uri dneva lahko pogovoril, nasmejal, zjokal z nekom. Kje bi lahko delil še tako majhno srečo ali žalost. Kdo bi ti lahko toliko sledil, da bi te “odkril” in spoznal in te nato opozarjal na napake in te prisilil, da jih tudi sam vidiš, sprejmeš in popraviš. Zunaj skupnosti je to nemogoče. Ni osebe in ni denarja, ki bi to omogočil v tako kratkem času. Vsak, ki je šel skozi vsa tri leta ve kaj mu je dala skupnost in ko se po treh letih vrne domov, predvsem dobro pozna samega sebe; svoje dobre lastnosti in svoje meje. Vrne se v svet, ki beži mimo njega. Dobro oborožen je postavljen na nov začetek. Znova se znajde na svojem križišču, a ima morda prvo pozitivno izkušnjo o samem sebi.
Bistro oko opazi bivše kolege, ki jim metadon še zmeraj pije kri in to boli!
Tanja Kaligarič, pisarna Skupnost Srečanje Portorož
Kriminalisti PU Koper so v sodelovanju z Generalno policijsko upravo in tujimi varnostnimi organi na območju Policijske postaje Piran odkrili ilegalni laboratorij. Med preiskavo so zasegli tudi večjo količino GHB - Gama Hidroksi Butanojska kislina, ki je na ilegalnem tržišču znana pod imenom »tekoči ccstasy« Pri preiskavi je bila zasežena še velika količina kemičnih substanc potrebnih za proizvodnjo prepovedane droge GHB in ustrezna oprema (posode, lijaki, merilni instrumenti, indikatorji PH, precizne elektronske tehtnice,...). V zaključni akciji, ki so jo izvedli kriminalisti PU Koper so pri prevzemu nedovoljene kemične substance za izdelavo GHB prijeli osebo, ki je izdelovala »tekoči ecstasy«. Pri zbiranju podatkov so kriminalisti ugotovili, da je osumljeni samostojno proizvajal prepovedano drogo GHB (»tekoči ecstazy«) od začetka leta 2003 do dneva prijetja. Glede na ugotovitve o količinah nabavljenih kemičnih substanc v tem časovnem obdobju je možno sklepati, da bi slednji lahko proizvedel več deset litrov prepovedane droge GHB. Po prvih ugotovitvah gre za zelo nevarno zmes -prepovedano drogo, ki povzroča pri večkratni uporabi težko ozdravljivo odvisnost in posledično hude abstinenčne krize.
Z^I^TOJaIr AZ MIŠLJARJA^O^DHtU
SLUŽBA TO JE TAM, KAMOR MORAŠ ITI, DA KAJ ZASLUŽIŠ. JASNO JE, DA ČE SI BOLAN, KAM ČEŠ IT. MORAŠ BITI DOMA NA POSTELJI.
DELO: MENE JE VOLJA DELAT, MA NE ZMERAJ. KADAR SE ČLOVEK UTRUDI, MORA MALO POČIVATI, IMETI MALO MIRU. ŠTIRI DNI V TEDNU BI BILO ČISTO DOVOLJ. PETEK, SOBOTA IN NEDELJA PROSTO. TAKO NE BI ZASLUŽILI DOVOLJ. ŽIVELI BI NA KORUZI PRI MAMI IN TATU. ČE BI SAMI ŽIVELI, BI BILO BOLJ SKROMNO.
RED PRI DELU: EN RED MORE BITI. VSE MORE IMET ENO MERO. NA PRIMER, JAZ BI POLETI UKINIL DELO. NE MOREŠ DELATI V VROČINI. KRIMINALNO! KADAR SNEŽI IN JE SLABO VREME, RAJŠI POČIVAM, KER SE NE DA DELATI. ČE SE NE DA, SE NE DA. LAHKO SI KAJ POLOMIŠ.
PENZIJA: ČLOVEK NE BI SMEL ITI PRAV STAR V PENZIJO. DAŠ PREJ PROSTOR MLAJŠIM. V PENZIJI BI DELAL ENKRAT NA TEDEN, MOGOČE DVAKRAT, HONORARNO. MORAL BI ODPRETI NEKAJ SVOJEGA, KAKŠNO PISARNO. TAM NI DOSTI DELA, TAM LAHKO POČIVAŠ. PA GREŠ LAHKO TUDI VEN NA KAFE. ZAPREŠ IN GREŠ NA TEREN. NAPIŠEŠ: »PRIDEM TAKOJ!«. ČLOVEK MORA DELATI, MA NE MORE SAMO DELATI.
MORAŠ ITI KAM, DA SE TI GLAVA ODPOČIJE, PA DA ŠE KAJ VIDIŠ IN SPOZNAŠ DOLOČENE LJUDI.
V ŽIVLJENJU JE NAJBOLJ POMEMBNO, DA SE IMAŠ LEPO IN DA TI NOBEDEN »NE RAZBIJA ŠKATOLE!«.
ALEN
Žlico Brodeta urejajo varovanci izolske enote Varstveno delovnega centra Koper
VSAKDANJE ZGODBE ŽIVALSKEGA SVETA
Zakaj se je to meni zgodilo ?
Bila sem prijazna muca mama ki sem skrbela za svoje mladiče v zabavo otrokom in tudi odraslim osebam. Pridno sem lovila miši ki so se podile okoli blokov v iskanju odpadkov, odpadkov ki so jih odmetavali prav sami stanovalci. Po svoje sem skrbela, da so tudi moji mladiči bili vzgojeni tako, da so za dobrobit ljudem skrbeli, da se miši niso preveč razmnoževale.
Za svoje delo sem bila vedno hvaležna osebam ki so mi prinašali hrano, me občasno ljubkovali in se tudi z veseljem posvečali mojim otrokom. Hvaležna sem bila vsakomur ki je kakorkoli poskrbel za katerega koli od mojih otrok in ga morda vzel s seboj tudi za vedno kot svojega domačega ljubljenca. V naselju Livade v Izoli sem bila tako včasih tudi spoštovana in prepričana sem, da tudi priljubljena; vsaj nekaterim. Zadovoljna sem bila če meje kdorkoli le pobožal.
Toda vsi ljudje niso enaki, niso vsi takega značaja, da bi nas mačke imeli radi, da bi nam bili hvaležni ker jim odganjamo mrčes. Tako se je tudi moji družini približala oseba in nam prinesla polno posodo hrane-— žal zastrupljene. Zakaj je to storila ve le sama. Morda bo inšpektorjem uspelo izvedeti njen naslov in ji primemo njenemu dejanju preprečiti, da bi morda na enak način zastrupila tudi otroke svojih sostanovalcev. Kajti tudi otroci lahko pridejo v stik s hrano ki je sicer namenjena samo nam ubogim zapuščenim mačkam.
Želela bi le, da bi bilo čimveč takih ljudi ki bi nas imeli radi in čim manj takih ki so prepričani, da svet pripada samo njim.
Zato prosim dobre ljudi, da se obrnejo na DRUŠTVO za DOBROBIT ŽIVALI v IZOLI na telefonsko številko 051 351 791 in se pridružijo vsem tistim, ki skrbijo za vse nas zapuščene in tavajoče živali, za vse tiste ki še živijo medtem, ko mene ni več.
Za DDŽ v spomin na zastrupljeno mačko iz Livad : A.R
PO ŠIRJAVAH MONGOLIJE
Danes zvečer bo ob 19. uri v klubskem prostoru Kulturnega doma potopisno predavanje gospe Daše Janežič, ki bo obiskovalcem ob diapozitivih pripovedovala o svojem popotovanju po gorah, stepah in puščavah daljne, nam skoraj nepoznane Mongolije.
Monggol Ulus je država v srednji Aziji, o kateri je mongolski pisec Bansaragi zapisal, da je to dežela ogromnih stepskih prostranstev, ki ležijo med velikimi gorskimi verigami. Pozimi, ko čez pokrajino vejejo mrzli vetrovi, se temperature spustijo pod -30 'C, poletja pa so kratka in sveža.
Jasno »modro nebo« (besedi, ki sta Mongolom sveti) le redko zakrijejo snežni oblaki. Gore so porasle z iglastimi gozdovi, rumena barva puščave Gobi pa je barva ilovnate zemlje, na kateri rase rumeno grmičevje.
Tisočletja so tu živeli pastirji in nomadi, lovci in jezdeci. Tudi otroci so odraščali na konjskih hrbtih. Zgodnja mongolska plemena so kmalu postala bojevita in so v 5. stoletju pod Hunom Atilo grozila Rimu. Iz 13. stoletja se je ohranil spomin na 150 let trajajoči imperij zavojevalca Džingiskana, ki se je širil naprej tudi po njegovi smrti. Nato so celih 300 let trajajoči notranji spori oslabili imperij, kar so izkoristili Mandžuri in za več kot 200 let kot fevdalci zavladali Mongoliji. Spodbujali so širjenje lamaističnega budizma, ki ga je kasnejša komunistična oblast prepovedala. Budizem je skoraj izpodrinil prvotni šamanizem in prinesel znanje ter poznavanje velikih azijskih kulturnih tradicij: slikarstva, glasbe, pripovedništva, drame, obredov, psihologije, kozmologije in zdravilstva. Preprosti ljudje so se ukvarjali s čredami konj, goveda, jakov, koz, kamel in ovac. Kitajci so bili večinoma trgovci. Posvetni in verski fevdalci so od ljudstva zahtevali velike dajatve. Ko je mandžurska dinastija leta 1911 padla, se je Mongolija razglasila za neodvisno. To je le nekaj utrinkov dolge zgodovine »dežele petih živali«, ki je od leta 1992 demokratična pravna država s sistemom tržnega gospodarstva. Mongoli se še vedno ukvarjajo z živinorejo, pridelujejo tudi žito in zelenjavo. Pospešujejo tudi rudarstvo in predelovalno industrijo.
Prebivalstvo je etnično mešano, 85% je Mongolov, ostali so Kazahi in druga turška ljudstva ter ruska in kitajska manjšina. Polovica prebivalstva živi v redkih mestih, ostali se kot nomadski živinorejci s svojimi čredami in jurtami selijo po državi. Šolanje je obvezno in poleg univerze v Ulan Batorju, ki je bila ustanovljena leta 1942, je tu še nekaj visokih šol. Tradicionalni mongolski športi so konjske dirke, rokoborba in lokostrelstvo. Današnja Mongolija je dežela kontrastov: parki, gledališča, muzeji in razstavne dvorane v mestih so v živem nasprotju z nomadskim načinom življenja pastiijev, ki se še vedno grejejo ob ognju iz posušenih živalskih iztrebkov in poslušajo petje starodavnih epov ob spremljavi gosli. Sodobni mongolski pesnik Begzin Javuhulan o življenju nomadov, ki se od pomladi do zime s čredami selijo od paše do paše, zapiše v pesmi:	In vse to se mi v moj značaj je vtkalo,
podedovan po mami in očetu.
Povsod, kjer ni teh naših letnih časov, ne step, ne gor, ne Hangaja, ne Gobi, bi dušo izdihnil - in za nič na svetu ne mogel bi nikjer drugje živeti.
Kako je Mongolijo doživela popotnica Daša Janežič, pa boste lahko slišali in videli na njenem današnjem potopisnem predavanju, ki ga skupaj organizirata Matična knjižnica in Kulturni dom. Veseli bomo vašega obiska! Vljudno vabljeni tudi k branju knjig o Mongoliji, ki jih hrani knjižnica.
Špela Pahor
obarvane glasbe, vabljeni
Četrtek, 22. januarja ob 19.00 - KULTURNI DOM IZOLA
Kulturni center Izola in krožek »Svet v dlaneh« !V1KI
PO ŠIRJAVAH MONGOLIJE
To eksotično in skrivnostno deželo nam bo ob diapozitivih predstavila gospa DAŠA JANEŽIČ Vstopnine ni!
Petek, 23. januarja ob 19.00 - KULTURNI DOM IZOLA
OSEBNOSTNI RAZVOJ- kako preobrazimo sami sebe
Predstavitev delavnice - Vstop na predstavitev bo brezplačen !
Nedelja, 25. januarja ob 17.00 - KULTURNI DOM IZOLA
v	Gledališka predstava za otroke
LISIČKA ZVITOREPKA Gledališče Španski borci, Ljubljana Znana pravljica o zviti lisički bo izjemoma na sporedu v nedeljo in tudi cena bo le tokrat 800 SIT.
KINO ODEON - Art kino
Četrtek, 22.1.200418JO - kino predstava le odpovedana l (Mladi Adami VSE ZA LJUBEZEN 21,22,23.1 Ob 20.30 / 24,25.1. Ob 10.30 PROFESIONALEC 23.1.Ob 18.30 / 24,25.1. ob 20.30 / 26,27.1. Ob 18.30 POD NJENIM OKNOM GOST VEČEim JE REŽISER METOD PEVEC - 26,27.1. Ob 20.30 / 28,29.1. Ob 18.30 LAŽI 28.1.-12 ob 20.30
Območna izpostava JSKD Izola vabi na ogled razstave fotografij članov
Foto kluba Portorož
ulica Girodana Bruna 6 •v	_ Izola
sotjEp mnM
JSKD
Razstava bo na ogled do 30.1.2004 ob ponedeljkih, sredah in petkih, med 17. in 19. uro.
Fotografije razstavljajo: Olga Čeme, Urška Koler, Katjuša Stankovič, Barbara Dobrila, Martin Bobič, Željko Jugovič, Vladimir Cvar, Dean Jukič, Mitja Križman, Aleksander Bančič, Jadran Rusjan, Boštjan Pišlar, Igor Kuster in David Vatovec.
Galerija Krka -
Zdravilišče Strunjan
razstava grafik
Anna Berg Škvor
MESTNA KNJIŽNICA IZOLA
Oddelek za otroke in mladino vabi
prisrčno vabi otroke od četrtega leta dalje na uro pravljic, ki bo v torek, 27. januarja ob 17.uri,
v pravljični sobi v prostoru starega italijanskega vrtca, Drevored 1. maja 9.
S prstnimi lutkami, ki jih zdaj že poznamo, bomo odpotovali v svet domišljije in skupaj ustvarili pravljico, v kateri nastopajo dedek in babica, njuni trije vnuki in čarovnica. Pridite, pa na copate in copatke ne pozabite!
Center za socialno delo Izola
PROGRAM POSVETOVALNICA ZA MLADE IN STARŠE
z Društvom prijateljev mladine Izola organizira prireditev
V@ieli na svetilniku
za otroke in mladino.
Zgodilo se bo v soboto, 24.1.2004, od 10.00 do 15.00, na Svetilniku.
Družili se bomo z različnimi skupinskimi, športnimi in družabnimi igrami in kreativnimi delavnicami.
VABLJENI!
... mamila, metadon, alkohol, emargmacija,
Izhod iz tunela je predlog življenja:
»SKUPNOST SREČANJE«
za pogovor, pisarna Portorož: tel. 05 674 67 OO el.pošta: zupnija.portoroz@siol.net
II ferro va battuto finche caldo
Le dimissioni del nostro deputata al seggio specifico della Camera di Stato dalla presidenza della Commissione per le nazionalitd, bisogna ammetterlo, ha provocato un vero e proprio scompiglio nella vita politica della Slovenia. Oltre agli organismi amministrativi e poli tiči la decisione di Roberto Battelli ha provocato anche -possiamo ben dire, fmalmente! - anche un enorme interesse da parte dei mezzi d 'informazione, con commenti di tutti i tipi. favorevoli, indifferenti e, ma c'era d’aspettarselo< nettamente ostili. Tutto sommato, 1’esito sembra essere moderatamentepositivo, visto Tinteressamentodiretto da parte dei primi chiamati a rispondere, il Presidente del Governo e il Capo dello Stato, che hannopromesso provvedimenti a tempo di record.
Una volta dicevano che ilferro v a battutofinche caldo, prima cioe che la temperatura ridiscenda ai livelli normali. Nel nostro caso prima che la problematica minoritaria, dopo le ondate di questi giorni, rientri nell 'indifferenza e nella dimenticanza. E prima che anche noi si rientri nel grigiore del "tanto n on serve a niente”. La Comunitd autogestita Costiera della nazionalitd italiana, nel documento che ha approvato ali 'unanimitd gid nei primi giorni di questo mese, ha s til ato tutta unaserie di proposte e di interventi che ha gidsottoposto ali 'attenzionedichidi dovere, aLubiana. Ci sard una risposta adeguata nei prossimi giorni, settimane e mesi? Oppure,fingendo unosforzo enorme, il tutto si risolverd tirando fuori dalla calza qualche misero milioncino, tanto per sfamare, qualche piccolo funzionario governativo verrd spostato dal suo ben stipendiato ruolo, e tutto tornerd come prima?
Noi abbiamo sempre sostenuto che, indipendentemente da come si evolvono le cose nella capitale, come Comunitd nazionale minoritaria dobbiamo dedicare la massima attenzione anche ali'atmosfera che respiriamo nel nostro ambiente di residenza, nelpiccolo del nostro Comune, auspicando di trovare comprensione morale, culturale e materiale tra i concittadini che sono nos tri vidni di porta, di contrada o di paese. La convivenza va certamente tessuta con politiche anche a grandi distanze, ma va vissuta spalla a spalla in quello spirito di solidarietd che -1 'abbiamo sempre delto - dalle nostre parti non e ancora venuto a mancare.
In fondo lo dimostra anche la piccola indagine conoscitiva che il nostro foglio ha promosso qualche settimana fa e della quale oggi pubblichiamo l 'ultima parte. Alla domandase le norme sul bilinguismo visivo e parlato nel nostro Comune siano rispettate, hanno rispostopositivamente il56%degliinterlocutori, mentre soltanto il 40 per cento ha risposta positivamente alla domanda se siamo sufficientemente tutelati da parte dello Stato. Un dato, questo che sostanzialmente e emerso anche dali 'analisiportala a termine daiservizi ispettivi del Comune sul rispetto delle norme sul bilinguismo e dal dibattito che finora e stato svolto in sede di Consiglio Comunale e che nuovamente verrd alla prossima seduta prev ista per il 29 di questo mese.
Silvano San
COMUNITA AUTOGESTITA della NAZIONALITA ITALIANA di ISOLA
-In conformita deirart. 11 della Legge sulle Comunita Autogestite delle Nazionalitd (Gazz. Uff. - RS No. 65 del 20/107l994), della Delibera Statutaria approvata dal Consiglio della Comunita Autogestita della Nazionalitd Italiana di Isola in data 17/ 09/1998, degliartt. 11 e 19 dello Statuto della Comunitd Autogestita della Nazionalitd Italiana di Isola sulTindizione delle elezioni per il Consiglio della Comunitd Autogestita della Nazionalitd Italiana di Isola, il vicepresidente del Consiglio della Comunitd Autogestita della Nazionalitd Italiana di Isola
INDICE LE ELEZIONI SUPPLETIVE PER IL CONSIGLIO DELLA COMUNITA AUTOGESTITA DELLA NAZIONALITA ITALIANA DI ISOLA.
Il giorno in cui si svolgeranno le consultazioni elettorali e la domenica del 7 maržo 2004. Il giorno di indizione delle elezioni da cui iniziano a decorrere le attivitd elettorali č il 22 gennaio 2004.
II Vicepresidente del Consiglio	Prot. n°: CAN /2004
SILVANO SAU .	Isola, 20 gennaio 2004
II 22 gennaio cominciano a decorrere i termini per lo svolgimento delle attivita elettorali che si svolgeranno domenica, 7 maržo 2004.
Dal 22 gennaio al 10 febbraio 2004 gli elettori della comunita nazionale italiana di Isola potrannodesignare i candidati per le elezioni di un consigliere al Consiglio della CAN.
in guesto periodo le firme di sostegno alle candidature vanno apposte sui moduli che saranno disponibili alla Commissione elettorale particolare comunale al 1 piano del Comune o negli uffici della Comunita Autogestita della Nazionalita Italiana di Isolaapalazzo Besenghi. I moduli avvallati dairUnitaamministrativadi Isola dovranno pervenire alla Commissione elettorale particolare comunale entro e non oltre le ore 19.00 delN1 febbraio 2004.
Le candidature singole per il Consiglio della CAN dovranno avere il sostegno di 15 firme.
II 10.02.2004 gli elenchi elettorali particolari verranno esposti al pubblico negli uffici della CAN. Sino al 19.02.2004 i connazionali iscritti negli elenchi elettorali particolari della Comunita Autogestita
della Nazionalita Italiana di Isola potranno richiedere a voce o per iscritto alla Commissione per gli elenchi, di apportare modifiche agli elenchi elettorali.
Dal 12 al 18 febbraio la Commissione elettorale particolare procedera alla verifica delle candidature ed al rilascio delle delibere.
II 19.02.2004 verra eseguito il sorteggio delfordine dei candidati sulla scheda elettorale.
Nei giorni 2, 3 e 4 maržo si svolgeranno le votazioni anticipafe per i cittadVm impossibilitati a votare il 7 maržo 2004.
II7 maržo 2004 si svolgeranno le elezioni. Per tutte le informazioni riguardanti le attivita elettorali ci si puo rivolgere alla Commissione elettorale particolare del Comune di Isola, al segretario della Commissione Bruno Orlando o al suo sostituto Zdenka Bolje.
Uindirizzo della Commissione e: Commissione elettorale particolare comunale, Riva del sole, 8, 6310 Isola (sede del Comune)
Numeri di telefono: 05-660 01 03 o 041 778.233
Riunione del Consiglio della Comunitd autogestita Costiera della nazionalitd italiana
Indagine conoscitiva 2003 - i risultati
Pubblichiamo oggi la tcrza parte dei risultati dclPindagine conoscitiva 2003 relativa alle risposte alle domande che vanno dal No. 11 al No. 15.
11.	Ritienc che la Comunita Nazionale Italiana sia sufficien-temente tutelata da parte dello Stato?
131 risposte
a.	Abbastanza	40	30,5	%
b.	Poco	45	34,4	%
c.	L’attuazione dei diritti assicurati dalle Leggi e molto carente
37	28,2 %
d.	Visto il numero esiguo, e anche troppo tutelata
6	4,6 %
e.	Altro	3	2,3	%
12.	Ritienc che la Nazione Madre dimostri adeguata attenzione ai problemi e alle necessita della nostra Comunita Nazionale?
125 risposte
a.	Si	21	16,8 %
b.	Abbastanza	41	32,8 %
c.	Poco	57	45,6 %
d.	No	6	4,8 %
13. Ritiene che le norme sul bilinguismo visivo e parlato nel
Comune di Isola siano rispettate? 128 risposte
a.	Si	28	21,9 %
b.	Abbastanza	39	30,5 %
c.	Poco	45	35,2 %
d.	No.	16	12,5 %
14.	Ritiene che il calo numerico degli appartenenti alla Comunita Nazionale italiana in Slovenia risultato alTultimo ccnsimento della popolazione rappresenti un dato reale?
124 risposte
a.	No	63	50,8	%
b.	Si	61	49,2	%
15.	A quali fattori lei attribuisce il calo numerico registrato alPultimo censimento?
127 risposte
a.	Identificarsi con una minoranza nazionale sta diventando penalizzante
18	14,2	%
b.	Mancanza di leggi appropriate e, quando ci sono, assenza di una loro corretta applicazione
25	19,7	%
c.	Pochi mezzi a disposizione della Comunita Nazionale Italiana e assenza di una struttura economica
32	25,2	%
d.	Non si sono dichiarati gli “italiani fasulli”
39	30,7	%
e.	Altro	13	10,2	%
SCUOLA SCUOLA SCUOLA SCUOLA SCUOLA
Burattini (1'eccezionetillaScuolamaterna L 'Aiiuilone:igenitori raccontano detle storie animute ai propri bambini.
Non c'e piti religione
Come e stato l'anno vecchio e come siprospetta l'anno nuovo per il nostro gruppo etnico? Ouello vecchio e stato tutto un problema. Questo nuovo sembra presentarsi nelle vesti di un problema ancora maggiore. Ciauguriamo disbagliare nelle nostreprevisioni. II pessimismo, che non e un condimento del nostro modo di vedere il mondo, entra nei nostri presentimenti grazie a guanto abbiamo letto e sentito a riguardo del le varie dichiarazionidelle cariche dello Stato sloveno, cariche che sostengono che ai gruppi etnici che compongono la cittadinanza slovena vengono garantih diritti superiori agli standard europei. Sinceramente non abbiamo capito il significato e tanto meno la dimensione dei detti standard. Pero, se guanto il nostro Paese ci dispensa e di grado superiore, c'e veramente di aver paura del 1° maggio di guesfanno. Infatti, se tanto ci ha dato tanto, c'e da chiedersi cosa ci riserva la grande integrazione nella comune časa europea. A maggio l'ardua sentenza.
Gianfranco Siljan
Si (lice e non si dice
Dedichiamoci aH'aggettivo "immenso". Aggettivo che significa: senza misura, immisurabile, incommensurabile. Questo aggettivo 6 per sua natura un superlative. Non si puo dire quindi: piii immenso, immensissimo. Anche se di quest'ultimo superlative c'e qualche esempio classico. A questo punto noi vi salutiamo immensamenteevidiamoappuntamentoperlaprossimaedizionede"HMandracchio".
G.S.
attivitA comunitaria
BIBLIOTECA E SALA Dl LETTURA
Da lunedi a venerdi, dalle ore 16.30 alle 19.30, Palazzo Besenghi
MANIFESTAZIONI CULTURALI
Statuti isolani a Trieste Giovedi22gennaiolalleore17.30,
nella sede deH’Associazione “Isola nostra” di Piazza SanfAntonio 2, avra luogo la presentazione del libro “Statuti del Comun d'lsola". II volume, gia presentato ad Isola nel novembre scorso in occasione della manifestazione“750annidelLibero Comun d’lsola”, e stato curato da Franco Degrassi e Silvano Sau e pubblicato da Edizioni “II Mandracchio” per la CAN di Isola.
NOSTRI GRUPPI IN TOURNEE
Coro Haliaetum a Celje Sabato 7 febbraio, il Coro Haliaetum della Comunita degli Italiani “Pasguale Besenghi degli Ughi”, diretto dal Maestro Claudio Strudthoff, partecipera alla sedicesima edizione del “Concerto deH’amicizia”che si terrš guesfanno a Celje.
ŠPORT
Migliori sportivi 2003 Sabato 31 gennaio, alle ore 17, al Teatro “Giuseppe Tartini" di Pirano, saranno conferiti i riconoscimenti ai migliori sportivi del Gruppo nazionale italiano della Slovenia e della Croazia. Fra i premiati pure i connazionali isolani Vesna Dekleva per la vela, Sandro Valenti per la pešca spodiva e Roberto Siljan per la sezione operatori sportivi, tutti soci della Comunita degli Italiani “Pasguale Besenghi degli Ughi”. La manifestazione e organizzata dal Settore sportivo delfUI e rientra nella collaborazione tra l’UI e 1'Universita Popolare di Trieste.
La C. I. “Pasguale Besenghi degli Ughi” di Isola organizza un CORSO Dl CANTO E TECNICA VOGALE per principianti e per cantanti piu esperti, anche in funzione delfeventuale inseri-mento di nuovi coristi nel Coro Haliaetum. II programma di studio comprendera il repertorio came-risticoe oratoriale senza escludere anche altri generi adatti alla vocalita deirallievo. II corso si terra nel periodofebbraio-giugno 2004. Docente: Eleonora Matiiašič, diplomata in Canto presso il Conservatorio “Giuseppe Tartini” di Trieste e in insegnamento di classe presso la Facolta di Pedagogia di Lubiana. Costi: per i coristi del Coro Haliaetum le lezioni sono gratuite;altri allievi 2.000 sit per ora di lezione. Informazioni: CI P. Besenghi degli Ughi, tel. 641 63 12, oppure 040 880 490. Eleonora Matijašič, tel. 641 6338.
La C.l. “Pasguale Besenghi degli Ughi" di Isola organizza un CORSO Dl TASTIERE ELETTRONICHE per principianti e musicisti che desiderano approfondire la padronanza dello strumento. II programma di studio comprendera Tinsegnamento di vari generi musicali (mušica leggera, jazz e classica) e della teoria della mušica, nonche lo sviluppo delforecchio musicale. Docente: Evgen Stefančič. II corso avra inizio nel mese di gennaio 2004.
Informazioni: C.l. “P. Besenghi degli Ughi”, tel. 641 63 12, oppure
040	880 490 (Danilo Božič) o
041	409 898 (Evgen Stefančič).
IlManilracchio, fogliodellaComunita italiana di Isola Redattore responsabite:
Andrea Šumenjak Redazione: C. Chicco, M. Maurel,
C. Raspolič, S. Sau, G. Siljan, R. Siljan, A. Šumenjak
htdirizzo: via S. Gregorčič 76,
6310 Isola, Slovenia
tel., fax: (+386 5) 641 5031,641 58 53
www.can-is.si
ean.isola@can-is.si
KRIMINALIJE
SAMOGORECI AVTO
Na parkirišču v središču mesta je zagorel osebni avtomobil. Kot vse kaže se je to zgodilo zaradi stika na električni napeljavi, škode pa je za kakšnih 200 tisočakov.
NAJBOLJŠI ČLOVEKOV PRIJATELJ
V Izoli je stanovalce enega izmed stanovanjskih blokov prebudil in vznemiril pes, ki je lajal v enem izmed stanovanj. Ko smo poklicali lastnika psa nas je z namero, da ga opozorimo, nas je pa on »nalajal«. Tako nad dežurnim policijske postaje kot vodjem izmene OKC se je hudoval in nam ni pustil do besede. Očital nam je, da nimamo nikakršne pravice klicati ga, da kršimo tajnost njegovih osebnih podatkov, ker ga bomo predlagali sodniku za prekrške, da smo lažnivci...
SAMO DA SMO TIHO
Ko smo pred koncem lanskega leta omenili, da bi bilo prav, če bi ob obnavljanju fasade na stavbi na Kristanovem trgu, kjer je tudi sejna dvorana občinskega sveta, odstranili moteče klima naprave smo povzročili pravi mali vihar. Z vseh strani so nam zatrjevali, da je premestitev klima naprav na bolj skrita mesta že v načrtih in res so jih umaknili s fasade. O tem, kako dobro so jih skrili pa priča tudi ta fotografija.
MALI OGLASI
MINUS 100 TISOČAKOV ZLATNINE
Neznanec je iz odklenjenega osebnega avtomobila, parkiranega na parkirišču pri bolnici Izola, ukradel denarnico. V denarnici je imel lastnik gotovino in dokumente. Oškodovanje za 30.000 SIT.
Na izolski policijski postaji pa se je oglasil lastnik osebnega avtomobila, ki mu je neznani storilec v dneh med 9 in 11. januarjem iz vozila ukradel zlatnino, ki jo je imel spravljeno v avtomobilu. Vrednost ukradenih predmetov lastnik ocenjuje na 100.000 tolarjev.
NISO VSE DOLARJI
Izolanka na svoj račun pri banki Koper hotela položiti nekaj sto ameriških dolarjev vendar je blagajničarka med štetjem ugotovila, da je eden izmed bankovcev ponarejen. Bankovec smo zasegli, gospa pa je oškodovana za nekaj manj kot 20.000 tolarjev.
NI BIL PREHITER
Mlajši moški je hodil po cesti od Belvederja proti Jagodju. Ker je bil dobro alkoholno podprt je s svojim zibanjem lepo oviral promet. Policista sta prišla mimo in ga opozorila, da je to nevarno zanj in za voznike a se je zelo razjezil, začel kričati nanju in ju zmerjati. Potem jima je začel še groziti in še bolj veselo skakal po cesti dokler ga niso odpeljali na ohlajevanje in k sodniku za prekrške.
MLADI ALKOVOZNIK
Mlajši voznik kolesa z motorjem je	precej	vinjen vozil po	Izoli.
Med svojo spretno	vožnjo je tudi	padel	po cesti in se	rahlo
poškodoval, policisti pa so dodatno ugotovili, da je vozil prehitro, vozniškega dovoljenja pa seveda nima.
NE MARA PROLETARCEV
Izolan se je v zgodnjih jutranjih urah primajal na avtobusno postajo in tam stopil pred avtobus, ki vozi delavce na delo. Z zadrževanjem tik pred avtobusom	je preprečeval,	da bi	avtobus speljal,	ni se
zmenil niti za trobljenje avtobusa in prepričevanje voznika. Policista sta ga povabila na pogovor pa jima je za povrh dal še napačne podatke o sebi, tako da bo imel sodnik za prekrške kar nekaj lepih vprašanj zanj.
ALKO LESTVICA
Prejšnji teden smo bili le malo boljši. Zmagovalec je tokrat namreč napihal 1.66 g/kg,	drugouvrščeni	1.31 g/kg, tretjeuvrščeni pa
skromnih 0.97 g/kg. Še štirje vozniki so napihali več kot bi smeli, dva voznika pa so poslali na strokovni pregled zaradi mamil.
Stanovanja, poslovni prostori
-	V Jagodju Oddam manjše Stanovanje za daljši čas. Prednost imajo nekadilci, tel 6417 224 ■ PRODAM GARSONJERO V PIRANUJII. nadstropje, 40m2, obnovljena, svetla, zračna, z vsemi priključki. Cena: 13,5 mio (info 041 68 70 68)
-	Iščem 2 sobno Stanovanje ta obdobje 2 - 3 let Mesečna najemnina max 60.000 SIT brez stroškov. Jolanda 041 821 442 aji 641 60 97
-	Zakonski par petdesetih let išče Stanovanje Y Izoli ali bližnji okolici za določen čas. Ponudbe
na tel.: 041417187
-	Zaposlena Izolanka s hčerko in sinom išče manjše stanovanje za daljše obdobje v Izoli ali okolici tel 040 888 623
-	Staro hišo ali Stanovanje v Izoli ali okolici kupi štiričlanska družina, tel 041 608 765 -Oddam nov, Opremljen kozmetični salon,v športnem centru Portorož, info: 040 749 530
-	Kupim manjšo garsonjero v izoii. tel 05 753 03 87
-	V starem mestnem jedru Izole Oddamo POPOlHOma Opremljen bar. Tel.: 031 353 270
-Kupim manjše stanovanje v Izoli tel 031 500368
-	PETČLANSKA DRUŽINA Z DVEMA OTROKOMA S CEREBRALNO PARALIZO NUJNO POIREOUJE STANOVANJE, NAJRAJE PRITLIČNO. POKLIČITE 041 557 661
Motorna vozila
■	Hvndai Ponv 1,5 GSl letnik 1991 srebrno kov. barve, centralno zaklepanje, el. pomična stekla, radio, dobro ohranjen, reg. do marca prodam, cena 150.000,00 SIT tel. 041 315 966
-	Prodam dobro ohranjen DIESEL MOTOR Z3 ČOln s komandno ploščo in propelerjem -Lombardini 9 KS z vodnim hlajenjem. Informacije: 041 627 576 (Edo)
Delo
■	Poštena upokojenka nudi pomoč dobrim ljudem 2 - 3 ure dnevno, tel 041 338 419 -Inštruiram angleščino in nemščinoza srednjo in osnovno šolo. Tei.: 031 506 573
-	Če potrebujete JlOmOČ V OOSPOdinjStVU ali pri likanju, pokličite. 031 316 949. (Zarja)
-NUDIM POMOČ in varstvo starejšim osebam klicati na 041 856 855
-	DELJENJE sten, barvanje oken, vrat, postavljanje parketa, tlaka in druga zaključna dela. Tel.: 031 862 579
Razno
■	Kupim barko Pasaro do 5m z ali brez motorja, tel 040 831 830
-	Glasbena Skupina išče prostor za vaje, pa naj bo to zaklonišče, garaža ali kaj drugega. Imamo vso opremo in tudi izolacijo, pripravljeni smo prispevati stroške! Tel.:031420240
-	Ugodno prodam kompletna Alu vrata, termična zapora, ventus na svetlobo, termopan stekla, bele barve, dimenzij 70 X 245 cmm. cena 70.000 SIT. tel. 041 611 387
■	Kabelski priključek za TV v centru mesta ugodno prodam, tel 041 429 332
■	Smuči Salomon SRPimento carving dolžine 170 cm z vezmi Salomon prodam za 12.000,00 sit. Prodam tudi peč na svetilni petrolej, tel 641 36 80
MMIiR/lvC
je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar,
Tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 200 SIT.
Založnik / elektronski prelom : GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010
elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com
TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522
TUDI 2003 |E BILO ŠPORTNO LETO
Časi so športnikom vse manj naklonjeni in vsakič znova porečemo, da bo naslednje leto rezultatsko slabše, na koncu pa se pokaže, da je Izola res športno mesto in občina. Tudi tokrat je priznanja prejelo le nekaj manj kot 150 mladih športnikov (147), če pa bi priznanja podelili tudi tistim vrhunskim športnikom, ki pač tekmujejo za neizolske klube bi jih bilo celo več kot lani. Ni kaj, tudi 2003 je bilo športno leto.
PADLA JE OGRAJA PA SE KAJ ZRAVEN
Če je soditi po živahnosti na izolski punti so se že začele priprave na letošnjo glavno turistično sezono. Gradbinci te dni pospešeno popravljajo staro betonsko ograjo, ki ločuje lani postavljene plažne objekte od parka stare bolnišnice. Ograja je bila res povsem dotrajala, težko pa bi kaj takega rekli za nekatere velike akacije, ki so ob teh delih kar nekam na tiho vzele slovo. Ne gre že vnaprej dvomiti v strokovnost in dobronamernost takih posegov, vseeno pa nam je žal vsakega drevesa, ki izgine iz površja naše zemlje, saj vemo, koliko let potrebuje za rast vsako drevo pa čeprav je "le" akacija.
Vsake toliko nas popade nostalgija po starih časih, še posebej takrat, ko dobimo v uredništvo fotografije, ki so tako učinkovito zabeležile pomembne dogodke v našem mestu, kot je bil naprimer ta-le: Predsednik zveznega izvršnega sveta, Anton Vratuša, je leta 1979 prišel na ogled novozgrajene Delamarisove tovarne. Sprejeli so ga najvidnejši občinski funkcionarji, poleg predsednika SO Izola, Ivana Hajška pa je v ozadju videti tudi par, ki danes vodi izolsko občino. Za strokovni del obiska je takrat poskrbel glavni tehnolog, zdaj že pokojni ing. Evgen Ferluga.
MOTOHOV KOT
SAVNA
SOLARIJ ležeči in turbo
uporaba solarija možna tudi izven delovnega časa
URNIK:
ODPRTO VSAK DAN od 14.00 do 21.00 SOBOTA od 14.00 do 22.00 ob ponedeljkih zaprto
Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona)
Tel.: 641 40 33, 641 31 06
5; “g) ŠTlir
y	rzjj^Tj
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
r~I 1 BIROGRAFIKA TISKARNA IN KOPIRNICA IZOLA, Industrijska cesta 4 b, ^	rj 1 6310 Izola, Telefon: 05/663 54 24, Faks: 05/663 54 20, 1 E-mail: tiskarna.izola@birografikabori.si, www.birografikabori.si