Štajerski Ptuj, četrtek, 1. julija 2004 letnik LVII . št. 26 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993 Ptuj 50 let Mercatorja Stran 6 Ptuj Trsni~arstvo Ptuj - središče regije? Uspešni - a zaskrbljeni Stran 9 Stran 11 Kolesarstvo DP v Lenartu Stran 24 Nogomet Pogovor z Z. Zahovičem Stran 25 Ormož . S tiskovne konference Pol milijona za nezazidano zemljišče? "Ormoški občinski odlok o nadomestilu za plačilo stavbnih zemljišč ni nobena omiljena varianta državnega zakona," je na novinarski konferenci, ki se je je udeležilo veliko zrevoltiranih krajanov s prejetimi odločbami za plačilo nezazidanih stavbnih zemljišč, poudaril Alojz Sok. "Že v času sprejemanja odloka je opozicija opozorila, da ta ni dobro pripravljen in da bo za ve~ino ob~anov pomenil preveliko obremenitev. Nas predlog je bil, da z njegovim sprejetjem počakamo, vendar smo bili preglasovani. Poskušali smo z amandmaji, a spet neuspešno." Stran 5 Simona Meznarič Zrcalce, zrcalce na steni ... je povedalo, da so najlepše Sanja, Tanja in Irena. Ptuj . Posvetitev oltarja v cerkvi sv. Petra in Pavla Prihodnje leto fasada Na praznik sv. Petra in Pavla so v novi cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju ponovno praznovali. Posvetili so daritveni oltar, blagoslovili tabernakelj, ambon, krstni kamen in prvo barvno okno. veka, je povedal. "Letošnje godovanje zavetnikov minoritske cerkve sv. Petra in Pavla na Ptuju je za brate minorite in upam si trditi tudi za veči- no Ptujčanov prežeto s posebnim ponosom in duhovno radostjo," je med drugim povedal ptujski župan dr. Stefan Celan. "Osebno ocenjujem, da sta z današnjo po- RADIOPTUJ 89,8»98,£"I04t3 svetitvijo daritvenega oltarja projekt ptujske trojke in s tem mesto kot celota ponovno vzpostavila pogoje za celovitejši dialog med družbo in posameznikom." MG Posvetitev in blagoslov je opravil mariborski škof dr. Franc Kramberger, ki je pred tremi leti blagoslovil temeljni kamen nove cerkve. Torkove posvetitve in blagoslova so se udeležili številni verniki iz Ptuja in okolice, duhovniki - redovniki ter nekateri gostje iz tujine, med njimi je bil tudi generalni asistent mi-noritskega reda za Srednjo Evropo p. Leo Beck, ki je zastopal tudi ministra generala iz Rima. Pozdravili pa so tudi p. Pavla Stermška, provinciala slovenske minoritske cerkve, ptujskega župana mestne občine Ptuj dr. Stefana Celana z ženo, ter zdajšnje in nekdanje prestavnike mestne občine Ptuj, ki so s svojimi odločitvami prispevali k rekonstrukciji cerkve. Vsi, ki se trudijo pri gradnji in obnovi cerkve, si želijo, da bi čim prej prišlo do njene posvetitve. Prihodnje leto bo 60-letnica od dneva porušitve prvotne cerkve, 29. junija letos je poteklo natanko tri leta od začetka gradnje in obnove enega najlepših kulturnih spomenikov Ptuj. IÎ Tarzicij Kolenko se je v torek zahvalil vsem, ki se trudijo in se še bodo trudili pri obnovi cerkve. Čudovito bi bilo, če bi se ob 60. obletnici lahko zbrali pri odprtju baročne fasade, je po- vedal v nadaljevanju v upanju, da bosta ministrstvo za kulturo in mestna občina izpolnila svoje. V imenu cerkvenih ključarjev, župnijskega pastoralnega sveta in vseh vernikov se je škofu za posvetitev resničnega temelja in srca cerkve - oltarja zahvalil Janez Rožmarin. V znamenju hvaležnosti so mu izročili relief apostola Petra, ki ga je izdela ptujski akademski kipar Viktor Gojkovič. P. Leo Beck, ki je prinesel pozdrave ministra generala iz Rima, se je prav tako zahvalil vsem, ki pomagajo pri obnovi cerkve. Politična stran in Cerkev bi morala v tem projektu stati skupaj, ker sta oba v službi člo- Foto: Črtomir Goznik Novi oltar in bogoslužno opremo je posvetil mariborski škof dr. Franc Kramberger 35. slovenski festival domače zabavne glasbe Ptuj 2004 ^L -p \\ Dvorišče Minoritskega samostana na Ptuju, v petek 9. julija 2004, ob 19.30 uri. 9770040197060 Doma in po svetu Mladi proti "nenormalno" visokim kaznim Ljubljana - Stranka mladih Slovenije (SMS) nasprotuje sprejetju zakona o varnosti v cestnem prometu, ki med drugim uvaja "nenormalno" visoke kazni za že manjše prekrške. Če bo državni zbor kljub odložilnemu vetu državnega sveta sprejel zakon, v stranki mladih napovedujejo zbiranje podpisov za referendum, na katerem bi volivke in volivci imeli možnost odločati o neustreznem zakonskem besedilu ter ustaviti njegovo uveljavitev, je na novinarski konferenci povedal poslanec SMS Bogomir Vnučec. Razpis naknadnega zakonodajnega referenduma lahko zahteva vsaj 30 poslancev državnega zbora, državni svet ali 40.000 volivk in volivcev. Delegati stranke naj bi sicer na sobotnem kongresu stranke v Novi Gorici sprejeli posebno resolucijo o cestnem prometu. Uspešno v šolstvu, znanosti in športu Ljubljana - Spremembe na področjih šolstva, znanosti in športa so bile od osamosvojitve dalje vzporedne spremembam v družbi, hkrati pa so ta področja doživljala avtonomen razvoj. Trinajstletno obdobje je bilo na omenjenih področjih relativno uspešno, nekatera so doživela pravi razcvet, je na novinarski konferenci dejal minister za šolstvo, znanost in šport Slavko Gaber. Vsebinske, organizacijske in materialne spremembe so prinesle večjo izbiro, kakovost in vključenost ljudi (demokratizacijo, socialno pravičnost in regionalno pokritost) na področjih šolstva, znanosti in športa. Parada ponosa - Poroka bo! Ljubljana - Letošnja Parada ponosa bo v soboto, 3., in nedeljo, 4. julija, potekala pod geslom Poroka bo!, s čemer želijo organizatorji javnost opozoriti predvsem na dejstvo, da človekove pravice še vedno ne veljajo za vse enako. "Po sedmih letih nategovanja s strani države zakona o istospol-ni partnerski zvezi še vedno nimamo, tako nam ostane le še upanje," je na novinarski konferenci pred četrto Parado ponosa poudaril Roman Kuhar z Mirovnega inštituta. Glavnina letošnje parade bo potekala pred ljubljanskim magistratom, kjer se bo odvila "simbolna poroka" istospolnih parov, poleg tega pa bo udeležence nagovorila tudi županja Mestne občine Ljubljana Danica Simšič. Upokojenci ogorčeni Ljubljana - Po mnenju Sindikata upokojencev je odločitev zdravstvene zavarovalnice Vzajemna, da za 13,5 odstotkov podraži premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zavarovancem, starejšim od 60 let, "ponovni napad na sistem solidarnosti na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja". Kot poudarjajo v pismu ministru za zdravje Dušanu Kebru, ne pristajajo na povišanje premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za starejše zavarovance, od Vzajemne pa zahtevajo preklic podražitve in objavo te odločitve v medijih. V primeru, da bi Vzajemna ta načrt vseeno udejanjila, pa njenim zavarovancem predlagajo razmislek o tem, pri kateri zdravstveni zavarovalnici bodo v bodoče sklenili dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Šolarjem v počitnicah brezplačni prevozi Ljubljana - Na pobudo ljubljanske županje Danice Simšič se bo v četrtek začela akcija poletnih prevozov za vse imetnike junijske šolske mesečne nalepke, s katero se bodo na vseh avtobusih mestnega potniškega prometa lahko brez doplačila vozili do 5. septembra. Namen akcije je mladim omogočiti varen prevoz na poletne prireditve, spodbujati uporabo javnega prevoza med mladimi ter jim omogočiti, da prihranijo nekaj denarja za prijetnejše počitnice v metropoli, so sporočili iz javnega podjetja Ljubljanski potniški promet (LPP). Nov predsednik Evropske komisije Bruselj - Voditelji Evropske unije so na izrednem vrhu v Bruslju za novega predsednika Evropske komisije imenovali portugalskega premiera Joseja Manuela Duraa Barrosa. Na položaju bo 48-letni Portugalec sedanjega predsednika Romana Prodija nasledil 1. novembra letos, pred tem pa mora dobiti še podporo Evropskega parlamenta in seveda sestaviti svojo novo ekipo. Njen mandat bo petleten. Voditelji so nadalje visokemu predstavniku povezave za zunanjo in varnostno politiko, Spancu Javierju Solani, zagotovili drugi petletni mandat, hkrati pa so ga potrdili tudi kot prihodnjega zunanjega ministra EU. Nov petletni mandat je dobil tudi Francoz Pierre de Boissieu, ki opravlja funkcijo namestnika generalnega sekretarja v Svetu EU. Toplejši odnosi ZDA z Libijo Tripoli - Pomočnik ameriškega državnega sekretarja William Burns je v ponedeljek libijskemu voditelju Moamar-ju Gadafiju predal pismo predsednika Georgea Busha, v katerem piše, da so ZDA zavezane izboljšanju bilateralnih odnosov med državama. Burns je v Tripoliju odprl urad za zvezo, v kratkem pa naj bi Libija storila isto v Washingtonu. Ameriški odnos do Libije se je krepko otoplil po lanskem decembru, ko se je Gadafi odpovedal programom orožja za množično uničevanje. /STA/ Evropska unija in mi • Grčija Mogočna država z repa EU Oči svetovne javnosti bodo čez dober mesec dni uprte v Grčijo, kje se bodo zgodile letošnje poletne olimpijske igre. V zibelki olimpijskih iger - te so že davnega leta 776 p. n. s. v Olimpiji na zahodnem Pelopo-nozu pripravili stari Grki - zaradi strahu pred terorističnimi napadi napovedujejo doslej najbolj poostrene varnostne ukrepe. Po napovedih iz Aten in Bruslja bodo tekmovalce in gledalce v grski prestolnici z več kot tremi milijoni prebivalcev prvič varovale sile zveze NATO. Leta 1896 so v Grčiji pripravili tudi prve olimpijske igre nove dobe. Tekmovanja v peteroboju, vztraj-nostnem teku in dirkah vozov iz časov pred nasim štetjem so zamenjali z olimpijskimi disciplinami sodobnega časa. V stari Grčiji so v času olimpijskih iger zaustavili vojne in sovražnosti, vojaki zveze NATO pa se letos prav ta čas selijo na prizorišče olimpijskih iger. Saj ni res, pa je?! Današnjo Grčijo sta ob olimpijskem duhu zaznamovali zgodovina in njena starodavna kultura. Grška tla so okoli leta 2000 p. n. š. s severa zasedla in-dogermanska plemena. Sledil je razvoj egejskih kultur, v naslednjih stoletjih tudi kolonizacija današnjih grških otokov. Razvoj in razmah še danes uporabne grške filozofije sta prinesla prve polise ali mestne države. ^"Vem, da nič ne vem!" je prvi izrekel filozof Sokrat, eden od najvidnejših starogrških filozofov. Sledili so mu mnogi, tudi Platon, ki je zasnoval državo vodečih filozofov in podrejenih posameznikov V času Aleksandra Velikega in kasnejšem helenističnem obdobju se je grška kultura razširila po večjem delu vzhodnega Sredozemlja in Bližnjem vzhodu. Okoli leta 146 p. n. š. so Grčijo zavzeli Rimljani in postala je ena od provinc, ki je imela izrazito močan vpliv na rimsko kulturo. Po razpadu rimskega imperija je bila Grčija do leta 1460 del bizantinskega cesarstva. Tudi Turki napredne grške kulture niso mogli uničiti, veliko naj bi k temu pripomogla pravoslavna cerkev, ki je na grških tleh nadomestila prvotno čaščenje naravnih sil in kasnejših grških bogov in boginj. Grki nepopustljivi v mednarodnih odnosih Grčija je postala neodvisna država, sprva kraljevina, ki so ji vladali tujci, šele februarja 1830, vendar je sprva obsegala le južni in srednji del današnje države, ostala ozemlja je pridobila v kasnejših vojnah. Še danes ima s sosedami neurejene odnose, predvsem s Turčijo glede ciprskega vprašanja, medtem ko egejskih Makedoncev, ki jih v Grčiji živi preko 160 tisoč, Grki nočejo priznati kot manjšine. V izrazito narodnostno homogeni Grčiji danes živi okoli 98 odstotkov Grkov, ostalo so Makedonci, Turki, Albanci in prebivalci drugih narodnosti. Veliko Grkov živi na tujem, uradna statistika beleži, da naj bi se jih do leta 1980 v ZDA, Kanado in Avstralijo izselilo več kot milijon. Sredi prejšnjega stoletja se jih je veliko izselilo tudi v zahodno Evropo, predvsem Nemčijo. Podatki o izseljevanju ne presenečajo, saj je država dolgo veljala za najmanj gospodarsko razvito članico EU, z velikim deležem zaposlenih v kmetijstvu, velikim zunanjetrgo- vinskim primanjkljajem, visoko inflacijo, razvito sivo ekonomijo ter proračunskim primanjkljajem in zadolženostjo javnega sektorja. Grčija ustvari le 16.500 evrov bruto domačega proizvoda na prebivalca, nizka pa je tudi minimalna plača v državi, ki ne dosega 520 evrov na mesec. V današnji Grčiji, ki se je iz kraljevine razvila v sodobno parlamentarno republiko, ima velik vpliv na gospodarstvo še vedno država, saj sta v njeni lasti dve tretjini podjetij. Grčija je že od konca II. svetovne vojne izrazito prozahodno usmerjena država južne Evrope. Od leta 1949 je članica Sveta Evrope, leta 1952 je postala članica zveze NATO in od leta 1981 je članica EGS (današnje EU). Nacionalno drahmo je Grčija zamenjala z evrom pred dvema letoma, kot večina takratnih članic EU. Anemari Kekec Grčija meri preko I30 tisoč kvadratnih kilometrov in se razteza na jugu Balkanskega potoka ter na ve~ kot 3100 otokih Egejskega in Jonskega morja, od katerih je naseljenih pi~lih 200. Najve~ji med njimi je Kreta in se ob Rodosu, Krfu in Atenah uvrs~a med najbolj turistična območja v državi, sicer pa naj bi otok ze okoli leta 7000 p. n. S. poselili priseljenci iz Male Azije. Po besedah nekdanje mis Slovenije, Ptujčanke Mise Novak, ki že nekaj časa živi v Grčiji, naj bi bil najlepši grski otok Zakinthos, saj ga turisti sele odkrivajo. Kulturnozgodovinska dedisčina iz časov antike ter strateška lega Grčijo uvrščajo med najbolj priljubljene turistične dežele, ki jo letno obišče okoli 10 milijonov turistov. Vse od antike naprej je pomembno gojenje oljk, po vstopu v EU pa se je Grčija usmerila tudi v pridelovanje sadja na umetno namakanih površinah. Grčija se ponaša s tretjim največjim trgovskim ladjevjem na svetu. Ima preko 2100 ladij, pod zastavami drugih držav pa naj bi jih plulo še blizu 2000 v grški lasti. Ptuj • Pobratenje ptujskih in varaždinskih lionistov Pomemben korak v sodelovanju Ptujski in varaždinski lionisti so na dan slovenske in hrvaške državnosti, 25. junija, na Ptuju opravili velik in pomemben mednadorodni dogodek. Podpisali so listino o pobratenju ^"v duhu spodbujanja in ohranjanja medsebojnega razumevanja med narodi sveta" in kot nadaljevanje obstoječega prijateljstva. Listino sta podpisala novi pre-sednik Lions kluba Ptuj dr. Aleš Gacnik, ki je zamenjal dosedanjega predsednika dr. Stefana Celana, in prvi podpredsednik Lions kluba Varaždin Vladimir Premuž. Ob novem ptujskem predsedniku sta nova podpredsednika Slavko Visenjak in Branko [migoc. Skupne humanitarne aktivnosti bodo vodili kot skupne aktivnosti za izboljšanje življenja ljudi ob meji. Vodili bodo najmanj štiri humanitarne akcije. Gre za ekološki spust po reki Dravi od Borla do Varaždina, pomagali bodo pri izmenajvi mladih iz socialno ogroženih družin, organizirali prijateljsko srečanje prvoligaških nogometnih klubov iz Ptuja in Varaždina, pomagali bodo ljudem s sladkorno boleznijo v sodelovanju s farmacevtskim podjetjem iz Amerike. Podpis listine o pobratenju je bila tudi priložnost, da je doc. dr. Andrej Hozjan pripravil krajše predavanje o povezavi med Ptujem in Varaždinom skozi stoletje. Sodelovanje, ki ima glo- boke korenine, je prestavil kot nekaj samoumevnega in ljudem koristnega. Uradnega povezovanja med mestoma ni bilo vse do turških vpadov. S pošto sta mesti povezani že 450 let. Kot izhaja iz pisanih virov, so ptujski trgovci redno posojali denar Varaždincem. Zadnji udarec je povezava med mestoma doživela pri izgradnji železnic, direktne železniške povezane še danes nimata. Po drugi svetovni vojni je zabeleženih več mejnikov sodelovanja med mestoma, ki se kaže na različnih področjih. Novo bo, kot kaže, zabeleženo že ob letošnjem prazniku mestne občine Ptuj, ko bosta mesti podpisali listino o pobratenju, je v petek povedal direktor občinske uprave mestne občine Ptuj, mag. Stanko Glažar. Partnerstvo med dvema lions kluboma dveh sosednjih držav je akt dobre volje ljudi, ki v srcu dobro mislijo in to delijo z drugimi ljudmi, tistimi, ki so pomoči potrebni, je po podpisu listine o pobratenju povedal novi predsednik Lions kluba Ptuj dr. Aleš Gačnik. Gre za druženje z namenom za pomoč ljudem ob meji. Besedam, ki jih je izrekel dr. Gačnik, so se pridružili še podpredsednik Lions kluba Varaždin Vladimir Premuž, guvernerka Di-stricta 126 - Hrvaška Olga Šober, in prejšnji guverner Districta 129 - Slovenija Vojko Lah, ki je med drugim povedal, da meja ne more biti ovira za pretok hu- manitarnih idej. "Mislim, da sta oba naroda vseskozi živela v harmoniji in v sožitju, ne glede na občasna dogajanja v uradni politiki obeh držav. Združuje nas ne samo geografska lega, združujeta nas način razmišljanja in čutenja, evropski duh, to kaže gojiti naprej." MG Listino o pobratenju med ptujskimi in varaždinskimi lionsi sta podpisala novi predsednik Lions kluba Ptuj dr. Aleš Gacnik (levo) in prvi podpredsednik Lions kluba Varaždin Vladimir Premuž. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUl; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740 23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektor: Boštjan Metličar. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik8amis.net, nabiralnikSradio-tednik.si. Oglasno trženje: Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnikSradio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocilaSradio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si, wwwtednik.si, wwwradio-ptuj.si. Cena izvoda je 280 tolarjev Celoletna naročnina: 14.050 tolarjev, za tujino 26.530 tolarjev Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV. Uradni list 23.12.1998, št. 89. Ljutomer • Gradnja čistilne naprave Pogodba podpisana Prejšnji teden je na občini Ljutomer potekal svečan podpis pogodbe o izgradnji skupne čistilne naprave. Foto: Natalija i Pogodbo sta župana občin Ljutomer in Križevci Jožef Špindler in Feliks Mavrič podpisala s predstavnikom naročnika - Komunalno-stanovanjskega podjetja Ljutomer - ter izvajalcema, ki sta bila izbrana kot najugodnejša. To sta Segrap Ljutomer za izvedbo objektov komunalne infrastrukture ter Ormož • Na predvečer praznika državnosti Zakorakali v poletje Na dvorišču gradu Ormož je občina Ormož na predvečer dneva državnosti pripravila svečanost, ki so jo posvetili proslavitvi dneva državnosti in otvoritvi Ormoškega poletja. Na osrednji občinski proslavi ob dnevu državnosti so se na ormoškem odru predstavili dramska igralka Polona Vetrih, Matjaž Zadravec, operna pevka Katja Koncvalinka in pianistka Darja Mlakar. Program osrednje občinske proslave ob dnevu državnosti je povezovala moderatorka Lili Kalin. V nadaljevanju večera se je iz grajskega dvorišča dogajanje preselilo v avlo občine Ormož, kjer je ormoška enota Pokrajinskega muzeja Ptuj v sodelovanju z občino Ormož pripravila svečanost ob odprtju razstave "Od zibelke do groba". Avtorica razstave je Nevenka Korpič, razstava pa prikazuje in poja- ORMOS^ Foto: MZ Na slovesnosti ob prazniku državnosti je zapela operna pevka Katja Koncvalinka; na klavirju jo je spremljala pianistka Darja Mlakar. snjuje tri življenjske mejnike oziroma osrednje šege življenjskega kroga: rojstvo, poroko in smrt. Na prireditvi ob odprtju razstave so uvodoma zapele ljudske pevke iz Huma, v nadaljevanju svečanosti pa je več besed o razstavi povedala avtorica razstave Nevenka Korpič. O delu Pokrajinskega muzeja Ptuj — enote Ormož—je spregovoril direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih. Razstavo z naslovom "Od zibelke do groba" je svečano odprl ormoški župan Vili Trofenik, program na prireditvi pa je povezovala Valerija Vnuk. Na predvečer praznika državnosti pa so se v Ormožu pričele tudi prireditve Ormoškega poletja. Ormožane sta v tople (na žalost deževne) dni popeljala izvrstna igralca, po rodu Ormožanca, Barbara Kranjc in Grega Geč. Za zaključek večera pa je številnemu občinstvu, ki se je zbralo na grajskem dvorišču, zaigral še Slovenski orkester klarinetistov. Mojca Zemljarič Splošno gradbeno podjetje Pomgrad iz Murske Sobote za izvedbo gradnje objektov skupne čistilne naprave. Stanko Klement, direktor Komunalno-stanovanjskega podjetja Ljutomer, je podpisu gradbene pogodbe pripisal izjemno velik pomen: "Gre za težko pričakovani začetek gradnje skupne čistilne naprave, kar hkrati pomeni, da komunalne odpadne in tehnološke vode na območju občin Ljutomer in Križevci več ne bodo obremenjevale okolja. To nam omogoča predvsem kanalizacijsko omrežje, ki je v pretežni meri že zgrajeno - tega v številnih občinah nimajo, ampak so zgradili čistilne naprave, ki so same sebi namen. Začetek poskusnega obratovanja skupne čistilne naprave Ljutomer je predviden v prvi polovici leta 2005. Pri tem bomo vztrajali in od tega termina ne bomo odstopali." Vrednost investicije znaša 868 milijonov tolarjev, poleg nepovratnih sredstev Ministrstva za okolje in prostor ter proračunskih sredstev občin Ljutomer in Križevci bodo svoj delež prispevale tudi družbe Krka, Pomurske mlekarne in Ljutomerčan, kar je zaenkrat v državi edini primer tovrstnega sofinanciranja izgradnje čistilne naprave s strani gospodarskih družb. Natalija Škrlec Ta teden Zatišje pred viharjem? Ptujski mestni svetniki so se enkrat za nedoločen čas odložili razpravo o strategiji razvoja osnovnega zdravstvenega varstva. Resnici na ljubo, o njej v ponedeljek niti niso mogli razpravljati, ker je še nihče ni spisal, čeprav bi jo morali že pred petimi letimi. Zdaj jih ponovno zaposlujejo le koncesije oziroma sedem zdravnikov, ki bi jih želeli pridobiti. Zato so se morali pretolči skozi gore materiala, ki pa se v glavnem ukvarjajo s pozitivnimi oziroma negativnimi stranmi podeljevanja novih koncesij v osnovnem zdravstvu na Ptujskem, ki pa po koncesijah tako ali tako že nosi zastavo v slovenskem prostoru. V tem trenutku so potegnili edino možno potezo: novih koncesij za zdaj ne bo, pred vrati je regionalizacija, resda tudi za nekaj časa odložena, prihaja pa tudi nova zakonodaja, v okviru katere se predvideva organizacija zdravstva na regionalni ravni. Ker v tem trenutku niti stroka niti politika ne poznata boljse, predvsem pa drugačne organiziranosti, se bo do nove organiziranosti, povezane z regionalizacijo, moralo nekako pretolči. Sedem v ponedeljek sprejetih stališč naj bi pomagalo do nadaljnjega vzdrževati status quo, a je čutiti bojazen pred anarhijo razmer, če se bodo nasprotovanja med enimi in drugimi poglabljala, kar ima lahko za posledico slabšo kvaliteto zdravstvenih storitev. Zdaj je tako, da naj bi bili na enem bregu tisti, ki si prizadevajo za ohranitev zdravstvenega doma kot osrednjega izvajalca zdravstvene dejavnosti, na drugem pa potencialni kandidati za nove koncesije, ki bodo lahko boljše in kva-litetneje delali, bodo bolj prijazni, če bodo delali kot koncesionarji. Vmes pa ostaja uporabnik v najširšem pomenu besede, ki pa ima redko priložnost povedati svoje. Odrinjen je tudi zato, ker pri nas še vedno obstaja bojazen pred belo haljo: ker bomo že jutri morda potrebovali zdravnika. O tem, da tudi na to področje prihaja duh evropskega ravnanja, pa je v tem trenutku odgovornim malo mar. Majda Goznik Podlehnik • Z nadaljevanja osme redne seje Dražja stavbna zemljišča čeprav je na začetku seje kazalo, da je sploh ne bo, saj je župan Vekoslav Fric ob prihodu obeh članov nadzornega odbora dejal, da "so tukaj določene osebe, ki na sejo niso bile vabljene in zato seje ne bom nadaljeval", pa so se po nekaj minutah razgretega vzdušja strasti umirile in verjeli ali ne, bi nadaljnji potek seje z lahkoto označili kot vzoren! ■ ■ V V Svetnikom, povedati je treba, da so prišli vsi brez izjeme, je v nadaljevanju seje, ki so jo izpeljali prejšnji ponedeljek pozno zvečer, ostalo osem točk dnevnega reda. Največ časa in vroče razprave je bil deležen predlog sklepa o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Že na majski seji je bilo rečeno, da povišanje doslej veljavne vrednosti točke, ki znaša 0,3 tolarja na predlaganih 0,9 tolarja, nikakor ni sprejemljivo, saj bi to pomenilo 300 odstotni dvig veljavne obdavčitve stavbnih površin. Po izračunu pristojnih ministrstev (finančnega ter ministrstva za okolje in prostor) naj bi občina iz naslova obdavčitve stavbnih zemljišč zbrala nekaj čez 13 milijonov tolarjev Podžupan Žerak je ob tem pripomnil, da je enormno povišanje cen obdavčitve stavbnih zemljišč, kot ga predvideva država, za občino praktično nesprejemljivo, čeprav bodo s tem zmanjšana sredstva iz naslova izravnave in tako prikrajšan občinski proračun, saj se s tem zmanjšuje zanimivost občine za zunanje investitorje, hkrati pa ga je zanimalo tudi, od kod državi podatki za takšen izračun in kolikšen delež predvidenega zneska bodo morale plačati fizične oziroma pravne osebe v občini. Kot je povedal župan Fric, naj bi, glede na celoten znesek po podatkih ministrstva, fizične osebe vplačale sedem, pravne pa 6,5 milijona tolarjev. Po izračunih, ki so jih pripravili v občini, naj bi sicer predviden znesek dobrih trinajstih milijonov dosegli že z vrednostjo točke 0,65, svetniki pa so nato izglasovali predlog Žeraka, po katerem bo vrednost točke 0,5 tolarja, kar še zmeraj pomeni nekaj manj kot 70-odstotno (!) povišanje plačil glede na doslej veljavno obdavčitev. Sklep o povišanju vrednosti bo začel veljati in se izvajati po prvem januarju 2005. Odločili so se tudi, da bodo o problematiki obdavčitve stavbnih zemljišč razpravljali še na prvi naslednji seji, saj ostaja odprto vprašanje in veliko nejasnosti v zvezi s plačilom nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča, ki bodo po odloku obdavčena s polovično vrednostjo točke. Podlehniški svetniki so sicer brez posebne obravnave sprejeli sklep o novih cenah najemnine za grobove, sklep o 2,5-odstotnem povišanju vodari-ne in sklep o soustanoviteljski vlogi občine Podlehnik v varnostnem sosvetu za štiri občine, na naslednjo sejo pa so prenesli točko o povišanju cen storitev Cistega mesta, saj se želijo predhodno natančneje seznaniti s strategijo nadaljnjega razvoja sistema ravnanja s komunalnimi odpadki v občini. O mostu, šoli in uničenih cestah Med pobudami in vprašanji je bila v ospredju izgradnja mostu čez Rogatnico. Na konkretno Žerakovo vprašanje, ali je občina že pridobila gradbeno soglasje za začetek del, je Fric pojasnil, da imajo pridobljena vsa soglasja, razen gradbenega dovoljenja, ki ga še čakajo, most pa naj bi bil vsekakor dokončan do začetka jeseni. Zanimivo ob tem je, da je izvajalec del Cestno podjetje Ptuj podpisalo pogodbo šele po drugem razpisu za izvajalce, saj je njihova ponudba na prvem razpisu znašala dobrih 30 milijonov (na prvi razpis se je prijavilo tudi podjetje Primorje Ajdovščina s ponudbo v višini dobrih 19 milijonov tolarjev, vendar je bil prvi razpis razveljavljen), na drugem razpisu pa je ptujsko podjetje dobilo delo na osnovi podobne cenovne ponudbe, torej 19,5 milijona tolarjev za izvedbo mostu "na ključ" v 45 dneh. Župan Fric je predstavil tudi poročilo o trifazni izgradnji večnamenske dvorane ter adaptaciji osnovne šole. Višino sredstev, ki jih bo občina porabila za nad-standardno izvedbo dvorane (ta bo v celoti stala 374 milijona tolarjev, op. a.), bodo svetniki izvedeli na popočitiški seji. Po zagotovilu župana naj bi bilo s pogodbo zagotovljeno tudi popravilo tistih občinskih cest, ki jih je v času izgradnje mejnega prehoda Gruškovje uničilo izvajalsko podjetje Primorje Ajdov- ščina. SM Ptuj • S proslave ob dnevu državnosti Poklon domovini Osrednja proslava ob dnevu državnosti v mestni občini Ptuj je bila 24. junija na Mestnem trgu. Spremljalo jo je več sto občanov. Tradicionalni tek ob mejah Slovenije je letos izostal, ker je Slovenija tudi uradno vstopila v Evropo, v tekaškem klub Maraton pa že razmišljajo o aktivnosti, ki jo bodo v bodoče izvajali ob prazniku dneva državnosti v mestni občini Ptuj. Slavnostni govornik je bil župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Celan. Povedal je, da se razvoj Slovenije ni začel leta 1991, da se je to zgodilo že najmanj dve zadnji desetletji pred letom 1991. Danes sta najpomembnejši razvojni vprašanji dvig samozavesti in doseganje konsenza. Zahvalil se je vsem, ki so tesno povezani z nastankom slovenske države. Praznično razglednico, ki poje in govori o tem, da je lepo biti v naši domovini mlad, so V kulturnem programu sta nastopila tudi združena pevska zbora osnovnih sol Olge Meglic in Ljudski vrt, ki ju je spremljal Domen Solina na harmoniki. Foto: Črtomir Goznik Slavnostni govornik je bil dr. Štefan Čelan, župan mestne občine Ptuj. pomagali sestaviti pevska zbora osnovnih šol Olge Meglič pod mentorstvom Alenke Zenunovič in Ljudski vrt pod vodstvom zborovodkinje Jerneje Bombek - Gobec, na harmoniko je igral Domen Solina, nastopili pa so še mladi recitatorji, Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom profesorja Štefana Petka in otroška ter mladinska plesna skupina Plesnega centra Mambo v koreografiji Božene Krivec. MG Ptuj • Z19. seje sveta mestne občine Dr. Ljubica Suligoj - častna občanka Razpravo o 17 točkah dnevnega reda z nekaterimi podtočkami so ptujski mestni svetniki končali se pred 16. uro, morda tudi zato, ker jim je svetnik Ervin Hojker obljubil pijačo, če bodo sejo končali do te ure. Še pri pobudah in vprašanjih se tokrat niso dolgo zadržali, čeprav jih je bilo veliko, nekaj so jih podali ustno, četudi so se dogovorili, da jih bodo zastavljali v pisni obliki. Svetniška skupina ZLSD je dala pobudo, da mestni svet sprejme sklep za začetek aktivnosti za vpis Ptuja na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, da bi tudi na ta način zaščitili obstoječe kulturno bogastvo, s tem pa pridobili natančen pregled stanja posameznega objekta - spomenika. Iz ZLSD prihaja tudi pobuda za zagotovitev brezplačnih prostorov pravno-informacijski pisarni, ki bi svojo pomoč občankam in občanom prav tako nudila brezplačno. Zavod PIP Maribor je namreč sprejel sklep o širjenju svoje dejavnosti na Ptuj in v Mursko Soboto, zato mu je potrebno v najkrajšem času odgovoriti. Svetnik SDS Rajko Fajt predlagal, da bi se z zavodi in podjetji, ki organizirajo različne poslave in druge prireditve, na katere so vabljeni svetniki, dogovorili, da bi le-te organizirali po 15. uri. Odgovor glede ekonomske upravičenosti za podelitev koncesije za vzdrževanje cest, vzdrževanje travnatih površin (parkov in pokopališča) pa ga ni mogel zadovoljiti, ker morajo celotno že pripravljeno razpisno dokumentacijo za vzdrževanje cest popraviti, saj se je spremenila zakonodaj na področju koncesij. Avgust Lah (SDS) je prebral zahteve mestne četrti Panorama, ki se nanašajo na zaključek ureditve cestišča v Orešju, zahtevajo pa tudi natančno poročilo o dosedanji porabi sredstev za modernizacijo te ceste. V bodoče pa si želijo, da bi na seje sveta četrti prihajali tisti ljudje iz občinske uprave, ki bi jim lahko na konkretna vprašanja dajali konkretne odgovore. Janeza Rožmarina (NSi) je zanimalo, kdaj bo zgrajen sakralni objekt na novem ptujskemn pokopališču. To bi radi vedeli tudi v treh svetih ptujskih župnij, saj je kar 99 odstotkov pogrebov s cerkvenim obredom. V PČ Rogoznica primanjkuje otroških igrišč, je opozoril svetnik Marjan Kolaric. Otroci nimajo kam, še posebej sedaj, ko imajo počitnice. Robert Križa-nic SMS) se je zanimal, kako bo s popoldansko zaporo mesta v poletnem času, kdaj bo nameščenih več klopi v starem mestnem jedru. Peter Pribožic (NSi) ima podatke o tem, da se centralna čistilna naprava v zadnjem času preveč obremenjuje z odplakami iz industrijskih obratov, da je opaziti precej maščob. Milan Cucek (LDS) je zadovoljil z odgovorom tiste svetnike, ki so opozorili na veliko škodo, nastalo na cestah po zadnjih ujmah. Povedal je, da bodo popisali vso škodo, na julijski seji pa bo potrebno povedati, od kod zagotoviti denar za sanacijo, ki je nujna, saj bo vsaka naslednja ujma škodo le še povečala. Miran Sen-car (LDS) je ponovno opozoril na problem kanalizacije v Peršo-novi ulici in zahteval odgovor, kako se bo pristopilo k sanaciji. Mag. Boris Gerl (Zeleni Ptuja) je prepričan, da bi bila emisija plinov iz novega centra za odpadke Gajke manjša, če bi se dosledno držali sprejetih načrtov in zasadili živo mejo ter pas drevja. Tudi pri urejanju prejšnje deponije v Brstju ne gre vse tako, kot je bilo načrtovano. Pred praznikom mestne občine Ob prazniku mestne občine Ptuj, osrednja slovesnost bo 7. avgusta, bodo dr. Ljubico Šuli-goj imenovali za častno občanko mestne občine Ptuj, zlato plaketo pa podelili Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrca Ptuj ob 130-letnici uspešnega dela, so sklenili ptujski svetniki. V Turnišču bodo oblikovali ""izobraževalno središče za razvoj kmetijstva in podeželja". V njem bodo strokovno povezali regijske ustanove in podjetja na področju kmetijstva in živilstva s ciljem izobraževati mlade in odrasle, usposabljati za dopolnilne dejavnosti, uvajati nove tehnologije ter uveljavljati proizvodne novosti in spremembe. Del načrtov sedaj ogroža trasa nove ptujske obvoznice in hitre ceste Ptuj - Ormož, ki bo potekala preko šolskih kmetijskih zemljišč, na katerih izvajajo podljedelske in vrtnarske poskuse. Ravnatelj Poklicne in tehniške kmetijske šole dr. Vladimir Korošec opozarja, da bodo s tem izničeni načrti o oblikovanju šolskega posestva, ogrožen pa je tudi nadaljnji razvoj šole. Obvoznica naj bi šolsko posestvo razdelila na več parcel, po izgradnji ceste proti Ormožu pa bo celotni kompleks obstoječega šolskega posestva neprimeren za pouk in strokovno delo. Nadomestnih zemljišč za šolsko posestvo ni zagotovljenih, zato v šoli upravičeno pričakujejo, da se bo mestna občina Ptuj aktivno vključila v prizadevanja za pridobitev nadomestnih zemljišč za šolsko posestvo. Marija Magdalene (ZLSD) je ob tem spomnila na pogodbo, ki je bila v zvezi s temi zemljišči sklenjena med skladom kmetijskimn zemljišč, mestno občino Ptuj in bivšim Kmetijskim kombinatom Ptuj, obveznost katerega je prevzela Perutnina Ptuj. Mestni svetniki so si bili enotni, da vzporedno s prizadevanji za cesto mora biti rešena tudi šola, torej zagotovljena nadomestna zemljišča, ki jih je potrebno zagotoviti v neposredni bližini bodočega izobraževalnega središča, v dogovoru s skladom kmetijskih zemljišč in gozdov. Podeljevanje koncesij zamrznjeno V manj kot 40 minutah so ptujski mestni svetniki končali razpravo o problematiki primarnega zdravstvenega varstva, pri čemer še niso razpravljali o strategiji na tem področju, ki jo neuspešno oblikujejo že pet let, temveč predvsem o podeljevanju novih koncesij, za katere si prizadeva pet zobozdravnikov in dva šolska zdravnika. Prednost privatizacije naj bi bila v boljši motiviranosti in s tem boljšem odnosu do pacientov, zdravstveni dom pa ocenjuje, da nadaljnja privatizacija za zavod ni primerna. Vse vpletene strani, zdravstveni dom, potencialni koncesionarji, zdajšnji koncesionarji, zdravniška zadruga, zdravniška zbornica, mestna občina Ptuj, so pripravile gradiva s svojimi videnji podeljevanja novih koncesij. Po poglobljeni strokovni in politični razpravi, najprej so jo vodili v štirih odborih sveta, so šestim predhodno oblikovanim stališčem dodali novo, sedmo, da pozivajo JZ Zdravstveni dom Ptuj in kandidate za koncesijo h konstruktivnemu dialogu. Zdravstveni dom Ptuj ostaja osrednji izvajalec osnovne zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe, kar je v interesu mestne občine pri oblikovanju regije Spodnje Podravje. Mestna občina ne nasprotuje drugačnim oblikam organiziranosti primarnega zdravstvenega vrstva, če se bodo uskladili interesi med javnim zavodom in kandidati za zasebno dejavnost, zdravstvenemu domu kot koordinatorju dejavnosti pa nalagajo, da naredi vse, da se bodo storitve zdravnikov in odnos do pacientov ne glede na obliko organiziranosti zdravstvenega varstva bistveno izboljšale. Podprli so sklep kolegija županov Spodnjega Podravja, da do nadaljnjega nobena občina ne bo podeljevala koncesij za področje primarnega zdravstvenega varstva. V soglasju z občinami ustanoviteljicami si bodo prizadevali za širitev javne zdravstvene mreže, ki ko usklajena z državnimi normativi. Strokovna izhodišča za uveljavljanje širitve javne zdravstvene mreže bo pripravil zdravstveni dom, posredoval pa jih bo ministrstvu za zdravje. Od tod in tam Ptuj • Ulica zabave Foto: Črtomir Goznik Prejšnji teden je na Ptuju potekal seminar animacije in ulične animacije, ki ga je organiziralo Dru{tvo za miselno rekreacijo Povod. Ljudje, ki delajo z mladimi, so predstavili metodo ulične animacije kot orodje za aktivno vključevanje mladih v socialno življenje mesta. Na seminarju sta sodelovala tudi mentorja iz tujine, iz Nemčije je prišla Sarah Luck, iz Francije Denis Morel. Udeleženci seminarja so na ptujskih ulicah raziskovali metode in tehnike animacije, v soboto pa so pridobljeno znanje in izkušnje predstavili tudi Ptujčanom in drugim, ki so to želeli. MG San Vito • Razstava del J. Forbicija Foto: Črtomir Goznik V Avditoriju San Vito al Tagliamento (Pordenone) v Italiji so 19. junija svečano odprli festival sodobne umetnosti, na katerem se s slikarskimi instalacijami pod naslovom "In my placé' predstavlja mladi slovenski slikar Jernej Forbici, študent slikarstva na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah pri profesorju Carlu di Racu. Njegova dela že sama po sebi ponujajo osnovo za določene interpretacije metafizičnih razsežnosti, saj lahko v njih prepoznamo določene estetske elemente, ki napeljujejo na premisleke o neskončnosti prostora, večnosti časa in minljivosti človeka, je o njegovih delih med drugim zapisala likovna kritičarka Alenka Spacal. Velja pa opozoriti tudi na njegove velike formate slik, v katerih se morda skriva tudi nekakšno hrepenenje po odpravi človekove minljivosti, še navaja kritičarka. Forbicije slike bodo v San Vitu na ogled do 25. julija. MG Ptuj • Poletna literarna šola 25. avgusta se bo na Ptuju, v Narodnem domu in v Stari steklarski delavnici pričela Poletna literarna šola, ki jo organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti Slovenije. Namenjena je vsem, ki jih zanima literatura: avtorjem, slavistom, knjižničarjem, urednikom in članom uredniških odborov literarnih revij in glasil, mentorjem in članom literarnih skupin. Dopoldne so v šoli predavanja, popoldan je praktično delo, zvečer pa so srečanja z uveljavljenimi slovenskimi književniki. V poletni šoli se bodo kot predavatelji predstavili: Jakob Emeršič, upokojeni bibliotekar in prevajalec, David Bedrač, slavist in pesnik, dr. Nava Šlibar, profesorica za moderno nemško književnost na Filozofski fakulteti, dr. Nataša Hrastnik, Darka Tancer Kajnih, urednica revije Otrok in družina, Marjana Moškrič, pisateljica, dr. Andrej Blatnik, pisatelj in urednik, terLiljana Klemenčič, knjižničarka in pravljičarka. V delavnicah bodo sodelovali še Nadja Strajnar, igralka, Sonja Trplan, inštrukturica joge, in novinar Peter Kuhar. Na večernih srečanjih bodo gostje slovenski književniki: Feri La-inšček, Jure Jakob in Sonja Votolen. Poletna šola bo trajala do torka, ob koncu pa se bodo udeleženci predstavili z literarnim večerom. Fl Ormož • Novinarska konferenca OO NSi in SDS Pol milijona za nezazidano zemljišče? "Ormoški občinski odlok o nadomestilu za plačilo stavbnih zemljišč ni nobena omiljena varianta državnega zakona," je na novinarski konferenci, ki se je je udeležilo veliko zrevoltiranih krajanov s prejetimi odločbami za plačilo nezazidanih stavbnih zemljišč, poudaril Alojz Sok. Sok je uvodoma predstavil prizadevanja Koalicije Slovenija, ki je v občinskem svetu poskušala na razne načine preprečiti sprejetje tovrstnega odloka: "Že v času sprejemanja odloka je opozicija opozorila, da ta ni dobro pripravljen in da bo za večino občanov pomenil preveliko obremenitev. Naš predlog je bil, da z njegovim sprejetjem počakamo, vendar smo bili preglasovani. Poskušali smo z amandmaji, predvsem na tisti del, ki se nanaša na nezazidana stavbna zemljišča, a spet neuspešno. Osebno sem o spornem 218. členu, ki določa obdavčitev teh zemljišč in je bil napisan zelo ohlapno, govoril tudi z ministrom Kopačem, ki je jasno povedal, da je obdavčitev nezazidanih zemljišč stvar odločitve občine in ne direktiva države. Letos aprila smo poslanci uspeli doseči spremembo Zakona o graditvi objektov prav v tem členu, ki zdaj pravi, da se nadomestilo plačuje le za tiste parcele, ki imajo zagotovljen dostop, priključek na vodovod in priključek na elektriko. Žal pa je bil občinski odlok sprejet že pred to spremembo in posledica je seveda obdavčitev vseh nezazidanih stavbnih zemljišč, ne glede na nove kriterije!" Za letos rešitve ni Po Sokovem mnenju je tako sprejeti občinski odlok v nasprotju z zakonom, zato zahteva prekinitev njegovega izvajanja ter predlaga določen rok, v katerem bodo imeli prizadeti občani možnost opozoriti na napake ter izločiti nezazidana stavbna zem- Foto SIV Poslanec in svetnik Alojz Sok zahteva prekinitev izvajanja občinskega odloka o plačilu nadomestila za stavbna zemljišča. ljišča oziroma jih prekategorizirati v kmetijska. Kot je povedal eden izmed prisotnih krajanov, namreč te možnosti doslej ni bilo, saj je sam poskušal na občini urediti prenos v kmetijsko zemljišče, pa mu je bilo to onemogočeno. Sok je v nadaljevanju besnim in razočaranim občanom, ki so že prejeli odločbe z rokom pla- čila do konca julija ali sredine avgusta, pojasnil, da kaj veliko možnosti v tem letu pravzaprav nimajo več. Lahko se le pritožijo na ministrstvo za okolje ali celo na ustavno sodišče, sam kot svetnik pa lahko poskuša doseči sklic izredne seje občinskega sveta, kjer pa, kot je dejal, glede na prakso preglasovanja opozicijske manjšine ne upa na uspeh. To pa seveda ni bila nobena tolažba za zbrane, med katerimi je bilo veliko takšnih, ki so ob prejemu odločbe z zneskom doživeli pravi šok: "Nič nimamo proti davkom, vemo, da jih je treba plačevati, a vse do neke razumne meje. Plačilo 100 ali 200 tisoč tolarjev za nepozidano zemljo na naših kmetijah, kjer že itak komaj preživimo, je nenormalno in neizvedljivo. Potem je bolje, da vse skupaj pustimo propasti in odidemo!" Eden od prisotnih je povedal tudi, da sta ostarela zakonca s skupno pokojnino nekaj nad 100.000 tolarjev po novem odloku prejela odločbo za plačilo 500.000(!) tolar- Ukrep obdavčitev zemljišč je sprejela vlada, pristojno ministrstvo pa je za vsako ob~ino na podlagi statisti~nih podatkov predvidelo, koliko denarja se mora iz naslova plačila nadomestil zbrati v ob~inskem prora~unu. V primeru, da ob~ina ne uspe zbrati določenega zneska, se v ekvivalentni meri razlike zmanjšajo tudi državna sredstva izravnave, kijih prejema občina. To enostavno pomeni, da bodo občinski proračuni v tistih občinah, ki ne bodo uspele zbrati predvidenega zneska, pač revnejši za dvakratno višino negativne razlike. Druge posledice ni, odločitev vsake posamezne občine pa je, ali si bo v proračunu zagotovila dovolj denarja z maksimalno obdavčitvijo svojih občanov ali pa jih bo obdavčila minimalno in poskušala preživeti z manjšim proračunom. Sicer mirno ozračje v občinski dvorani je postalo živahnejše ob županovem predlogu izvolitve novega podžupana, za katerega je najprej povedal le, da bo gotovo iz Cirkulan, predlagal tajne volitve, imenoval posebno Pri točki pobude in vprašanja je svetnica Zalika Obran predlagala, da bi bilo za kvalitetno delo občinskega sveta potrebnih več sej s krajšim dnevnim redom, saj so sedanje seje predolge, kar vpliva na nižjo koncentracijo svetnikov. Župan Jožef Kokot je bil v odgovoru zelo kratek in jasen: "Mislim, da naše seje niso predolge. Tisti, ki ne more koncentrirano delati tri ure skupaj, ne more biti dober delavec. Jaz osebno ga v življenju ne bi nikoli zaposlil!" komisijo za štetje glasov, ob razdelitvi glasovalnih lističev pa izdal tudi ime kandidata - Jožeta Klinca. Vse se je pravzaprav zgodilo v nekaj trenutkih, očitno pa svetniki nad potekom dogajanja niti niso bili posebno presenečeni. Po 15-minutni prekinitvi seje Po podatkih, ki jih je predstavil Miroslav Tram-šek, naj bi Ormož iz naslova zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč pridobil 237 milijonov tolarjev, iz naslova zgolj nezazidanih pa 61 milijonov tolarjev, pri čemer naj bi fizične osebe zagotovile 52, pravne pa 9 milijonov tolarjev. Gorišnica • 12. redna seja občinskega sveta Podžupana izvolili tajno Gorišniški svetniki so se na svoji 12. seji najprej seznanili s spremembami in dopolnitvami dolgoročnega prostorskega plana, sprejeli odlok o pogojih za prostorsko urejanje, ki ureja možnosti in oblike gradnje v posameznih območjih občine in določa tista območja, kjer gradnja ne bo možna. Sprejeli pa so tudi sklep o višini financiranja političnih strank, po katerem bodo stranke upravičene do 40 tolarjev za vsakega volivca. je bil z devetimi glasovi za in šestimi proti novi podžupan iz Cir-kulan res izvoljen. Tudi za Jožeta Klinca (SLS) izvolitev ni bila posebna novost, saj je podžupan-sko funkcijo opravljal že v času mandata prejšnjega župana Slavka Visenjaka. Volk sit in koza Novoizvoljeni podžupan Jože Klinc (levo) in župan Jožef Kokot sta si zaželela uspešno sodelovanje. jev zaradi posedovanja (menda) nezazidanih stavbnih zemljišč, prejšnja leta pa je obdavčitev njunih nepremičnin znašala borih 15.000 tolarjev. Slišati je bilo še veliko drugih absurdnih napak, kot je recimo obdavčitev parcel, skozi katere je speljan plinovod in na njih gradnja sploh ni možna, pa tudi obdavčitev vinogradov in celo zaščitenih kmetij. Sok je ob predstavljenih individualnih primerih povedal, da so takšne napake posledica prehitre in nepremišljene odločitve o sprejetju odloka, saj bi bilo pred takšno papirno določitvijo nezazidanih stavbnih zemljišč potrebno najprej pregledati dejansko stanje na terenu in upoštevati spremembe. Krajani pa so opozorili tudi na to, da tako visoka obdavčitev nezazidanih stavbnih zemljišč (občina jih je sicer razdelila v štiri cenovno različno ovrednotena območja) za Ormož nikakor ni primerna, saj se njihova tržna oziroma prodajna vrednost nikakor ne more meriti s tisto v Ljubljani. SM cela bi se lahko reklo ob večinoma zadovoljnih obrazih svetnikov; kakšnih pripomb namreč ni bilo slišati, le tu in tam je med smehom padla kakšna pikra, ki pa je dokazovala le, da nov županov namestnik za zbrane svetnike ni ravno presenečenje. Veliko več razprave je bila deležna izbira letošnjih dobitnikov občinskih priznanj. Naziv častnega občana letos v Gorišnici ne bo podeljen, precej vroče debate pa je sprožil predlog, da se občinska plaketa podeli dr. Rajku Sugmanu. Čeprav konkretno nihče ni imel nič proti temu, pa je bilo slišati precej dvomov na temo, ali ne bi občinskih priznanj raje dodeljevali domačinom, ki v občini še vedno živijo in ustvarjajo. Na koncu so se vendarle zedinili, da plaketo občine prejmeta Rajko Sugman in Miro Lesjak, listino pa Čebelarsko društvo in Aero klub Ptuj. Zapletlo se je tudi pri so-ustanoviteljski vlogi občine v ptujskem zdravstvenem domu. Svetniki so poskušali ugotoviti, koliko bi jih soustanoviteljstvo stalo in kaj pozitivnega bi jim lahko prineslo, nazadnje pa so sklenili, da odločitev o tem prenesejo na naslednjo sejo, do katere želijo imeti zbrane okvirne podatke o prednostih in slabostih vključitve občine med soustanovitelje. Od tod in tam Gorišnica t Počastili Dan državnosti V občini Gorišnica so se s krajšo slovesnostjo, ki so jo pripravili v kapeli gradu Borl na predvečer praznika, poklonili trinajsti obletnici samostojne Slovenije. "Slovenci smo pred trinajstimi leti na politični in gospodarski zemljevid Evrope zarisali novo državo. Seveda je bilo v zgodovini slovenstva že veliko pomembnih obdobij, vendar lahko osamosvojitev Slovenije označimo kot izjemno in prelomno dejanje brez primere," je v slavnostnem nagovoru poudaril župan Jožef Kokot, v nadaljevanju pa nanizal nadaljnje uspešne korake mlade države v skupnosti evropskih narodov. Na precej bolj humoren način, speljan izza šankovskega pogleda navadnih smrtnikov, je življenje v novi demokraciji opisal član dramske skupine iz Cirkulan Kostja Jankovič, seveda pa tudi tokrat ni šlo brez glasbe in petja, za kar so poskrbeli znani cirkulanski tamburaši, zbor Mladih veseljakov in mešani pevski zbor iz Gorišnice. Druženje so zbrani že tradicionalno sklenili s prigrizkom na grajskem dvorišču. SM Ptuj t Pesem za Slovenijo Foto: Črtomir Goznik V Slovenski demokratski mladini so ob letošnjem dnevu državnosti in v spomin na čas osamosvojitve izvajali projekt z naslovom Pesem za Slovenijo. V bistvu gre za nadaljevanje projektov iz prejšnjih let, Zastava v vsak slovenski dom in Torta za Slovenijo. Z letošnjim projektom želijo v SDMprispevati svoj delež k uresničitvi cilja, da bi himno Slovenije znal in poznal vsak državljan Republike Slovenije. Hkrati z njim so ministrstvu za šolstvo, znanost in šport predlagali, da pripravi plakate z notnim zapisom ter besedilom himne in s simboli Republike Slovenije za vse vrtce in osnovne šole v Sloveniji, ker imajo občutek, da v osnovnem izobraževanju primanjkuje vzpodbujanja narodne zavesti. Ob dnevu državnosti so člani SDM razdelili 10 tisoč brezplačnih zgoščenk s himno Republike Slovenije, na Ptuju več kot 400, pri čemer jih je podprl tudi Mestni odbor SDS Ptuj, ki ga vodi Miroslav Luci. MG Rogoznica t Obiskali 90-letnika V soboto so predstavniki Društva upokojencev Rogoznica obiskali Mirka Lačna z Meglove poti na Ptuju, ki je v nedeljo praznoval devetdesetletnico. Mirko Lačen, priznani mizarski mojster, se je ob svojem mizarskem poklicu veliko ukvarjal tudi z restavriranjem starega pohištva in nasploh starin iz lesa, ki jih je napadel zob časa. Svojo ustvarjalnost pa je izlil v skulpturo, ki jo je namenil miru v svetu. Leta mu mizarjenja več ne dovoljujejo, vesel pa je bil obiska članov Društva upokojencev Rogoznica. V imenu društva so mu za visok življenjski jubilej čestitali predsednik Feliks Bagar, tajnik Stanko Menoni in odbornica Špela Vrbanec. FL Foto SM Foto: Fl Ptuj • 50 let ptujskega Mercatorja Praznovanje s kupci Poslovni sistem Mercator praznuje letos 55-letnico, ptujski del Mercatorja, ki je s prevzemom trgovskega dela Živil postal najpomembnejši trgovec na območju Pomurja, s čimer je zaokrožil svojo prisotnost na območju SV Slovenije, pa 50-letnico. Ob jubilejih ne bodo organizirali nobenih večjih prireditev, odločili so se, da ju praznujejo skupaj s kupci, s promocijskimi akcijami v njihovo korist. Rojstni dan Mercatorja, SVS, Ptuj, je 26. junij. Eno nedeljo v mesecu je vse izdelke, ki jih prodajajo, mogoče kupiti z 10-odstotnim popustom. Izdali so 55 kuponov za različno blago za nakup s 55-odstotnim popustom. Interno pa so 55-letnico poslovnega sistema proslavili dan pred zaključkom tradicionalnih športnih iger Mercatorja, ki so letos potekale na Bledu ob prisotnosti 16 tisoč udeležencev, zaposlenih in njihovih družinskih članov. Letošnje igre so bile še posebej uspešne za ptujski del Mercatorja, saj so osvojili skupni pokal kot najboljši udeleženci iger. V začetku julija pa bodo izvedli veliko donacijo, posvečeno otrokom. Vsem zaposlenim so ob 55-letnici izplačali 55 odstotkov osebnega dohodka. Mercator, SVS, d. d., Ptuj, bo 50-letnico proslavil z otvoritvijo pokrite garažne hiše v Mercator centru v Mariboru, na Tržaški cesti, kjer so dodatno pridobili 130 parkirnih mest. Naložba je veljala 230 milijonov tolarjev, glavni projektant je bil David Mišič iz arhitekturnega ateljeja Styiria. Dela je izvajal Stavbar Maribor. V jubilejnem letu se je Merca-tor SVS povečal za nakup dela trgovske družbe Živila Kranj v Pomurju, s čimer je zaokrožil dejavnost na tem območju. Odkupili so 17 trgovin in tri blagovne hiše, enajst trgovin je prešlo v franšizo. Število franšiznih trgovin so s tem povečali na 30. Projekt pripojitve bodo končali z današnjim dnem. Mercator SVS je na začetku junija letos zaposloval že 1521 ljudi, vseh malo- Samo Gorjup, univ. dipl. ekon., predsednik uprave Mercator, SVS, d. d., Ptuj: "Ob jubilejih ne bomo organizirali nobenih večjih prireditev, odločili smo se, da bomo praznovali skupaj s kupci." prodajnih enot pa je 130. Nakup Živil jih je stal eno milijardo 400 milijonov tolarjev, kar je največja investicija v tem letu, ostala naložbena dejavnost pa je ocenjena na okrog 500 milijonov tolarjev. Odprli so trgovski center v Šentjurju, kjer imajo supermarket na površini 1200 m2, v Zgor-jih Petrovcih so odprli trgovino na 300 m2 površine, maja pa so v Rogaški Slatini odprli temeljito obnovljeno prodajalno na 600 m2 površine. Samo Gorjup je te dni povedal, da so dela pri izdelavi idejne zasnove trgovskega centra Breg na Ptuju v zaključni fazi. Letos so na območju izgradnje kupili še nekaj zemljišča, ki ga potrebujejo za dostop z Rogaške ceste. V fazi usklajevanja pa so navezovalne poti na glavne prometne žile. Pri tem aktivno sodelujejo z Direkcijo Republike Slovenije za ceste. Kot je znano, naj bi južno od mostu uredili rondo, zato želijo, da bi omenjene poti že v tej fazi idejne zasnove novega centra vključili v gradnjo rondoja. Skupaj bodo dozidali 4250 m2 površin. Računajo, da bodo letos pridobili vsa soglasja, da bodo lahko v začetku prihodnjega leta pričeli z gradnjo. Še prej pa bo zemljišče pregledali arheologi. V novi center se bo s svojo enoto vključila tudi NKB Maribor, ki bo svoj sedanji objekt na Mariborski porušila, v novi center bo šla tudi enota lekarne na Bregu. Novi supermarket se bo razprostiral na kar 2000 m2 površine. Ob centru bo dodatno urejenih 100 novih parkirnih mest. Ob 55-letnici PS Mercator in 50-letnici Mercator SVS velja še posebej poudariti prizadevanja največjega slovenskega trgovca, da dosledno izpolnjuje poslanstvo slovenskega trgovca, še posebej sedaj ob vstopu v EU, s čimer izpolnjuje tudi interes slovenske proizvodnje in promovira slovenske izdelke. S to tradicijo bodo nadaljevali tudi v bodoče, poudarja predsednik uprave Mercator, SVS, d. d., Ptuj. Kvaliteta storitev, podprta z najnovejšo tehnologijo, in zadovoljen kupec sta njihovo osrednje vodilo. MG Slov. Bistrica • Odprta Merkurjeva trgovina Bogata ponudba vabi V torek, 15. junija, so se v Slovenski Bistrici odprla vrata nove Merkurjeve franšizne prodajalne. Zgrajena je predvsem za potrebe mojstrov, podjetnikov in obrtnikov, z veseljem pa jo bodo obiskovali tudi vsi, ki potrebujejo gospodinjske aparate, akustiko in vrtne izdelke. Franšizno prodajalno MERKUR Partner na Kolodvorski ulici 25 b v Slovenski Bistrici je skupaj z Merkurjem odprl podjetnik Dragan Hatunšek. Poslo- vodja Frane Poček bo skupaj s sodelavci vsak dan že od 7. ure zjutraj pa tja do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure skrbel za kakovostno ponudbo izdel- kov, znanih iz Merkurjevih centrov po vsej Sloveniji. Trgovina ima 600 kvadratnih metrov prodajnih površin, ki jih dopolnjuje še 400 kvadratnih metrov skladišč. Kupci bodo lahko v trgovini izbirali med izdelki bele tehnike, malih gospodinjskih aparatov, akustike in vrtnega programa. Še posebno pozornost pa v Slovenski Bistrici namenjajo mojstrom, podjetnikom in obrtnikom. Zanje so na enem mestu zbrali vodovodne inštalacije, ogrevanje, barve in lake, elektro inštalacije, električno in ročno orodje, gradbeni material ter izdelke črne metalurgije. RI Nedelisce • 6. sejem podjetništva Bučno olje, vino in rože za sosede člani Turističnega društva Središče ob Dravi so sredi junija na 6. sejmu podjetništva v hrvaškem Nedelišču, mestecu nedaleč od slovensko hrvaške meje, predstavili gospodarstvo in zanimivosti domačega kraja. Središčani so vsakoletni gostje sejma, doslej so manjkali samo enkrat. Tesno so namreč povezani z Nedeliščem še iz časov, ko meje ni bilo. Kar nekaj je na eni in drugi strani mešanih zakonov, pogosto so predvsem s Hrvaške strani odhajali na delo v Slovenijo, drug k drugemu so odhajali na različne kulturne dogodke in spletle so se mnoge prijateljske vezi. Konec maja so se sestali člani obeh turističnih drušev iz Središča in Nedelišča. Srečanja pa so se udeležili tudi predstavniki občine Nedelišče. Zasnovali so aktivnosti, s katerimi bi pospešili kulturno in gospodarsko povezavo. Pri tem seveda pričakujejo tudi pomoč občine Ormož. Na 6. sejmu podjetništva so se člani Turističnega društva predstavili na stojnici (prijatelji iz Ne-delišča so poskrbeli, da je bila brezplačna) z razstavo ročnih del, vezenin, kvačkanih izdelkov in slik. Ljudske pevke, članice Kulturnega društva Janez Trstenjak iz Huma, pa so prispevale rože iz papirja ter venčke iz slame. Na sejemsko soboto pa so obiskovalcem tudi zapele. Predstavili so se tudi središki proizvajalci, Oljarna, Marko Štamberger s pustnim in novoletnim programom, Droga Portorož - PC Gosad Središče, domači vinogradniki in ormoška klet podjetja Jeruzalem VVS ter Pekarna Pros-nik. Članice turističnega društva so vsak dan pred odhodom na sejem doma pekle, tudi dobrote Na sejmu so se predstavile članice srediskega turističnega društva. Foto: MF Zupan Nedelišča Mladen Po-savec iz bučnega olja, da je bilo obiskovalcem kaj ponuditi na njihovi stojnici. Obiskovalcev je bilo po besedah Dragice Florjanič, predsednice središkega turističnega društva, tokrat izjemno veliko, sejem je namreč vsako leto bolj obiskan. Medimurski podjetniški center in občina Nedelišče sta pred šestimi leti skupaj ustanovila podjetje Mesap, ki se ukvarja s sejemsko dejavnostjo, prezentacijo proizvodov in uslug podjetnikov SZ regije Hrvaške in pa zunanjih partnerjev, ki se predstavijo na vsakoletnem junijskem sejmu, nam je povedal župan Ne-delišča Mladen Posavec. Lastnika podjetja sta tako občina Nedeli-šče s 60-odstotnim deležem in Medimurska županija s 40 odstotki. mf % V nedeljo, 4. 7. 2004. Kupujte ceneje! Prva nedelja v mesecu bo za kupce v odprtih prodajalnah skupine Mercator ponovno posebna. Pri vseh nakupih boste lahko uveljavili 10 odstotni popust*. Priložnosti, ki jih v Mercatorju za vas pripravljamo v okviru praznovanja naše petinpetdesete obletnice, se vedno izplača izkoristiti! GniD 55let^ družbi prijetnih ljudi lercator * V Mercatorjevih franšiznih prodajalnah popust ne velja. Foto: RI Pleterje • Ob 7. prazniku občine Kidričevo Kraj, ki je rasel s tovarno V občini Kidričevo so v nedeljo, 27. junija, na osrednji slovesnosti v Pleterjah sklenili 16-dnevno praznovanje 7. ob~inskega praznika . Številnim domačinom, županom iz sosednjih občin in drugim gostom je zaželel dobrodošlico župan občine Kidričevo Zvonimir Holc, ki je obdobje med obema praznikoma ugodno ocenil. Še pred koncem počitnic naj bi dokončali največjo investicijo, gradnjo šole v Cirko-vcah, sredi zaključnih del pa je Foto: M. Ozmec Plaketo občine Kidričevo je iz rok župana Zvonimirja Holca (desno) in direktorice ob~inske uprave Evelin Makoter Jablo~-nik v imenu kolektiva Taluma prejel predsednik uprave mag. Danilo Toplek (v sredini). Slovenska zadružna kmetijska banka in Zveza hranilno kreditnih služb Slovenije sta povezani v Deželno banko Slovenije. Deželna banka Slovenije d.d. ohranja tradicijo zadružnih financ in skrb za razvoj podeželja, po poslovni politiki in strategiji razvoja pa je univerzalna banka, saj nudi bančne storitve vsem strukturam prebivalstva in gospodarstva. V Deželni banki Slovenije dd. vlagamo v moderno in varno poslovanje ter širimo obseg bančnih storitev po vsej Sloveniji. V19 poslovnih enotah z več kot 70 blagajniškimi mesti bomo komitentom Slovenske zadružne kmetijske banke d.d. in Zveze hranilno kreditnih služb Slovenije p.o. bančne in finančne storitve še bolj približali. Za dodatne informacije obiščite najbližjo poslovno enoto ali blagajniško mesto, s celotno ponudbo storitev pa se lahko seznanite tudi na spletni strani www.szkbanka.si Deželna banka Slovenije d.d.. Kolodvorska 9, 1000 Ljubljana, T 01/4727 100, info@szkbanka.si Deželna Banka Slovenije vedno blizu tudi poslovno-stanovanjski blok v Kidričevem, vreden 270 milijonov Poleg tega končujejo z izgradnjo in modernizacijo več krajših odsekov lokalnih cest, v Kidričevem pa je že vse nared za modernizacijo Tovarniške ceste. V imenu vseh županov in gostov je krajanom občine Kidričevo čestital poslanec v državnem zboru in župan občine Žetale Anton Butolen. Ob tem je poudaril, da je Slovenija v 13 letih svojega obstoja dosegla velik uspeh, saj je uresničila vse zastavljene cilje, tako članstvo v Natu kot v Evropski uniji. Za dosežene uspehe je čestital tudi občini Kidričevo, ki sodi med najuspešnejše v Spodnjem Podravju, ter še posebej delavcem in vodstvu Taluma, ki je najuspešnejše podjetje in osrednji nosilec razvoja v tej občini. Najvišje občinsko priznanje, plaketo občine Kidričevo, je po sklepu občinskega sveta letos prejela delniška družba Talum, ki letos praznuje 50-letnico in je od druge svetovne vojne tesno povezana s kraji v širšem območju, še posebej z naseljem Kidričevo, ki je nastalo in se širilo skupaj z razvojem tovarne. Če ne bi bilo tovarne, verjetno ne bi bilo tudi Kidričevega, saj so ob stanovanjskih blokih nastali tudi drugi potrebni objekti. Plaketo občine je župan Zvonimir Holc izročil predsedniku uprave Taluma mag. Danilu Topleku, ki je med drugim poudaril, da živijo od svojega dela ter da je v pol stoletja v Talumu našlo zaposlitev prek 15.000 ljudi. "Ne-čimern bi bil, če ne bi priznal, da to najvišje občinsko priznanje človeku ne godi. Vesel sem, da ste nas opazili. Zahvaljujem se tistim svetnikom, ki so nas predla- gali za plaketo občine in to tudi izglasovali. Tistim, ki niso bili za to, pa moram reči, da tudi jeza mine," je ob prejemu dejal Danilo Toplek. Grb občine Kidričevo sta po odločitvi župana Zvonimirj a Hol-ca letos prejela večletna aktivistka Rdečega križa iz Cirkovc Pavla Veler in dirigent tambura-škega orkestra Cirkovce Drago Klein, za častnega občana občine Kidričevo pa so proglasili novinarja, pisatelja in dramatika Zdenka Kodrica iz Cirkovc. Slovesnost pod šotorom v Ple-terjah so s kulturnim programom popestrili godba na pihala iz Spodnje Poslkave pod vodstvom Bogdana Senegačnika ter moški pevski zbor TALUM iz Kidričevega pod vodstvom Vladislava Pulka. M. Ozmec Za ~astnega ob~ana so proglasili novinarja, pisatelja in dramatika Zdenka Kodri~a. Foto: M. Ozmec Grb ob~ine je prejel tudi dirigent tamburaskega orkestra Cir-kovce Drago Klein. i-oto: M. ozmec Čestitke župana in knjižne nagrade je prejelo 21 odličnjakov iz OŠ Kidričevo in Cirkovce. Cerkvenjak • Ob 6. občinskem prazniku V znamenju športa V Cerkvenjaku potekajo prireditve ob 6. občinskem prazniku že od 18. junija. Takrat je župan občine Cerkve-njak Jože Kraner sprejel odlič-njaka Danijela Ivanjšiča in Mitja Firbasa. Prejala sta knjigi Miti in legende Arthurja Cotterella in knjigo Vstop v poslovni svet Marije Popovič in Mimi Zajc ter pet vstopnic za kopanje v Termah Ptuj. Osrednja prireditev je bila v nedeljo, 20. junija, nadaljevali pa so jih tudi v minulem tednu. Tako je v sredo, 23. junija, potekal na igrišču pri osnovni šoli teniški turnir v dvojicah. V četrtek, 24. junija, pa je potekala prireditev ob koncu šolskega leta "Veselo na počitnice". Popoldan so bile športne igre mladih. Ob 18. uri pa je študentski klub Slovenskih goric v avli kulturnega doma organiziral okroglo mizo z naslovom Reforma visokošolskega sistema po Bolonjsko, na kateri je sodeloval tudi Andrej Krček, sekretar za univerzitetno politiko in izobraževanje ŠOUM. Zvečer je domače kulturno društvo Jože Lacko organiziralo družabni večer pod lipo samostojnosti pri gasilskem domu v Cerkvenjaku. Praznovanja na dan državnosti so kljub dežju pričeli s 4. kolesarskim maratonom, ki se ga je udeležilo 127 kolesarjev in so prekolesarili okrog 30 kilometrov. Ob koncu poti so jih organizatorji pogostili z malico, prejeli pa so tudi spominsko majico. Zvečer je potekal nočni turnir veteranov — ženskih ekip v malem nogometu. Vmes pa je bila ekshibicijska tekma med člani občinskega sveta Cerkvenjak in predstavniki OŠ Cerkvenjak, ki se je končala z neodločenim rezultatom 1 : 1. Na turistični kmetiji Firbas v Cogetincih pa se je pričela 7. poletna mednarodna likovna delavnica za mlade v organizaciji Galerije Krajnc iz Lenarta in likovnega društva Lajči Pandur iz Lenarta. Zaključek li- kovne delavnice bo jutri, 2. julija, ob 18. uri. V soboto, 26. junija, je potekal nogometni turnir na velikem nogometnem igrišču v Kadrencih, zvečer pa brucovanje študentov s študentsko diskote- ko na prostem. Nedelja, 27. junija, je minila v znamenju kolesarstva, potekalo je državno prvenstvo v kolesarstvu — 12. velika nagrada Lenarta in občine Cerkvenjak, popoldan pa so se v Cogetincih pomerili še kosci. Praznovanja ob 6. občinskem prazniku občine Cerkven-jak se bodo zaključila v soboto, 3. julija, z nogometnim nočnim turnirjem za pokal Gostišča pri Antonu. Zmago Šalamun Odličnjaka Mitja Firbas (levo) in Danijel Ivanjsič (desno) skupaj z županom občine Cerkvenjak Jožetom Kranerjem. Dornava • Parada pihalnih godb Veselo ob glasbi V parku ob dvorcu Dornava so v soboto pripravili prvo parado pihalnih godb in tako obeležili 5-letno delovanje pihalne godbe občine Dornava. Dornavska godba šteje 31 glasbenikov, od tega jih je več kot polovica mladih, vodi pa jo Zlat-ko Munda. V soboto so se poleg domačinov predstavile še pihalne godbe iz Podlehnika, Markov-cev, Ormoža in Središča ob Dravi. Prireditev so popestrili mažore- tke iz Dornave, mladi harmonikarji iz glasbene šole Zlatka Munda in pevka Mili. Slavnostni govornik župan Franc Segula se je ob tej priložnosti zahvalil glasbenikom, da so uresničili njegovo idejo, saj je prav on idejni vodja ustanovitve pihalne god- be v Dornavi. Godba sodeluje na vseh prireditvah v domači in sosednjih občinah. Baročni park se je ponovno izkazal za odličen prostor za tovrstne prireditve. Na poseben način sta prireditev povezovala Tanja Mikša in Rajko Janžekovič. Ob tej priložnosti je godba na pihala iz Dornave predstavila svojo prvo zgoščenko. Za domače dobrote pa so poskrbeli člani Turistično-etnografskega društva Lukari iz Dornave in Turističnega društva Polenšak. V znamenju petja, igranja in plesa pa je bilo v Dornavi tudi v soboto zvečer in v nedeljo popoldan, ko so pod šotorom v športno-rekreacijskem centru pripravili prireditev Zaplešimo in zapojmo v poletje z ansamblom bratov Gašparič. Poleg njih so se predstavili še mnogi pevci in pevke ter humoristi. MS Foto: MS Foto: MS Baročni dvorec je tokrat zaživel ob taktih pihalnih godb. Dvodnevna prireditev, ki jo je pripravil ansambel bratov Gas-pari~, je privabila veliko obiskovalcev. Hum • Proslava Koalicije Slovenija Proslavili dan državnosti Občinska odbora (OO) N.Si in SDS Ormož sta v četrtek, 24. junija, na Humu pri Ormožu pripravila proslavo v počastitev dneva državnosti. Prireditev ob proslavitvi praznika državnosti so pričeli s slavnostno sveto mašo v cerkvi Janeza Krstnika. Na proslavi, ki se je v nadaljevanju večera odvijala pred cerkvijo, pa so govorili številni govorniki. Uvodoma je zbrane pozdravila Tanja Vaupotič, članica sveta občine Ormož. Branko Sumenjak, predsednik OO SDS Ormož, je predstavil zgodovino slovenstva in opisal pot, ki jo je Slovenija prehodila do osamosvojitve leta 1991 in po njej. Alojz Sok, poslanec v držav- Alojz Sok: "Drugi polčas volitev sele prihaja!" nem zboru in predsednik OO N.Si Ormož, pa se je med svojim nagovorom med drugim najprej dotaknil volilnega izida evropskih volitev. "Igra še ni končana. Za nami je komaj prvi polčas," je dejal in v nadaljevanju spregovoril še o nezakonitih nakupih zemljišč in Forumu 21, za katerega je dejal, da je njegov primarni cilj premagati desnico. Sicer pa je Sok izpostavil probleme v zvezi s korupcijo in razredno razslo-jenostjo. Po njegovih besedah bi bilo potrebno poskrbeti za naj- šibkejše člene družbe, poštenost pa bi morala postati osebna vrlina vseh državljanov. Kot je še povedal, realnost v Sloveniji v preveliki meri konstruirajo mediji in ekonomija. Na prireditvi ob dnevu državnosti na Humu je govorila tudi Alenka Jeraj, predsednica podmladka SDS, sicer pa so zapeli pevci Ptujskega noneta in vokalne skupine Kor, ki deluje pod okriljem Kulturno-umetniškega društva Markovski zvon. Mojca Zemljarič Iniki v spomin v torek, 15. junija, smo se ptujski taborniki poslovili od naše dolgoletne tabornice Anice Kvas Predikaka — Inike. ř r Í Svoje taborniško poslanstvo je pri~ela že v svojih mladih letih. Sodelovala je pri ustanavljanju takratnega mladinskega gibanja oz. kasneje odreda, ki je učil in deloval po taborniških zakonih, šegah in navadah. Veliko tabornic in tabornikov nas je bilo, ki nas je naučila vrednot, kot so poštenost, vztrajnost, iznajdljivost, nesebičnost in poštenje, za kar smo ji danes vsi hvaležni. V Kvedrovem rodu je vestno opravljala naloge bla-gajničarke. Za svoje delo je prejela nagrade in priznanja, največje priznanje pa smo mi, njeni taborniki, za katere je žrtvovala svoj prosti čas. Draga Inika, iskrena hvala za vse! Ptujski taborniki Sv. Trojica • Lovski jubilej 50 let LD Dobrava V soboto, 26. junija, je pri lovskem domu v Dobravi pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah potekala prireditev v počastitev 50-letnice delovanja tamkajšnje lovske družine. Praznovanje se je pričelo s krajšim promenadnim koncertom slo-venskogoriške godbe na pihala MOL iz Lenarta, sledil pa je nastop prieških lovskih rogistov. Zbrane sta pozdravila starešina LD Dobrava Zvonko Paluc in predsednik Lovske zveze Maribor Zoran Lešnik. Na slovesnosti sta bila tudi dva ustanovna člana Ernest Mlina-rič in Anton Ornik ter prejela posebno zahvalo. Posebne zahvale pa so prejeli tudi vse starešine lovske družine od ustanovitve do danes: Ernest Mlinarič, Zdenko Najvirt, Jože Majcenovič, Vinko Grajfoner, Janko Polanec in Zvonko Paluc. Zahvale so prejele sosednje lovske družine in družine lenarškega gojitvenega bazena. Podelili so tudi plakete LZ Maribor, ki so jih prejeli vsi dosedanji starešine LD Dobrava in Franc Bombek, Branko Kaučič ter Anton Sebat. Znake za zasluge LZ Slovenije so prejeli Branko Grajfoner, Anton Hojnik, Stanko Horvat, Matija Hozjan, Vinko Kocuvan, Josip Kolednik, Feliks Korošak, Danilo Petrič, Franc Slekovec, Viktor Toš in Srečko Vogrin. Znak za lovske zasluge tretje stopnje so prejeli Franc Rajter, Zvonko Paluc in Anton Družovec. Znak LZ Slovenije za zasluge druge stopnje pa je prejel Jože Majcenovič. Na slovesnosti so člani LD Dobrava podpisali listino o prijateljskem sodelovanju z LD Vurmat. Ob jubileju pa so izdali spominsko družinsko kroniko, ki jo je uredil mag. Marjan Toš. Po končanem uradnem delu je bilo srečanje lovcev z lastniki zemljišč od Sv. Trojice in iz Cerkvenja-ka, vse prisotne pa so pogostili s srnjakovim golažem. Zmago Šalamun Malečnik • Tekmovanje v orientaciji Ptujski častniki prvaki Na 8. odprtem državnem tekmovanju slovenskih častnikov in podčastnikov v orientaciji, vojaških znanjih in veščinah, ki je potekalo 19. junija v Malečniku pri Mariboru, je ekipa Območnega združenja slovenskih častnikov Ptuj osvojila odlično 1. mesto. Tekmovanja so se poleg ekip organizacij Zveze častnikov udeležile tudi ekipe Slovenske policije in Slovenske vojske. Ptujska ekipa je osvojila 1. mesto v kategoriji Zveze slovenskih častnikov, najboljša pa je bila tudi v ekipni generalni razvrstitvi. Drugo mesto je v generalni razvrstitvi dosegla ekipa Združenja slovenskih častnikov iz Lenarta, tretje pa ekipa Prometne policije iz Maribora. Zmagovalno ekipo Ptuja so sestavljali mentor nadporočnik Darko Skok ter poročniki Davorin Volgemut, Stanko Lenart in Stanko Roškar. Kot je povedal Darko Skok, je dosežen naziv državnih prvakov v orientaciji, vojaških znanjih in veščinah za ptujsko Območno združenje slovenskih častnikov odlična motivacija za nadaljnje delo na tem področju, hkrati pa velika obveznost, saj želijo ohraniti najvišji državni naslov tudi v prihodnjem letu. -OM Foto: OM Ekipa ptujskega območnega združenja slovenskih častnikov je osvojila naslov državnih prvakov. Salon keramike Sigmaker v Ptuju Kvalitetna izbira španskega designa Podjetje Sigma iz Ptuja se ukvarja s prodajo in zastopanjem keramike in sanitarne keramike ter prodajo kopalniške opreme. Podjetje Sigma deluje na Ptuju že dve leti. Kot poudarja direktor podjetja Saša Šnepf, so se podjetništva lotili načrtno. Pred dvema letoma. Ko je bilo podjetje ustanovljeno, so najprej poiskali dobavitelje v Španiji, za katere so danes zastopnik na slovenskem tržišču. Sicer pa proizvode podjetij, ki jih zastopajo, tudi prodajajo v prodajnem salonu keramike Sigmaker, ki se nahaja na Osojniko-vi cesti 4 na Ptuju (nekdanji Rajski vrt). Salon keramike Sigmaker je podjetje Sigma odprlo konec minulega leta. "V našem prodajnem salonu ponujamo keramiko španskih proizvajalcev Metropol, Garogres, Alcalagres in Zirconio. Sicer pa smo za keramiko proizvajalcev Metropol, Ga-rogres in Alcalagres tudi zakoniti zastopniki za slovenski trg. Od sanitarne keramike ponujamo proizvajalca Dolomite, medtem ko se dajo vsi ostali proizvajalci sanitarne keramike dobiti po naročilu. V salonu ponujamo tudi kopalniško pohištvo Kolpa, Gorenje in italijanskega proizvajalca BeB, ki pa ima pohištvo izrecno po naročilu," je razložil direktor podjetja Saša Šnepf. Šnepf je še pojasnil, da v salonu keramike prodajajo keramične ploščice visokega kakovostnega razreda. Večina ploščic je izdelanih iz bele gline ali porcelana, cene za kvadratni meter pa se gibljejo med tri in šest tisoč tolarjev ter so tako sorazmerne s kvaliteto izdelka. "Posebnost, ki jo ponujamo v salonu, so ploščice formata 33 x 60, izdelane iz bele gline. Sicer pa so sodobni trendi takšni, da je vedno več ploščic velikega ali izjemno majhnega formata, pastelnih barv in preprostih dekorjev. Glede na izkušnje moram reči, da so ptujski kupci glede sodobnih trendov malo zadržani, za nekatere pa moram reči, da si kar upajo," je povedal Šnepf in dodal, da ob tej priložnosti vabi vse potencialne kupce, da jih obiščejo v njihovem prodajnem salonu na Osojnikovi cesti 4 na Ptuju, kjer jim bodo z veseljem ustregli in strokovno svetovali. Salon keramike Sigmaker je odprt vsak dan med deveto uro zjutraj in sedmo zvečer, ob sobotah pa so svojim kupcem na razpolago med 9. in 13. uro. c? Ptuj • Poslanka Lidija Majnik opozarja Ptuj - središče regijskega območja Poslanka LDS v državnem zboru in svetnica mestne občine Ptuj Lidija Majnik je pripravila v ponedeljek, 28. junija, tiskovno konferenco, na kateri je novinarje seznanila z najaktualnejšimi dogodki ob sprejemanju pomembnih dokumentov v državnem zboru. Z veseljem je povedala, da so v državnem zboru sprejeli odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije, ki je krovni dokument prostorskega načrtovanja v Sloveniji. Z njenim prizadevanjem jim je uspelo Ptuj "umestiti na zemljevid Slovenije" in uspeli so, da je v ta dokument vrisana tudi hitra cesta Slovenska Bistrica - Ptuj -Ormož. Ta cesta v drugih prometnih dokumentih še ni bila povezana na celotni trasi, ampak samo od Hajdine prek Ptuja do Ormoža, manjkal pa je odsek do Slovenske Bistrice. Sedaj je v strategiji prostorskega razvoja cesta v celoti, in ker je to krovni dokument, se bo po besedah Maj-nikove hitra cesta tudi dejansko gradila na celi potezi. Vesela je tudi dejstva, da je v tem dokumentu Ptuj uvrščen kot središče nacionalnega pomena regijskega območja, saj to potegne za sabo tudi planiranje in izvajanje načrtovanega razvoja nacionalnega regijskega središča. Ob tem je Majnikova opozo- rila: "Tik pred zdajci je bil pri tem pomembnem odloku v parlamentarno proceduro vložen amandma, ki je bil za nekatere sicer nesporen, po mojem trdnem prepričanju pa je imel v sebi kar veliko nevarnost. Sicer je bil vložen s strani vlade in ga je naš poslanski klub osvojil, ker pa nas je lovil čas, o njem nismo posebej diskutirali. Vložen je bil zaradi tega, ker je minister Kopač z vsemi poslanskimi skupinami in klubi ta dokument pripravljal, da bi bilo ob sprejemanju čimanj razprav in amandmajev. Po tem dokumentu ima Slovenija tri nacionalna središča: Ljubljano kot glavno mesto ter Maribor in Koper. In na osi teh treh mest naj bi se gradil razvoj Slovenije. Pri Ljubljani pa je ob vsem, kar je zapisano v zvezi z glavnim središčem države, z amandmajem bil dodan odstavek, v katerem je zapisano: 'Glavno mesto Ljubljana skupaj s središči Domžale, Grosuplje, Kamnik, Litija, Logatec in Vrhnika, Foto: M: Ozmec V odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije je Ptuj vrisan na zemljevid Slovenije kot središče nacionalnega pomena regijskega območja. tvori urbano območje, kjer se razmeščajo dejavnosti v omrežju središč z namenom racionalnosti njihovega delovanja, zmanjševanja migracij, skladnega prostorskega razvoja in večanja konkurenčnosti v primerjavi z evropskimi mesti." Na prvi pogled je ta amandma sicer korekten, saj so recimo Domžale skoraj že zlite z Ljubljano, vendar so me zmotile navedbe drugih središč, ki so tem dokumentu opredeljene bodisi kot lokalna ali regijska središča. To pa bi pomenilo, da bi vsi ti kraji lahko konkurirali pri razpisih ali v sklopu glavnega mesta ali kot lokalna in regijska središča. Če so Domžale že skoraj zlite z Ljubljano, pa je Kamnik vseeno precej daleč, sploh pa Litija, Logatec ali Vrhnika. In moram se pohvaliti, da sem znotraj našega poslanskega kluba kolegice in kolege uspela prepričati, tako da smo po posvetu amandma umaknili. Njegovo sprejetje bi bilo nefer do drugih okolij; če bi recimo vsa ta mesta pridružili Ljubljani, potem bi jih morali v ostalih točkah, kjer so opredeljeni posamezni kraji, izločiti, sicer bi bila pri točkovanju Ljubljana še bolj favorizirana, to pa bi pomenilo, da se razen v Ljubljani z obrobjem drugje ne bi nič kaj dosti gradilo, saj bi za ostale kraje denarja zmajnkalo. Ljubljano sicer spoštujem, a samo kot glavno mesto, najrajši pa imam seveda Ptuj, in če kjerkoli opazim, da se pojavi kakšna nevarnost, da bi center odškrnil kaj denarja ostalim območjem v Sloveniji, postanem zelo pozorna, saj se mora država vsaj približno razvijati enakomerno." Lidija Majnik je opozorila tudi na eno od treh sprememb ustave, ki so jih sprejeli v državnem zboru, in sicer 43., tako imenovanega ženskega člena ustave, ki omogoča enakomernejšo za- stopanost obeh spolov. Razprave o večji vključenosti žensk v politiko in javno življenje nasploh potekajo že od osamosvojitve Slovenije in veliko naporov je bilo vloženih v to, da bi bilo vključenih več žensk, pa do sedaj to ni uspevalo. Ko je ideja o spremembi 43. člena dosegla tako velik konsenz, brez glasu proti, je bilo do sprejetja zakona o volitvah v evropski parlament, kjer so zapisali obvezo 40-odstotne zastopanosti enega od spolov, že zelo blizu. Po volitvah pa so dosegli, da bodo od sedmih predstavnikov v evropskem parlamentu Slovenijo zastopali štirje moški in tri ženske. To je za novo članico Evropske unije velik uspeh, čeprav po mnenju Majnikove tega v medijih niso posebej opazili. Ob tem je opozorila na vse večji problem neplačevanja preživnin pri nas. Leta 2002 je bilo v Sloveniji izdanih 48.779 aktov o določitvi preživnine, največ upravičencev je bilo seveda otrok. Največ odločb so izdali centri za socialno delo, takoj za tem pa po sodbi sodišča. Problem pa je v dejstvu, da približno tretjina, to je okoli 10.000 preživnin, v Sloveniji ostane neplačanih. V glavnem so te neplačane preživnine neizterljive, saj zavezanci z najrazličnejšimi načini izmikanja uspejo dokazati finančno nezmožnost. Po mnenju Majnikove se to dogaja predvsem zaradi prizanesljivosti sodišč do zavezancev, zaradi neukosti in finančne nesposobnosti mater, da bi vodile dolge in drage sodne postopke. Gre predvsem za matere, saj je kar 95 odstotkov vseh zahtevkov namenjenih njim. Poslanke iz vrst LDS so dosegle še en pomemben uspeh, saj jim je pri spremembah kazenskega zakonika z vloženim amandmajem neplačevanje preživnin uspelo opredeliti kot kaznivo dejanje. M. Ozmec Ivanjkovci • Muzej kmečkega orodja Posluh za ohranjanje tradicije V osnovni šoli Ivanjkovci so pred zaključkom šolskega leta pripravili in odprli zbirko kmečkega orodja na prostem. Zbirka vključuje star lesen voz, brane in plug. Razstavljeni starinski predmeti: voz se ponaša s 50-letno zgodovino, brane in plug pa imata za seboj 100-letno delo. Zbirka starodavnega kmečkega orodja je v Ivanjkovcih razstavljena v neposredni bližini šole, ravnateljica OS Ivanjkovci Nada Pignar pa je pojasnila, da omenjena zbirka pomeni nadgradnjo etnološke zbirke, ki je razstavljena v šolskih prostorih. "Zbirka je nastala, ker tukajšnja šola do starih predmetov ohranja poseben odnos. In ker so starejši krajani opazili zavzetost šole do starih predmetov, smo si šli predmete ogledat na teren. Potem smo se odločili, da bi jih smiselno restavrirati in razstaviti. To so predvsem predmeti, ki se najdejo ob podiranju starih cimprač," je o projektu povedala ravnateljica. Sicer pa je Pignarjeva dodala, da bo šola zbirko kmečkega orodja na pros- tem dopolnjevala, saj bo v prihodnje na šoli delovala interesna dejavnost. Zbirke sicer ne nameravajo dopolnjevati v nedogled, ampak bi bilo število razstavljenih eksponatov največ deset. V nadaljevanju nameravajo izdelati še zloženke, postavili pa so tudi že informativno tablo. Na nedavni slovesnosti ob odprtju muzeja, ki sta jo pripravila osnovna šola in Turistično društvo Ivanjkovci, sta navzoče nagovorila ravnateljica Nada Pignar in predsednik TD Stanko Žličar. V kulturnem delu programa so zaplesali folkloristi, eksponate, ki so razstavljeni, pa sta podarila domačina Peter Fergola in Stanko Potočnik. Mojca Zemljari~ Od tod in tam Ormož t Drugi mladinski tabor Ta teden poteka pod okriljem LAS Ormož, RKS OZ Ormož in ob sodelovanju ormoške enote Pokrajinskega muzeja Ptuj drugi mladinski raziskovalni tabor. Sodelujoči se ukvarjajo z nadaljevanjem lani začetih tem. Zdenka Plejnšek tudi tokrat vodi skupino, ki se ukvarja z zdravilstvom na ormoškem področju, Maja Botolin Vaupo-tič pa skupino, ki proučuje ormoški park. vki Sv. Tomaž t Krajevni praznik S proslavo ob zaključku projekta Meškovo leto so 24. junija pri Sv. Tomažu začeli s praznovanjem 6. krajevnega praznika. Nadaljevali so s številnimi športnimi aktivnostmi in tekmovanji, slovesnostjo ob razvitju novega prapora PGD Trnovci, srečanjem za starejše krajane in srečanjem za mlade. Vrhunec dogajanja bo v soboto, ko bo ob 9. uri pričetek kolesarjenja po Ks Sv. Tomaž od turističnega obeležja do turističnega obeležja. Ob 14. uri se bodo člani združenja veteranov vojne za Slovenijo pomerili v streljanju na bežečega zajca in z zračno puško. Ob 17. uri bo odkritje spominskega obeležja generalu Maistru in njegovim soborcem iz fare Sv. Tomaž ob spominski lipi iz leta 1991, nato pa še odkritje spominske plošče na Osamosvojitveno vojno 1991 pri kulturnem domu. Sledila bo proslava in vrtna veselica, praznovanje pa bodo zaključili v nedeljo s cerkvenim praznovanjem. vki Videm t Se o prazniku V okviru videmskega občinskega praznika, o katerem smo že pročali, je bila v telovadnici leskovške šole v soboto, 12. junija, zanimiva kulturna prireditev Spoznajmo se v pesmi, plesu in glasbi, na kateri so nastopili pevski zbori, folklorne skupine in drugi glasbeni izvajalci videmske občine. Da je zanimanje za ohranjanje kulturne dediščine v tej občini precejšnje, so dokazali tudi najmlajši nastopajoči. Uradni del prireditve se je končal s podelitvijo spominskih daril vodjem nastopajočih skupin. Po končanem kulturnem delu pa so vsi, nastopajoči in obiskovalci, nadaljevali prijeten družabni večer. Iztok Roskar Slovenja vas t Tekmovanje OGZ Ptuj Območna gasilska zveza Ptuj in PGD Slovenja vas sta bila organizatorja velikega gasilskega tekmovanja, na katerem je sodelovalo 23 prostovoljnih gasilskih društev. Deževno vreme je sicer tekmovanje spremljalo od začetka do konca, vendar pa to organizatorjev ni preveč motilo, še manj pa tekmovalce. Med pionirkami so slavile mlade gasilke iz Bukovcev, med pionirji so 1. mesto osvojili mladi gasilci iz Grajene, mladinke iz Podvincev tokrat niso imele konkurence in je zlati pokal ostal v njihovih rokah, med mladinci pa je zmagala ekipa iz PGD Hajdoše. Hajdošani so zmagali še v dveh drugih skupinah; po pričakovanju so 1. mesto osvojile članice A, prvi so bili tudi člani B, na najvišjo sto-pničkopa so se med člani A uvrstili domačini — člani PGD Slovenja vas. Tudi gasilke iz Podvincev, ki so tekmovale v skupini članic B, tokrat niso imele konkurence, med starejšimi gasilci pa so na koncu slavili člani PGD Gerečja vas. TM Foto: IR Foto: TM Foto: MZ Destrnik • V vsakem mandatu spremembe prostorskega plana Ni prostora za zobozdravnika župan občine Destrnik Franc Pukšič se je odzval na nas članek v zvezi z nedograjenimi stavbami v središču Destrnika in ob pogovoru o tej problematiki govoril tudi o prostorskem načrtu, ki ga v občini vsake toliko časa spremenijo. "Življenje v občini Destrnik je dinamično in zato se občinski svet odziva tako, da v vsakem mandatu prilagaja prostorski plan potrebam občanov V tem mandatu bo po hitrem postopku sprejeta sprememba prostorskega plana predvsem za Janežovce, kjer iz bivšega glinokopa delamo rekreacijsko-turistični center, ter za Jiršovce, za tako imenovani Zeleni grič, kjer je na željo lastnika prišlo do predloga, da bi na tem območju zgradil dom za ostarele," je dejal Franc Pukšič. Glede Janežovcev potekajo intenzivni razgovori med občino in Ministrstvom za regionalni razvoj za vrtino. Gre za 35 milijonov nepovratnih sredstev in 15 milijonov kredita iz sklada za regionalni razvoj, občina pa se je tudi prijavila na razpis za varčevanje z energijo Ministrstva za okolje in prostor. Občina je pridobila za vrtino tudi sovlagatelja. Koncem septembra nameravajo z investicijo pričeti. Glede pred časom zapisanega o treh nedograjenih stavbah v centru Destrnika, ki jih gradi Otmar Arnuš, v Štajerskem tedniku, je župan dejal, da informacija ni povsem taka, kot jo je novinarju podal investitor. Dejal je, da je Otmar Arnuš to investicijo pričel že pred leti, ko še je bila skupna občina Destr- Destrniški župan Franc Pukšič nik - Trnovska vas. Ta občina je Arnušu omogočila, da je investicijo lahko izvajal, saj mu je dala soglasje za uporabo prostora pred gasilskim domom na Destrniku za lažjo izvedbo gradbenih del. Občina se je te investicije razveselila, za investicijo pa ni dajala nobenih obljub. "Jasno smo pa povedali, da nimamo prostorov za zobozdravstveno ambulanto in bi takšen prostor od investitorja tudi odkupili. Še danes imamo probleme ravno s prostorom za zobozdravnika, saj imamo sedaj možnost, da bi zobozdravnika dobili, nimamo pa prostora za ambulanto. Investitor občini nikoli ni predložil investicijskega načrta. Že v prvem mandatu skupne občine, ko je bil tudi Otmar Arnuš svetnik, smo razmišljali, da bi občina odkupila celotni objekt. Kot župan sem opravil nekaj pogovorov na Stanovanjskem skladu Republike Slovenije, skušali smo pridobiti sredstva tudi za investicijo v stanovanja. Občina bi morala biti lastnica tega objekta in sklad bi potem tudi šel z občino v takšen aranžma. Verjetno bi to lahko storil tudi zasebni investitor; zakaj tega ni storil, ne vem. Arnušu smo ponujali takrat odkup, tako da bi dobil tri stanovanja po šestdeset kvadratnih metrov, oziroma da mu damo za nedograjene objekte dvajset milijonov tolarjev. Do realizacije teh dogovorov ni prišlo", je dejal Franc Pukšič. Do resnejši pogovorov je prišlo spet v lanskem letu s podjetjem, ki je zastopalo Otmarja Arnuša. To podjetje je naročilo tudi statični pregled objekta. Po mnenju strokovnjaka, statika, objekt ni zgrajen v skladu s statičnim projektom. Zato občina za objekt po teh pregledih ne more ponuditi več kot šestnajst milijonov, saj je vsaj za eno stavbo v tem kompleksu za saniranje potrebno veliko sredstev. Nasploh se opaža, da celoten poseg v zemljišče ni bil povsem strokoven, kar se morda kaže tudi na poškodovani občinski cesti, kar pa ni strokovna ocena. Občina je torej vendarle pripravljena za nakup teh nedograjenih objektov, saj želi ob že omenjenih potrebah po prostoru izboljšati tudi trgovsko infrastrukturo v kraju. Očitno je tudi, da je Otmarju Arnušu edino občina Destrnik ponudila, da bi objekt odkupila, izgleda, da drugih zainteresiranih kupcev ni. Franc Lačen Sedem (ne)pomembnih dni Med nebom in zemljo Pravzaprav si za opis razmer, v katerih se je znašel zdaj že odstavljeni zunanji minister in visoki funkcionar Liberalne demokracije Slovenije dr. Dimitrij Rupel, ne bi mogli izmisliti bolj{e prispodobe, kot je tista, ki si jo je domisli sam prej{njo sredo v Cankarjevem domu v Ljubljani na ustanovnem sestanku Zbora za republiko, potem ko je s posebnim letalom priletel iz Londona: "Danes sem bil na tleh, pa visoko v zraku, pa spet na zemlji, zdaj pa sem tukaj med vami in počutim se božansko ..." Tako nekako je dejal, in če bi skušal njegove vznesene besede spremeniti v politično govorico, bi lahko dejali, da je dr. Dimitrij Rupel z njimi priznal tudi svoja siceršnja stanja, ko ga je zaznavno nosilo enkrat sem, enkrat tja, ko se je vzpenjal in padal, ko očitno ni ločil, kaj je "zemeljsko" in kaj "božansko". Dr. Dimitriju Ruplu zagotovo ni moč očitati "povprečnosti" in bledosti v njegovem (političnem) ravnanju. S svojo prodornostjo, ki v glavnem ne pozna nikakršnih predsodkov, in ne nazadnje s svojimi nedvomnimi zaslugami za slovensko osamosvojitev, še posebej za njeno priznanje v tujini, si je morda bolj kot katerikoli drugi politik ustvaril pozicijo (in moč?), ki mu je zagotavljala maksimalni manevrski prostor in dajala nekakšne posebne pravice in mož- nost avtonomnega, marsikdaj tudi samosvojega ravnanja in kritičnega odnosa do posameznih aktualnih vprašanj, neodvisno od večinskih stališč politične grupacije, ki ji je pripadal. Takšen Dimitrij Rupel se je spreminjal v nekakšno inštitucijo, ki ne potrebuje drugih avtoritet, kar se je še posebej pokazalo ob odhodu dr. Janeza Drnovška iz LDS ter z mesta predsednika vlade in ob prihodu "novega" Ropa. Medtem ko je Rupel Drnovška še nekako "priznaval", je Ropa očitno sprejemal kot nekaj "prehodnega" in "naključnega", vsekakor pa kot osebnost, s katero je moč igrati različne igre in v vsakem času dokazovati svojo superiornost. Zato ni nikakršno naključje, da se je Ruplov razhod z LDS začel tisti trenutek, ko mu je Rop (ob vilni-uški aferi, ob imenovanju slovenskega evropskega komisarja, ob aferi z diplomatsko akademijo, ob Ruplovem uporu zoper imenovanje Zdenke Cerar za ministrico za pravosodje) dal jasno vedeti, da njuni pogledi niso kompatibilni in ko je postajalo vse bolj razvidno, da Rop ukrepa po svoje, neodvisno od volje in pritiskov Dimitrija Rupla. Z vzpostavljanjem Zbora za republiko si je dr. Rupel v bistvu zagotovil zatočišče in bazo za nadaljnje delovanje, pravzaprav za ohranitev svojega političnega življenja, saj je vsakomur, ki se količkaj spozna na politiko in odnose v njej, postajalo jasno, da bo moral premier Rop glede Rupla prej ko slej radikalno ukrepati, če noče postati sam žrtev lastne omahljivosti. Rop ima vsekakor prav, ko te dni trdi, da je poskušal vse, da bi dr. Rupla zadržal v LDS in v vladi. Glede tega bi mu celo lahko očitali preveliko odlašanje in taktiziranje, vsekakor pa mu je dr. Rupel lahko hvaležen, ker mu je dal dovolj časa za politično transformacijo, za profiliranje v nekakšno žrtev tistih sil znotraj LDS, ki večine zadev iz nove slovenske zgodovine preprosto ne razumejo in zato, kot je zgroženo dejal dr. Dimitrij Rupel, tako zaslužene ljudi za slovensko samostojnost, kot je on, odstavljajo prav na 13. obletnico tega dogodka. Dr. Rupel pravi, da ga je doletela "partijska kazen", da so ga, skratka, odstavili nekako podobno, kot so to počeli v prejšnjem (komunističnem) režimu. Zatrjuje, da se LDS spreminja v nekakšno Zvezo komunistov in da zaradi tega v njej nima več kaj iskati. Vsekakor je zanimivo in značilno, da je dr. Rupel tako neizprosno kritičen in tako dokončno razočaran nad LDS šele zdaj, ko ga je ta ista LDS odstavila kot zunanjega ministra. Seveda je treba - zaradi resnice - priznati, da je dr. Rupel večkrat zelo kritično razmišljal tudi o razmerah znotraj LDS in da LDS ni pokazala kakšne pretirane vneme, da bi se javno in argumentirano konfrontirala s takšnimi njegovimi stališči. Vendar pa je tudi res, da ta kritična razmišljanja dr. Rupla še zdaleč niso bila podobna njegovim sedanjim radikalnim kritičnim ocenam in diskvalifikacijam LDS. Dr. Dimitrij Rupel je zadnjič na POP TV dejal, da se je v Sloveniji končno treba začeti več ukvarjati z vprašanji funkcioniranja demokracije, in mimogrede omenil, da v Sloveniji še vedno ni pravega ozračja za kritično razpravo. Vsi naj bi bili še vedno strašansko nedotakljivi in občutljivi, pri čemer pa je sebe - ne da bi za to poskrbel za ustrezna prepričljiva dokazila - nekako izvzel. Dr. Rupel v svojih izvajanjih zaradi tega ni bil prepričljiv, še posebej če pomislimo na njegovo najnovejšo vsesplošno užaljenost in na nizkoten poskus kompromitiranja kandidata za novega zunanjega ministra Iva Vajgla z nekakšno oceno, da je kot diplomat služil staremu režimu in stari beograjski diplomaciji. Če naj bo samo to, kje je (nekoč) nekdo delal (in ne kaj je delal in kaj dela), odločilno merilo za kadrovanje ali pa tudi samo razlog za intrige, smo v Sloveniji zares še daleč od pravega demokratičnega ozračja in zares pristnih medčloveških odnosov. Potemtakem je sestavni del in kreator te negativne podobe tudi dr. Dimitrij Rupel, ne glede na to, da skuša sam sebe iz tega izločiti. Jak Koprive Ljutomer Komu vse smrdi? V letu 1999 so člani ljutomerskega občinskega sveta odločili, da se bo v petih letih izvedla sanacija odlagališča smeti na obrobju Ljutomera, kamor jih odlagajo iz vseh štirih občin uprave enote Ljutomer. V sklopu sanacije so zgradili rastlinsko čistilno napravo, za-jezdno pregrado, odvodnik meteornih voda, transportno pot, tesnilno zaveso z drenažo za izcedne vode ter uredili odplinjevan-je. Občina je že pred sanacijo in med njo iskala rešitev glede nadaljnjega odlaganja odpadkov ter v začetku leta 1999 podpisala pismo o nameri za realizacijo regijskega projekta zbirno-sortirnega centra komunalnih odpadkov Pu-conci. S pristopom k temu bi občina Ljutomer in občine Križevci, Razkrižje in Veržej, ki sedaj odpadke vozijo v Ljutomer, od prvega januarja 2005 pričela odpadke odlagati v Puconcih. Vendar se gradnja druge faze tega centra še ni pričela, zato so primorani smeti še naprej voziti v Ljutomer, za kar pa je potrebno s soglasjem krajanov, ki živijo v neposredni bližini odlagališča, spremeniti odlok. "Glede na obljubo krajanom, da se bo deponija zaprla leta 2004, ter glede na probleme lokacije odlaganja odpadkov po letu 2004 je bil v začetku junija letos opravljen razgovor s prizadetimi krajani. Obrazložen je bil problem glede nadaljnjega odlaganja ter zahteve Ministrstva za okolje, prostor in energijo. Imenovana je bila posebna komisija, ki je pripravila pogoje, pod katerimi se dovoljuje nadaljnje obratovanje obstoječe deponije v Ljutomeru," je v gradivu članom občinskega sveta zapisala Andreja Torič, višja svetovalka za varstvo okolja in urejanje prostora. Glavni pogoj, ki ga je sprejela komisija, je, da se trinajstim prizadetim družinam, ki živijo v neposredni bližini deponije, izplača odškodnina zaradi zmanjšanja kvalitete življenja. Štirim gospodinjstvom naj bi iz občinskih proračunov od 1. junija letos mesečno izplačevali 50.000 tolarjev, preostalim devetim pa 30.000 tolarjev. Člani ljutomerskega občinskega sveta so omenjeni sklep o odškodninah preoblikovali zgolj v informacijo, odločanje so prestavili na prvo jesensko sejo občinskega sveta. V daljši razpravi so se svetniki spraševali, zakaj je do odškodnin upravičenih le 13 družin, kaj se bo zgodilo, če se odškodnine odobrijo, ter ali bodo tudi drugi občani Ljutomera, ki živijo ob onesnaženi reki Ščavni-ci ter ob tovarni usnja Konus, ki naj bi izpuščala nevarne emisije, v prihodnje zahtevali odškodnine zaradi zmanjšane kvalitete življenja. Miha Šoštarič Razkrižje • Občinski praznik Sest odlikovanj iz rok župana Ivanušiča V občini Razkrižje so minuli konec tedna potekale osrednje slovesnosti ob praznovanju 6. občinskega praznika, prav tako pa so obeležili dan državnosti. Na prireditvi v Domu kulture na Razrkižju je župan občine Stanko Ivanušič podelil priznanji občine Razkrižje, zahvalno listino ter županova priznanja. Zahvalno listino je iz rok župana prejel prvi strokovni vodja raz-kriške folklorne skupine Janez Horvat iz Črenšovcev, županova priznanja sta dobili odlični dijakinji ljutomerske gimnazije Ke-mentina Šafar iz Šafarskega in Ivana Novak iz Veščice, ki sta se izkazali na tekmovanjih iz znanja slovenskega in angleškega jezika, ter pobudnik za ustanovitev razkriške folklorne skupine leta 1979 Josip Mikec iz hrvaške Štri-gove, priznanje občine Razkrižje pa sta sprejela Štefan Žižek iz Veščice za 25-letno aktivno delovanje pri folklorni skupini Razkrižje in dolgoletno delo pri prostovoljnem gasilskem društvu Razkrižje ter Dušan Prelog iz Šafarskega za večletno delo na področju kulture v občini Razkrižje. V okviru 6. občinskega praznika občine Razkrižje so minuli konec tedna pripravili tudi 18. vaške igre, tretji tek prijateljstva ter tradicionalno proščenje, praznovanje pa bodo zaključili prihodnjo nedeljo, 4. julija, z mednarodnim spustom tradicionalnih murskih čolnov ter osrednjo spominsko slovesnostjo ob 13-letnici odhoda JLA iz območja severovzhodne Slovenije. MŠ m Foto: Miha Sostaric Zupan Stanko Ivanušič (desno) je priznanje podelil tudi Josipu Mikcu iz hrvaške Štrigove. Kmetijstvo • Trsnicarji v korak z Evropo Z zaskrbljenim pogledom v prihodnost Po vstopu Slovenije v EU trsnicarji ne smejo več uvažati podlag iz ostalih držav, ki niso članice evropske skupine držav, kar je bilo doslej, predvsem zaradi precej nižjih cen, razširjena in uveljavljena praksa. Juršinski trsnicarji, združeni v zadrugo, so se zato odločili in uvozili podlago za vzgojo korenjakov na lastnih matičnih nasadih, s čimer so si zagotovili ustrezno podlago za vzgojo ce-pljenk certificiranega porekla. Takšen korak je bil posledica alternative, ali izbrati drag uvoz ali pridelati cenejšo in kvalitetno domačo podlago. Prvi v Sloveniji Juršinski trsničarji so bili prvi v Sloveniji, ki so se odločili za ta korak, investicija pa nikakor ni bila majhna, saj sega v milijonske cifre: "Uvoz smo izvedli na riziko naše trsničasrke zadruge. Uvozili smo ključe (podlago, op. a.), ki so bili nato dani v trsnico v selekcijskem centru v Ivanjkov-cih in Novi Gorici pod nadzorom kmetijskega inštituta. Pridelane korenjake iz baznih ključev smo letos že razdelili in posadili pri raznih slovenskih trsničarjih. Skupno je bilo po državi posajenih 30.000 korenjakov, od tega največ v Juršincih, in sicer 11.000 na 32 hektarjih zemljišč! Iz posajenega nameravamo v Juršincih pridelati 600.000 do 700.000 podlag certificiranega porekla. S tistim, kar je bilo posajeno že prej, če bomo uspeli pridobiti certifikat, pa bi imeli v Juršincih dober milijon ali celo več cer-tificiranih podlag," pravi predsednik zadruge Simon Toplak. Milijon pridelanih podlag sicer zadovoljuje približno tretjino potreb za proizvodnjo na območju ptujske upravne enote. "Prav bi bilo, da bi imeli certificirane vse podlage. Vendar je težava v tem, da Slovenja vse do pred kratkim ni imela svojega organa za cer-tificiranje; šele zdaj je namreč kmetijski inštitut dobil certifika-cijsko licenco, kar mu omogoča začetek dela in upamo, da se bomo lahko dogovorili za priznanje posajenih matičnjakov in matičnih vinogradov za nazaj ter za priznanje oziroma certifikat avtohtonih sort v obeh selekcijskih centrih!" Toplak pa kritično ocenjuje tudi odnos kmetijskega ministrstva do trsničarske panoge: "Ministrstvo smo več let opozarjali, da bomo potrebovali subvencije za obnovo matičnih nasadov, vendar je bil prvi razpis izdan šele lani, kar je tri leta prepozno! Pravzaprav trsničarstvo konkretno sploh ni upravičeno do subvencij, pač pa je možno pod postavko subvencioniranja obnove vinogradov pridobiti podporo za ureditev matičnjakov. To je vsaj nekaj, saj je naša nadaljnja naloga v zadrugi pridobiti dovolj par- Simon Toplak, predsednik trsnicarske zadruge v Juršincih: »Prav bi bilo, Ce bi dobili certifikate za vse naše podlage!« Trsnice Clanov juršinske zadruge se raztezajo na 32 hektarjih. cel za matične nasade. Zavedati se je namreč treba, da je pri trs-ničarstvu nujno kolobarjenje, ki po dveletnem trsničarskem nasadu zahteva pet let mirovanja zemljišča. Za juršinsko zadrugo to konkretno pomeni, da bi glede na sedanjih 32 hektarjev trs-nic morali za nadaljevanje dela razpolagati vsaj s približno 120 hektarji zemlje!" Brez izvoznih stimulacij Trsničarji pa so pred poldrugim letom izgubili še izvozne stimulacije, ki so do takrat znašale 60 tolarjev po izvoženem trsu. Kljub temu iz juršinske trsnice še vedno izvozijo okrog 70 odstotkov proizvodnje, največ v Hrvaško, Češko, Švico in Avstrijo: "Vendar so izvozne cene hudo nizke. Dokler smo si pomagali s stimulacijo, je še nekako šlo, čeprav je bila ekonomičnost daleč od zavidljive ravni. Vprašanje pa je, kako dolgo še bomo lahko vzdržali, če ne bo pravih izvoznih cen, trga in izvoznih stimulacij, kot veljajo v drugih kmetijskih panogah!" Vsi slovenski trsničarji skupno letno pridelajo od 8 do 9 milijonov trsov in od štiri do štiri in pol milijona cepljenk (dober milijon v Juršincih). V Sloveniji po statistiki obstaja 25.000 hektar- jev vinogradov. Od tega naj bi se letno za ohranitev te skupne površine obnovilo od 800 do 1000 hektarjev vinogradov, stvarni podatki pa kažejo, da se jih obnovi pol manj, v povprečju zadnjih nekaj let le 450 hektarjev: "Takšna realizirana obnova pa ne zahteva več kot približno 2 ali 2,5 milijona cepljenk, zato moramo razliko ali izvoziti ali uničiti. Žalostno je, da smo slovenski trsničarji sposobni pokriti potrebe po cepljenkah, vendar ni dovolj velikega interesa za predvideno kapaciteto obnove vinogradov. Vzroki za to so predvsem v prenizki ceni grozdja, ki pokriva komaj tretjino stroškov proizvodnje, kar je obup in zato je povsem jasno, da ni pravega interesa za obnovo vinogradov!" Simon Toplak pravi, da se glede na sedanje razmere brez uvoznih stimulacij in s premajhnim domačim trgom za prodajo ce-pljenk boji, kaj bo z nadaljnjim razvojem trsničarstva in obstojem selekcijskih centrov. Trsničarska zadruga Juršinci bo sicer naslednje leto praznovala 100-letnico ustanovitve in velja za najstarejšo v Sloveniji, združuje 38 članov, trenutno pa velja tudi za drugo največjo trs-nico v državi. SM Ljubljana • Mednarodno ocenjevanje vin Arnečič - prvak laškega rizlinga V začetku junija je v Ljubljani potekalo jubilejno, petdeseto mednarodno ocenjevanje vin, na katerega je letos prispelo kar 842 vzorcev (188 iz Slovenije) iz 28 različnih držav. Naslov prvaka sorte za laški rizling si je na prestižnem ocenjevanju letos priboril vinogradnik iz Haloz Zvonko Arnečič s polsuhim belim vinom laški rizling 2002. "Prvi predizbor in selekcijo vinskih vzorcev za letošnje ocenjevanje smo opravili že v okviru Galerije vin Halo, v katero je vključenih šest vinogradnikov s haloškega območja. Na tovrstno ocenjevanje je namreč smiselno poslati le najboljša vina, saj je vse povezano z nemajhnimi stroški, glede na sprejet pravilnik pa je tudi jasno, da nagrade lahko prejmejo res le najboljši," je povedal Jernej Golc, ki Galerijo z namenom promocije in prodaje domačih vin pod enovito embalažo kot zametkom skupne bla- govne znamke vodi od lanskega leta. Na ocenjevanju so se odlično odrezali tudi ostali vinogradniki s Štajerske. Za svoja vina so prejeli pet zlatih in štiri srebrne medalje. Med prejemniki zlatih medalj so: Bojan Lubej (laški rizling - suhi jagodni izbor), Jožef Milošič z dvema zlatima medaljama (traminec - jagodni izbor 2003 in traminec - izbor 2003), Ptujska klet (laški rizling - jagodni izbor 2003) in Jože Šmi-goc (laški rizling - jagodni izbor 2001). S srebrnimi medaljami pa r, ! 1 H^ze Vrhunsko vino ZGP Í Lašfči rizfina ] (. iOOZjNtdnfto -J » _ Lastna třgaiov in polnilev i^nU Arncííí. I Ifih.Cirkuiai»^ -m Vseslovenski prvak sorte laški rizling prihaja iz Haloz; njegov lastnik je Zvonko ArneCiC so bili nagrajeni: Ptujska klet (laški rizling 2003 in penina Grand Cuvet 2002), Jožef Milošič (rumeni muškat - pozna trgatev 2003) in Konrad Janžekovič -Turčan (j-vino, zvrst). Mednarodna ocenjevalna komisija v Ljubljani je podelila tudi šest naslovov slovenskih vinskih prvakov za posamezne sorte vin; poleg Arnečiča, ki je postal prvak sorte laški rizling, so ostali slovenski prvaki posameznih sort: Ivan Črepnjak za sauvignon, Vi-nag, d.d., za chardonnay, Istenič, d.o.o., za chardonnay brut, Jeruzalem - Ormož za traminec in Vina Koper za cabernet sauvig-non. Skupno je bilo sicer na letošnjem ocenjevanju podeljenih 123 srebrnih, 96 zlatih in 11 velikih zlatih medalj ter 5 naslovov svetovni šampion. Največ medalj, 117, so prejela vina slovenskih proizvajalcev, 100 medalj je bilo podeljenih avstrijskim vinom, 64 švicarskim, 53 japonskim, 46 španskim, 28 pa brazilskim. Dva šampionska naslova (za bela in rdeča suha vina) sta odšla v Španijo, šampion pe-nin v Luksemburg, šampion za bela vina z ostankom sladkorja v Avstrijo, šampion likerskih vin pa v Madžarsko. SM Kmetijstvo • Po junijski toci [koda na stotinah hektarjev Spor med mariborskim županom Sovičem in Agencijo RS za okolje, kdo je kriv, da ni bilo pravočasno izdano soglasje za obrambo pred točo z letali in ali je srebrov jodid učinkovit pri preprečevanju toče, je kaj malo koristil tistim, ki jih je letošnje trikratno neurje med 10. in 12. junijem najbolj prizadelo. Zadnje zbrane ocene in podatki, končni bodo namreč znani šele po prvem juliju, so, vsaj za nekatera področja, katastrofalni. Toča je klestila na več manjših področjih širšega Podravja in na nekaterih od teh povzročila izrazito veliko škodo, na drugih le delno. Na območju občine Lenart sta jo najhuje skupili Voliči-na in Jurovski Dol, kjer je hudo uničenih med 100 in 110 hektarjev njiv, sicer pa je v celoti poškodovanih kar 300 hektarjev njivskih površin. Nič boljše ni stanje v sadovnjakih; približno 200 hektarjev intenzivnih nasadov je bilo močno prizadetih, po mnenju kmetijskih strokovnjakov so posledice nepopravljive. Na območju ptujske upravne enote je toča najbolj udarila po nekaterih delih občine Kidričevo in Videm, izognili pa se ji niso niti v Podlehniku in Žetalah. Toča je oplazila tudi del Slovenske Bistrice (Makole, obrobje Haloz in del Devine), veliko huje kot v Bistrici pa se je razdivjala v Ormožu, predvsem na območju Loperšic, Huma, Obreža, Franko-vcev in Središča ob aDravi, kjer je zaradi ledenih krogel bolj ali manj poškodovanih 600 hektarjev njiv, večinoma pa gre za koruzo in sladkorno peso. V Halozah ceste in vinogradi V Kidričevem je po zadnjih ocenah praktično uničenih 400 do 500 hektarjev poljedelskih kultur, največ v naseljih Apače, Sela, Njiverce in del Lovrenca. "Neurje je v četrtek prizadelo okrog 350 in v petek 150 hektarjev njiv. Prizadetost rastlin je po okvirni oceni na območju Apač 80-odstotna, v Starošincih 50-odstotna, v Lovrencu na Dravskem polju, Župečji vasi, Mihov-cih, Kungoti in Njivercah 65-%, v ostalih vaseh pa dosega v povprečju 45 odstotkov. Del njiv so kmetje že na novo zasejali, na okoli 80 hektarjih, kjer je bilo vso rastje popolnoma uničeno, pa bo to še potrebno storiti," je povedal vodja ptujske svetovalne službe Peter Pribožič. V občini Videm je po zbranih podatkih komisije za popis škode junijska toča v pasu približno šestih kvadratnih kilometrov - najhuje je bilo v Trnovcu in Selih, kjer je že lani izjemno škodo povzročila suša - popolnoma uničila ječmen, grah in pšenico, med 50 in 60 odstotki so poškodovani koruza, buče in krompir, od 30- do 40-odstotna pa je poško-dovanost sladkorne pese. Kot je še povedala predsednica komisije Ida Vindiš Belšak, je toča poškodovala tudi travinje pred košnjo (po oceni gre za 50-odstotno po- škodovanost). V haloškem predelu občine, zlasti v Mali in Veliki Varnici, Trdobojcih in Gradišču, je največ škode v vinogradih (40 odstotkov), podobna je ocena za koruzo, krompir, ječmen in pšenico, hudo pa so poškodovane praktično vse gramozirane ceste, kjer že tečejo prva sanacijska dela. Na videmski občinski upravi so v skladu z navodili pristojnega ministrstva do zaključnega roka evidentirali točno 170 individualnih prijav škode. Okvirni popis škode po toči so opravili tudi v Žetalah. Tajnik občinske uprave Jože Krivec je povedal, da so do začetka tega tedna prejeli 15 prijav občanov, toča pa je najbolj prizadela del naselij Dobrina in Kočice: "Toča je največ škode povzročila v vinogradih, kjer je zabeležena 50-odstotna poškodovanost, in v sadovnjakih s 35 odstotki uničenega. Na poljščinah je škoda minimalna, skoraj zanemarljiva, zato pa so zelo poškodovane občinske ceste, tudi asfaltirane, kjer zaenkrat ocenjujemo, da bo za sanacijo potrebnih vsaj 6 milijonov tolarjev. Na hiši družine Živkovič pa je neurje razkrilo in uničilo polovico ostrešja." V Podlehniku je toča prav tako največ škode povzročila v vinogradih in na cestah, po mnenju kmetijskih strokovnjakov pa bodo zlasti v vinogradih posledice toče veliko bolj kot letos vidne šele naslednja leta, saj marsikje niso poškodovane le mladice, ampak tudi sami trsi. SM Foto: SM Foto SM Ptuj • Center interesnih dejavnosti Veliko možnosti za aktivne pocitnice Center interesnih dejavnosti na Ptuju je tudi letos pripravil za mlade številne aktivnosti, ki bodo obogatile poCitniške dni. O poCitniških programih smo se pogovarjali z Nevenko Gerl, programsko sodelavko centra, ki nam je predstavila aktivnosti za mlade. Na Centru so se odločili ponuditi čimbolj pestro paleto programov za osnovnošolce, srednješolce in za vse mlade, ki želijo preživljati počitnice na aktiven način. V ta namen so izdali zloženko, kjer so programi s področja športa, neformalnega izobraževanja in drugih aktivnosti tudi predstavljeni. Letos se bo v času počitnic pojavilo kar nekaj novosti. Plavalni klub Terme Ptuj ponuja novo obliko, ki jo poznajo že v večjih mestih. Program zajema varstvo otrok od petega do osmega leta starosti, zajema pa različne animacije, učenje plavanja ter us- Lani so mladi z mentorjem Tomažem Plavcem izdelovali mozaik tvarjalne delavnice. V Centru interesnih dejavnosti ohranjajo programe, ki so že doslej bili uspešni (mode-larjenje, začetni in nadaljevalni tečaj pogovorne italijanščine, ulične delavnice, poletna potepanja, grafična delavnica), uvedli pa bodo tudi nekaj novosti. Ena od teh bo izdelovanje gibljivih kipov, začetna konverzacija španščine in osnove fotografije z osvetljevanjem v temnici. K tem programom so pritegnili mlade mentorje, ki so novitete tudi predlagali. Tudi letos bo v okviru poletnih programov nastajal velik stenski mozaik pod mentorstvom Tomaža Plavca; program je primeren za starejše osnovnošolce, dijake in študente. Organizirali bodo tudi izlet na celjski grad in v Hermanov brlog, kjer je edini otroški muzej v Sloveniji. Izleta se lahko udeležijo mladi in njihovi starši. Izvajali bodo tudi že uveljavljeno obliko neformalnega izobraževanja - znakovni jezik gluhih. Novost bo oblikovanje izdelkov iz ročno izdelanega papirja. Tu bo šlo za resnični proces izdelave papirja. Tradicionalne oblike počitnic pa ponujajo nekateri zavodi. Gledališče ponuja brezplačne oglede lutkovnih predstav v okviru poletnega lutkovnega pristana, knjižnica vabi na pravljične počitniške urice, na voljo je središče za samostojno učenje na Ljudski univerzi, v počitniške programe pa se vključujejo tudi številna športna društva. Badminton klub ponuja brezplačno igranje na šoli Breg. Kot novost športnih aktivnosti bo letos mečevanje (Akademija borilnih veščin). V lanskem letu se je udeležilo poletnih programov 1333 aktivnih udeležencev, saj se je že lani povečala pestrost ponujenih programov, predvsem na področju športa. Velik delež so k dvigu števila udeležencev prispevale ulične delavnice, ki so bile večinoma dobro obiskane in tudi dobro sprejete tako med otroci kot med starši, zato so jih sklenili obdržati kot programsko stalnico za prihodnost. Med udeleženci so prevladovali osnovnošolci, predvsem učenci nižje stopnje. Mladi se odzivajo posamično, izjema so ciljno naravnani mladinski projekti, kot je bila mednarodna mladinska izmenjava CID ali delavnice Društva Timotej, pa tudi turnir v ulični košarki. Programov so se udeleževali tudi otroci in mladi iz drugih občin. Franc Lačen Kmetijska šola • Kje in kaj bi bilo bolje Zakulisja težav kmetijske šole Znano je, da bo, glede na sprejeti lokacijski naCrt izgradnje ptujske obvoznice, kompleks zemljišC na TurnišCu, ki ga v izobraževalne namene uporablja ptujska kmetijska šola, razdeljen na veC parcel. Po prepričanju ravnatelja Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj dr. Vladimirja Korošca je to dejstvo resno ogrozilo nadaljnji razvoj šole, saj naj bi po takšni razdelitvi šolskega posestva slednje postalo neprimerno za pouk in strokovno delo. PukšiC: Destrnik ponuja enoten kompleks zemljišča Precej manj znano pa je dejstvo, da občina Destrnik že dobro desetletje ponuja ptujski občini oziroma kmetijski šoli približno 30 hektarjev veliko posestvo v naselju Placar. Župan Franc Pu-kšič našteva prednosti te lokacije: "Poleg velikosti zemljišča je pomembno tudi to, da je bistveno bližje vinogradniškemu in sadjarskemu kompleksu šole na Grajenščaku, dejavnost bi bila torej manj razpršena kot sedaj, prav tako bi se z morebitno preselitvijo učnega procesa v Placar dijaki izognili prečkanju mesta. Turniški grad z okolico pa bi navsezadnje tako lahko izkoristili kot ekskluzivo za druge namene!" Tako kot v Turnišču je tudi v Placarju zemljišče last sklada kmetijskih zemljišč, stavbe pa poseduje Perutnina Ptuj. "Res je, da danes na osnovi najemne pogodbe na tem območju opravlja dejavnost zasebnik iz Trnovske vasi, vendar menim, da to ne more biti ovirajoč dejavnik za preselitev dejavnosti kmetijske šole, prej nasprotno!" Pukšič še pravi, da ponudba občine ne bo trajala večno: "V kolikor pogovori ne bodo bolj resni in ne bodo stekli v smeri naše ponudbe, bo občina ob uvajanju spremembe prostorskega plana, ki ga načrtujemo za letošnjo jesen, to področje predlagala za stavbna zemljišča. Navsezadnje gre za območje tik ob regionalni cesti, kjer je vzpostavljena vsa infrastruktura in na tovrstni lokaciji ni smiselno ohranjati kmetijskega zemljišča, še posebno, ker gre koncept razvoja naše občine v smeri pograditve nižinskega dela proti mestu." Sicer pa so po mnenju Pukši-ča sedanje stanje in težave, s katerimi se srečuje kmetijska šola, posledica v preteklosti sprejetih napačnih odločitev občinskega in srednješolskega vodstva: "Nobena skrivnost ni, da je srednja kmetijska šola pred leti pripravila odličen program razvoja, ki je vključeval prav ta zemljišča v Placarju. Če bi se ta program upošteval, sem prepričan, da bi danes Ptuj imel ne le srednjo, ampak tudi že visokošolsko kmetijsko središče z vso potrebno stavbno infrastrukturo vred!" Čelan: Bistvo težave je drugje! Jasno je, da odločitev o morebitni selitvi šolskega kmetijskega posestva v Placar ni stvar dogovora zgolj ptujske in destrniške občine, ampak ima zadnjo besedo ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Seveda pa je pred tem nujen dogovor med obema občinama in šolo. Do tega pa očitno še ni prišlo in kot kaže, ima Pukšičeva ponudba kaj malo možnosti tudi v prihodnje. Ptujski župan Stefan Čelan namreč, kot je dejal, osebno nikoli ni bil seznanjen s to ponudbo, prepričan pa je tudi, da izguba nekaj hektarjev zemlje na turniškem posestvu zaradi izgradnje ceste ne more bistveno vplivati na kakovosten potek izobraževalnega dela kmetijske šole: "Vemo, da je kmetijska šola začela z enim hektarjem učnih površin, na Tur-nišču pa ji je bilo s pomočjo posredovanja mestne občine dodeljenih kar 40 hektarjev! Izgradnja cestne povezave bo vzela maksimalno 5 hektarjev zemljišč, kar pomeni, da za delo šole še vedno ostaja 35 hektarjev! Res pa je, da posestvo ne bo več v enem kosu, ampak razdeljeno, vendar osebno v tem ne vidim nobene težave, še zlasti ne v smislu onemogočanja učnega procesa ali zmanjšanja njegove kvalitete. Po moji oceni ne gre za nobene drastične zadeve ali velik, nerešljiv problem. Veliko večja težava je drugje; in sicer v zagotovitvi sredstev za izgradnjo potrebnih šolskih objektov. Po oceni bi namreč izgradnja šol- ske stavbne infrastrukture, kar bi dejansko omogočilo preselitev kmetijske šole na to lokacijo, zahtevala preko milijardo tolarjev. Nacionalna šolska politika pa temu ni ravno naklonjena. Naša kmetijska šola ni na prioritetni lestvici investicijskega programa. Zelo težko je tudi pričakovati, da se bo to zgodilo, sploh glede na razmerje moči, v katerem se je naša šola znašla nasproti mariborski kmetijski fakulteti, ki je že ogromno vložila v svoje programe. Na drugi strani pa je tu še Rakičan s prekmursko politiko, ki navija za razvoj kmetijskega izobraževanja na njihovem področju. Na osnovi več pogovorov s pristojnimi ministrstvi menim, da bi imeli na Ptuju veliko več možnosti pa tudi posluha s strani države, če bi se lotili preobrazbe kmetijske šole v živilsko-prede-lovalno izobraževalno institucijo. Za kaj takega imamo dobro ozadje in s tem odlične argumente, ki bi nam tudi dejansko lahko odprli vrata za uresničitev višje- in visokošolske ustanove!" Stefan Čelan je ob dejstvu, da o selitvi dela učnega procesa kmetijske šole v Placar ne razmišljajo, povedal še, da se bo občina po sklepu mestnega sveta potrudila za nadomestitev izgube petih hektarjev učnih površin na račun izgradnje ceste na najprimernejši lokaciji. SM Tednikova knjigarnica S knjigo naokoli Vem, da se vam bo zdelo smešno, toda knjižni, bralni dopust je najcenejši in najbolj udoben. Vem, vem, slišite, da so knjige drage. Toda kaj je tedenski polpenzion proti denar-cem, ki jih odštejete npr. za pet knjig, ki vas popeljejo v Južno Ameriko, med kitajske imenitneže, ruske carje, sici-ljansko mafijo, na obale Tahitija, med francosko in angleško aristokracijo, k finskim posebnežem ... In vse to lahko doživite brez potovalne mrzlice, brez cestne gneče in vizumov, brez popotne oprave in prtljage, brez težav zaradi spremenjene klime, brez jezikovnih pregrad, brez potovalnih čekov in agencijskih posrednikov, brez sončnih opeklin in slabosti... Le do knjigarne in v knjižnico stopite in izberite popotno bralno destinacijo, nato pa si poiščite miren bralni kotiček, ga opremite z najljubšo jedačo in pijačo, se zkknite, kakor se ne bi mogli na nobeni plaži, oblecite najljubše domače cunjice in ... užitek dopustovanja se lahko začne. Na domača vrata (in telefonski odzivnik) pa napišite sporočilo: sem daleč na oddihu. Po takšnem bralnem dopustu boste prekipevali od napetih počitniških dogodivščin, ki jih boste lahko še dolgo pripovedovali prijateljem in znancem. Morda se boste nekoliko dolgočasili, ko vam bodo drugi dopustniki servirali zguljene zgodbe o nemarni hotelski postrežbi, o dragi in slabi izven-penzionski ponudbi, o čakanju na mejnih prehodih, o gneči na plažah, o invaziji planincev v slovenske gore... Za prve počitniške dni vam, dragi bralci knjigarnice, predstavljam tri knjižne novosti, ki so me navdušile te dni - morda bodo tudi vas. Prva je iz založbe ValeNovak in govori prav o človeški želji po potovanjih in spremembi kraja bivanja, ki si jo vsi dopu-stniki tako želijo. Popularni filozof Alain de Botton, ki so ga slovenski bralci že spoznali (Utehe filozofije in Kako ti Proust lahko spremeni življenje), se je na svoj filozofsko luciden način v povezavi s klasiki svetovne literature lotil razmišljanj o popotovanjih. V knjigi UMETNOST POTOVANJA razčlenjuje vzvode in hrepenenja ter dosežene cilje potujočih. Dvesto šestdeset strani šteje knjiga manjšega formata, ki je zelo prikladen za vse bralne položaje in prostore. De Botton je svoje razmišljanje razdelil v pet poglavij in vsako, razen zadnjega, ima dva razdelka: odhod (O pričakovanju, O poteh v tuje kraje), Motivi (O eksotičnem, O radovednosti), Pokrajina (O podeželju in mestu, O veličastnem), Umetnost (O umetnosti, ki odpira oči, O lastništvu lepote), Vrnitev (O navadi). Najprej se avtor pozabava z iskanjem sreče, ki jo mnogi iščejo v eksotičnih krajih. Zanje se navdušijo ob turističnih reklamah, podobah z vabljivih razglednic (sam si je s prijateljico privoščil Barbados, razkošne plaže in palme so ga premamile, a doživetje je bilo drugačno...) ter z mislijo, da je drugje lepše in boljše. Knjigo je prevedla Maja Novak, v knjigarnah stane 3200 tolarjev. Prijeten in presenetljiv je potopis Predraga Matvejevi a DRUGAČNE BENETKE založbe V.B.Z., v zbirki Izbrana dela hrvaških pisateljev. Avtor predstavlja Benetke s posebnim pisateljskim darom in očesom, ki razkriva skrivnosti obleganega mesta, občutenja davne arhitekture, umetnosti in diha mesta, ki ga mnogi poznajo na tisti instant turistični način. To je potopis, ki se bere kakor poezija. Knjigo sto triindvajsetih strani, ki so opremljene z ilustracijami starih mojstrov, sta prevedla Vasja Bratina in Rada Lečič. Tudi tretja izbranka je manjšega formata, a za razliko od prvih dveh, kljub naslovu AMSTERDAM, ni potopisno, eseji-stnično delo, marveč je odličen roman nagrajevanega avtorja lana McEwana. Sto petinštirideset strani tanke knjige ne boste odložili pred koncem, tako pritegne branje, ki začenja s pogrebom mlajše, uspešne, lepe, povsod zaželene fotorepor-terke, ki jo ugonobi grda bolezen. Knjiga začenja z dialogom med njenima ljubimcema, ki sta se prišla poklonit umrli ... Roman Amsterdam je v prevodu Miriam Drev, ki je tudi avtorica spremne besede, in v uredništvu Andreja Blatnika izšel to leto pri Cankarjevi založbi s podporo Ministrstva za kulturo RS. Prijetno branje želi Liljana Klemenčič Povabilo na bralno teraso To soboto, 3. julija, bo ob 10. uri znova postavljena BRALNA TERASA pred Knjigarno Mladinska knjiga Ptuj. Na njej bo predstavljeno počitniško branje, počitniško knjižnično delovanje, knjigam bodo padle cene, slišati bo pravljico in izbrano poezijo. Z besedo bo stregla knjižničarka in pravljičarka Liljana Klemenčič, s knjigami ptujska knjigarna, z napitki pa Gostilnica Perutnina. Pridite in preživite drugače delček sobotnega dopoldneva! Tednikova knjigarnica Pa brez zamere Vonj po poletju Poletne radosti slovenskega plesa Neverjetno. Po ne vem koliko pokvarjenih vikendih nam je kon~no bilo postreženo z enim, ki je bil prebavljiv. In ne zgolj to, pretekli vikend je bil celo zelo prebavljiv. Naravnost krasen. S tem mislimo predvsem dejstvo, da nas je sonce ujčkalo v svojih žarkih in svetlobi kot že dolgo ne. Mislim, da se vsi strinjamo, da si je pretekli vikend zaslužil naziv "poletni". Bogsigavedi, s kolikimi nas bo letošnje poletje še častilo, a samo upamo lahko, da jih bo precej. Pa ne samo zato, ker je poletje in se pač spodobi, da so dnevi (predvsem vikendi) poletno vroči, sončni, skratka, primerni, ampak predvsem zato, ker so, kot se je lepo pokazalo pretekli vikend, ti poletni konci tedna zdaj pa res že nujno potrebni, da naše razpoloženje vsaj malo obrnejo v poletno smer in dvignejo naš bioritem. Ce se nas je večina Nejevernih Tomažev še pred kratkim sumničavo praskala po glavi, pa smo spričo letošnjih vremenskih akrobacij (oziroma, bolje bi bilo, če bi letošnje vreme označili z vulgarno inačico besede "polu-lano") lahko na svoji koži zelo dobro občutili, da situacija, ko nas izpod neba bolj ali manj ves čas zaliva, kot da bi bili kakšne flance v teglu, res pusti določene posledice na našem razpoloženju. In prav zato so letos vikendi, kot je bil tale, kije za nami, še posebej dragoceni in jih je potrebno docela izkoristiti. V kakšni formi (v smislu oblike) se bo pa ta izkoristek zgodil, pa je odvisno od vsakega posameznika in njegovih želja. Tako ljudje hodijo na sprehode v naravo, se mečejo v vodo v razno raznih toplicah in termalnih parkih ter se pražijo na soncu v nikoli pojemajoči želji po zarjaveli (pardon, lepo posonče-ni) koži. Nekateri zavetje pred vročino iščejo bliže Soncu, tam kjer je bolj hladno, na pobočjih in vrhovih naših vršacev in očakov. Teh je kar precej. Kakor je precej tudi tistih, ki se preko sončnih vikendov udejstvujejo v prej omenjenih dejavnostih. A vseeno se zdi, da je za te kraje ob takšnih vremenskih pogojih značilna predvsem ena stvar, ena radost. Kadar v naših krajih Sonce zavlada ozračju ter temperature pošlje proti tridesetim, zraven tega pa se to zgodi še ob koncu tedna, obstaja na tem območju velika verjetnost, da se nareže paradajza, mlade čebule, paprike, svežega kruha, še zadnji trenutek skoči v trgovino po zenf, ajvar in morda tudi majonezo, ter najpomembneje, začini in oblikuje nekaj zmletega mesa, marinira kakšna kila ali dve kurjih krilc — strokovni izraz bi bil perutničke, še bolj strokovni pa kerloti - na les napikne par koščkov mesa, nabavi pa se morda tudi kakšen kotlet in klobasa. Seveda ne sme manjkati tudi hladna pijača (pozor, beseda alkohol ni omenjena — no, zdaj je...). Torej, na kratko: take sončne in tople vikendeprebival-ci naše dežele sila radi izkoristimo za piknikovanje, oziroma bolj natančno, za družabno uživanje poletja ob ražnju ali še bolj natančno, z eno, resda slengovsko besedo: za griljenje. Ob poletnih vikendih tam nekje po dvanajsti uri skorajda ne morete iti po ulici, mimo kakšnih vikendov ali kjer pač že ob poletnih vikendih hodite, da ne bi ob tem do vas vsaj enkrat priplaval vonj po pikniku. Kakšen ta vonj je, vemo menda res vsi, tako da identifikacijsko naštevanje vonjav, ki ga sestavljajo, ni potrebno. Lahko pa rečemo, da nas ta vonj spomni skoraj izključno na poletje, na sonce, na zabavo, na neko sproščeno vzdušje. Tistim, ki nismo vegetarijanci, pa zraven tega zbudi še silen tek. Torej, če me vprašate, ali ima poletje svoj vonj, vam odgovorim: vsekakor. Ampak temeljni vonj poletja ni vonj po sončni kremi, kakšnem cvetju ali čem podobnem, ampak vonj po pikniku. To je vonj poletja. Zdaj pa mi oprostite, pri vsem tem govorjenju o piknikih sem postal neznansko lačen. Grem gledat, če je kaj v hladilniku. Servus. Gregor Alic Hajdina • Zupan sprejel odlicnjake Znanje je njihov zaklad župan Hajdine Radoslav Simonie je pred iztekom letošnjega šolskega leta v prostorih občine pripravil sprejem za odličnjake osnovnih šol Hajdina in Breg. Povabil je tudi oba ravnatelja, hajdinskega Jožeta Laha in bre-ško ravnateljico Darjo Radičevič, ter razrednike osem- in devetletkarjev, z direktorico občinske uprave Valerijo [amprl pa sta odličnjakom razdelila bogata knjižna darila. Med odličnjake v hajdinski občini so se letos vpisali: Davorin Breg, Mateja Cartl, Tjaša Gaš-ljevič, Miroslav Korenjak, Miha in Mihi (Miha) Lešnik, Gregor Trlep in Martina Turk (vsi so bili odličnih vseh osem let), Amadeja Trčko in Jernej [ori sta bila odlična v 9-letki na O[ Hajdina. Na O[ Breg pa sta bila vseh osem let odlična Matjaž Godec in Eva Kamen-šek iz Dražencev. TM Sikole • Razstava fotografij Sikole odslej na razglednicah Ob dnevu državnosti in v počastitev 7. praznika občine Kidričevo so v dvorani ob gasilskem domu v Šiko-lah odprli razstavo fotografij domačinov Bogdana Babska in Robija Horvata pod naslovom Šikole v sliki. Povabilu mladih avtorjev Bogdana Babška in Robija Horvata se je ob odprtju razstave v petek, 25. junija, odzvalo okoli 60 domačinov in gostov, ob tej priložnosti pa so jim predstavili tudi prvo razglednico [ikol. V zloženki, ki so jo izdali skupaj z razglednico in jo razdelili obiskovalcem, so zapisali, da so [ikole napredna, razvita in gosto naseljena podeželska vas, ki leži v osrčju Dravskega polja, ob magistralni cesti Ptuj-Slovenska Bistrica, z moderno usmerjenim kmetijstvom in vzhajajočim podjetništvom. Kraj, ki je posebej znan po vsakoletnem gnezdenju štorkelj, leži na nadmorski višini 234 m in šteje le okoli 320 prebivalcev, od katerih se jih okoli 40 odstokov preživlja s kmetijstvom, ostali pa se v glavnem vozijo na delo v Maribor ali Kidričevo. Skozi naselje se vijeta potoka Prednica in Reka, skupaj s kmetijskimi površinami pa [ikole zajemajo 573 ha. Pohvalijo se lahko tudi z zanimivo zgodovino, saj na obrobju vasi še danes stoji dobro ohra-njenjo "sklopno znamenje", ali "križ pri veliki cesti", ki izvira iz 16. stoletja in vsebuje elemente poznogotskega sloga. Skozi to vas je že v času rimskega imperija vodila "velika cesta", ki je povezovala Poetovio s Celeo. Zanimivo je, da je bila v tistih časih v [ikolah cestninska postaja, ki se je kot zadnja postaja pred Ptujem imenovala Pultovia. V srednjem veku se je vas imenovala Schikola, v njej pa so se radi ustavljali popotniki, ki so se lahko tu okrepčali, napojili kon- je in tudi prespali. Razstavo fotografij [ikole v sliki, ki je bila odprta še v soboto in v nedeljo, 27. junija, si je ogledalo okoli 250 obiskovalcev M. Ozmec Foto: M. Ozmec Mlad podjetnik in amaterski fotograf Bogdan Babšek ob svojih fotografijah Šikol. Pred devetdesetimi leti se je pričela prva svetovna vojna Kako je Ptuj doživljal prve vojne dni Imperialistična nasprotja so dozorela. Velesile so bile pripravljene stopiti v oborožen boj za novo delitev sveta. Ko se je po balkanskih vojnah Srbija povečala in okrepila, so se imperialistični krogi Avsto-Ogrske vedno bolj ukvarjali z mislijo kazenske vojne proti njej. Sarajevski atentat na avstrijskega prestolonaslednika 28. junija 1914 jim je bil dobrodošel povod za vojno. Ker Srbija ni sprejela pogojev Avstro-Ogrske, ji je ta 28. julija napovedala vojno. Na Ptuju se je čutila dodatna napetost. "[tajerčeva" poročila so pristransko obveščala javnost o vojnih dogodkih, pri tem branila habsburško hišo in pozivala na predanost avstrijski domovini. Marca 1914 je "[tajerc" napadel "kmetske zastopnike, ki iz okraja silijo svoje sinove mimo ptujske gimnazije v Celje in Maribor." Glasilo je ostro napadalo "srbofilstvo" in ga označevalo za narodno izdajstvo. Sovraštvo do vsega, kar je bilo slovensko, so pokazali ptujski Nemci ob izbruhu vojne. Slovence raznih poklicev so uradno in zasebno ovajali oblasti kot nezanesljive državljane in jih spravljali v zapor. Ko so aretirance vodili skozi mesto, so nahujskali svoje ljudi, da so jih zasramova-li, tepli in pljuvali. In to vse pod zaščito varnostnih organov. Srbofilsko oznako so še pred izbruhom vojne dobili ptujski narodnjaki. Začela se je gonja proti njim. Ohranjeni dokumenti mestne občine tudi o tem govore. 26. julija 1914 je Vojaško poveljstvo na Ptuju pod "strogo zaupno" opozorilo Mestni urad na možnosti protivojaških, sr-bofilskih manifestacij ali izrabe tiska. Zato je bilo potrebno "brezobzirno" nastopiti z vsemi zakonskimi pooblastili. Nemška nestrpnost do slovenskega življa je dobila dodatni zagon. Avgustovski dnevi, ko je vojna dobivala širši razmah, so vnesli med prebivalstvo mesta nemir. Slovensko prebivalstvo je bilo izpostavljeno nemškim izzivanjem. Ptuj je vnovič doživljal nemške izgrede. [tajersko deželno namestniš-tvo je 1. avgusta naložilo nižjim oblastnim organom, kako ravnati z zaprtimi, interniranimi in deportiranimi srbskimi državljani. Ptujski župan Josef Ornig se je odzval 2. avgusta. Vojaško poveljstvo na Ptuju je obvestil, da so do preklica zaprte vse slovenske gostilne v mestu in da ob splošni mobilizaciji potrebuje mestna straža pomoč vojaške patrulje med 20. in 24. uro. Tako bi zagotovili red in mir, ker lahko pride zaradi "dogodkov" v Ma- horičevi gostilni do večjih izgredov. Mestni urad je s pomočjo vojske v mestu pričel "vzdrževati red" pred morebitnimi "srbofil-skimi protivojimi manifestacijami". Hkrati so si mestne oblasti prizadevale dokazovati "vojno patriotsko navdušenje" prebivalcev mesta in okolice ter s tem njihovo vznemirjenost do srbo-filske propagande. Župan Ornig pa je moral v svojih poročilih spregovoriti tudi o "manjših" ka-litvah nočnega miru v mestu. Ptujski župan je Vojaškemu poveljstvu pojasnil, da je prišlo v nočnem času od 2. na 3. avgust do fizičnih izgredov in da so bili gostilniški prostori Franca Mahoriča (Ul. vseh svetnikov, danes Jadranska ulica) izpostavljeni "zagrizenim" napadom, tako da so bili Mahoričevi prisiljeni zapustiti stanovanje. In da ne bi prišlo do protestnega zbiranja prebivalstva in novih izgredov, saj ima mestna straža le tri varnostnike, so potrebni še vojaški stražniki. Podrobneje je ptujski župan 4. avgusta opisal dogodke v mestu, ko je poročal Cesarsko kraljevemu štajerskemu namestništvu v Gradcu. Navedel je, da je prišlo v mestu od 2. do 4. avgusta do "manjšega" motenja miru zaradi dogodkov v Mahoričevi gostilni, kjer so zbirali denar za srbski RK. Nemire naj bi izzvali slovenski prvaki, odvetnika dr. Ivan Fer-mevc in Mahoričev zet dr. Tone Gosak. Uničevanje gostilniškega inventarja (180 kron škode) naj bi bilo po županovem mnenju izraz patriotičnih čustev slovenskih okoličanov, nemškega prebivalstva in še zlasti slovenskega vojaštva, ki so s svojim dejanjem obsodili početje Mahoričeve družine kot vodilne v "srbofil-skem gibanju". Ornig je tudi zapisal, da je bilo težko obvladati napadalce in da izgred ni bil namenjen "drugim" Slovencem. Ponovno je izpostavil, kako je mesto in okolico po zaslugi "[ta-jerca" povsem prevzelo "vojno patriotično navdušenje" in da je bilo potrebno zaradi morebitnih neredov odpovedati večerne promenadne koncerte, zapreti Narodni dom in slovenske gostilne (druge odprte do 22. ure). V omenjenem Ornigovem sporočilu tudi beremo, da se Maho-ričevi niso hoteli izseliti iz mesta in da jih je zato župan "zaščitil" z začasno nastanitvijo v ptujskem magistratu. Navedel je še, da je bil dr. Tone Gosak mobiliziran, njegova žena Ema (Mahoričeva) pa je morala zapustiti Ptuj. Dr. Ljubica Suligoj fototeka SI ZAP 219/518 Minoritski trg na Ptuju leta 1913. Videm pri Ptuju leta 1917. Avgusta 1914 so videmskega upravitelja minoritskega samostana p. Petra Žirovnika uklenjene-ga privedli na breško orožniško postajo. Sv. Tomaž • O uspehih osnovnošolcev Uspešni na vseh področjih Učenci osnovne šole Tomaž pri Ormožu so rezultate svojega dela predstavili na tiskovni konferenci, ki so jo pripravili v knjižnici domače osnovne šole. Pri predstavitvi dela za minulo učno obdobje so jim pomagali tudi njihovi učitelji in ravnateljica Alenka Čurin Janžekovič. V ■■! Učenci OŠ Sv. Tomaž so se predstavitve na tiskovni konferenci lotili kot pravi profesionalci. Kot so zapisali na vabilu, je tiskovna konferenca del tako imenovanega rednega programa devetletke in spada med vseživ-Ijenjska znanja, ki jih učenci pridobivajo v soli. Konferenco sta vodili osnovnosolki Jasmina Do-vnik in Anja Majcen. Učenki sta k besedi povabili tako učitelje kot tudi učence. Izmed učencev, ki so predstavili rezultate svojega dela in uspehe na tekmovanjih, so na konferenci sodelovali: Rajko Lukačič, Marko Grasič, Tina Kranjc, Simon Petek, Irena Bel-sak, Jani Kupčič, David, Antolič, Patrick Škrinjar, Uros Hekic, Andreja Pongračič, Klara Rakusa in Petra Majcen. Na športnem področju so učenci spregovorili o prvenstvu v krosu, gimnastiki - akrobatiki (kjer so bili državni prvaki) in velikem atletskem solskem pokalu Slovenije. Zelo lepe in pohvalne rezultate so učenci OŠ Sv. Tomaž dosegli tudi na področju znanja o sladkornih boleznih, eko sole, vesele sole, matematike in nem-sčine. V minulem solskem letu so osnovnosolci pri Sv. Tomažu v okviru zgodovinskega krožka izdelali projekt o svojem rojaku Franu Ksavru Mesku, v okviru interesnih dejavnosti pa so se predstavili tudi na otroskem parlamentu ter reviji otroskih in mladinskih pevskih zborov Za najprijaznejso učenko so na OŠ Sv. Tomaž izbrali Anjo Majcen, za najaktivnejso pa Jasmino Dovnik. Sicer pa je ravnateljica Curi-nova, ki je pohvalila delovno vnemo svojih učencev, ob tej priložnosti spregovorila tudi o problemih, ki jih se žulijo. "Res je, da imamo lepo novo solo in urejeno telovadnico. Manjka pa nam urejeno sportno igrisče, ki je sedaj od vseh in od nikogar. Problem nam predstavljajo neurejena avtobusna postajalisča, skupaj z rajonskim policistom pa se trudimo tudi za umirjanje prometa pred solo," je navedla. Mojca Zemljarič Velika Nedelja • Trije vaški svetniki Kljub slabemu vremenu uspeli Kulturno društvo Simon Gregorčič Velika Nedelja je v režiji Lojzeta Matjašiča pred križniškim gradom in cerkvijo sv. Trojice v Veliki Nedelji odigralo komedijo Trije vaški svetniki. Komedija Trije vaski svetniki je v Veliki Nedelji že bila odigrana v sezoni 1981/82. Zanimivo je, da so nekateri igralci, ki so igrali takrat, ohranili vloge iz prve postave. Tako je na primer Danica mz-igra: Režiser predstave Lojze Matjašič (na sredini) je nastopil v vlogi župana. Cvetko, ki igra Urso, ta lik upodobila že takrat. Sicer pa v predstavi poleg režiserja Lojzeta Matjasiča, ki igra osrednji lik komedije -župana na potoku - in omenjene Danice Cvetko - ki nastopa v vlogi županove žene - nastopajo tudi Aleksandra Dominko, Tonček Lah, Silvija Cvetko, Ivan Lah, Andrej Vaupotič, Marta Lah, Tonček Žumbar (predsednik KD SG Velika Nedelja), Branko Kuharič, Andrej Primužič, Janja Cvetko, Mojca Anderlič in Sandi Mesarec. Muzikanta sta Franc Štuhec in Uros Škripec, sepetalka pa Majda Primužič. Komedija Trije vaski svetniki je lahkotna. Nudi veliko smeha in zabave. Vsebina komedije je povsem življenjska in govori o zapletih vsakdanjega življenja. Čeprav je dogajanje postavljeno nekaj desetletij nazaj, se taksne in po- Ljutomer • Zupan sprejel najboljše Za dobro popotnico ... V šolskem letu 2003/2004 so se dijaki in dijakinje ljutomerske Gimnazije Franca Miklošiča znova izkazali ter na raznih domačih in tujih tekmovanjih poželi odlične rezultate. Najboljše je tudi tokrat sprejel župan občine Ljutomer Jožef Špindler. Vsvojem nagovoru jim je zaželel uspesno nadaljevanje solanja, skupaj z ravnateljem ljutomer- dobne stvari dogajajo tudi danes. Vendar žal v veliko manj komični obliki in z manj srečnim koncem, kot je prikazan v komediji. "Od petih predvidenih predstav smo zaradi slabega vremena uspeli odigrati stiri. Premiera v soboto je uspela, v ponedeljek, torek in sredo pa je bil večer nadvse lep, prijeten in miren. Kar pa je za nas se najbolj pomembno, pa je to, da je bilo zelo veliko obiskovalcev. V stirih večerih si je komedijo ogledalo okrog 1700 gledalcev," je po končani prvi seriji stirih komedij povedal Tonček Žumbar, predsednik KD SG Velika Nedelja. Sicer pa Žumbar obenem vabi na predstave, ki bodo odigrane 1., 2., 3. in 4. julija, vsak večer ob 20. uri, pred gradom in cerkvijo v Veliki Nedelji. Mojca Zemljarič ske gimnazije Zvonkom Kuste-com pa je 88 dijakom podelil knjižne nagrade. V ljutomerskem Domu kulture pa je pripravil tudi sprejem za najboljse učence vseh stirih osnovnih ter glasbene sole. Na tokratnem so bili tisti učenci, ki so vse razrede solanja zaključili z odličnim uspehom, nagrade pa so dobili tudi tisti, ki so se izkazali na različnih tekmovanjih po Sloveniji. Učence so na podelitvi spremljali mentorji in ravnatelji. Miha Šoštarič M )to: Miha Sošt. Župan občine Ljutomer Jožef Špindler z učenci ... ... ter z dijaki. Od tod in tam Dornava • Zupan sprejel odlicnjake Foto: MS Ob koncu šolskega leta je župan občine Dornava Franc Šegula pripravil sprejem za vse tiste učence, ki so letošnji razred končali z odličnim uspehom v osnovni šoli dr. Franja Žgeča v Dornavi in podružnični šoli na Polenšaku. Z odličnim uspehom je letos razred izdelalo 99 učencev in učenk v Dornavi in 2 na Polenšaku. Župan jim je ob tej priložnosti zaželel uspešno nadaljevanje izobraževanja, še posebej učencem osmih razredov, ki so končali osnovnošolsko izobraževanje. Tem je še posebej položil na srce, da se po končanem izobraževanju vrnejo v domačo občino in tako s svojim znanjem prispevajo k boljšemu življenju. 15 učencev in učenk, ki so osmi razred končali z odličnim uspehom, je prejelo v spomin županovo petico. MS Lenart • Sprejem odlicnjakov Lenarški odličnjaki na Dunaju Foto: ZŠ V ponedeljek, 21. junija, je župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin v kulturnem domu sprejel odličnjake vseh štirih le-narških šol in jim podelil knjižne nagrade in zlate petice ter jih povabil na izlet na Dunaj. Odličen uspeh je doseglo 36 učencev: iz OŠLenartNina Kolarič, Tina Krevs, Urška Lipovž, Jasmina Belna, Tadeja Kocmut, Lana Matjašič Filipič, Tina Weinhardt, Kristijan Kraner, Blaža Krasnik, Katja Kurečič, Tadevž Robert in Tomaž Žnuderl, iz OŠ Sv. Jurij Nina Jan-kovič, Tanja Klobasa, Andreja Nudl, Aljaž Špindler, Matjaž Štaner, Eva Škrlec in Anja Majcenič, iz OŠ Sv. Trojica Dominika Anžel, Maja Duh, Nina Fekonja, Jasmina Golob, Matej Kramberger, Primož Štok, Janja Zorman in Gregor Živko, iz OŠ Voličina pa Zala Čuček, Janja Fras, Tadej Markuš, Denis Brandšteter, Danaja Rožmarin, David Rožmarin, Iris Štein-bauer, Nina Steiner in Aleš Tuš. Po končani podelitvi je bila pogostitev v občinski avli za odličnjake, njihove starše in učitelje. Odličnjaki so se naslednji dan skupaj s podžupanom občine Karlom Vogrinčičem odpravili na enodnevni izlet na Dunaj. Zmago Šalamun Ormož • Zupan podelil srebrnike Foto: Hozyan Ob zaključku šolskega leta je ormoški župan Vili Trofenik v prostorih gradu Ormož sprejel odličnjake tamkajšnje gimnazije in osnovnih šol. Zbranim dijakom je uvodoma čestital za izjemne učne uspehe, nato pa jim je v znak vzpodbude za nadaljnje uspešno šolsko delo podelil srebrnike, ki nosijo pečat grba občine Ormož. Sprejema pri županu se je v spremstvu ravnateljev šestih ormoških osnovnih šol in gimnazije udeležilo 31 osnovnošolcev in 25 gimnazijcev. Mojca Zemljarič Kidričevo • Koncert tamburašev iz Rume Nepozaben nastop virtuozov V petek in soboto, 25. in 26. junija, so občinstvo v Ptuju in Kidričevem navdušili virtuozi tamburskega orkestra KUD Branko Radičevič iz Rume pod taktirko Boška Bogičeviča in s solistko Srbskega narodnega gledališče iz Novega Sada Senko Soldatovič. Kot je v pozdravu glasbenim gostom iz Srbije povedal Drago Klein, dirigent tambura{kega orkestra iz Cirkovc, so pred letom in pol cirkov{ki tambura{i gostovali na festivalu tambura{kih orkestrov Srbije v Rumi in navezali stike s ~lani mestnega tambura-{kega orkestra Branko Radi~evi} iz Rume, ki že vrsto let deluje pod taktirko Bo{ka Bogičeviča ter sodi med najbolj{e amaterske tambura{ke orkestre v Srbiji. Naveza je ostala in z njo obljuba, da bodo tambura{i iz Srbije vrnili obisk glasbenim prijateljem iz Slovenije. Svojo obljubo so uresničili v dneh 7. praznika občine Kidričevo. S čudovitim koncertnim večerom so se v petek, 25. junija, najprej predstavili v vite-{ki dvorani na ptujskem gradu, v soboto, 26. junija, pa so priredili koncert v veliki dvorani restavracije PAN v Kidričevem. Voditelj srbskega orkestra je na{el slikovito primerjavo in podobnosti med njihovo in na{o pokrajino: "Pri nas imamo zasanjano ravnico Srema, pri vas je to lepo in zeleno Dravsko polje; vi imate lepe Haloze, mi pa prav tako lepo Fru{ko goro; vi imate tambura{ki orkester iz Cirkovc, Mikiavž pri Ormožu • 40. krajevni praznik Glavnino pobral asfalt "Največje investicije minulega enoletnega obdobja so ceste. Asfaltirali smo 4,5 kilometra javnih poti. Poleg tega nam veliko sredstev vzame tudi redno vzdrževanje," je na kratko o delu v krajevni skupnosti (KS) Miklavž pri Ormožu pojasnil predsednik KS Anton Kirič. Sicer pa so v KS Miklavž pri Ormožu minuli teden sklenili prireditve ob praznovanju 40. krajevnega praznika. Proslave sta se udeležila tudi podžupan občine Ormož Milan Curin in poslanec v državnem zboru Alojz Sok. Na osrednji slovesnosti minulo sredo so za čudovit kulturni utrip poskrbeli domači osnov-no{olci, sicer pa so na proslavi zapeli tudi pevci miklavževske-ga okteta, ki ga vodi zborovodja Leon Lah. Predsednik KS Miklavž pri Ormožu je v nagovoru na prireditvi med drugim primerjal življenjski slog nekoč in danes ter izpostavil smiselnost Dobitniki krajevnih odlikovanj. Z leve: Ivan Šnajder, Slavica Miharič, Alojz Sovič in Leon Lah. in pomen praznovanja krajevnega praznika. Za posebne dosežke in prizadevno delo na področju družbenega življenja je predsednik KS podelil dve posebni priznanji ter zlato in srebrno plaketo krajevne skupnosti. Posebni priznanji sta prejela Alojz Sovič in Ivan Šnajder, srebrna plaketa je bila podeljena Slavici Miharič, zlato plaketo pa je prejel Leon Lah, vodilna sila na področju petja tako v Miklavžu kot tudi okolici. Kot je dejal Lah, mu nagrada pomeni obvezo, da s svojim delom tako vestno nadaljuje tudi v prihodnje. Mojca Zemijarič Juršinci • Sre~anje ljubiteljev starodobnikov Starine privlačijo V soboto, 26. junija, so člani društva starodobnih vozil rojaka Janeza Puha Juršinci v rojstnem kraju Janeza Puha organizirali IV. srečanje ljubiteljev starodobnih vozil. Udeleženci so se zbrali ob 9. uri pred lovskim domom v Jur-{incih, kjer sta zbrane pozdravila predsednik dru{tva Vlado Slod-njak in župan občine Jur{inci Alojz Kaučič. Udeleženci - bilo je 179 voznikov in okrog 80 spremljevalcev - so bili iz slovenskih klubov iz Kopra, Divače, Ljubljane, Škofljice, Vodic, Kidričevega, Ljutomera, Murske Sobote, Maribora, Slovenske Bistrice, Lenarta, iz {tirih avstrijskih klubov, iz Hrva{ke in Madžarske. Z naj-starej{im motorjem - letnik 1926 - je prispel Vlado Šulek iz Prek-murja. Najstarej{i Puhov avto na srečanju pa je bil Puh 500 iz sosednje Avstrije, poltovorna TATRA, letnik 1927, lastnika Joska Obrovnika iz Maribora. Srečanja se je udeležilo največ članov iz ljutomerskega kluba. Udeleženci srečanja so se odpravili tudi na promocijsko vožnjo iz Jursincev preko Dornave do Borla in Zavrča s postankom na Švabovem, kjer jih je pozdravil podžupan občine Zavrč Peter Vesenjak. Nato so se odpravili proti Cirkulanam in preko Vidma do Markovcev, kjer jih je pozdravil podžupan občine Mar-kovci. Pot so nadaljevali preko Dornave na Sakusak do Puho-vega muzeja, kjer je bil krajsi kulturni program, in nato do lovskega doma v Jursincih, kjer so organizatorji za vse udeležence pripravili kosilo. Tu je bil tudi zaključek srečanja. Zmago [alamun Srbski dirigent Boško Bogičevič (desno) med izmenjavo daril z dirigentom cirkovškega orkestra Dragom Kleinom. Foto: M. Ozmec Tamburaši iz Rume z dirigentom Boškom Bogičevičem in solistko Senko Soldatovič med nastopom v Kidričevem. ki je eden najbolj{ih v tej pokrajini, mi pa enega najbolj{ih tam-bura{kih orkestrov v Srbiji." Dirigent Bo{ko Bogičevič, ki je v tem orkestru vse od njegove ustanovitve leta 1969, vodi pa ga od leta 1971, je povedal, da so vtisi po koncertih v Ptuju in Kidričevem izredni, presenetil jih je tako {tevilen obisk kot gromki aplavz očitno zadovoljnega občinstva. Prvič so doživeli, da je vse občinstvo v dvorani vstalo in aplavdiralo kar trikrat, kar se je zgodilo v Kidričevem. Orkester nosi ime po pesniku Branku Radičevicu iz bližnjih Sremskih Karlovcev. V Rumi, ki šteje okoli 30.000 prebivalcev, že 40 let poteka festival glasbenih društev iz vse Srbije, zadnjih 15 let pa v tem kraju poteka tudi festival tamburaški orkestrov Srbije. Orkester Branko Radičevič, ki trenutno šteje 25 članov in letos praznuje 35-letnico, je dobitnik 20 zlatih plaket festivala v Rumi in številnih drugih visokih priznanj z območja nekdanje Jugo- slavije in sedanje Srbije in Crne gore. S svojimi nastopi so navduševali občinstvo na gostovanjih v Italiji, Madžarski, Moldaviji, Romuniji, Nemčiji, že dvakrat v Švici, Avstriji in drugod. Na koncertih v Ptuju in Kidričevem so izvajali znana dela iz klasične glasbe in tamburaške literature, pa tudi skladbe narodov nekdanje Jugoslavije. Slišali smo Cvetni valček Petra Iliča Cajkovskega, Ave Mario Franca Schuberta v odlični izvedbi Sen-ke Soldatovič, solistke opere Srbskega narodnega gledališča v Novem Sadu, Serenado slovenskega skladatelja Emila Adamiča, grške in makedonske skladbe s solistom na dudah Draganom Birovljevom, poskočne skladbe iz Vojdvodine ter temperamentni Montijev Cardaš, kjer je kot solist nastopil koncertni mojster Vladimir Strajn. Skratka tamburaši iz Rume so dokazali, da so na tamburicah resnično pravi virtuozi. M. Ozmec Sv. Jurij • Gasilski jubilej Dom obnovljen V soboto, 26. junija, so gasilci PGD Sv. Jurij v Slovenskih goricah praznovali 70-letnico delovanja svojega društva. Praznovanje so pričeli z mimohodom gasilcev, sledil je bogat kulturni program, v katerem so sodelovali člani pihalne godbe, Jurovski oktet, folklorna skupina Jurovčan, z recitacijami se je predstavila Eva Škrlec, v kulturnem programu pa so sodelovali tudi učenci OŠ Sv. Jurij. Na slovesnosti so namenu predali nova garažna vrata in tako zaključili obnovo gasilskega doma, ki so jo pričeli leta 2000, ko so zamenjali ostrešje in zgradili manjši prizidek, do letos pa obnovili še fasado in zamenjali vsa okna. Društvo šteje 65 članov in je opremljeno s tremi gasilskimi vozili: vozilom za prevoz moštva, s starejšo cisterno za prevoz vode in orodnim vozilom za hitro posredovanje. Zbranim na slovesnosti so govorili predsednik PGD Sv. Jurij Gregor Nudl, predsednik GZ Lenart Stanko Šteinbauer, predsednik KS Sv. Jurij Jože Škrlec in župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin. Ob koncu slovesnosti so zaslužnim članom podelili priznanja, slavje gasilskega jubileja pa so z družabnim srečanjem, ki je trajalo do ranih jutranjih ur. Zmago [aiamun OBČINA KIDRIČEVO Odbor za gospodarstvo OBVESTILO Občina Kidričevo namerava v letu 2005 pristopiti k izgradnji obrtne cone v Kidri~evem. Vse zainteresirane obrtnike in podjetnike vabimo, da se za nakup zemljišča v obrtni coni prijavijo. K vlogi priporočamo, da priložite: - idejno zasnovo objekta, - priključno moč, - velikost potrebnega zemljišča. Možnost pričetka izgradnje je druga polovica leta 2005. Vloge dostavite na naslov: Občina Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, v roku 30 dni od dneva objave. Dodatne informacije dobite na občini Kidričevo. Odbor za gospodarstvo Foto: MZ Ptuj • Mis Štajerske za mis Slovenije Lente Tanji, Ireni in Sanji Na predvečer dneva državnosti se je na Mestnem trgu na Ptuju zgodil prvi letošnji regionalni izbor za mis Slovenije 2004. V hudi konkurenci, ki je prekosila vse dosedanje izbore za mis Štajerske, ki so potekali na Ptuju, se je pomerilo 15 deklet s Štajerskega in njene okolice, starih od 17 do 23 let. Šestnajsta si je premislila v zadnjem trenutku. Pred njo pa še pet drugih deklet, kar samo dokazuje, da je ob lepoti potrebno imeti tudi pogum in samozavest. Temperaturo na Mestnem trgu so ves čas odlično vzdrževali ansambel Ekart ter mlada pevca Špela Huzjan in Vito Mlinarič. S sprejema pri ptujskem županu dr. Štefanu Čelanu, ki je predsedoval komisiji za izbor mis Štajerske 2004. Sandra, Martina, Ines, Danijela, Valerija, Marisa, Tanja, Irena, Minka, Katja, Snežana, Mateja, Natalija, Sanja in Živana so se od prvega do zadnjega nastopa trudile, da bi pri občinstvu in pri komisiji pustile kar najboljši vtis. Že po prvem izhodu, dekleta so v njem nosila oblačila in obutev iz prodajalne Belvi sport, se je vedelo, da se bo za prva tri mesta potegovalo najmanj šest deklet, Foto: Črtomir Goznik Odločitev o letošnjih zmagovalkah je padla po četrtem izhodu, v njem so se dekleta sprehodila v coctail oblekah iz prodajalne Naf Naf na Ptuju. Komisijo za mis Štajerske 2004 je vodil ptujski župan dr. Štefan Celan, v njej pa so bili še: Lojze Arko, direktor ptujske bolnišnice, mag. Stanko Glažar, direktor občinske uprave Mestne občine Ptuj, Jože Bračič, direktor družbe Radio-Tednik Ptuj, Miran Senčar, direktor družbe Tenzor Ptuj, Tina Zajc, mis Slovenije 2003, Alenka Vindiš, mis Slovenije 1996, Maja Tofant, mis Štajerske2003, Majda Goz-nik, novinarka, Sonja Plavec, Modni studio Barbare Plavec, Davorin Toplovec, Dominus, Silva Cuš, Kozmetični studio Olimpic, in Tomaž Cretnik, predstavnik POP TV. Foto: Črtomir Goznil< Ze po tradiciji je nastop v kopalkah tisti, ki prinese odločilne točke. Foto: Črtomir Goznil< leto 2004 je pripadla 20-letni študentki Pedgoške fakultete v Mariboru - smer sociologija in slovenščina - Tanji Hauptman iz Vintarovc v občini Destrnik, druga oziroma prva spremljevalka mis Štajerske je postala Irena Kusterbanj iz Letuša, Šmartno ob Paki, 21-letna aranžerska te-hnica, tretja oziroma druga spremljevalka pa 19-letna dijakinja iz Podgorcev, Sanja Stiberc. Vse tri so svetlolaske, visoke 175, 178 in 167 cm. Tanja si želi biti uspešna v vsem, česar se bo lotila, Irena želi uspeti pri študiju grafične tehnike, Sanja pa uspeti v modnem svetu. Najlepše tri sedaj čaka polfina- le, ki bo 6. avgusta v Termah Oli-mia v Podčetrtku. Finale bo 12. septembra v Cankarjevem domu v Ljubljani. Svetovni izbor pa bo 4. decembra ponovno v Sanyji na Kitajskem. Dekleta, ki so bila dobro ocenjena na ptujskem izboru, a se jim ni uspelo uvrstiti med prve tri, sedaj čaka nova priložnost. Organizator tekmovanja za mis Slovenije za mis sveta Agencija Videoton Geržina jih bo povabil k sodelovanju na drugih regionalnih izborih. S ptujskega izbora bodo vabilo prejela najmanj štiri dekleta. MG kar se je na koncu tudi potrdilo, med njimi so bile le majhne razlike. V drugem izhodu so nosila oblačila iz prodajalne Dominus, v tretjem kopalke Beti in natikače kopitarne Sevnica, v četrtem pa coctail oblačila iz prodajalne Naf Naf. Tudi vreme je dolgo vzdržalo, vse do proglasitve, ki so jo potem opravili v avli Mestne hiše, kamor pa vsi, ki so želeli zvedeti za zmagovalke, niso mogli. Lenta mis Štajerske za rtomir Goznil< V trinajstčlanski strokovni komisiji so bile tudi (od leve) aktualna mis Slovenije Tina Zajc, mis Slovenije 1996 Alenka Vindiš in mis Štajerske 2003 Maja Tofant. Foto: Črtomir Goznil< Navdušil je tudi Vito Mlinarič. Izjave najlepše trojice: Tanja: "Nimam besed, ne vem, kaj naj povem v tem trenutku. Super je bilo, komaj čakam polfi-nale." Irena: "Presenečena sem, vesela, vse drugo še pride za menoj." Sanja: "Ne morem verjeti, da sem prišla tako visoko. Kaj vesela - presrečna sem, drugega ni kaj dodati." Foto: Črtomir Goznil< Na večeru lepote in glasbe je nastopila tudi obetavna mlada pevka Špela Huzjan, ki je navdušila občinstvo. Sponzorji mis Štajerske: Mestna občina Ptuj, Paam auto, Terme Ptuj, Kozmetični studio Olimpic, TA Kurent, Beti, Kopitarna Sevnica, Beauty World Maribor, Frizerski salon Stanka, Maribor, Belvi sport, Ptuj, Cvetličarna Roža, Ptujske pekarne in slaščičarne, OOZ Ptuj, Mercator, SVS, d. d., Ptuj, Petovia avto, d. d., Ptuj, Dominus, Ptuj, Optika Pirc, LTO Ptuj, Radio Ptuj, Štajerski tednik, Cisto mesto, Komunalno podjetje Ptuj, Hotel Mitra - Franc Mlakar, s. p., Naf Naf, Graverstvo in zlatarstvo Bojan Tofant Ptuj, Elegant Maribor- Klobuk Ptuj, Era - SV, d. o. o., Ptuj, inpizzerija Slonček. Iščete svoj stil Romana je športni tip Romana Kovačič je Ptujčanka, po poklicu komercialistka, ki dela v prevozništvu. Je mama že dveh odraslih sinov. V prostem času rada kolesari, bere, dela na vrtu. Zelo rada ima tudi živali, je članica Društva proti mučenju živali Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Pri izboru novih oblačilih za Romano so tudi v modnem studiu Barbare Plavec Brodnjak sledili njenemu športnemu duhu in temu, da v glavnem nosi hlače. Odeli so jo v modni laneni hlačni komplet v naravni barvi zemlje blagovne znamke Gerry Weber, ki je obogaten z vezenino in je naprodaj v Murini prodajalni na Mestnem trgu na Ptuju. Uporabi ga lahko ob različnih priložnostih -takšnih, ki zahtevajo elegatna oblačila, lahko pa ga obleče tudi v prostem času. Od barv ji priporočajo vse razen modre in zelene, te pa tudi sama ne mara. Zelo ji pri-stojijo tudi obleke, zato naj jih kar pogumno obleče. V Športnem studiu Olimpic bo brezplačno mesec dni vadila v klasičnem programu Olimpic, v okviru katerega bo delala vaje za oblikovanje želene postave, je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Čuš. MG Foto: Črtomir Goznil< Romana prej ... in pozneje Za akcijo "Iščete svoj stil" se je prijavila zato, ker ji doslej še nikoli hihče ni svetoval, ni povedal, kaj naj obleče, kako naj se naliči. Predvsem pa jo je zanimalo, kako bo izgledala po tem, ko bo obiskala vse strokovne sodelavce akcije Štajerskega tednika. V kozmetičnem salonu je bila prvič. Njena koža je suha in dehid-rirana. Po temeljitem površinskem čiščenju in pilingu ter nanosu kreme je v kozmetičnem salonu Popust Frizerstva Stanka v juliju Neda dobila vrsto koristnih nasvetov za nego kože doma, svetovali pa so ji tudi občasne obiske salona. Tudi vode bo morala v bodoče popiti več kot doslej. V Frizerskem salonu Stanka je za Romanino novo pričesko poskrbela frizerka Minka Fegus. Ker je bolj športni tip, se je odločila za krajšo pričesko sproščenega videza. Po celi glavi ji je lase skrajšala in stanjšala, da izgledajo mehko resasto. Sprednji del je postrigla malo asimetrično, z manjšim detajlom sprednjega pramena, ki ga je poudarila s črno barvo. Ostale lase je najprej posvetlila in nato pobarvala z intenzivno oranžno barvo. Minka je poskrbela tudi za ličenje. Za podlago je uporabila naravno rjav puder. Poudarila je trepalnice, veke osenčila rjavo, na ustnice pa nanesla rdečo šminko. Foto: Črtomir Goznil< Romana v obla~ilih iz Murine prodajalne na Ptuju. Zavod Hrastovec - Trate Direktor sprejel učence Učenci 3. in 4. razredov osemletne OS Lenart so sodelovali na literarnem natečaju O belih deklicah, ki ga je pripravil Zavod za šolstvo v okviru projekta Pomladni dan 2004. Anja Mlinarič se je s spisom Dobra grajska vila uvrstila na drugo mesto na natečaju, na katerem je sodelovalo 242 učencev iz vseh osnovnih šol v Sloveniji. Njena mentorica je bila Manica Žgajner. Žirija je k njenem spisu zapisala: ^"V zgodbi Dobra grajska vila poudarja pomoč, iskrenost in usmerjenost v domače okolje. Tenkočutno zaznava drugačnost. Zaradi teh lastnosti ocenjujemo njen prispevek kot nadpovprečen tako glede izbire motiva kot tudi zmožnosti empatije, kar je presenetljivo za devetletno de- klico." (Spis objavljamo v rubriki Mladi dopisniki, ur. op.) Ker Anja v spisu opisuje grad Hrastovec, je njo in njene sošolce skupaj z razredničarko Manico Žgajner povabil v grad direktor Zavoda Hrastovec — Trate Josip Lukač v torek, 22. junija. Učencem 3. a razreda OŠ Lenart so pokazali grad, bazen v njem in grajski vodnjak ter jih seznanili z zgodovino gradu. Učenci pa so prejeli tudi spominska darila — izdelke, ki so jih izdelali stanovalci zavoda. Zmago [alamun In {e posnetek pri grajskem vodnjaku. L J V _K W gcrflmBGi] mm ©Mii^s ikmrn Ponudba velja od 1. julija do 8. julija 2004. Vse cene so v SIT. Naniinik: ERA-SV d.o.o., Ob Dravi 3 a, PtiO "Imaš pa res čudovit avto! Koliko pa porabi bencina na 100 kilometrov?« "Dve superci piva zame in 15 litrov bencina zanj." *** "Kako je bilo kaj na poročnem potovanju v tropskih krajih?' je Judita vprašala prijateljico. "Tri tedne sem bila samo v postelji!' "Kaj? Tako pohoten je tvoj mož?' "Ne, zbolela sem za mrzlico!' *** Okostnjak na internističnem pregledu: 'Je z menoj vse v redu?' "Še ne vem, ker boste morali še na rentgen..' *** "Za tisočaka bencina, prosim!' reče študent črpalkar-ju. 'In kje imaš vžigalnik?' *** Matjaž se oglasi pri ginekologu in mu reče: "Oprostite, gospod doktor, da vas nadlegujem. Moja žena je noseča štiri mesece in včeraj je padla po stopnicah ter si zlomila nogo. Zlom je komplicirani in bojim se, da se bo otroku kaj poznalo.' "Brez skrbi, " ga miri ginekolog, "tudi moji mami se je zgodila nesreča, ko sem jaz prihajal na svet: Gramofon ji je padel na glavo, vendar je vse ostalo brez posledic, brez posledic, brez posledic ..." *** Možakar je bil po težki prometni nesreči operiran. Pred operacijsko sobo je čakala njegova žena. Ko je prišel mimo kirurg, ji je rekel: 'To je pa že petnajsta nesreča vašega moža. Imate kakšno razlago za to?' "Verjetno je neumrljiv!' je dejala žena. Mladi dopisniki Dobra grajska vila Sem grajska vila v gradu Hrasto-vec. Stara sem petsto dvaindvajset let. Na gradu živim od takrat, ko so ga kupili Herbersteini. Videla sem grozote, ki so se tam dogajale. Verjetno se spomnite Agate, ki so jo zažgali na grmadi pri Črnem lesu. Takrat sem bila zelo mlada vila in Agati nisem znala pomagati. Se danes me boli srce, ko se spomnim na te dogodke. Ko sem odraščala, sem si obljubila, da bom pomagala ljudem v stiski. V grad so naselili ljudi, ki si sami ne znajo pomagati. Čez dan so tam zaposleni, ki tem ljudem pomagajo. Tako jim ni dolgčas. Zvečer pa ostanejo sami: Lojzka je strah, Vilma bi se ponoči zelo rada z nekom pogovarjala o svojem domačem kraju, potem pa so tukaj še Marko, Stefan, Cvetka, Marica in mnogo drugih. Takrat pa pridem na vrsto jaz. Najprej pohitim k Lojzku. Iz vseh kotov sobe preženem strahove. Držim ga za roko, dokler ne Ustvarjalcki Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite re{itev ter jo po{ljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, zaspi. Nato pohitim k Vilmi, ki me že nestrpno pričakuje. S čarobno palico ji na zid pričaram njeno domačo hišo. Vilma mi pripoveduje, kaj lepega je doživela v tej hiši. Pripoveduje, dokler ne zaspi. Potem pohitim še k ostalim. Noč je skoraj prekratka za vse. Zjutraj sem utrujena, vendar srečna. Spet sem nekomu pomagala. Vesela pa sem, ker nisem sama pri tem delu. Pomagajo mi ljudje, ki so zaposleni v gradu Hrastovec. Anja Mlinaric, 3- a OŠ Lenart Slikanje na Jurjevem sejmu Nekaj dni pred Jurjevim sejmom me je učiteljica Karmen povabila na slikanje sejemskega dne. Povedala mi je, kaj moram vzeti s seboj. Končno je napočil petek. Z mano sta odšli Ingrid in Rebeka ter učiteljica. Vzele smo podloge in odšle v mesto. Tam smo dobile majice in pa- RAICEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALCKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel pirje, ostalo smo imele s seboj. Pogledale smo si, kje bi lahko slikale. Izbrala sem, da bom slikala izpred Jurjeve cerkve. Malo so me motili ljudje, ki so pravili kupite, kupite ali pa kaj podobnega. Nato mi je učiteljica dala krof. Nekaj časa sem še slikala in potem so prišle učiteljica, Rebeka in Ingrid, da bi odšle na pico. Ko smo pojedle, smo odšle na občino in se tam fotografirale. Tam sem sedela na županovem stolu. Potem smo se vrnile v šolo in moj dan slikanja se je prijetno zaključil. Nuša Širovnik 3- a/9 OŠ Mladika Moj {port Nato so me starši vpisali v nogometni klub Drava na Ptuju, kjer še sedaj treniram. Moj prvi trener je bil gospod Miran Zor~i~, ki nas je poleg nogometnih pravil vedno opozarjal tudi na športno obnašanje. S soigralci sem se vedno dobro razumel. Skupaj smo dosegli lepe rezultate. Dvakrat smo se udeležili turnirja v Franciji. Prvo leto smo dosegli 3. mesto med 5 državami, na- Zanimivosti slednje leto pa 4. mesto med 15 ekipami. Sedaj treniram v skupini mlajših dečkov do 13 let starosti. Letos smo tekmovali v Avstriji in dosegli 1. mesto. [port mi pomeni sprostitev po napornem šolskem dnevu. Zavedam se tudi, da tako bolj zdravo živim in se lahko družim z mojimi športnimi prijatelji. Jure Petek, 7- a/9 OŠ Olge Meglic Ptuj Ko sem hodil še v malo šolo, mi je bil zelo všeč nogomet. Staršem sem izrazil željo, da bi tudi jaz rad bil nogometaš. Moje prve izkušnje sem nabiral na bližnjem travniku, kjer smo se otroci podili za žogo cele popoldneve. Umazane hlače in z blatom obloženi čevlji me sploh niso motili, le mama se je vedno držala za glavo, ko me je zagledala pred vrati. knjižno nagrado založbe Karantanija. Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 6. julija, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova! Izžrebanka ustvarjalčkov iz 25. številke Štajerskega tednika je: Sergeja Lešnik, Placar 67/a, 2250 PTUJ. Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajenki, ki bo knjigo prejela po pošti. KNJIŽNI DISKONT z A LOZ B A KARAKTANIJA veulco ZŘ vçAic éepi LUBIJANA: ETC. HALA A rrOVO MESTO: BTG KOVD MESTO NOVAOOaiÛA; DELPINOVA 12 Poveži številke od 1 do 28! Odkrili novo vrsto kave brez kofeina Adis Abeba (STA/Hina) - V Etiopiji so odkrili samoniklo vrsto kave brez kofeina. Rastlino so odkrili brazilski znanstveniki pod vodstvom Paula Mazzafere, ki je poudaril, da gre za naravno "brezkofeinsko" vrsto Coffee arabice, znano po izredno kakovostnem zrnu. Hkrati pa je to tudi enkraten proizvod za vse nasprotnike genetsko spremenjenih organizmov, ki imajo radi okus kave. Ni prvi~, da so na{li naravno kavo brez kofeina, vendar je bila doslej manj kakovostna in torej ni bila primerna za komercialno pridelavo. Coffea arabica je vrsta, ki jo na svetu najpogosteje pridelujejo. Približno deset odstotkov kave na svetu pa obdelajo tako, da odstranijo kofein, snov, ki povzroča močno bitje srca, zvišuje krvni tlak, povzroča tesnobo, drhtenje, prebavne motnje in slabo spanje, piše časnik Nature. Z odstranjevanjem kofeina pa se uničijo naravne sestavine, ki dajejo kavi okus in vonj. Rekord v hitrosti pisanja SMS sporočil Singapur (STA/dpa) - Študentka iz Singapurja Kimberly Yeo je z novim rekordom v pisanju SMS sporočil prišla v Guinnessovo knjigo rekordov. Sporočilo z 26 besedami oz. 160 znaki je napisala v 43,24 sekunde. Prejšnji rekord je septembra lani dosegel Britanec James Trusler, kije za isto besedilo v angleščini potreboval 67 sekund. Na nedeljskem tekmovanju je sodelovalo prek 500 rekorda željnih tekmovalcev. Rezultat 23-letne Kimberly bodo prireditelji poslali v preverjanje predstavnikom Guinnes-sovih rekordov. Besedilo najhitrejše pošiljateljke SMS sporočila se v prevodu sicer glasi takole: "Piranhe vrste Serasalmus in Pi-gocentrus, z zobmi kot britvica, so najnevarnejše sladkovodne ribe na svetu. Dejansko ljudi redkokdaj napadejo." Prva smrtna žrtev EP prvenstva Hanoi (STA/dpa) - Evropsko nogometno prvenstvo na Portugalskem je terjalo prvo smrtno žrtev, in to v oddaljenem Vietnamu. Potem ko je 64-letni Vietnamec na stavnici izgubil 10.000 dolarjev, je namreč v prepiru z nožem ubil ženo. Policija ga je že prijela, da gre za veliko denarno izgubo, pa kaže dejstvo, da je letni prihodek na prebivalca v Vietnamu okoli 400 dolarjev. Nogomet je sicer povsem "obnorel" tudi Vietnam, kjer pozorno spremljajo športno dogajanje na Portugalskem. Mnogi se odpovedo spanju, da bi lahko spremljali televizijske prenose, množično pa tudi stavijo, čeprav je to prepovedano. Tslaročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike ter ugodno kupite knjige založbe m OBS Medicus. AEROBIKE z brezplačno prilogo pologa: TV okno - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! D I C U S Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. v Štajerski TEDNIK in Ta teden prejmeta osem brezplačnihi obiskov Centra aerobik ime in priimek: Branko Guš naslov: Mezgovci 87,8858 Dornava ime in priimek: Kristina Korez Drbetinci 4/a, 88S8 Vitomarci Nagrajenca prejmeta nagrade po pošti. Ste naročnik Štajerskega tednika? Nameravate to postati? Potem lahko kupite sledeče knjige po izjemno ugodnih cenah! v Štajerski Lohko po kupite vse tri knjige po izredni ceni 4.950 SIT! medicus I N Podiehnik • Janževa domačija Neobrušen haloški dragulj Sliši se smešno, ampak čista resnica je, da so bili vinski sodi nekoč oglati. Prvi sodar na haloškem območju, ki je znal izdelati danes znane, oble sode, je bil Janez iz Jablovca, po domače kar Janža, ki je svoje ime podedoval po očetu, ta spet po svojem očetu ..., danes pa to ime nosi le še stara hiška — Janževa domačija. še do leta 1996 je v njej živela lastnica in gospodarica Otilija Bigec — Janževa Tilika, ki ji taksne zadeve, kot so žarnica, televizor ali pralni stroj, niso pomenile prav nič. Zato pa si je na odprtem ognjišču stisnjene kuhinjske kamre vse do zadnjega v lončenih loncih znala skuhati juho ali pogreti mleko. Potem je tipična haloška hiška s tremi sobicami nekaj časa samevala, dokler je ni lepo obnovila družina Breznik, zadnji dve leti pa je v upravljanju pod-lehniškega turističnega društva, ki ga vodi Franc Drobnič: "Janževa domačija je najstarejša ohranjena hiša daleč naokoli, saj je bila, kot pričajo dokumenti, postavljena že leta 1616. Do nje se obiskovalci lahko pripeljejo, sicer pa je lepo obnovljena domačija idealno počivališče za okoliške pohodnike, saj do nje vodijo poti čez haloška gričevja iz več smeri. Najboljši izhodiščni točki za rekreativni sprehod sta podlehniški ribnik ali naselje Zakl. Ob domačiji, ki nudi izjemen razgled na okolico, smo uredili še senčni prostor za malico in priročno balinišče." Prav toliko užitka, če ne še več, kot pogled na razprostrte Haloze z dvorišča domačije pa ponuja notranjost obno- vljene hiše. Mimo drobnega, ograjenega vrtička čez dve pedi široko dvorišče sprejmejo obiskovalca nizka lesena dvo-krilna vrata v predprostor z značilno razporeditvijo izb iz davnine: naravnost je majhna, še nižja in povsem črna kuhinja z odprtim ognjiščem, od koder se je gost dim še nekaj let nazaj lepil na strop in osmodil vso zidovje, ki ga krasi le ne- rodna lesena polica s kupom lončenih vrčev Najstarejši med njimi, skrbno povezani z mrežastim vzorcem iz žice, so stari 200 let in več. Vrata na desno odkrivajo le nekaj kvadratov veliko kamrico, kjer je komaj toliko prostora, da se človek lahko obrne, pogled skozi vrata na levi strani predprostora pa odkriva osrednji prostor haloške kmetije, izbo, Videm • Na obisku turisti iz Nemčije Brkati Nemci navdušeni Maja v občini Videm niso samo slavili občinskega praznika, ampak so gostili še turiste iz Feldberga v Nemčiji, člane Schnauz kluba ali Kluba brkačev, kot bi jim dejali pri nas. V Sloveniji so bili prvič, v nekaj dneh pa so se navdušili nad urejenostjo po- PARIZ, avtobus Paris - Eurodisney - Park Astérix, ugodno - promocijska cenal 14.7,4.8750 39.900 KLEK, Sončkov klub 2*, bogata vsebina, brezplačno do 12 let doplačilo za bus 9.500 SIT 3,10.7y7D/POL 40.900 CRES, Sonîkov klub 2* Kimen, izleti in animacija, brezplačno do 12 leti do6.8y7D/POL i.>.43.900 PORE^tSonîkovklub 2* hoteli, bogata športna vsebina, brezplačno otrok do 12 let do 10.7/7D/POL 44.900 GRČJA, Krf 3* Sirena, ladja. Sončkov klub-5 izletov po otoku (dopl. 13.900 SIT) io.7y7-ioD/NZ 55.900 GRâjA, Kreta hotel C kat, polet letala iz Ljubljane (14D samo 78.600 SIT) 3.777D/POL 63.600 GRÔJA, Kreta hotel B kat, aH inclusive, polet letala iz U (14D samo 114.900 SIT) 3.7y7D/AI 81.700 TUNIZIJA, Monastir 4* Sheraton Hammamet Resort polet iz U (14D samo 155.900 SIT) 20.7y7D/POL 102.900 SONČEK TUI potovalni center Ptuj 02/749 32 82 Telefonska prodaja: 02/22 080 33 • www.sonchek.com krajine in prijaznostjo ljudi; v te kraje jih je pripeljala rojakinja iz Haloz, nekdaj doma iz Sedlaška pri Podlehniku, Ivanka Muller. Ob prihodu v videmsko občino in rekreacijski center Dravinja, kjer so bili nastanjeni, sta jim dobrodošlico izrekla župan Friderik Bračič in predsednik Planinskega društva Haloze Branko Marinič. V tednu dni so brkati Nemci prepotovali delček Slovenije: bili so v Postojnski jami in na druženju z dravskimi splavarji, prehodili so del haloške planinske poti in si dobro ogledali Ptuj z okolico. Po Halozah jih je popeljal Ivan Pernek iz Tržca, Ivankin znanec, med potjo pa pokazal številne haloške posebnosti in predstavil Haložane, ki imajo kaj ponuditi gostu. Pred odhodom v Nemčijo so se gostje ustavili še v Vidmu, pred občinsko zgradbo, vanjo pa jih je povabil župan Bračič v družbi pokačev iz etnografskega društva Tržec. Nekoliko dlje so se potem zadržali v občinski vinski kleti, kjer so se naučili tudi tisto znano pesem Mi se imamo radi. Polni navdušenja in enkratnih doživetij bodo kar težko zapustili Slovenijo, nam je ob slovesu povedala gospa Ivanka, še posebej vesela pa je bila, da so bili njeni prijatelji iz kluba tako dobro sprejeti v njeni rodni deželi, kamor se sama zdaj že bolj poredko vrne. S Klubom brkačev, v katerem je tudi njen mož, se bo v Slovenijo še vrnila že čez nekaj let, nam je obljubila, kajti vmes morajo obiskati še katero drugo evropsko državo in se naužiti lepot narave, kar je tudi njihovo bistvo druženja. Vendar pa tisti, ki smo srečali brkate Nemce, ne moremo trditi, da se kateri od njih lahko postavi s prav posebej izstopajočimi brki ali brado; morda so te pustili kar doma? TM kjer sončni žarki skozi majceno okence osvetljujejo skrbno postlan pograd, velikansko lončeno peč in v kot postavljeno mizo, ki jo obkroža ozka lesena klop z dvema stoloma. Vse je ostalo na svojem mestu kot nem, skorajda neverjeten filmski posnetek iz davnine, ki s svojo živo prisotnostjo človeka nehote vrača stoletja nazaj. Stare bukvice, molitvenik, leseni križ, nož za rezanje trdo zapečene skorje domačega kruha in kupice na mizi za trpko haloško vino. Pri Janževih so ga pridelovali doma; to dokazuje v stari lopi, ki se prislanja na hiško, stoječa starinska preša z velikanskim obtežilnim kamenjem. Zadnja zunanja stena, ki je namenoma ostala neprepleskana, z razgaljenimi lesenimi rebri med posušeno ilovico, kaže način takratne gradnje, ko žebljev niso poznali ali pa so bili predragi. V celi hiški tako ni zabitega niti nega žeblja, ampak je v celoti sestavljena z lesenimi klini, t. i. trnovimi klinci. Zgodb iz davnih časov haloškega življenja, ki silijo iz vsakega kotička Janže-ve domačije, je še veliko in ni potrebno prav dosti domišljije, da zaživijo pred očmi človeka. "Na mestu, kjer je danes Janževa domačija, je pred njo že stala hiša. To dokazujejo knjige in listine iz začetka 14. stoletja, ki so jih ohranili pri Janževih, v njih pa so prav zanimivi zapisi prednikov o vremenu, delu na poljih in podobno. Vsi tisti, ki bodo obiskali Janževo domačijo, si lahko ogledajo tudi to," pravi Drobnič in dodaja, da je ogled za vse brezplačen, obiskovalce pa bodo nagradili še z drobnim spominkom. "Veseli pa smo in bomo vsakega prostovoljnega prispevka, saj želimo urediti še označevalne pohodniške table do domačije, radi pa bi tudi obnovili streho." Prav pri strehi se je namreč pri obnovi Janževe domačije zataknilo. Da bi pred zobom časa ohranili notranjost in zidovje, so jo prekrili s salonitnimi ploščami, prava streha pa bi morala biti slamnata. Ampak za to bo potrebno zbrati dobre štiri milijone tolarjev Sele potem bo pogled na častitljivo štiristoletnico popoln. Do takrat pa ostaja "neobrušen haloški dragulj" takšen, kot jih je v tišini haloškega gričevja prav gotovo še kar nekaj. SM V Vidmu so se ustavili tudi pred občinsko hišo, na ogled vanjo pa jih je povabil župan F. Bračič. Trnovska vas • 8. igre dobre volje Sodelovalo sedem ekip V soboto, 26. junija, so člani Športnega društva Kenguru in Strelskega društva Trnovska vas organizirali na športnem igrišču v Trnovski vasi tradicionalne, 8. igre dobre volje, ki so potekale. Na njih je sodelovalo sedem ekip: Mitmau, športno društvo Kenguru, športno društvo Prvenci, Sovjak, strelsko društvo Trnovska vas, Vrhovci in ekipa društva mladih iz Markovcev. Ekipe, ki jih je sestavljalo pet članov in članic, so se pomerile v prediranju visečih balonov s konico na čeladi, uničevanju balonov z zadnjico, uničevanju letečih balonov z glavo, lovljenju balonov v brento in spravljanju žoge v gol z vodnim curkom iz gasilske nahrbtnja-če. Organizatorji so igre popestrili z nastopi mladih glasbenikov. Nastopila sta Sašo Arnuga in Katja Nežmah, Boštjan in Sandi Ornik, Martina Potrč, mlada idola Gorazd Ademovič — Gogi iz Le- narta in domačin Dejan Fras. Nastopila pa je tudi Mateja Domanjko iz Cerkve-njaka, ki je finalistka oddaj Spet doma. Najuspešnejša je bila ekipa Mitmau, ki je osvojila 46 točk, drugo mesto je zasedla ekipa ŠD Kenguru s 40 točkami, tretje mesto je osvojila ekipa ŠD Prvenci z 38 točkami, četrta je bila ekipa Sovja-ka s 37 točkami. Vse sodelujoče ekipe so prejele priznanja, prve tri pa tudi pokale. Zmago [alamun F5t5ržs Skupinski posnetek sodelujočih ekip, ki so vztrajale do podelitve pokalov in priznanj. V šestih letih do rente! Vprašanje: Kdaj naj vstopim na trg kapitala in na koga se naj obrnem? ODGOVOR: Čakanje na pravi trenutek lahko uniči vase rezultate skozi življenjsko dobo. Ironija je, da dlje ko čakate, manj časa imate. Vsak dan, ko odlagate, je dan priložnosti, ki ga nikoli ne boste dobili nazaj. NPR.: Če bi pred 6 leti bili pripravljeni vložiti v sklad Quadriga (sklad ima to prednost, da je neodvisen od del-niskih indeksov, kot sta npr. DAX in DOW — dobičke dela takrat, ko to najmanj pričakujete — sklad ima preko 45.000 vlagateljev in obrača 1,25 milijard EUR denarja) 11.000 Eur in se 100 EUR mesečno, bi danes imeli 71.742 EUR denarja. Če bi si od te vsote izplačevali samo 2 % mesečne rente, bi si na ta način lahko do konca življenja izplačevali 342.926 SIT oz. 1.434 EUR RENTE. Ali drugi primer. Če bi se zadnjih 6 let odpovedali samo 100 EUR denarja, bi danes imeli 16.909 EUR denarja oz. 114.582 SIT (338 EUR) rente, če bi si tudi tu vsak mesec izplačevali le 2 % denarja. Če se malo ponazorim. Vsaki mesec, ko pozabimo investirati denar v svoj lastni rezervni sklad, si dolgoročno naredimo neizmerno gospodarsko skodo! Ali imam prav ali ne, presodite sami. Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec E - mail: info@profitklub.net, www.profitklub.net GSM: 041 753 321 Numerolog svetuje ŠIFRA: KREDA Rojeni ste 5. v mesecu z naslednjim nume-rološkim prikazom: 15 + 12 = 27 Rojeni ste 5. v mesecu. To je energija, ki prinaša kar precej lepih darov, talentov in sposobnosti v zibelko. Predvsem je to energija komunikacije, družabnosti, zabave, potovanj, akcije, smisla za pisno in ustno izražanje, pa tudi površnosti ter intelekta. Je pa to predvsem tudi energija nemira in sprememb. Označuje ljudi, ki so rojeni za delo z ljudmi in ki ponavadi nimajo obstanka na enem in istem mestu. Vaše ime (15) je energija, ki je sicer v dosedanjih numerološ-kih učbenikih označena kot ena izmed najlepših vibracij celotne numerologije, vendar pa praksa tega ne potrjuje preveč. Res je, da je to energija ljubezni, privlačnosti, taktičnosti, romantike, umetnosti ter izraža močan osebni magnetizem in prinaša tudi naklonjenost nasprotnega spola, temperament in fizično lepoto, vendar je res, da je to tudi precej samosvoja vibracija, ki deluje precej nestabilno in težko najde stik z ostalimi energijami. Izkušnje kažejo, da je to lahko tudi precej nepredvidljiva energija, ki Vsi, ki želite, da vam nu-merolog Dan Sovina pripravi analizo vaše osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), pošljite svoje podatke na naslov: Štajerski tednik, Raičeva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za numerologa, zraven pa v pismu napišite, pod katero šifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s šifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako "Za numerologa" v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu. človeku ne prinaša preveč umirjenosti, zato je zelo pomembno, s kakšnimi energijami je povezana. Vaš priimek (12) je energija, ki prinaša izkoriščanje s strani drugih in človek je postavljen v vlogo žrtve. Človek predvsem tuja bremena prevzema na svoja ramena, torej namesto svojih rešuje probleme in težave drugih, kar pa daljnorocno vedno prinaša nezadovoljstvo in seveda izkoriščanje. Lepo je pomagati, vendar vse mora imeti svojo zdravo mejo, kajti vedno je najpomembnejša ljubezen do samega sebe. To pa pomeni, da mora človek delati na sebi, duhovno rasti, si pridobiti zaupanje vase in samozavest ter se tako naučiti postaviti se zase. Iz Vaše numerološke analize je razvidno, da imate toplo, pozitivno, a tudi nemirno vibracijo datuma rojstva ter ime in priimek, ki pa nista skladna z njim. V Vaši analizi se prepletajo precej različne vibracije, ki ne prinašajo preveč umirjenosti in stabilnosti v človeka. Imate pa zelo dobro in močno energijo vzdevka (10), ki bi ga bilo dobro vstaviti tudi uradno v ime, seveda ob ustrezni spremembi v priimku. Energije, ki Vam osebno prinašajo precej več zadovoljstva in miru, se skrivajo v kombinaciji (10 + 27 = 37). ŠIFRA: ANGEL Rojeni ste 14. v mesecu z naslednjo življenjsko potjo: 16 + 21 = 37 Vaš datum rojstva (14) je energija, ki prinaša predvsem smisel za komunikacijo, zabavo, potovanja, druženje, moč pisane in izgovorjene besede, akcijo in — spremembe. To je nemirna in nestabilna energija, ki ne vzdrži dolgo na enem mestu in prav kliče po spremembah. Čeprav ga nekateri označujejo za srečno število, tega numerološka praksa ne potrjuje preveč. Res je, da je to predvsem energija komunikacije in sprememb, pa tudi vibracija težav tako na področju dela kot partnerstva. Pomembno je, v kakšnem razmerju je z osta- Kondicijska priprava v športu Vpliv pomanjkanja železa na vzdržljivost športnika optimalna količina železa v telesu (Fe+) ima pomembno funkcijo pri transportu in izkoriščanju kisika. Precej športnikov ima zaradi različnih vzrokov pomanjkanje železa v telesu, kar negativno vpliva na vzdržljivost pri športnih aktivnostih. Glavno skladišče železa je kostni mozeg. Razgradnjo rdečih krvnih telesc imenujemo hemo-liza. Pomemben vzrok povečane hemolize pri športnikih je neprestano udarjanje stopala ob tla, kar poškoduje rdeča krvna telesca neposredno v žilah stopala. Drugi vzrok je posledica povečane kislosti (acidoza) venozne krvi, ki odteka iz delujočih mišic. Nizki pH krvi je vzrok, da postane celična membrana posameznega eritrocita bolj krhka in lahko poči. Tretji vzrok velike izgube železa je znojenje, saj se nekaj železa izloči tudi skozi znoj. Pomanjkanje železa vpliva negativno na vzdržljivost srčno-žilnega sistema, saj igra železo v hemoglobinu znotraj eritrocita pomembno vlogo pri prenosu ^kisika in ogljikovega dioksida med dihanjem. Ce telesu kronično primanjkuje železa, tedaj lahko pride do zmanjšane proizvodnje in skupne količine eritrocitov v krvi, kar poslab- ša sposobnost transporta kisika po krvi. Železo se nahaja tudi v posebnih encimih v mitohondri-jih, kjer poteka cikel limonske kisline (krebsov cikel) in dihalna veriga, ki sta skupaj odgovorna za nadzorovano pretvorbo hranil v energijo. Več kot polovica encimov v krebsovem ciklu vsebuje železo. Tudi citohromi, ki prenašajo elektrone v dihalni verigi vsebujejo železo kot pomembno sestavino. Tudi beljakovina mioglobin (nahaja se v mišicah) vsebuje železo kot pomemben gradbeni element in je nekakšen rezervoar kisika pri ponavljajočih šprintih. Znaki za ugotavljanje povečane hemolize so tudi nižje ravni haptoglobulina v serumu in zvišana raven hemosiderina v usedlini urina. Hap-toglobulin se ob razpadu eritrocita spoji s prostim hemoglobinom in ga prenese v jetra ali vranico. Ce je haptoglobulina premalo se odvečni prosti hemoglobin izlije v urin in mu je usojeno, da se izloči (kri v urinu) ali pa ga vsrkajo ledvice, od koder se končno vrne v obtok. Toda ledvične celice se v normalnem postopku telesne obnove luščijo in zgubljeno železo - shranjeno v ledvičnih celicah kot del molekule, ki se imenuje hemoside-rin - lahko najdemo v usedlini urina. [portni trenerje skupaj z zdravnikom odgovoren za nadzor in redno spremljanje koncentracije železa in število eritrocitov v krvi. Robert Pal, prof. športne vzgoje Društvo kondicijskih trenerjev Ptuj limi števili v analizi. Najbolje je, da se človek s to energijo zanese predvsem nase in na svojo intuicijo. Vaše ime (16) je energija, ki prinaša po eni strani prevare, slepila in iluzije, po drugi strani pa iskrenost, dobroto, dober stik z ljudmi, po tretji pa težave, tako v zasebnem kot na službenem področju. To je izrazito duhovna energija, ki kar kliče po duhovni rasti in po tem, da je dobro delati na samem sebi, predvsem v smislu, da človek pridobiva na samozavesti in na ljubezni do samega sebe. Kdor ima rad samega sebe ima rad tudi druge. Dobro je poslušati tudi svoj notranji glas ali intuicijo. Energija Vašega priimka (21) se v dosedanjih numeroloških učbenikih predstavlja kot energija, ki prinaša težave v mladosti in urejene razmere v zrelem obdobju, ko naj bi se človek na svojih napakah že toliko naučil, da bi znal obvladovati samega sebe in s tem razmere, v katerih živi. Toda numerološka praksa tega ne potrjuje preveč. To je izrazito materialna energija, ki človeku prinaša predvsem avtoriteto, ambicije, dobro intuicijo, ni pa to energija, ki bi prinašala preveč ljubezni in umirjenosti v človeka. Je pa delovanje te energije precej odvisno tudi od razmerja ostalih energij v analizi. V Vaši analizi so prisotne predvsem energije nemirnosti, nestabilnosti in težav s nasprotnim spolom. Ker imate v energiji rojstnega dneva vibracije nestabilnosti, potrebujete v imenu močno energijo umiritve in ustvarjalnosti. To pa Vam prinašajo energije števila 10 (Inga, Arina, Alin, Irina, Lina) ali 19 (Denisa, Dorin, Danela, Nadinka, Nerina) v imenu ter 27 v priimku. To so energije, ki Vam prinašajo precej več sonca v življenje, kot ga pa imate sedaj. Vsem skupaj prav lep pozdrav, Dan Sovina, numerolog (02) 771 07 68 Duševno zdravje Motivacija Kaj je motivacija in koliko je današnji človek motiviran, oziroma kje so vzroki, da so danes ljudje brez volje, brez motivacije? Na{e obna{anje je motivirano: po eni strani ga vzpodbujajo različne silnice(potrebe, nagoni, motivi), po drugi strani je usmerjeno k različnim ciljem (ciljni objekti, vrednote, ideali). Motivacijske dejavnike lahko razdelimo na prvine motivacije potiskanja (npr. potrebe, nagoni) in na prvine motivacije privlačnosti (vrednote, ideale in druge motivacijske cilje). Ene in druge so povezane med seboj. Ob vsaki delujo~i potrebi se pojavijo tudi cilji, h katerim se usmerimo, da bi potrebo zadovoljili (če smo npr. žejni, začnemo iskati pijačo). In tudi nasprotno: kak pojav postane motivacijski cilj {ele tedaj, ko deluje kak{na potreba, motiv ali želja. Toda motivov ne moremo uresničiti, če se ne pojavi ustrezno obna{anje (motivirano obna{anje). Ce {e tako trdno sklenemo, da bomo dosegli kak{en cilj, se to ne bo zgodilo, če ne bomo ustrezno ravnali, če ne bomo dejavni. Potrebe so lahko organske (potrebe po kisiku, hrani, ipd.) ali pa povsem psihološke (potreba po zbliževanju, ugledu, spoznanju resnice). Vsaka potreba pomeni stanje neravnovesja v organizmu (pomanjkanje snovi pri organskih potrebah ali pomanjkanje ustreznih informacij pri psiholoških potrebah). Ko začne potreba delovati, se pojavi težnja, da bi ta primanjkljaj nadomestili — torej gre za težnjo po zadovoljitvi potrebe in se usmerimo k objektom, ki omogočajo zadovoljitev potrebe (hrana je npr. objekt, s katerim zadovoljimo lakoto; priznanje pa denimo objekt, s katerim zadovoljimo težnjo po ugledu). Nekatere potrebe zadovoljimo nagonsko, neodvisno od učenja in izkušenj, pri drugih pa spet veljajo naučeni, socializira-ni načini zadovoljevanja. Pri nekaterih potrebah lažje prenašamo nezadovoljstvo kot pri drugih (lažje prenesemo nezadovoljstvo potrebe po ugledu kotpa denimo lakoto in žejo). Prioritetna motivacijska področja so: fiziološke potrebe — varnost — ljubezen — ugled — samoizpolnjevanje ali samoaktualizacija. Višje potrebe se razvijejo šele, ko so nižje vsaj približno zadovoljene (dokler nas pesti lakota, iščemo le hrano, vsi drugi, višji cilji nas ne zanimajo). A kot je res, da nezadovoljenost fizioloških potreb težje prenašamo, je tudi res, da nam te potrebe, ko so zadovoljene, nič ne pomenijo in so psihološko in osebnostno za nas pomembnejše višje potrebe. Zdi se, da si človek spontano prizadeva k razvijanju novih, vedno višjih potreb. In ko so vse kategorije osnovnih potreb relativno zadovoljene, se začne izražati težnja po samouresničevanju, težnja po izpolnitvi in uresničevanju najboljših potencialov in talentov, ki jih imamo. Med najbolj pomembnimi splošnimi cilji so ideali in vrednote. Zdi se, da mnogi ljudje ravno takšnih ciljev v sodobnem svetu več nimajo, čeprav imajo relativno zadovoljeno večino osnovnih fizioloških potreb. Krivda za to je v dosledni vzgoji za potrošnika, razvijanje vedno novih navideznih osnovnih potreb in zanikanje narave in skladnosti človeka z njo. Ljudje, ki nočejo nič storiti zase, se dejavno obnašati in dosegati cilje, ki jim dajejo smisel in so zato v soglasju s samim sabo, drugimi ljudmi in naravo, bodo slej ko prej propadli, kljub temu da ne bodo ne lačni in ne žejni! mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih. Dr. Adolf Žižek Trenja in konflikti v skupini Nadaljevanje iz prejšnje številke KH7. Ce nek član skupine neprenehoma povzroča probleme, se pogovorite o tem z njim na samem. H8. Razvijte mrežo medsebojne pomoči med člani skupine. V ta namen se na primer lahko v parih podpirata člana drug drugega. Ne pozabite pred sestankom vprašati člane skupine, kako so preživeli čas od prejšnjega sestanka. H9. Predstavite in razjasnite facilitatorjevo vlogo. Vprašajte člane skupine, kaj mislijo o tem in jim povejte, kje so meje vašega vpliva. Bodite jasni, ko odgovarjate na vprašanja, ki jih zastavljajo člani skupine. H10. Bodite v vedenju do skupine telesno sproščeni, saj tudi vaše telo govori o vašem odnosu do posameznikov in skupi- H11. Postavite temeljna pravila vedenja v skupini — s skupino. Upoštevajte pri tem tudi ugovore. Temeljna pravila je treba postaviti že na prvem sestanku. Treba jih je zapisati in objaviti. Napišejo naj jih člani skupine sami, saj se nanašajo na uspešno skupinsko delo. Vsi člani se morajo strinjati s temi pravili. Sčasoma jih lahko tudi spremenimo, če se potrebe članov skupine spremenijo. Konflikt Če se težave v skupini preveč zaostrijo, lahko preidejo v tako imenovani "konflikt". Primer takega vedenja je, če se v skupini spreta dva člana, ki prenehata normalno komunicirati, in nastaneta kot posledica tega v skupini dva tabora. Konflikt je tudi, če eden od članov zavrača vse, kar je sprejela skupina in kar je različno od njegove vizije razvoja. Konflikt lahko nastane tudi kot posledica nezdravega tekmovanja med člani skupine. Kako ravnati pri konfliktu Večino konfliktov rešimo, če skrbno uporabimo metode, ki smo jih že navedli. Čim večji so v skupini problemi, več časa je potrebno za rešitev konflikta. Težave in konflikti se ne končajo v trenutku, pogosto so potrebna dolgotrajna pogajanja. Z razvojem facilitatorjevih in skupininih izkušenj se konflikti razrešijo v kratkem času. Najbolje je reševati konflikte na preprostih, neposrednih in odkritih sestankih. Za te sestanke je potrebno predvideti dovolj časa, tako da problematiko lahko obdelamo s stališč vseh sprtih strani. Se nadaljuje ne Info Glasbene novice! Počitnice so se začele in z njimi tudi veliko zabave. Glasba bo definitivno del vseh počitniških zabav in tako se bodo rojevali tudi letošnji poletni hiti! Danes je v ZDA premiera filma De — Lovely, ki je posvečen slavnemu glasbeniku Colu Porterju. Glavne vloge igrajo Kevin Kline, Ashley Judd in Jonathan Price. Glasbeno dramo spremljajo prepevi naslednjih izvajalcev Sheryl Crow, Alanis Moris-sette, Elvisa Costela, Micka Hucknalla, Diane Krall in Natalie Cole. Zmagovalec iz glasbenega stališča je nedvomno ROBBIE WILLIAMS, saj se skuša ameriški publiki približati s strastno priredbo klasike ITS DE LOVELY (****) v jazz, swing in pop glasbenem stilu. Marco Antonio Muniz je bolj poznan pod umetniškim imenom MARC ANTHONY in je poslušalce najbolj osvajal s pesmimi INedd To Know, You Sang To Me in Tragedy. Večni romantik je posnel zgoščenko v španskem jeziku, ki nosi naslov Amar Sin Mentiras. Novi fant Jennifer Lopez je s svojo ljubeznijo zapel nežno in hrepenečo popevko ESCAPEMONOS (***), ki sodi direktno v kakšno osladno mehiško, argentinsko ali brazilsko nadaljevanko! Ena trenutno najuspešnejših žensk na svetu je BEYONCE, saj ob pevski karieri vzporedno snema film, reklame, ima svoj parfum _ Ob vseh tem je ta pridna mravljica našla nekaj časa inje v dobri družbi MISSY ELLIOTT & MC LYTE & FREE posnela vročo r&b in rap godbo FIGHTING TEMTATION (****) za istoimenski film. [vedska studijska skupina ALCAZAR je ljubitelje nezahtevne plesne pop glasbe navduševala s komadom Crying At The Discoteque. Računalniki in sintitizatorji zvoka zmorejo marsikaj, in če k temu dodamo še soliden vokal, imamo osnovo za pesem THIS IS THE WORLD WE LIVE IN (***). Ta plesna pop pesem je zanimiva zaradi dvojnega basovskega samplanja, saj bazira na pesmi Upside Down pevke Diane Ross in Land Of Confusion skupine Genesis. Ameriška pevka ANASTACIA je že nekaj mesecev pri vrhu vseh lestvic z uspešnico Left Outside Alone. Manekenka za očala je svoj tretji album naslovila kar po sebi in ga že prodala v milijonski nakladi. Njen novi glasbeni pristop se nadaljuje tudi v pesmi SICK & TIRED (***), saj je producent Glenn Ballard ponovno poskrbel za svežo, drzno in domiselno kombinacijo popa in rocka ali z eno besedo sprocka! BEVERLY KNIGHT je pred dvema letoma pokazala, kaj je dobra glasba s skladbo Shoulda Woulda Coulda. Po albumu Who I Am prihaja ob koncu meseca julija na tržišče novi Affirmation, pri katerem je s svojimi nasveti in produkcijo sodeloval Guy Chambers (bivši sodelavec Robbija Williamsa). To se je takoj rezultiralo v srednje hitri, a zelo melodičnipop/rock skladbi COME AS YOU ARE (***). Tržne niše se morajo v glasbi takoj zapolniti. To je uspelo fantom iz banda McFLY, ki so nasledili po popularnosti in glasbeni usmeritvi band Busted. Prvi hit 5 Colours In Her Hair je priletel direktno na vrh britanske lestvice malih plošč (to si lahko ogledate na spletu na strani www.dotmusic.com). Podobno je pričakovati tudi za njihov drugi singl OBVIOUSLY (***), ki mu sicer manjka malo udarnosti, a je še zmeraj dovolj inovativen in speven! Slovenska glasbena scena je bogatejša za naslednje nove pesmi Greh — TABU, Roža sredi Sahare —JANPLESTENJAK in Prepovedan sadež — GAME OVER. David Breznik j^HVlTJyifJ:. - tlntnE^^^ y / t\ DDNŤ WANNA KNOW-— ^ X rfariD Winans & Enya & P. Daddy^ 3/DRAGDSTEA DIN TEI - Haiď ^^MMEH SUNSHINE TELL ME - Avril Lavigne / B./rHIS LOVE - Maroon 5 \ NA \ "T^UCK IT (I DON'T WANT YOU BACK) - EarmoïT 8. FDHZA-Nelly Fortudo 9. THICK ME - KEIÍB ID. BUHN-Usher Vsak^ m\ AKTALd.0 0. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo V>i|S. / Tel.: 02/799 04 30 Vliy Faks: 02/799 04 31 ©CSUKl M m ra m Mju] [pMâ)[Fn[y®w 1. Ans. MINERALI - Prelepa Šinama gora 2. Ans. VANDROVCI - Tebi mama 3. Ans. JASMIN - Dve ljubezni 4. VITEZI CEUSKI - Dolina moja 5. ZREŠKA POMLAD - Daleč proč 6. Ans. RUBIN - Za zidom pravice 7. BRATJE IZ OPLOTNICE - Poročni dan Zmagovalec meseca JUNIJA: Ans. LOJZETA SiJUU - Polka spominov Še eno možnost v JULIJU ima: Ans. MINERALI - Prelepa Šmarna gora 1. KARIZMA-Pleši z nami 2. ATOMIK HARMONIK - Brizgalna brizga 3. NOVA LEGIJA & ANDREJA - Zbudiva sanje 4. BALKY & MANJA - Zaupaj ljubezni 5. PLAMEN - Pusti me spati 6. HERVIN JAKONČIČ - Ognjen obroč 7. NAVIHANKE-Ole mix Zmagovalec meseca JUNIJA: PTUJSKIH 5 - To bo noč Še eno možnost v JULIJU ima: KARIZMA - Pleši z nami Poskočnili 7 Veličastnih 7 Glasujem za: _ Glasujem za: _ Ime in priimek: . Tel. številka: _ I Nagrado prejme: ' FRANC PERNEK. I Slomškova 20, , 2250 Ruj Glasovnice poSjite na d k na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj Orfejikove SMS glasbene žel|e: 041/818-666 iZDePLSi izberi.si - Vsesiovensici portai malih oglasov Odslej iahito na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovensl