For the Editorial Board and SNF Ivan Cerar Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ontario, Canada St. Joseph's Press, Toronto Subscription rates: $3.- per year 25 cents per copy 1 line 10 cent, 1 column x 1" $ 1.40 sLovensKA "Ponosen sem, da sem Slovenec. Bog živi. On bo ob vsem zatajevanju večno živel in mali slovenski narod, kolikor časa mu ostane zvest, bo živel z Njim in v Njem." General Leon Rupnik FOR n FREE SLOUEMn LETNIK VI. VOLUME VI. TORONTO, 20. DECEMBER 1956. ŠTEVILKA: 12. — NUMBER :12. VOŠČILO MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA KANADE Krščanski svet slavi že skoraj dva tisoč let rojstni dan Princa miru — stari in mladi, bogati in revni, svobodni in zatirani. Ko se letos pripravljamo na krščanske praznike, je naše veselje skaljeno z bolečino za vse one, katerih upanje na življenje v svobodnem in srečnem svetu so brezobzirno uničile zle sile, ki ne poznajo pomena miru na zemlji in blage volje do ljudi. Kljub temu jim daje tudi v tej temni uri obletnica Kristusovega rojstva moč in upanje na boljše božične praznike v bodočnosti. Kanada je odprla svoja vrata in kanadčani svoja srca v pravem božičnem duhu vsem preganjanim in brezdomcem. Dobrodošlico izrekamo tistim možem in ženam, ki so se odločili, da začno graditi nove domove v tej deželi in da bodo delili možnosti in sadove razvoja našega naroda. Naj prinesejo prihajajoči božični prazniki Vam in Vašim domovom mir in srečo! Louis S. St. Laurent CILJI IN TAKTIKA t BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČNO V NOVEM LETU 1957 ŽELI VSEM NAROČNIKOM, BRALCEM IN | PRIJATELJEM | SLOVENSKA DRŽAVA * * UREDNIŠTVO IN UPRAVA J »t »t ♦ <« >t< »t< >i< »t t »t» »t< »t t< da se ne splača za tak "drobiž" kaj več tvegati. WE QUOTE: "OPPOSITION IN YUGOSLAVIA" "For Yugoslavia is different from what Hungary or any other country was. We carried out our revolution with blood through the liberation struggle, and we cleaned our house very well during the revolution. Such a danger does not exist for us." Marshal Tito in Pula on Nov. 11,1956 as reported in U.S. News & World Report, Nov. 30,1956, p. 107 - Lepa so bila Wilsonova gesla o narodni samodoločbi. , Prav lepo zveni Atlantska listina. Toda vse to so bila le zveneča gesla v težkih trenutkih. Ko bi morala ta gesla postati meso, so politiki prili-li tem geslom toliko vode, da je vse zvodenelo. Narodi od teh gesel niso imeli nič več kot le boleč občutek, da so -izdani. Politika ni bila vojena od načel, ampak le od tre-_ nutnilr-koristi. glasnik narodovih želja, pa naj je to velikim političnim kovačem prav ali ne. Slovenci zahtevamo svobodno slovensko državo. To je vsenarodna zahteva in vsena-roden program. Biti si moramo na jasnem, kakšna naj bo ta nova državna tvorba. Naša beseda mora biti v tem pogledu jasna in brez vseh stranskih misli. Naša narodna zahteva po lastni državi mora biti ta«\0 jasno izražena, ua ne bo nikjer prav nobenega dvoma o cilju. O teh zantevah mora biti poučen ves svet. Ni to naša domača hišna zadeva, ki jo bomo nekoč "bratsko" uredili s Srbi in Hrvati. To je zadeva svetovne javnosti, s katero želimo imeti nekoč zveze kot svobodna država. Odpasti mora vloga kovača, ki drži hkrati dvoje želez v ognju, če* ne bo uspelo eno, bomo pa ubrali drugo pot. Ne! Naša pot je samo ena - svobodna slovenska država - brez vseh primesi kake "jugoslav-ščine" odnosno federalizma. Jugoslovanski federalizem je - odkrito si priznajmo -utopija! Ne bo uspevala federacija v kateri bo srbstvo igralo svojo perfidno vlogo izigravanja in plačkanja severnih delov federacije v korist "ubožnih" južnih federacij. Vsak narod naj sam gospodari po svoji prevdarnosti in naj presežke svojih financ uporablja v svojo lastno korist! Nad 20 let je Slovenija THIS IS SLOVENIA BLED SLABO GA JE OCENIL Tito se je v svojem govoru po uporu na Madžarskem pohvalno izjavil o sedanjem komunističnem voditelju Poljske Gomulku. Tednik Time poroča v številki z dne 10. decembra, da je Tito izjavil o Gomulku po prvem njunem srečanju, da je napravil nanj "zelo lep vtis. Je skromen in molčeč delavec". Gomulkov vtis o Titu ni bil tako povo-ljen. Time poroča dobesedno: "Domišljavi Tito je napravil manjši vtis na Gomulko, ki ga je zasebno imenoval "debela svinja" ". Vse to ne sme omajati načelnosti emigrantskih politikov. Ti ne morejo taktizirati, zdaj ubirati to, zdaj drugo pot. Zdaj se držati rezervirano, ker ne ve, kakšni so cilji "velikih", jutri zopet delati drugače. Naloga emigracijske I politike je v tem, da izpoveduje to, kar zasužnjeni narod doma želi. Ona mora biti "SLAVA BOGU NA VIŠAVAH IN MIR LJUDEM NA ZEMLJI" POZABLJENA PETDESETLETNICA 16. novembra je preč. p. Kazimir Zakrajšek, OFM., obhajal petdesetletnico svojega P. Kazimir Zakrajšek, O.F.M, prihoda v Ameriko na Ameriških Brezjah v Lemontu. Med trajnimi spomeniki njegovega neumornega dela se posebno blesti slovenska božja pot Marije Pomagaj v Lemontu. Le Marija ve, koliko je žrtvoval in pretrpel v delu za njeno čast med Ameriškimi Slovenci. Njegovo veliko delo za Boga, Marijo, Cerkev, frančiškanski red in slovenski narod ni mogoče našteti v kratkem članku. Ako bi hoteli navesti le suha dejstva, bi morali spisati knjigo. Preč. p. Zakrajška poznajo Slovenci v Ameriki, doma in po vsem svetu. Vse besede zvene prazno, ko tako jasno govori vrsta neporušljivih spomenikov, ki se dvigajo drug za drugim skozi vsa leta njegovega delovanja. Nobeden objektiven zgodovinar jih ne bo mogel i prezreti. Sv. Oče mu dal priznanje za njegovo delo v pismu, ki ga je prejel preč. p. Zakrajšek od državnega tajnika kardinala Gasparija 27. februarja 1926. Dr. Korošec ga je imenoval leta 1939 "očeta slovenskih izseljencev", ko je govoril o njegovem delu v korist slovenskih izseljencev po širnem svetu. Ko zre preč. p. Zakrajšek na delo svojih preteklih petdeset let, niso samo svetle točke, ki se jih spominja. Koliko je bilo treba tihega zatajevanja, kolikokrat je žel obrekovanje mesto pohvale za svoje nesebično delo, koliko je bilo satanskih napadov na njegovo osebo, res pravi kri-žev pot, in to žal ne samo od ideoloških nasprotnikov. Preč. p. Kazimir Zakrajšek pa ni neotrudno deloval samo med Slovenci, temveč tudi med Slovaki in Hrvati v Ameriki. Naj omenimo samo hrvaško župnijo sv. Cirila in v kraljevi Jugoslaviji pomagala "zaostalim" južnim pokrajinam, ki so danes prav tako zaostale kot so bile nekoč. Naš finančni presežek je šel vse kam drugam kot v korist "zaostalemu" narodu. Tudi danes tako zvane "zvezne republike" t.j. Slovenija in Hrvatska plačujeta težke davke v korist "revnih" južnih zveznih republik. Slovenci in Hrvati delajo tlako Beogradu danes prav tako kot pred letom 1941. V takozvani "tretji Jugoslaviji" ne bo nič drugače. In še en pomislek, ki je tudi tehteh. Slovenski in hrvatski fantje služijo vojake večinoma v Srbiji. Povsod so pomešani med druge narodnosti. Srbi so udomačeni v slovenskih vojašnicah. V tako zvani "federativni državi, o kateri sanjajo nekateri Slovenci (Srbi o tem previdno molčijo), bo šlo vse po isti poti. Nekoč se bo zgodilo kar čez noč tole: Srbska vojaška Metoda v New Yorku, ki je eden trajnih spomenikov njegovega dela med Hrvati. O delu preč. p. Zakrajška med Slovaki nam je treba odpreti le knjigo, ki jo je letos spisal profesor dr. Fr. Hrušovsky o zgodovini slovaških redov v Ameriki. Poseben del knjige je posvečen preč. p. Zakraj-šku in njegovemu delu za ustanovitev slovaškega frančiškanskega reda v Ameriki. Kako je pater Zakrajšek tudi pri Slovakih oral ledino, vidimo že iz uvodnih besed dr. Hrušovskega: "Prvi 'slovaški' frančiškan v Ameriki ni bil Slovak. Bil je to preč. Kazimir Zakrajšek, O.F.M., Slovenec in član ljubljanske province sv. Križa." Ob priliki njegove petdesetletnice mu njegovi zvesti prijatelji želimo še mnogo srečnih let v Ameriki. Žal samo, da mu za njegovo petdesetletnico ne moremo pokloniti knjige o vsem njegovem delu za Boga, narod in red, česar bi bil gotovo najbolj vesel. Upajmo pa, da zamisel ne bo pozabljena. Prijatelji "An old Slovene legend tells that once there were only green meadows where now is the lake of Bled; the island was merely a hill, crowned by a chapel through which grazing ship were free to roam." "A voice from Heaven pleaded, "Put a fence around my church," but the people heeded not. "One morning the community woke to find a deep lake where the meadows had been: onlv tiie uui witit its niapei pruiruueu irom me water. The watery "fence" served forever to keep the beasts of the field away." Douglas Chandler, Kaleidoscopic Land of Europe's Youngest King The National Geographic Magazine, June 1939, 694. klika bo izvedla puč, zaprle do slovenstva? ministre "federalnih" vlad in uvedla centalizem, v katerem bo Beograd zopet glava in srce države. Igra od leta 1918 se bo začela znova... Zato poštena slovenska javnost ne more razumeti dvolične taktike vodilnih slovenskih politikov. Kaj pomaga govoriti o slovenskem državnem programu v SLS, če pa ta po svojem predsedniku molči v tako zvanem Slovenskem Narodnem Odboru. Upravičeno se vprašujemo: Kaj naj pomeni prisostvova-nje slovenskih političnih predstavnikov pri komemoracijah za Dražo Mihajlovičem, in kaj si naj mislimo o slovenskih predstavnikih, ki so na žalni komemoraciji za komunističnimi žrtvami v Carnegie Hallu v New Yorku vedrili pod "JUGOSLOVANSKO ZASTAVO" .... ? Izdajstvo je to, nič drugega, dvolična politika, zgrešena taktika, ki ne vodi k cilju narodne osamosvojitve, ampak iz dežja pod kap... "Trdno se načel držimo..." Tako smo nekoč kot Orli prepevali. Tudi sedanji slovenski "zastopniki". Pa je res tako čudno, skoro neverjetno, da taktiziramo in se še s svojo taktiko hvalimo. (Glej R. Sm. 'Cilj in taktika" v Sloveniji, okt.8.1956). Hrvati imajo prav tako smolo kot Slovenci. Večina naroda dosledno odklanja bodočo jugoslovansko federacijo, ker nagonsko čuti, da to zanje pomeni narodno smrt. Le "tradicionalni" VI. Maček še ne ve, kako bi usmeril svojo taktiko. In ob strani njega itaktizirajo tudi nekateri Slovenci. Kaj pa, če bodo nekoč morali ugotoviti, da so se v svoji taktiki - zmotili v ško- Če že taktziramo, taktizi-rajmo slovensko. Ne jugo-slovansko-slovensko! Bodimo dosledni v zahtevah. Majhni smo, zato moramo biti tem bolj glasni, da nas bo svet slišal in vedel za naše zahteve. Nič nam ne koristi, da hodimo na kongrese raznih krščanskih demokratičnih strank, če tam ne znamo ali ne upamo povedati, kje nas čevelj žuli. Doslej še nismo slišali, da bi kak slovenski zastopnik pov-daril slovensko državno idejo. Prav je, da povemo, kako komunizem žuli jugoslovanske narode, povedati pa bi morali ti zastopniki še kaj več: Namreč Slovenci hočemo biti združeni v lastni suvereni državi, V SVOBODNI SLOVENJI, ki ne bo v okviru kake Jugoslavije. Hočemo imeti dobre odnose z vsemi sosedi, toda svobodno hočemo sami, brez "jugoslovanskega" varuštva odločati o svojih zadevah. Tako postopanje bi bilo častno in slovensko. Dokler o naših slovenskih ' zahtevah molčimo in pustimo, da slovenska državna ideja spi samo na strankinem programu, svoje slovenske narodne dolžnosti nismo izpolnili. Tako taktiziranje je usodno igrač-kanje z usodo slovenstva. Bog daj, da bi v prihodnjem letu 1957 šla slovenska emigrantska politika na bolj slovenska pota! Mirko Geratič Opomba uredništva: Po poročilu Slovenske poti (1. IV. št. 3., str. 47) je sedaj tudi dr. Mačkovo stališče jasno: zi popolnoma samostojno hrvatsko državo. Koga ne strese mraz? V knjigi "Immigration and Assimilation", izdani predvsem za ameriške univerze in politike, piše Dr. H.G. Duncan dobesedno takole: "Nepismenost v Jugoslaviji je visoka in se vrsti od 20 do 86 odstokov prebivalstva. Odstotek nepismenosti je za posamezne pokrajine (provin-ces) naslednji: Slovenija, 86 odstotkov; . (podčrtali mi); Vojvodina 77.8 odstotkov; Hr-vaška-Slavonija, 67 odstotkov; Srbija, 34 odstotkov; Črna gora, 33 odstatkov; Bosna in Hercegovina, 20.6 odstotkov. Da stoji Bosna-Hercegovina najvišje glede pismenosti, se mora najbrž zahvaliti okolno-sti, da je bila v letih 1232 in 1322 pod bogomilskimi kralji, ki so ustanovili šole. Slovenci, na nasprotnem ekstremu, pa sploh nimajo svojega pismenega jezika in se morajo za študij posluževati le tujih jezikov" (strani 309 in 310). Tako se neprestano postavlja resnica na glavo v škodo Slovencem, ki smo — tako trdijo — v Jugoslaviji najbolj nepismen narod, če ne celo najbolj nazadnjaško balkan-sko-pleme! Tako nas slikajo v času, ko je nepismenost v Sloveniji manjša kakor v Združenih državah in gotovo manjša kakor v Bosni in Hercego-ovini, ki se nam stavlja za vzgled. In iz takih virov nas spoznavajo tuji narodi, med njimi tuji znanstveniki in državniki, ki tolikokrat krojijo našo usodo! Koga, ki še ima v sebi zrnce slovenske zavednosti in ponosa, ne strese mraz? Dokler ima svet o nas tako krivično podobo, ne moremo pričakovati, da bi nam bil kdaj pravičen. Tarnanje nas ne bo rešilo. Treba se je sistematično vreči na delo, da nas bo svet prav spoznal in kadar bomo s svojo malo, a čisto pestjo udarili po zeleni mizi, tudi pravično upošteval. Naj navedem v resni premislek samo nekaj točk: 1. -AKcuJciiiiki, KI Studii ctjo na tujem, naj žrtvujejo vse, samo da bodo neprestano vpletali Slovenijo v svje disertacije in razprave in jo predstavljali v pravi luči. Marsikaj tega bo šlo v tisk, vse disertacije pa so registrirane in posnete na mikrofilm, s čimer pridejo vsaj pred oči izbranih znanstvenikov.'(V kolikor mi je znano, so to doslej storili štirje: gdč Gregorič, Kovačič, Mejač, in E. G.) 2.Slovenski zgodovinarji, li-terati, umetniki in znanstveniki začnejo stvarno in sistematično predstvljati Slovence v tujih revijah. 3. Poiskati je treba založnika in posredovalce res lepih reprezentativnih slovenskih razglednic, ki bi se prodajale po slovenskih in morda celo drugih podjetjih od Toronta do Sydneja in tako utrjevale ljubezen do domovine med Slovenci, tujce pa seznanjale z biseri slovenskih lepot. 4. "Slovenski državi", ki zraven Akademika tako vneto zbira tiskane angleške izjave o Slovencih, naj pri tem važ- nem delu vsa skupnost bolj požrtvovalno pomaga. Treba je le v knjižnicah pogledati pod zaglavjem "Slovenia" prepisati gradivo in označiti vir ter ga poslati uredništvu, ki ga zbira in objavlja. 5. Vso pomoč je treba nuditi Slov. kulturni akciji, ki zbira slov. kult. kroniko, zraven tega pa podpirati predlog, da pride še do ustanovitne kar najboljšega lingvističnega odseka, ki bo lahko pomagal pri vseh reprezentativnih izdajah v tujih jezikih. 6. Pozornost in moči vse skupnosti je treba posvetiti izdaji resnično reprezentativne knjige o Sloveniji in Slovencih. Pri izdaji te knjige bo treba smotrno razdeliti delo in stroške, da bo knjiga res na kar največji višini. Izredne važnosti bodo gotovo odseki Slov. kult. akcije, kjer manjka za tako podvzetje samo še lingvistični. Sodelovali bi s svojim gradivom vsi zgoraj našteti. Potreben je parlament slov. organizacij v Sev. Ameriki, ki bi lahko pretresel in s svoje strani reševal tudi ta pereč problem. Končno bo potrebna še denarna pomoč obrabno-podpornih ustanov, katerih vsaka bi po posvetu s parlamentom slov. organizacij odobrila sorazmerni del svojih virov tudi za ta tako važni namen. Med te ustanove bi spadale: Slovenska narodno-obrambna zveza (ime samo se lahko sicer spremeni) sestavljena iz zavednih prostovoljcev, ki bi za take in podobne namene (rešitev slovenstva na mejah!) prispevali redno letno članarino v znesku, ki bi ga vsak po svoji zavednosti in možnostih izbral sam; Baragova ustanova, ki se zanjo bori akademik Erik Kovačič in se priporoča v pretres in upravo delegatom naših zavarovalnih organizacij; bančni skladi, ki bi jih naj u-stanovili slovenski denarni zavodi za slov. narodne zadeve. Je pa še vrsta drugih podpornih možnosti in pri nekaterih podvzetjih bo možno široko sodelovanje na podlagi specifičnih sporazumov med predstavniki vseh podpornih ustanov v Ameriki v sodelovanju s Slovensko kulturno akcijo in s parlamentom predsednikov in funkcionarjev slov. organizacij (glej članek Slov. kult. občestvo). Važen je v vsakem primeru parlament organizacij — zraven vsega drugje naštetega), prvič zato da pride do močnega demokratičnega kulturnega foruma, ki bo lahko sproti pretresal vsa taka vsenarod-na vprašanja in drugič zato, da ne pride nobena ustanov pod peto kake sebične, ozke, totalitaristično usmerjene skupine, kjer bi žrtve zavednega ljudstva ne rodile več res najboljšega možnega sadu za slovensko narodno obrambo in kulturo in za čast tako žalostno zmaličeneka slovenskega imena v širokem svetu. Zakaj bi nas stresal mraz? Na delo, da bo Slovencem topleje in lepše! Edi. KNJIGE IN REVIJE Slovenska pot, leto IV., št. 3. prinaša naslednjo vsebino: Borba za svobodo (uvodnik), Ob desetletnici generala Rupnika (Skoberne Slavko), Slov. ljudska stranka in "Samoslovenci" (Ske) ter obilo gradiva pod zaglavjem Glasovi in mnenja. Razgovori in razgledi vsebujejo v dvojni številiki (7-8): Omnia ad maiorem Dei glo-riam (R. Čuješ), Psihologija odnosov (Mira Čuješ, konec), Nasprotje (R. Čuješ), Avto-macija, gledanje podjetnika (General Electric), Ozadje ponujene roke, Vzgoja mladine v domovini (Ludvik Krški), poročilo o Socialnem tednu v Torontu (France Turk) in o mednarodnem kongresu geologov v Mehiki (dr. Ljudmila Dolar-Mantuani), z a g 1 a v j e Knjige poroča o dr. Ahčinovi Sociologiji (akademik iz domovine), o knjigi O.v.Nell- Breuninga S.J. Poedinec in družba (dreš), o knjigi J.L. Thomasa S.J. Ameriška katoliška družina (dreš) in o knjigi dr. J. Chr. Nattermanna Sodobno delo (dreš). Ta dvojna številka je izšla v boljši tehnični opremi. Kdor se zanjo zanima, jo more dobiti brezplačno, če piše ponjo na naslov: 1. Walker Rd., Willowdale, Ont., Canada. Hrvatski kalendar 1957, Croatian Almanac, Uredila Silvije Grubšič in Kvirin Vasilij, izdala uprava Hrvatskega katoliškega glasnika v Chicagu, cena $2.- Poleg koledarskih podatkov in drugih splošno zanimivih člankov kot je razprava o križu in razpelu (F.D.Lasič), o paleontologiji (S.Grubišič,) socialnem zavarovanju (M.Meheš,) družini in vzgoji (S.C.Sarič) razpravlja dr. S.V. o vpršanju, ali je Jugoslavija nujna in možna. Blagoslovljen Božič in Srečno Novo Leto 1957 vsem Slovencem, doma in po svetu, želi odbor S N Z v Jolietu- USA. Vsem Slovencem VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1957 Naj novorojeno Dete čimprej nakloni slovenskemu narodu novo rojstvo svobode v samostojni slovenski državi! Želita Glavni odbor S N Z in Odbor S N Z za v USA Chicago Srbska nadutost nima meje Narodnostne skupine v Chicagu, ki predstavljajo dežele za železno zaveso, so pričele z ragovori, kako se medsebojno povezati v borbi proti komunizmu. Sestavljen je bil odbor, kateremu je načelo-val Poljak dr. Walter Jarozcevsky. Zanimivo je, da ¡se je hotel nek Srb postaviti za zastopnika "jugoslovanskega naroda". Naletel je na odpor. Navzoči so mu dali vedeti, da "jugoslovanska nacija" sploh ne obstoja, ampak da so v tako zvani 'Jugoslaviji" Hrvati, Slovenci, Macedonci in Srbi. Srbom to ni bilo zadosti. V svoji brezmejni nadutosti so se spravili nad Hrvate. Na ponovnem sestanku dne 28.nov. so privlekli na dan knjigo poznanega komunista Viktorja Novaka iz leta 1948 pod naslovom: "Magnum crimen". Na podlagi te komunistične publikacije so hoteli umazati hrvatski narod; zlasti zastopnika Hrvatov preč. g. Berta Dra-gičeviča. Srbi so tudi tokrat delali račun brez krčmarja. Navzoči so soglasno obsodili tako gnusno početje. "Vi vla- čite sem komunistično propagando", "Vi širite narodnostno mržnjo", "Ali vas ni sram"? tako in podobno so klicali zastopniki ABN prepa-denemu Srbu. Ta dogodek je ponoven dokaz, da Srbom v Chicagu prav tako kot drugod po svetu ni mnogo mar do enotne protikomunistične fronte. Za blatenje svojih političnih nasprotinikov uporabljajo celo komunistično propagando. S tem se postavljajo v isto s komunisti v Srbiji, Hrvatski in Sloveniji, ki so vse protikounistične javne delavce oblatili z najgršimi očitki, ki jih zmore le peklenska rdeča pošast. Srbi vidijo povsod "ustaše". Ko bi imeli vsaj trohico pameti in poštenja, bi morali priznati, da vse zlo prihaja prav iz njihovih lastnih vrst. Slovencem in Hrvatom so Srbi v letih 1918' 41 pokazali, da ne držijo besede, da hočejo lahko živeti na račun drugih, če ne gre zlepa, pa mora iti zgrda, tudi z Orjuno, "četniki" itd. Vsak tak dogodek je posebno nam Slovencem glasen memento: Proč od Beograda! - tč Vesel božič in srečno Novo leto želi QUEEN CLEANERS 1685 Dundas St. W.—Toronto LE. 3-6768 Na zalogi imam vse vrste novih hlač po zmernih cenah. Kemično čiščenje in popravljanje damskih in moških oblek ter izdelava novih oblek po meri. FRANC KOTNIK Vesel božič in srečno Novo leto želi "KNOCK OUT" Krojaška delavnica in kemična čistilnica oblek. Solidna in hitra postrežba. Priporoča se EMIL ZIMŠEK 264 Queen Str. East, Toronto Telefon EM. 4-4848 Mrzli studenec, zadaj Tjiglav SOCIALNI TEDEN KANADE Od 18. do 20 novembra je bil v Torontu (King Edward's hotelu) četrti katoliški "Socialni teden", (Catholic Social Life Conference) pod pokroviteljstvom njegove Eminence kardinala McGuigana. Socialnega tedna so se udeležili delegati iz angleško govorečega dela Kanade. Predmet letošnjega študija na katoliškem socialnem tednu je bil: "Socialni nauk Cerkve in vzgoja". Socialni teden se je začel v nedeljo z liturgičnim uvodom in sveto mašo v stolni cerkvi sv. Mihaela, katero je daroval kardinal McGuigan. Pred sv. mašo je imel uvodni govor nadškof Panico, apostolski delegat za Kanado. Ostala predavanja in razprave so bila v dvoranah King Edward's hotela. Med številnimi delegati iz vseh delov Kanade je bilo tudi 24 nadškofov in škofov, od katerih jih je nekaj tudi predavalo. Katoliški "Socialni teden" se je zaključil z slavnostnim banketom v kristalni dvorani hotela. Slavnostni govornik na banketu je bil ministrski predsednik Kanade Louis St. Laurent ki je povdarjal veliko važnost papeških socialnih o-krožnic za moderno državno socialno zakonodajo. Banketu je predsedoval kardinal McGuigan. Poleg visokih cerkvenih dostojanstvenikov se je banketa udeležil tudi toront-ski župan Natan Philips. Kot končno resolucijo katoliškega Socialnega tedna je kardinal v imenu vseh udeležencev kat. Socialnega tedna apeliral na ministrskega predsednika Kanade, naj kanadska vlada stori vse, kar ji je v njeni legalni moči, za pomoč trpečemu madžarskemu narodu. V času "Socialnega tedna" je bila v hotelski lobi prvega nadstropja razstava emigran-skih skupin, med katerimi je bila častno zatopana tudi slovenska skupina. Slovenski del raztave je v imenu slovenske župnije pripravil v Clevelandu živeči umetnik Gorše in to-rontčan g. T. Kramolc. F.T. M Hranilnica in posojilnica Janeza E. Kreka v TORONTU VOŠČI VSEM ČLANOM IN PRIJATELJEM BLAGOSOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE TER USPEHOV POLNO LETO 1957 Uradne ure vsak torek zvečer od 7.30 do 9 in ob nedeljah po pozni maši. 646 Euclid Ave., Telefon LE. 2-4746 SREČEN BOŽIČ IN NOVO LETO 1957 naročnikom in vsem Slovencem želi zastopnik darilnih paketov SLOVENSKEGA DOBRODELNEGA DRUŠTVA - TRST in se priporoča ANDREJ KAČIČNIK 434 DUNDAS ST. W. TORONTO, KANADA EM. 4-5045 Blagoslovljen božič in srečno Novo leto želi MARY LINDA BEAUTY SALON 4 Short Str. — OR. 3400 (Eglinton in Dufferin) Priporoča se lastnica Mrs. S. GLAC ALI SI NE ŽELITE da bi Vaša družina praznovala Božič v novem domu SEDAJ JE ČAS, POHITITE $ 2500 deposita Vam kupi nov bungalow v bližini mesta. Za informacijo o tej in drugih hišah, za kupovino prodajo ali pa izmenjavo hiš se obrnite z zaupanjem na Vašega rojaka Franceta (Acita) PAVLIN-a Tel. LE. 1-3584 ext. 9 ali na dom CH 4-1096 BRETHOUR & MORRIS LTD. Real Estate 107 Roncesvalles Ave., Parkdale POHITITE S PRAZNIČNO POŠTO! Svojo pošto boste pospešili in zagotovili, da bo prispela varno, če boste - naslovili pošto jasno, pravilno in popolno, vključno polno ime namembne dežele, če le mogoče, rabite angleško obliko; - če boste dali na pošti tehtati in pregledati pakete preko morja in letalska pisma, da bo poštnina pravilna ter pravilno izpolnjene spremljevalne tiskovine ter carinske izjave; - če boste uporabljali za ime in naslov "TISKANE ČRKE". V paketih zapišite naslov zunaj in znotraj paketa. Zagotovo označite svoj lastni naslov v zgornjem levem kotu kuverte aH paketa. Zapomnite si... Vaš paket ima pred sabo dolgo pot. Zato ga dobro zapakirajte. Uporabljajte okrepljeno lepenko, zavijte ga in povežite z močno vrvico. Dodatna pojasnila glede pošte morete dobili na najbližjem poštnem uradu. IZDALO KANADSKO POŠTNO MINISTRSTVO Blagoslovljene božične praznike in srečno Novo leto želi svem Slovencem SLOVENSKO GLEDALIŠČE v Torontu Vabimo na predstavo VODE 13. januarja v cerkveni dvorani. Vesel Božič in srečno Novo leto želi vsem članom ter prijateljem SLOVENSKA NARODNA ZVEZA ZA KANADO v Torontu Vsem prijateljem, znancem in sodelovalcem po širnem svetu želim blagoslovljene božične praznike ter srečno in zadovoljno Novo leto 1957. MIRKO GERATIČ 2737 W. 16th Street CHICAGO 8,111. U.S.A. BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1957 ŽELE VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM: Družina Ludvik Jamnik Ing. Viktor Škof in družina Družina dr. Augustin Kuk Alojzij Šribar in družina Marjola Šešerko Janez Senica Sterle Ivanka France Turk Judita Makarovič Franc in Andrej Strlič Ludvik Kastelic štefa Mehle Zvone Hrastnik Zlata in Zora Bartol Jože Pogačar Wiljem Kaukler in družina Vladimir Mauko Francka Zupančič Družina Franci Pajk Ing. Tone Seljak in družina Družina Janez Vizintin Vili čekuta in družina Družina Dr. France Habjan Ivan Cerar Dora, Lojze in Stane Pajk Pestotnikovi in Oparovi dr. Marijan Bartol in družina Mici in Franček Pliberšek Rudolf čuješ in družina ■fr*»***».}"!. ■!■»'!■»»I«» » * 'I' <■ * * * * * * * >1« fr*******»»*» »fr * * » »4"? Slovenska dobrodelna organizacija KARITAS ki že dolga leta uspešno podpira pomoči potrebne v Kanadi in po svetu, želi vsem Slovencem in Slovenkam blagoslovljen BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1957 Prisluhnite trpečim in podprite dobrodelno akcijo. ODBOR BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VESELO NOVO LETO 1957 ŽELI VSEM SLOVENCEM, PRIJATE-JEM, ZNANCEM IN STRANKAM Rudi Kus PLASTERING CONTRACTOR 128 Nairn Ave. — TORONTO, Ont., —LE 5-1435 Blagoslovljene božične praznike in srečno Novo leto želi vsem Slovencem in Slovenkam v Torontu in okolici ANTON'S MEAT MARKET 633 VAUGHAN ROAD, TORONTO, ONT., Tel.: RE. 0423 (Na vogalu Vaughan in Oakwood) Vedno na razpolago vsakovrstno meso in mesni izdelki SE PRIPOROČA VSEM LASTNIK ANTON BAVDEK MED SLOVENCI Vsem Slovencem v Torontu in okolici želi blagoslovljene božične praznike in srečno Novo Leto slovenski odvetnik in notar v Torontu Carl Vipavec 278 BATHURST STREET Room 4 - Tel.: EMpire 4-4004 TORONTO G. France Pepevnak je bil pred odhodom v Kanado pro-moviran za doktorja živino-zdravilstva. Iskreno čestitamo! Z njim prihaja v Toronto tudi zdravnik dr. France Po-rovne. Dobrodošla! Na občnem zboru SNZ za Kanado v Torontu 2. decembra je bil izvoljen naslednji odbor: dr. Avguštin Kuk, predsednik, gdč. Marjola Šešerko, tajnica, gdč. štefa Mehle, blagajničarka, gg. Ludvik Jamnik in Janez Senica nadzornika. Na sestanku Slovenskega kulturnega krožka 25. novembra je predavala o Mehiki ga. dr. Ljudmila Dolar-Mantuani. Udeležba: 29 oseb. CHICAGO Dva koncerta. Glasbeno življenje v novembru je bilo dokaj živahno. Bila sta kar dva koncerta. V nedeljo 18. novembra je priredil poznani hrvatski operni pevec Dragu-tin šoštarko koncert klasičnih pesmi v dvorani češkega Sokola. Koncert je ob sodelovanju hrvatskega pevskega zbora Zora in slovenskega moškega zbora France Prešeren prav lepo uspel. Operni pevec Dragotin šoštarko slovenskemu občinstvu ni nepoznan. Njegov bas je polnozveneč in izvanjanje občuteno, da vsakokrat zajame občinstvo. Tudi tokrat je bilo tako. Ploskanja ni bilo konca. Od slovenskih pesmi je šoštarko zapel narodno "Oj ta mlinar." Tudi oba zbora sta bila dobra. V soboto 24. oktobra smo imeli priliko zopet poslušati naše svetoštefanske pevce, ki jih vodi p. Vendelin Spendov. Koncert je obsegal dva dela. V prvem delu so bile na spo redu umetne in narodne pes mi. Skladbe, ki so bile pred vajane, zahtevajo močen in dobro zaseden pevski zbor, zlasti H. Sattnerjeva kantata Ob nevihti. Če bi bil naš zbor številnejši in orkester večji, bi bila tudi izvedba učinkovitejša. Moramo pa reči, da so se pevci dosti dobro postavili. Zdi se, da dvorana ne odgovarja svojemu namenu. Ni dovolj akustična. Narodne pesmi je dokaj dobro zapel ženski pevski zbor podružnice Slov. ženske Zveze. V drugem delu koncerta je bilo občinstvo prijetno presenečeno ob opereti Mlada Breda. Nastopali so pravi Turki in Turki-nje, pa tudi dekleta in žene v lepih slovenskih narodnih nošah. Vlogo mlade Brede je pela ga. Milena Šoukal, njeno mater Mino je pevsko in igralsko prav dobro podala ga. Gerželjeva, turškega kapitana Hameda je pel g. Tony Trinko, njegovo mater Ka-sandro gdč. Mokorel. Izvedba je bila dobro naštudirana in so vsi nastopajoči želi zasluženo pohvalo. Presenetil nas je sicer majhen, toda kar dober orkester, ki je lepo spremljal dogajanje na odru. Pevcem in p. Vendelinu prav iskrene čestitke. Le tako naprej! Martinovanje Slov. Narodne zveze - v soboto 10. novembra je pokazalo znova, v slovenski Tomazinovi dvorani, da ima Slov. Narodna zveza krog stalnih prijateljev, ki se ne ustrašijo ne dela in ne žrtev za uspeh prireditve. Tudi ta družabna prireditev - po dolgem času zopet pristno slovensko Martinovanje, združeno z vinsko trgatvijo, je privabilo mnogo gostov. Igrala je Roman Posedijeva godba. Ves večer je vladalo pravo domače veselje. "Policaji" in sodnik so imeli mnogo posla, da so lovili in kaznovali "tatove" grozdja in drugega žlahtnega sadja, ki je tako zapeljivo mikalo plesalke in plesalce. Ko so drugod že zapirali lokale, je v Tomazinovi dvorani bilo še živahno. SNZ je lahko ponosna na to prireditev. Vse naše prijatelja pa že sedaj obveščamo, da bo zopet tako veselo, ako Bog da, na zadnjo soboto v predpustu, t.j. 2 mar- ca 1957., ko bomo imeli pred-pustno plesno zabavo. Verska svečanost za trpeči madžarski narod. Junaška vstaja Madžarov proti komunistični tiraniji in nepopisno trpljenje tega naroda je vzbudilo splošno sočutje po vsem svetu. ABN v Chicagu je organizirala v soboto dne 10. novembra v novi cerkvi sv. Petra na W. Madison Str. versko svečanost, ki je združila v molitvi za preganjane pripadnike narodov za železno zaveso. Velika cerkev je bila nabito polna. Pridigo in sv. mašo je imel škof Brizgys, begunec iz Litve. Med mašo so peli pevski zbori raznih narodnosti cerkvene pesmi v svojem jeziku. Tako je tudi ta verska svečanost znova potrdila enotnost narodov, ki žive za železno zaveso. Daj Bog, da bi združena molitev prodrla oblake in dosegla konec trpljenja ter vstajenje tlačenih narodov v pravi svobodi in krščanski demokraciji! Filmska predstava Slov. Narodne Zveze. V januarju, datum še ni točno določen, bomo imeli priliko videti lep film nod naslovom "Never take no for an answer". Lepa, nad vse ljubka zgodba malega Peppi-na z njegovim osličkom. V filmu bomo videli tudi slike iz Vatikana. Legija dostojnosti je dala ta film na prvo mesto. Več v vabilih. BUENOS AIRES Dr. Ignacij Lenček — srebrni mašnik. Na tretjem filozofskem večeru SKA 3. novembra je predsednik Ruda Jurčec čestital predavatelju dr. Ignaciju Lenčku, dekanu slovenske teološke fakultete v begunstvu in vodji filozofskega odseka SKA k 25 letnici našniškega posvečenja. V svojem govoru je omenjal pomembno vlogo slovenskih duhovnikov pri slovenskam kulturnem ustvarjanju. Jubilant POSEBNA OBJAVA IMIGRANTSKA VOZNINA ZDAJ $196.90 IZ NEMČIJE ($210.80 iz Avstrije) v U.S.A. ali CANADO Vse vlade so zdaj odobrilo posebno znižanje voz-nine za potovanje priseljencev po SAS. Ako imate sorodnika ali prijatelja, ki ima dobiti vizo, povprašajte takoj Vašega potniškega zastopnika aji SAS za podrobne informacije o tej novi uredbi najnižjih cen .. najhitrejšega potovanja. Po SAS so lahko tukaj preko noči: x#x SCA/V0//V4V/A/V ¿/tu/ves srsreM 67 Yonge St., Suite 1112 TORONTO, ONT. EMpire 2-1568 1010 St. Catherine St. West MONTREAL, P.Q. UNiv. 6-8716 pa je predaval o problemu Za Ehrlichov spomenik so božjega bivanja v eMstencia- Novf^la'n Diegb, lizmu. i Wise. $40.- Pokljuka — Planica — Javornik PRIHRANITE 50.- $ ali več in DOBILI BOSTE DAR PRI ST. PAUL FEDERAL IZBIRAJTE Ovratnica in uhani Uvoženi umetni dragulji vstavljeni na roko kot diamanti pri Reco, Fifth Avenue Držalo iz sterling srebra, rezilo iz nerjavečega jekla. POZOR OTROCI! Poseben dar za vas za štednjo! Imperial Mark XII fotoaparat in osvetljevalec. Zajamčen, za 12 črno-belih ali barvanih posnetkov. SAMO ENO DARILO NA VSAK VLOŽNI RAČUN Zadeni 1957 MERCURY 67 NAGRAD za počitniško potovanje za našo 67 letnico. 1. NAGRADA 2. NAGRADA Krasen 1957 Mercury 4 sedežni Teden počitnic za dva na bajni Miami "avto sanj", popolnoma opremljen Beach obali, vsi stroški plačani. 3-67 NAGRADA ročno izdelam kovčki Popolna nayodila za tekmo so na uradni tiskovini ki se dobi pri St. Paul Federal TA TEKMA JE ZASTONJ Prične se 17. decembra 1956. Pridi, vpiši se, oceni, koliko denarja je v naši "Piramidi rasti". Cenitve, ki bodo najbližje pravilni vsoti, bodo zadele nagrade. Oglejte si 1957 Mercury, kovčke in vse nagrade na razstavi pri St. Paul. ST. PAUL FEDERAL SAVINGS 6720 WEST NORTH AVENUE • CHICAGO 35, ILL NATIONAL 2-5000 HOURS: Monday, Tuesday, Thursday, 9 to 4. Wednesday and Saturday, 9 to 1 2 noon. FRIDAY, 12 noon to 8 A SIXTY MILLION DOLLAR SAVINGS INSTITUTION Iz prisem uredniku ".. .Prepričan sem, da je ta akcija, ki ste jo začeli za ustanovitev svobodne slovenske države, zgodovinskega pomena za ohranitev naše narodnosti. Saj sicer smo in bomo ostali svetu nepoznani, ostali bomo vedno le "Jugoslovani", od "Jugoslovanov" pa so znani le Srbi in Hrvatje, ki so imeli lastno državo. Če so drugi manj kulturni in manj delaz-možni narodiči Azije in Afrike zreli za lastno državo, zakaj naj bi mi Slovenci bili vedno prežeti s suženjskim strahom, da nismo zmožni samostojnega življenja? Pravijo, da smo sami prešibki, da bi se branili pred sosedi in da bi gospodarsko dobro izhajali. Glede zunanje obrambe je dobro vedeti tole: če računamo na urejevanje sveta po načelu pravice in prava, smo dovolj močni, da se branimo, če imamo pravico na naši strani in lastno državo, ki zna govoriti v našem i-menu; če pa računamo, da bo svet vedno urejevan po načelu sile, tudi Jugoslavija ne pomeni veliko saj je med trenjem velesil le trhlo kolesce. Jugoslavija je res večja država kot pa bi bila Slovenija, a utegne imeti tudi več sovražnikov, proti katerim se je treba braniti. .. Zlasti pa bi moral vsakega, ki res ljubi ohranitev in zdravje našega naroda, skrbeti problem nravnosti. Jugoslovanske vojašnice so bile prava šola pohujševanja in u-ničevanja najdragocenejše narodove dobrine: čiste mladosti. O tem more dvomiti le, kdor ni okusil kasarniškega življenja in je življenje v južnih krajih poznal le iz "višjega političnega" vidika. Naši fantje so morali iti služit vojsko na jug in so bili tam izpostavljeni moralnim razvadam in iz njih izvirajočim boleznim, v naše kraje pa so prihajali drugo-verski vojaki in oficirji in o-rožniki ter minirali poštenost naših družin. V verskem oziru nimamo kaj izgubiti, če se ločimo od Srbov in postanemo samostojni-njihovi zavezniki pač, ne pa podložniki. Ta pod-ložnost nas je stala veliko verskih odpadov in s tem odpadov od naroda, saj je že dolgo dokazano, da po verskem odpadu sledi navadno tudi narodnosti odpad. Torej le pogumno in vztrajno nadaljujte svojo akcijo!.. Najlepše darilo za božič je fotografski aparat ali pa filmska kamera. Največjo izbiro prvovrstnih foto in filmskih kamer, projekcijskih in povečevalnih aparatov in drugih fotografskih potrebščin iz Evrope ima v Torontu McCutcheon's Camera Shop MEAPLE LEAF GARDEN, 62 Carlton Str., Toronto TEL.: EM. 3-5129 Obiščite čimprej to odlično trgovino ali pa telefonirajte in vprašajte za gospoda Lenarda, ki je specialist za fotografijo in ki Vam bo najboljše postregel v slovenskem jeziku. Trgovina je odprta vsak dan do 6 ure, v petek 9 ure, ob sobotah do 5 ure. 27" Z RUNOM PODPLETENO SPODNJE PERILO Zimsko spodnje perilo, ki nima tekmeca glede toplote, nosnosti in resnične vrednosti. Krojeno za svobodno gibanje v debelo z runom prepleteni tkanini za izredno toploto. Penma-nova izdelava predstavlja sama zase posebno vrednost. Na razpolag« so srajce, spodnje hlače in kombinacije za moze in fante. Poznani ze od 1. 1868 27—FO—6 Slovenci kupujejo v slovenski trgovini Joe Gomilar Planica: Največja smučarska skakalnica na svetu. 1801 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Vse, kar potrebujete za kuhinjo, dobite pri J. Gomi-larju. Tudi OKUSNE KRANJSKE KLOBASE, SUHE ŠUNKE, PREKAJENE SVINJSKE ŽELODCE. Prav sedaj pa ima IZVRSTNO KISLO REPO in AJDOVO MOKO. Pridite, videli boste, da boste dobili dobro blago! SVOJI K SVOJIM Vsem Slovencem in naročnikom ter čitateljem lista "Slovenska Država" želi blagoslovljen božič in srečno Novo leto 1957 ter se vsem priporča katoliška tiskarna ST. J 0 S E P H'S PRESS 831 Bloor St. W., — Toronto LE. 2-4684 V ZDA je vedno več žensk Dočim je bilo 1. 1900 na 100 žensk v ZDA 104.4 moških, se je razmerje zadnje čase spremenilo. 1. 1950 je bilo na 100 žensk samo še 99.2 moških in po cenitvi 1. julija 1956 celo samo 98.4 moških. Od 1. 1956 je naraslo število nad 65 let starih za 18.3% na 14.4 milijonov, število šolskih otrok (5 do 13 let) za 31.7% na 29.2 milijona, dočim je celotno prebivalstvo naraslo za 11.2% na 168,091.ooo. SLOVENSKA DRŽAVA izhaja dvajsetega v mesecu. Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 3.-$, za Argentino 20.- pezov, za Brazi-ljo 50 kruzeirov, za Aznglijo 0.75 L, aAvstrijo 30.- šilingov, za Avstralijo 2.- avsrt. L, za Italijo in Trst 600.- lir, za Francijo 500.- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti. VARUJTE V TISKOVNI SKLAD! PORA HNA J Ti NAROČNINO/ PRIDOBITE NOVE NAROČNIKE! Ludvik Krški v Jugoslavija, edinstvena država na svetu POD VERNIM KROVOM Slovenski narod - Marijin narod! - Prav zaradi tega, ker se je prav pred kočo zlomila sovražna ost, kjer so zrasli heroji v trpljenju, sem dal temu pisanju naslov "Pod vernim krovom". Tukaj se ni odigraval samo boj za košček zemlje, temveč je šlo vedno za bistvo. Domačija je hotela ohraniti križ v kotu, rožni venec na steni in svoje običaje. Na posvečeno zemljo, od pradedov negovano, ne sme stopiti, še več, ne sme zagospodariti noga ubijalca, človeka, ki je preziral in se s tega norčeval, kar je bilo tem ljudem drago. Pred nami stojijo liki kmečkih mater, očetov in mla-deničev ter mladenk, ki nam jih čas ne bo izruval iz srca. Že od nekdaj je bila kmečka mati junakinja, pred katero se je človek čutil neskončno majhnega, slabega, podleža, kar nam je Cankar lepo povedal. Vzgojila je sinove, ki so delali predano za narod, ki pa so pozabili na kraj, kjer so se rodili, naložili prav materam velika bremena, ko so jih pustili mogoče v samoti na stara leta. Vprašam, kdo je več žrtvoval za narod. Mati ali sin? Oh, kako mnogokrat na to pozabljamo. Na vrhovih književnosti, v vrstah mož, ki so se odlikavali v delu za narod v cerkvenih in svetnih dejavnostih, najdemo nešteto sinov, ki jim je kmečka mati dala le srce, ker drugega ni imela ne v glavi, ne v rokah, toda to je zadostovalo. In ta zbor, te pionirje, kmečka mati še vedno poživlja. To je skrivnostno zaledje, bi mogel reči. To mater so v teh časih čakale še težje naloge. Ta mati, ki ni poznala cerkvenih očetov po knjigah, ki ni bila oborožena s silogizmi, je morala v teh časih braniti križ. Ko je molitev utihnila po nekaterih cerkvah, šolah, ko so jo zasmehovali v javnosti, je ta mati molila na pragu angelovo češčenje, ko so brezverni roparji stikali po skednjih in kaš-čah. Kaj mislite, je mogel postati sin, ki je to videl? In politični priganjači? Tukaj so se čutili ponižane, kmečke matere niso mogli dati v zapor. Stala je nad temi dogodki in prav zaradi tega mogla vršiti tako velika dejanja. Mati je bila, ki je čutila, da je neka družina v soseščini lačna, mati je bila tista, ki ni izgubila poguma, da bi skrila pred roparji najnujnejše za družino. Ni mislila, da bi jo mogli zapreti, temveč njen naravni čut ji je rekel, stori sedaj, kar moreš. Ta boj se je vlekel v leta in še danes ni ponehal. Zdaj tu zdaj tam je treba, da se mati postavi po robu. In materina bol. V grobu ji leži sin, ki ga je komaj odredila, preko morja spet se zgublja drugi sin, ki je tako ljubil svojo zemljo, v tujem jeziku oznanja njen sin evangelij — oh, materina bol. Ta mati je zopet tista, ki ve, da ima nalogo ponovno dati rod, ki bo ljubil, kar njeno srce čuti. Sedaj je ostala čisto samo. Sinčka uči delati križ, šo-larcka razgleduje po svetu-čisto po svoje-daje mu lepe knjige, pelje ga v cerkev, obuja z njim spomine, vse, kar naj ve slovensko srce. Socializacija ni računala na ta odpor. Ni vedela, da bo zadai stala mati, ki bo znala braniti, kjer bo treba. Očetje-strah me je misliti nanje, česar mati mi mogla dati, je aal oce. Garal je in spravljal skupaj z najmlajšim sinčkom in s se preostalim kljusetom, da je zadostil državi in družim. On je bil moški, ki je vedel, kaj so zakoni. Vedel ie, da ga bodo zaprli, če ne izpolnil obveznosti do države. Dovolj mu je bilo jasno, da bo kaznovan, če ga bodo dobili pri "kraji svojega", vedel je, da bo imel sitnosti, če ne podpiše, da se odpoveduje svoji zemlji. Mogoče bi to storil oče, ko ne bi stala zadaj mati. Družina bi gladovala, ko ne bi stala zadaj mati. Tukaj vam rečem, je bilo življenje, ko smo čutili vsi za enega in eden za vse. Družina-to mi je svetost. Vprašam vas, kaj mislite, je ta mladi rod, ki je rasel ob teh hrabrih očetih in materah? Mislite, da ta rod ni vredem svobode? Vpebovpijoče je dejstvo, da je prodan, izdan za tisto nično ceno, da se ohranja mir na miljonih žrtev in nepopisnega trpljenja izdanih narodov. Dovolj velike stvari so to, da se zamisli ob njih politik-klavrna figura svetovnega formata. Naj je pisal Kidrič, Kardelj ali Tito kar koli je hotel v tolmačanje, zakaj ni uspelo, pomeni to zame samo še nov dokaz, da niso vedeli, vedeli, kaj jim stoji nasproti, da niso znali tistega spoštovali, kar jim je dala lastna mati. Pred svetinjami naroda, ki jih je ta čuval preko stoletij, ne bodo tudi ti mogotci napravili prav nič zlega. V domovini raste nov rod, četudi ga taje doma, četudi nanj ne računajo zunaj. Ta rod se prebuja in že je začel soditi, stiska pesti, ko vidi, da je prodan. Pa pride čas! Pa pride čas! V to ljudje verujejo, sicer bi bilo to upiranje nesmisel. Zavest v zmago pravice se veča. Neštetokrat sem jokal v mestu lačen "kruha, ki mi ga mati ni mogla dati. Pozabiti smo morali na sebe, da smo skupnosti dali nad 3000 kg pšenice. Garal sem za ta pridelek in v jeseni šel lačen nazaj v mesto. Zakaj sem povedal to? Lačni želodci in žuljave roke so nag opominjale, kako naj se učimo-kako naj se naučimo - socialnega nauka, ki so ram ga predavali. To ni bil nauk - to je bila politika. Ljudje, ki ne poznajo življenja, se pač poslužujejo statistik in te se grmadijo na kupe, ko ugotavljajo uspehe in poraze. Tem številkam, ki jih mnogi dobro poznate, sem notel dati le življenje. In naj govorijo, kar hočejo, da je bilo podeželje zaostalo, da se zaradi tega ni posrečilo, jaz temu ne morem verjeti. Odkriva se mi samo dejstvo, da so oni vse, kar je bilo narodnega, prezirali v svoji nadutosti in se danes zavili v teorije, ki so že popolnoma mimo življenja. Teh narod pač ne razume, ker še ni kandidat za norišnico. Kdo bi se spoznal iz teh odločb, so zmigovali kmetje, ko ne odgovarjajo realnosti. In zmaterializirano življenje prav kmet odklanja, ker je odvisen od preštevilnih zakonov narave. Gotovo je, da bomo mogli našteti še druge momente, zakaj je val kolektivizma moral ostati sredi poti, vendar se mi zdi nekaj prvenstveno in sicer: narod ima zavest, da v to skupnost, ki je pogazila in že apriori zanikala pravilne odnose sožitja, noče iti in nikoli ne bo šel. To je sicer enostavno mišljenje kmečkih množic, ki ga ni še nihče zapisal, ki pa more vsakdo spoznati, če se med temi ljudmi mudi z njimi trpi-takrat spozna tudi, da je življensko in v to veruje. / Možno je sicer tudi še proti temu delati. To je namreč samo še zavest, ki ni še utelešena moč. Nekdo, ki hoče uporabljati silo, tukaj navidezno še more zmagati. To nam dokazuje razvoj v sami Rusiji, kjer niso še po 40 letih napravili raja, nasprotno, še danes morajo tem množicam poviševati prejemke, da bi jih zadovoljili in navduši za delo. Pa vse zastonj! Zasužnjiti so jih uspeli, toda uspeli niso. In naši komunisti se morejo truditi še 100 let po vrhu in ne bodo prišli prav nič dalj. Človek le ni stroj, čeprav so to že trdili mehanisti pred komunizmom. Ideologi tudi kmečkih možganov ne morejo zadovoljiti in prav te še najmanj. Krvave revolucije Tito ne more nič več obnoviti, če si noče s tem sam pripraviti konec. Pot v socializem se je tukaj končala. Sedaj je le še prisiljeno poživljanje gospodarstva v tej smeri. "Pod vernim krovom" raste nov rod, ki ljubi resnično svobodo. Težkoča je žal v tem, da je prodan v sužnost, kjer je izgubil človečanske pravice, ko niti govoriti ne sme. Ta rod, poln * življenja, rešitev. le še upa, da je še možna (Dalje prihodnjič)