Kamniški OBČAN St. 1 53. leto Kamnik, 23. januar2014 Praznik Sv. Prva januarska sobota je že vrsto let praznik pohodnikov in ljubiteljev Sv. Primoža nad Kamnikom, izredno priljubljene po-hodniške in izletniške točke. Za celoletno pohodniško vztrajnost so nagrajeni z medaljami in prijetnim srečanjem s pogostitvijo, za kar poskrbita Janez in Peter Uršič iz Gostišča Pri planinskem orlu, Peter pa je tudi oskrbnik okrepčevalnice na vrhu Sv. Primoža. Z vlaganji, aktivnostmi, prepoznavno promocijo in tudi našim obiskom za lepšo prihodnost planine Pred dobrim tednom dni so kamniški svetniki sklenili, da za zamenjavo dotrajane sedežnice Šimnovec namenijo 800 tisoč evrov iz letošnjega občinskega proračuna (o tem pišemo na 2. strani). Nova - rabljena naj bi bila v skladu z občinskimi načrti nared že v letošnji poletni sezoni. Sedežnica je sicer zelo pomembna za turistični center na Veliki planini, saj je leta 2012 prepeljala 21.500 ljudi, lani do konca novembra, ko so jo ustavili, pa že 30.500. Z napravo je občina ustvarila skoraj 120 tisoč evrov letnega dohodka, na njeno nemoteno obratovanje pa so vezani tudi drugi prihodki Velike planine. Po kamniških ulicah smo preverili, kako na Veliko planino in dogajanje okrog nje gledajo občani. Kakšni spomini jih vežejo na naš naravni zaklad, kako jo vidijo v prihodnosti? Je Velika planina zares rakava rana kamniške občine, kot jo marsikdo imenuje, ali obstajajo možnosti, da postane zlata jama kamniškega turizma? Zakaj v italijanskih Dolomitih in avstrijskih Alpah tečejo stvari drugače kot pri nas? Je ideja o ureditvi tekaških in sankaških prog prava usmeritev v zimski sezoni? Mnenja, predloge in komentarje preberite na 7. strani. Ko je pred leti pohodništvo k Sv. Primožu postajalo vse bolj priljubljeno, se je rodila ideja, da se pohodniki na vrhu vpisujejo v knjigo, ki bo neke vrste kronika pohodov, nato pa bodo konec leta za sto ali več vzponov prejeli bronasto, za najmanj dvesto vzponov srebrno in za najmanj 300 vzponov zlato medaljo. Verjetno si Janez in Peter takrat nista predstavljala, da se bodo knjige tako hitro polnile s podpisi, saj je bilo pohodnikov iz dneva v dan več, tudi tisti bolj lenobni so dobili spodbudo in motivacijo za hojo, več vzponov in dosego magične stotke, ki prinaša medaljo. Kar 128 pohodnikov je v letu 2013 doseglo vrh Sv. Primoža vsaj stokrat, mnogi med njimi pa več kot dvestokrat in tristokrat, kar je vredno pohval za vztrajnost in zagnanost. Več na 12. strani. SAŠA MEJAC Dragi bralci, naslednja številka časopisa Kamniški občan izide 13. februarja. Rok za oddajo člankov je petek, 7. februarja, za oglase in zahvale pa ponedeljek, 10. februarja, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 25 (stavba med občino in pošto), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.mejac@siol.net, kamniskiobcan@siol.net Časopis Kamniški občan lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si 1 D U r □ E CENTER ZA SVETOVNE JEZIKE Breznikova 15 1230 Domžale VPISI v JEZIKOVNE TEČAJE ZA OTROKE IN ODRASLE Pohitite, tečaji se začenjajo tel: 01 / 721-69-13, 041 / 317-444 dude@dude.si www.dude.si Leto dni se srečujemo na cesti in na A • 1 • V V • ■ postajališčih V decembru je minilo leto dni, odkar ima Matična knjižnica Kamnik novo potujočo knjižnico. Predelan Ivecov kombi je knjižnica v malem in to na kolesih. Vozi v kraje, od koder ljudje težje pridejo v knjižnico, zlasti otroci in starejši. Omogoča dostop do knjižničnega gradiva, ne samo za šolsko delo, ampak tudi za veselje in širjenje obzorij. Potujočo knjižnico si delita Matična knjižnica Kamnik in Knjižnica Domžale. Obiskuje kraje treh občin: Kamnik, Lukovica in Domžale. Ob prvi obletnici smo obiskovalce povprašali, kaj jim pomeni in zakaj jo obiskujejo. Kaj so nam povedali preberite na strani 9. MARKET Veronika Kranjska cesta 3 c, Kamnik UGODNA IN ŠIROKA PONUDBA ŽIVIL IN IZDELKOV ZA GOSPODINJSTVO IN VAŠ DOM ... Božična okrasitev Vatikanske bazilike izpod rok Petra Ribiča Na desettisoče kristjanov z vsega sveta se je udeležilo tradicionalnih božičnih slovesnosti v Vatikanu in krajih Svete dežele. Na milijone si je božično dogajanje v Vatikanu ogledalo po spletu ali televiziji. A le redki vedo, da sta za okrasje poskrbela tudi Slovenca, ki sta s svojim znanjem, izkušnjami in iznajdljivostjo štiri dni okraševala notranjost bazilike, pomemben simbol rimokatoliške cerkve. Kamničan Peter Ribič, je s sodelavko dr. Sabino Šegula prvič s cvetjem okrasil baziliko sv. Petra v Vatikanu tudi v božičnem času, v zadnjih treh letih pa sta sodelovala pri velikonočnem krašenju. Sodelovanje pri krasitvi bazilike si štejeta v posebno čast, ob tem pa se že veselita prihodnjih izzivov in doživetij v svetem mestu. Pogovor objavljamo na 5. strani. Nalezli smo se dobre plesne energije Plesni klub Šinšin, ki s plesom razveseljuje že četrto sezono, je veseli december še popestril s svojo zimsko plesno produkcijo, ki so jo odplesali 21. decembra v Domu kulture Kamnik. Zaradi velikega zanimanja so Šinšinovci pripravili kar dve predstavi in obe sta bili predčasno razprodani. Z razlogom! Plesalci tega srčnega plesnega kluba so publiko nalezli dobre plesne energije in jim pokazali, da znajo odlično plesati. Reportažo objavljamo na 9. strani. Pionirji show dance skupine so se prelevili v pošasti z univerze. Foto: Bojan Težak. Hukt 2 23. januar 2014 AKTUALNO - POGLEDI Kamniški OBČAN Zaustavljeno dotrajano sedežnico Šimnovec bo zamenjala rabljena naprava Tretja izredna seja občinskega sveta občine Kamnik je bila sklicana predvsem zaradi odločitve o zamenjavi sedežnice Šimnovec. Svetniki so v sredo, 15. januarja, potrdili sklep o njeni zamenj avi in zagotovitvi proračunskih sredstev v višini 0,8 milijona evrov. Ker je za Veliko planino bistvena poletna sezona, ko jo obišče večina obiskovalcev, so potrebni takojšnji postopki priprave projektne, gradbene in razpisne dokumentacije. Družba Velika Planina d.o.o. sama ne more pokriti stroškov menjave iz lastnih sredstev, zato bo v proračunu potrebno zagotoviti sredstva, ki se bodo nakazovala v več obrokih. Rabljena naprava bi morala delovati naslednjih 15 let, kar pomeni tretjino dobe delovanja nove, a precej dražje naprave. NOVA NAPRAVA NA VELIKI PLANINI MORDA ŽE PRED ZAČETKOM POLETNE SEZONE Glavna dejavnost družbe Velika Planina d.o.o. je prevoz potnikov z žič-niškimi napravami in gostinska dejavnost. V zadnjih treh letih je bilo izvedenih več investicij, ki zagotavljajo bolj stabilno poslovanje, predvsem pa povečujejo kvaliteto storitev, ki jih družba izvaja. S sanacijami in investicijami v preteklosti so bistveni pogoji za poslovanje zagotovljeni, družba posluje stabilno in ima dober razvojni potencial, največja ovira pa je še vedno zastarelost nekaterih naprav in objektov. Tako je bila dvose-dežnica Šimnovec 6. decembra lani zaradi zastarelosti zaustavljena z odločbo Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor. Tehnični pregledi in menjava že odkritih izrabljenih delov bi zahtevali preko 200.000 evrov, pri tem pa ni upoštevana možnost odkritja napak na še nepregledanih komponentah. Z menjavo bi problem rešili za največ 5 let. Poleg finančne nesprejemljivosti zastarela naprava pomeni tudi veliko nevarnost nesreč. Direktor družbe Velika Planina d.o.o. Dušan Bombač je predstavil investicijski načrt zamenjave sedežnice Šimnovec, v katerih med drugim najava tri možnosti: ukinitev sedežnice ter zamenjavo z novo ali z rabljeno napravo. Dolgoročne posledice ukinitve sedežnice bi pomenile veliko krčenje obsega poslovanja družbe, na drugi strani pa povečan pritisk motornega prometa na planino in s tem povečane obremenitve okolja. Nezanemarljivi pa so tudi stroški odstranitve in sanacije. Zamenjava sedežnice z novo napravo (do decembra 2013 sta bili pridobljeni dve popolni ponudbi podjetij LEITNER ROPEWAYS in DOPPELMAYR) je prevelik finančni zalogaj tako za družbo kot tudi občinski proračun, saj bi stala nekje med 2,6 in 3 milijoni evrov brez ddv. Rešitev, ki bi bila finančno nekako sprejemljiva, je zamenjava z rabljeno napravo.Nakup ter obnova rabljene naprave bi znašala okoli 800.000 evrov, s tem pa bi zagotovili varno tehnično obratovanje za vsaj 15 let. Racionalen nakup ne pomeni zgolj tehnične ustreznosti naprave glede na razgiban in specifičen teren Velike planine, temveč tudi možnosti in stroške vzdrževanja naprave. Ključna je poletna sezona, ko je obisk planine največji, zato je potrebno še pred poletno sezono izvesti zamenjavo. V kolikor bi se za nakup rabljene naprave odločili že januarja letos, je do poletne sezone možno pripraviti ustrezno projektno dokumentacijo. Do junija bi lahko izvedli tudi odstranitev stare naprave in opraivli groba gradbena dela na terenu. Družba sama ne more pokriti stroškov menjave iz lastnih sredstev, zato bo v proračunu potrebno zagotoviti sredstva, ki se bodo nakazovala v več obrokih na podlagi predložene dokumentacije o nakupu naprave ter izvajanju del (pogodbe, računi...). Občinska uprava bo skupaj z vodstvom družbe poskušala za projekt zamenjave sedežnice pridobiti tudi nepovratna sredstva s prijavami na ustrezne javne razpise. Dejstvo je, da zaradi omejenih proračunskih sredstev, številnih zakonskih obveznosti ter drugih nujnih investicij in projektov financiranja nove naprave ni mogoče vključiti v občinski proračun brez dodatnega zadolževanja. Dolga svetniška razprava se je zopet vnela okoli vizije Velike planine: kakšen turizem naj se uveljavi (poletni, zimski), ali sploh potrebujemo sedežnico oziroma kakšne so alternativne možnosti dostopa (s teptalci, z avtobusnimi prevozi), spet drugi so predlagali delovno telo, ki bi se ukvarjalo s tem vprašanjem. V Veliko planino je bilo že veliko vloženega in bi bilo škoda zdaj prenehati s tem, je prevladalo splošno mnenje. Nekateri so tudi povedali, da družba ni nikoli prinašala dobičkov in bi bilo nesmiselno zdaj to pričakovati. Dejstvo je tudi, da bi si vsi želeli, da ta naš naravni in turistični zaklad živi še naprej, denarja pa na drugi strani ni dovolj za vse želje. Na koncu so s 15 glasovi za in 1 proti podprli zamenjavo sedežnice Šimnovec z rabljeno napravo, za kar bo v proračunu 2014 zagotovljenih 800.000 evrov v obliki dokapitalizacije. STATISTIKA PREVOZOV Z DVOSEDEŽNICO ŠIMNOVEC Dvosedežnica Šimnovec je v letu 2011 prepeljala 20.146, v letu 2012 21.498 potnikov navzgor (prehodi preko Skidate), v letu 2013 pa je naprava obratovala le do 30. 11. 2013, prepeljala pa je 30.434 potnikov (število prepeljanih navzgor). Večinoma gre za povratne karte (torej karta omogoča vožnjo navzgor in navzdol, smučarska karta omogoča tudi več voženj dnevno), dejansko je število prepeljanih potnikov podvojeno. Število prevozov v poletni sezoni se zadnja leta bistveno ne spreminja, medtem ko je število prevozov v zimski sezoni odvisno od snežnih razmer. V zimah z dolgo smučarsko sezono je naprava lahko v pogonu vse dni več mesecev. Z napravo se prevaža tudi tovor, predvsem je nepogrešljiva za prevoz sani, ko je v ponudbi nočno sankanje, ter koles za gorsko kolesarjenje. Ti dejavnosti bogatita ponudbo družbe in predstavljata prepoznavnost Velike planine kot rekreativnega centra. Še posebej v zimskem času je naprava nepogrešljiva za prevoz tovora do turističnih koč in gostinskega lokala Zeleni rob. Alternativa prevozu tovora in opreme po planini z drugimi prevoznimi sredstvi, pozimi s teptalci in motornimi sanmi, poleti pa z av- O dvosedežnici Šimnovec Obstoječa naprava dvosedežnica Šimnovec je bila izdelana leta 1982 in je bila prvotno postavljena kot smučarska žičnica na smučišču Jurgo-vo na Rogli. Sestavljena je iz komponent žičnice Graffer ter stebrov in postaj, narejenih v podjetju Unior Zreče. Tako že v osnovi ni narejena tako, da bi bilo možno zagotavljati originalne rezervne dele pri proizvajalcu, kar je po današnjih normativih že skoraj pogoj. Postopki menjave dotrajanih delov so izredno dragi in dolgotrajni. Pri preselitvi naprave v letu 2000 je bila narejena predelava za teren, ki pa je na Veliki planini drugačen od terena na Rogli. Zato so stebri drugače obremenjeni in posledično prihaja pogosteje do poškodb in lomov komponent. Nevarnost za potnike je seveda temu primerno večja, stroški vzdrževanja naprave pa so zgolj zaradi poškodb ležajev, osi in gumijastih oblog na kolesih presegli 20.000 evrov letno. tomobili in traktorji, je že z ekološkega vidika nespremenljiva, predvsem pa izniči prizadevanja upravljavcev in ponudnikov turistične dejavnosti na planini za zagotavljanje mirnega, okolju sprejemljivega in predvsem v zadnjem času zelo popularnega sonaravnega turizma. Ravno Velika planina v slovenskem prostoru predstavlja turistično posebnost z neokrnjeno naravo in čudovito dediščino. Vračanje motornega prometa v tako ohranjeno okolje je nesprejemljivo, saj tudi Odlok o javnem redu na območju Velike planine omejuje vožnjo po planini. Z zaustavitvijo sedežnice Šimnovec je prekinjena glavna logistična pot po planini. To močno spremeni prometne tokove in povečuje promet po cesti, ki pa je z vidika trženja mnogo manj zanimiva ali celo neučinkovita in na drugi strani predstavlja ravno tako velik strošek vzdrževanja kot žičniške naprave. Analiza prihodkov, ustvarjenih s sedežnico, kaže, da je neposredno ustvarjenega prihodka z napravo na letni ravni skoraj 120.000 evrov. Vendar pa so na sedežnico vezani tudi vsi posredno ustvarjeni prihodki (gostinski objekti po planini, predvsem v gostišču Zeleni rob, prihodki od prodaje turističnih programov, to so vodenja skupin, nočno sankanje, gorsko kolesarjenje in smučanje). Družba Velika planina ocenjuje, da bi se z ukinitvijo sedežnice prihodki od prodaje kart zmanjšali za 30% (približno takšen je delež prodaje kart za sedežnico), vendar bi se s krčenjem ponudbe in udobjem hitrega prihoda na vrh planine prihodki v naslednjih letih še zmanjševali in v nekaj letih padli na polovico današnjih. Prihodki od gostinske ponudbe, predvsem prenovljenega gostišča Zeleni rob, ki je neposredno vezan na obratovanje sedežnice, bi se zmanjšali za 40%. Na letni ravni to predstavlja okrog 100.000 evrov. Gostišče Zeleni rob namreč velik del prihodka ustvarja s pogostitvami gostov, pogosto so to starejše skupine, upokojenci ali družine z majhnimi otroki, ki do vrha planine težko pridejo peš. Velik del prihodka je ustvar- DOMINIK CEVKA JE NOVI SVETNIK Mag. Suzani Šimenc je zaradi odstopa 6. januarja prenehal mandat v OS Občine Kamnik, zato je bil na njeno mesto do konca mandatne dobe potrjen Dominik Čevka. Novi član bo nadomestil dosedanjo tudi v Statu-tarno-pravni komisiji in Komisiji za vloge in pritožbe. jen tudi zaradi smučanja in sankanja, z ustavitvijo naprave tega ni več in potrebna bo odločitev o zaprtju lokala v t.i. mrtvih sezonah. 90 EVROV MESEČNO ZA OBČINSKEGA SVETNIKA ALI SVETNICO Glede na načrtovani obseg razpoložljivih proračunskih sredstev za leto 2014, upoštevaje veljavne pravilnike in zaostrene socialno-ekonomske razmere, je potrebno porabo proračunskih sredstev umestiti v realne okvire ter temu primerno določiti tudi obseg sredstev za zagotavljanje pogojev za delo članov OS v navedenem proračunskem obdobju. Ob nujni racionalizaciji porabe javnih finančnih sredstev na vseh drugih področjih, za katere je odgovorna lokalna skupnost, je bilo ocenjeno, da je za letošnje leto v proračunu mogoče zagotoviti največ 90 evrov mesečno na posameznega člana (to je 1.080 evrov letno). Tako je bil sprejet sklep, da je potrebno v proračunu za leto 2014 za vseh 29 članov OS na letni ravni zagotoviti 31.320 evrov (tolikšna sredstva so bila zagotovljena tudi v lanskem letu). UČINKOVITEJŠI NADZOR NAD ŠOLSKIMI PREVOZI Na tokratni seji je ponovno potekala razprava o spornem šolskem prevozu učencev OŠ Šmartno. Svetnica Ana Marija Suhoveršnik je OU in županu očitala slab nadzor nad šolskimi prevozniki, zahtevala vso dokumentacijo postopka zadeve in zahtevala odstop OU od pogodbe z izbranim ponudnikom, podjetjem Šolski prevozi d.o.o.. Naj spomnimo, da je novembra lani kombi, ki vozi otroke na OŠ Šmartno v Tuhinju, peljal 12 namesto 8 učencev (nekateri so se peljali kar v prtljažniku), kot je registrirano vozilo. Kljub posredovanju župana in OU je omenjeni voznik šolskega kombija storitev čez nekaj dni ponovno opravljal, a v skladu z veljavnim pravilnikom. OU je že na prejšnji seji pojasnila vse postopke, v katerih so bili vključeni tako prevozno podjetje, Policijska postaja Kamnik in OŠ Šmartno v Tuhinju. Občina ni pristojna za sankcije, pač pa so te v domeni policije in inšpekcijskih služb. Prevoznik je bil pozvan na dosledno izvajanje določil iz pogodbe, saj bi v nasprotnem primeru prišlo do razdrtja le-te. Nadzori nad šolskimi prevozi se izvajajajo v obliki skupnih nadzorov policije in občinskega redarstva. Podjetju je sicer moč očitati več kršitev, a ne gre za istovrstne, zaradi česar občina ne more razdreti pogodbe oziroma bi to imelo negativne posledice, saj bi izbrani ponudnik imel pravico vložiti odškodninski zahtevek zaradi nezakonite ukinitve pogodbe, poleg tega pa bi bilo potrebno z razpisom na novo zagotoviti prevoze.V primeru, da bi prevoznik večkrat napravil kršitev iste vrste (na primer, da bi ponovil neprimerno vožnjo otrok v prtljažniku), bi bila občina upravičena do razdrtja pogodbe. Miha Veršnjak iz podjeta Šolski prevozi d.o.o., ki tudi sam prevaža otroke na območju OŠ Šmartno, je na seji potrdil opisani postopek. Povedal je še, da so voznike v podjetju opozorili, da bodo starši verjetno bolj občutljivi, ker so novi prevozniki na tem območju, ljudje pa so bili navajeni nekdanjih, lokalnih, poznanih prevoznikov, ki so jim morda tudi bolj naklonjeni. Menda so ga učenci tudi spraševali, zakaj se po novem ne smejo več voziti v naročju drugih otrok (torej v prepolnem kombiju), kot so se nekdaj lahko. Jožica Hribar, ravnateljica OŠ Šmartno vTuhinju, je povedala, da je šola odgovorna za tovrstne prevoze. Ko je prišlo do tega dogodka so se dogovorili, da ves teden spremljajo celotno delo in so povezani s prevoznikom. Določene organizacijske zadeve so spremenili tako, da zdaj funkcionirajo in so objavljene na spletni strani šole, poleg je tudi telefonska številka podjetja. Od takrat šola ni prejela nobene pritožbe več. Svetniška mnenja so bila deljena: izpostavili so predvsem dejstvo, da je bilo v razpisu za šolske prevoze nekdaj potrebno zagotoviti vozila na štirikolesni pogon. Tega podjetje ne zagotavlja oziroma je ta določba očitno izpadla iz razpisa, kljub temu, da področje prevoza, zlasti v zimskem času, to pogosto zahteva. OU odgovarja, da je bil razpis opravljen pravilno in da niso bili posebej naklonjeni nobenemu ponudniku. Pogodba je potrebna prevetritve in zagotoviti, da se določeni členi (zlasti tisti o istovrstnih in raznovrstnih kršitvah) ne interpretirajo po svoje. Zato so bili sprejeti sklepi, da je bilo kršitev toliko, da bi morala biti pogodba prekinjena. Občinski upravi je bilo naloženo, naj preuči možnosti za prekinitev pogodbe in o tem poroča na naslednji seji. Poostri naj se tudi nadzor nad vsemi prevozniki šolskih otrok. OU je bilo še predlagano, da prouči možnosti unovčenja bančne garancije zaradi neustreznega izvajanja šolskih prevozov s strani izvajalca School servis - Šolski servis d.o.o.. Nasprotno pa je bil zavrnjen sklep o ugotovitvi, da so bili odzivi župana in OU na omenjene pritožbe, kljub večkratnim kršitvam nestrokovni, neprimerni in nezadostni. KJE JE KIP USNJAR - TALEC? 10 let je že minilo od tedaj, ko je skrivnostno izginil kip Usnjarja - talca, kulturni spomenik lokalnega pomena, ki sodi pod najvišjo stopnjo varstvenega režima. Februarja lani je bila ustanovljena tričlanska Komisija za proučitev okoliščin izginotja spomenika, ki bi preverila vse relevantne okoliščine in razpoložljivo dokumentacijo izginotja kulturnega spomenika padlim delavcem tovarne Utok, kipa Usnjar - talec ter pripravila zaključno poročilo. Podjetje ZIL inženiring d.d. iz Ljubljane in Občina Kamnik sta namreč davnega leta 1997 zaprosila Upravno enoto Kamnik za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo objektov v kompleksu UTOK K6. Ta je leta 1998 gradnjo dovolila pod pogojem, da mora investitor pred pričetkom ru-šitvenih del strokovno odstraniti tri spomenike in jih v sodelovanju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine (ZVKD) iz Kranja ustrezno deponirati oziroma jim poiskati nove lokacije. ZVKD je podjetje ZIL inženiring d.d aprila 2004 pozval, da ponovno sporoči, kje so spomeniki deponirani. Izkazalo se je, da je podjetje julija 2004 policiji prijavilo izginotje kipa Usnjar - talec. Na neodgovorno in malomarno ravnanje s spomenikom zgodovinskega pomena kaže dejstvo, da točen datum, mesec in leto izginotja spomenika sploh niso znani, saj je iz policijskega dopisa razvidno zgolj to, da je neznani storilec neugotovljenega dne v drugi polovici leta 2003 do marca leta 2004 na Korenovi poti številka 5 v Kamniku iz deponije podjetja Žurbi team d.o.o. vzel in si protipravno prilastil spomenik, ki je posebnega zgodovinskega pomena. Komisiji ni uspelo pridobiti dokumentacije o lastništvu kipa, niti ni dokumenta, ki bi dokazoval, da bi kip kdaj prešel v last podjetja ZIL inženiring, čeprav naj bi ta navajal, da naj bi bil kip njegova last kot lastnika zemljišč kompleksa Utok. Vendar pa po ugotovitvi komisije kip ni stal na zemljišču Utoka, temveč na javnem dobru, ki pa ga ZIL ni kupil. Tudi prijavo o izginotju kipa je podal ZIL, ne pa Občina Kamnik, kot naj bi bilo to (po mnenju ZVKD) običajno drugod po Sloveniji, ko gre za kulturne spomenike in javni interes. Zato ni nenavadno, da se v dopisu policije iz leta 2004 omenja kot oškodovanca ob kraji kipa ZIL, ne pa po mnenju Komisije dejansko oškodovanko Občino Kamnik. Komisija meni, da bi morala občina ne glede na dopis, v skladu s katerim naj bi ZIL postavitev kipa odložil v nedoločeno prihodnost, poskrbeti za javni interes tako, da bi sama poskrbela za postavitev spomenika ali replike, zoper odgovorne osebe za izginotje spomenika pa bi morali vložiti kazensko ovadbo. V kolikor bi se izkazalo, da je v kazenskem postopku dejansko bila dokazana krivda oziroma da je bilo kaznivo dejanje dejansko storjeno, bi morala občina na osnovi takšne sodbe zoper odgovorne vložiti tudi odškodninski zahtevek. Komisija je aprila lani pozvala ZIL, naj nemudoma in na lastne stroške zagotovi postavitev spomenika oziroma njegove replike, sicer bo občina proti njim sprožila ustrezne postopke za povrnitev nastale škode. A podjetje zvrača odgovornost za izginotje kipa na Območno združenje borcev in udeležencev NOB Kamnik, na družbo Žurbi team d.o.o. in na druge udeležene. Ker je odtujeni spomenik del naše kulturne dediščine lokalnega pomena, ki sodi pod najvišjo stopnjo varstvenega režima, bi bilo potrebno nemudoma zagotoviti, da se izdela in postavi vsaj replika spomenika. Podstavek za spomenik je trenutno na zemljišču znotraj večstanovanjske soseske Mali grad, ki je v (so)lasti vseh etažnih lastnikov omenjene soseske. Seveda bo potrebno izvesti tudi ustrezne postopke za vlitje novega spomenika oziroma njegove replike ter zagotoviti za to potrebna sredstva v proračunu za leto 2014, kar pomeni okrog 16.000 evrov brez ddv. Istočasno mora OU urediti tudi stanje lastništva izginulega kipa in poskrbeti za pridobitev ustreznih listin, po katerih bo občina (p)ostala nesporna lastnica vseh treh spomenikov z območja ZN K6 Utok. Hkrati je treba pristopiti k vložitvi kazenske ovadbe zaradi storitve kaznivega dejanja, katerega posledice so izginotje (uničenje?) tega kulturnega spomenika. Kljub temu, da ima občina v tem trenutku prioritetne investicije, so svetniki sprejeli sklepe, naj OU nemudoma prične z vsemi aktivnostmi za postavitev novega odlitka kipa »Usnjar - talec«, pripravi ustrezno dokumentacijo in vložikazensko ovadbo zoper družbo ZIL inženiring d.d. iz Ljubljane ter morebitne druge osebe, katerih ravnanje je domnevno povzročilo izgubo kulturnega spomenika. V kolikor bo na osnovi kazenske ovadbe pravnomočno ugotovljeno, da je bilo pri izginotju kipa Usnjar - talec storjeno kaznivo dejanje, pa naj občinska uprava pravočasno vloži odškodninsko tožbo proti odgovornim osebam. Spomenik Usnjarja - talca je spomenik dvanajstim borcem in žrtvam fašizma in nacizma z likom delavca - usnjarja, spomenik, posvečen narodnemu heroju Jakobu Molku - Moharju in skulpturo z zobatimi kolesi pred glavnim tovarniškim vhodom. Spomenik je sestavljen iz dveh delov: kamniti stebrni podstavek z vklesanimi imeni in priimki 12 padlih delavcev in bronasta plastika - kip delavca v naravni velikosti. Bronasta plastika je avtorsko delo akademskega kiparja Borisa Kalina. Spomenik je bil odkrit 5. maja 1946. Poročevalka s seje KATJA URANKAR, dipl. kom. (UN) Kamniški OBČAN - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333- Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 20.000 izvodov. Naslovuredništva: Kamnik, Glavni trg 25 (Seydlova hiša med občino in pošto), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9- do 15- ure, sreda od 9- do 12. in od 13- do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Grafična priprava in tisk Set d.d., 23-1. 2014. AKTUALNO 23. januar 2014 3 DAVEK NA NEPREMIČNINE Kako zmanjšati davčno obremenitev in kje so pasti? Občina Kamnik nasprotuje ukinitvi Geodetske pisarne v Kamniku S 1. 1. 2014 je začel veljati razvpiti Zakon o davku na nepremičnine, ki je v mnogočem in za marsikoga ustavno sporen. Ne glede na to, kako bo o vloženih zahtevah za oceno ustavnosti zakona odločilo Ustavno sodišče, pa je jasno, da je davek na nepremičnine neizbežen in da bodo podlaga za njegovo odmero, kadarkoli se bo že odmerjal, podatki, ki so oziroma bodo vpisani v uradnih nepremičninskih evidencah na določen (presečni) datum. Zaenkrat je to 1. 4. 2014. Skrajni rok za ureditev podatkov in prijavo najemnih pogodb je zato do vključno 31. 3. 2014. Lastniki nepremičnin in drugi davčni zavezanci lahko po javnosti sporočeni zamudi Geodetske uprave pričakujejo obvestila s podatki o nepremičninah z informativnim izračunom davka na nepremičnine do sredine februarja 2014. Kljub razumljivi zamudi bo časa za preveritev in uskladitev podatkov še vedno dovolj. Zavezanci - invalidne osebe, ki se gibljejo s pomočjo invalidskega vozička, in zavezanci, ki živijo v skupnem gospodinjstvu z invalidno osebo, ki se giblje s pomočjo invalidskega vozička, naj ne pozabijo do 15. 2. 2014 predložiti Davčni upravi odločbe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o pravici do medicinsko tehničnega pripomočka. Samo na podlagi te odločbe se jim bo namreč davek lahko znižal za 30 odstotkov. Eno najbolj aktualnih vprašanj po uveljavitvi zakona je zagotovo, kaj lahko stori (so) lastnik nepremičnine za zmanjšanje davčnega bremena obdavčenja nepremičnin. Morebitna razmišljanja v smeri, da bi se izognili plačevanju davka na način, da stavbe ne bi vpisali v kataster stavb, ali da bi znižali davek s tem, da bi Geodetski upravi sporočili napačne ali prirejene podatke, je bolje takoj odmisliti, saj bodo taka dejanja, ko bodo ugotovljena, sankcionirana z globo, lastnik pa bo obdavčen za do 5 let nazaj. Geodetska uprava podatke preverja sistematično in nepravilnosti lahko ugotovi pri sistemski kontroli, pri vpogledu v drugo evidenco (zemljiško knjigo, centralni register prebivalstva), pri pregledu podatkov aerosnemanja in pri terenskih ogledih ali na prijavo druge osebe. Za zmanjšanje davčne obremenitve so na voljo povsem zakonite poti in metode Ali je z njihovo uporabo tudi dejansko mogoče znižati davek, pa je odvisno od posameznega primera. Prenagljeno in nepremišljeno spreminjanje podatkov, naročanje geodetskih storitev, sklepanje služnostnih in najemnih pogodb lahko bolj škoduje kot koristi. Za racionalno pravno ureditev nepremičnine je priporočljivo sodelovanje pravnika in geodeta. 1. Sprememba podatkov o nepremičnini Sprememba podatkov lahko privede do znižanja vrednosti nepremičnine in s tem do znižanja davčne osnove, ki jo predstavlja posplošena tržna vrednost nepremičnine, ugotovljena v procesu množičnega vrednotenja nepremičnin. Z indeksacijo, ki jo je Geodetska uprava izvedla preteklo jesen, se je vrednost nekaterim nepremičninam že znižala. Dodatno znižanje vrednosti nepremičnine je mogoče doseči s spremembo podatkov, ki pa mora odražati resnično stanje, da se ne ujamemo v gornjo past. Kdaj spremeniti podatke? Sprememba podatkov pride v po-štev kadar koli, če ugotovimo, da se podatki o nepremičnini, ki so podlaga za odmero davka, ne ujemajo z dejanskim stanjem. Sprememba podatkov je obvezna po izvedenih gradbenih ali drugih spremembah dejanskega stanja (npr. po dokončanju hiše, usposobitvi stanovanjskega prostora za bivanje ...). S spremembo lahko ali samo usklajujemo obstoječe podatke ali pa jih nadomestimo z novimi (za dosego določenih ciljev se npr. odločimo, da bomo etažirali hišo, združili dva posamezna dela v enega, delili parcelo na več novih parcel, združili več parcel v eno ...). Kateri podatki so z vidika davka bistveni? Največji vpliv na vrednost nepremičnine imajo podatki o legi, površini in dejanski rabi. Pri stanovanjskih nepremičninah ima največji vpliv na vrednost uporabna površina. Lastniki naj bodo predvsem pozorni na to, kako so opredeljeni prostori stanovanja ali hiše, ki niso neposredno namenjeni bivanju. Če te dele opredelimo kot nestanovanjske dele, se s tem zmanjša uporabna površina stanovanja ali hiše, posledično njena vrednost in s tem davčna osnova. Če je hiša nedokončana in še ni primerna za bivanje, mora imeti uporabno površino 0 m2, s čimer se njena vrednost ustrezno zmanjša. V uporabno stanovanjsko površino se tudi ne štejejo nedokončani prostori v hiši ali stanovanju, ki izpolnjujejo vsaj dva od štirih kriterijev (da se ne ogrevajo, nimajo gotovih podov, ometi so samo grobi ali jih ni, inštalacije niso dokončane, strop proti strehi ni dokončan). Pomembno je, kako so opredeljeni pomožni objekti (garaže, drvarnice, ...). Ali kot samostojna nestanovanjska stavba ali npr. kot travnik, njiva, pašnik, sadovnjak z dejansko rabo pozidano zemljišče ali kot drug kmetijski del, prostor za spravilo pridelka, drvarnica,... Pri etažni lastnini je pomembno kako so opredeljeni tehnični prostori (garaža, klet, shramba,..), ali so evidentirani kot svoj del stavbe ali so del stanovanja. Nestanovanjske stavbe in deli stavbe so namreč obdavčeni z 0,50 % davčno stopnjo. Pri zemljiščih vpliva na vrednost poleg površine, dejanske rabe, bonitete, rastnega koeficienta, odprtosti, predvsem tudi podatek o namenski rabi zemljišča oziroma podatek o zemljišču za gradnjo stavb, ki ga Geodetski upravi posredujejo občine. Če občina tega podatka ni (ali ne bo) posredovala ali če je na parceli določena namenska raba z eno od šifer, ki predstavljajo stavbno namensko rabo, bo Geodetska uprava za izračun vrednosti uporabila podatek o dejanski rabi zemljišč. Pri parcelah, ki še nimajo urejenih mej, zlasti to velja za gozdna in kmetijska zemljišča v hribovitih območjih, katerih meje še niso bile nikdar urejane, je velika verjetnost, da v katastru vpisana površina odstopa od dejanske površine. Pri večjih parcelah je lahko odstopanje tudi za več 1.000 m2. Kako spremeniti podatke? Lastnik lahko sam spremeni le tiste podatke o nepremičnini, ki so bili pridobljeni s popisom nepremičnin. Te podatke lahko spremeni z vprašalnikom REN ali preko spletne aplikacije GURS-a s pomočjo kode, ki jo je prejel na informativnem izračunu vrednosti nepremičnin. Pri tem je priporočljivo, da za spremembo površine in dejanske rabe lastnik priloži vprašalniku tudi skico prostorov z vpisanimi površinami in fotografijo. Treba je opozoriti, da Geodetska uprava lahko v primeru dvoma izvede terensko identifikacijo. Če je na delu stavbe prijavljena oseba, je dejanska raba dela stavbe stanovanjska, Geodetska uprava pa to preveri z vpogledom v podatke centralnega registra prebivalstva. Podatke, ki so bili v register nepremičnin (REN) prevzeti iz zemljiškega katastra in katastra stavb, je mogoče spremeniti samo v upravnem postopku na podlagi predpisanih elaboratov, ki jih izdela geodetsko podjetje. Treba je računati s tem, da je za vpis sprememb katastrskih podatkov potreben daljši čas. Spremembe, ki v katastru ne bodo evidentirane do 1.4.2014, se bodo upoštevale pri odmeri davka v prihodnjem letu. Sprememba podatka o boniteti zemljišča je mogoča samo s predpisanim elaboratom, ki ga izdela geodetsko podjetje na podlagi terenskega ogleda in poročila agronoma. Spremembo podatka o dejanski rabi zemljišč je mogoče urediti preko elektronske pošte ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Tudi tu je priporočljiva fotografija. Za spremembo namenske rabe zemljišča se je potrebno obrniti na občino, kar pa je dolgotrajnejši in zahtevnejši postopek. 2. Ureditev podatkov v drugih evidencah Za določitev davčnega zavezanca in opredelitev nepremičnine za rezidenčno ali nerezidenčno so odločilni podatki zemljiške knjige in centralnega registra prebivalstva. Ureditev oziroma uskladitev teh podatkov z dejanskim stanjem lahko pripelje do spremembe davčnega zavezanca ali do nižje obdavčitve. Prepis lastništva, vpis in izbris osebnih služnosti je najhitreje in najceneje urediti pri notarju, kateremu je potrebno predložiti ustrezno listino, ki je sposobna za vpis v zemljiško knjigo. Če izvirnik overjene pogodbe ne obstoji, bo potrebno skleniti novo ustrezno pogodbo, ki naj jo pripravi pravni strokovnjak. Geodetska uprava bo za davčnega zavezanca sicer štela tudi dejanskega lastnika, ki še ni vpisan v zemljiški knjigi, če ji bo predložena ustrezna listina, na podlagi katere se dejanski lastnik lahko vknjiži v zemljiško knjigo. Za davčnega zavezanca pa bo štela tudi imetnika osebne služnosti, ki je vpisan v zemljiški knjigi, čeprav služnosti morda ne izvršuje več. Prijava stalnega prebivališča se opravi na upravni enoti. Prijava stalnega prebivališča v večstano-vanjski stavbi naj se opravi tudi na številko stanovanja in ne le na hišno številko stavbe. V prihodnji številki bomo pisali o možnih spremembah statusa nerezidenčne nepremičnine v rezidenčno, s katerimi se po sedaj veljavnem zakonu lahko prihrani kar 0,35 % davčne stopnje; o položaju in možnostih solastnikov-nerezidentov, ki jih veljavni zakon obdavčuje nerazumno nesorazmerno in posebej o tem, zakaj lastniki zemljišč, po katerih potekajo kategorizirane javne ceste, ne bodo plačevali davka za ta zemljišča, četudi občine zaradi pomanjkanja sredstev na njih niso uspele urediti lastništva in vzpostaviti javnega dobra. IRENA KLEINDIENST, univ. dipl. prav. Geodetska pisarna Kamnik, ki je imela svoje prostore v občinski stavbi na Glavnem trgu, je v letošnjem letu prenehala delovati. Po pojasnilu Ministrstva za infrastrukturo in prostor je razlog zaprtja odhod zaposlene sodelavke, saj geodetska pisarna s tremi zaposlenimi ne bi zmogla zagotavljati nemotenega poslovanja. Zaprtju Geodetske pisarne Kamnik, vrata katere je odpiralo veliko občank in občanov, močno nasprotujejo tako občani, kot tudi na Občini Kamnik. Občina Kamnik je na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor ter na naslov Geodetske uprave Republike Slovenije poslala več dopisov, v katerih pojasnjuje nasprotovanje ukinitvi geodetske pisarne v Kamniku. Župan občine Kamnik Marjan Šarec je ministra Sama Omrzela pozval k ponovnemu razmisleku glede ukinitve geodetske pisarne v Kamniku in mu sporočil, da se z njihovimi argumenti ukinitve ne more strinjati ne kot župan občine Kamnik, še manj pa kot občan. Kot pravi, se glede na številčnost zaposlenih v Geodetski upravi ne more strinjati, da ni možno reorganizirati enega delovnega mesta v kamniški pisarni, saj bo strošek prihoda kamniških občanov v Domžale bistveno presegel strošek dela zaposlenega. Župan ob tem opo- zarja, da je občina Kamnik geografsko in demografsko zelo raznolika, slabo je povezana z javnimi prevoznimi sredstvi in internetna povezava ni vzpostavljena na celotnem območju občine. Občina Kamnik šteje več kot 29.000 prebivalcev, lastniki nepremičnin so v večjem obsegu starejši ljudje. Občina Kamnik je geodetski upravi ponudila brezplačno uporabo poslovnih prostorov, prav tako brezplačno uporabo pisarne tudi za Geodetsko pisarno Domžale. Župan Šarec je ob tem spomnil na slabe izkušnje ob selitvi davčnnega urada iz Kamnika v Domžale, saj se mnogi občani pritožujejo zaradi nedosegljivosti in nedostopnosti storitev. »Glede na dejstvo, da ponujamo brezplačni najem za obe geodetski pisarni, medtem ko v Domžalah plačujete najemnino, nas kot Občino ne morete prepričati o vaši politiki racionalno uporabljenega davkoplače-valskega denarja ter posledično večanja stroškov naših občanov za prihod v Geodetsko pisarno, zlasti v času, ko morajo vsi občani urediti podatke zaradi prihajajočega davka na nepremičnine«, je župan Marjan Šarec v pismu pozval ministra Sama Omrzela k ponovnemu razmisleku glede ukinitve geodetske pisarne v Kamniku. SAŠA MEJAČ 50 let šole Frana Albrehta Osnovna šola Frana Albrehta je v obdobju praznovanja 50-letnic: 50 let nove šolske stavbe in 50 let preimenovanja 1. osnovne šole Kamnik v Osnovno šolo Frana Albrehta. Pri zbiranju podatkov se obračamo na vse, ki ste kdaj prestopili šolski prag naše šole, in vse, ki imate o naši šole kakršnekoli podatke, fotografije ali druge dokumente, da nam pomagate. Veseli bomo vsakega prispevka. Dokumente in slike bomo skenirali in vam jih vrnili v najkrajšem možnem času. S podatki se lahko osebno oglasite na šoli v tajništvu šole ali pa pošljete obvestilo na naslov: janez.bergant@guest. arnes.si. JANEZ BERGANT S silvestrovanjem na prostem zaključili leto 2013 V Kamniku se je na Glavnem trgu odvijalo že tradicionalno silvestrovanje na prostem, ki se ga je udeležila velika množica Kamniča-nov ter okoličanov. Verjetno je vsaj delno k veliki udeležbi pripomoglo tudi sorazmerno toplo vreme za ta letni čas, čeprav lahko iz navdušenja udeležencev sklepamo, da je skupina Špica naredila na zadnji večer preteklega leta pravi žur sredi mesta. Prizorišče se je od začetka njihovega nastopa do polnoči pridno polnilo. Na glavni oder v Kamniku je malo pred polnočjo stopil tudi župan občine Kamnik Marjan Šarec, ki je zadnje minute preteklega leta pospremil s pozitivnim pogledom v leto 2014: »Sami lahko največ naredimo za to, da smo dobre volje, da imamo upanje, da ne vidimo vsega samo črno. Svet do sedaj ni propadel in tudi naslednje leto ne bo, želim vam lepo leto - takšno, kot si ga želite sami.« Sledilo je skupinsko odštevanje do polnoči ter obvezno nazdravljanje s penečim vinom. Razigrana množica se je ob zvokih skupine Špica zabavala tudi v prvih urah novega leta. S silvestrovanjem na prostem se je zaključil festival Kamnik. Decembra. Čas veselja. za leto 2013, ki je uradno potekal od 20. decembra, medtem ko so se različne prireditve na temo predprazničnega dogajanja odvijale že od 5. decembra. V tem času se je na različnih lokacijah po Kamniku zvrstilo več kot 50 dogodkov, ki jih je obiskalo več tisoč ljudi. Eden izmed vrhuncev pestrega dogajanja je bil prihod muzejskega vlaka iz Ljubljane, ki je po več letih ponovno obiskal Kamnik. Vendar pa se zimsko dogajanje v središču mesta še ne zaključuje, saj bo vse do 2. marca obratovalo drsališče, kjer lahko brezplačno drsate, si izposodite drsalke ter druge rekvizite ali pa se zgolj ustavite in ob topli pijači ter glasbi pokramljate z znanci. ALENKA HRIBAR ZIMSKE RADOSTI V KAMNIKU Tudi v zimskih dneh je možnosti za številne aktivnosti, sprostitev, obisk prireditev in kulinarična doživetja v kamniški občini veliko, odslej so zbrane v novi zloženki z naslovom Zimske radosti v Kamniku. Izdali so jo na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik v sodelovanju s kamniškimi turističnimi ponudniki. Zloženka je izšla v slovenskem in v angleškem jeziku. Kot pravijo na zavodu, so v njej izpostavili zimske aktivnosti v naravi, od pohodništva, smučanja, sankanja, teka na smu- čeh, jahanja in vožnje s kočijo kot tudi holistični center zdravja, terme in wellness ponudbo. Zbrana je ponudba mestnega jedra Kamnika, kamniškega podeželja, najdemo tudi tradicionalne decembrske prireditve in kulinarično doživetje z Okusi Kamnika. Posebno mesto v zloženki imajo tudi namigi za izlete, s katerimi želijo goste oziroma turiste prepričati, da ostanejo dlje. Zloženko lahko dobite v kamniškem Turistično informacijskem centru ter pri kamniških turističnih ponudnikih. »Poskrbeli pa smo tudi za močno distribucijo po Ljubljani in okolici in tudi na ta način želimo spodbuditi turiste, da obiščejo naš Kamnik v naročju Kamniško- Savinjskih Alp«, pravijo na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik. Več kot popoln oddih. i feel Tako blizu L0VE Zimske radosti v Kamniku in okolici Kamnik KER H0CEM DIHATI NA SVOJ NAČIN SKOFIJSKA KLASIČNA GIMNAZIJA in JEGLIČEV DIJAŠKI DOM DAN ODPRTIH VRAT - 1. FEBRUAR 2014 INFORMATIVNI DAN - 14. IN 15. FEBRUAR 2014 'S1 Zavod sv. Stanislava, Štula 23, 1210 Ljubljana-Šentvid http://skg.stanislav.si/ D www.facebook.com/Skofijska 4 23. januar 2014 KULTURA Kamniško-komendskemu biografskemu leksikonu na pot V začetku decembra 2013 smo v Matični knjižnici Kamnik javnosti predstavili novo spletno publikacijo Kamniško-komendski biografski leksikon. Biografski leksikon, katerega namen je uporabnikom spleta približati znane osebe s področja današnjih občin Kamnik in Komenda, je prosto dostopen na spletnem naslovu www.leksikon.si Ideja o spletnem biografskem leksikonu ni unikatna, saj je že pred nami kar nekaj slovenskih knjižnic objavilo biografske leksikone, v katerih predstavljajo znane osebnosti s svojega področja. Čeprav knjižnice niso ustanove, ki bi se primarno ukvarjale z biografsko dejavnostjo, so vseeno prikladen kraj za nastajanje tovrstnih publikacij, ker razpolagajo s knjižnim in drugim gradivom, s pomočjo katerega lahko pripravijo biografske zapise. Za splošne knjižnice, kakršna je Matična knjižnica Kamnik, so tovrstne publikacije pomembne, ker jih lahko učinkovito vključimo v najrazličnejše dejavnosti, s katerimi se sicer ukvarjamo: od domo-znanstva do bibliopedagoških dejavnosti za otroke in mladino, promocije literarnih in drugih umetniških del, pripravo kulturnih dogodkov itd. Ker so vsebine biografskega leksikona prosto dostopne na internetu, bo koristnost našega projekta gotovo prepoznala tudi lokalna skupnost, še posebej izobraževalne ustanove, načrtovalci kulturnih dogodkov in drugi uporabniki. S tovrstnimi projekti knjižnica potrjuje svojo tesno povezanost z lokalnim okoljem in po svojih močeh prispeva k dvigu lokalne zavesti, promociji lokalne kulturne dediščine in daje možnost, da uporabniki razširijo poznavanje lokalne zgodovine. V Kamniško-komendskem biografskem leksikonu boste našli biografske podatke o pomembnih posameznikih, katerih življenjska pot je bila povezana z območjem današnjih občin Kamnik in Komenda in ki so na različnih področjih svojega delovanja pustili trajne sledi. V izhodiščih za pripravo leksikona je bilo odločeno, da bomo v publikacijo uvrščali le pokojne osebe, katerih življenjska pot in delo sta zaključena in dokumentirana. Osebe želimo predstaviti objektivno, na podlagi dostopnih virov in literature. Dejstvo, da je publikacija spletna sicer pomeni, da bo del uporabnikov morda pogrešal doživetje branja knjige, po drugi strani pa ima takšna objava številne prednosti: publikacija je dostopna po vsem svetu, omogočeno je hitro popravljanje in dopolnjevanje biografskih člankov, vsebine leksikona je mogoče povezati s sorodnimi ali dopolnilnimi vsebinami na drugih spletnih straneh, omogočen je hiter in neposreden stik uporabnikov leksikona z ustvarjalci publikacije. Slednje je posebej pomembno, saj želimo, da bi lokalno prebivalstvo prepoznalo pomen tovrstnega leksikona, ga posvojilo in tudi samo sodelovalo pri nastajanju. V ta namen je na spletni strani leksikona pripravljen poseben obrazec, s katerim lahko vsakdo sam predlaga osebo, ki se mu zdi primerna za uvrstitev, pri čemer lahko hkrati posreduje njemu znane podatke o osebi. Predloge bomo pozorno prebrali in jih upoštevali v skladu z uredniško politiko. Hkrati spletno okolje omogoča predstavitev različnih dodatnih vsebin (fotografije, dokumenti, posnetki itd.), ki predstavljajo možnost za poglobitev vedenja o znani osebi, boljšo umestitev spomina nanjo v lokalno okolje in imajo hkrati tudi same po sebi veliko dokumentarno vrednost. Posebej hvaležni in zadovoljni smo, da nam je k projektu uspelo pritegniti različne ustanove in posameznike. Tako so pomemben del gradiva prispevali Medobčinski muzej Kamnik, Fotoklub Kamnik, Prvo slovensko pevsko društvo Lira Kamnik in arhiv Slovenske frančiškanske province sv. Križa. Za podatke in gradivo se zahvaljujemo tudi župnikom v Kamniku, na Selih pri Kamniku in v Šmartnem v Tuhinju. Dovoljenje za objavo svojih fotografij je dal tudi Kamniški občan in upravljalci nekaterih spletnih strani. Precejšen del fotografskega gradiva smo na terenu naredili tudi sami. Znane osebnosti so v leksikonu predstavljene tudi skozi dela naših umetnikov, ki so dovolili objavo fotografij svojih del. Publikacija bi ne mogla nastati brez zanesljivih sodelavcev. Do predstavitve projekta v začetku decembra 2013 nas je sodelovalo 9 (Dejan Burkeljca, Davor Gregorc, Helena Kovačič, Špela Lemut, Janez Majce-novič, Barbara Petrušič, Peter Podbrežnik, Matej Stele in Andrej Kotnik), med nami je bilo 7 prostovoljcev, javni delavec in redno zaposlen v knjižnici. Naše delo ni bilo samo v pripravi tekstovnih vsebin, ampak tudi v postavitvi podrobnejših pravil za način vnosa vsebin v podatkovno bazo leksikona, posodobitvi spletne platforme za vnos podatkov, pripravi tehničnih zahtev in koordinacija postavitve spletne strani, pridobivanje gradiv in dovoljenj različnih avtorjev in vnos vsebin v spletno bazo. Upamo, da se bo krog sodelavcev razširil in da bodo s svojimi vsebinami pristopili tudi drugi. Veseli nas razvoj dogodkov v občini Komenda, kjer se je v dneh po javni predstavitvi projekta na povabilo in pod pokroviteljstvom županaTomaža Drolca že oblikovala skupina občanov, ki bodo prispevali vsebine s komendskega področja za Kamniško-komendski biografski leksikon. Podobnega sodelovanja si želimo tudi na območju občine Kamnik. ANDREJ KOTNIK Likovne upodobitve Kamniško Savinjskih Alp V prostorih galerije Miha Maleš v Kamniku je še do konca maja na ogled razstava Moč gora, kjer se s podobo Kamniško Savinjskih Alp predstavlja širok nabor avtorjev. Slovenci smo že dolgo znani kot ljubitelji planin, v osrčju katerih bivamo. Likovnim zapisom gorskega pejsaža, lahko sledimo od 15. stoletja dalje, ko se v likovni umetnosti začne vse bolj uveljavljati naturalizem. Ob omembi zgodnejših upodobitev gora ne smemo pozabiti na Leonarda da Vincija, na odlične in detajlne akvarele Albrechta Dürer-ja. Obdobje baroka je z vključitvijo motiva krajine v akademski program postreglo z večjim številom krajin, a večji pomen za krajino ima na Kranjskem šele Valvasorjeva slikarska delavnica v grafičnih delih, kjer se srečujemo s topografskimi zapisi. Odločilnega pomena za razvoj krajine je bil profesor na dunajski univerzi Lovro Janša, ki je tudi vodil šolo za krajinarstvo. Prav na Dunaju se srečamo s pomembnim avstrijskim slikarjem Franzem Stein-feldom (1787-1868), ki je motivno zanimanje posvetil prav gorskim pejsažem. Poleg Dunaja je pomemben prispevek v razvoju gorske krajine dodal tudi Salzburg, kjer se je že okoli leta 1800 izoblikovala skupina slikarjev gorske krajine, tudi Franz von Goldenstein, pomemben avtor tudi zato, ker je v naše kraje prinesel nov odnos in romantično zanimanje za krajino, k upodabljanju krajine vzpodbujal mlade umetnike, kot sta najpomembnejša predstavnika krajinarstva na slovenskih tleh v 60 letih 19. stoletja Anton Karinger in Marko Pernhart. Prav Karinger je ustvaril veliko del (na razstavi sta na pogled postavljeni dve: Kamniške planine z Mengeškega polja in Kamniška Bistrica), poleg njega pa Marko Pernhart, ki je poleg znamenitih panoramskih pogledov slikal visokogorje, kot ga je sam videl in občutil kot gornik. Za Kamničane je poleg teh umetnikov pomembna v Kamniku živeča in delujoča družina slikarjev Koželjev, predvsem Maks Koželj, ki se je posvečal prav gorskemu pejsažu s poudarkom na kamniških planinah, kot zanimivost pa izpostavljamo tudi delo njegovega očeta Matije Koželja, sicer v veliki meri cerkvenega slikarja, ki pa ga je prijateljevanje s Karingerjem zapeljalo tudi v svet gorskega pejsaža. Na razstavi si je tako moč ogledati preko 40 del predvsem starejših avtorjev (Antona Karingerja, Valentina Hodnika, Matija in Maksa Koželja, Frana Klemenčiča, Ferda Vesela), dela posameznikov, ki so delovali v okviru Četrte generacije, ustanovljene na pobudo domačina, slikarja in grafika Mihe Maleša - poleg omenjenega pobudnika sta tu še Janez Mežan in France Pavlovec. Zanimiv pogled na Kamniške planine z Žalskega hriba je naslikal tudi kamniški umetnik Stane Cuderman, tako kot Miha Ma-leš tudi praški študent. Med slikarji najdemo tudi dve deli izpod rok dveh slovenskih arhitektov - Borisa Kobeta, predstavljenega z delom Velika planina, in Vlasta Kopač z natančnim akvarelnim zapisom podobe Velike planine, za katero ohranitev se imamo zahvaliti prav njemu. Vlasto Kopač se je namreč vse življenje zavzemal za ohranitev starodavne podobe Velike planine, z zbiranjem veliko planinske dediščine, ki je predstavljena tudi v Medobčinskem muzeju Kamnik, pa zapustil trajen pečat zgodovini te visokogorske pašne planine. Z lavirano risbo Kamnika z gorsko verigo v ozadju se predstavlja tudi Nora Fly Lavrin, angleška ilustra-torka, ki jo s Kamnikom povezuje njen življenjski sopotnik, kamniški občan in profesor slovanskih jezikov na nottinghamski univerzi v Veliki Britaniji Janko Lavrin. Zastopani pa so seveda tudi mlajši avtorji: kamni- Stane Cuderman, Kamniške planine, olje/platno, 1938/43. Foto: Tomaž Lunder. Maks Koželj, Kamnik z Malim gradom, olje/platno. Foto: Tomaž Lunder. ški rojak Alojz Berlec, sledilec starih nizozemskih mojstrov, Tomaž Perko, sodobni predstavnih krajine, večni obujevalec starih zgodb, nekoč v Kamniku živeči slikar Karel Zelen-ko in Ferdo Mayer, ki se ga prene-kateri Kamničani bolj kot slikarja spominjajo kot učitelja za likovno vzgojo v kamniški osnovni šoli. Za Kamničane pa je velikega pomena tudi delo Leona Homarja, ki ga bolj kot slikarja poznajo kot kiparja male in javne plastike. Ob otvoritvi, sta spregovorila župan Občine Kamnik Marjan Šarec in kustosinja razstave Saša Bu-čan, večer pa je z glasbo popestril Simon Skalar. Ob razstavi je izšel tudi obširnejši katalog z besedili Saše Bučan in Marka Lesarja. Razstava Moč gora bo odprta še vse do konca maja, v trajanju razstave pa Galerija Miha Maleš vabi tudi na javna vodstva in predstavitve gorniških filmov. Prvi z naslovom Tista lepa leta avtorjev Mojce Vol-kar Trobevšek in Boštjana Mašere je bil predvajan konec novembra, 18. decembra pa je bil predpremierno predvajan tudi dokumentarni gor-niški film Markacisti. SAŠA BUČAN Turistično-informacijski center Kamnik tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si Kamnik KOLEDAR PRIREDITEV MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik POTOPISNA PREDAVANJA Sreda. 12. 2. 2014. ob 19.00 v dvorani Matične knjižnice Kamnik Štefan Rehar: TASMANIJA Sreda. 19. 2. 2014. ob 19.00 v knjižnici Komenda (OŠ Komenda) Mojca Ekart: VELIKONOČNI OTOK LITERARNI VEČERI Torek. 4. 2. 2014. ob 19.00 v dvorani Matične knjižnice Kamnik Vladimir Habjan: ŽIVETI Z GORAMI. Živeti z gorami je knjiga 34 gorniških zgodb. Z avtorjem se bo pogovarjala Breda PodbrežnikVukmir. Petek. 7. 2. 2014. ob 19.00 v knjižnici Komenda (OŠ Komenda) Predstavitev knjige ČAS POČASI BRIŠE: pričevanja prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko med drugo svetovno vojno iz občin Kamnik in Komenda. Knjigo bodo predstavili avtorji in člani uredniškega odbora. Torek. 18. 2. 2014. ob 19.00 v dvorani Matične knjižnice Kamnik Albert in Lea Mrgole: IZŠTEKANI NAJSTNIKI IN STARŠI, KI ŠTEKAJO. Knjigo o odnosih med starši in najstniki bosta avtorja predstavila v pogovoru z Ivanko Učakar. DOM KULTURE KAMNIK Petek. 24. januarja 2014. ob 20.00 v Klubu Kino dom AO Kamnik in GRS Kamnik ALBANIJA Predavanje, vstop prost! Sobota. 25. januarja 2014. ob 20.00 DALMATINSKI VEČER S KLAPO PULENA IN FOLKLORNSKO SKUPINO MOREŠKA Posebni gost: Marjan Zgonc Organizator: Turistična agencijaVrankar Vstopnina: 10eurvpredprodaji/ 15eurnadan dogodka Petek. 31. januarja 2014. ob 19.00 Dobrodelni koncert PEPEL IN KRI TER MESTNA GODBA KAMNIK Organizator: Lions klub Kamnik Vstopnina: 12 eur Sobota. 1 .februarja 2014. ob 20.00 ROOSTER (Avstrija) Jazz koncert Organizator: KDVeronikinezgodbe Vstopnina: 15 eur Nedelja. 2. februarja 2014. ob 19.30 Tanja Potočnik ODTIS Sodobna plesna predstava PREMIERA! Vstopnina: 10 eur / 8 eur - dijaki, študenti, upokojenci, plesna društva Torek. 4. februarja 2014. ob 20.00 v Klubu Kino dom Torki v Klubu Kino dom VEČER STAND UP KOMEDIJE: KLEMEN BUČAN IN PRIJATELJI Vstop prost, prostovoljni prispevki dobrodošli Priporočamo rezervacijo miz preko: 041 360 399 ali info@domkulture.org Sreda. 5. februarja 2014. ob 18.00 v Klubu Kino dom UČINKOVITO KOMUNICIRANJE Predavanje mag. PatricijeVrbole Organizator: Študentski klub Kamnik Vstop prost! Četrtek. 6. februarja 2014. ob 19.30 Prešernovo gledališče Kranj DVOM Drama Maistrov abonma in za izven Vstopnina: 15 eur / 12 eur - študentje, dijaki in upokojenci Petek. 7. februarja 2014. ob 19.30 Tanja Potočnik ODTIS Sodobna plesna predstava Vstopnina: 10 eur / 8 eur - dijaki, študenti, upokojenci, plesna društva Sobota. 8. februarja 2014. ob 19.00 35. OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV V POČASTITEV PRAZNIKA OBČINE KAMNIK Organizator: JSKD Ol Kamnik Vstop prost! Ponedeljek in torek. 1Q.in 11. februarja 2014. od 7.00 do 13.00 KRVODAJALSKA AKCIJA Organizator: OZ Rdečega križa Kamnik Petek. 14. februarja 2014. ob 19.30 Pihalni orkester DKD Solidarnost VALENTINOV KONCERT Vstopnina: 8 eurv predprodaji / 10 eur na dan koncerta Sobota. 15. februarja 2014. ob 19.00 ZAKLJUČNASLOVESNOST 5. MEDNARODNEGA FOTOGRAFSKEGA NATEČAJA EXPOSED Organizator: Foto klub Kamnik Vstop prost! Več informacij na: www.domkulture.org Rezervacije in prodaja vstopnic: Dom kulture Kamnik, Fužine 10, 1240 Kamnik Ponedeljek in petek od 9.00 do 14.00, torek, sreda in četrtek od 9.00 do 17.00. tel. številka: 041 360 399 ali 01 839 76 06 e-pošta: info@domkulture.org www: www.mojekarte.si TIC Kamnik ter prodajna mesta mojekarte.si in uro pred prireditvijo na blagajni Doma kulture Kamnik MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Grad Zaprice, Muzejska pot 3, Kamnik Petek. 31.1. 2014. ob 19. uri Predpremierafilma o kamniških markacistih Drugo življenje macesna. ZAVOD ZA TURIZEM IN ŠPORT V OBČINI KAMNIK Glavni trg 2, Kamnik Sobota. 25. 1. 2014. od 8. do 13. ure 5. Tržnica okusi Kamnika EKO in podeželje na Glavnem trgu v Kamniku NAŠ POGOVOR - ZANIMIVOSTI 23. januar 2014 5 BOŽIČNA OKRASITEV VATIKANSKE BAZILIKE IZPOD ROK PETRA RIBIČA Na desettisoče kristjanov z vsega sveta se je udeležilo tradicionalnih božičnih slovesnosti v Vatikanu in krajih Svete dežele. Na milijone si je božično dogajanje v Vatikanu ogledalo po spletu ali televiziji. A le redki vedo, da sta za okrasje poskrbela tudi Slovenca, ki sta s svojim znanjem, izkušnjami in iznajdljivostjo štiri dni okraševala notranjost bazilike, pomemben simbol rimokato-liške cerkve. Med povabljenimi se je božične polnočnice udeležil Kamničan Peter Ribič, ki je s sodelavko dr. Sabino Šegula prvič s cvetjem okrasil baziliko sv. Petra v Vatikanu tudi v božičnem času, v zadnjih treh letih pa sta sodelovala pri velikonočnem kra-šenju. Že znana sodelavca vatikanskih vrtnarjev sta za božični čas pripravila več kot 60 metrov svečanega okrasja. »Papeževa cvetličarja« postala čisto po naključju Slovensko-vatikanska cvetličarska zgodba se je začela pred tremi leti, ko sta Sabina in Peter, po poklicu agronoma, sicer pa učitelja v Biotehniškem centru Naklo, v Vatikan poslala prošnjo, da bi rada od blizu spremljala krašenje vatikanskega trga in bazilike sv. Petra za največji krščanski praznik, veliko noč. »Sprva sva želela le osebno doživeti način okraševanja, videti njihove metode dela in nadgraditi svoje strokovno znanje,« pojasnjuje Kamničan Peter Ribič, učitelj in organizator izobraževanja odraslih v Biotehniškem centru v Naklem. Da gre le za radovedneža, ki si želita avanture, so najbrž mislili tudi šefi vatikanske vrtnarije, a ker podobne prošnje še niso dobili, so slovenskemu veleposlaništvu, ki je v zadevi posredoval, odgovorili, naj ju pripeljejo. »Dali so nama škarje, nož in z gestami, ker niso govorili angleško, midva pa ne italijansko, nakazali, naj poskusiva kaj narediti. Po kosilu naju je v pisarno poklical vodja vrtnarije Paulo Ferrara, pred nama razgrnil tloris bazilike, nama dal fotografijo glavnega oltarja, napisal mere aranžmajev in seznam cvetja. Pred nama so bili metri namočene cvetličarske gobe in samostojno sva začela delati. Kar se tiče vrste cvetja jezikovnih zadreg ni bilo, saj so botanična imena rastlin enaka po vsem svetu in tu smo se razumeli,« o začetku vatikanske zgodbe pripoveduje Peter. Peter Ribič s sodelavko okrasil vatikansko cerkev že četrtič Posebno pozornost so pred polnočnico namenili okrasitvi bazilike sv. Petra, ureditev vatikanske bazilike pa je bila letos nekaj posebnega tudi za slovenska cvetličarja. Delati so začeli 21. decembra in končali 24. decembra. »Sam oltar je ogromen. Okrog štirih Berninijevih stebrov pride po osem metrov dekoracije, potem po oltarju, kripti, stranskih delih oltarja. Vsega skupaj je preko šestdeset metrov dekoracije,« opisuje Peter. Slovenska florista sta izdelala tudi cvetlični aranžma, ki je krasil osrednjo ložo bazilike sv. Petra, s katere je papež na božič podelil tradicionalni blagoslov Urbi et orbi. »Praznična ureditev mogočne bazilike sv. Petra je s strokovnega vidika zagotovo nekaj posebnega in drugačnega, je pa to delo zelo naporno. Štiri dni sva na nogah, o razsežnostih krasitve pa zgovorno priča podatek, da sva pripravila več kot 60 metrov dolgo okrasitev oltarja, polkroga pred njim in Berninijevih stebrov v zlati in beli barvi. Skupaj nas je bilo deset vrtnarjev in Peter pri pripravi okrasitve oltarja v baziliki sv. Petra v Vatikanu. Vse okrasje se pripravi v delavnici vatikanskih vrtnarjev, pri postavitvi na oltarju, kjer je zelo malo časa, pa se le še dodajo »finese«. Peter in Sabina pripravljata okrasje tri do štiri dni, pri vsakem obisku Vatikana pa dobita novo nalogo. Za veliko noč sta poleg oltarja v baziliki okrasila tudi zasebno kapelo papeža Frančiška, za božič pa še balkon, s katerega papež podeljuje blagoslov Urbi et orbi, ter oltar v apostolski palači. midva s Sabino sva bila edina iz Slovenije oz. tujine,« nadaljuje Peter, ki je še vedno presenečen, da so ju vatikanski cvetličarji vzeli za svoja. Cvetje je običajno v barvah vatikanske zastave, v rumeno-beli kombinaciji s pridihom temno rdeče barve, kot je temno rdeča vrvica, ki na zastavi simbolično povezuje Petrove ključe. Tokrat je bila dekoracija nekoliko drugačna, saj je prevladovala rdeče-zelena in bela kombinacija. Tako v baziliki kot tudi v loži so za podlago uporabili veje jelke in pozlačene storže, prav tako pozlačen evka-liptus, vrh vsega pa so bile bele vrtnice in orhideje. »Aranžmaji morajo biti kompaktni, dopolnjevati morajo baročno pozlato oltarja in Berninijeve stebre,« pravi Peter in pripomne: »V dovoljenih mejah lahko izdelava svoje kreacije iz cvetja in zelenja, ki je na voljo. Pri uporabi materialov gledava na pomen, zimzeleno zelenje predstavlja večno življenje, rdeča, za katero sva uporabila božične zvezde in nageljne, ljubezen in veselje ter bela barva z orhidejami in vrtnicami pa luč in mir.« Svoje delo sta opravila zelo natančno, s številnimi drobnimi detajli, kar je bilo med prenosom po televiziji tudi lepo vidno. Cvetje in zelenje prvovrstne kakovosti za božično okrasitev znamenite vatikanske bazilike so dobili z Nizozemske in iz italijanske Apulije. Dostop do vatikanskih skritih kotičkov Peter Ribič in dr. Sabina Šegula sta poskrbela tudi za okrasitev oltarja v apostolski palači. Kot edina tujca v ekipi vrtnarjev imata tudi dostop do vatikanskih skritih kotičkov, ki so za neposvečene zaprti. Čeprav se s papežem še nista srečala, videla sta ga od blizu zgolj pri polnočnici, Peter v smehu pove, da sta s sodelavko Sabino v Vatikanu zelo varovani osebi, kar jima je potrdila tudi novinarka Mojca Širok, ki je o njunem delu poročala za nacionalno televizijo. »Na balkon naju niso spustili. Okrasitev sva pripravila v rastlinjaku, prinesli smo jo vse do balkona, tako da sva lahko malce odgrnila zaveso in užila razgled, kakršnega ima papež, ko nagovarja množico spodaj na trgu. A že to, da sva lahko okrasila balkon, je nekaj nepojmljivega. Čudovita pa je bila izkušnja, ko so naju spustili v vatikanske vrtove. Že res, da so naju legitimirali na vsakih 50 metrov, a izkušnja je bila nepozabna, saj so vatikanski vrtovi en sam presežek.« Za delo seveda nista plačana, za stroške poti poskrbi Biotehniški center, svoje izkušnje pa z veseljem delita z dijaki. Šestdeset jih obiskuje smer cvetličarstva v Naklem in število na tem področju je stabilno. Dve dijakinji sta letos pod mentorstvom Sabine Šegula postavili jaslice v rimski cerkvi Santa Maria del Popolo, kar si prav tako štejejo za velik uspeh in čast. Seveda tudi dejstvo, da sta bila Sabina in Peter med skoraj deset tisoč povabljenimi pri polnočnici v baziliki sv. Petra. Poleg teh si je do novega leta njuno mojstrovino ogledalo vsaj milijon turistov. Kot pravi Peter baziliko sv. Petra v Vatikanu krasijo trikrat: najprej pred božičem, nato to cvetje in zelenje odstranijo, sledi okraševanje pred novim letom, teden dni pozneje pa še krasitev pred praznikom svetih treh kraljev. Iz Vatikana je prišlo vprašanje, katero krasitev bi Peter in Sabina rada prevzela in takoj sta se odločila za božično. Sedaj ju vatikanski vrtnarji že dobro poznajo, zato vsakič dobita kakšno dodatno nalogo. Za veliko noč sta poleg oltarja okrasila tudi zasebno kapelo papeža, za božič pa oltar v apostolski palači in balkon. »Ob zaključku najine naloge, so naju že povabili za naprej. Leta 2014 bo v Vatikanu še dodatna slovesnost, kanonizacija dveh papežev, ki bo teden dni po veliki noči, ko ju bodo razglasili za svetnika. Takrat bo v svetem mestu zagotovo nepopisna gneča, zato se bova po vsej verjetnosti na pot podala pred veliko nočjo,« se že veseli Peter Ribič. Odzivi na krasitev Slovencev tudi v tujini Peter razlaga, da se krasitev med veliko nočjo in božičem ne razlikuje bistveno, saj je prostor vedno določen in omejen. Razlika je le v materialih. Za veliko noč se uporablja sveže cvetje, v božični dekoraciji pa dodajo tudi nekaj umetnih dodatkov. Za veliko noč notranjost vatikanske bazilike okrašujejo vatikanski vrtnarji, trg in balkon pa že vrsto let, predvsem iz promocijskih razlogov, Nizozemci. Lansko leto so med snemanjem Nizozemcev delo Petra in Sabine tako posnele različne evropske televizije, za božič pa so ju spremljali tudi slovenski mediji. Podobno okrasitev kot v vatikanski baziliki, seveda v precej skromnejšem obsegu, pa si je bilo konec leta mogoče ogledati tudi v Šola, ki mi je blizu! Se sprašuješ, kam naprej. Na Srednji šoli Domžale lahko izbereš smer, ki ti je najbližje. Izbiraš lahko med programoma splošna gimnazija in tehnik računalništva ter poklicno-strokovnimi programi: trgovec, avtoserviser, instalater strojnih inštalacij, ekonomski tehnik (RTI) in strojni tehnik (RTI). SŠ Domžale = splošna gimnazija + poklicna in strokovna šola. Klikni www.ssdomzale.si. Vabljeni na informativna dneva 14. in 15. februarja 2014! V delavnici vatikanskih vrtnarjev Peter in Sabina ustvarjata okrasje za glavni oltar vatikanske bazilike in druga naročila. Na fotografiji okrasje za papeževo ložo, s katere deli blagoslov Urbi et orbi. Zaradi vnaprej določenih dimenzij in prostora je tehnika izdelave vedno podobna, razlika je le v uporabi materialov. Peter in Sabina sta letos izdelala preko 60 metrov okrasja, v katerega sta vpletla veje jelke, pozlačene storže, pozlačen evkaliptus, vrh vsega pa so bile bele vrtnice in orhideje ter rdeče božične zvezde in nageljni. kamniški cerkvi frančiškanskega samostana, kjer sta cvetličarska mojstra Peter in Sabina okrasila del pred oltarjem, predvsem po zaslugi slovenskih medijev, katerim sta s krasitvijo oltarja predstavila svoje delo v Vatikanu. V Kamniku zaradi Arboretuma premik v pravo smer Peter Ribič iz svojih dolgoletnih izkušenj zatrjuje, da smo Slovenci v primerjavi z drugimi evropskimi državami zelo dobri potrošniki cvetja, a na žalost je pri nas velik delež rezanega cvetja namenjen za žalne storitve. Peter si želi, da bi se v Sloveniji bolj razširila navada podarjanja cvetja ob vsakodnevnih priložnostih, saj je cvetje lepo, povezuje... Tudi pri urejanju vrtov Ribič opaža, da prepogosto »vsi vse znajo«. Pravi izbor in raba rastlin, teksture in podobno bi marsikateri vrt postavilo v boljšo luč, če bi se lastniki vrta posvetovali s strokovnjakom. Te tradicije pri nas ni bilo in še vedno šepa, a se stvari le počasi premikajo na boljše. Kriza je seveda naredila svoje. Arboretum Volčji potok kot osrednja hortikulturna institucija v naši državi je po mnenju Ribiča naredila velik premik naprej v zadnjih dvajsetih letih tudi v naši občini, saj vedno več občanov Kamnika koristi letne karte v parku, opazuje naravo in urejanje le-te. Prisotnost Arboretuma je opazna tudi na ulicah, krožiščih in okolici mesta. Peter Ribič je bil že od malih nog prepričan, da se bo poklicno usmeril v delo z naravo. Odločitev za šolanje na vrtnarski šoli in študij agronomije ni domače prav nič začudila. Takoj po študiju je stopil v učiteljske vode. Sprva je podajal znanje šolarjem, že nekaj let pa odrasle poučuje o krajinskem vrtnarstvu, oblikovanju okolja z rastlinami... V prostem času rad pomaga staršem na vrtu, a žal ne toliko, kot bi si želel, saj preveč časa pusti v službi, zelo rad tudi raziskuje kamniško okolico na kolesu v družbi hčere Zoje Ivane. Zadnja tri leta Peter preživlja velikonočne in božične praznike drugače, saj je takrat v Rimu. Doma praznično druženje nadoknadijo z dnevom ali dvema zamude, a se nihče ne pritožuje. Peter Ribič poudarja, da jima s Sabino sodelovanje pri okraševanju vatikanskih svetih prostorov pomeni veliko priznanje, saj je v Vatikan, ki ima svoj protokol, težko priti. Ravno zato se že veseli vseh prihodnjih izzivov in doživetij v svetem mestu. BOJANA KLEMENC Tanja Potočnik na oder Doma kulture Kamnik postavlja svojo prvo avtorsko sodobno plesno predstavo Ples je nedvomno umetnost, ki je v Kamniku v velikem razmahu. Vsako leto namreč plesne organizacije vpisujejo več članov, pojavljajo se nova društva in klubi, nastajajo nove koreografije, tako na ljubiteljski, kot na profesionalni ravni, ki privabljajo obiskovalce različnih generacij. Pleše se čedalje več različnih plesnih zvrsti, od orientalskih in indijskih plesov, baleta, hip hopa, breakdanca, jazz baleta, pa vse do ljudskih plesov v izvedbi folklornih skupin. Nenazadnje se bo letos aprila zgodila že druga plesna revija Finesa plesa v organizaciji JSKD OI Kamnik, ki združuje prikaže večino kamniške plesne produkcije. A prvi plesni vrhunec bo že nekoliko prej - v začetku februarja se bo namreč na odru Doma kulture Kamnik zgodila premiera sodobne plesne predstave Tanje Potočnik z naslovom Odtis. Kamniška avtorica, sicer diplomirana igralka, zaposlena v SLG Celje, ko-reografinja in režiserka, je o predstavi, ki nastaja že od lanskega poletja in bo premiero doživela v nedeljo, 2. februarja, prva ponovitev pa bo 7. februarja, povedala: »Odtis je impresija ali slika, ki jo pustimo v preteklosti. V predstavi se sprašujemo, kako naše telo reagira na situacijo, ki se nam je zavedno ali nezavedno odtisnila v spomin. Raziskujemo tri različne odtise: arhaičnega - sprašujemo se, kako je čas zapisan v našem telesu, čustvenega - pri tem gre za vprašanje neke čustvene situacije, ki se nam je zarisala v našem spominu, ter čutnega - naslovile smo ga kot Upor, gre pa za vprašanje, kako se telo počuti ob določenem dotiku.« »Tehnika, ki jo plešemo, v Sloveniji še ni tako prisotna kot v tujini. Gre za simbiozo plesnih form hilal in basic Egyptian contemporary dance. To tradicionalno zasnovano egipčansko sodobno plesno tehniko je v 80. letih prva začela izvajati Suraya Hilal, ki jo je skupaj še z nekaterimi plesalkami, kot je recimo Marie El Fajer, razvijala do sodobne plesne oblike.« Poleg Tanje Potočnik, za katero je to prva avtorska plesna predstava v celoti (koncept, režija in koreografija), sicer pa je že prej ustvarjala soustvarjala sodobne plesne predstave v KUOD Bayani in drugod, v Odtisu plešeta še Špela Rakovec in Sylvia Valentine, glasbeni oblikovalec je Uroš Potočnik, svetovalka za gib Sabina Schwenner, oblikovalec luči Primož Jeras, predstava pa je nastala v koprodukciji KD Priden možic, JSKD OI Kamnik in KUOD Bayani. JUŠ MILČINSKI, foto: Dobrin Tavčar 6 23. januar 2014 NAŠI POGLEDI - MNENJA Kamniški OBČAN If poslanskih klopi Družba Velika planina bo dobila novo sedežnico USTAVIMO BANČNE GANGSTERJE Bančna luknja je znana. Velika je več kot 5 milijard evrov. Za sanacijo bančnega sistema bomo morali slovenski davkoplačevalci prispevati najmanj 3 milijarde evrov. Državljani, ki so lastniki delnic bank, bodo ostali brez vsega. Država jih je razlastila. Državljani, ki so svoje prihranke nalagali v podrejene finančne inštrumente (bančne obveznice), bodo prav tako razlaščeni, izgubili bodo več kot 400 milijonov evrov. To so bremena, ki se jih nalaga prihodnjim generacijam. Zaradi teh bremen bo manj denarja za šolstvo, za zdravstvo in za gradnjo nove infrastrukture. Pomeni tudi manj sredstev za raziskave in razvoj. Posledice bančne luknje bodo Slovenijo bremenile več desetletij. Kljub jasnemu oškodovanju prihodnjih generacij zaslišanja pomembnih bančnikov kažejo, da odgovornosti za škodo ne želijo prevzeti in vse prelagajo na krizo. Slovenskih bank ni potopila kriza, niti ne kapitalizem, ampak bančni gangsterji. Zadnja zaslišanja vplivnih bančnikov na parlamentarni preiskovalni komisiji kažejo, kako si želijo Pilatovsko umiti roke. Sprenevedajo se in zatrjujejo, da niso odgovorni za bančno luknjo, saj naj domnevno ne bi mogli predvideti kreditne evforije v času konjunkture. Trdijo tudi, da posameznikom in podjetjem niso mogli preprečiti najemanja kreditov, saj je konjunktura dajala lažen občutek, da bo gospodarska rast večna in da z odplačevanjem kreditov ne bo nobenih težav. Takšne trditve so plehka obramba. Tovrstno izgovarjanje vplivnih bančnikov ovrže že preprost pregled rezultatov poslovanja bank. Če primerjate poslovanje tujih in domačih (državnih) bank, potem ugotovite naslednje: domače banke so v zadnjih letih ustvarjale globoke bančne luknje (izgube), medtem ko so na drugi strani tuje banke poslovale bolj stabilno, z dobičkom in brez velikih dokapitalizacij. Vprašanje, ki se zastavlja je, ali ni bila konjunktura za vse bančnike enaka in ali ni bila tudi kriza za vse bančnike enaka? Kje potem nastajajo razlike? V načinu poslovanja. Bančniki v tujih (privatnih) bankah so projekte prosilcev za kredit natančno proučili in kredite podeljevali šele, če so se projekti izkazali za rentabilne in če je bilo odplačevanje kredita za prosilce dolgoročno vzdržno. Na drugi strani so politično nastavljeni bančniki v domačih (državnih) bank poslovali na podlagi navodil »sivih eminenc« slovenskega bančnega sistema. Na zaslišanjih pred parlamentarno preiskovalno komisijo so priče povedale, da so se »sive eminence« slovenskega bančnega sistema tedensko dobivale na vampih (kosilu) nekje na Tržaški v Ljubljani ter dirigirale, katerim posameznikom in podjetjem bodo državne banke kredit odobrile in katerim ne. V ozadju teh odločitev ni bila nobena resna ekonomska analiza, ampak je šlo za navadno gangstersko delitev denarja. Bančna mafija je imela lovke tako globoko, da na kreditnih odborih, kjer se je odločalo o gangstersko dodeljenem kreditu ni bilo niti minute razprave, čeprav je šlo za več milijonov evrov, medtem ko so bile pri kreditih za nekaj tisoč evrov razprave dolge več ur. Kaj želim povedati? Da za nastalo bančno luknjo, ki jo bodo plačevale prihodnje generacije, nikakor ni kriva gospodarska kriza, ampak slabo vodenje državnih bank. Tržnih načel se ni upoštevalo, ampak se je pristajalo na dogovorno ekonomijo »sivih eminenc« slovenskega bančništva oziroma stricev iz ozadja. Kot poslanec se ne morem sprijazniti z dejstvom, da bomo zaradi kriminalnega vodenja državnih bank plačevali vsi. In to več let. Ne morem se sprijazniti, da bodo prihodnje generacije obsojene na stagnacijo. Ne morem se sprijazniti, da bodo nekateri ostali brez svojih večletnih prihrankov, ker so slepo verjeli bančnikom in v dobri veri kupovali bančne obveznice. Zato upam, da bo Ustavno sodišče razveljavilo razlastitev lastnikov podrejenih finančnih instrumentov, ki so svoj denar v dobri veri vlagali v banke, danes pa ostali brez vsega. Prizadeval si bom, da bo sprejet popravek zakona o bančništvu, da bomo končno lahko videli, kdo je dajal in kdo je dobil kredite, ki ne bodo nikoli poplačani in zaradi katerih bomo v prihodnosti vsi prikrajšani. Če v prihodnjih letih ne želimo ponovitev zgodbe, potem moramo nujno razkrinkati omrežje bančnih gangsterjev. MATEJ TONIN, poslanec Večina se verjetno strinja, da je Velika planina biser narave, zaščitni znak Kamnika in eden od spodbujevalcev turizma v naši občini. Turizem je trenutno edina gospodarska dejavnost, ki kljub krizi dosega poslovno rast. V turizem vloženi denar se večkrat povrne s tako imenovanim sinergijskim učinkom. Občina Kamnik je lastnik družbe Velika planina d.o.o., katere osnovna dejavnost je prevoz obiskovalcev s kabinsko žičnico, sedežnico in gostinstvo. Po preteklem triletnem burnem času, ko je vodenje družbe prevzela nova ekipa, lahko ugotavljamo, da se je družba konsolidirala, z dejavnostjo v gostinstvu si ponovno ustvarja dobro ime in stalno povečuje prihodke ter s tem zagotavlja pozitivno tekoče poslovanje. V letošnjem letu je bila sanirana še spodnja postaja nihalke in zaradi neurja tudi streha na zgornji postaji nihalke, dokončno je bil odkupljen lokal Zeleni rob, družbi so bile vrnjene parcele na spodnji postaji kabinske žičnice, pod vodstvom družbe obratuje tudi bife na zgornji postaji nihalke. Na spodnji postaji gondolske žičnice je na novo instalirana velika cisterna za vodo, ki zagotavlja dovolj vode za razširitev dejavnosti priprave hrane tudi v lokalu na spodnji postaji nihalke, ki je do sedaj obratovala le za strežbo pijač. V bližnji prihodnosti bo instalirana nova vlečnica na zgornji postaji kabinske žičnice, ki bo privabljala družine z otroki. Vsako leto družba pripravi tekaške in sankaško progo za rekreativce, ki se želijo nau-žiti svežega zraka in lepot narave. Seveda pa je potrebno neprestano širiti dejavnost družbe, zato se v prihodnosti pričakujejo aktivnosti družbe na področju čiščenja greznic, odvoza smeti in turistične dejavnosti organiziranja prireditev, turističnega vodenja po planini in planinskih poteh z izhodiščem v Kamniški Bistrici in posredovanja prostih kapacitet v znamenitih kočah. Samo na ta način bo družba tekoče zagotavljala pozitivno poslovanje in redno vzdrževanje osnovnih sredstev, za večje investicije pa bo še vedno morala priskočiti na pomoč tudi občina kot edini lastnik. Vzdrževanje žičniških naprav je postajalo iz leta v leto obsežnejše in dražje. Prišel je čas, ko so inšpektorji odločili, da sedežnica ni več primerna za obratovanje. Kot občinski svetnik sem na 26. seji predlagal, da občinska uprava v sodelovanju z upravo družbe pripravi predlog za zamenjavo obstoječe sedežnice. Prepričan sem, da je večina občanov spremljala dogajanja v zvezi z žičnico v Bovcu, ko so zaradi havari-je izgubili celotno zimsko sezono, pa ne samo na smučiščih, tudi v hotelu, turističnih penzionih, gostilnah, bifejih in turističnih agencijah ter drugih spremljevalnih servisnih dejavnostih. Verjetno se vsi strinjamo, da se kaj takega na naši Veliki planini ne sme zgoditi. Ne želim komentirati strokovnih dejstev, prepričan pa sem, da bi ukinitev sedežnice pomenilo umiranje na obroke celotnega, naravi najbolj prijaznega žičniškega sistema in posledično celotne družbe Velika planina zaklad narave d.o.o., ki ima 11 redno zaposlenih. V sredo, 15. januarja, je bila sklicana izredna seja Občinskega sveta in pred svetniki odločitev: ali bomo družbi Velika planina d.o.o., dali možnost za normalno poslovanje in razvoj ali jo prepustili stihiji umiranja na obroke? Med svetniki je kljub na trenutke polemični razpravi prevladal razum in sprejet je bil predlog, da se objavi javni razpis za nakup rabljene, sodobnejše sedežnice priznanega proizvajalca, za kar je namenjenih 800.000 evrov. Po zagotovilih stroke bo problem obratovanja sedežnice rešen za dvajset let. Glede na dosedanje reference ekipe družbe sem prepričan, da bomo turisti še naprej zaželeni gostje na našem biseru - Veliki planini. RUDIVERŠNIK Del udeležencev prednovoletnega srečanja kamniškega DeSUSa. DeSUS - za blaginjo vseh in proti korupciji Prednovoletno srečanje kamniškega DeSUSa je potekalo v prijetnem okolju kletne restavracije Gostilne Mlakar. S svojim obiskom nas je počastil tudi kamniški župan Marjan Šarec. Z županom sva udeležencem srečanja v nagovorih predstavila številne realizirane občinske projekte in načrte vodstva občine Kamnik za prihodnje leto. Občina Kamnik postaja z realizacijo naših projektov bolj urejena in občanom bolj prijazna. K prijetnemu prednovoletnemu druženju so prispevali glasba, ples in program, ki ga je za to priložnost pripravila skupina članov. Občinsko vodstvo uspešno rešuje večletne in tekoče probleme občanov. Zaradi omejenih finančnih sredstev mora finančna sredstva racionalno uporabljati v skupno dobro. Občinski svetniki DeSUS konstruktivno sodelujemo z občinsko upravo. Da delamo dobro, kažejo številne pohvale občanov in velik porast števila novih članov stranke DeSUS v zadnjem letu. DeSUS dobro sodeluje tudi z Zvezo društev upokojencev Slovenije in si na državnem nivoju uspešno prizadeva proti posegom v pokojnine, za dostojne plače in za zmanjšanje revščine. Grabežljivost, nepoštenost in korupcija vplivajo na porast nezaposlenosti, na slabši socialni položaj in na povečanje davkov, zato je nujno očiščenje naše družbe. Koraki v to smer so bili narejeni, vendar je to občutno premalo. Posledica podrejanja javnega interesa zasebnemu je že več kot deset let osiromašena kulturna podoba starega mestnega jedra Kamnika zaradi izginotja kipa Usnjarja-talca, umetnine kiparja Borisa Kalina. Spomenik je vpisan v register kulturne dediščine in razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena. Desetletja je spomenik stal pred tovarno Utok in pričal o več kot se-demstoletni tradiciji usnjarstva ter o divjanju okupatorja na Kamniškem med drugo svetovno vojno. Malomarnost zasebnega investitorja in tistih, ki bi morali varovati javni interes, naj bi prispevala k izginotju spomenika. Dokazila o okoliščinah izginotja kipa smo zbrali v okviru občinske komisije, ki sem ji predsedovala. Poročilo komisije je župan predložil občinskim svetnikom in jim predlagal pridobitev odlitka kipa ter ukrepe zoper odgovorne. Izglasovan je bil sklep, naj bi Kamnik pridobil repliko izgubljene umetnine. Proti sklepu sta glasovali svetnici PS, svetnika NSI in svetnik SDS. Hkrati je bil izglasovan sklep, da se vloži kazensko ovadbo zoper odgovorne, ki naj bi z malomarnim ravnanjem prispevali k izgubi spomenika. Občinska uprava bo v primeru ugotovljenega kaznivega dejanja vložila odškodninsko tožbo zoper odgovorne osebe. Kako naj si razložimo ravnanje nekaj občinskih svetnikov, ki niso podprli ukrepov zoper odgovorne osebe? Kamniški DeSUS je že na preteklih parlamentarnih volitvah z dobrim rezultatom presenetil in postal po rezultatu v občini četrta najmočnejša stranka. Ljudje niso nasedli anketam proti naši stranki, s katerimi je želela tedaj NSI prepri- čati ljudi, kako naj volijo. V DeSU-Su smo se trudili zaupanje volivcev upravičiti. Obstoj nekaterih političnih strank je odvisen od tega, kako močno uspejo spreti ljudi med seboj. Upam, da ljudje tokrat ne bodo podlegali tistim, ki jih delijo, sicer se slabo piše Sloveniji in prihodnosti naših otrok. Ker ni pričakovati, da bi lahko pričele politične stranke, ki so doslej večinoma zastopale interese kapitala v škodo ostalih prebivalcev ter omogočile plenjenje države, delovati za skupne koristi, je za Slovenijo še toliko bolj pomembna močna stranka DeSUS, ki si prizadeva za blaginjo vseh, proti gospodarskemu kriminalu in proti korupciji. mag. JULIJANA BIZJAK MLAKAR, podžupanja in predsednica DeSUS OO Kamnik NSi cilja na zmago Vstopili smo v novo leto, ki je zopet volilno. Jeseni nas čakajo lokalne volitve: volitve župana ali županje, občinskih svetnikov in svetnic ter članov in članic svetov krajevnih skupnosti v Občini Kamnik. Lokalne volitve so logistično, taktično in tudi strateško najzahtevnejše izmed vseh, kar zadeva dejavnosti oz. napore lokalnih organov političnih strank. Vendar pa je trud poplačan s sadovi lokalne demokracije, ki jo ta volilni proces ohranja pri življenju. Ta raven demokratične politične oblasti je ljudem najbližja in najbolj neposredno vpliva na njihovo vsakdanje življenje, vsaj kar se tiče javnega življenja v lokalni skupnosti. Zato ni vseeno, kako se politični igralci pripravljajo na lokalne volitve in še manj, koga izberejo volivci na ravni oblasti, ki jim je najbližja in na katero lahko še največ vplivajo. Kamniški krščanski demokrati se zavedamo teže odgovornosti za skupno dobro v naši občini. Zato se Nova Slovenija Kamnik na lokalne volitve že skrbno pripravlja. Na tokratnih lokalnih volitvah NSi Kamnik meri na zmago, zato bomo za volitve v Občinski svet Občine Kamnik predlagali kakovostno in močno listo kandidatov, ki jo bo sestavljala kombinacija mladih in izkušenih ter seveda uglednih posameznikov. Najpomembnejše od vseh treh lokalnih volitev so namreč svetniške volitve, saj volivci preko teh določijo sestavo tistega organa občine, v katerem se sprejemajo vse ključne odloči- tve in brez katerega niti župan ne more delovati in uresničevati svojih politik. Sedanji mandat to jasno kaže. Hkrati je čim boljši rezultat v smislu števila mandatov v občinskem svetu bistven za vpliv neke politične opcije na lokalni ravni, ko sooblikuje občinske politike. Razvoj NSi Kamnik največ dolguje prav dobremu delovanju njene svetniške skupine. Vsekakor je tudi županska funkcija zelo pomembna - župan vodi občino in s svojimi predlogi določa dnevni red članom občinskega sveta; je torej nekakšen poveljnik občine, ki mora vedeti, v katero smer jo želi razvijati oz. usmerjati. Kadar tega ne zmore oz. nima dovolj realistične ter smiselne vizije, tedaj nastopijo problemi, kar Občina Kamnik izkuša v zadnjem mandatu. Razume se, da bomo v danih razmerah nastopili s svojim županskim kandidatom. Trenutno imamo evidentirane tri kandidate, vendar še ni čas za razkritje njihovih imen. Glede na podporo volivcev, ki si jo lahko kamniški krščanski demokrati obetamo, pa pričakujemo, da se bo naš županski kandidat uvrstil v drugi krog, ki je v sedanjih razmerah najverjetnejši. V drugem krogu pa bo vse odvisno od povezovanja in sodelovanja protikandidatov sedanjega župana, za katerega privzemamo, da se bo potegoval za drugi mandat in se tudi uvrstil v drugi krog županskih volitev. Vsekakor pa lahko rečemo, da bomo izbrali kar se da sposobnega in trdoživega županskega kandidata, saj nobenemu novemu županu, ki mu bodo volivci zaupali vodenje kamniške občine, ne bo lahko, ker ga čaka niz izjemno težkih nalog, na katere je vodja svetniške skupine NSi Kamnik mag. Matej Tonin opozoril s svetniškim vprašanjem na zadnji seji decembra lani: gre za kamniški izziv nujnih in najpomembnejših občinskih strateških investicij, težak 60 milijonov evrov v desetih letih - od mestnih šol, dograditve javnega vodovodno-kanalizacijske-ga omrežja do obnove dotrajanih občinskih cest. Občani in občanke Občine Kamnik bomo na teh lokalnih volitvah imeli veliko odgovornost - izbrati moramo predstavnike, ki bodo znali pravilno odgovoriti na ključna razvojna vprašanja naše občine in v praksi reševati probleme, hkrati pa se bomo morali izogniti tudi vsem politikantskim manipulacijam oz. pastem, ki jih bodo nekatere politične opcije poskušale uporabiti, da bi volivce prepričale kljub svoji nekompetentnosti. Zato je, prvič, nujno, da se volivci čim bolj množično udeležimo teh volitev in volimo na osnovi odgovornega premisleka v luči prej omenjenega izziva, saj z neudeležbo v bistvu zavržemo svoj glas. Drugič pa, da ne nasedamo tako imenovanim »neodvisnim« listam, ki so vedno od nekoga odvisne - tem slabše, če volivci sploh ne vemo, od koga - in so v bistvu primer recikliranja že davno videnih političnih figur in idej. PRIMOŽ ZUPAN, tajnik OO NSi Kamnik Čas počasi briše Društvo Demos na Kamniškem je s finančno pomočjo občin Kamnik in Komenda izdalo novo knjigo z naslovom »Čas počasi briše«. Študijski center za narodno spravo, ki ga je leta 2008 ustanovila Vlada Republike Slovenije, vsako leto pripravi v počastitev 23. avgusta, dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, prireditev, posvečeno določeni skupini ljudi ali dogodku iz slovenske zgodovine. Društvo Demos na Kamniškem je bilo leta 2012 soorganizator osrednje slovenske prireditve, ki je potekala v Uršu-linskem samostanu v Mekinjah in je bila posvečena mobilizirancem v nemško vojsko. Prireditve so se udeležili tudi nekdanji mobiliziranci iz kamniške in komendske občine in njihovi sorodniki. Nekateri od njih so želeli, da bi jim pomagali pri zapisu njihovih spominov. Dr. Marjeta Humar nam je povedala, da so se takrat odločili, da se začnejo zbirati pričevanja še živečih kamniških in komendskih mobilizirancev, pisma, dnevniki, fotografsko gradivo, spomini sorodnikov in znancev na padle ali izginule mobilizirance. Humarjeva je prepričana, da brez vedenja, kaj se je dogajalo, poprave krivic in ozdravljenja ran iz preteklosti ni mogoče graditi uspešne in mirne prihodnosti. Mobiliziranci v nemško vojsko predstavljajo značilen primer, kako sta najprej nacistična in v nadaljevanju komunistična totalitarna oblast zaznamovali njihovo življenjsko usodo. Zbrano gradivo, osebne izpovedi mobilizirancev ali njihovih sorodnikov (sester, bratov, otrok, vnukov), avtobiografije dveh mo-bilizirancev, pisma mobiliziran-cev in celo dnevnik mobiliziranca Stanka Zarnika, ki jih hranijo njihove družine, je bilo 30. novembra 2012 predstavljeno v dvorani Frančiškanskega samostana v Kamniku, spomladi pa je društvo na razpisu Občine Kamnik za izvedbo kulturnih projektov v letu 2013 pridobilo sredstva za knjižno izdajo zbranega gradiva, finančno podporo pa je zagotovila tudi Občina Komenda. Dr. Humarjeva, ki je knjigo skupaj z mag. Podbrežnikom uredila, nam je predstavila vsebino knjige. V uvodnem delu so objavljeni članki, ki z zgodovinskega in etičnega stališča opisujejo čas, nasilno mobilizacijo in našo odgovornost za popravo krivic, storjenih mobilizi-rancem (dr. Janez Juhant: Ali smo pripravljeni omogočiti žrtvam človeško sočutje in moralno zadoščenje?; ddr. Verena Perko: Pravica do groba - sit tibi terra levis, naj ti bo zemljica lahka; mag. Igor Podbrež-nik: Kako smo bili srečni, potem pa je prišla vojna). Tem razpravam sledi Prispevek k bibliografiji del o prisilnih mobilizirancih v nemško vojsko med drugo svetovno vojno, ki ga je pripravil zgodovinar Andrej Kotnik. Na obsežnost mobilizacije kaže prispevek zgodovinarja Mateja Steleta Tanka črta med življenjem in smrtjo - mobiliziranci z območja Tunjic. Mladi zgodovinar je opisal in s preglednico prikazal, kako veliko fantov je bilo mobiliziranih v manjši vasi, kot so Tunjice pri Kamniku. V osrednjem delu je objavljenih 23 pričevanj mobilizirancev oziroma zapisov njihovih usod po spominih, pismih, dnevnikih in bogato slikovno gradivo (fotografije oseb in ohranjenih dokumentov, zlasti pisem). Večina prispevkov je objavljenih prvič. Samo posamezni so bili že v taki ali drugačni obliki objavljeni. Dr. Humarjeva poudarja, da je bilo vse delo, ki je potekalo več kot leto dni (iskanje, zapisovanje, urejanje arhivskega gradiva), opravljeno brezplačno. Dodana vrednost tega obsežnega projekta pa je, da so pri delu sodelovali tudi mladi kamniški diplomanti zgodovine, ki so jih s tem spodbudili k obravnavi še ne dovolj raziskanih tem polpretekle zgodovine. V Društvu Demos na Kamniškem se zavedajo, da v knjigi zagotovo niso objavili vseh spominov mobilizirancev na Kamniškem in Komendskem, ker niso našli vseh tistih, ki o tej tematiki še kaj vedo. Objava zbornika bo verjetno spodbudila še koga, mobiliziranca, njegovega sorodnika ali prijatelja, ki bi želel, da se njegovo doživljanje mobilizacije in vojne zapiše. To bodo tudi storili. Kar so do sedaj zbrali, objavljajo v tej knjigi, vsa objavljena besedila bodo pozneje tudi na spletu, kjer bodo dodajali nova pričevanja in dokumente. IGOR PODBREŽNIK NAŠI POGLEDI-ANKETA 23. januar 2014 7 Z vlaganji, aktivnostmi, prepoznavno promocijo in tudi našim obiskom za lepšo prihodnost planine Pred dobrim tednom dni so kamniški svetniki sklenili, da za zamenjavo dotrajane sedežnice Šimnovec namenijo 800 tisoč evrov iz letošnjega občinskega proračuna. Staro sedežnico je zaradi dotrajanosti lani decembra ustavil inšpektor, nova pa naj bi bila v skladu z občinskimi načrti nared že v letošnji poletni sezoni. Sedežnica je sicer zelo pomembna za turistični center na Veliki planini, saj je leta 2012 prepeljala 21.500 ljudi, lani do konca novembra, ko so jo ustavili, pa že 30.500. Z napravo je občina ustvarila skoraj 120 tisoč evrov letnega dohodka, na njeno nemoteno obratovanje pa so vezani tudi drugi prihodki Velike planine. Občina je sicer edini lastnik družbe Velika planina, za projekt pa bodo skušali dobiti tudi nepovratna sredstva. Po kamniških ulicah smo preverili, kako na Veliko planino in dogajanje okrog nje gledajo občani. Kakšni spomini jih vežejo na naš naravni zaklad, kako jo vidijo v prihodnosti? Je Velika planina zares rakava rana kamniške občine, kot jo marsikdo imenuje, ali obstajajo možnosti, da postane zlata jama kamniškega turizma? Zakaj v italijanskih Dolomitih in avstrijskih Alpah tečejo stvari drugače kot pri nas? Je ideja o ureditvi tekaških in sankaških prog prava usmeritev v zimski sezoni? Zala, Klara, Nina in Karolina: Čeprav smo še zelo mlade, imamo na Veliko planino lepe spomine. Pred leti smo hodili pozimi v Tiho dolino smučat, sedaj smo večkrat gor poleti, a planina je lepa kadarkoli, denimo tudi, ko spomladi cvetijo žafrani. Pozimi je bilo smučišče blizu in veliko ceneje kot drugje. Menimo, da bi občina lahko naredila za Veliko planino več, predvsem na promociji, saj je zares lepa. Zgodilo se nam je že, da smo povprašale prijatelje iz drugih koncev Slovenije o Veliki planini, pa je sploh niso poznali. To se nam zdi nenavadno. Na Veliki planini si želimo več raznovrstnih aktivnosti v vseh letnih časih, recimo pozimi nočno sankanje, kot ga imajo na Krvavcu. Pomembno se nam zdi tudi ohranjanje ljudskega izročila, ki ga ima Velika planina, tu se lahko poiščejo ideje za več poletnih prireditev. Kamniški kdo je kdo Matična knjižnica Kamnik je predstavila elektronsko biografsko zbirka o ljudeh iz okolja, ki kulturno in ekonomsko gravitirajo na Kamnik. Zbirka je začela nastajati pred dobrimi štiridesetimi leti. Podlaga zanjo so bile biografije, kijih je med letom 1935 in začetkom 2. svetovne vojne zbral Konrad Stražar, profesor slovenščine, sin Mateja Stražarja iz Podgorja, med prvo službo arhivarja v Kočevju. Pozneje smo v zbirko dodali biografje iz rokopisa, kije imel pečat predvojne domžalske knjižnice. Od takrat so zapisi o razumnikih, kot so na primer predniki Marka Pohlina, Skrpini ali Oton Spruk, kijih zaradi neraziskanosti ni bilo mogoče dopolnjevati. Spruka na primer v stalni razstavi predstavlja ljubljanski šolski muzej. Našli so ga v tej zbirki in nato raziskali njegovo delo. Zbirko sem začela urejati v začetku sedemdesetih, dve leti pred Stra-žarjevo smrtjo. Že bolan je o njej malo govoril, a njegove napotke sem spoštovala. Pojasnil je, kako je izbiral ljudi in kakšen odnos je vzpostavljal kot urejevalec. Kaj od odličnosti in slabosti zapišemo za življenja, kaj sodi v posmrtni čas in kako dejstva, zlasti slaba, interpretirati kot izbiro med danostmi iz življenja. Dodajal je posebnosti iz življenja za osvetlitev osebnosti: »Naj se vidi, da je bil človek, ne mašina«. Zbirka je v 80. letih vsebovala že 250 biografij. Takrat jo je intenzivneje dopolnjevalo nekaj profesorjev s kamniških šol, precej pa tudi potomci predstavljenih. Nekatere ocene dosežkov so prispevali predavatelji in študenti, ki so biografske podatke uporabljali za seminarske naloge in diplome. Med štirimi prepisovanji je bila zbirka dopolnjena s podatki in metodološko, zadnjič leta 1998, ko je bila predelana za splet. Na spletu jo dopolnjujemo enkrat letno. Zdaj vsebuje 335 biografij. Na predstavitvah, predzadnja je bila na Japljevih dnevih v Kamniku, prisotni sprašujejo, kako je mogoče, da je na tako majhnem okolju zraslo ali delovalo toliko velikih umov. Znanstvenega odgovora na to nimamo, a po nekaterih domnevah upad materialnih potencialov, kot ga je doživel Kamnik, v ugodnem okolju lahko dvigne intelektualne. Ljudje se želijo uveljaviti s tem, kar imajo. Lahko jim vzamemo premoženje, uma ne moremo. Med seboj se iščejo in družijo. Od nekdaj so prihajali na Kamniško po navdih in ustvarjat. Ne glede na te romantične teze drži, da je koncentracija pomembnih ljudi na Kamniškem izjema, kar pred objavo te zbirke ni bilo znano. Drugih biografskih zbirk ni bilo, so pa nekateri popisali največ deset pomembnih ljudi iz svojega časa ali okolja, na primer Stiasny ali Pavlič. Zbiranje podatkov je oteženo, ker jih hranitelji, če vedo zanje, ne morejo ali ne želijo dati. Zaviralni zgodovinski spomin lahko sega 300 let nazaj. Nezaželeni so izločeni člani lastnih skupin ali gibanj, nato tisti, ki so komu ekonomska, verska ali politična opozicija in posamezniki, ki so storili kaj nezaželenega, kar se bolj pozna na podeželju. V Kamniku so manj cenjeni priseljenci. A iz mozaika biografij sestavimo pristnejšo zgodovino. Za ilustracijo omenimo, da je bil leta 2006 v angleško govorečem svetu najbolje prodajani slovenski avtor Prešernov sošolec, Kamničan Andrej Smolnikar, vendar po objavi Zikovega članka (1969) v domačem kraju o njem ni ničesar, razen slabega glasu. Na širšem področju Kamnika svojih pomembnih prednikov niso poznale kulturniške ustanove, na katere sem se večkrat obrnila. Tako so na primer biografi zaman iskali podatke o prednikih nobelovca Pregla, po materi in babici Kamničana, izšolanega z denarjem kamniških usnjarjev. Nepoznavanje prednikov se pozna v odnosu do z njimi povezanih Tone in Vita: Na Veliko planino imam krasne spomine. Dokler je še bilo dovolj snega, odprt hotel Šimnovec in oskrbovani domovi, smo pozimi veliko časa preživeli na smučanju. Če bodo še kdaj ti »zlati časi« Velike planine, ne vem. Kamniška občina zagotovo premalo izkorišča potenciale, ki jih nudi ta čudovit naravni prostor, prepričan sem, da bo morala več narediti, tako za promocijo kot infrastrukturo. Zaradi podnebnih sprememb in prenizke nadmorske višine, na kateri leži planina, v prihodnje vidim več uspeha v poletni sezoni, čeprav bi lahko tudi z alternativnimi dejavnostmi v zimskem času privabili goste. Saj poleg smučanja obstaja še vrsta drugih športov, ki zanimajo ljudi. Proge za tek na smučeh in sankanje se mi zdijo zanimiva pobuda. Prepričan sem tudi, da bi mi, Kamničani, lahko z obiskom in aktivnostmi več vlagali v to planino. A saj veste, kakšni smo ljudje, povsod drugod je lepše kot doma. Irena in Mija: Obisk Velike planine je v vsakem letnem času lep, a sem prepričana, da bi imela večji obisk, če bi se več stvari obnovilo. Velika planina mi je vedno predstavljala pohodništvo poleti, smučanje pozimi. Lepe spomine imam na smučarske zime v mladosti. Škoda, da je zimski turizem zamrl. Kje so vzroki za to, ne vem, vsekakor pa si želim, da bi v prihodnje občina več vlagala v ta naravni zaklad, kot ga sama oglašuje. Iztok in Matej: Včasih sem na Veliki planini ogromno smučal, zato se mi zdi škoda, da danes vse tako propada. Vzpodbujam nakup rabljene sedežnice in si želim, da se vzpostavi zimska dejavnost, saj ni nujno potrebno, da je to smučanje. Ideja o teku na smučeh in progah za sankanje se mi zdi izvrstna. Ne vem, kje tiči vzrok v takem propadu Velike planine, kot smo mu bili priča, domnevam, da v propadu gospodarstva, upam pa, da se bodo stvari v prihodnje obrnile na bolje. Velika planina ima toliko možnosti: čist zrak, neokrnjeno naravo, možnosti po-hodništva in smučanja. Seveda bi vsakemu turistu priporočil obisk Velike hiš in njihovih grobov, pa naj gre za D. Valvasorja, Prešernovo muzo, Heybalovo in mnoge druge. Pohvalimo pa lahko kamniške frančiškane, ki so pokazali naklonjenost do vseh ljudi, čeprav niso pripadali njihovim krogom. Na pisna vprašanja pa se hitro odzivajo tuje institucije, kot npr. knjižnica v New Yorku, ki je med drugim digitalizirala Smolnikarjevo delo. Sledi Kamničanov namreč najdemo tako v ZDA kot na Kitajskem in še marsikje po svetu. Po objavi na spletu pred 15. leti je zbirka postala bolj zanimiva za strokovno in znanstveno delo. Zjavno dostopnostjo je bilo več strokovne odgovornosti in tudi moralne do sorodstva predstavljenih ljudi. Čeprav so od uporabnikov, tudi iz znanstvenih krogov, prihajale pohvale, popravke pa smo vnašali sproti, je postala zbirka z okoli 20.000 številčnimi in 7000 opisnimi podatki neobvladljiva. Moteča je metodološka heterogenost, saj je med prvimi in zadnjimi vnosi podatkov minilo 78 let. Nekatere predstavitve so zaradi večje količine podatkov daljše, kar po krivici daje vtis večje pomembnosti predstavljenega. V zadnjem desetletju sem zbirko zaman ponujala kamniškim ustanovam, da bi jo strokovno obdelale. Zanimala pa je Osrednjo knjižnico Kranj. Privzeli so koncept leksikona Gorenjci.si in začeli priprave pri črki A. Kmalu po začetku dela, pa so mi povedali, da zbirko želi obdelati Matična knjižnica Kamnik. To je bila dobra novica, zato sem soglašala, da delo v Kranju ustavimo. Izbrali pa smo okoli 30 oseb s Kamniškega za spletni leksikon Gorenjci.si. Zanj so v Kamniku že prej zaman iskali podatke. Težišče dela za tako zbirko je na evidentiranju ljudi, ki si v njej zaslužijo mesto. Razen manjšega števila že obdelanih večino lahko najdemo le naključno in z dolgoletnim študijem. Za odkrite pa v internetni dobi lažje zberemo relevantne podatke. Zbirko sem leta 2009 razglasila za javno dobro, kar pomeni odpoved vsem avtorskim pravicam, a to ne vsebuje dovoljenja za prilaščanje. Matična knjižnica je za to delo zbrala komisijo, ki se je trikrat sestala, dodala v zbirko šest oseb, pet nepomembnežev izločila in podala usmeritve za kamniško komendski leksikon. Vodstvo knjižnice sem vnaprej opozorila na nevarnost, če bi iz moje zbirke izločali še koga ali v politično turbulentnem času črtali manj všečne podatke, saj sta nujna spoštljivost do potomcev predstavljenih in strokovnost končnega izdelka. To želim oziroma zahtevam. Tudi komisija ni predlagala nadaljnje čistke. Tako bi iz zbirke, ki je po današnji opredelitvi temeljno gradivo za spletno raziskovanje, nastal zmazek, knjižnica pa bi prekršila načela, ki jim je zavezana kot porabnica javnih sredstev. V knjižnici so zbirko predelali in izdelali elektronsko napredno biografsko gradivo, zaradi interaktivnosti in estetike najboljše med podobnimi, za različne uporabnike. Predstavljene osebe pa niso izbrali po abecednem redu ali po področjih delovanja (glasbeniki, gospodarstveniki ...), kot je običajno pri etapnih izdajah biografskih leksikonov, ampak po všečnosti (izjava direktorice). Tako zbirka še ni strokovno delo. To bo postala, če se bo dopolnjevanje takoj nadaljevalo. Če bo upoštevano s strani komisije postavljeno načelo izbire opisanih oseb (vsi pokojni, razen petih izločenih) in podatkov o njih in če bodo hitro sledile razširitve seznama izbranih. V uvodu v zbirko in v predstavitvah zbirke je knjižnica nakopičila veliko vsebinsko manj pomembne besedne preje, s katero želi ustvariti vtis, da je to plod njenih naporov in raziskovanja, izvorno zbirko, ki jo omenja v zadnji vrstički kot vir, delno v oklepaju, pa skrije. S tem je prekršeno načelo poštenja, da si del drugih ne smemo prilaščati, čeprav so javno dobro. VANDA REBOLJ planine, a se hkrati sprašujem ali ne bi bili kljub lepi naravi razočarani. Nekdanji hotel Šimnovec je v klavrnem stanju, planinski domovi so sicer dejavni, a menim, da še premalo. Želim si, da bi občina več namenila za obnovo infrastrukture na planini, a se zavedam, da je v teh kriznih časih, ko je gospodarstvo in s tem finančni pritok v tako težkem položaju, vse v začaranem krogu. Gašper, Matic, Jan: Velika planina se nam zdi v redu, čeprav nismo tako redni obiskovalci, kot bi lahko bili. Na njej smo se učili smučat in bor-dat. Sedaj hodimo na planino predvsem peš. Veliko planino že od majhnega vsi vidimo kot dobro točko za pohodništvo in smučanje. Seveda se nam zdi v redu, da je občina potrdila nakup sedežnice, ki se nam zdi nujno potrebna za obratovanje turistične sezone. V naših očeh leži potencial Velike planine predvsem v njenih naravnih lepotah, zagotovo pa tega ne izkoriščamo dovolj. Prepričani smo, da je naša ozaveščenost, kaj Kamnik premore s planino, premajhna. Ne samo turisti, tudi mi sami, občani, bi morali več obiskovati planino, šole bi se lahko bolj povezale z dejavnostjo planine. Opažamo, da je tudi turistična prepoznavnost Velike planine premajhna. Na Veliko planino smo peljali tudi že prijatelje iz tujine, večina jih meni, da je to čarobna dežela. Poleti so na Kamfestu sodelovali Bolgari in na skupnem ogledu Velike planine so nam rekli, da kaj takega še niso videli. Na priznanih smučiščih v tujini je seveda lažje, saj je ponavadi teren večji, pa tudi finančne možnosti verjetno boljše. Vsekakor bi bilo potrebno več narediti na promociji Velike planine in razmisliti o programu, ki ga ponuja. Lahko bi dodali različne dogodke, koncerte, na Krvavcu to odlično deluje. Ana in Luan: Velike planine je škoda. Propada. Zdi se mi izredno škoda, da se ne znajo, kot prvo, med seboj povezati vsi, ki so dejavni na planini, niti na občini. Na vseh ravneh je preveč nestrinjanja. Vsi bi morali bolj stopiti skupaj in najti rešitve, ki bodo v prid planini. Sama si želim, da bi bilo na Veliki planini več ponudbe, da bi bila na voljo tudi prenočišča za goste. Zdi se mi, da je v zadnjem času turistov vedno več, a lahko bi ponudbo Velike planine tržili veliko bolje, če bi znali. Lahko bi si za vzgled vzeli Avstrijo. Na planini sem preživela veliko lepih trenutkov in prvo, na kar pomislim, je narava, sneg, sprostitev in veselje. Le kaj bi si želel obiskovalec Velike planine še več. Morda bi bilo zares potrebno narediti več za promocijo Velike planine, tudi v tujini. Maja: Velika planina je zame edinstvena. Sama pravim, da take ni daleč naokrog, če sploh kje je. Ko vidiš planšarske bajte in pastirsko življenje, imaš občutek, da se je čas za trenutek zavrtel nazaj. Narava je prečudovita. Trenutno me zelo moti, da lahko ljudje predaleč na planino pridejo z avtom. Sedežnica je bila zares nujna zamenjave in sem vesela, da je občina potrdila sredstva za drugo, čeprav grem sama, če se le da, raje peš od Šimnovca do Zelenega roba. Velika sramota se mi tudi zdi, kar se dogaja okrog hotela Šimnovec. Spominjam se, kako smo kot otroci z dilcami na nogah in nahrbtniki šli peš od Črne proti planini in komaj čakali, da pridemo do Šimnovca. Za nastalo situacijo smo zagotovo v prvi vrsti krivi vsi občani in naš odnos do planine. V tujini znajo vsako najmanjšo stvar ceniti, jo ponuditi in prodati, mi tega ne znamo. Ne vem, ali smo tako egoistični in želimo to le za sebe, ali smo tako nesposobni. Zakaj nima nobeden možnosti, želje in veselja ponovno vzpostaviti delovanje Šimnovca, mi ni jasno. Zima na Veliki planini je lahko malo zahrbtna, a ima planina na voljo še toliko drugih stvari. Tudi občina bi morala določiti prioritete, več reklame, več za hotel, pa bi se počasi postavilo na noge. Čez deset let si želim in sem mnenja, da bi lahko Velika planina stala ob bok avstrijskim smučiščem in planinam. Zaradi hrbtenice ne smučam več, zato mi je sedaj planina zelo ljuba poleti, ko slišiš kravje zvonce, nabiraš zdravilne rožice, greš na odlično kislo mleko, ajdove žgance in štruklje. BOJANA KLEMENC Solze se še vedno niso posušile Vsako leto obiščemo spomenik pri Livku in počastimo umrle med NOB. Včasih je prihajalo veliko ljudi, tako šolarjev kot domačinov. Danes pa opažam, da nas je vse manj. Res je to majhen kraj z dvema kmetijama, toda moramo se zavedati, da to, kar se je zgodilo na tem kraju, ne bi smeli nikoli pozabiti ne glede na različna prepričanja in državne ureditve. Strah in smrt, ki je kosila tu v času NOB, je nekaj, kar bi naši mladi morali poznati, saj je to del naše zgodovine. Bila je nedelja, 15. oktobra 1944, ko se je nemška vojska na pobudo domačega izdajalca pomikala proti samotnima kmetijama na Livku. Obe kmetiji sta bili znani po tem, da pomagata partizanom. In tako je bilo tudi tokrat. Nemški vojaki so se bližali kmetijama. Oče Janez Kuhar je uspel sinu Matiji pomagati, da je ubežal v gozd in se tako edini rešil gorja, ki je čakal vse ostale-starše, brate, sestre. Nemci so jih zaprli nekaj v hišo in nekaj v hlev. V hišo so nanosili slamo, zakurili so celo v krušni peči, kjer so kasneje našli zoglenela trupelca. Zgoreli sta obe kmetiji in še sosednji Smonkarski hiši, z njimi pa tudi zadnje upanje sina Matije, da mogoče le ne bo tako hudo. Slišal je le še pretresljiv jok, kričanje otrok, streljanje in v daljavi ogenj, ki je kmalu vse utišal in zadušil še zadnji krik nedolžnih mož, žena in otrok. Res je bilo preveč solza, a naj ostanejo, nikoli pozabljene in vsem v trajen spomin. STANISLAVA ZAVRŠNIK 8 23. januar 2014 KULTURA MED NAMI Kamniški OBČAN Decembrski praznični čas poleg Mestne Godbe Kamnik že tradicionalno pospremijo koncerti »naših domačih« simfonikov. V ponedeljek, 23. decembra, je Simfonični orkester Domžale-Kamnik v Domu kulture Kamnik izvedel svoj 43. novoletni koncert. Do zadnjega kotička polno dvorano poslušalcev so simfoniki navdušili, prav tako odlična solista sopranistka Ur- ška Arlič Gololičič in baritonist Ivan Andres Arnšek. V prvem delu smo prisluhnili operni glasbi v delih skladateljev Wolfganga Amadeusa Mozarta in Charlesa Gounoda, v drugem delu pa živahnim latinsko ameriškim ritmom, pod taktirko mladega dirigenta Slavena Kulenovica, ki je vodenje orkestra prevzel komaj mesec dni pred koncertom in ga na samem koncertu odlično, s prav posebnih zanosom in energijo vodil. Prevzeti in navdušeni poslušalci so si bili v pogovorih po koncertu enotni, da je bil letošnji koncert eden najboljših doslej. Zbrano množico v nabito polni dvorani kamniškega kulturnega doma, ki jo je s prijetnim veznim besedilom skozi večer popeljala Barbara Božič, je pozdravil župan občine Kamnik Marjan Šarec in zaželel srečo v novem letu. Tone Ftičar se je v imenu JSKD OI Kamnik nastopajočim zahvalil za bogat, lepo izveden program. Prav tako čudovit večer so simfoniki z gostoma ustvarili nekaj dni pozneje, 27. decembra, v hali komunalnega centra v Domžalah. Tekst in foto: VERA MEJAČ LETALSKI MITING EMILA SPRUKA V POKLON GLENNU MILLERJU 69 let in 7 dni po še dandanes nerazjasnjenem izginotju enomo-tornega letala, ki je nosilo na krovu tudi eno najbolj markantnih glasbenih osebnosti dvajsetega stoletja - šefa swingovskega orkestra Glenna Millerja, je Emil Spruk v nedeljo, 22. decembra, v Domu kulture Kamnik z Big Bandom RTV Slovenija in vokalno solistko Nušo Derenda izvedel šokantne priredbe skladb z njegovega repertoarja. Pred časom je s strani umetniškega vodje Big Banda RTV Slovenija Huga Šekoranje prišel izziv Emilu Spruku, ki ga ni mogel zavrniti. Imel je proste roke in je lahko skladbe z repertoarja vrhunskega swingovske-ga velikega orkestra Glenna Millerja aranžiral na povsem nov, nenavaden način z močno osebno noto. Vključil je tudi vokal in besedila - zanimivo, predvsem verze Simona Gregorčiča - spremljevalno vokalno zasedbo in za dodatni šarm še našo najboljšo pop pevko Nušo Derenda. Tako so vsem znani komadi At Last, In The Mood, Tuxedo Junction, American Patrol dobili nove melodije in linije na izvirno Millerjevo platformo. Pesmi kralja swinga so zazvenele v vseh možnih slogih, ritmih, tempih: edino swinga je bilo le za vzorec. Nastala je neka nova izvirna koncertna zgodba - koncert swingovskega skladatelja brez swingovskih aranžmajev. Odlično uigran orkester pod spektakularnim, izjemno energičnim vodstvom kamniške glasbene legende Emila Spruka, je nizal uspešnice zaigrane v slogu bossa nove, hip hopa, gospela, rocka, balkanske godbe itd. Občinstvo je ta ognjemet glasbene energije osuplo spremljalo in uživalo v vrhunski predstavi. Na vrhuncu koncerta je Emil na oder teatralično prinesel originalno pozavno liderja izvirne zasedbe orkestra Glenna Millerja z začetka štiridesetih let prejšnjega stoletja -takorekoč jazzovsko relikvijo - in jo začasno prepustil v igranje Klemnu Repetu. Omembo si zaslužijo tudi odlični solisti: kitarist Primož Gra-šič, saksofonist Primož Fleischman, klarinetist Blaž Trček, pianist Blaž Jurjevčič, trobentač Tomaž Gajšt in bobnar Aleš Rendla. Nuša Derenda je ponovno dokazala, da takega glasu ne premore nobena druga daleč naokrog, Emil Spruk pa je duhovito in inovativno izkoristil tudi potencial vokalnega kvarteta. Kdor je menil, da pozna Millerjevo glasbo do obisti, se je motil. Emil Spruk je dokazal, da je že tako ali tako izjemno močne linije in zamisli, vsebovane v originalni glasbi Glenna Millerja, moč nadgraditi na novih nivojih in ustvariti neponovljiv dogodek, nabit z energijami. »Če imajo ljubitelji simfonične glasbe ob koncu leta mnogo veselja s Straussovimi valčki in napevi, je ljubiteljem jazza zelo adekvatno na voljo brezčasna glasba orkestra Glenna Millerja, prijetno melodična, a še zdaleč ne plehka«, meni Emil Spruk. Marko Petrušič Trio Pod okriljem Ledene Veronike, v prekrasnem ambientu Malega gradu, ozaljšanega s preko tisoč svečkami in lampijoni, je 27. decembra v Stražnem stolpu na Malem gradu nastopil Trio Marka Petrušiča. Bud Powell je bil eden od utemeljiteljev bebopa in klavirski virtuoz. Zato ne preseneča, da je pianist Marko Petrušič izbral to tematiko za njihov enourni koncert. Predstavili so se v najboljši klasični maniri. V virtuozni igri Marka Petrušiča je bilo poleg izvrstne jazzovske čutiti tudi njegovo klasično Na vrhuncu koncerta je Emil na oder teatralično prinesel originalno pozavno liderja izvirne zasedbe orkestra Glenna Millerja z začetka štiridesetih let prejšnjega stoletja, takorekoč jazzovsko relikvijo, in jo začasno prepustil v igranje Klemnu Repetu. klavirsko izobrazbo. Z natančnim ritmom bobnarja Iztoka Repovža, podkrepljenim s subtilnim basovskim izrazom enega najperspektivnejših slovenskih basistov Niko-le Matošica, so nenavadni, a idilični kulisi Stražnega stolpa vgradili novo dimenzijo. Mistična simfonija = ^Artbeaters + Gregor Ftičar Prvo Veronikino zgodbo2014 so nam preteklo soboto v maniri najboljših glasbenih matematikov razložili Artbeaters. Kombinacije znanih skladb s prejšnjega albuma z novimi, premierno izvedenimi, so povedale, da njihova ustvarjalna moč narašča s potenco dodane zrelosti in izvrstnih aranžmajev. Aleš Ogrin s klaviaturami in Peter Ugrin z violino napolnita artbea-terski fusion z močnim pridihom simfoničnosti, Jan Gregorka z vratolomnimi vložki na basu in Anže Žurbi s paleto bobnarskih mojstrovin učinkovito vodita in pod- krepita njihov unikaten zven. Na tokratnem koncertu so brez težav prehajali iz balad v divji fusion, bilo je dovolj prostora za solistične vložke, čeprav je bila ta na voljo, nadzorovano niso prestopili meje avantgardnosti. Nestrpno čakamo na izid njihovega novega albuma. Misel organizatorja, da se Artbe-atersom na odru pridruži gost (kar je že postalo zaščitni znak Vero-nikinih zgodb) se je ponovno pokazala kot odlična; v drugem delu koncerta se jim je pridružil naš pianist in skladatelj Gregor Ftičar. Čeprav je njegov osebni jazzo-vski izraz povsem drugačen, se je lahkotno vključil v zasedbo in s svojo skladbo Kaktus in nekaj vir-tuoznimi klavirskimi vložki odlično dopolnil in obogatil izjemen jazzovski večer. Po nekaj izjemnih zadnjih koncertih je čutiti, da se v parterju Ve-ronikinih zgodb oblikuje izjemna publika, ki je bila tudi tokrat nagrajena z bisom. M. K., Z. B. Foto: L. K., K. U. Cantemusov božič v Kamniku in Trstu Kar že nekaj let je v spominu Kamničanov in marsikoga drugega zapisano, da okoli božiča ali pa na sam božični dan pri frančiškanih v cerkvi svetega Jakoba prepevajo pevci mešanega zbora Cantemus. Tako je bilo tudi minuli božič, ko se je z božičnimi napevi nad Kamnikom razlegala Gloria in excelsis Deo. Zbor že drugo sezono vodi Škofjeločan Urban Tozon. Na začetku maše je s kora zazvenela angleška ljudska Hitite kristjani (v priredbi J. Geatorexa), ki smo jo tudi Slovenci vzeli kar za svojo. Nato se je oglasil Gospod usmili iz Mavove Latinske pastoralne maše na slovenske božične napeve, pozneje prav iz te maše tudi Slava, Svet in Jagnje božje. Avtor Psalma je bil Gregor Zafošnik, Aleluje Jože Trošt, darovanje so spremljale Štolcerjeve Rajske strune, obhajilo pa Božji nam je rojen sin (I. Zupan) in Glej zvezdice božje (L. Belar). Cantemusovci so za prepevanje pri maši tokrat izbrali same znane melodije, ki so marsikoga odnesle v čase njegovega otroštva, blagih spominov na zbrane domače ob topli peči, škripanje snega pod nogami na poti k polnočnici ... Božično mašo so pevci skupaj z gosti, Sekcijo ustnih harmonik KUD JaReM, člani ansambla SORARmONICA, po domače orgličarji, dopolnili s koncertom v treh delih spodaj v cerkvi. Najprej so iz prezbiterija priplavali toni, uglašeni v duhu pravoslavnega bogoslužja z Mokranjčevo Tebe poem, zatem Mozartov Adoramus in pa Ave Maria Aleksandra Vo-dopivca. V drugem delu koncerta so nastopili orgličarji. Kljub kratkemu obstoju ima ansambel za seboj že kar lepo število nastopov, krajših in celovečernih. Njegov repertoar sestavljajo skladbe od stare klasike do umetniških priredb ljudske in lahke glasbe. Ta večer so zaigrali: Adagio (Wolfgang Amadeus Mozart), dva francoska menueta iz 18. stoletja (anonimus), Thai's (Jules Emile Frederic Massenet), All My Loving (John Lennon - Paul McCartney) in škotsko z naslovom Amazing Grace. Nato so se pred oltar spet postavili pevci Mešanega pevskega zbora Cantemus in poslušalci so prisluhnili skladbam, ki so jih ustvarili: John Rutter (Gospod te blagoslovi, klaviatura Tilen Bajec), Charles Camile Saint Saens (Dar svoj vzemite vsi, božični oratorij, op. 12, št. 10, klaviatura Tilen Bajec) ter Adolf Adam (O sveta noč, klaviatura Tilen Bajec, solist Metod Palčič). Za konec so orgličarji in pevci Cantemusa v polno frančiškansko cerkev kot rahel piš vetra prinesli nežnost in mir Gruberjeve Svete noči, ki je odplavala skozi vrata pod temno nebo, poveznjeno čez dremajoče mestne hiše. Božično prepevanje je zbor 29. decembra ponovil pri Slovencih na oni strani meje v Trstu oz. enem izmed njegovih delov, ki se imenuje Škedenj (it. Servola), tokrat brez orgličarjev. Prav ganljivo je s kolikšno hvaležnostjo ti ljudje, ki jim še vedno prepogosto prepovedujejo govoriti jezik njihovih očetov, znajo prisluhniti. In ob zadnji pesmi s programa, O sveta noč, s solistom Metodom Palčičem, je zadonel aplavz, ki bi lahko zrušil tudi debele zidove škedenjske cerkve. Po koncertu so se napotili še v nekaj sto metrov oddaljen škedenjski kulturni dom na večerjo, ki so jo pripravili gostoljubni tržaški Slovenci, in pod vodstvom slovenskega duhovnika in strastnega kulturnega delavca gospoda Dušana Jakomina opravili kratek ogled etnografskega muzeja. A. J. PEVSKE JASLICE pri Sv. Primožu Ob iztekajočem letu 2013 smo Liraši izvedli že tradicionalne PEVSKE JASLICE pri Sv. Primožu. Prijetno vzdušje, ki nas spremlja že vsa leta, kar imamo te nastope v tej čudoviti romarski cerkvi, je polepšalo še vreme, ki nas je ob prihodu z rahlim sneženjem vsaj malo popeljalo v čarobni božični čas. Tematika letošnjih pesmi je bila Marijini božični napevi. Pričeli smo z Novoletno koledo (Dober večer vam Bog dej), ki jo je priredil Andrej Misson. Barbara Božič je na svoj topel način pozdravila obiskovalce in skozi celotni program vtkala lepe misli ob božičnemu času. Sledila je Marija ziblje Jezusa, kjer je bila solistka že kar naša Nuša Fujan, na citrah pa Tomaž Plahutnik, pesem je harmoniziral Andrej Misson. Marija ni imela zibelke je bila naslednja ob spremljavi citer Tomaža Plahutnika, nato pa Okoli smo priromali v priredbi A. Missona in ob citrah T. Plahutnika, na harmoniju pa naš Rok Rakar. Potem so nas obiskali in nam prinesli voščila Sveti trije kralji. Sledila je skladba na citrah Plahutnika Pesem brez besed, ki je bilo čudovito glasbeno doživetje. Sledile so Marija je rožice brala s solistom Primožem Krtom, Zvezde žarijo, delo A. Missona, Gačnikova Kako je noč svetla s solistom Timotejem Krtom. Pri Avsenikovi Zvezde na nebu žare so nas spremljali na citrah Tomaž Plahutnik, na harmoniki Franc Plahuta in harmoniju Rok Rakar. Ob zaključku prijetnega večera smo skupaj z obiskovalci zapeli še Gruberjevo Sveto noč. Predsednik PSPD Lira Tone Rakar se je zahvalil obiskovalcem za številčno udeležbo, sponzorjem, ki so nam letos pomagali izpeljati zastavljen program, in zaželel vse dobro v novem letu. Tekst in foto: ALOJZ HANČIČ Kurilno olje 4 OMvfuturPlus kurilno olje Najboljše ekstra lahko kurilno olje, ki je prijazno do okolja in vaše kurilne naprave, visoka zanesljivost delovanja nižji stroški vzdrževanja in čiščenja manjša poraba ugodne cene Nemški lesni peleti GERMAN PELLETS Prednosti ogrevanja na lesne pelete • PREMIUM kakovost • ceftifikata ENplusAl in DINplus • minimalni ostanek pepela • visoka kalorična vrednost • brezhibno delovanje ogrevalnega sistema • 100% iglavci brez lubja german pe ets I IU Energie, die Energie, die nachwichst Naročanje kurilnega olja: 041/633 095 in 080 2332 Možnost plačila na obroke ob nakupu olja ali peletov. Naročanje lesnih peletov: 041/633 095 www.goldi-kamnik.si öldi d.o.o. KAMNIK goldi.ogrevanje@siol.net Kamniški OBČAN NAŠAANKETA- REPORTAŽA 23. januar 2014 9 Nova sodobna potujoča knjižnica med nami Eno leto se srečujemo na cesti in na postajališčih V decembru je minilo eno leto, odkar ima Matična knjižnica Kamnik novo potujočo knjižnico. Predelan Ivecov kombi je knjižnica v malem in to na kolesih. Vozimo se v kraje, od koder naši člani težje pridejo v knjižnico, zlasti otroci in starejši. Omogočamo jim dostop do knjižničnega gradiva, ne samo za šolsko delo, ampak tudi za veselje in širjenje obzorij. Moramo priznati, da so nas uporabniki zelo veseli in da delo na potujoči knjižnici nudi veliko zadovoljstva ravno zaradi odzivov. Nakup je bil skupni projekt Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Občine Kamnik, Knjižnice Domžale, Občine Lukovica in Matične knjižnice Kamnik. Potujočo knjižnico si delita Matična knjižnica Kamnik in Knjižnica Domžale. Obiskuje kraje treh občin: Kamnik, Lukovica in Domžale. Ob prvi obletnici smo naše obiskovalce povprašali, kaj jim pomeni in zakaj jo obiskujejo. Darinka Kališnik, Buč: »Prav v veselje mi je, da se potujoča knjižnica ustavlja vsakih 14 dni ravno na našem dvorišču. Ker sem malo omejena v gibanju, mi to res veliko pomeni. V posebno zadovoljstvo pa so mi vaši uslužbenci, ki so zelo prijazni. Ko se knjižnica pripelje na naše dvorišče in me šofer vidi, mi takoj pride pomagat, odnese knjige v kombi in potem izposojene prinese čisto na naš prag. Knjižničarka me je v tem času že dodobra spoznala in mi že pripravi knjige, saj ve, kakšne vsebine me zanimajo. Dobim pomoč, nasvete in knjige, ki si jih želim. Res sem hvaležna za vse, česar sem deležna v potujoči knjižnici. Upam in v veselje mi bo, če boste lahko še naprej tako obiskovali Tuhinjsko dolino.« Zala, Neža in Urška Levec, Zg. Tuhinj: »Potujočo knjižnico obiskujemo že več let, ker rade beremo knjige. Všeč nam je, da pride knjižnica v našo vas in nam ni treba hoditi v Kamnik. Novo postajališče je čisto blizu našega doma. V novi knjižnici je super tudi to, da imajo filme in risanke na DVD-jih, kar smo v stari potujoči knjižnici pogrešale.« Mojca Lomovšek s hčerko Katarino, Motnik: »Skupaj z otrokoma zelo rada obiskujem potujočo knjižnico. Zadovoljni smo z izborom in ponudbo knjig, prav tako z izborom CD-jev, DVD-jev, saj običajno dobimo tisto, kar iščemo. Ce pa želenega gradiva ni, nam ga knjižničarka priskrbi do naslednjič. Ponudba knjig sledi vsem novostim, všeč mi je tudi daljši rok izposoje. Knjižnica je prijazna tudi do otrok, saj laže pridejo v stik s knjigo, si jo poiščejo sami, se o njej pogovorijo s knjižničarko ... Knjižnici želim še mnogo prevoženih kilometrov in prebranih strani.« dolini. Vsak drugi ponedeljek, ko živahni in svetli kombi pripelje na parkirišče gostilne Lovec, je zame poseben dogodek in čas, ko lahko v miru pregledam ponudbo knjižnice in izmenjam kakšno koristno informacijo. In občutek, ko se tudi zaradi potujoče knjižnice veseliš ponedeljka in veš, da te bo na zgornji polici čakala knjiga, ki je namenjena tebi, je res dober. Želela bi si, da potujoča knjižnica postane še bolj sprejeta med občani Kamnika in da knjige dosežejo vsakega bralca. Vsem, ki skrbite za potujočo knjižnico, se lepo zahvaljujem in želim mnogo lepih trenutkov z bralci tudi v prihodnje.« Anuša Pavlič, Vranja Peč: »Branje je moj hobi in zelo rada hodim v knjižnico. Tiste četrtke, ko se tik pred šolo ustavi potujoča knjižnica, me po pouku nihče ne spravi domov, preden je ne obiščem. Navdušena sem, ker tam vedno odkrijem kaj zanimivega.« Nina Cestnik s hčerko Aljo, Bi-stričica: »Potujoča knjižnica nama omogoča vsakodnevne bralne večere. Izposoja knjigic za našo deklico je v pisano poslikanem kombiju zares prijetno in redno opravilo. Z največjim veseljem jo obiskujeva, saj naši najmlajši omogoča odkrivanje literarnega sveta, širi obzorja znanja, obenem pa pričara veliko otroškega veselja.« Maja in Matej Močnik, Veliki Hrib: »Spet sva prišla v potujočo knjižnico po knjige za vso našo družino. Sama imam najraje knjige za ustvarjanje in recepte za peko sladic, bratec Matej pa knjige o živalih in podobne poučne knjige. Oba pa dobiva tu tudi knjige za domače branje in ostalo, kar rabiva za šolo. Mami in ati si največkrat izposodita romane po resničnih dogodkih.« Maja Gradišek, Laze: »Potujoča knjižnica je super! Pravzaprav je to, da knjige pridejo tako blizu našega doma, da jih knjižničarka izbere in pripravi s posebnim občutkom za bralca in nas skupaj s šoferjem vedno prijazno pozdravi, neke vrste privilegij, ki smo ga deležni tudi v Tuhinjski Saška in Nadja Pavlovič , Tunjice: »Potujoča knjižnica je super, ker pride tako blizu doma. Izbira knjig je dobra in velika za tako majhno knjižnico. Ce si kakšno knjigo posebno želiva in je nimajo, jo priskrbijo ob naslednjem obisku. Všeč nama je, da se knjige menjajo in tako ni skrbi, da ne bi našli kaj novega in še neprebranega zase. Prav vsakemu, od najmlajših do starejših, priporočava, da postanejo njeni člani.« Miha Hančič, Gozd: »Prav v potujoči knjižnici sem odkril največ mojih najljubših knjig. Že dolgo brskam po njenih policah in veselo čakam vsak drugi petek, da spet pride. Nekaj finega je na tem kombiju, ki se parkira pred gasilni dom in tam čaka, do zadnjega kotička zapolnjen s knjigami in stripi, da si jih kdo izposodi. Zdaj v novem kombiju je ta mali prostor še malo povečan, polepšan in zapolnjen s še več knjigami. Ampak čeprav je kombi drugačen, je potujoča knjižnica še vedno ista, no, mogoče se vrata veliko lažje odpirajo, ali pa sem samo jaz že precej zrasel od takrat, ko sem jih odprl prvič.« Vtise je zbrala MOJCA KOSIRNIK, Matična knjižnica Kamnik Zimska produkcija plesnega kluba Šinšin Nalezli smo se dobre plesne energije Plesni klub Šinšin, ki s plesom razveseljuje že četrto sezono, je veseli december še popestril s svojo zimsko plesno produkcijo, ki so jo odplesali 21. decembra v Domu kulture Kamnik. Zaradi velikega zanimanja so Šinšinovci pripravili kar dve predstavi in obe sta bili predčasno razprodani. Z razlogom! Plesalci tega srčnega plesnega kluba so publiko nalezli dobre plesne energije in jim pokazali, da znajo odlično plesati. Potešili so najrazličnejše in še tako zahtevne okuse, saj so predstavili paleto plesnih zvrsti v različnih starostnih skupinah. Najmlajši so pokazali nekaj baleta in otroških plesov. Da so vo energijo. Modern nam vedno znova vzame dih, pri break dancu pa se nam tu in tam ustavi srce, ko vidimo, kaj vse plesalci zmorejo. Če so gledalci ob tem ostali ravnodušni, pa so jih zagotovo razvnele plesalke skupine Hip hop Bejbe, novo nastala skupina odraslih plesalk, ki jim ljubkovalno lahko rečemo hip hop mame. Trenerji, plesni učitelji in koreografi Maja Krizmanic, Ana Medvešček, Neža Blažič, Tina Leskovšek, Tina Ha-bun, Sandra Rožič, Tanita Rose in Matej Repanšek so znova pokazali kaj Šinšin ekipa zmore. Vsi se že veselimo in nestrpno pričakujemo naslednjo plesno produkcijo Plesnega kluba Šinšin. M.K., foto: BOJAN TEŽAK Mladinska show dance skupina je s točko Jungle drum ogrela plesni pod kamniškega kulturnega doma. Ana Medvešček in Maja Krizma-nič, duši plesnega kluba Šinšin, sta se ob uspešnem zaključku predstave vsem plesalcem, teh je bilo kar preko sto, zahvalili za nastop in jih povabili na oder, da so skupaj priklicali dedka Mraza. show dance plesalci vedno bolj tehnično podkovani so pokazale skupine pionirjev, mladincev in članov, prav tako solisti in pari. Hip hop skupine znajo navdušiti s svojo pozitivno in malo nagaji- GOSTISCE JAMARSKI DOM ZA PRIJETNA SREČANJA Gostišče Jamarski dom ob gradu Krumperk na Gorjuši pri iW|S\|||l- "" 1 ,/J j Domžalah je v zelenem okolju s prostornima dvoranama «Hwncirl^lM za 200 ljudi ter odlično kulinarično ponudbo idealno za m 1 I* i j .j Jj | prijetna družinska in poslovna srečanja, praznovanja, . PREŠERNOV KULTURNO GURMANSKI jŽ^^P^j^T ' v petek in soboto, 14. in 15. februarja ^^kmfffffvffp^vffmii«^ POSEBNI POPUSTI ZA SKUPINE UPOKOJENCEV/^H PUSTOVANJE! M Gostišče Jamarski dom na Gorjuši, Marko Ravnikar s.p., tel.: 01 724 15 77, 040 646 363, www.jamarskidom.com 10 23. januar 2014 MED NAMI - MED UPOKOJENCI Kamniški OBČAN SREČANJA JUBILANTOV BISERNIH IN ZLATIH ZAKONSKIH PAROV V sredo, 11. decembra, je bilo v društvu upokojencev Kamnik nadvse slovesno. Srečali so se člani društva - zakonski pari, ki so doživeli svoj biserni (60 let) in zlati zakonski jubilej (50 let). Društvo, ki šteje skoraj 3.000 članic in članov, z veseljem ohranja tradicionalna srečanja zakonskih jubilantov. Tokratnega sta se udeležila tudi kamniški župan Marjan Šarec in direktor občinske uprave Ivan Kenda. Za tako pomembno srečanje društvo upokojencev pripravi tudi lep kulturni program, ki ga je vodila Milenka Brajer, vodja kulturnih sekcij v društvu. Ljudske pevke Predice pod vodstvom Angelce Jagodic so zapele ob spremljavi harmonikarja Jožeta Jagodica. Folklorna skupina Kamnik s harmonikarjem Karlom Kutnerjem je zaplesala več spletov. Sodelovali sta tudi učenki osnovne šole Mirta in Mina. Župan Marjan Šarec je zbrane nagovoril, jim čestital k jubileju in zaželel vse lepo ob bližnjih praznikih in prihajajočem novem letu. Predsednik društva upokojencev Vinko Polak se je pridružil čestitkam. Za vse jubilante je društvo pripravilo skromna darilca, cvetje je podelil župan, diplome je slavljencem izročil predsednik društva, darilca pa je izročila organizatorka prireditve Marjana Berlec, predsednica socialne komisije. Biserno poroko so slavili trije zakonski pari: Homar Angela in Anton iz Tunjiške ceste 3 v Kamniku, Kladnik Fanika in Albin iz Volčjega Potoka 34 ter Košir Fanika in Matevž iz Kersnikove ulice 11. Jubilanti zlatoporočenci so: Doplihar Alenka in Aleksander iz Kajuhove 1, Hočevar Justina in Jože iz Poti na Jeranovo Kamnik, Juvan Marija in Franc iz Duplice, Korošec Cvetka in Dominik iz Ul. V. Rožiča 5, Kotnik Jožefa in Pavel iz Košiš 8, Nograšek Anica in Ivan iz Tunjiške Mlake 23 a, Ponikvar Silvestra in Vekoslav iz Ljubljanske 4 c, Kamnik, Rotar Cvetka in Vinko iz Bevkove ul. 5, Smolkovič Marija in Ferdinand iz Ul. V. Rožiča 2 a, Štefanec Veronika in Franc iz Kettejeve 21 in Zupan Terezija in Ignac iz Tomšičeve ul. 5 v Kamniku. Jubilanti so zaplesali s folklorniki in nadaljevali prijateljsko sprečanje v sproščenem klepetu in obujanju spominov na prehojeno pot. Srečanja se niso mogli udeležiti jubilanti, in sicer diamanti par (65 let zakonskega življenja) Romšak Marija in Valentin iz Krivčevega 2 ter zlati pari: Bajde Frančiška in Pavel in Velikega Hriba 13, Gorjan Marija in Ivan iz Medvedove ul. 5 a ter Vidmar Betka in Alojz iz Godi-ča 46. Te pare predstavnice društva obiščejo a domu. STANE SIMŠIČ Pol stoletja skupnega zakonskega življenja so praznovali zlatoporočenci (z leve): Korošec, Hočevar, Juvan in Doplihar. Bisernim zakonskim parom (z leve) Kladnik, Homar in Košir sta za 60 let skupnega zakonskega življenja čestitala tudi kamniški župan Marjan Šarec in predsednik DU Kamnik Vinko Polak. Zlati zakonski pari (z leve): Smolkovič, Ponikvar, Rutar in Kotnik. Zlati zakonski pari (z leve): Zupan, Nograšek in Štefanec. Upokojensko življenje je lahko zelo aktivno Športniki in rekreativci Društva upokojencev Kamnik so opravili inventuro dela v lanskem letu. Po že ustaljenem urniku deluje kar 14 sekcij: balinanje, kegljanje, pikado, smučanje, streljanje, tenis in namizni tenis, ples, zelo aktivni so kolesarji ter pohodniki in sprehajalci. V kampu Pod skalo smo uredili napravo in oživeli kegljanje s kroglo na vrvici, zaživelo pa je tudi plavanje. Uspešni nastopi pa so le del uspešnega delovanja sekcij, bistvo je namreč v prijateljskem druženju in skrbi za dobro psihofizično počutje. Vse sekcije so bolj ali manj uspešno nastopile na prvenstvih PZDU Gorenjske. Najuspešnejše so bile kegljavke in igralke pikada, ki so osvojile prvo mesto in s tem pravico nastopa na državnem prvenstvu. Drugo mesto so osvojili bali-narji, tretji so bili kegljači in igralci pikada. Kegljačice so na državnem prvenstvu osvojile nehvaležno četrto mesto, prav tako četrto mesto pa je v konkurenci posameznic osvojila Štefka Flerin. Na pokrajinskem srečanju so se uspešno predstavili tudi pohodniki in kolesarji. Uspešno smo v Kamniku organizirali prvenstvo PZDU Gorenjske v plavanju, kjer smo nastopili z daleč najštevilčnejšo ekipo in nepričakovano osvojili zavidljivo drugo mesto. Ponosni smo tudi na uspešno organizacijo prvenstva ZDU Slovenije v pikadu. Ne smem prezreti zaključne prireditve naj športnikov in rekreativcev konec septembra, na kateri smo podelili kar preko 150 priznanj. K aktivnemu sodelovanju vabimo vse, ki bi se radi preizkusili v kateri od panog. Povedati velja tudi, da je nekoč priljubljena gostilnica Pri Marjanci v rokah društva in počasi postaja pravo zbirališče vseh, ki si želijo prijetne družbe. Tam je tudi oglasna deska, kjer so predstavljene vse sekcije. Za lažjo komunikacijo so napisani termini treningov in telefonske številke vodij, kjer boste dobili vse potrebne informacije o posamezni sekciji. Vsi, ki bi radi tudi preko zime malce migali v vodi, boste veseli našega dogovora, da se vsak torek od 8. do 9. ure dobimo v termah Snovik. MIHA PROSEN 60 let po prvi maturi (1953 - 2013) Leto se izteka. Ob rob pomembnejšim dogodkom v našem mestu je prav, da se spomnimo prve mature na kamniški gimnaziji. Prva matura je upravičila ustanovitev in obstoj gimnazije v Kamniku, ki je še danes pojem dobre srednje šole ter v ponos mestu Kamniku. Bili smo prva povojna generacija takrat osemletne gimnazije, ki je štela 25 maturantov. Zbrali smo se iz različnih krajev: največ iz mesta, kamniške okolice, iz Domžal in bližnjih krajev. V soboto, 26. junija 2013, smo se srečali pri Planinskem orlu v Stahovici, kamor prihajamo vsako leto zadnjo soboto v juniju po načelu kdor pride - pride. In vedno je veselo, prijetno kot nekoč v razredu. Ob letošnjo 60-letnici je bilo še posebej prisrčno. Prišlo nas je dvanajst, s sošolcem Cicem (dr. Franc Ciber) pa smo se srečali šele 20. 8. 2013, ko je prišel s Švedske. Naša srečanja so vedno dragocenejša in enako prisrčna kot pred desetletji. Prihajamo z različnimi življenjskimi izkušnjami in spomini, ki jih tudi različno ohranjamo, zato drug drugega presenečamo z lepimi in manj lepimi doživetji iz šolskih dni. Po dolgih 20 letih je prišel med nas Franci Koncilija iz Švice. Presenetil nas je, ko je skoraj s fotografsko Kamniški upokojenci so V ■ ■ g ■ uspešni in enotni Zadnji meseci lanskega leta so bili za Društvo upokojencev Kamnik uspešni na vseh področjih. To je skupna ugotovitev članov upravnega odbora na prednovoletni seji 27. decembra. Predsednik društva Vinko Polak je razčlenil dogajanje v preteklem letu, poročilo po posameznih področjih pa so dopolnili člani društva. Razveseljivo je dejstvo, da je društvo v vseh pogledih enotno. V razpravi so družno opredelili naloge in usmeritve za prihodnje. Marjana Berlec, društvena socialna delavka, je predstavila finančno situacijo črpanja sredstev in načrte. Glede na obsežne prihodnje naloge bo potrebno skrbno in varčno porabiti razpoložljiva sredstva, ob tem pa ne bo šlo brez lastnih sredstev udeležencev, ki že sedaj krijejo znaten del stroškov. natančnostjo nizal dogodke iz šolskih klopi in polpretekle kamniške zgodovine. Ema Seljak - Pogačar, višja medicinska sestra in podjetnica iz Kanade, pa nas je presenetila z aktivnim političnim delovanjem, saj je že leta predsednica Sveta ka-nadsko-slovenskega prijateljstva, ki je bila zelo dejavna ob osamosvojitvi in priznanju Slovenije. Tudi dr. Franc Ciber, zdravnik s Švedske, nas je podučil, ko ga je Gidka vprašala: »Cic, povej, kako naj živimo, da bomo še dolgo živeli«. In vsi bi se radi še dolgo in pogosteje srečevali, da bi bogatili album dr. Milana Trbižana, ki ohranja v sliki in besedi naših 60 let po maturi. Zajeten album - knjiga je oživel tudi vse naše sošolke, sošolce, ki jih ni več med nami, spominjamo pa se jih živo in s spoštovanjem: Rozke, Brede, Milene, Huberta - Zlata, Boruta, Mitja, Staneta, Janka - Poldka, Mirka in Lojzeta. Ko se združimo tudi v spominih, smo spet razred prvih maturantov kamniške gimnazije. SLAVICA NAVINŠEK TRBIŽAN Ob zaključku seje so se spomnili tudi osebnih jubilantov, ki s svojim delom pomembno in veliko prispevajo k napredku društva. Predsednik društva Vinko Polak je Francu Svetelju ob 80-letnici, Justini Šuštar ob 70-letnici in Milki Uršič ob 70-letnici izročil praktična darilca - »urce«, ki jih bodo spominjale na prehojeno pot in čas, ki je še pred nami. STANE SIMŠIČ Kamniški OBČAN MED NAMI - DOBRODELNOST 23. januar 2014 11 Najboljši kruh in etnografska zbirka T V • • v Lončarjevem muzeju Društvo podeželskih žena Kamnik - Komenda j e varovancem in zaposlenim VDC Sožitje Kamnik omogočilo nepozabno izkušnjo priprave in peke kruha v Lončarjevem muzeju v Podborštu pri Komendi. V sredo, 11. decembra, smo se na povabilo Joži Svetlin polni pričakovanja odpeljali proti Komendi. Joži je čisto posebna gospa, članica Društva Sožitje Kamnik in velika prijateljica naših varovancev. S svojimi sladkimi dobrotami polepša prene- katero srečanje članov društva. Skozi etnografsko zbirko predmetov iz polpretekle zgodovine nas je popeljal gospod Janez, po domače »Lončarjev Janez«. Starejši smo obujali spomine iz otroštva, mlajši pa so z mešanico začudenja in V topli izbi ob krušni peči so nas Joži, Marinka, Pavla, Irena in Majda popeljale v svet priprave testa, oblikovanja žemljic, rogljičkov in hlebcev, Lončarjev Janez pa nam je predstavil bogato etnografsko zbirko predmetov iz polpretekle zgodovine. navdušenja opazovali lepo urejene zbirke kmečkega orodja, pletarskih izdelkov, starinskih šivalnih strojev, prvih radijskih aparatov, gramofonov, zibk in vozičkov, pa koles in motorjev, smuči, celo sani, na las podobne Božičkovim, smo našli, pečnico za žganje glinene posode... »Bogastvo«, ki ga Janez in njegova družina dopolnjuje že petnajsto leto. Po najboljšem domačem čaju nas je čakala nova dogodivščina. Najprej smo le opazovali, nato pa tudi sami mleli žito. V topli izbi ob krušni peči so nas Joži, Marinka, Pavla, Irena in Majda popeljale v svet priprave testa, oblikovanja žemljic, rogljičkov in hlebcev. V velikih posodah so gnetle testo, naštevale sestavine, razgrebale žerjavico na ognjišču in že se je pred nami na pomokanem prtu znašel kupček testa, mehak in dišeč. V predpasnikih, žarečih lic in beli od moke smo sprva negotovo, potem pa vedno bolj pogumno gnetli, oblikovali, posipali s semeni in sirom naše krušne hlebčke prečudnih oblik, ki so spominjali na ptičke in zajčke, na žemljice in pice in vsi so na velikih lesenih loparjih romali v peč. Medtem ko so se naše »umetnine« pekle, smo se sladkali s suhimi kr-hlji, čajem, domačim mlekom in ka-vico. In potem je zadišalo po pečenem kruhu. Iz peči so v velik pehar romali hrustljavo zapečeni kruhki domišljijskih oblik. Varovanci so jih s ponosom odnesli domov. »Dober je bil, tudi doma so rekli«, so pripovedovali naslednji dan. Nova izkušnja, najboljši kruh in čudovit dan s čudovitimi ljudmi. Hvala! IRENA BIZJAK Spominska srečanja Zadnje dni v decembru in v začetku januarja vsako leto obiščemo spominska obeležja NOB kot zgodovinski spomin na dogodke v času II. svetovne vojne. Spomeniki so dokaz, da je slovenski narod v polni meri spoznal svojo zgodovinsko dolžnost, da se upre okupatorju, sicer bi mu grozilo uničenje. Srečanje na Kostavski planini 22. decembra sta pripravili ZB KO Tuhinj in ZB Kamnik v sodelovanju z veteranskimi organizacijami. Kamniški župan Marjan Šarec je pozdravil zbrane in spomnil na dogodke pred skoraj osemdesetimi leti. Govornica je bila Danica Simšič, ki je s konkretnimi podatki orisala takratne dogodke, ki so bili v mnogočem osnova sedanji samostojni Sloveniji. V kulturnem programu so nastopili Otroci podružnične šole Tuhinj so tudi letos pripravili prijeten kulturni program. partizanska enota, konjeniki, mlada Drolčeva iz Špitaliča (brat harmonikar in sestra pevka), Brajerjevi deklici in Mengeška godba. Srečanje na Prevojah nad Tuhinjsko dolino je potekalo 27. decembra. Kot vsako leto, so se ga tudi letos udeležili predstavniki ameriške ambasade. Njen predstavnik major Matt Manning je prisotne pozdravil v slovenskem jeziku in ob tem poudaril, da se uči govoriti slovensko. Pozdrav je izrekel tudi kamniški župan Marjan Šarec, slavnostni govornik pri spomeniku je bil Miha Mo-lan, predsednik zveze veteranskega združenja Sever. Pevci Solidarnosti so zapeli več partizanskih pesmi, sodelovala je tudi Častna straža Slovenske vojske. Na srečanju sta bila prisotna tudi poslanca DZ mag. Brane Golubovic in mag. Matej Tonin. V kulturnem programu, ki ga je povezovala Barbara Božič, je Bra-jerjevo dekle deklamiralo pesem Samo milijon nas je. Srečanje v Rudniku, ki sta ga 4. januarja pripravili ZB Kamnik in KO Duplica, je potekalo v deževnem vremenu. Župan Marjan Šarec je pozdravil zbrane, med njimi tudi domžalskega župana, člana Državnega sveta Tonija Dragarja. Prevci Solidarnosti so zapeli znane partizanke pesmi, učenci OŠ Marije Vere z Duplice pa so program popestrili z recitacijami. Predsednik Krajevne skupnosti Volčji potok Franc Sršen je poskrbel za topli napitek, ki je v hladnem vremenu pogrel udeležence. Vsakoletnih spominskih srečanj na Kostavski planini se z mnogimi spomini in spoštovanjem udeležuje danes 86-letni Jože Zupančič (v sredini), ki je bil kot 15-letni mladenič med udeleženci bitke na tej planini leta 1942. Poudariti velja, da se je letošnjih srečanj udeležila velika množica ljudi, znatno več kot v preteklih letih. Vsem sodelujočim na Kostavski planini, Prevojah in Rudniku se je za udeležbo in sodelovanje zahvalil Matevž Košir, predsednik Združenje borcev za vrednote NOB Kamnik. STANE SIMSIČ Že diši po ... ne po pomladi, temveč po dobrodelnosti! Leto se je komaj dobro začelo in januar je že skoraj za nami. Po lanskoletnem dobrodelnem marcu, ko smo uspešno pomagali socialno ogroženim družinam iz Kamnika, zbirali zamaške za Dejana, obiskali Dom starejših občanov Kamnik in še marsikaj, smo se odločili, da v letošnjem marcu projekt še nadgradimo. Zavedamo se namreč, da je mnogim družinam in posameznikom čedalje težje. Tudi letos se bomo dobrodelnosti lotili na več ravneh. Popoldan bomo polepšali varovancem Doma starejših občanov Kamnik, pri pripravi družabnega programa nam bodo tako kot lani pomagali malčki iz VVZ Antona Medveda. Nadaljevali bomo z zbiranjem zamaškov za Aljaža Kerna, dečka s cere-bralno paralizo. Zamašek na zamašek bo Aljažu prinesel novo dvigalo, ki bo njemu in njegovi družini olajšalo življenje. Čisto malo je potrebno, da nam zbiranje pride v navado. Še lepši pa je občutek, da je potrebno tako malo, da se nekomu življenje spremeni na bolje. Na tem mestu pozivamo tudi kamniške gostince, da se pridružijo naši akciji zbiranja zamaškov. Rdeča nit dobrodelnega meseca bo zbiranje hrane in pripomočkov za osebno higieno za socialno ogrožene družine iz Kamnika. Pozivamo vse družine, ki bi potrebovale pomoč, da se nam oglasijo. Zagotavljamo vam, da bodo vaši podatki ostali anonimni. Študentski klub Kamnik bo tako v mesecu marcu zbirno mesto za omenjene potrebščine. Želimo se povezati z različnimi društvi in organizacijami, ki že pomagajo in verjamemo, da bomo skupaj polepšali življenje pomoči potrebnim družinam. Posebno pozornost namenjamo tudi študentskim družinam. Tudi teh v Kamniku ni malo in zagotovo bi jim pomoč prav prišla. Pozivamo vse študentske družine iz upravne enote Kamnik, v katerih je vsaj en član družine študent in imajo otroci največ 3 leta, da se prijavijo na razpis. Vsem, ki se bodo prijavili na razpis in bodo ustrezali pogojem, bomo podarili otroški paket (plenice, pripomočki za otroke...) v vrednosti 50 evrov. Prijave zbiramo do konca februarja po elektronski pošti, osebno na klubu ali po klasični pošti. Ker je tek čedalje bolj popularna oblika rekreacije, za katero je potrebno le dovolj volje in vztrajnosti, smo se na pobudo športnega dela našega kluba odločili, da bomo v marcu organizirali dobrodelni tek. Namen dobrodelnega meseca je tudi povezovanje med različnimi organizacijami v Kamniku, zato bomo s pomočjo kamniških tabornikov (Rod Bistriških gamsov) in ŠTD Lenuh izpeljali čistilno akcijo. V študentskih krogih je tudi širše poznana akcija Častim pol litra! Gre za akcijo Študentske organizacije Slovenije, ki spodbuja mlade k darovanju krvi. Tokrat pozivamo kamniške dijake, študente in vse, ki se počutijo zdrave, da se nam pridružijo na eni izmed akcij, ki jo bomo organizirali v marcu. Poleg dobrodelnosti, ki je neprestano v naših mislih, bomo še vedno aktivni tudi na drugih področjih. Vabimo vas, da v naši družbi preživite kakšen smučarski ali sankaški dan, se greste z nami razvajat v terme, obiščete kakšen koncert, družabni večer ali pa nas preprosto pridete pogledat v naše klubske prostore, kjer so vam na voljo računalniki za brskanje po internetu, mimogrede pa lahko natisnete kakšno skripto. Vsa vprašanja, prijave na razpis in še kaj, kar je povezno z dobrodelnim mesecem, lahko naslovite na dobrodelni.skk@gmail.com ŠPELA NOVAK ^toHCH^kc ko-ttček ALBANIJA 2013 V lanskem letu je bila ena od skupnih akcij alpinističnega PD Kamnik tudi obisk albanskih Prokletij. Ti zelo zanimivi, divji in osamljeni vrhovi so vabili naše alpiniste še v času, ko je bila Albanija popolnoma zaprta za obiske. Po letu 1991, ko so se meje postopoma odpirale, je več Slovencev obiskalo ta gorati predel, lani pa je tudi AO Kamnik izvedel zelo zanimivo in uspešno »odpravo« v to gorstvo, ki jo bodo udeleženci predstavili ta petek, 24. januarja, ob 20. uri v klubu Doma kulture Kamnik. NOVI KAMNIŠKI ALPINISTI KRVODAJALSKA AKCIJA bo 10. in 11. februarja Že takoj ob vstopu v novo leto lahko s plemenitim dejanjem naredimo nekaj dobrega, rešimo življenje, pomagamo ozdraveti. Se sprašujete kako? Pridružite se nam na letošnji prvi krvodajalski akciji, ki bo potekala 10. in 11. februarja med 7. in 13. uro v prostorih Doma kulture Kamnik, Fužine 10. Krvodajalec je lahko vsak, ki je dobrega zdravja, star od 18 do 65 let, tehta 50 kilogramov ali več, zadnje 3 mesece ni imel večje operacije, v zadnjih 6 mesecih ni dobil transfuzije. Moški lahko darujejo kri vsake 3 mesece, ženske pa vsake 4 mesece, ženska ne sme biti noseča, od poroda mora miniti 1 leto in ne sme dojiti. Krvodajalec vsaj 12 do 24 ur ne sme jemati določenih zdravil (o tem se posvetujte z zdravnikom). Krvi ne morejo darovati tisti, ki so kadarkoli imeli bolezni srca, maligne bolezni, AIDS, sladkorno bolezen, ki jo uravnava z insulinom, revmatoidni artritis, psoriazo. Krvodajalec mora pred odvzemom zaužiti lahek obrok - čaj, črno kavo, kruh, marmelado, sadje ali podobno, ne sme zaužiti nič mastnega, tudi mleka in mlečne kave ne. Pri vpisu mora predložiti osebni dokument s sliko. Po odvzemu krvi si mora vzeti čas za krajši počitek in med tem časom zaužiti malico, ki jo pripravlja Zavod za transfuzijsko medicino. Se vidimo 10. in 11. februarja med 7. in 13. uro v Domu kulture Kamnik, Fužine 10. _„ „ .. OZ RK Kamnik Monika, Marko in Jaka med izvajanjem ene od številnih nalog. V letu 2013 so izpit za alpinista opravili trije člani kamniškega AO. Da postaneš pravi kamniški alpinist, moraš prestati še tradicionalni sprejem. Tudi upoštevanje tradicionalnih običajev je zelo pomembno za ohranjaje našega bistva in identitete. Inavguracija novih kamniških alpinistov je potekala v soboto, 14. decembra, na Kokrskem sedlu, pred tem pa še podelitev priznanj za »naj vzpon« pripravnika, ki ga je prejel Blaž Gladek, in za »najbolj odbito dejanje«, ki ga je prejel Marko Gradišnik. Čast sprejema med kamniške alpiniste je tokrat pripadla Jaku Capudru, Marku Gradišniku in Moniki Planinc, ki so uspešno prestali skoraj dveurni ceremonial. Sledila je sproščena zabava do jutranjih ur. Pred sprejemom je bila na sporedu tudi ponovitev zimske plezalne tehnike za pripravnike. ALPINISTIČNA ŠOLA AO Kamnik bo letos imel malo drugačen koncept alpinistične šole kot prejšnja leta. Namesto jeseni jo bo začel spomladi, predvidoma v začetku marca. Pred tem pa bo potekal kratek tečaj za plezanje v lednih slapovih, če bodo razmere to dopuščale. BOJČ Dobrodelni koncert Cirius Kamnik za senzorno sobo CIRIUS KAMNIK pripravlja v četrtek, 13. februarja, ob 18. uri v Športni dvorani Kamnik dobrodelni koncert »Skupaj do novega cilja«. Na prireditvi pod pokroviteljstvom varuhinje človekovih pravic gospe Vlaste Nussdorfer bodo sodelovali znani slovenski glasbeniki. Namenjena je zbiranju sredstev za senzorno sobo in javni podelitvi plaket »Naj donator CIRIUS-a Kamnik«. Vizija prihodnosti Cirius-a Kamnik je jasna - otrokom in mladostnikom ponuditi še kvalitetnejše pogoje za usposabljanje, izobraževanje in rehabilitacijo. Otroci z motnjami na senzomotoričnem področju se ne morejo in ne znajo igrati sami, saj niso sposobni izvajati kompleksnih gibov, spreminjati položajev in občutiti dražljajev. Zato smo se v CIRIUSU odločili, da bomo opremili nadstandardno in sodobno SENZORNO SOBO. Senzorna soba je varno prilagojena igralnica s prilagojenimi igrali pa tudi prostor za sprostitev, v kateri se otrok ob pomoči terapevta uči nadzorovati in primerno odzivati na dražljaje iz okolja. Otroku v varnem okolju omogočimo razvoj na gibalnem, miselnem, socialnem, vedenjskem in čustvenem področju. Dosedanje izkušnje in raziskave potrjujejo, da tovrstna obravnava otroka lahko občutno zmanjša zaostanek v razvoju in pomaga na poti v samostojnejše življenje. Prepričani smo, da nam bo skupaj uspelo narediti korak naprej, zato vabljeni vsi, ki ste pripravljeni pomagati otrokom s posebnimi potrebami. 12 23. januar 2014 ŠPORT-PLANINSTVO Leto izjemnih dosežkov in rekordov za tekače KGT Papež Klub gorskih tekačev Papež je v letu 2013 dosegel zavidljive rezultate na državnem in svetovnem nivoju, obenem pa je prejel priznanje za organizacijo ekstremnega teka na Grintovec (WMRA Grand Prix tekma in državno prvenstvo). Že drugo leto pa poteka Tekaški pokal Občine Kamnik, katerega nosilni organizator je KGT Papež. Pokal Slovenije v gorskih tekih je vseboval pet tekem, ki so štele bodisi za DP ali kot izbirna tekma za SP in EP Po skupnem seštevku vseh petih tekem v 14 kategorijah so tekači KGT Papež dosegli izjemen uspeh, saj je kar 20 tekačev stalo na zmagovalnih stopničkah. Zmagovalci Pokala: Tjaša Čirovic, Igor Cosič, Ana Milovič, Miha Oražem, Gašper Bregar, Franci Teraž, Urša Trobec, drugouvrščeni: Miha Pod-bregar, Rok Sušnik, Lucija Pevec, Anže Božič, Mitja Kosovelj, Mirko Janjatovič, tretjeuvrščeni: Maša Viriant, Rok Podbregar, Luka Uranič, Uroš Čirovic, Jošt Lapajne, Nejc Kuhar, Bojan Kožuh. Ekipni zmagovalec sezone 2013 je Klub gorskih tekačev Papež. Nekaj najodmevnejših rezultatov lanske sezone Na EP v gorskih tekih v Bolgariji je Kosovelj zasedel 14. mesto, v prvi polovici so bili tudi Bregar, Ambrožič in Kršinarjeva. Mladinci Bratina, Božič in Lapajne so ekipno zasedli odlično 6. mesto. Na SP v gorskih tekih na Poljskem je Kosovelj končal na odličnem 16. mestu, Bregar pa na 38. mestu. Vodja reprezentance Dušan Papež je bil z dosežki zelo zadovoljen, pohvalil je borbenost, enotnost in prijateljstvo med člani slovenske ekipe.Na Poljskem je potekalo tudi 10. svetovno prvenstvo v gorskem maratonu, na katerem je Mitja Kosovelj osvojil naziv svetovnega prvaka. Na SP v gorskih tekih za veterane na Češkem so bili odlični tekači veterani: 6. Trobec in Teraž,14. Ivan Urh in 22. Kožuh). Na 56. štafetnem teku v Morbegnu v Italiji je prvič v zgodovini tega teka zmagala slovenska štafeta v postavi Kosovelj, Bregar, Oblak. Ekstremne preizkušnje in podiranje rekordov Marjan Zupančič, odlični gorski tekač in član slovenske turnosmučarske reprezentance, je v rekordnem času 7 dni, 14 ur in 45 minut pretekel skoraj 700 km dolgo Slovensko planinsko pot. Zupančič je po avgustovskem trilerju postal še zmagovalec Bohinjskega trekinga (42 km). Klemen Triler, lanskoletni rekorder SPP, je predstavil svojo planinsko pot v dokumentarnem filmu T(h)ril(l)er na 7. festivalu gorniškega filma v Cankarjevem domu. Nejc Kuhar je s časom 1.30:43 presegel čas Francija Teraža (1:31) in postavil nov slovenski rekord vzpona na Triglav. Na podelitvi najboljšim slovenskim atletom leta 2013 na Bledu je bil med prestižno elitno trojko najboljših atletov tudi Mitja Kosovelj, kot tretjeuvrščeni med člani, za kar je prejel posebno priznanje. Prejel je tudi posebno priznanje za 20 reprezentančnih nastopov v karieri. Veselimo se, da se je v jesenskem obdobju povečalo število najmlajših tekačev, ki večkrat tedensko pridno trenirajo, rezultati pa kažejo na kvalitetno delo trenerjev in tekačev. Kar 25 mladih se je udeležilo tekaških priprav v Medulinu pod trenerskim vodstvom Mirana Škrtiča, Domna Zupana, Ivana Urha, Denisa Milica, Tinkare Skamen Šerkazi in Špele Papež. Avgustovskega tekaškega tabora na Pokljuki se je udeležilo 12 mladih pod trenerskim vodstvom Ivana Urha. Za mladince pa jeza kvalitetne treninge na pripravah v Planici poskrbel trener Edvin Kosovelj. Članstvo se povečuje, preko 100 nas je že. Kvalitetno delo atletov kažejo kategorizacije različnih razredov v cestnem in gorskem teku, krosu in stadionski atletiki, saj jo je v letu 2013 doseglo kar 23 tekačev: mladinski (8), državni (13), mednarodni (Kuhar), svetovni (Kosovelj). Predsednik kluba Dušan Papež je na zaključni prireditvi vsem čestital za dosežke in končal z izjavo: »Za nami je leto izjemnih dosežkov in rekordov, na kar sem ponosen. Upravičeno pa smo lahko ponosni na medsebojno sodelovanje na človeški ravni, kar smo dokazali v dobrodelni akciji. Izkazali ste se ne samo kot odlični športniki, temveč tudi kot ljudje z velikim srcem in posluhom za druge. Tu mislim tudi na tek Luke Miheliča s slepim tekačem. Ponosen sem, da sem predsednik takšnega kluba.« Ponovno se je izkazalo trdo delo tekačev, trenerjev in kluba. Iskrene čestitke prav vsem. Praznik pohodnikov Sv. Primoža Prva januarska sobota je že vrsto let praznik pohodnikov in ljubiteljev Sv. Primoža nad Kamnikom, izredno priljubljene pohodniške in izletniške točke. Za celoletno po-hodniško vztrajnost so nagrajeni z medaljami in prijetnim srečanjem s pogostitvijo, za kar poskrbita Janez in Peter Uršič iz Gostišča Pri planinskem orlu, Peter pa je tudi oskrbnik okrepčevalnice na vrhu Sv. Primoža. Na pomoč priskočijo pravi prijatelji Primoža, ki z veseljem poprimejo za to ali ono delo ali pa se spretno sučejo v okrepčevalnici. Ko je pred leti pohodništvo k Sv. Primožu postajalo vse bolj priljubljeno, se je rodila ideja, da se pohodniki na vrhu vpisujejo v knjigo, ki bo neke vrste kronika pohodov, nato pa bodo konec leta za sto ali več vzponov prejeli bronasto, za najmanj dvesto vzponov srebrno in za najmanj 300 vzponov zlato medaljo. Verjetno si Janez in Zaključek Tekaškega pokala Občine Kamnik V letu 2013 je drugič potekal Tekaški pokal Občine Kamnik, ki ga sestavlja šest tekov: 18. gorski tek k Sv. Primožu, 25. mekinjski kros, 15. gorski tek na Grintovec - Državno prvenstvo za mladino - WMRa Grand Prix, 8. češnjiški tek, 5. Veronikin tek in 13. Miklavžev tek, s sklepno prireditvijo 31. januarja v OŠ Stranje v organizaciji KGT Papež. Pokal je obsegal 6 kategorij: mladinci/mladinke, člani/članice, veterani/veteranke. Po pravilniku mora imeti tekmovalec za končno razvrstitev v pokalu uvrstitve na vsaj treh tekmah. Na slovesni podelitvi najboljši trije prejmejo pokale, drugi udeleženci priznanja, tekače, ki so tekli na vseh tekmah, pa čaka posebna nagrada. Ob druženju boste lahko prisluhnili še predavanju Francija Teraža, legende gorskega teka, o njegovem podvigu na 10 najvišjih vrhov v Julijskih Alpah. Vabljeni prejemniki priznanj, tekači, ljubitelji teka in organizatorji tekem. Mira Papež Absolutni zmagovalec Sv. Primoža v letu 2013 je Aleksander Podgoršek iz Kamnika s 375 vzponi. Vsakodnevnim vzponom je dodal še 14 vzponov na vzdržljivostnem tekmovanju 24 ur Sv. Primoža. Peter takrat nista predstavljala, da se bodo knjige tako hitro polnile s podpisi, saj je bilo pohodnikov iz dneva v dan več, tudi tisti bolj lenobni so dobili spodbudo in motivacijo za hojo, več vzponov in dosego magične stotke, ki prinaša medaljo. Kar 128 pohodnikov je v letu 2013 doseglo vrh Sv. Primoža vsaj stokrat, mnogi med njimi pa več kot dvestokrat in tristokrat, kar je vredno pohvale za vztrajnost in zagnanost ob današnjih številnih obveznostih in skromno odmerjenem prostem času. Zanimivo je, da je celo kar nekaj zagnanih po-hodnikov, ki vrh dosežejo večkrat v istem dnevu, a pravila določajo, da šteje le en vpis v knjigi pod vsak dan. A kot povedo, se tja gor ne podajo toliko zaradi podpisa v knjigo kot zaradi družabnosti ter pozitivnih učinkov hoje na zdravje in počutje. Absolutni zmagovalec Sv. Primoža v letu 2013 je Aleksander Podgoršek iz Kamnika. Vsakodnevnim vzponom je dodal še 14 vzponov na vzdržljivostnem tekmovanju 24 ur Sv. Primoža. Na srečanju v soboto, 4. januarja, se ja tako razveselil zlate medalje in pokala. Peter Uršič je s pokalom nagradil tudi najmlajšega pohodnika, desetletnega Davida Golob iz Vrhpolj, ki se je v lanskem letu skupaj z mamico Mojco podal na vrh Sv. Primoža kar stokrat. Vsa pohvala mlademu fantu, ki je lahko odličen vzgled mladim. Najstarejši pohodnik je 87-letni Danilo Belšak, ki je bil v lanskem letu na Primožu kar 105-krat, podelitve pa se zaradi bolezni ni mogel udeležiti. Zlate medalje Sv. Primoža so za 300 vzponov in več prejeli: MED POHODNICAMI Kori-tnik Zalka iz Zduše (365), Kovič Marija iz Most (365), Rozman Joži iz Črne (365), Leban Anica iz Stahovice (357), Gradišek Mira iz Zg. Stranj (356), Strmole Mira iz Podstudenca (355), Boncelj Nina iz Kamnika (325), Mrgole Marta iz Zagorice - 325, Uršič Darinka iz Mekinj 325 in Vodlan Slavka iz Podgorja 321; MED POHODNIKI: Podgoršek Aleks, Kamnik (375 - vsakodnevni vzponi + vzponi 24 ur Sv. Primoža, Griljc Franc, Godič (365), Zore Rudi, Kamnik (365), Leban Andrej, Stahovica (353), Hribar Dare, Soteska (351), Roš Franc Erjavšek, Stahovica (351), Vodlan Metod, Podgorje (337), Strmole Marjan, Podstudenec (330), Zajc Mirko-Mirč, Podgorje (322), Haclar Vojko, Kamnik (315), Mar-čun Andrej, Radomlje (305). Srebrne medalje za 200 ali več pohodov so prejeli: MED POHODNICAMI: Bogataj Helena, Mekinje (252), Močnik Marija, Stahovica (248), Hribar Anka, Vrhpolje (220), Mlakar Tatjana, Županje njive, (207), Kramar Milka, Kamnik (203) in Hlastec Joži iz Črne 201; MED POHODNIKI: Gradišek Tone, Zg. Stranje (283), Kosirnik Franc, Stolnik (272), Vidmar Julij, Sp. Jarše (267), Kos Boštjan, Kamnik (243), Tonin Janez, Kamnik (236), Žibert Vinko, Kamnik (218), Kuster Simon, Mengeš (216), Bogataj Ivan, Mekinje (215), Rems Rajko, Kamnik (212), Babič Robi, Kamnik (208), Potočnik Brane-Bac, Stahovica (208), Rutar Jaka, Stahovica (204), Kramar Bojan, Kamnik (202), Podjed Matija, Tu-njice (202), Repanšek Vido, Šmar-ca (202), Begič Irfan, Črna (200), Tonin Boris, Kamnik (200), Zor-man Matjaž iz Kamnika (200). Bronaste medalje za 100 ali več pohodov so si prislužili: MED POHODNICAMI: Grk-man Tjaša, Godič (181), Škrjanc Tina, Volčji Potok (154), Čarman Andreja, Kamnik (145), Janežič Nataša, Črna (143), Albreht Andreja, Kamnik (141), Tonin Joži, Kamnik (140), Pavc Vrtačnik Anita, Srednja vas (135), Zajc Marta, Preserje (126) Koleša Nada, Kamnik (124), Štupar Anica, Kamnik (123), Jeglič Mihela, Duplica (120), Kastaneto Danica, Kamnik (112), Burgar Irena, Nevlje (110), Perne Francka, Stranje (110), Su- Planinci odločno v leto 2014 Planinsko življenje je bilo v letu 2013 nadvse živahno, ob tem pa tudi odgovorno in zahtevno. Vsi organi društva so se v polni meri vključevali v izvrševanje zahtevnih nalog, proslavili pa so tudi šnik Ema, Kamnik (110), Vlajnič Marinka, Kamnik (108), Golob Mojca, Vrhpolje (106), Komatar Maja, Domžale (105), Stražar Olga, Nožice (105), Vrtačič Nataša, Mekinje (105), Vodlan Hlastec Martina, Podgorje (105), Berlec Mateja, Ljubljana (104), Fideršek Marta, Kamnik (103), Spruk Branka, Kamnik (103), Kepic Milena, Moste (102), Žibert Darja, Kamnik (102), Burja Nives, Mekinje (101), Novak Andreja, Ljubljana (101), Mazi Golob Helena, Preserje (100), Rak Polona, Bistričica (100); MED POHODNIKI: Lužar Vinko, Šmarca (174), Škofic Darko, Šmarca (158), Velenkov Vladko, Kamnik (150), Albreht Aleš, Kamnik (142), Grojzdek Marjan, Duplica (137), Dolinšek Saš, Mekinje (136), Plevel Vinko, Križ (133), Vodlan Martin, Podgorje (129), Zajc Stane, Kamnik (127), Albreht Andrej, Kamnik (126), Uršič Miran, Kamnik (124), Šinkovec Dušan, Kamnik (123), Zobavnik Igor, Šmarca (122), Jeglič Andrej, Duplica (120), Lobe Gregor, Kamnik (116), Galin Milan, Kamnik (112), Burja Srečo, Mekinje (111), Frantar Primož, Nevlje (111), Komatar Primož, Domžale (110), Mavčec Bojan, Šmarca (110), Spruk Marko, Črna (110), Škrtič Miran, Sp. Stranje (110), Janežič Jože, Črna (109), Novak Tomaž, Šmarca (108), Petrušič Jože, Sela (107), Sušnik Dušan, Kamnik (107), Belšak Danilo, Kamnik (106), ki je s 87. leti tudi najstarejši pohodnik, Jaksetič Iztok, Godič (105), Koželj Rok, Šmarca (105), Pilič Božo, Črna (105), Joven Sašo, Kamnik (104), Fideršek Dušan, Kamnik (103), Peter Uršič je s pokalom nagradil tudi najmlajšega pohodnika, desetletnega Davida Golob iz Vrhpolj, ki se je v lanskem letu skupaj z mamico Mojco podal na vrh Sv. Primoža kar stokrat. Lagoja Rok, Mengeš (103), Ga-brovec Peter, Brezje (102), Kepic Rajmund, Moste (102), Žibert Janko, Kamnik (101), Golob David, Vrhpolje (100). Večina pohodnikov tudi v letošnjem letu pridno, po možnosti vsakodnevno, hodi na Sv. Primoža, saj za njih ni slabega vremena. Strani vpisne knjige se hitro polnijo in spet se srečamo na prvo januarsko soboto, še prej pa 10. maja, ko bo ob 17. uri na vrhu Sv. Primoža zaključek vzdržljivostne preizkušnje 24 ur Sv. Primoža. Sicer pa se srečamo na poteh, ki vodijo tja gor, na naš priljubljen cilj. SAŠA MEJAČ Foto: Dušan Štrajhar Trial - tehnično najzahtevnejša oblika moto športa m B i • .a ■ ' I« ____. v- Posebnost motocikla je, da je brez sedeža. Na motociklu se vseskozi stoji. Z leve: Predsednik PD Kamnik Ivan Resnik (na levi) je članom društva, ki so v letu 2013 praznovali osebne okrogle jubileje, podelil posebna priznanja in knjigo kamniškega alpinista Tomaža Humarja »Ni nemogočih poti«. Jubilanti leta 2013 so: Alojz Kahne, Cene Griljc, Janez Majcenovič, Marjan Kobav, Miran Jereb, Bojan Pollak, Miro Uršič (srečanja se nista mogla udeležiti jubilanta Slava Repše in Franc Berlec). 120-letni jubilej. Upravni odbor društva je na zadnji seji 20. 12. 2013 obravnaval delo v preteklem obdobju.Na podlagi poročila, ki ga je posredoval predsednik Ivan Resnik, so si bili zbrani enotni, da je bilo delo uspešno, tako glede aktivnosti posameznih odsekov, kot tudi glede gospodarjenja društva kot celote, še posebej pa obeh planinskih koč na Kamniškem in Kokrskem sedlu. Finančni podatki sicer kažejo okrog deset odstotkov manjše prihodke v primerjavi z letom poprej, a so se tudi stroški zmanjšali v enakem razmerju, zato je bilo gospodarjenje še vedno rentabilno. Pred društvom je kar nekaj nalog, v prvi polovici leta so volitve društvenih odborov in komisij. Po prepričanju v razpravi sodelujočih je realno pričakovati, da ne bo težav, saj so člani teh organov enakih pogledov in pripravljeni vlagati delo in sposobnosti za napredek društva. Stane Simšič V sredo, 11. decembra, je v prostorih AMZS Ljubljana potekala podelitev priznanj za dosežke v državnem prvenstvu Trial R3 Sport za leto 2013. V kategoriji amaterjev je odlično 2. mesto dosegel Franc Skol iz Kršiča. Trial je tehnično najzahtevnejša oblika moto športa. Neposreden angleški prevod je poskus; preskus; preizkušnje. V motorističnem smislu pa pomeni trial umetnost premagovanja ovir brez napak. Je šport, pri katerem je odločilnih več dejavnikov. Sposobnost voznika, občutek za ravnotežje, nadzor hitrosti, vzdržljivost in koncentracija. Tekmovanja potekajo na poligonih z ovirami (skale, hlodi ipd). Ker se ob treningu triala razvijajo koordinacijske sposobnosti in je kondicijsko zelo naporen, ga prakticirajo tudi drugi športniki. Posebnost motocikla je, da je brez sedeža. Na mo-tociklu se vseskozi stoji. Frenk ob doseženem uspehu v prvi sezoni tekmovanja na državni ravni pravi: »Trial je v tekmovalnem smislu po nekaj sušnih letih zopet na sporedu. Žal je poligonov in organizatorjev trenutno še zelo malo, je pa upanje na boljše čase. Vse se bo spremenilo z množičnostjo udeležencev, zato vabljeni. Veseli me, da sem uspel doseči zame vrhunski rezultat, kljub pomanjkanju časa za trening, ki ga ta šport vsekakor zahteva.« Franc Skol iz Kršiča (drugi z desne) je dosegel odlično 2. mesto v državnem prvenstvu Trial R3 Sport že v prvi tekmovalni sezoni. V Hočah v znamenju Kamničank Minulo leto se je za odbojkarice Calcit Volleyballa končalo sanjsko, saj so na zaključnem turnirju pokala Slovenije presenetljivo ubranile lanskoletno lovoriko. Na finalni tekmi proti favorizirani Novi KBM Branik so prikazale najboljšo igro sezone ter z zmago 3:1 (23, -20, 19, 23) razveselile številne navijače, ki so jih bodrili v hoški športni dvorani. V nedeljo bodo v Mariboru na zaključnem turnirju pokala Slovenije igrali tudi kamniški odbojkarji, ki pa niso imeli sreče pri žrebu, saj bo njihov nasprotnik ACH Volley. Osnovni cilj pomlajene kamniške ekipe pred začetkom sezone je bil, da se v obeh domačih tekmovanjih uvrstijo v finale, v srednjeevropski ligi med štiri najboljše ekipe, v pokalu Challenge pa, da se prebijejo čez prvi krog. Prvi cilj, tu mislimo na domače pokalno tekmovanje, so že presegle. Ob koncu minulega leta so namreč v Hočah v polfinalu premagale domači Formis, nato pa v velikem finalu še ekipo Nove KBM Branik. »Za nekoga je zmaga Calcita v finalu pokala Slovenije morda presenečenje, vendar sem že septembra, ko sem videl, kakšno ekipo so v Kamniku sestavili, vedel, da gre za zelo dobro ekipo. Kamničanke že vso sezono igrajo odlično odbojko, njihova igra v obrambi ima rep in glavo, v finalno tekmo pa so šle neobremenjeno«, s pohvalami ni skoparil trener mariborskih od-bojkaric Bruno Najdič. Da bi Kamničanke v finalu lahko zmagale, se je dalo slutiti po njihovi zmagi v Mariboru v srednjeevropski ligi, kjer so kapetanka ekipe Tamara Borko in soigralke spoznale, da Mariborčanke niso nepremagljive, kar so s fanatično igro v obrambi ter v bloku tudi potrdile. »Niti približno nisem pričakoval, da se bo tako razpletlo, kajti naš cilj je bil, da do konca sezone zadeve gradimo postopoma, vendar so se igralke odlično ujele, sistem, ki smo ga vpeljali, deluje in to nam je prineslo tudi ta uspeh. S pomočnikom Aljošo Jemcem sva zadovoljna, da smo uspeli določene zadeve postaviti tako hitro. V finalih se zgodi, da ekipe nihajo v svoji igri in tudi v Hočah je bilo tako. Obe ekipi sta imeli svoje dobre in slabe trenutke. Ko je bilo to najbolj potrebno, smo pritisnili tudi s servisom, zdržali na sprejemu, čeprav smo imeli z njimi večji del tekme težave, prav tako smo bili ob pravem trenutku, uspešni v napadu«, je o prvi osvojeni trenerski lovoriki dejal Ribič. O odlični igri Kamničank na finalni tekmi pokala Slovenije govori tudi podatek, da je bila za najboljšo igralko proglašena 17-letna Lana Ščuka, najboljša orga- Tudi Eva Mori, organizatorka igre Calcit Volleybal-la, je prispevala pomemben delež k osvojeni pokalni lovoriki. nizatorka igre je bila Mojca Božič, najboljša blokerka Lucy Charuk in najboljša prosta igralka Meta Jerala, ki so vse igralke Calcit Volleyballa, ki je po sedemnajstih zaporednih zmaga, prvo letošnjo tekmo v Budimpešti izgubil. Prav tako so prejšnji teden izgubile domačo tekmo proti ekipi Doprastav iz Bratislave, le dan po veliki zmagi nad Porečem v osmini finala pokala Challenge. Oba poraza v srednjeevropski ligi pa nista tragična, kajti Kamničanke so si že zdavnaj zagotovile nastop na zaključnem turnirju srednjeevropske lige najboljših štirih ekip rednega dela tekmovanja. Prihodnjo sredo se bodo odboj-karice Calcita prvič v tej sezoni pridružile državnemu prvenstvu. V Modri skupini bodo gostile Kemo Puconci. V Zreb se je tokrat poigral s Kamničani Pred prvim vrhuncem v letošnji sezoni so tudi odbojkarji Calcit Volleyballa. Žal zanje ob najbolj nepravem trenutku, kajti Kamni-čani so v četrtek igrali povratno tekmo osmine finala pokala Chal- Kapetanka Calcit Volley-balla Tamara Borko se veseli že druge zaporedne pokalne lovorike. lenge v Talinu, iz Estonije so se vrnili šele v petek, že v nedeljo pa jih v mariborski dvorani Tabor čaka polfinalna tekma z ACH Volleyjem. Ljubljančani, ki v tej sezoni niso več tako prepričljivi, imajo še vedno daleč najbolj kakovostno ekipo v Sloveniji, zato bi bilo vse, razen njihove zmage v Mariboru velika senzacija. Toda NAPOVED TEKEM OK CALCIT VOLLEYBALL ŽENSKE - srednjeevropska liga Dvanajsti krog, sobota, 25. januar, ob 18. uri, Gödöllö: Teva Gödöllö - CALCIT VOLLEYBALL ŽENSKE - 1. DOL modra skupina Prvi krog, sreda, 29. januar, ob 17.30 uri, ŠD Kamnik: CALCIT VOLLEYBALL - Kema Puconci MOŠKI - pokal Slovenije Polfinale, nedelja, 26. januar, ob 16.30 uri, ŠD Tabor Maribor: CALCIT VOLLEYBALL - ACH Volley MOŠKI - 1. DOL modra skupina Prvi krog krog, sreda, 29. januar, ob 20. uri, ŠD Kamnik : CALCIT VOLLEYBALL - Panvita Pomgrad ŽENSKE - 2. DOL zahod Dvanajsti krog, sobota, 25. januar, ob 16. uri, OŠ Stranje: CALCIT VOLLEYBALL II - Neptun Kanal Trinajsti krog, sobota, 1. februar, ob 16. uri, OŠ Stranje: CALCIT VOLLEYBALL II - Ankaran MOŠKI - 3. DOL zahod Dvanajsti krog, sobota, 25. januar, ob 14. uri, OŠ Stranje: CALCIT VOLLEYBALL II - Santana Logatec Trinajsti krog, sobota, 1. februar, ob 14. uri, OŠ Stranje: CALCIT VOLLEYBALL II - Kostanjevica na Krki Razpored tekem vseh selekcij OK Calcit Volleyvball si lahko ogledate na spletni strani www.okkamnik-klub.si. V Zrečah podelili priznanja med amaterji v pokalu Slovenije za leto 2013 Uspešni kolesarji KD Alp, priznanje za posebne dosežke legendi slovenskega ženskega kolesarstva Vidi Uršič Odbor za množičnost in rekreacijo Kolesarske zveze Slovenije je minulo nedeljo v Zrečah podelil vsakoletna priznanja najboljšim v posameznih kategorijah v točkovanju za pokal Slovenije med amaterji. Med prve tri v skupnem seštevku pokala (cestne dirke, vožnje na čas in vzponi) sta se v svoji kategoriji povzpela tudi člana Kolesarskega društva Alpe Iztok Kuret in Grega Filipič. Mlad klub, ki je zrasel na pobudo organizatorjev znanega kolesarskega Maratona Alpe, se je v zadnjih letih prelevil v enega uspešnejših kolesarskih klubov med amaterji v Sloveniji. To dokazuje 5. mesto v skupnem seštevku med ekipami v točkovanju za Pokal Slovenije. Pretekla sezona je bila tako brez dvoma uspešna za Kamničana Iztoka Kureta. Kot pravi, mu drugo mesto v skupnem seštevku pokala pomeni konstantnost, saj želi tudi v prihodnje napredovati kot kompleten kolesar z dobrimi vožnjami tako po ravnem, kot tudi v klanec. Iztoku ni veliko zmanjkalo, da bi sezono zaključil kot zmagovalcev v svoji kategoriji, kar pa je zagotovo dobra motivacija za novo sezono, ki je pred vrati. »Želim si tudi kakšne posamične zmage in pa seveda dobrega rezultata na svetovnem amaterskem prvenstvu, ki ga letos gosti Ljubljana. Ampak o apetitih za samo prvenstvo raje po zaključenih kvalifikacijah, če bodo te seveda uspešne«, je načrte za sezono 2014 pokomentiral Kuret. Sicer se Iztok v zimskih mesecih intenzivno in uspešno posveča novi - stari disciplini ci-klokrosu, atraktivni disciplini tako za tekmovalce, kot tudi za gledalce. Barve kamniškega kluba je odlično zastopal tudi Grega Filipič, ki je na koncu v skupnem seštevku v svoji kategoriji in ob močni konkurenci osvojil odlično 3. mesto. Uspešno pa je v sezoni 2013 nastopal še en Kamničan, sicer član KD Brda Dobrovo, Klemen Hančič, ki je pokal Slovenije v svoji kategoriji zaključil kot zmagovalec (1. mesto v vzponih in vožnji na čas, 2. mesto v cestnih dirkah). Priznanje za posebne dosežke Kamničanki Vidi Uršič Vida Uršič (danes SD BAM. Bi) je priznanje prejela iz rok Milana Kneza, namestnika generalnega sekretarja KZS-ja. kapetan kamniške ekipe Martin Hrast opozarja: »Dejstvo je, da bi bilo vse, razen zmaga ACH Vol-leyja, veliko presenečenje, toda v pokalu se presenečenja pogosto dogajajo. Žal smo imeli v zadnjem času, in še vedno imamo, nemalo težav s poškodbami, zato do zadnjega ne bomo vedeli, v kakšni postavi bomo igrali«. Kamničani so redni del domačega prvenstva končali na drugem mestu. Na dveh letošnjih tekmah v domačem prvenstvu so doma s 3:1 premagali Go Volley, medtem ko so proti Krki izgubili z 2:3. Že prihodnjo sredo jih v prvem krogu Modre skupine čaka obračun s Panvito Pomgradom, vanjo pa so stopili s šestimi točkami. Uspešni tudi v mlajših kategorijah Številne ekipe Calcit Volley-balla nadaljujejo s tekmovanjem v nižjih kategorijah. Kadeti so tekmovanje v A ligi začeli z dvema zmagama, kadetinje pa z zmago in porazom. Prav tako z zmago in porazom so nastopanje v A ligi začeli tudi starejši dečki in starejše deklice. V mali odbojki se je prva ekipa kamniških deklic uvrstila v tretji krog, druga ekipa pa je osvojila prvo mesto v drugem krogu re-pasaža. Pohvale si zaslužita tudi obe ekipi Calcita v kategoriji mini odbojke, saj sta se uvrstili v drugi krog. S spremenljivim uspehom v 2. DOL ženske igra druga ekipa Calcita, ki je leto 2014 začela z dvema porazoma, vendar z osvojeno točko proti Vitalu, ki je na lestvici tretji. Druga moška ekipa Calcita, ki igra v 3. DOL pa je po domačem porazu proti drugi ekipi Astec Triglava minulo soboto zmagala v Ljubljani. MIHA ŠTAMCAR Foto: Luka Horvat Prvič so podelili priznanja za posebne dosežke, med dobitniki pa je bila tudi Kamničanka, nekdanja profesionalna kolesarka, danes pa odlična v rekreativnih vrstah, Vida Uršič. Uršičeva je svojo kolesarsko pot začela leta 1980. Tri leta pozneje je začela tekmovati v profesionalni ekipi pod okriljem organizacije UCI. Čeprav je vozila v elite konkurenci, je še vedno združevala kolo in službo. V letih od 1983 do 1996, ko je pri 42 letih zaključila profesionalno pot, je osvojila 27 naslovov državne prvakinje, bila udeleženka treh italijanskih Girov, sodelovala pa je tudi na mnogih etapnih in enodnevnih dirkah po Jugoslaviji in Evropi, kjer prav tako ni manjkala na stopničkah. Od leta 1997 niza odlične rezultate v rekreacijskih vrstah. Do danes je 16-krat zmagala etapno dirko Deutschlandsberg, osvojila kar 4 naslove svetovne prvakinje, 28 naslovov državne prvakinje in številne zmage ter stopničke na dirkah za pokal Slovenije. »Nagrada me je seveda razveselila, ker je zame neke vrste potrditev, da so moji rezultati opaženi. Voziš zase, a si vseeno vesel, ko vidiš, da tvoj trud in vztrajnost opazijo in cenijo tudi drugi. Sem hvaležna za vse priložnosti in spodbude na moji kolesarski poti«, je nagrado komentirala Vida. Državno prvenstvo članov začeli z dvema zmagama V soboto, 11. januarja, se je začelo državno prvenstvo članov: Ekipa Kamnik Slovana je bila na gostovanju v Kopru s 7:6 boljša od Žusterne. Ekipa Kamničanov je igrala v postavi: Gašper Žurbi, Tadej Debevec, Martin Stele 1, Nik Nikolič 2, Žan Komatar, Tilen Leskovec 1, Tim Ostrež, Jaka Zorman, Sebastijan Novak, Elvir Bečič, Blaž Briški, Blaž Benkovič in Urban Benkovič. V Ljubljani na bazenu Kodeljevo smo v soboto, 18. januarja, pričakovali sosedski derbi, od katerega ni bilo veliko, saj je razpoloženi Tilen Leskovec z osmimi goli razbil Olimpijino obrambo, kamniški vratar Gašper Žurbi pa je z nekaj dobrimi obrambami preprečil, da bi se Olimpija približala in naredila preobrat, v prvi četrtini je branil tudi petmetrovko. Poleg izredno razpoloženega Tilna so v ekipi Kamnik Slovana gol zadeli še: Martin Stele 3, Nik Nikolič 2, Tadej Debevec 2, Elvir Bečič 2, Urban Stele 1 in Jaka Zorman 1. V soboto, 25. januarja, ob 16.30 uri bo Kamnik Slovan na Kodeljevem igral proti AVK Triglav. S tekmami so začeli tudi dečki do 15 let, na turnirju v Kopru so gladko premagali Branik iz Maribora, žal se jim je zataknilo proti Triglavu. Na turnirju mladincev v Mariboru 5. januarja je bila kamniška ekipa 50% uspešna, zmaga proti Olimpiji in poraz s Triglavom. Naslednji turnir bo 26. januarja v Ljubljani, Kamničani igramo s Kokro in Bonifiko. DARE 4. Mednarodno prvenstvo Kamnika Osrednji namiznoteniški dogodek v sezoni 2013/ 2014 v naši občini je potekal 15. decembra v OŠ Marije Vere. Večina najboljših slovenskih igralcev, močna zasedba iz sosednje Avstrije in državni prvaki iz Srbije so pokazali atraktivno, raznoliko in mojstrsko igro, ki je navduševala prisotne gledalce. Kamničana Svetec Gregor in Horvat Edvard sta nazorno pokazala zakaj je namizni tenis olimpijski šport in zakaj včasih meji na umetnost. Grega in Edo sta ob udarcih ustvarjala takšne rotacije, da smo žogico slišali kako se vrti v zraku. Pri dotiku mize tako rotirane žogice dobivajo nepredvidljive pospeške, zaradi česar jih je izjemno težko vrniti. Zmagovalka je prvič pri nas postala Jasna Šebjanič-Pupis iz Postojne in že drugič MilutinGlavaški iz Srbije. Organizatorji, namiznoteniški klub Kamnik, smo prejeli čestitke igralcev in gledalcev za vzorno izpeljavo tekmovanja in obljube, da se naslednje leto ponovno vidimo na prvenstvu našega mesta. Pohvalili so gostoljubje, prijaznost, lepo na blok flavti zaigrano »Zdravljico« ob otvoritvi tekmovanja ter okusen golaž »a la Bine Volčič«na koncu. Doseženi rezultati na 4. Mednarodnem prvenstvu občine Kamnik: Absolutna moška kategorija: 1. Glavaški Milutin, Bečej, Srbija, 2. Žgank Matevž, Celje, 3.-4. Torkar Drago, Ljubljana in Poropat Aleks, Prebold; Ženska kategorija: 1. Alenka, Velike Lašče, 3. geš Šebjanič-Pupis Jasna, Postojna, 2. Zidar-Zupan 4. Grom Darja, Kamnik in Agapito Nina, Men- Zapisala: TJAŠA ŽIBERT Z leve: Iztok Kuret (2. mesto v skupnem seštevku pokala), Grega Filipič (3. mesto v skupnem seštevku pokala), Janez Jarm, predsednik KD Alpe in Luka Pustoslemšek, vodja tekmovalne ekipe KD Alpe. »Kolo me osrečuje, rada treniram, rada se odpeljem v naravo, kjer človek hitro pozabi na vsakodnevne skrbi in tegobe. Včasih je tudi težko, ampak to hitro pozabim in mi v spominu ostane samo lepo. Kolo je zakon«, še v smehu dodaja Vida, ki se že veseli nove sezone, novih dirk, treningov in dobre družbe. NIKA VRHOVNIK Najboljši štirje: Torkar Drago, Poropat Aleks, Glavaški Milutin in Žgank Matevž. S SVETO MASO PROSLAVILI 25-OBLETNICO SMRTI FRANCETA GACNIKA IN 25-LETNICO CERKVENEGA MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA FRANCE GAČNIK 25 LET PO GAČNIKU IN Z NJIM NAPREJ V mekinjski cerkvi Marije Vnebovzete smo pevke in pevci CeMePZ France Gačnik iz Stranj z zborovodjem Dominikom Krtom 22. novembra, na dan sv. Cecilije, zavetnice cerkvene glasbe, obhajali srebrni jubilej svojega delovanja pod imenom pokojnega stranjskega župnika Franceta Gačnika in se pri sveti daritvi, ki jo je vodil g. Pavle Pibernik ob somaševanju patra Francija Seničarja, spomnili nanj in vseh pokojnih pevcev, ki so nas v teh 25 letih zapustili in odšli v nebeški zbor. France Gačnik je bil prvi župnik, ki je prišel leta 1962 v župnijo sv. Benedikta Stranje, saj so jo prej upravljali bratje frančiškani, čeprav so jo ustanovili bratje benediktinci iz Gornjega grada. V župnišču so takrat stanovale tri družine, zato je imel Gačnik zase le eno sobo, v kateri je poučeval verouk, vodil župnijo, imel vaje s pevskim zborom, jedel in spal. Bil je odprt in skromen mož, kot se za župnika tudi spodobi. Cerkveni zbor, ki je ob njegovem prihodu že deloval, je prevzel kot zborovodja, obenem pa skrbel tudi za organiste, čeprav je tudi sam kdaj pa kdaj zaigral. Tako so na stranjskem koru orglali prof. Janez Močnik iz Cerkelj, priznani dirigent prof. Uroš Lajovic- takrat študent na akademiji za glasbo v Ljubljani in župnikov brat Jože Gačnik. Klasično cerkveno petje, katerega avtor je bil tudi Gačnik (izdal je več zborovskih zbirk), je počasi prehajalo v »drugačne melodije in akorde«, saj je drugi vatikanski koncil želel, da se v Cerkev vnese nekaj svežine in drugačnosti, ki pa bo prav tako vodila vse ljudi po poti evangelija za Kristusom. Tako je bil Gačnik prvi, ki je v liturgijo prinesel ta nov in svež zvok cerkvene glasbe, ki se je v takratnem času že razvijala, a le za zidovi samostanov ali semenišč, ne pa javno. Bila je celo »nezaželjena«! A Gačnik je takrat izdal revolucionarno pesmarico »Na strunah kitare« in marsikaj »postavil na glavo«. Enostavne, a spevne in ritmične melodije so na mah privabile številne mlade, ki jih je Gačnik znal vključevati v različne pastoralne in župnijske skupine in se potem s skupno močjo predstavljati v župniji in izven nje. Župnišče se je počasi tudi »rešilo« podnajemnikov in naenkrat je nastalo veliko prostora za vse te dejavnosti. Odprta vrata so nudila prostor in čas za obiske, pogovor, načrtovanja, druženje, prepevanje in tiskanje notnega materiala, ki ga je Gačnik iz tedna v teden na takrat edinstven način s pomočjo mladih tudi udejanjal. Poleg že omenjenega mešanega zbora je pričel delovati mladinski pevski zbor, pozneje še otroški. Za vse večje praznike pa so zbori zapeli skupaj ob spremljavi takratne zabavne kamniške »beat« skupine »Kamniktiti«. Takrat je kot desetletni organist postal tudi zborovodja zbora Dominik Krt. Ker »dober glas seže v deveto vas« (slab pa še dalj!), smo bili povabljeni v številne župnije v takratni Sloveniji, pa tudi v bližnjo Hrvaško, Italijo in Avstrijo. Veliko pa smo snemali tudi za radio Vatikan. Gačnik je bil zelo razgledan in narodno »pokončen« mož, zato je v svojih pridigah velikokrat povedal tudi kaj takega, za kar se je potem moral zagovarjati na občini. Ker je bil preprost in dostopen, obenem pa velik ljubitelj umetnosti, so ga obiskovali priznani umetniki. Prijateljeval je z opernim pevcem Jože-tom Gostičem, s slikarjem Lojzetom Perkom in s številnimi akademiki takratnega časa strahu in zatajevanja vere... Če je pater Martin Perc s pomočjo svojih faranov uspel pridobiti velikega arhitekta Jožeta Plečnika in s tem dvigniti stranjsko cerkev iz ruševin druge svetovne vojne v katedralo pod kamniškimi planinami, zapisano v veliki leksikon najlepših cerkva sveta, je Gačnik vneto posodabljal in obnavljal to veliko pridobitev ter jo izredno rad pokazal vsem naključnim obiskovalcem našega kraja, saj se je zavedal, da »odprta cerkev« odpira »nove svetove«. Ob tem je nadaljeval s pozidavo t.i. zimske kapele na mestu takratnega gospodarskega poslopja za litur-gično uporabo v težjih vremenskih razmerah in predvsem za starejše ljudi. Kot bi že takrat vedel, da bo s prihodom bolezni tudi sam težko hodil opravljat svoj duhovniški poklic na strmi hrib k sv. Benediktu. Bolezen dihal pa je imela tudi svojo »pozitivno« stran: v šok sobi na Golniku se je rodila t.i. »Ritmična maša«, v katero je bilo vključenih Življenje naše zdaj je prazno, ko tebe več med nami ni. Spomin na tebe ne ugasne in solza se ne posuši. ZAHVALA Nenadoma nas je v 70. letu življenja zapustil naš dragi mož, oče, ata, pradedi, brat in stric STANE JERAS iz Bistričice Hvala vsem sorodnikom sosedom, vaščanom, prijateljem, lovcem in gasilcem za spremstvo na njegovi zadnji poti, izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter darove za svete maše in vso pomoč. Zahvala g. župniku, pevcem in govornikoma za ganljive besede v slovo. Žalujoči: vsi njegovi Januar 2014 Birma s Francetom Gačnikom leta 1982. še več mladih sodelavcev, z njo pa dvignjena župnija Stranje na zavidljivo raven povezanega duhovnega župnijskega življenja. Kamniške Kamniktite so zamenjali številni glasbeniki, ki jih je k svojemu priložnostnemu ansamblu v času vodenja mladinske delovne organizacije v Stranjah v osemdesetih letih povabil naš sedanji zborovodja Dominik Krt, pa tudi mnogi njihovi prijatelji glasbeniki. Medtem pa se je počasi, a vztrajno udejanjal tudi Gačnikov največji izziv: ponovna postavitev kapele Marije Snežne na Veliki planini, ki je bila med vojno požgana. Skoraj dvajset let je trajalo, da se je takratni »režim odtajal« (prošnja je segla celo do vrhovne oblasti v Beogradu!) in dal dovoljenje za ponovno postavitev kapele, ki je služila v času paše vsem planšarjem za duhovno oskrbo, saj so bili predaleč stran od svoje domače župnijske cerkve in s tem prikrajšani za tedensko bogoslužje. Planšarji, bajtarji in takratni stranjski gasilci so zavihali rokave in kapela je zasijala v vsem svojem sijaju leta 1988 - ob svoji petdesetletnici. Dolgoletni sen in ponovno blagoslovitev je Gačnik dočakal že zelo bolan in je bil na Veliki planini pri Mariji Snežni prisoten le z dušo in srcem v svoji sobi. Številni prisotni so se po blagoslovitvi ustavili tudi v župnišču in mu z izrazi svojih srečnih obrazov izkazali veliko zahvalo za ta njegov veliki doprinos k župniji, krajevni skupnosti in občini. Svoje oči za ta ZAHVALA V 89. letu nas je zapustila naša draga mama FRANČIŠKA KRAMAR roj. Romšak iz Šmarce Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala gre gospe Veri Zakelšek za vso pomoč. Hvala pevcem, gospodu župniku in vsem, ki ste našo mamo imeli radi. Vsi njeni December 2013 gre dalje« je bil v oznanilih župnije Stranje »Na gori« njegov pol leta trajajoč »oznanilni pamflet«, kot je sam poimenoval take in podobne svoje izraze; in res se je tako zgodilo: karavana je odšla dalje! Prepeva po širni domovini Sloveniji, prepeva po Italiji in mogoče jo pot zanese še kam... Pevke in pevci Cerkvenega mešanega pevskega zbora France Gačnik in zborovodja Dominik Krt NOV KAŽIPOT NA DOLU Čeprav so planinske poti označene s standardiziranimi oznakami, je potrebno paziti, da ne zaidemo. Pri sestopu z Velike planine čez Dol k spodnji postaji nihalke so pohodniki prezrli odcep in šli kar naprej po gozdni cesti, ki pa se slepo konča. Nekateri so ukrepali racionalno, se vrnili do zadnje markacije in poiskali pravo pot. Drugi pa so bili »pametni« in so poskušali najti pot po svoje. Poleti sta tako zašla dva Nizozemca, ki so ju iz nerodnega položaja morali spraviti gorski reševalci. Zato so markacisti iz PD Bajtar, PD Domžale in PD Kamnik postavili nov standardiziran kažipot na odcepu steze s ceste proti dolini. Kdor je kolikor toliko pazljiv, ga ne more zgrešiti. Seveda pa ni pomoči tistim, ki bodo preveč »pametni«. BOJČ svet je zaprl 19.11.1988 leta in odšel po zasluženo plačilo k nebeškemu Očetu ob spremstvu vseh sodelavcev in številnega občestva. Nasledil ga je takratni kaplan Roman Štebe, ki je korajžno prijel za krmilo tega velikega aparata in tudi omogočil, da smo »železni repertuar«, ki smo ga prepevali pri Ritmičnih mašah, posneli na magnetofonski trak prav ob priložnosti gostovanja radijske oddaje »Koncert iz naših krajev«, ki je v našem kraju gostovala po Gačniko-vi smrti. Ker nismo imeli uradnega imena je Dominik naš zbor naslovil kot Cerkveni mešani pevski zbor France Gačnik iz Stranj in tako se imenujemo še danes. Ob 20-obletnici smrti g. Gačnika smo to povedali širni Sloveniji na koncertu »Klic dobrote« v Celju, z enoletno zamudo pa pred stranjskim župniščem postavili njegov doprsni kip, ki pa je bil naš dolgoletni sen. Načrt zanj je naredil kar Dominik sam, kamen je izoblikoval Tomaž Vetorazzi, doprsni kip pa je naredil g. Miha Kač. Z zahvalno mašo, za katero je Dominik uspel še pridobiti tudi Kamniktite, smo se poklonili njegovemu spominu, obenem pa se spomnili tudi na vsa »velika leta duhovnega in kulturnega življenja župnije Stranje«, ki smo jih skupaj gradili. Kasneje nam je bilo sicer v oznanilih »sporočeno«, da »si nihče ne more lastiti zaslug za petje v župniji Stranje«, a to je lahko napisal le nekdo, ki jih res nima in jih tudi ne more imeti! »Psi lajajo, karavana POGREBNIKk .0.0. Pogrebne storitve, Dvorje 13,4207 Cerklje TBL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-685, www.pogrebnik.com • PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, «mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in t^ini) • PRODAJA POGREBNE OPREME • SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA • NAROČILAPEVCEVINTROBENTE • POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA • FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA • OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH • IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM • UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV • VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC • PREKOPI • NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK • OZVOČENJE PRI POGREBU, N0SAČI • UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS) ZAHVALA V 81. letu nas je za vedno zapustila IVICA KUMER z Ljubljanske c. 1 č v Kamniku Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti ali ste se je spomnili ob uri slovesa. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste ji lajšali življenje in bivanje v zadnjih letih. Marko, Katarina in Nejka Kamnik, januar 2014 Molče s solzami se borimo, »naj bo le mora« si želimo. A žal nebo nas ne posluša, od žalosti boli nas duša! V SPOMIN 30. decembra je minilo težko in prazno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj v drugem letu življenja zapustila naša mala MAJA CERAR (31. 1. 2011 - 30. 12. 2012) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam in nam še stojite ob strani. Hvala vsem, ki obiskujete Majin grobek, ji prižigate sveče in prinašate cvetje. Žalujoči: oči Robi, mami Nina in sestrica Patricija Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. ZAHVALA 30. decembra je v 65. letu življenja zaspal JANEZ CERAR po domače Jernačov iz Volčjega Potoka Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sveto mašo ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo kolektivu Doma starejših občanov v Mengšu za vestno skrb. Hvala pevcem iz Lahovč za lepo zapete žalostinke, trobentaču in g. župniku Dularju. Žalujoči: žena Ana in sin Robi z družino Januar 2014 Samo to še opravim, samo to še postorim, samo še proti gozdu jo mahnem, potem se spočijem in umirim. ZAHVALA V 91. letu se je od nas za vedno poslovil dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat in stric VALENTIN ROMŠAK Topličarjev Tine s Krivčevega Sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem se iskreno zahvaljujemo za vse darovano, izrečena sožalja in sočustvovanje. Hvala g. župniku, lovcem in pevcem za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi December 2013 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin, bo večno ostal. ZAHVALA V 67. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama, babica, sestra in teta ANICA FIDERŠEK rojena Kogej s Fužin 2 pri Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvala Tunjiškemu oktetu za ganljivo odpete pesmi in trobentaču. Še enkrat se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni December 2013 Mami, ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, da več te ni verjeti noče. ZAHVALA V 85. letu je po hudi bolezni omagalo srce naše mami, tašče, babice, prababice in praprababice ELIZABETE ZORE rojene Jeglič, Tomanove Elze iz Češnjic Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, sorodnikom in prijateljem, ki ste nam stali ob strani in izrekli sožalje. Hvala vsem za darovano cvetje in sveče. Hvala dr. Ahlinu in sestri Marjani ter patronažni sestri Lojzki za skrb ob njeni bolezni. Hvala Marinki Mošnik za poslovilne besede, pogrebcem, pevcem Krt, trobentaču, praporščakom ZB in upokojencev. Hvala vnuku Anžetu za lepe misli na svojo babico. Hvala vsem, ki ste jo obiskovali in jo imeli radi. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti v tako velikem številu. Žalujoči: hčerke Štefka, Slavka, Zdenka in Fani z družinami December 2013 Oj, kje ste, mati zlata, kako se toži mi po vas! Oj, ko bi se odprla vrata in se prikazal vaš obraz! (J. Stritar) ZAHVALA V 84. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica in tašča IVANKA DREŠAR Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Karitas Stranje za izrečena sožalja, podarjene sveče in pomoč. Hvala vsem, ki ste mamo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku Antonu Prijatelju, g. Zavolovšku, nosačem in pevcem. Lepa hvala osebju Doma starejših občanov Kamnik, posebej pa še negovalkam na B oddelku. Vsi njeni Županje Njive, Pobegi, december 2013 Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti. Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. ZAHVALA V 84. letu se je od nas poslovil mož, oče, dedek, pradedek, brat, stric in tast ALOJZ GOLOB po domače Štefičev Lojze iz Srednje vasi 42 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Pošte Kamnik in Svilanita za izrečena sožalja, darove, svete maše, sveče, cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sosedom Petru, Francki, Mirotu in Rafaelu ter Marjeti in Janku za obiske in spodbudo ob dolgotrajni bolezni. Zahvala dr. Ahlinu, sestri Marjani, zdravniškemu osebju IPP Kamnik, patronažni službi Kamnik in osebju bolnišnice Golnik. Zahvala župnikom Danijelu Kaštrunu, Janezu Gerčarju, Štefanu Steletu in Francu Podbevšku za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se gasilcem PGD Srednja vas, IGD Svilanit, vsem gasilcem in praporščakom, nosačem, govornikom, pevcem kvarteta Grm, trobentaču in vsem, ki ste kakorkoli pomagali. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: žena Angelca, hčere Angeli, Francka, Slavka ter sinova Lojze in Marko z družinami, brat Jakob in sestra Metka z družinama in drugo sorodstvo Srednja vas, Stranje, Vransko, Vranja Peč, Volčji Potok, Dupeljne, Dob, december 2013 Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina. ZAHVALA V 82. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, praded, brat in stric JANEZ GIOSSINI iz Zg. Tuhinja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvala zdravstvenemu osebju travmatološke klinike v Ljubljani, posebna zahvala njegovemu osebnemu zdravniku dr. Ahlinu, kvartetu Krt za zapete žalostinke in govornici Marinki za besede slovesa. Hvala vsem, ki ste ga v lepem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči: Vsi njegovi December 2013 Živel si tiho in skromno in nas tako tiho tudi zapustil. ZAHVALA V 75. letu nas je zapustil naš dragi JANEZ ZUPANC iz Kamnika Zahvaljujemo se gospodu župniku Dularju za lepo opravljeno pogrebno slovesnost, pevcem za lepo petje in spremljavo pri sv. maši. Hvala dr. Bogdanu Logarju za zdravljenje v času njegove bolezni. Vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom hvala za podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste se prišli poslovit od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi December 2013 .t PH t -'-i d J* Hvala ti oče za dom in življenje, hvala za čast, za ljubezen, skrbi, hvala za nauke, drobne nasvete. Oče, naj večno ti lučka gori. ZAHVALA V 89. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, stric in praded JANEZ MOČNIK iz Buča 10 v Tuhinju Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom, znancem in vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi, ga pospremili na njegovi zadnji poti, podarili sveče, cvetje, za svete maše, nam pa izrekli sožalja. Posebna zahvala župniku Simonu Lorberju, govorniku Igorju Žavbiju, pevcem iz Tunjic za ganljivo petje in trobentaču Timoteju Štritofu za zaigrano Tišino. Žalujoči: žena Ani, otroci Ivan, Darinka, Cvetka in Stane z družinami, vnuki, vnukinje in pravnuki ter drugo sorodstvo iz Francije December 2013 Pogrešam te vsak trenutek, svet je prazen, ker te več ni. Ostale so le obljube, a ti čakaš me nad zvezdami. (H. Blagne: Pogrešam te) ZAHVALA V 56. letu je svojo življenjsko pot sklenil in po težki bolezni za vedno zaspal ANDREJ LUŽAR iz Šmarce Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, hribovskim prijateljem, sosedom, znancem in vsem ostalim za izrečena sožalja. Hvala za darove, cvetje, sveče in svete maše. Zahvala šmarskim gasilcem, g. župniku, pevcem in trobentaču za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvala tudi vsem zaposlenim v ZD Revita v Komendi za prijaznost ter medicinski sestri Tatjani Horvat za podporo in tolažilne besede. Posebna zahvala vsem, ki ste mu ob koncu stali ob strani in z njim obujali lepe spomine. Hvala. Žalujoči: vsi njegovi December 2013 ... Drevo kot senca in počitek, drevo kot zibelka in krsta, drevo kot središče raja, drevo kot šum in tišina . (Edvard Kocbek) ZAHVALA V decembru je v 90. letu svojo življenjsko pot sklenil naš RUDOLF OMOVŠEK Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darove za sv. maše. Zahvala patru Franciju Seničarju za srčno opravljen pogrebni obred. Hvala gospodu Marku Kmeclju za ganljive besede slovesa. Zahvala kvartetu^ Grm za lepo odpete pesmi in trobentaču Timoteju Štritofu za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste Rudija pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi December 2013 Ob koncu pa, Marija, naj umrem v ljubezni tvoji, končani bodo boji, pri tebi bom doma. ZAHVALA V 84. letu se je tiho od nas poslovila naša draga sestra, teta in nečakinja TEREZIJA MALEŽ Verovškova Rezka iz Košiš Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter darovane sv. maše. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogreb, nosačem in pevcem Tunjiškega okteta za lepo zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: brat Peter, sestri Angelca in Pepca z družino ter drugo sorodstvo Košiše, Stranje, Loka pri Mengšu, december 2013 ZAHVALA Z žalostjo v srcu sporočamo, da nas je v 85. letu starosti na božični dan zapustil dragi mož, oče, dedi in stric BENO SITAR Sorodnikom, sosedom, znancem in nekdanjim sodelavcem se za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo k večnemu počitku iskreno zahvaljujemo. Hvala tudi dr. Dragu Ahlinu za dolgoletno zdravljenje, sestri Marjani, patronažnima sestrama Jani in Katarini ter župniku gospodu Antonu Dularju za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: žena Dragica, sinova Darko in Dušan z družinama ter ostalo sorodstvo December 2013 Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, a v naših srcih za vedno boš ostala. ZAHVALA V 92. letu nas je zapustila naša draga FANI LES roj. Senožetnik iz Črne Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, podarili cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili sožalja. Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni December 2013 OPTIKA in OČGSNA AMBULANTA Helena Dolinšek s.p. V KAMNIKU NA NOVI LOKACIJI NA GLAVNEM TRGU 11 v Podgorškovi hiši poleg NLB tel.: 01/831 70 05, 031 795 960 www.optika-dolinsek.si PE V DOMŽALAH Breza center, Breznikova 15, tel.: 01/721 64 36 Popusti se med seboj ne seštevajo. skupinska vadba iinm FITNES BODIFIT KAMNIK - Usnjarska 8, 1241 Kamnik Pokličite in si rezervirajte obisk fitnesa, pilatesa ali skupinske vadbe brezplačno. +386 31 439 439 BON 3 d/ni www.bodifit-kamnik.si Posameznik lahko izkoristi samo 1 bon za 3 dni brezplačne vadbe. Oseba, ki je v eni sezoni že koristila 2 Bodifit bona, do koriščenja ni upravičena. Bon ni zamenljiv za gotovino. www.irmi.si STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE tel.: 01/722 70 89, 041/956 537, 041/676 198 faks: 01/722 89 98 e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel, fuzije - vitraži * okvirjanje slik z vami že 24 let Vegova 21, Kamnik - novogradnje - fasade - sanacija kletne vlage - zunanja ureditev QHD3033©33033s, NOVI CROSSOVER PEUGEOT 3008 18.990 C POT K DOŽIVETJEM www.peugeot.si /i e=ra ^T JAMSTVA PROGRAM UGODNOSTI MojPeuaeot PE U G EOT priporoča TOTAI. *R»uaeot3008za 18390 £ Pariudbavelia za 3008 Active 1 ß H Di 84 kW s lovnsko barvo in parkirnimi senzorji zadaj. Ftonud ba vsebuje4 Letno jamstvo ob nakupu s pomočjo Rsugeot Financiranja za dobavedo 30.4. 2014. Štiri leta podaljša nega jamstva vključuje dve leti pogodbene garancije ii dve leti podaljšanega ja mstw Optivwy oz. do 60000 prevoženih kilometrov. Atraktivna cena, dolg spisek serijske opreme z dodatno kovinsko barvo in parkirnimi senzorji zadaj - spisek stvari, s katerimi vas bo navdušil novi crossover peugeot 3008 se s tem šele začne. Je udoben in robusten, eleganten in zmogljiv. Torej: kam ga boste peljali na prvo vožnjo? Poraba V kombiniranem načinu vožnje: 3,6-5,8 L/100 km. Izpuh CO2: 93 -134 g/km. Podrobnejše informacijeo porabi goriva in emisijah CO2 novih osebnih vozil Peugeot najdete v priročniku ovarčni porabi goriva inemisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na www.peugeot.si. NOVI CROSSOVER PEUGEOT 3OT8 MOTION 6 EMOTION RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: 01 /729 92 01, prodaja: 01 /729 92 00, 722 81 3 1, 03 I /669 367 PEUGEOT PRODAJALEC LETA 2013 Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik OB RESNEM SOLSKEM DELU SE KOPICA DOSEŽKOV NA DRUGIH PODROČJIH Dijakinje in dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik so že v prvem polletju nanizali celo vrsto odličnih dosežkov na kulturno-umetniškem, športnem, filozofskem in drugih obšolskih področjih. Počitniško razigranost so v jesen ponesli športniki in september je bil v znamenju odbojke na mivki. Naše odbojkarice in odbojkarji so se brez večjih težav uvrstili na državno tekmovanje. Fantje so ga zaključili na polfinalnem turnirju, dekleta pa so v Novem mestu osvojila naslov državnih podprvakinj. Na svetovni dan jezikov v oktobru se je pri nas govorilo predvsem nemško kar 45 dijakinj in dijakov je na ta dan prejelo mednarodno priznano diplomo DSD, 8 celo na drugi stopnji. Oktober je bil uspešen tudi za naše tekmovalce na državnem šolskem tekmovanju v orientaciji. Martin Špendl je postal državni prvak, Veronika Burger pa seje uvrstila takoj za njim. Skozi sivi november je strumno zakorakala četica GSŠRM, ki je na tekmovanju o življenju in delu našega velikega rojaka Rudolfa Maistra v Mariboru premagala prav vse soborce iz povabljenih slovenskih šol. Državna proslava v spomin na tega velikega borca za severno mejo se je minulo leto odvijala v Kamniku, njeno organizacijo pa je pomembno zaznamovala šolska snemalna ekipa. Na prireditvi je častno priznanje za 20-letno delo z gledališko skupino Rudolfi dobila naša upokojena profesorica Marja Kodra. Prav šolska gledališka skupina Rudolfi je s svojo predstavo Noro nori norci v jeseni znova navdušila polno dvorano Doma kulture Kamnik. Jesen in začetek zime je čas za številna tekmovanja, naši dijaki so se tako preizkušali v logiki, naravoslovju, razvedrilni matematiki, košarki, astronomiji, pravu in še čem. Najboljši so seveda dobili vstopnice za državno tekmovanje, kjer so nadaljevali z odličnimi predstavami. Na državnem in predvajala jo je celo RTV SLO na svojem prvem programu. Dijaki filozofi so se na povabilo svojih vrstnikov iz slovenskega liceja v Trstu udeležili tudi praznovanja stoletnice znamenitega pisatelja Borisa Pahorja. Velik vtis je nanje naredilo osebno srečanje z velikim Slovencem, prenesli so mu pozdrave iz Kamnika, sam pa je z njimi delil svoje svobodoljubne življenjske izkušnje in misli o življenju. Svoje poglede na trenutno situacijo v tekmovanju iz razvedrilne matematike je Urban Ogrinec osvojil zlato priznanje, Anže Gorjan Novak pa srebrnega. Nadvse logično je bilo, da so se naši dijaki udeležili državnega tekmovanja v logiki in tam, logično, prikazali odlično znanje. Lara Jerman je osvojila zlato priznanje, Tadej Medved, Meta Motnikar in Anže Gorjan Novak pa srebrno. Unescov svetovni dan filozofije so dijaki GSŠRM obeležili v Cankarjevem domu z izvirno predstavo Uporni človek, posnela državi je dijakom in staršem na gostujočem predavanju predstavil prof. dr. Jože Mencinger. S tem se je pridružil številnim prominentnim gostom, ki se odzovejo našemu vabilu in v šolsko okolje prinašajo izkušnje iz sveta gospodarstva, kulture, politike, prava in medijev. Samo za nas je bil odrt kino v Domžalah, samo z nami sta se po ogledu filmov pomenkovala Rok Biček, mladi režiser filmske uspešnice Razredni sovražnik, in Goran Vojnovič, avtor romana in scenarist filma Čefurji raus. Praznični december je na GSŠRM dosegel svoj vrhunec s čudovito in dobro obiskano dobrodelno Miklavževo prireditev. Naši dijaki so pod vodstvom požrtvovalnih mentorjev dokazali, da poleg mnogih talentov premorejo tudi srčnost v trenutkih, ko je to najbolj potrebno. Ponovno so se izkazali še na zadnji dan šole in s prireditvijo obeležili dan samostojnosti in enotnosti ter slovo koledarskega leta. Slovesnost je zaokrožila podelitev priznanj zaslužnim MEPI-jevcem in kar osmim zlatim maturantom prejšnjega šolskega leta. Kako naprej? V januar smo se uspešno odbili z organizacijo četrtfinalnega turnirja državnega prvenstva v odbojki in dobesedno pometli s konkurenco. Tako zdaj pred našimi fanti in dekleti menda že upravičeno trepetajo tudi ostali polfinalisti. Januarja se udeležujemo še državnega tekmovanja v astronomiji, bliža se EKO kviz, čakamo pa tudi sneg, da zabeli zimske športne dneve. Ustvarjalni tempo prenašamo v drugo polletje in na celo novo leto, ki bo zagotovo še boljše in še uspešnejše, tudi zato, ker bomo novim zmagam naproti hiteli s celo vrsto zdajšnjih devetošolcev, kijih vabimo v svoje vrste. Več informacij dobite na naši spletni strani: www.gssrm.si CLf aoi.fr-_i GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA RUDOLFA MAISTRA Pa ne pozabite februarja so informativni dnevi, ko vas prijazno vabimo, da na GSŠRM pokukate v delček našega šolskega in obšolskega vsakdana!