Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto K !44‘— za pol leta K 72'—
k
Uredništvo in uprasništvo v iiu-pitarjevi uiici štev. 6 — Telefon uredništva štev. 50 — Teiafos* = uprav:, ištv« Štev. 328 «=?
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36’— m en mesec K 12’—
7 UPRAVI STANE MESEČNO K10’- IHllRIFj	TiIfiT	POSAMEZNA	ŠTEVILKA	80	™.
Bfaz glase.
Kako strankarsko prikrojeno je uprav-. delovanje oblasti pod sedanjo vlado, to nam najbolj pojasnjuje slučaj ljubljanskega • P ®ins^ega sveta. Ta zadeva se vleče že kakor morska kača, polno odlokov je že zagledalo beli dan zato, da so drugi dan oni preklicani. Sedaj je položaj cefo tak, a oeželna vlada misii danes vpostaviti stari občinski svet, medtem*ko jutri osrednja, vlada naznanja novo volitev župana iz n°vega občniskega sveta ter preklicuje že razpisane volitve za izpraznjenih 6 komu-isticnih mandatov. Volitve za 6 svetovalcev se imajo vršiti 20. t. m. Danes je
•	septembra, pa prihaja iz Belgrada vest,
,a ue bodo vršile, ampak naj se snide iz f ?ov* *n nepopolni občinski svet, da j... 1 župana. Istočasno pa g. dr. Zamik, no-'. Ra niagistratu zaupnik vlade, pošilja P satneznim klubom vabila, naj imenujejo , ,°Je zastopnike v občinsko aprovizacijo,
1 se ima ustanoviti. Mesto, da bi se člani Provizacijskega odbora mesta Ljubljane zvolili iz obč. sveta, naj iste imenujejo l°samezni klubi, ki pa niso obč. svet. — *sa ta zmeda je upravni škandal prve Vrste. In ljudstvo pri vsem tem nikdar ue }'ei če bo to, kar velja danes, veljavno še lutri.
Včeraj so poročali listi, da je pokrajinska uprava s podpisom dr. Baltiča dne 30. avgusta dr. Zarniku uradno sporočila
sledeče:
»Na poročilo z dne 27. avgusta 1921, sb 18.599, se mestnemu magistratu naznanja, da ostanejo po določbi § 16. obč. reda mesto Ljubljana obe. svetovalci in namestniki v uradnem poslu tudi po preteku kletne volitvene dobe, dokler se na njih ^to ne pokličejo novoizvoljenci. Ker no-,°nč. svet še ni definitivno izvoljen, še konstituiran, in tedaj uradnih poslov še mogel prevzeti, ima vse dolžnosti vršiti ^ . swri obč. svet na čelu starega župana, z,roma podžupana. Mestna občina tedaj ni z ^galnega zastopstva in je tedaj neopravičeno, da so važne zadeve (kakor n. er* °bč. proračun) do sedaj ostale nerešene. Pokrajinska uprava predlogu roešt-Magistrata, v poročilu z dne 27. avg. •^21, štev> 18.599, ne more potrditi. Zastopnik pokrajinskega namestnika:	dr.
Baltič 1. r.<
Dr. Zarnik kot magistratni uradnik je P^mreč začutil, da ne more več sam osebno nositi odgovornosti za občinsko gospodarstvo. Zato je prosil deželno vlado, naj Se iz novega občinskega sveta sestavi vsaj nekak sosvet, ki naj vodi občinske posle. Na to prošnjo je od dr. Baltiča prejel go-odgovor, ki bije v obraz vsem juri-dicnim upravnim pojmom. Z ozirom na la jMgpvor dež. vlade je dr. Zamik prosil dr. irillerja kot bivšega podžupana, naj zopet Prevzame svoje posle. Dr. Triller pa je Uvidel nesmisel takega postopanja in je Ponujeno mu »čast —k odklonih Tako je stala zadeva sinoči.
Danes pa prinaša . Jutro Pribičevi-oevo glasilo v slovenskem prevodu, sledečo Vest iz Belgrada:
»Kakor znano, so se proti razpisu nakladnih občinskih volitev za razveljavljene komunistične mandate pojavili zlasti iz opozicionaluih pa iudi iz vladnih krogov tehtni pomisleki, ker uredba o občinskem olivnem redu, ki sloni na čistem proporcem sistemu, ne pozna nobenih nadomestnih volitev. Zlasti opozicija je očitala '/adi, da sc z razpisom nadomestnih volitev krši princip proporca v prilog vlad-strankam. Od neposredne aktualnosti |® bilo to vprašanje zlasti za Ljubljano, Ner so bile nadomestne volitve že razpise. Notranje ministrstvo je sedaj rešilo j.P°ruo zadevo tako, da je odgodilo Ijuh-Aaa$ke nadomestne občinske volitve, do-er zakonodajni odbor ne reši votivne ar,'dbc. Pokrajinska uprava je pozvana, Ua _ stavi glede dopolnitve uredbe zlasti .tll(b o dopustnosti nadomestnih volitev konkretne predloge, ki se bodo pri revirji v ustavodajnem odboru upoštevali. — istočasno z odlokom o odgoditvi nadomestnih volitev je minister notranjih zadev od-fedil, da se takoj razpiše v Ljubljani nova županska volitev, da mesto ne bo ostalo se nadalje brez redne uprave.«
Ce je ta vest resnična — in ne dvomimo, da je, suj jo prinaša glasilo notranjega ministra Pribičeviča — stojimo sedaj
tam, kjer smo bili pred 2 meseci. Že tedaj bi se bilo lahko vse to zgodilo, kar se inm zgoditi sedaj, če seveda jutri demokratom ne bo kaj drugega bolje kazalo.
Zadeva občinskih volitev, za katere se pripravlja nov srbski volivni red, je značilna za našo strankarsko korupcijo v upravi. Prav taka strankarska korupcija vlada v šolstvu. Kaj naj rečemo o našem sodstvu in finančni upravi? Pri financi so se doslej držali nad to mlakužo. Če se pa res uvedejo še tu premije za izterjane davke, potem bo tudi ta panoga uprave padla pod moralno ničlo.
Z ozirom na ta vsesplošni nered, brez-glavost in strankarsko korupcijo se ni čuditi, da ugled naše države pod sedanjim
režimom pada od dne do dne in z njim veljava našega denarja. V Švici dobiš za 3 švicarske franke že 100 naših kron in za en ameriški dolar moraš šteti že 198 jugoslovanskih kron, v teku par dni pa bo šlo že na 200 kron. Pod takim gospodarstvom mera rasti draginja. V tej korupciji, gospodarski in politični polomiji, se godi dobro špekulantom, ljudstvo pa je dvakrat tepeno. Tepe ga slaba uprava, še bolj ga tepe iz te nastajajoča rujina našega denarja, ki povzroča novo strašno draginjo in gospodarske krize. Kam pripelje vse to? Balkanizacija je popolna. Treba bo velikih naporov vseh poštenih ljudi in slojev delovnega ljudstva, da se te nesreče iznebimo!
'£ ofeHc m ifadstOB.
Nova srbska sira««® za sporazum s Hrvati In Slovenci.
Belgrad, 10. sept, (Izv.) Stojan Protič bo izdal proglas, v katerem bo podal glaivne obrise svojega političnega programa. Označil bo iu;di svoje stališče- na-pram hrvatskemu, vprašanju, Protič ra-i
čuna s tem, da bo v najlut šem Času razpadel radikalno-demckratski blc" Če bi v radikalni stranki omagal Pašič, bi Stojan Protič ustanovil novo stranke.
jard fzdajfcoo o proračunu. ZmanlSani preračun.
Belgrad, 10. sept. (Izv.) Včeraj dopoldne in popoldne se je vršila seja ministrskega sveta. Sprejet je bil predlog glede zakona o državnem svetu. Nato so ministri razpravljali o državnem proračunu, za leto 1921/22. Načrt proračuna, ki ga je sestavil finančni minister dr. Ku-manUjdi E izkazoval pri sedmih mlijardah
izdatkov nad dve miljardi primanjkljaja. Proti temu načrtu so s d še svaječasno uprle vse stranke in je vsled tega dr. Ku-manudi izdatke znatno zmanjšal. Po novem načrtu finančnega ministra, bo pri petih miljardah državnih izdatkov okroglo četrt miljarde primanjkljaja.
Psleisi	mszapstera	Ogrskem.
LDU Dunaj, 9. sept. (DunKU) Avstrijska vlada je medzaveaniški komisiji generalov v Šopronju naznanila, da je zaradi napadov na orožniški postaji v Zagers-dorfu in Agendorfu in radi ponovnih napadov na druge orožniške postaje kakor tudi zaradi prepovedi, za varstvo Burgen-landa uporabljali druge čete, prisiljena avstrijsko orožništvo polagoma iz Burgen-landa umakniti do stare deželne meje, da ga ne izpostavi nadaljnjim nevarnostim. Avstrijska vlada je obvestila o tej nameri tudi zastopnike entente na Dunaju in avstrijska poslanika v Londonu in Parizu.
Avstrijska vlada bo obvestila d tem tudi mažarsko vlado z dostavkom, da Avstrija vztraja na suvereniteti nad Burgenlandom, ki obstoji izza dne 26. julija 1921 in smatra mažarsko vlado odgovorno za vsako krivico, ki bi se zgodila kakemu prebivalcu Burgenlanda zaradi njegovih simpatij za Avstrijo. Po brzojavkah in drugih informacijah, došlih vladi, so velesile kakor prej trdno odločene, da pripomorejo Avstriji k njeni pravici. Kakor že javljeno, se bodo našla sredstva, da se izsili izvedba mirovne pogodbe.
Dr. A. Gosar:
Politična *
■"P
i&ž.-i ID
Opozorili smo že na dejstvo, da se navadno govori le o politični samoupravi, ki pa obsega uprav radi tega marsikaj, kar bi se po našem moralo prištevati posebni gospodarski, stanovski, oziroma kulturni samoupravi. Zato je potrebno, da natančneje razjasnimo, kaj hočemo mi razumeti pod politično samoupravo.
Politika v ožjem pomenu besede, ki ga ji hočemo tu dati, oziroma njen obseg ali delokrog je tesno spojen, pravzaprav istoveten z delokrogom in nalogami države ter raste in se zožuje vzporedno ž njimi. Čim več nalog si država prisvaja, tem večji je tudi delokrog ali obseg političnega življenja. Na podlagi naših izvajanj o obsegu, ali morda jasneje o področjih samouprave, pa sledi, da moramo, ako hočemo dobiti pravi pojem politične samouprave, izločiti iz njega vse, kar se po svojem bistvu ali zuačaju tiče izključno, ali vsaj pretežno gospodarskega, stanovskega ali kulturnega življenja. Na t^ način omejimo politično samoupravo na zgolj čisto ali vsaj pretežno politične zadeve ter ji damo s tem našemu namenu odgovarjajoč pomen,
Seveda s tem še vedno ni rešeno vprašanje, katere zadeve so »čisto ali vsaj pretežno politične«. Lahko jih naštejemo, ako ne vseh, pa vsaj važnejše med njimi, n. pr. predvsem vse, kar se tiče brambe, varstva državljanov in imetja ter javnega reda in miru, kakor tudi vse, kar služi sicer praktičnemu izvajanju in uresničenju takozvanih občih državljanskih pravic in dolžnosti; dalje vsa splošna zakonodaja — izvzemši specifično gospodarske, stanov-
ske in deloma socialnopolitične zakone — ter vse na to nanašajoče se sodstvo.
Vendar ni to naštevanje nikakor nujno potrebno. Že dejstvo, da smo izločili iz politične samouprave vse čisto ali vsaj pretežno gospodarske, stanovske in kulturne zadeve, ki jih je lažje nesporno določiti, kaže namreč dovolj jasno, kaj smemo smatrati kot. politično v našem smislu in kaj ne. Poleg tega pa se bo pozneje, ko boiho govorili o gospodarski, stanovski in kulturni samoupravi, tudi sicer jasno pokazalo, v koliki meri bi se vsled resnične in dosledne samoupravne ureditve vsega socialnega življenja skrčil in omejil obseg državnih funkcij in nalog ter s tem seveda iudi obseg politične samouprave.
Za boljše umevanje politične samouprave je poleg vsega, kar smo doseaaj navedli o njenem bistvu in obsegu, važno tudi njeno razmerje do demokracije.
Politična samouprava pomeni ne le teoretično, marveč tudi praktično, dejansko demokracijo. Pri nas se žal premnogi izobraženi in vplivni ljudje tega ne zavedajo. Zato imajo na jeziku vedno le demokracijo, o samoupravi pa govorijo manj pogosto, ali samo tedaj, če so k temu primorani.
To bi moralo biti drugače. Trebalo bi jasnosti, trebalo b« spoznanje, da pomenita samouprava in demokracija v glavnem pravzaprav isto. Razlika obstoji predvsem le v tem, da ima demokracija — vsaj po svojem prvotnem pomenu — pred očmi predvsem le narod kot celoto, dočim je samouprava popolnoma splošen pojem, ki velja za vse najraznovrstnejše družabne enote, oziroma interesne skupine ljudi, ter končno, v svojem najširšem pomenu besede, tudi za
poedince. Samouprava se začenja spodaj pri posameznikih in najmanjših družabnih enotah, oziroma skupinah ter sega stop-njema, pa jasno in določno navzgor, do samouprave narodov. Pri demokraciji pa te ravno narobe, Ona se porodi najprej zgoraj pri narodu kot celoti, odkoder se širi navzdol, dasi le polagoma in nedosledno.
, Pri obeh, pri samoupravi kakor pri demokraciji, gre torej bistveno za isti cilj: za dejansko svobodo in prostost sleherne nadvlade, samo da je to v pojmu samouprave bolj jasno in določno izraženo, dočim daje megleni in nejasni izraz demokracije dovolj prilike, da se volja naroda ponareja in potvarja ter se tako vsa politična moč izroča v roke maloštevilnim slojem, stanovom ali celo poedinim klikam.
Protič pravi v svoji brošuri »Oko ustav«, da »još nigdje do sad nije sama demokracija mogla i umela organizovati svobode« (str, 29). Menim, da je resničnost te trditve precej jasna. Dokazov za to nam ni treba iskati drugod — imamo jih v obilici doma. Za vzgled naj omenim samo zadnjo naredbo o izseljevanju (glej Uradni list let. III. pod št. 228), ki — dasi je izdana v »demokratični« državi, po »demokratskem« ministru — delavcu dejanski onemogočuje: da bi šel v tujino za kruhom, tudi če bi moral sicer doma lakote poginiti. To priča dovolj jasno, kako potrebno je, da bi postalo vsem očito ko beli dan, da brez resnične samoprave ni prave demokracije, da ne more oiti odkrit in resničen demokrat, kdor ni prijatelj in dosleden zagovornik samouprave.
politični dogodki.
4- O pismu Benedikta XV. proti faustovskim nasiljem v Primorju piše glasilo goriških Slovencev »Goriška Straža« sledeče: »Trdna stoji sredi valovečega sveta skala, s katere vlada poglavar vesoljne cerkve krščanski svet. Ko se ni nikdo zmenil za naše gorje, ko se je zastonj razlegal krik preganjanih, je povzdignil papež s M& j mogočni glas. Cel krščanski svet ga sliši, od vzhoda do zu-pada gre sodba nad krivičniki, ki ne spoštujejo postave, da imamo vsi ljudje —-tudi primorski Jugoslovani — polno pravico do življenja. Papeževo pismo je za nas zgodovinski dokument. Še ni konec zločinom, še bodo padali na nas udarci. Toda vzdržali jih bomo pogumnega srca, ker vemo, da je z nami pravica. Ko bo že daleč za nami ta težki boj, se bodo zanamci spominjali Benedikta. Petnajstega, ki je to našo pravico do življenja v najtežjih časih slovesno potrdil.« — Zdaj pa primerjajte s tem pobalinsko pisavo »Jutra« proti papežu!
Pašič vendarle ctpotnje, in sicer v nedeljo. Listi, ki prinašajo to vest, vele, da pojde v inozemstvo, vsled česar ne vemo, ali gre na Češko, v Pariz ali v Mon-te Carlo. Na Bled k samestojnežem ga ni bilo.
Agrarna reforma v Jugoslaviji. Demokratska stranka je svojčas obetala, da bo njena prva skrb, da se v Jugoslaviji izvede agrarna reforma. Obetala se je razdelitev veleposestniške zemlje med kaj-žarje, bajtarje in delavce In množice so temu celo verjele. Po nekako treh letih, odkar nova država obstaja, pa je agrarna reforma tam, kjer je bila že pou Avstrijo. Demokrati so nam v zvezi z radikali in slovenskimi samostojnimi kmeti dali ustavo, glede agrarne reforme pa je zakonodajni odsek pod predsedstvom dr. "Žerjava na svoji seji 9. septembra t. 1. sklenil, da ni kompetenten o njej razpravljati! (Glej ?Jutro 10. sept.!) Zakaj ne? Zjjto, ker je Pašič skupaj z našimi demokrati in s Pucljem pridobil bosanske turške veleposestnike, da so glasovali za centralistično ustavo pod pogojem, da se država ne dotakne njihovih begovskih privilegijev v Bosni, južni Srbiji in Makedoniji. Da je temu res tako, nam dokazujejo vstaške bande na jugu, ki seslojajo večinoma iz muslimanskega kmetskega proletariata in durgih takih siromakov, kateri trpe pod jarmom veleposestnikov. Zakonodajni odsek se zato seveda ne meni in namesto da bi se lotil agrarne reforme, izda naj n rž še. sam kakšno obznano zoper odmetnike . Sicer pravi ta odsek,v da veleposestniško
vprašanje v ostalih delih naše države spada pod njegovo kompetenco, toda da je to vse skupaj le enostavno varanje ljudstva, sledi že iz tega, da demokratska vlada vsak dan dvigne kakšen sekvester in veleposestva oddaja raznim inozemskim konzorcijem v eksploatacijo, kajžarji in bajtarji pa se naj pod nosom obrišejo. Veleposestva pridejo s časom vsa v posest bank, inozemskih kapitalistov in špekulantov, ves ta sistem »agrarne reforme« pa se izvaja v času, ko zastopa kmetske interese v vladi Pucelj.
+ Vesti o atentatih. Takozvani »aten-tat na dr. Kukovca« v Trojanah je že za-ledal luč belega dneva po inozemskih asopisih. Se razume, da so ti listi z veliko slastjo ponatisnili alarmantno novico, ki jo je prinesel z debelimi črkami državotvorni »Slov. Narod a Seveda inozemski listi ne bodo poročali, da atentat sploh ni bil političnega značaja, ampak morebiti zgolj kakšen roparski poizkus ali pa jelo samo neumestna froclarija. Inozemstvo bo ostalo pod vtisom, da je Jugoslavija dežela neprestanih atentatov, zarot in puntov. Naš dinar pa se bo vsak dan bolj dvigal...
-j- Italijanska zunanja trgovina. Izkaz zunanje trgovine Italije za prvih pet mesecev letošnjega leta nam pove, da je 'trgovska bilanca Itali;e aktivna, kar se tiče trgovine z Jugoslavijo, Avstrijo, Grčijo, Švico, Eritrejo in Libijo; glede vseh ostalih dežel je pasivna. Iz Jugoslavije se je uvozilo v Italijo za 112.7 milijonov lir blaga, izvozilo pa iz Italije k nam za 128.1 milijonov lir.
+ Kozaki v bolgarski službi. Bolgarija bo sprejela v svojo službo 10.000 ruskih kozakov. Tudi mi jih imacco nekaj tisočev, Ti čuvajo naše meje proti A'ba-ni;t in Bolgarski, oni v Bolgariji pa bodo čuvali bolgarsko mejo proti nam. Tako bo meja s kozaki dobro zavarovana s kozaki na obeh straneh.
Delane!! Ostanite!
Volite jutri naše kanaidate v obrtno sodišče! Volitev se vrši v Ljubljani za velike obrate v veliki dvorani, za male pa v mali dvorani Mestnega doma od 8.—12. in od 2.-5. ure.
Delavci! Delavke! Vaše kandidatne liste prepišite natančno na svoje glasovnice! Prva lista je za delavce velikih obratov (roza legitimacije), druga za delavce malih obratov (bele legitimarje). Ne pozabite prinesti na volišče legitimacij ter kako izkaznico (del. knjižico, izkaznico boln. blagajne)! Agitirajte med svojimi stanovskimi tovariši za našo listo! Ne dajte si vsiliti kakih drugih kandidatov!
Volilna pisarna bo poslovala v Jugoslovanski tiskarni II. nadstr. Predno greste na volišče se oglasite v njej!
Jugoslov. strokovna zveza.
Društvo rokodelskih pomočnikov.
^Dnevni dogodki
—	Nadomestne volitve za 11 razveljavljenih komunističnih odbornikov v Zagorju se vrše 26. septembra. Razmere so nas prisilile v to, da smo primorani nastopiti pri volitvah z lastno delavsko listo.
Naša skrinjica je zadnja. Volitev ne gre omalovaževati. Zatoraj je dolžnost vsakega delavca, kateremu sedanji režim ne ugaja, se istih udeležiti. Pasivnost je opora reakcije. Obetati pa volivcem stvari, ki niso izvedljive, ni naš namen. Napovedovati nemogoče uspehe so le vabe, katerih se razne stranke ob času volitev poslužujejo. Te vrste taktika se obnese le enkrat; ko volivec uvidi, da je varan, ne nasede drugič. S temi dejstvi lahko računajo gotove stranke na dan volitev. Naše geslo, pa je: Boriti se z razpoložljivimi sredstvi za najširšo samoupravo občine, za pravice zatiranih! Volivec, ti odločaj! Glasuj po svojem prepričanju! — Delavska zveza.
— Tržič. V občinskem odboru se je izvolil odbor za pobijanje draginje. Prav je to; toda imamo malo upanja, da bo ta odbor kaj dosegel. Vlada ima moč v rokah in ta naj prisili trgovce in mesarje, da bodo ceneje prodajali živila, ki so vsak dan dražja. Kako naj živimo delavci s temi plačami, ali naj jemo nezabeljeno. Moka, sladkor, mast, slanina so za nas skoro nedosegljive stvari.
— Obtožnica proti napadalcem na ministra Draško vica. Kakor poročajo iz Zagreba, je bila dne 6, septembra osumljencem v zadevi atentata na ministra Draskoviča proglašena obtožnica. Zagovornika osumljencev, dir. Ivo Pciliteo m dr. Radivoj WaUer, sta si izprosiJa tridnevni rok, da-li bosta vložila ugovor proti obtožnici. Obtožnica obsega razve.n izvršenega atentata na ministra Draška-viča v Delnicah tudi poskušan atentat na istega ministra v noči od 3. na 4. maja t. 1. Na podlagi preiskave dviga državno pravdništvo obtožbo proti; Rodol ubu čolakoviču, dijaku trgovske akademije v Zagrebu; Dimitriju Lopandiču, dijaku visoke šole za trgovino in promet; Aliji Ali-jagiču, mizarskemu pomočniku; Nikoli Petroviču, dijaku trgovske šo!e; Štefanu Ivankoviču, čevljarskemu pomočniku in Nebojši Marinkoviču, slušatelju idozofije. Vsi so obtoženi, da so pripadali terorističnim komunističnim organizacijam, katerim je bil namen, da izvršijo atentat na ministre: Draskoviča, Pribičeviča, Pašiča in Kukovca. Za Petroviča, Ivanoviča in
Marinkoviča zahteva državno praivdlni-štvo težko ječo od 15 do 20 let, za Čola-koviča, Lopandiča in Alijagiča pa smrtno kazen.
— Poverjeništvo za pravosodje — ukinjeno. Kakor poročajo iz Belgrada demokratski listi, je jujstični minister ukrenil, da se takoj ukine poverjeništvo za pravosodje v Ljubljani. Posle poverjeništva prevzame poseben oddelek ministrstva pravde.
— Podražen plin v Mariboru. Mariborska mestna plinarna je radi podražitve premoga s 1. septembrom povišala ceno plina od 6 na 7 K za kubični meter.
— Pogon proti tihotapcem s srebrom in zlatom rodi vedno nove uspehe. V sredo so kontrolni organi v orijent-eks-presu na potu iz Zagreba v Ljubljano zopet konfiscirali 65 kg srebra in 4 kg zlatnikov prelitih v gruae. V Celju so včeraj polici, ski organi v vlaku, k odhaja ob 19. uri aretirali nelcega Janka Pogačarja iz Cerkelj in neko Josipino Kramar iz Trsta, pri katerih so naš« 1942 srebrnih kron. Pogačar je pri aretaciji vrgel srebro skozi okno.
£jubljanskl dogodki.
lj Afera g. Peska. 9anašnji Naprej« objavlja bistveno vsebino aktov tajne preiskave, katero je izvršil po nalogu deželne vlade za Slovenijo okrajni glavar Pirkmajer v zadevi g. Peska. Naprejev« poročevalec je akte videl in ugotavlja, da so štiri priče, vse iz učiteljskega stanu, izpovedale, da jih je g. Pesek svojčas (v letih 1901 do 1905) nagovarjal k nenravnim dejanjem protinaravnega značaja in ena izmed teh prič, nadučitelj, je tako dejanje res tudi z g. Peskom izvršil. — Ostale priče govore samo o nagovarjanju od strani g. Peska, ne da bi pojasnjevali svojo vlogo pri tej stvari. Ker so priče v aktu imenoma navedene in se je ministrstvo za notranje zadeve, kakor je to edino pravilno, vendarle odločilo, da akte da na vpogled, je zdaj dana prizadetim prilika nastopiti pot javne sodnijske obtožbe in preiskave, ki more edina resnico nedvourrno doinati.
lj Šentjakobska prosveta. V ponedeljek, 12. t. m. se prične v prosvetnem društvu šivalnitečaj. Ore gorpe in ~o-dične, ki so se priglasile, pa tudi druge, ki se žele še priglasiti, naj pridejo v ponedeljek zver~r ob sedmih v društveno dvorano. Na razpolago bo več šivalnih strojev.
»Ljubljana« se udeleži pogreba svoje umrle podporne članice gospe čeč-ove. Zbirališče jutri v nedeljo ob %4 popoldne na Gruberjevem nabrežju. Moški zbor ima ob 3. uri kratko vajo v Ljud3kem domu. — Pevovodja.
lj Mesto venca na prerani grob pok. gospe ravnateljeve Hilde Ceč so darovale rodbine D., M. in R. vsoto 600 K za sirote v ljublj. Marijanišču.
lj Prisega rezervnih oficirjev. Komanda mesta Ljubljana javlja: Dne 18. septembra ob 11. dopoldne se vrši prisega rezervnih oficirjev v j-jubljani, Celju m Mariboru. Rezervni oficirji polože prisego v uniformi. Onim, ki nimajo unilorme, se naroča, da javijo to vojnim okrožjem najpozneje do 15. septembra. Vojaški duhovna pravoslavne, katoliške, muslimanske in evangeljske veroizpovedi so na-prošeni, da prisostvujejo tej prisegi,
lj Ljubljanski veliki semenj je doslej obiskalo 78.000 oseb. Do 12. t, m. bo semenj gotovo obiskalo nad 100.000 oseb. Kupčij je bilo doslej sklenjenih za nad V4 milijatrde, Ta vsota* se bo do zaključka tudi še zvišala.
lj Obiskovalce velesejma opozarjamo na juirišnjo prireditev v Ljudskem domu. Kat. društvo rokodelskih pomočnikov priredi zanimivo igro: »Gospodje sinovi«. — Vstopnice se dobivajo v Ničmanovi trgovini, v nedeljo v Rokodelskem domu. Preskrbite si pravočasno vstopnice!
lj Državna trgovska akademija v Ljubljani. Vpisovanje v I. in II. letnik se vrši 12., 13. in 14. sept. dopoldne od 9. do 12. in popoldne od 3. do 6. Priglašenci za abi-turientski tečaj naj se javijo od 25. do 30. sept. Začetek pouka na akademiji, oziroma predavanj na abiturientskem tečaju se bo kasneje objavil.
lj Nova lekarna. Mag. pharm. Gvidon
Bakaroič namerava ustanoviti v Ljubljani novo lekarno in sicer na Sv. Jakoba trgu ali na Karlovški cesti.
lj Ljubljanski trg. Preskrba z krompirjem. Mesina mlekarna. Na ljubljanskem
trgu so v veljavi sledeče cene: Goveje meso II. vrste, dobre kvalitete 20 do 24 kron kg, prvovrstno volovsko meso 28 do 32 kron. Telečje meso 18 do 22 K. Maksimalna cena za slanino je 58 K kg. Slanine na trgu primanjkuje. — Glede krompirja se občinstvo opozarja, da se bomo lahko preskrbeli za letošnje leto z banaškjm krompirjem za slučaj, da bo cena domačega krompirja višja nego 3.50 K za kg. Občinstvo se opozarja, da ne kupuje zalog krompirja po višjih cenah nego 3.50 K za kg, postavljenega v Ljubljano. V Banatu so zadostne zaloge krompirja na razpolago. — Ker so izvozne firme prenehale kupovati jajca, je prišlo na trg zadostno jajc. Najvišja cena za jajce je 3 K komad, — Glede zelenjave se občinstvo prosi, naj naznani vsako pretirano zahtevo. Solata najlepša glava je 2 K kg. Maksimalna cena za zeljnato giavo je 5 K kg, ohrovt 6 K kg. Občinstvo se opozarja, naj kupuje ze-ije in ohrovt samo po teži. Kislo zelje j0
10	K kg, čebula 5 K kg. — Moka št. 0 je 18 K kg, koruzna moka 12 K, koruzen zdrob Ib K, ajdova moka I. vrste 18 K, & vrste 16 K, otrobi 6 K, kaša 12 K, ješprenj 12 K, fižol 1 vrste 10 K kg, oves 8 K*
S sadjem je trg stalno založen popolnoma zadostno glede kakovosti kakor glede množine z domačim, štajerskim in pred* vsem banaškim blagom. S tem je dokazana popolna nepotreba uvažanja drageg8 italijanskega sadja in zelenjave. — Spe* cerijsko bla^o ima sledeče cene: Kava Portoriko 106 K, Santos 64 K, Rio 56 K, sladkor v kockah 50 K, v kristalu 46 Ki riž I. vrste 26 K, II. vrste 22 K, namizno olje 52 K iiter, vinski kis 10 K liter, n*' vadni 4 K liter, mlet poper 62 K kg, Pa' prika najslabše vrste 60 K, najbolje 10» krone, petrolej 18 K liter. Testenine prve veste 28 K kg, druge vrste 24 K. — Glede mleka se občinstvo opozarja, da bo prlce-■ la poslovati koncem meseca septembra mestna mlekarna, ki bo skušala preskrbeti vso Ljubljano z najboljšim mleko®' kar ga producira naša pokrajina in P1.6* skrbeti trgu zadostno množino mlečnih delkov najboljše kakovosti. V podrobnostih se bo občinstvo opozorilo natančneje potom časopisja.
lj Tedenski zdravstveni izkaz v Ljub" ljani od 28. avg. do 3. sept. 1921: Novorojenih je bilo 30, od teh 13 moških in 1? ženskih. Umrlo pa je 35 oseb, od* teh 1$
moških in 17 ‘ enskih. Med temi je bilo d& mačinov 21, tujcev 14, 20 oseb je umrlo V raznih zavodih. Smrt je najčešče povzročila griža in to v osmih slučajih. Umrlo je največ otrok. Naznanjenih je bilo 47 slučajev griže. Zdi se, da griža sedaj precej poje-njuje, kajti bilo je prejšnji teden naznanjenih nad 80 slučajev griže.
Sospodarstvo.
= S svetovnega trga. V bombaževifl* je cena mirno šla kvišku zaradi poročil 0 poslabšani letošnji žetvi. Glas iz Texasa je precej pesimističen. Trg bombaževe preje je bolj miren. Zaloge angleške volne se cenijo na 1,308.000 svežnjev, dočim je je bilo lansko leto 1,392.000 svežnjev. Evropske
Tekmeci.
Črtica iz življenja ameriških kapitalistov.*
. Lase bi si izpulil, zobe izdrl, obesil bi se! Kot berem v časopisih, je Southern Continental družba zopet znižala prevozne cene za deset odstotkov k
»Slednje je zate, papa, kot njih konkurenta, seveda žalostno, prvega pa nikakor ne moreš izpolniti. Lase izpuliti — no, brez zamere, papa, dosti jih nimaš, zobe imaš sicer dobre, toda le malo jih imaš še v ustih — in obesil se pa gotovo ne boš.«
>Vse to lahko izvršim, če imam resno voljo. Celo Southern Continental črto lahko ugonobim. Nje delničarji bodo kmalu čutili moj pest. Ugonobim jih k
>Tudi tega ne mereš, papa. Šele pred kratkim si se izjavil, da znaša celo tvoje premoženje z bakrenimi, srebrnimi in železnimi rudniki ter s Transverse Rapid železnico vred okoli 90 milijonov dolarjev. Nasprotno pa Harryjev oče —«
Prosim te, Aliče, miruj že vendar !« reče zdajci neka starejša žena.
»Ne, mama, ne mirujem! Zakaj bi si
* Naslednja črtica popisuje boj dveh ameriških kapitalistov za nadvlado. Posledica takega boja je navadno bila; ali uničenje enega dola, ali pa združitev oboh. Ia tega poslednjega so nastali trusti in karteli, kapital se je organiziral in s tem zadobil svojo strašno moč. Mala slika iz življenja ameriških kapitalistov bo našim čitateljem malce razkrila življenje in delovanje kapitalističnega sveta.
Omeniti je k tej črtici, da »o železniške proge v Ameriki v rokah zasebnih kapitalističnih družb. Črtica se peča z dvema družb^ia, ki imata vsaka svojo železnico iz St Louisa v New-0rle-aus. Kot taka sta si oba stratoa konkurenta.
kalila svojo glavno zabavo? Nisem se zastonj učiia gospodarstva. Zato smem tudi z očetom razpravljati o tem vprašanju. — Uprava Southern Continental želcznice ima mnogo več denarja kot ti, papa. Vzdržali bodo dalj nego mi. Harryjev oče ima 8J milijonov, Notherfield 50, Swift 35 in Cra\vstone 45. Skupaj 185 milijonov dolarjev proti tvojim devetdesetim. Če oni hočejo, jim ne moreš stalno kljubovati.«
»Tega ne razumeš, Aliče. Od nikogar se ne dam pohoditi, od nikogar! Izdal bom ukaz, da se na moji železnici znižajo cene za petnajst odstotkov, ne samo za deset. Videti hočem, čegava mošnja bo preje prazna.«
»Najbrž tvoja, ali bolje rečeno, naša, papa. Pravkar si trdil, da ničesar ne razumem. To je dvakrat napačno. Prvič, slišala sem na univerzi Harvald —«
»Ah, ti in tvoja univerza, katero si pohajala samo za kratek čas.«
»Ni res. Učiia sem se. Hvala Bogu, da imam kruha dovolj, ker imam tebe za očeta. Toda naučila sem se mnogo. Saj si celo sam priznal. In drugi vzrok, da je tvoja trditev napačna, ko praviš, da ne razumem ničesar o boju med našo Transverse Rapid železnico in Southern Continental. Ali mi nisi že sam dal večkrat zatrdilo, da v železniških rečeh prav toliko razumem kakor tvoj glavni vodja Deag-bume?«
»Aliče, čas je že, da molčiš«, omeni mati.
»Ne, ne, ljuba mama! Le pusti me, da si izbrusim svoj gobček. Pa naj mi kdo ugovarja, če more! če ti sedaj, papa, znižaš cene na naši železnici za 15 odstotkov, zaslužiš v ugodnem slučaju še 12 odstotkov. Iz tega razvidiš, da znam dobro
računati. Če pa Sothern Continental Ex-
press železnkna družba tudi potem še zniia cene, jih moraš tudi ti, in sicer še bolj nego nasprotniki. Ti pa zopet ne bodo ieni ter še nadalje zniževali cene, dokler ne pride tako daleč, da bo dobil vsak potnik povrh še najrado, ki se bo vozil na eni omenjenih železnic.«
»Meni je vseeno c
»Uaditega je moj načrt, papa, da se združite. Potem vam ne bo treba cen zniževati, temveč v korist svojih žepov jih boste po volji zviševali. — Harryjev oče ti je vendar ponudil lepo svotico za tvojo železnico. Če ti plača Harryjev oče, kot predsednik Southern Continental Express železnice, za tvojo črto 65 milijonov, imaš pri tem še vedno dobička 15 milijonov. To si zadnjič sam trdil.«
»Jaz pa hočem več zaslužiti. To nesramno tekmovanje, to Southern Continental Express železnico hočem uničiti. Radi-tega nikdar	ne	podpišem	kupne	pogodbe.
Ponižal bom	to	železnico,	da bo	padla na
kolena. Vsega tega pa je kriv Harryjev oče, ki je,	žal,	tudi oče	tvojega ženina.
Šele odkar	je	postal George	Thirhvill
predsednik Southern Continental Express, se je vnel ta boj za cene.«
»Sedaj si pa nepravičen, papa. Ali ti ni George Thirlvvill večkrat ponudil ceno za tvojo železnico? Šele ko si zavrnil njegove predloge, je pričel z nasiljem. Temu se ne moreš čuditi. Dobro veš, da je George Thirlwill ravno tako podjeten kot si ti.«
Aliče vstane in nadaljuje s povzdignjenim glasom: »Iz svojega trgovskega stališča je Mr Thirlvvill pravilno postopal, tudi če je llarry tvoj prihodnji zet in jaz njegova bodoča snaha
Mr. Robin Freelond se je tako pogovarjal s svojo ženo in hčerko pri zajtrku v obednici krasne vile na Garden-Street
v St. Louisu. Robin Freelond, mož 50 let star, z golo glavo, si posadi na nos zlat šcipalnik in bere iz časopisa »St. Louis Gazette« najnovejša trgovska poročila* Mrs. Freelond, dokaj mlajša od njega, sedi poleg moža in zavživa zajtrk. Aliče, krepka dekliška postava, pa se ziblje v naslonjaču. Na rožnatem obrazu, katerega čelo ji krasijo krasni kodri, se ji kažejo predrzne, samozavestne poteze. Drobne oči kot grah so ji blišče izpod čela in mala usta kažejo celo vrsto zdravih* belih zob.
Aliče Freelond je bila z besednim bojem, ki ga je vodila s svojim očetom, popolnoma zadovoljna. Morebiti pa se je v mislih pečala s svojim ženinom Harry Thirlvvillom. On je bil prvi ravnatelj Sothern Continental Express železnice, katere predsednik je bil njegov oče; oba sta bivala v Nevv-Orleansu.
Družini Freelond in Thirhvill je vezalo že staro prijateljstvo. Pred letom je to prijateljstvo dobilo še novo vez, ko sta se Aliče in Harry zaročila. Kmalu potem pa je postal Hnrryjev oče predsednik Southern Continental Express železnice, ki je vodila iz St. Louisa v New Orleans; svojemu sinu je preskrbel mesto prvega ravnatelja, nakar se je pričel boj med Thirlwillovo železnico in Transverse R&' pid Railway, ki je bila last Freelonda in ki je tudi vozila iz St. Louisa v New Orleans. Ko je George Thirhvill prevzel vodstvo Southern Continental železnice, se j? preselil v New Orleans, dočim je Freelond bival v Saint Louisu.
lUalje.l
ji. delavsko konsumno društvo
jv Ljubljani sprejema od svojih članov hranilne vloge
S ter jih obrestuje od 1. julija 1921 mprej do KOI Člani bodite dosledni ter nalagajte svoj odrišen denar
preklica po	10	le	pri	svoji	lastni zadrugi I
1w
g Članom naše zadruge naznanjamo, ngjrifj	pfl^llfl	fllPilfsMlini	vsa^e vrste *n najboljše kakovosti po
da je dospela vbllifu uullfgfl luullb llluHuIullllll b precej znižanih cenah.
Vplačana delniška I	W	?T^	HkT	gH	1TJT	Tf	W%	TW	ILTIT	TT	I	Telefon	šfev.	567.
9'avn. K 30,000.000.	O	¥
S? ST, KM« racm LJUBLJANA, KREKOV TRO10, nasproti »MESTNEMU DOMU«. bane„e posle nSntn^
ni	m
Lastni rastmi paiiijon na Ijublinnslieni nfln sejmu 3. do IZ. sept. 19ZI.
INDUS D. D . preje CARL POLLAK
Tovarna usnja in usnjatih izdelkov Kranj, Ljubljana, Vrhnika
Con.raina pisarna Ljubljana, Sv. Petra cesta 68. Tel. 528.
I.	Industrija usnja.
A. VegetabRno (creslostrojeno usnje):
1. kravine, rjave, črne in chagrin,
ier za mehove in strehe,
2. kipsi,
3. teletine,
4. ovčine in kozine
a) mazane, rjave in črne,
b) barvane, za mobiije, tapeci-ranje in konfekcijo;
5 vacheifes:
a) za izdelavo dokolenic, barvane ali naravne,
b) za izdelavo nogomeinih žog,
c) za izdelavo razne usnjate konfekcije;
6 svinjine (specialiieia):
a) za lino iahalno opremo, barvane ali naravne,
b) za kovčege,
c) za mobiije in galanterijsko koniekcijo (porienionnais, por-iefeuilles in knjigoveštvo);
7. podplati:
a) trovioženi hrasfosfrojeni podplati,
b) vache;
8. crouponi za Izdelavo fransml* siiskih jermenov,
a) specialno shojeni (angleški sistem),
b) hrestosirojeni.
B. Chrom usnje:
1. box-call, črno in barvano,
2 chevreaux,
3. chevreife,
4. chrom-usnje za izdelavo nogometnih žog,
5. chrom-usnje za izdelavo jermenov.
C. Galun-usnje
za izdelovanje vezilnih in šivalnih jermenčkov.
D. Lak-usnje:
1. box-calf,
2. chevreaux.
II.	Industrija usnjatih izdelkov.
1.
2.
3.
4.
A. Čevljarski izdelki:
čevlji za strapac,
,	.	rudnike,
„	„	spori in	nogomel,
po vojaškem vzorcu,
5. sandale.
B. Koniekcija transmisij sluh gonilnih jermenov:
1. specialni stroj,
2. hrastov stroj,
3. chrom-stroj,
4. jermenci za šivanje in vezanje
transmisijskih jermenov.
C. Konfekcija za:
dokolenice (gamaše), nogomelne žoge, torbice, portefeuilles itd. iz vegetabilnega, chrom- in lak-usnja, nahrbtniki, športni pasovi itd, tržne torbice.
zaloge so majhne in so večjidel v Antverp-(46.000). Zaloge Avstralije in Nove Zelandije se cenijo na 655.000 svežnjev proti .0^0 svežnjem lanskega pridelka. Trgovina je živahna, glavni kupci co Japonci in pnio!. Glede jute je kupčija oživela. Svila pe steljo navzgor. Jako enakomeren pa je g s kozjim. Na Angleškem je žetev dobra v 'J l^de kakovoti pridelka. Debro letino 80 ir-''1- 'etos tudi v Avstraliji, v Arneotiniii
*	P8 np morejo nonaf-ti letos s takim bla-Rr orom. Iz Tndje :e izvoz žitnega pridel-fl prepovedan, dasi so imeli v rečeni deže-
Odgovorni urednik Anton Marinček. Ird.iia kor.t.orcii -Novega Csr».
Heka '»gr,slovanska tiskarn« v UtiMlaid
Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode, delniška družba v Ljubljani.
Tislefan St. I—6? IM ubija na) Brzojaal: i’ap«r.i ca Vence,
t. C. centrala: Papirnica o VeoCah, Polt a: O. «11. n Polji pr« LjuB-iani. Postaja jnlae ie.ei.iice: Zalog.
H.
Pap^rice a ITeuiah, papirnica, ti)orn?ca cgluuze in iesao.ne p uoričanah in taornlca lesovine o medoodati.
Mesečno proizvajanje 100 vagonov raznih vrst papirja:
Papir Iz tkanine, brezlesni pismeni, pisarn ški tiskovni in konceptni pap;r. Strojepisni, bankpost-, karton- in risalni papir. Brezlesni dokumentni koncept-meliran, nebe *eni liouceptni papir; srednjefini p satni in tiskovni papir, karton za dopisnice. Brzojavni sv.tki in pap.r za naustnike (s ročnice.) Navadni tiskovni kuler in papir za lepake v vseh barvah. Rjtac js-ii tiskovni papir. Ovojni pap.r iz čisto celulozo in navadni ovojni papir.
v polnem obratu. Svinčev in nikljev trg je miren. Srebrn trg je trden; a v zadnjem času prodajajo Zedinjene države. Kitajska dane: bolj malo kupuje. Trg s činom je miren, ni posebrega povpraševanja po njem.
J{aša društva.
d Šentjakobska prosveta. V ponedeljek 12. t. m.se prične v prosvetnem društvu šivalni tečaj. One gospe in gospodične, ki so se priglasile, pa tudi druge, ki se
žele še priglasiti, naj pridejo v ponedeljek zvečer ob sedmih v društveno dvorano. Na razpolago bo več šivalnih strojev.
d Orlovska prireditev v Slov. Bistrici je vsled epidemije prepovedana.
d V Šmartnem pri Litiji priredi Orel v nedeljo 18. sept. javno telovadbo s sre. čolovom. Pri prireditvi sodeluje Pevska zveza »Ljubljana«, ki nastopi s koncertom narodnih pesmi. Začetek ob 2. uri popoldne na vrtu Društvenega doma. Prijatelji poštenega razvedrila vabljeni k obilni udeležbi!
li	jako dobro letino. Riž je ostal na isti višini, le slabše blago je padlo v ceni. V Ameriki bodo pridelali farmarji velikanske množine koruze. V Indiji se je letos čajeva letin kaj slabo obnesla; saj že nekaj let ne pomnijo tam tako pičlega pridelka. Brazilske zaloge kave se cenijo na 4,413.000 vreč nroti 2,283 000 vrečam v isti dobi lanskega leta; nova žetev je tudi povolina in cene so primerne. Glede oljnatega semena prihajajo številne ponudbe. Cene aluminiju so se ustanovile. Bakra je vedno več v i zalogah, da i v Avstraliji ond1”’ veliki rudniki niso
itt£^JC-zsriyc~7£^c.~Dfizyc-
?£Z3C.~y£Z7a.-JCZ.y/ZZ7£
-y£117£ZZ7/ZZ7£^J<:
Zadružna Gospodarska banka d. d.
7C?1 !h
Ljubljana, Dunajska cesta štev- 38|I
(začasno v prostorih Zadružne zveze).	Telefon	št.	21,
Podružnice: BJAK0V0, MARIBOR, SARAJEVO, S0MB0R, SPLIT, ŠIBENIK.
Ekspozitura : BLED. - Interesna skupnost s: Sveopčo Zanatiijsko banko d. d. v Zagrebu it; njeno podružnico v Karlovcu ter Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu, Kapital in rezerve skupno x afilijacijami čez K 50,000.000*—.
Daje trgovske kredite, eskomptira metlice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in tia vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.
k
m~7/——7/—7/—7/—7/—7/—7/--//—ir—?/—?,-—7/—7/--?/—7/—//—7/—7/—yr:yi^y€ZJL\
Postni ček. rač. St. 11.323 Telefon štev. 54.
Marijjin Srg štev. 8.
r. z. z o. z. v LJUBLJANI.
Sprejema iiranllue vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po Hranilne vloge se izplačujejo brez odpovedi — Hranilne vloge z odpovednim rokom se obrestujejo po dogovoru.
Desiarnl promet v lanskem letu: 128,000.000 kron.
Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji.
Brzoj. nasiov: jugoslovanski kredit L ubljana.
Wo!?ova uiisa £t.1»
Podružnica v MURSKI SOBOTI in DOLNJI LENDAVI.
— .	čistih	brez odbitka. Izvenijubljanski vlagatelji dobe poštne položnice.
© I	Izdaja	čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- !n inoismska mesta. — Daje posojila na
I a j ife	vknjižbo,	poroštvo,	vrednostna papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih.
\dm Iv	Jamstvena glavnica 2 in poi milijona kron.
Zavod je neposredno pod državnim nadsorsttfon**
Jugoslovanski kreditni zavod
4
GOSPODARSKA
S IHPORT-EKSPORT
mm®
mmm LASTNI PAVILJON M LJUB- i
uanssce^ velikem mm. g
MšMMiliiMrailliiglišilSS^
iaSlžSfUžsesggaa
BfA	Vir	«	uji1aT^agWM.rM«	■	j	.	«->	nr.jai
O *
I
izdeluje po najnižjih cenah vsakovrstne ročno in strojnokovane žeblje, spojke,
~~ kljuke, verige in vse druge v njeno stroko spadajoče železne izdelke. —
Ceniki na razpolago! - Ha sejmu zastopana v paviljonu štev. 400. - Ceniki na razpolago!
SSH2SESSS33«
■
^8mmt
-rv 'frW' -:-r <
Ministrstvo financ kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
7°/o drž. investicijsko posojilo L 1921 v iznos« Din. 500,000.000*-
POZIVNA VPIS.
Minister financ kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na temelju Uredbe z dne 27. junija 1921 Dšt. 7941 vzakonjene s členom 130 Ustava poživlja na vpis
7°/0 drž. investicijskega posojila v nominalnem znesku Din. 500,000.000
To posojilo je investicijsko ter se bo porabilo izključno v svrho splošnega dobra, kakor: popravilo, izvršitev in razširjenje železniškega prometa, stavbo novih in dovršenje za-početih železniških prog, napravo in popravila pristanišč, cest, potov itd.
Nominalni iznos posojila je Din. 500,000.000 izdan al pari v kosih po Din. 100, 500, 1000, 5000 in 10.000 v 50.000 serijah po 100 številk, obresti so 7 % na leto ter se izplačujejo dekurzivno brez vsakega odbitka v polletnih kuponih in to 15. marca in 15 septembra vsakega leta pri vseh javnih blagajnicah in zato pooblaščenih denarnih zavodih brez odbitka kakoršnega koli davka, koleka in takse.
Prvi kupon se izplačuje 15. marca 1922. V teku 10 let se to posojilo ne more konvertirati, niti v tem času obrestna mera znižati. V slučaju, da se posojilo po preteku 10 let konvertira, mora se imejiteljem obveznic ponuditi izplačilo v nominalnem iznosu,
Posojilo je amortizacijsko ter se izdaja na 50 tet. Amortizacija začenja 4 leta po emisiji, ter se vrši enkrat na leto pri Generalni direkciji državnih dolgov z žrebanje ali odku-
pom po določenem amortizacijskem načrtu, ki je na obveznici natisnjen. Posojilo je zavarovano s hipoteko, a potrebna svota za anuitet (obresti in amortizacijo) stavila sc bo vsako leto v budget (državni proračun), za pokritje pa bodo služili pred vsem dohodki dotičnega investicijskega objekta.
Kuponi zastarajo 5 let potem, ko so zapadli, a izžrebane obveznice 30 let po žrebanju.
Posojilo bo kotirano na vseli domačih borzah.
Obveznice tega posojila so ravnopravne ostalim državnim obveznicam, uživajo pupilarno varnost, morejo se polagati kakor kavcije, uporabljati za fonde, ustanove, depozite pri vseh javnih blagajnah in privatnih podjetjih.
Obveznice se morejo lombardirati pri Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njenih podružnicah po zakonskih predpisih.
Obveznice in kuponi tega posojila so prosti vsakega sedanjega in bodočega davka in doklade, kakor državnih tako tudi ostalih (oblastnih, okrožnih, srezkih in občinskih) kakor tudi vseh taks in pristojb v kraljevini.
Vpis se bo vršil od 1. do 30. septembra 1921
pri vseh denarnih zavodih Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod zgoraj navedenimi pogoji (za vsakih 100 Din. obveznice Din. 100 v gotovini). Za kontrolo porabe tega po-
BEOGRAD, meseca julija 1921.
sojila se bo izvolil posebni parlamentarni odbor. — Ko bo celo posojilo porabljeno, podal bo minister financ Narodni skupščini kraljevine S. H. S. poročilo o skupni porabi istega.
Minister financ dr. Kosta Kutnanudi 1. r.