..... r . ¦¦,-::jp^. .. . ^ .- . • , - .. ^/V, 2. ŠTRAN UVDDHK inaloštevilni. ČLOVEK - NARAVA - DRUŽBA: Tribuna je v zadnjih letih stalno sledila ekolo&i in energetski problematiki pri nas in v svetu z visto originalnih člankov, prevodov in okroglo mizo na temo EKOLOGIJA IN SOCIALIZEM. V uvodniku skušam predvsem obnoviti in povezati v čimvečji meri tisto, kar seje oblikovalo in kalilo na to problematiko na Tribuninih straneh v zadnjih dveh letnikih. Vsebino objavljenega je nemogoče zajeti v celoti zaradi obilice gradiva in zgoščenosti dobršnega dela objavijenih prispevkov. Odločil sem se, da problematiko povežem v kolikor pač morem v integralnem tekstu z nekaterimi citati iz že objavljenega; poleg tega ponovno objavljamo tekst ,,Energija za kaj, energija za koga" in podnasJovom „0 jedrski eneigiji" odlomke iz objavijenih tekstov, ki obravnavajo jedr&o energijo. Seznam objavljenih prispevkov z zgoiaj omenjeno problematiko je dodan zato, da lahko vsi tisti, ki želijo vedeti več, kot jim je na razpolago v tej številki, poiščejo tekstc pri kakšnem kolegu, v svojem starem papiiju ali pa v prostorih uredništva Tribune. To seveda ne pomeni, da ob tekstih iz Tribune ni potrebno pogledati se kam dmgam. SKOZIDRUŽBOSLOVJE ,JPoznamo le eno samo znanost zgodovine. Zgodovino je mogoče opazovati z dveh strani, razdeliti na zgodovino narave in zgodovino ljudi. Obeh pa ne gre ločevati; kar obstajajo ljudje, se zgodovina narave in zgodovina ljudi medsebojno pogojujeta."2 ,,Ljudi lahko razločujemo od živali po zavesti, po religiji, po čemeikoli hočemo. Sami pa so se začeli razločevati od živali brž, ko so začeli produdrati svoja življenjska sredstva, korak, ki je pogojen z njihovo telesno organizadjo."3 Naravoslovje je do danes že toliko napredovalo, da vemo, da življenje sloni na stalni -eprodukciji dkličnih procesov, ki potekajo v posameznih organizmih, ti so med seboj povezani in vključeni v ciklične procese v naravi. Skozi te dklične, reproducirajoče procese so nastafali produkti, ki so spreminjali okolje in dajali materialno osnovo za vzpostavitev novih/kvantiteta prerašča v kvalheto/. Po vsaki taki revoluciji se je moralo ravnotežje med starimi cikii, ki so sprodudrali novega, in novim dklom nanovo vzpostavljati. Različno organizirani sistemi živijenja so se tako v zgodovini življenja na Zemlji pojavljali in izginjali. Ko se je pojavil človek I je s svojim aktivnim odnosom do narave, delom, pričel posegati v že obstoječe dklične procese v naravi. Delo je postalo materialna baza člove&e družbe in s tem materialni pogoj za revoludoniranje produkdjskih sredstev in družbe. Po eni strani je človek dograjeval že | obstoječe reprodukdjske dkle, po drugi strani pa je z večaiijem obsega proizvodnje/delitev dela omogoča večjo storilnost pri istih materialnih pogojih produkdje/, vnašal kvalitativno nove proizvodne procese. S tem je širil svoj na delu osnovan reprodukdjski proces in v vedno večjem obsegu po kvantiteti in kvaliteti posegal v procese v naravi. Homo sapiens je živalska vrsta, ki je tako kot vsaka nova vrsta na svoj spedfičen način posegla v naravo. Zaradi količine energije, ki jo človek vključuje in jo je sposoben vključiti v svoj produkdjski proces, pa je prva vrsta, ki lahko ne le delno, temveč v celoti spodkoplje temelje lastnega obstoja. Dmžbena produkdja je daleč presegla tok snovi in energije skozi člove&o telo. Proizvodni proces je že tako dolgotrajen in je do tolikšne mere spremenil naravo na Zemlji vključno s človekom, da so vsi poskusi po ,,avtentičnem, elemNitarnem" življenju z ,,naravo" in v ,,naravi" gola utvara. So realizadja malomeščanskih idejnih tokov. Enako velja za elementarno doživljanje narave in družbe, ki jih poznamo, pod raznoraznimi oblikami meditiranja, verskih sekt itd. Zgodovina je elementami/izkustveni/ nivo že zdaleč presegla. Dilema ni naravno in umetno, temveč uničujoče in vamo. družba, je omejenost zgodovinskr sLSuri™/ °bra™vanJu razmeija človek - narava -slehemi lcn«fc «™..«S- !l ;IdaaJocega razreda postala gonilna sila Droizvnri«;,, i« EL ™ zanPm^riF t T J7 c je roaito nJihovo ponav) dSSutoJk^J6.^ vIadai°če8a mzreda poSalag sienemi korak spommja na to, da nikakor ne sosDodui-' podjarmljemm narodom kakor da smo izven n t Hfh°.naKiVi" ^™ VnJeJ- SP°minJa»*,daaVfebl Sci hnKJe sP°?aram° nJ'ene ^01* kot vsa dnia biti Kolikor boj se bo to uresničilo, toliko bolj bodo li " J delnarave m tem bolj nemogoč bo postal SS * duhom m matergo, človekom in naravo nazc klaačnega starega veka in je v krščanstvu dosegel svoi vi.4k."5 proizvodnje. In tako nas ^^ uP°rabli*H emveč tudi vedeU' ** V Eyro^ P° P">paduj SKOZINARAVOSLOVJE: Termodinamika je naravoslovna veda, ki proučuje eneigetske bilance in spontanost procesov v naravi, predvsem s termodinamskim ravnotežjem. Osnovni prindpi so bili odkriti in razviti že v prejšnjem stoletju. Svoje razmiSjanje o termodinamskih prindpih in njihovi uporabi ne bom začel pri 1. zakonu termodinamike, kot je običajno.temveč pri Camotjevem krožnem procesu. Camotjev krožni proces predstavlja delovanje idealiziranega toplotnega stroja, v katerem se toplota iz rezervoarja z vi|o temperaturo delno pretvarja v delo, debio pa se ohranja kot toplota rezervoarja z nižjo temperaturo. IzvršUa se je pretvorba toplptne energije v flzikalno delo. Na tej osnovi delujejo vsi toplotni stroji/bendnski, parni.../. Razlikujejo se v načinu, po katerem jim je bila dovedena energija /kemična, jedrska, sončna.. ./• Sprememba notranje energije iz sistema je seveda enaka dovedeni enetgiji v sistem oziroma odvedeni iz sistema/kot toploti, fizikalnemu delu, prenosu v kemijske vezi, .../ dU = dq + da, 1. zakon termodinamike/. V idealiziranem primeru velja, da se je celotna razlika v neenergjji /Ql - Q2/ pretvorila v koristno delo /A/. Stroj deluje z maksimalnim možnim izkoristkom. To pa je možno le pri revrezibilnih procesih. Reverzibilni proces je tak proces, pri katerem preidemo z nekim sstemom iz začetnega stanja po neki poti spet v izhodno stanje, ne da se v sistemu ali okolid pojavi kakršna koli zaznavna razlika. Reverzibilen proces je torej lahko ie ravnotežni proces, v katerem se ravnotežje spfeminja neskončno počasi. Procesi v naravi so samo ireverzibilni. Imajo manjši, manj ,,gospodaren" izkoristek odreverzibilnih. V nadaynjemrazvo|utenn^ količino entropijo W~~i A , ^ ¦ VBB^HHHI^fc T l T Jj^Ul^prneijav^zKonstKO^P reverziDUne m ueverzibilne procese sledi za krožni proces, v katerem je vsaj ena stopnja ireverzibilna da je krožni integral dQT vedno manj od nič. Na hipotetičnem primem sloni od tod izpeliana trditev, da entropija V izoliranem sistemu med ireverzibilnim procesom vedno narašča Dokaz: Nek sistem je na poti od stanja 1 do stanja 2 reverzibilen, na pod od ^anja 2 do začetnega stania 1 pa ireverzibilen in hkrati idealno toplotno izoliran. Iz neenačbe dQr€VI I + dOirevT 0 sledi, ker je dtugi integral enak 0, da je S2 - Sl manj od 0, torej se je entiopija na poti od stanja 2 do stanja 1 povečala. Od tod je Clausius izpeljal sklep, da je energija vesolja konstantna, da pa entropija vesolja teži proti maksimumu. Drivga, statistična definiaja entropije izhaja iz w-tennodiiiainske veijetnosti - S k. lmv. Za monokristal brez napak pn 0 Kelvmaje termodinamska verjetnost nahajanja določenega delca na ddočenem mestu enaka 1. m 1 je O. TBrej je entropija enaka 0. Entropijo lahko torej vzamemo tudi kot merilo za urejenost astema. Procesi v naravi so podvrženi termodinamddm prindpom, saj so ti v bistvu le njihova abstrakdia. Pot sončne eneigije skozi živi svet gre takole: Sončna eneigija se s fotosintezo nretvaria v energijo kemnskih vezi/tvorba ATP, NADP, glukoze/. Energija kemij^ih vezi se uporablia za transport snovi, biosintezo, kontrakdjo snovi (koncentradjo). Od tod naprej se energiia raztrese". Poenostavljeno si lahko predstavljamo v kroženju ogljika m kiaka v naravi, da gre pri tem za podoben dklus kot je Camotjev krožni proces. Razlika je v aabšem lzkonstiai potrošene eneigiie, prooesi so ireverzibilni, celotno mašinerijo biosfere pa poganja sonoe. Neizkoriščena energija/tista, ki je ostala v kemq*ih vezeh H20 in CO2/ ponovno ^topa v krožni proces v fotosintetddh ceUcah, kjer omogoča nastanek eneigetsko bogatih kemijskrfi vezi ATP-ja in NADPH-ja. Izkoristek eneigije pri aerobni razgradnji glukoze je pnbližno 40 % od | makamalno možnega. Tolflco energije se v heterotrofaih ceUcah pretvori v energijo kemijskih I vezi ATP-ia. I nr;^^^111 ^00^ V ^1112111111 » endmatsko kat^h^^end pnmejavi z gorenjem zelo počasi, razdeljeni na maogo vmesnfli stopenj. KSk gospodarjenju s sproščeno eneigijo pretendira v limiti k reverzftilnin proo^m^ \m okohci. To tendenoo lahko imenwemo progresivno tendenoo življenia ^i dedi aausiusovemu teoremu o rasti entropije. Življenje jetorej protislovno Po eSi u^varifz te?*!?0 ^1«**"0 ^odukdjo v naivi «d, bjSati pa J^ n^rS^er^Tje Na ^r^r^ ?J* nOVO. izoblikovani r*- Neied produdra ,ed hfred produdra n^d [ ao toiikšne mere spremenili atmosfero, da so sprodudrali pogoie, v katerih ie oostala možna ^ido viSeinogljikSvUdtokAla J ^ Organizirani sistenu v naravi/ne le organizmi/ imajo meje svoje rasti. Omejeni so lahko z zunanjimi dejavniki/Leibigov zakon življenjskega minimuna in maksimuma, odvisnost od obstoječih organiziranih sistemov v naravi/, omejenost zaradi številnih republik lastne organizadje/konkurenca za hrano, surovine, eneigijo/in z notranjimi dejavniki, ki so povezani s funkdonalnostjo takega organiziran^a sistema. Gre predvsem za izkoristek in zmožnost uporabe eneigije od zunaj /uporaba neke različice toplotnega stroja/, ki omogoča lastno razšrjeno in enostavno reprodukdjo. Rast celice je na primer omejena zaradi energije - ki bi jo ta porabila za transport hranljivih snovi do mesta v celid, kjer potdka presnova - in odpadnih produktov iz celice. Nadaljnja rast organizmov je bila mogoča šele z nastankom mnogoceličnih organizmov in z diferendadjo posameznih fiinkdj med celicami posameznega organizma. Po istih prindpih kot so se razvijali organizmi v naravi, se je razvijala tudi funkdonalna stniktura člove^ce družbe ves čas zvezana z naravo v svoji materialni osnovi — produkdjskem procesu. /Funkdonalna struktura člove&e družbe je v terminologtji politične ekonomye družbeno-ekonomska formadja—produkdjski način/. ,JEKOLOŠKA KRIZA" fa lokalističen drobnjakaršEiprSopk ekološki krizi ima seveda natančno določen pomen, da namreč zamegli njeno globalnost in vpetost v ccloto družbeno ekonomskih odnosov v naši družbi Le na tej celoviti družbeni ravni pa lahko ekolo^to krizo regijenio/7^ ,^.larx je razkril predvsem družbene meje rasti kapitala."8 Pri analizi, grajem na abstraktnem, teoretdcem nivoju/vrednosti/, se pravlahko zgodi,da seda nekaterim momentom premajhen pomen, predvsem če v času, ko analiza nastaja, ti momenti še, niso stopili v ospredje oziroma so bili v času nastajanja še nezaznavni. ^^ __________ Za preživetje individualnega kapitala je značilno, da mora stalno substituiiati živo delo , kapitalom, torej uvajati nove tehnologije in revoludonirati proizvodni proces. To mi kratkoročno prinaša dkstra protlte, daljnoročno v limiti pa vodi k odmiranje kapitalističnegi načiiia produkdje, saj odpravlja svoj lastni temelj, to je oplajanje z neplačanim delom delovn stle. Na ta način se produkt razvrednoti. --------- lanja gio&alna strukturalna kriza kapitalistične produkdje se razlikuje od klasičnih kriz zaradi hiperprodukcije blaga kot posledice stihijske proizvodnje. V taki krizi se je kapital zataknil zaradi prekinitve prehoda skozi trg v eiiem od svojih stadijev in s tem prenehal funkdonirati kot kapital. ^^—^——^————.—^^_ ' se pretvorba že oplojene vložene vrednosti kapitala iz blaga v denar podaljša preko svoje normalne mere, torej če je blagovni kapital nenormalno zadržan v pretvorbi v denarno obliko, ali ko je ta pretvorba zaključena, če se je oena sredstev za proizvodnjo, v kateie se mora denarni kapital preobraziti, dvignila nad nivo, na katerem je bila v začetku kroženja, potem se lahko blago, ki funkdonira kot akumuiirani fond, porabi zato, da zavzame mesto denamega kapitala ali njegovega dela. Tako denarno akumulirani fond služi kot rezervni fond pri uglajevanju motenj v drkuladji kapitala.9" V primeru ko tega fonda ni, je potrebno vzeti dodatna sredstva za enostavno reprodukdjo od presežne vrednosti, in če še to ne zadošča, se prične trgati proizvodni proces. V primeni, ko je tendenca rasti produkdjskih sredstev, mednje prištevamo tudi energijo in surovine, stalno prisotna, prične kapitalu upadati profitna mera. Kapitalistično produkdjo zajame obdobje recesije-gospodarska kriza. Sedanja gospodarska kriza, ki jo poznamo pod raznimi vzdevki: energetska surovinska in tudi ekološka, je stiukturalna /tehnolo&a/ kriza kapitalističnega sistema v cebti. Kapitalje v obstoječi tehnologiji začutil meje svoje ekspanzije. V svoji tendend po neskončnem golta kapital, glede na strukturo obstoječOi tehnologij, vedno vcčje količine eneigije in primarnih surovin. Da zadosti svoji lakoti, mora posegati po vedno težje dostopnih virih,ki zahtevajo tudi večja kapitalska vlaganja. V limiti vodi ta proces do stopnje, kjer bi se ves profit porabil za preskrbo z energijo in surovinami. To pa bi bil konec ne le ekspanzije kapitala, temveč kapitalistične produkdje, temelječe na obstoječi tehnologiji nasploh, saj proizvodnja ne more potekati brez lzgub surovin, ker vseh ni več mogoče ponovno vključiti v proizvodni proces, kapital pa ne bi bil več zmožen zagotavljati novih. /Proizvodni proces ni reverzibilen/ Zato ni nič nenavadnega, da so jo najprej skupile industrije motomih vozil, največjih razsipnikov z ——^—— rentabUna tudi težje dostopna najdišča in nekateri dnigi viri i lažje dostoone vire, pa lahko na ta način, cek) ob ™.«.&»m SS kfie, da *a tej zahtevi sposoboi Eados«« d« podro^.: mfonmajdka > toPbto?ehnoloija/To sevžda ne pomeoi,da samo to mmj "gL* Za doseeo tesa cilia so potrdma ogromna vlaganja v znanost. Piecej t 7Si ta suroSnskem tt&ta. Srfanji prepad med razvrt.m.mdezdam. v K^Tmej v okviru blagovne produkdje teddenoo casti. V tem ptocesu seje znaito t«d. I iiigodovansko ^ospodarstvo. l surovin) izkoristke Nova tehnolo&a revoludja mora pretresti tudi cclotno družbeno strukturo. Na abstraktnem področju vrednosfi predstavjja spet novo substitudjo živega dela s kapitalom. Globalna kriza svetovnega sistema kapitalistične blagovpe produkdje ima tisoč obrazov. Kriza ponuja sodalističnim silam tudi izhod. Revoludoniranju tehnologij proizvodnje mora slediti tudi revoludoniranje družbenih odnosov. - . am JSB^^^S^^^iSSgK Neposiedno gledano je gotovo res. dejanje, za kakršnokoli -*— - ^^S^ST^dLot di se za vsako Joilturno' f JKk, v tej dmžbi, kakršna je, ico kiiiiga izide, moiamo la je, čeprav na malo mestih zadosti jasno povedal, da znanost v sodalizmu in komunizmu nT^H samo proizvodna sila. Neposredna proizvodna sila je že \ kapitalizmu, vendar je nekaj več. ^B Znanost postaja mera dela. Torej stopa na mesto denarja kot obče mere dela znanost kot H spedfično duhovno delo. Kot najbojj podružbljena oblika dela stopa na mesto prejšiqe H abstraktne dename mere dela ali delovnega časa. Preprosto bi rekli, da velja toliko, kolikor H delavec vloži svojega duha v delo, sebe kot proizvajalca. Ta oblika proizvodnje bi zahtevala H celotno zavest o delovnem procesu, o odnosu tega procesa do okolja in seveda o družbeni usodi ^M I tega procesa in izdelkov. Skratka ravno tisto, kar preprečuje t.i. odtujitev dela. ^^^^M Fa poglejmo to, kar se danes dogaja pri nas^ažato^an^a^^m^etako sotialistični, I vezani na temeljne zakonitosti sodobne tehnologije in sodobne znanosti, ki venda- le precej determinirajo naše družbene odločitve, Od tod tudi ti težki spori, kaj naj storimo. Tehnologija nam kaže to in te aitemative, diužba zahteva to in to, na drugi strani rabimo tam toliko. denarja, tukaj pa toliko in toliko. Vse to izviia iz istega viia, iz duhovne in materialne revščine sodobnega človeštva. Varamo se, če mislimo, da je sodobni človek bogat, varamo se vtem.ko nislimo, da smo na nivoju univerzalnega bogastva. Nasprotno, ceiota sveta, ne samo zaradi Indiie, vse sodobne oblike proizvodnje so v bistvu še zmeraj revne, če gledamo na nek racjonalni • ideal. Radonalni ideal tehnologije bi na primer bil, da bi se pri vsaki predelavi snovi porabila tolikšna eneigija, kot jo je več v proizvodu samem, za razlko od izhudnega materiala. To povem, da bi približno toliko eneigije porabili tudi za to, da se proizvod naredi. Dodg je blizu t^a ideaJa pripeljala - in to je značilno - edino informadjska proizvodnja. To je proces I tvprjeiga in spreminjanja informadj. I ni^o je do tega, da danes že prfcUžno toliko eneigije porabimo pri prenoai infonnaaj, kolikor nas tudi doseže, ko jih sprejmemo. Če pogledamo v člove^co zgodovino, vidimo, koliko leneigije je bilo potrebno, da je bila neka informadja prenesena, kolflcšna sredstva so bilal potrebna da je priSo iz kraja v kraj sporočik) - nasproti današrgi situadji. Tukaj je res^ Ikardinalno otipljiv napredek. V tem vidim tudi znak, da je infonnadjska, astemska, hik bit jbj d Vjvnjc te tehnologije če gi«lamo Ikardinalno otipljiv napredek. V tem vidim tudi znak, da je infonnadjs, kibemetična tehnika v bistvu najboj napredna. Vgrajevanjc te tehnologije, če gi«lamo Itebnolo^o, v ostalo tehnologijo, bo verjetno res eden od momentov preseganja sedanjih omdenosri Res samo eden od momentov. Piemalo se zavedamo nujnosti, da bi bogatiH proizvodne procese z infonrndjsko-sistemskimi reStvami. Gledano filozofsko pomem to, da ne vlacamo ne denaria ne sUe, ampak čtovekovD znanje, človekov razum v delo. Zato pa je Ipotrina seveda dmžbena revoludja. V okvirih zasebnolastniacega ali državnolastniacega prisvajanja dela (tudi prisvajanje informadj ter informadjskih procesov) se ne da realizirati cdovitega samoupravnega sistema uprav^anja družbe." i nekritični- 2. MEID n,Nem&a ideologija 3. MEIDU,NemŠkaideologija 4. MEIDIV.Uvodvočrte... l' X*vS3L5Č ?* ^^ m.ok%&\ "^ Ekoiom* m »dalizem, dtat iz Dialektike prirode 6. RPodgomikrizokrogleinizeEkolognainsocializem F 7. izuvodnikaTribuneštev. 15, 8. Andrej Kim vintenjuju za Tribuno, štev. 14,letaikXXIX y. K. Marx: Kapital II., 2.poglayje: Cidculadja proizvodnega kaoitala IV Rezervni fatul K*r imam na voljo samo sAsko izdajo Kapitala H, Kulto 1947^vod M^jaT' moral sam prevesb en odstavek iz obohmščine v slovenščino, ker — * J --*¦ ne more zadovoljiti. Naredil Okrode mize na temn Rknln>l»<>m x.n«..__ xi.__ *i «o 1 ^n. Dulan Tudc 10. študentski časopis Trg osvoboditve 1 61000 Ljubljana Nepreklicno naročam 1 izvod ( . . izvodov) 3Bune na naslov: i Ime in priimek ................................ Naslov ...................................... ...................................Naročnino: za študente in dijake 75 din za ostale 100 din institucije , . 150 din bom(bomo) poravnali po prejemu položnice. podpis ali žig stvar pa je, da bi se ta Luh\ o katerem govorimo, ki naj.bi bil kvalMeta motal, če govorimo mitolo&o, utelesiti v sami materiji, v samem materialnem proizvodnem procesu. To je problem, s katerim se danes v svetu množično ukvarjajo. Zadeva pa precej stvari. Na oii strani zadeva sam koncept znanosti, s katerimi danes razpoJagamo, predvsem koncept nara\oslovnih znanosti; na drugi strani pa koncept tehnologije in tehnflce in konoept odnosa med tema sferama. Zoperstavil bi se tistemu, ki trdi, da je treba spremeniti le družbo, družbeni sistem in se bo v okviru tega spremenila tudi tehnologija in znanost, ki bosta delovali človdku podobno. Nasprotno, menim, da sta tako znanost kot tehnologija žesami po sdbi družbeni dejanji, družbeni dejavnosti. Znanost je spetifično obče delo, tehnologija pa tudi brez tega občega, najbolj podružbljenega dela, sie more obstajati. Sama v sebi je družbena in če jo hočemo spreminjati in na spedfičen naein spreminjati našdružbeni svet, moramo na spetifičen način imenitno pristopatHudi k tcm tctootojum in zniitvenim problemom je tvm v tem, da določena ^iarava' naše sedanje tehnologije pa naj bo na vzhodu ali na zahodu, pri nas ali kjerkoli že, vendarle konec koncev v temelju takšna, da enostranAo izkorišča naravo in da tega dejstva samo s političnim in ekonomskim spreminjanjem ne bomo lidnili, če ne bomo spremenfli tistega, kar je tej tehnologiji podlaga. To pa je konec koncev sama naravoslovna znanost, njena odkritja in dognanja, ki pa Se vedno temeljijo na čisto ddočeni, kot bi rekei Thomas Khun, paradigmi znanosti, katere ossiova pa je izključitev čbvdca iz samega opazovabiega in eksperimentalnega procesa, izključitev človdka iz narave, opazovanje ,čiste narave'. Naiava se pojavtja kot objekt, ki se ga opazuje, raziskovanje, človek pa je le abstraktivni opazovalec oz. kvečjemu moteči fektor. Ta osnovna metodoloSka paradigma, ki se pozna tudi v teoriji, ki je dala ogromno rezultatov, na žalost pa posredno vpliva (pa tudi neposredno) na to, da se tudi v tehnologiji uvelja^ijajo taki načini proizvodnje, taki proizvodni procesi, v katerih je k)čena kreativna fiinkdja človcka od samega neposrednega proizvodnega procesa. Delavec je potiaijen v viogo izdelovalca, izvrševalca dotočenfli delovnfli funkdj. Tudi če je ta proces avtomatiziran, ni bistveno drugače: če mora sedaj pritiskati na gumbe, je čisto vseeno, kakor če je prej zavijal vgake. ^_^^_ ¦ Na drugi strani pa je nekdo, ki od zunaj ukazuje, upravlja ta proces. To m samo stvar I ^nilega kapitalizma' ali stalinizma, ampak je, na žalost, prisotna v samem tehnolo&em I proizvodnem procesu. Dokler se ne bo tu nekaj spremenik), ne bomo mogjti v proizvodni proces I vnesti celovitega informadjskega, odločujočega sistema, v katerem bi bil tisti, ki v njem I neposredno dela, zainteresiian za celotni proces. In s tem tudi odnos tega procesa do narave. Ali I pa bomo še zmeiaj nastopali kot individuumi, kot posestniki delovne sile, ki je pač na razpolago I družbi, bodisi da se neposredno prodaja bodisi v birokratskem sodalizmu, da je pač podvržen I določenim družbenim pbnom, kakoikoli že. Clovek bo omejen subjdct, ki bo zainterearan I samo za to, da dobi svojo plačo, mezdo ali kakoikoli že to imenujemo, in tudi če se bo I samoupravijalico aktiviral, ga bo konec koncev zanimalo samo to, kol&o ga bo stvar stala in [koiacoS njemu prinesla. Daleč pa bo od tega, da bi gledal na stvar Srše dnižbeno. Zaradi tega F pa se samoupravljalski sistem v celotni družbi še ne more dejansko uveljaviti, dokler se bo tudi I pojavljala razdelitev med upraviald in izvrševald. --------1 tiem delu Kapitala označil kot glavno hibo j Nepreklicno naročam ... izvodov Kotnunističnega mani-festa v stripu, ki ga želim prejeti na naslov: Ime in priimek Naslov ..... Znesek kupnine (60,00 din) in poštnino (!) bom porav-nal po prejemu Komunističnega manifesta. Datum: čitljiv podpis ali žig: KAJ JE ENERGIJA? aiargijs Od vsah vidikov eneigijske knze, ki jih večina tovarišev po našern mnenju ne razume dovolj, je nekgj takih, za katere lahko trdimo, da bistveno določajo stnategijo kapitala ob soočenju s pomanjkanjem ener-gije. To vetja še posebej v trenutku, ko se čeda/fe očhneje pojavlja energijska grožnja: black-out, d/asti-čno manjšanje potrošnje in različnih uslug. Na ta način se vsiljuje tudi na psihološkem nivoju izbira bodisi med jedrsko energijo bodisi med drugimi after-nativami kapitala. rrAlternativna energija" je izraz, ki se je že vtkal v strukturo gospodujočega jezika in pomeni s stališča kapitala attematlvo Ttaftit od nuklearne energije do sintetičnih goriv, od premoga do energie vetra. Zadnjeg* nov*ga dm§a eam mafte tpomtadj 1979 m tttžke cnergijske kriz*. ki prettesa zahodne akono-mije. ne smemo obtamavati kot ndfap posmtovano postedko ffaton dmnato}, ampak kot najbof nden pmptom krize Y modetu anoja neokapioMzma. Vendar pa kapjtal, čmprav priznma nattno m s tem energijsko krizoza osnomri probtem smjtgm obstoja ne priznava, da Je ie-ta posšmHat §lab*m strukttmi kapitalističoe dfužbe-_________ AUCE V ČUDEŽNIDEŽELI? Bnetgiiska I energijo ia le-ta za prVOtnega izvota. čfektnost teh energijskih groženj je predvsem psihološka in preventivna. Strah pred posledicami pomanjkanja energije (onemogočanje nekaterih sodal-noskrbstvenih in zdravstvenih služb, motnje v preskr-bovanju s hrano ipd.) zato prftiska predvsem za našo popustljivost in pasivnost. Za konfrontadjo in boj s takšnirn manevri kapltala se nam zdi potrebno, da začnemo v krogu tovarišev široko diskusijo. °rva stvar, o kateri bomo spregovorili, /e dejstvo, da danes energija postaja eno od osnovnih btag v produktivnem in reproduktivnem cikfu kapitala. Postaja namreč takorekoč ,,univerzalno" blago (med vsemi drugimi smo se odločili za termin univerzalno, saj je danes eneigija blago, brez katerega celotna družbena produkcija obstane, torej se postavtja kot osrednji faktor procesa produkcije; to velja negtede na razlike med bogatimi in revniml, med ,,napredkom" in ,rnerazvitostjo": univerzalno in poenotujoče blago (merce universale e unificante). Univerzatno blago katerekoli družbene in ekonomske otganizadje. neodvisno od pripadnosti temu alionemu polftičnemu ali ekonomskemu sistemu bodisi na Vzhodu bodisi na Zahodu. ____________ Zaradi nekaterih lastnosti bi lahko energijo poimenovali tudi ,JBtago" (,,La" rnerce). Torej: ka/ pravzaprav je energija? Poskušajmo razjasniti to vprašanja. ___ rut naprtiti ptocesa kap&iaičn* *""***L. - priphuje * ptoiznittetm nafte m thyu cen we nafte Tako jr zakrhra tntna atm mal kioo m«» rodnega monetaemga »»*>» *i Pmth^F^J^^ nafte k^e skuš* uravnKežib kupno močdriav proiz- vamtkmaainflae^rterpaaecdobr^r*^^ ^^ kriza (crisi J»txiUm t. »i%w*iwmmm naoonovajnosti tn izčrpanosti naravnfc virov. Raantca je savada pofmlro-ma dnajačna. Ov% cmm pnm^m omumola mfio proizvodnjD nafte, r~--------* " " Z ene m ?*>&**¦* jne atneri&a z drvge pa. ker ceno tudi koncept ,.altemativne enengije" nima nobenaga pomena za prehod v neko novo družbeno stanje, pač pa pradstav|a odgovor kapitala na kriao, ki » poftuja pod masko tehnotefkih reStev za dejanska poBtiČng probteme. V tej lučfietnba obravnavati tudi navidezna nasprotja, do katerih prihaja v zahodnih znanstvenih in poikičnih krogih glede problema eneigije: ne gre za boj med ,,napcednjaki" in (sončna energija, ,,soft" tehnologije) in ,,nazadnjaki" (jedrska eneigija), ampak za ves tehnokt&i kompleks, ki ga kapital (il sistema) daje na lazpolago, da bi razrešii svoje lastne probleme. naft* i rehnotoaci napndeK in akumulacija znanosti postajajo lastnina kapHala, proces produkdja m tepro-dukdje (avtomatizacija, elektronika, genski inženiring) pa postaja le še tohnok>#a uporaba znanosti, inkorpo- j ritane v kaphal, ki tudi sama postaja kapltal. Tehno- \ loški napredek pa Je konec koncsv odtočilni faktor, kl Je omogočil kapitalu ne b, da je prebrodil ruSlne, krize, ampak ki rnu omogoča, da se ponavlja v ne- j skončnos Znanost je izpisana z zlatimi črkami na pečatu kapttala: ,,terorizem" pmfha, vojska, nadzorovanje. izkoriščanje čtoveka in narava po človeku. Stroji siužijo te boS&mu izkorilčanju, ne pa osvobajanju Čhveka. Eneigija sfuži temu, da čhvek boijie deluje, kar pomeni, da se ga lahko bofe izkoriSča. To vei/a tudi, če sb de/a manj, saj bazo družbe dofoča avtomatt-zadja prvcesa produkcije in izgon detovne siie iz\ sektorjev neposredne produkdje. sončnih prciz- ikrili smo občutno spremfjeva/ka defstva, da se ,joft" tehnologije že po drugi stnani implidrajo V tetn tnmttku se moiamo usovki ob dveh točkats: ptva se nanaSa na centnlno, ^jeoaaSao", vtogc znanosti in feAmfcr r polkičnih fndndbanMi odnosih impariaitznm. Glmta na am&jo nadzorovar^e prcctsa produkaja naftm m n/tnši derivatov. atomddh etektiam hd. knptioa vod&M potožaj teftnokriSkih metropo/ tako nm nhojv držmte kot družbemh razre-dov. in družbene tudi «** Drtajc » na «lo*» dsiamu GMi na to. da ne _^^ "Hkrati tonj z uporabtjanjem in nadzorovanjem dehvne sile v tovarni postaja vse pomembnejša tudi uporaba, upravtjanje in nadzomvanje cikla produktije eneigije in njenih različni izvorov (nafta, premog. uiatt ipd.). S tega stališča je razumljivo, da se nadzomvanje ne nanaša le na tovarno in na neposredne produkte, ampak an vsakega člana skupnosti kapitala (citta del capitale), na ves proces produkcije dejanskih družbe-nihodnosOK Enetgija, če je torej univerzalna, je potrebna m razmenljiva ne glede na njen izvor (hrana, organska in anorganska goriva, reke, sonce, veter), saj predstavlja sposobnost opravijanja dela. Zato je vprašanje nadzorovanja energijskih viiov in nadzorovanja cetotnega cikla: raziskovanja, izkorišča-nja, upravljanja — s strani vladajočega razrada nepo-sredno povezano z vpraganjem ohranjevanja oblasti. Tak družban odnosje očiten in nujen bodisi taktat, ko /e bil ,,najprimernejši" izvor energije dek> sužnjev, ki so datovali kot stroji za produkcijo eneigije in opravija-nje dela, bodjsi tedaj, ko so se začeii razvijati novi /n predvsem lažje obvladljivi energetski viri: smodnik, para, tekoča in plinska goriva, nukleama goriva. Za nove oblike izvorov energije je značilno, da hkrati \ predstavljajo in energijo in delo. Za interese viada/o-čega razreda je bistveno, da se skozi znanost in tehnfko izloča iz produkcijskaga procesa ,,človejki" faktor (fatitore ,,uomo ") na tak način, da skozi raz/ič-ne produkdjske tehnike uveljavlja stroje tako za proiz-vodnjo toptote, kot predvsem mehanske in električne energije. Električna energija je tako danes postala najbo/j uporabfjiva oblika energije, saj je prlmema za proizvajanje mehgnskega dela, se lahko tratuportira ter lahko.ne glede na svoj izvor, opravlja mehansko defo. Te njene lastnost; (sptošna uporabljivost ter dofstvo. da Iahko proizvaja delo kjerkoli) postevijajo energijo za ,,univerzatno"blago. Vprašanje tehnoloSke in ekonomsko politične kontrole nad njenimi viri pg J postaja za viadajoči razred ravno tako pomembno, kot je riadzor nad drugimi univerzalnimi blagovi: denarjem (univerzalno blago menjave), hrano (univerzalno btqo reprodukgje dalovne sile). nnoiii. Tafe šrtanrmciJD politikm), % razreiitv« vaofco , moina i»»a znotnf dd&mmm mur- ki ne notafca pradmam mi lKmynasma*a i i Gtad* nm to, d» na kot driave pvodvfcafp, pml^fit M dnAf osndnja SdamSS^SnSSm m mtjaškrodnos*.drvžben, ki Mb dotoča n*tm. mmo b&veno Hogo * > od cena naf* odrono + ki h 1*. } " dal sonma). a t*h pn trnn kakš» * «*-».?fi.rjJJ Zunaj tehnoto^cih matropol se nuklearne muhi-nacionalka icot Mastingbouse, Babrock VViloock, Ganeni Elactric itd. sevada trudijo, da bi predvsem v tohm>to9u> odvisnih in zaostaiih deželah plasiraie svoje . V tem smisiu tudi raziaoamo različne orienta-h italijanske viade do vprašanja jedrake enaigije, kot turfiaMewBraaiiie in Irana. Finančni nunater Andreatta zato lahko tidi da kdor Mi ostati v tehnolo*em, okonoimkem in polrti-čnem ofcvmi Zahoda, praprosto mora graditi jedrske efektrame. v nasprotnem primeru grozi eneniiska Jjntea. ki bi pratrasta tamalie države Za Jedrsko energijo se ogrevajo tudi CNEN, ENI, FINMECCANICA in FIAT, zadnji dve se ceto borita med seboj za profite, ki jih prinaSa fta/ganski jadrski fnogmm (FIAT je pod okriljem VVestinghousa, FINMECCANICA pod okriljem General Electhc), Tudi na tevid/e ve/ik def sindikata za, kar utemeijuje aaveda z večanjem zaposlenosti. Zaje tudi PO, čeprav zdtužuje Y sebi povsem različne poglede na zadevo: od stepe vere Y napredek (Ippolrto, Camugnana. kjer se postavfa prvi poskusni reaktor PEC) do ,,skomj ponem" nasprotnih pozicij (Lamre Conti). PCI je za ' irsko enengijo, vtndar le, čeje ta varnaUl * "** doaini v druib^ w<5«"/« 2 onetgilo in mzlič- v zvezi - zdaj cato kot dal ameri&aga wr lSfmk> (il *> »*kri™* Tako kapnal os^je ideologija jmradi a sam" s tendm čno rastjo decentralizirane produkdfe anatg$e. Takšn ideoktgija skupaj s ceto Ynto rettrikdi. dvigov cen saktorju uslug itd. omogoča padec družbenih stroškm In tako omogoča kapitalu, da pnbrodi krize. smo •* na različne natme. saj ja fsmi amt&a. ne aiade na vtoj izmr, konimtt-cionakta ali tmko hiMtnovma almrutivna. objekt kontmle. Zato fe nujno m bhtveno, da m koofronti-tamo z jmmr&o kapkaia" m pottkom njegove krize tudi Y dnajrib ^imrgiftašmh" piobhmih. kot /e nmnjšania aocUngi skdbr zvOmja tarif zs etektriko, black-ovt. Enmrnio kot otodje družbenege nadzora I lattko obmvnavanm 5 staf&F« mzndc* m driave alipa s stališča neposrednih mvGkatij. pomembnth za naše \ vzakdanhodpčitrc. kntdeistvotekočej Hl &tm) je dountei. kakini ekotoSci problemi in »cialne napetosti se skrivajo za jed«ko oroblemi in »cial p emraiio zato ustrezno delu|e. Zdaj, ko je EST&ruhnila znov. (dogodki v Iranu in pj ENi » Saodski Arabiji), se vsiljuja jedrrica anerBija tot odrrtiino zdravilo, zato iramo tudi tiden razto9, da » Y tam tremitku borimo proti njej. 2a naSa gibanje se nozal" ne reduara na «!•«»«i««** a anergjia ne", ampak je sestavl|en a sndfščne tudf ' / /f ' w •-----'•" ^**1*9 krize. Prav tako sko aibanje (ekologi, zelenci, makrobiotiki 'ftt/L če na poljtično voja&em nivoju pomisJimo 3^-----^^^™ f/ v/aoa/o na srednjem na grožnje obrambngge ministra ZDA lanskega julija, ko je obljubtjal intenendjo ..rce ' d*t>' nsotovil ,,napredek" zahodnega čim bi dežejf č/anice OPEC neha/e črnozlato. Poglefmo »zadevoodblizu. Izhajamo iz hipoteze, ki jo dobio potrjujajo tudi I dejstva, da kaprtal igra danes na več igralnii deskali in da skuSa nadzorovati vse energijske vira, tako da bi m kar najbolj izognil destabitizirajočim ,,uaodam" (na primer v zvazi z uporabo sončn« energije) in da bi I uporabljai fazličns eneraijske vire tako, da bi pomtat možnosti nadzora nad njihovo uporabo §o odločanja delavcu. Koliko je bilo namreč na naših tleh govorov. ko so direktorii erozili. Jerald Glaser: ..Miroljubna" uporabT atbmske" energije kot primer kapitalističnega tehnološkega razvoja-teze k soodvisnosti kapitalističnega razvoja in problem ekok>gye, Tribuna XXX, št. 4-prvi 4elt štev. 5/6-drugi del »•I»3^:M ¦¦—ir iw „— drobovju nosi protislovja, ki daleč presegajo njene zgolj pojavne oblike. Zato globalen pristop nasproti ekotoacemu lokalizmu ne predstavlja le neke metodološke vaiiacije na t kologij k zavestno lazredno oicijo stalj temo ekologije, ampak i analizi ekološke krize. apitala da bodo zaprli tovarno, da bo v kraju zavladala lakota, da ne bo ne kruha ne soli. Koliko je bilo primerov {•Feilimnnin ioim«« mnpnla frag m1UX<«, saj povečuje cebtcsnlconstatni kapjtafpo vrednosti aga .J^avmkstM le iedr*i tehnobgjji, pa je —-------- SSSEBS&SKkjbb dolarjevnakWzaJE. r.-r—.^vr ,L -irJLe& Dejstvo, da je neproduktivni kapital pri vlaganjih v jedrsko energetiko potreben, pa še ne določa njegove celotne absolutne veHkostl Za dobčitev le-te vzemimp v klešče neko korUcretno JE. ,,Gola" JE bi s :** <¦ SL Lran4.dSJVd»iLi r_ povezavo _____t,«. Mciurogospodarstva ne le z drugimi % republikami, ampak tudi s tujino. Od konca vpjne pa * do leta 1978 je bilo v Sloveniji zgrajenih še 30 novdh <*, agregatov. talrr. -*- je bilo sJovensko svojimi trdimi, tekočimi un piuiasv«..»-------- odpadki ter s toplotnim onesnaževanjem (ki so tq ^;, tehnologiji inherantni) tako zeb degradiiala okolje, da , bi njegova vrednost vrtoglavo narada. Kapital namreč * zdiavo okolje oziroma neokrnjena natava zanimata le v , toliko. y kolikor sta zaobsežena v celoti blagovne produkcge, toiej v kolikor nastopata kotblago, nujno . wf'*no za normalno reprodukcijo delovne sile. (Pri li pomembno,od kod izviia ta potreba, ali ne^oduktivnega ¦iHa nasproti dve ¦#>' l^-il ____-"v vncigije, da bi ; hitrejše naraščanje potrošnje. r \ Nesorazmemost med proizvodnjo in porabo seje * pokazala prvič leta 1959, ko je priSo do večfih redukcij električnega toka. Od takrat predstavliajo redukdje sporadičen pojav in neprestano opozarjajo yz ¦ na anarhičnost in nesorazmernost proizvodnje in ky| potreb, ki vlada v slovenskem elektrogospodarstvu. ^^ Tem sporadičnim lcri™**> -'- vrednosti odvajai za njegovo vzoizevanje. tsoj proti jedrski tehnobggi torej združuje vse tiste družbene razrede (in ne le oroletariat). katerih mezde ne zeiuuva B*. t~ — o, - veiiKosa SJSS, SS""-»'•--,•«'-¦- * • sioji težnja, da bi bfla vrednost nedegradiranega oKolja f čim večja, da bi se torej čim večji del presežne F* vrednosti odvajal za njegovo vzdiževanje. Boj proti do črne.. cMrog krizam slo ldi mrzlična d eJektrogospo ___ .^uuu mcoi mrzlična gradnja, vendar je bilo že leta 1973 očitno, da se poraba veča tako hitro in nekontrolirano, da se je ne dadohiteti z nikakršnimi pospešenimi načrti razvoja in brezglavimi predbgi, da bi z jezovi zabetonirali vse naše hidroenergetske kapacitete. Opisano situacijo v sbvenskem elektrogospodarstvu bi iahko na kratko označili s prevladovanjem blagovnih elementov, kj po svoji notrarai nuji vedno znova nrrviit~~*s------ krize. Teh krjz pa se ne da ra iit inrirTT 1. Ne Šele apJikacija, temveč že konstrukcija tehnologge spada pod družbeno formovno določitev. Iz tega sledi tako možnost kot tudj nujnost kritik tehnologije. Ce naj postane ta preko ugotovitv splošnih značilnosti kapitalistič raj ehnologj Ce naj pstane ta preo ugotovitve splošnih značilnosti kapitalističnega tehnološke^a j čiki ora pokazati kapitalistič ritike ugotovitve hlšk . re^ulacge proizvXeŽtSSS- m?^nosti druaene » ** ^ ^,^i —JMflSB^K- -«.F PreprostornoramoffiSvm^"^ ^"^a^^4 - ^ odk omrega, Jcj pa po dru»i^«J- . n»arodna energetska ^'^ ¦ . . ,al možnosti in nastavke političnega vplivanja na tehnični . svetovnem trSču on^S sl?tyni™inihanji na; ' !*. " 2l. '" ' ¦ ' ^' "' " T" ""....."" I anarhičnostj bjagfne prodSfOČaj° ^vljanje ^.^ g * ^. " ^ pni značilnost pčnega tehnološke^a razvoja učinkovita, mora pokazati kapitalistično formovno določitev v posameznem, v načinu funkcioniranja določenih tehnologij, in jo poskušati spremeniti. _____ - Na osnovi gotove gibljivosti kapitala v tehnotoških sčitvah vsebuje upor proti atomski enetgiji razvoj. uioanje prou jt (,Ami-AKW-Bewegung; je zakasnilo masivno izgradnjo atomske energije. Tiidi če ostjo nevanioS, vsebTaie voj kapitalizma, kot svetovn^a procesa neprestano poglablja razlike med razvitimi in nerazvitimi Zaradi t^a se pojavljajo specifične, i i ekpfoatij ed *'¦'" nerazvitiini. Zaradi t^a se pojavijajo specuicnc, ¦.~.v--j posredne oblike odvisnosti in ekspbatacije, med f00m.'? katerimi je ena izmed najpomembnejših tudi i tehnobška odvisnost. Zgodovinsko pogojena .*. ¦''- a koncentracija kapitala v nacionalnih okvirih nekaterih j držav in s tem povezana njegova visoka organska ^ sestava vodita n tehnofoškemu monopolu in ' * tehnološkemu kobnializmu kot posrednim oblikam lZKOnscanja ln uuvimLJLm^—^ — v,-«« r katera se tu ne bi poglavljali (obravnava psTBtneKi drug članekk tej številkiTribune),jedrskatehnobgga * postaja za kapital vse manj privlačna. Tendenčno iL..^ padarie mere presežene vrednosti pri energijski |F* „ produkciji, ki temelji na jedr&i energiji, se kaže tudi v Hiu diastičnem padcu vrednosti delnic ene izmed vodUnih ¦ firm - Westinghouse. Od leta 1972 do 1977 so njene.* * delniee padle kar za 70% - to depresijo nadoSSm?^ m terenu pa ameriški kapital nadomešča z monopolnim *.J se država in meiodajne kapitalske frakcije držijo rgihove opcije za atomsko energijo, so gospodarski in politični stroški v tem času tako visoki, da po situaciji navidezno dovršenih dejstev postane predstav^iv delni odmik od začetnih planov izgradnje. Če oz. vkakšnih tazmerah do tega prihaja, je bistveno odvisno od bodočih političnih odnosov moči (pri tem igrajo politični in ekonomski razvoji v možnih deželah odjemalkah na svetovnem tigu pomembno vlogo). 4. Tudi ,^ltematiyne" tehnike se, če se uvejjavijo, producuajo in apliciiajo v kapitalistični formovni določitvi. To pojasni potnen kritike tehnike, ki ne ostaja na nivoju tehničnih modelov, temveč vključuje namene in pogoje kapitalističnega razvoja roduktivnih sil. Del nevarnosti izhaja nn^S^t1 s« v ***>* «™i. funkcbniranja atoSske ^SL ^6* ta ^"»a neodvisno od vsakokrVtnih n^ bglje- ter ohst*J* uporabe. Od todJe nSn^S?0 • ^ obUk «4«i (vsaj na sedanji stoonji Sne^klan^ tehnobgiie u^^^ J sropnji njen^ga razvoja) primemo ?n , Med vsemi birokracijami zveznih agenc^ je le-ta (birokracga Komisije za jedrsko energijo, AEC in njenih naslednic) najbolj arogantna in zaničevalna do javnih koristi, kar se je pokazak) v Izvralnem povzetku (Executive Summary) Rasmussenovega poročila o vamosti reaktorja, ko je bUa pripra\ijena popačiti dejstva, da bi se ujemala s stališčem agencye. - Geoige B. Kistiakowsky "' ¦ >. ** •¦¦A. da investicija 14 mUgard nd ^^jaja^no mejo dometa jugo^ovanskega gospodarstva v trenutku ekonomlce kr^e S spbšnerecesgenajvetovnemt da smo se v jedrski program spustili skrajno nepremišljeno, saj še zdaj ni razrešeno vprašanje, skiadiščenja dolgo živečih jedrskih odpadkov, jedrska elektrarna namreč implicira tehnološko' infrastrukturo, ki je vir nov^a tehnološkega kolonializma aJi pa skrajno nevarnih ad hoc rešitev. da^^TinnaVestingshouse obnaša dobesedno pobalinsko do vseh domačih partnerjev ter z neprestanim zavlačevanjem in neupoštevanjem skupno postav^enih iokov skozi svoj tehnološki monopol in grozečo energijsko krizo pritiska na skupno postavjjenih iokov skozi svoj tehnološki monopol in grozečo energijsko krizo pritiska na tak način dostopne ekstraprofite do vrtoglavih Na pobudo predstavnika Morris K. UdalJa je Komisija za jedrsko zakonodajo (Nuclear Regulatory Commission, NRC) ad hoc ustanovila telo za pregled študiie o varnosti reaktona. Na osnovi odkritij te skupine Ijudi je NRC 19. januarja 1979 sprejela .gflliž^c. da komisiia: - meni, da ocer zanesliiva. itev nevarnosti 1 nesreč ni da preklicuje kakršnokoli eksplicitno ali implicitno j odobritev Izvršilnega povzetka ... nekakovostnega I opisovalca študije.kijenapačno uporabil (misuse) ¦ da kogentne kritike niso bile vzete na znanje ali pa se jih je obšlo in da je na splošno odziv na kritike slabši, kot bi moral biti. Očividno je, da sta amerHka zvezna birokradja in jedrska industrija četrt stoletja namemo go^Hfali javnost prinevamostijedrskeenergije!? Izkazabseje, da 90 astematično prikrivali ali izkriv^ali dejstva in usmerjali kalkulacije z namenom prikazati jedrdco energgo v ugodni luči. Tisto, kar so o nevamostih jedme energije odgovomi znanstveniki povedali lavnosti — in včasih kongresu - je protislovno tistemu, ', * kar so jim sugerirale rgim razpofožljive informacije. Znanstvena skupnost je odgovorna za to, da zagotovi, da se bodo takšni prekršci zoper znanstveno etžko in zoper zaupanje javnosti foimalno priznali, kaznovali in da se jih v bodoče prepreči. Nekaj takih stanovitnih, ^andaloznih poskusov: - poskus, da bi se smrti zaradi nuklearnfli nesreč prikazale javnosti kot nekaj normalnega, s tem, da so $ jih primerjali s srnrtmi zaradi bolj običajnih nesreč, pri . čemer so izhajali samo u ..zgodnjih" smrti, ignorirali in zmanjševali pa so glavni ucinek jedrskih nesreč, tj. zapoznela rakava obolenja in genetske spremembe. - uporaba psevdo-kvantitativnih statističnih verjetnosti, da bi prikazali, da je možnost resnejše jedrske nezgode zanemar^ivo majhna. Glavni primeri takJnih zlorab se najdejo v> varnostni audjji iedrskega reaktoija, kigaje pripravila -Komisija za jedrsko energgo leta 1975. Uporaba študijc z namenom varaiga javnosti se je * začela 13. januarja 1974 na državni tiskovni konferenci, na katen so znanstveniki - administratorji AEC enačili pričakovane poskdice jedrske nesreče s tistimi ob veliki letalski nesreči, možnost, da bo do jedrške nesreče prišlo, pa so imeli za enako verjetno kot možnost, da bi bil nekdo ubit od padlega meteoria ali pa da bi ga pičila strupena kača, mecten. ko bi prečkal prometno ulico v Washingtonu. i 1. To je kondenzacija članka B.L. Welcha ,,Nuclear Power Risks: Challenge to the Cred3>flity of ScLnce", Intemational Journal of Health Services, 10:1 (19bO), 5-36. Zaradi kratkosti večina dokumentacije tukaj ni ponovljena. 2. Izjava D.L. Forda pred Komitejem za notranje zadeve, Subkomite za energijo in okoye, 95. kongres, 2. seja, Zakon o lokaciji m izdajanju dovo^enj ta jedrsko energijo (Nuclear Siting and Licensing Act), 1978, 3. del, 53-58, 201-306. 3. UjS. Nuclear Regulatory Comission, Reactor Safety Study: An Assessment of Accident Risks in U.S. Commercial Nuclear Power Plants, NUREG-75/014; WASH-1400 OVashiiKton, D.f. NRC, October 1975). 6. STRAN FinalizacijaH znanosti To razmerje se je začelo z nastankom kemične in-dustrije in elektro industrije v 19. stoletju obračati. Od takrat prehaja vloga proizvajanja tehnike vedno bolj na znanost (taorijo). To velja za vsa področja — za pro-izvodnjo enetgije in dobrin prav tako kot za vojaško, medicinsko in znanstveno tehnolcgijo (razvoj znanst-venih instrumentov). Pri tem se ta sprememba funkcije znanosti preozko opiše tudi s formulo, da je znanost postala ekonomska produkcijska sila. Odkar je ta ka-paciteta znanosti postala očitna, je stalno naraščal pri-tisk na znanost, da bi priskrbela rešitve problemov in tehnike za specialne smotre. To je deloma učinkovanje znanosti same: s tem, da prispeva k zvišanju znanstve-no-tehnične kompleksnosti družbe, družbo hkrati na-redi močneje odvisno od nadaljnje znanosti. b) Razmejitve Teza o zgodovinski pogojenosti Se ni sistematična izpeljava značilnosti finalizirane znanosti. Kljub temu nam lahko služi za to, da finalizacijo žnanosti tazme-jimo od drugih in prejšnjih oblik smoternih odnosov znanosti oz. z njo identificiramo njene predhodnike. NaSi tezi, da je finalizacija znanosti pojav sodobnega razvoja znanosti, bi lahko nasproti — postavili tezo, da že od nekdaj obstajajo znanosti, ki se imajo za svoj nastanek in podporo zahvaliti eksternim smotrom (medicina, statika, hidravlika, meteomlogija, organska kemija — če sploh odmislimo znanosti upravljanja kot ekonomijo ali legitimacijske znanosti kot zgodovi-nopisje). Vendar je v vseh teh znanostih do konca 19. stoletja komaj kdaj pričujoče tesno razmerje med te-oretskim razvojem in koristnostjo znanosti, kiju ozna-čuja finalizacija. ... (npr. mehanika, hidravlika) teorija nastala kasneje kot uporabne tehnike in je s/užila bolj za sistematizacijo kot za njihovo izboljša-nje. V drugih primerih (medicina, meteorologija) sploh ni bilo omembe vrednih teoretskih napredkov do 19. stoletja. Te discipline so se stabilizirale, kljub svojemu slabemu teoretskemu stanju, zaradi svojega praktične-gauspeha ali v$aj zaradi močnega interesa po možnih praktičnih rešitvah problemov. In končno, v kemiji, kjer je bil že pred 19. stoletjem prisoten močan tao-retski razvoj, je ta potekal ne glede na možne uporab-——- " je ce! Gernot Boehne, VVolfgang van den Daele, VVolfgang Krohn: FINALIZACIJA ZNANOSTI Potmbo po znanstveni refleksijl znanosti so izzvali trije dejavniki: ,,prehitra" rast znanosti, nezadostna teoretska fundiranost znanstvene polhike in proble-matične posledice uporabe znanosti. Ekspanzija zna-nosti — po preračunih D. de Solla Price-a narašča sve-tovno število znanstvenikov trikrat tako hitro kot šte-vilo prebivalstva — vedno bolj zadeia ob svoje meje. Družbeni izdatkj za nadaljnjo znanstveno rast nepro-porcionatno naraščajo in bodo izzivali naraščajočipo-litični odpor, zlasti če drži, da velja zanje zakon pa-dajočih donosov (primerjaj D. de Solla Price, 1963 in S. Toulmin, 1966). Poskusi, da bi se znanstvena politika racionalizirala s sistematično postavttvijo priorltet in z aplikacijo ara-litičnih metod, so do sedaj osta/i nepiodni. Niti ni jasno, s katerimi sradstvi se lahko v znanosti usmerja, nhi ni postopkov, da bi se posledice poskusov usmerja-nja kontrolirale in vrednotile. Znanstveniki sami vedno bolj sprejemajo ekonom-sko, vojaško in infrastruktumo usmeritev znanosti kot problematično. Pri tem se na eni strani izraža bojazen, da ta usmeritev zavira ali izkrivlja teoretskl napredek v znanosti, in na drugi stnani uvidenje, da ob prevladu-jočih smotrih uporabe ostaja zahteva po socialni rele-vantnosti znanosti nerazrešena. Domnevamo, da samoref/eksija znanosti — ki seje začela pod pritiskom teh problemov — detoma naredi vidno temeljno spreminjanje odnosa med znanostjo in socialnim okoljem (vrsta spremembe paradigme zna-nosti same), deloma pa ga pospešuje. To spremembo paradigme hočemo označiti kot ,,finalizacijo zna-nosti". To je proces, v katerem postanejo eksteme do-ločitve smotra za znanost razvojno vodilo teorije. I. Pojem finalizacije a) Finalizacija znanosti kot zgodovinski proces Katere fenomene imamo z oznako ,,fmalizacija znanostt" v mislih? D"a primera utegneta dati prvo oporo: Fizikalna disciplina raziskovanja tokov — morda zaradi pritiska razvijajoče se zavesti v okolju — lahko napravi teorijo o ,,hrupu"za svoj program. Ven-dar ,,hrup" ni fizikalni pojem — v nasprotju z ,/tvo-kom", ki je predmet fizikalne akustike. Vanj vstopajo etementi subjektivne zaznave in socialnih vrednotenj. V njegovo znanstveno definicijo se razcepijo tako raz-lične discipline kot fizika, psihologija, fiziologija, medidna dela. V tem ko sedaj mziskovanje toka po-skuša fizikalno reprezentirati kvaliteto hrupa zvoka in razvijati teoretsko pojasnitev porajanja in zmanjSevanja hrupa, naredi ekstemi smoter za razvojni nauk svoje teorije. Drug primer nudi farmakologija. Medicinski smo-ter, morda zdravljenje želodčnih čirov, se mora s sta-Hšča disciplinarne znanosti (tukaj fiziologije in bio-kemije) gledati kot eksterni. Lahko postane vodilo teo-retskega razvoja, To predpostavlja, da se farmakofogija ne omeji na to, da bi v zvezi s tem z nekim neteore-tičnim postopkom poskusa in napake preizkusila čimveč substanc, če te izzovejo željen učinek — temveč, nasprotno, raz/sku/e funkcionalne povezave v človeku glede na njihovo kemično možnost usmarja-nja. Tadaj postane cilj usmerjanja — odstranitev že-lodčnih čirov — kriterij izbora za teoretične probleme in strategije. Trdimo, da lahko kategorija ,,finalizacija znanosti" sistematizira strukturo tistih razvojev v znanosti, kj so značilni za tesno vezanost raziskovanja na socialne, vojaške in ekonomske smotre, ne da bi se le-te dalo adekvatno opjsati s tradicionalno kategorijo ,,aplika-tivnega raziskovanja". Poskušalo se je — iz različnih aspektov — ta razvoj znanosti spraviti pod pojme kot ,,stopitev mziskovanja in razvoja", ,jprojektna zna-nost" (W. Haefele, 1963), ,jnanost kot produkcijska sila". V bolj fenomenološkem opisu se lahko predstava o tej na smoter vezavi znanosti precizira, tako da se na-značijo štirje zgodovinski pogoji finalizacije: 1) Predmeti, s katerimi se je hotelo razpolagati v ekonomske, vojaške, medicinske itd. namene, so sami vedno bolj postajali laboratorijski fenomeni. E/ektriko, magnetizem, jedrsko silo, kemične umetne snovi, zdra-vila je najprej delno proizvedla znanost, delno so po-sta/i dostopni. Nadaljnji razvoj postopkov za njihovo obvlado-vanje. vedno manj uspeva na nivoju obrtniške ali inže-nirske spretnosti ali iznajdbe, temveč postaja za to nujno potreben znanstveni napor — namreč razvoj teo-rije tehpredmetovza vsakokratne smotre. 2) V vedno večji meri postaja izpopolnjevanje teorij za specialna predmetna področja oblika, v kateri znanost realizira svoje razmerje do ekstemih smotrov (npr. razvoj mziskovanja hrupa, fizika plazme za kon-trolirano jedrsko fuzijo). V tem leži poznanstvenjenje predmetnega področja, ne pa zgolj aplikacija na kakr-šenkoli način doseženih znanstvenih rezultatov (za-konov, podatkov merjenja) na le-tega (1) 3) Poznanstvenjenje definiranih predmetnih področij preko ekstemih smotmv sledi v današnjem času na tleh Jzdelane" teorije. Kot Jzdeiane" ozna-ču/emo teorije, ki so v bistvenem izpolnile svoj pro-gram pojasnitve s formulacijo zakonov, ki dajejo za-dovoijivo točne prognoze za predmete teorije. Primeri za to so kiasična mehanika, anorganska kemjfa, kvant-na teorija — primer za neizdslano teorijo je moleku-larna biologija. 4) Končno pogoj, ki je v tesni povezavi s pod (1) imenovanim: Sedanja znanost proizvaja tehniko. Stro-]ee ki ]ih je prinesla industrijska revolucija, tehnike me-talurgije, medicine in znanstvenih instrumentov niso bile deloma daleč v 19. stoletje delo znanstvenikov, temveč praktikov, izumiteljev in mehanikov. (2) PROGRAM UREDNIŠTVA ZA NARAVOSLOVJE V letošnjem šolskem letu pripravlja uredništvo za naravoslovje članke predvsem iz naslednjih tematskih sklopov: 1. Položaj in vloga raziskovalnih dejavnosti pri nas v obdobju gospodarske recesije. Skušali bomo pojasniti položaj, v katerem je sedaj raziskovalna dejavnost in z njo raziskovalci, ter možne alternativne vloge raziskovalcev pri ponovnem oživljanju in rasti proizvodnje. 2. Razmerje človek-narava-družba. Obravnava problemov tega razjnerja ima v okviru delovanja uredništva za naravoslovje na Tribuni že daljšo tradicijo. 3. Notranja struktura in razvoj znanosti. Mislimo, da ni mogoče razumeti vloge znanosti v družbi brez poznavanja njenega notranjega razvoja in zakohitosti. Prispevki iz tega sklopa so namenjeni predvsem tistim bodočim naravoslovcem, ki se bodo ukvarjali s teoretskim raziskovanjem. Prispevke bo potrebno študirati. Znanje, nabrano iz njih, pa utegne koristiti marsikateremu raziskovalcu v njegovem raziskovalnem delu. Pnspevek ,,FINAI4ZACUA ZNANOSTI", ki bo izšel v tie\\ nadaljeyanjih, je iz tretjega tematskega sklopa^ m^^^ ^t^ j v i ™ - ' i^. . ,( Uiednistvo za naravoslov3e Opisana tendenca razvdjanar&voslov/ajenasprotna prvotna ,,antropofugični" (L Krueger, 1970) tendenci novoveške fizike. Znanstvena ideja (eksperimentalne) fizike je ob začetku novega veka vpeljala ekscen-tričnost človeka v znanstveno sliko sveta. Njena razši-ritev čez vsa predmetna področja /e potisnila človeka in človeški svet v center naravoslovja. V tem procesu se eksterni smotri internalizirajo v že teoretsko razvite discipline in služijo kot vodilo njihovega nadaljnjega razvoja. Vsebina in posledica teh smotmv pa so do-ločeni s posebno strukturo evolucije teorij, ki se tako-rekoč za hrbtonv posameznega znanstvenika uveljavlja kot nezaveden, samonikelproces. Sice^jebnood19. stoletja vedno več znanst-venikov, ki so za vse mogoče probleme ustvarjali teh-nično znanje. Toda tega niso praviloma počeli z raz-vojem teorije, specialno za vsakič praktično mlevantno predmetno področje. Deloma so to počeli z mogoče pianitsno, toda vendar neteoretično iznajditeljsko de-javnostjo: s postopkom poskusa in napake. (4) Iz tega dela je utegnila dobiti znanost pomembne impulze, vendarle se samo ne more gledati kot pravo znanstveno delo. Deloma so tudi znanstvaniki prenašali le znanst-vene rezultate, ki so bili doseženi v teoretskih delih, na praktične probleme.(S) V nobenem od teh primerov ne postane ekstemi smoter vodilo razvoja teorije. Zelo blizu temu so prisia takSna dela kot L. Pasteurja o vrenju — za preiskovanje le-tegaje razvil teorijo mikro-organizmov (1864). Drugače kot v kasnejSh poskusih finalizacije znanosti pa Pasteur ni mogel graditi na že obstoječi Jzdelani" teoriji, temveč je moral to (mi-krobiologijo) najprej utemeljiti. Proti koncu 19. stolet-ja postane razločevanje med aplikacijo znanstvenih rezultatov in razvojev teorije vedno bolj težavno, ker postane aplikacija znanosti sama teorijsko-intenzivna. Aplikacija postane ,,aplikativno raziskovanje", in to terja vedno uporabnostno teorijo. Proizvajanje tehnike preko znanosti dobi obliko teoretičnega posebnega nazvoja za doiočena predmetna področja (primerjaj npr. teorijo turbine, teorijo petrokemije, ki je omogo-čila sistematična odkritja v organski kemiji). V to obdobje moramo postaviti začetke finalizacije zna-nosti, ki postane v sedanjosti značilna poteza znanst-venega razvoja. Kar smo Steli za strukturo finalizacije znanosti - ekstema postavitev smotra kot vodilo teori-je — se lahko ponovno najde v razvojnem procesu na-ravoslovja kot celote, v katerem sukcesivno od fizike preko kemije postajajo discipline biologije, fiziologije in morda tudi psihologjje in sociologije ,,ttde" zna-nosti — prihajajo torej k objektivirajočim teorijam predmetnega območja.(6) imamo v mistih kot finalizacijo znanost,, Zbitrarnostjo In s tem nemzpoloz,>VoW> tukai vodiio nadalinji razvo teonje. Zdi se, raz- učinkuje tendenca razvoja znanosti, da » i^».w^------ poznanstveni vsako izkustvo po vzoru paradigme eksperimentalne znanosti. V procesu, za katerega se zdi, da — po zgledu fizike orientirano in nanjo nave-zujoče tvorjenje teorij — eno za drugo zaobsega disci--i;"i biologije, fiziologije, psihologije itd., se uveljavlja -----• -— —*.t; nmnram naravoslovja. (8) I postane obarvana) teorija metna nosti poiasm zna. i smoter se triranja.____________________—_™«^^b™ c) Zamenjava darvinizma v razvoju znanosti Če znanstveno-ekstemi smotri vodila razvoja ne postanejo samo ,j)oganjek" znanstvenega naptsdka, aplikacija raziskovanja, temveč v osnovi ležeča teorjja sama, tedaj postane darvinizem zgodovine znanosti reSjiv s politično-strateškim razpolaganjem z zna-nost/o. Kot darvinistično smo označili dosedanjo zgo-dovino znanosti, kerje v njej prihajalo do odločitev o altemativah smeri teoretskega napredka, ki ga ne mo-remo razumeti niti iz prisiljujočih meril znanstvene ra-cionalnosti (resnice) niti iz zavestne strategije znanst-venikov, temveč se lahko razume samo kot rezultat vplivov okolja znanosti. Ta darvinizem znanosti je le ,,faktičen"; kajti racionalizacija razvoja znanostipreko zavestnega planitanja /e mogoča in v sedanjosti celo nujna. To se v praksi vsake znanstvene politike vedno predpostavlja. Njena teoretska slabost je v tem, da ne more političnega upravljanja utemeljiti iz spoznanja pogojev znanstvene rasti in iz ocenitve zgodovinskega statusa quo znanosti. Tako ostaja nezavarovana pred očitkom, da Je znanstveno-teoretski decisionizem, in pred očhkom, da blokira kreativnost s po/ftičnim pla-niranjem. Koncept finalizacije znanosti je poskus opisa, katere lastnosti sedanje strukture znanosti ustvarjajo predpostavke za to, da je možno pianiranje razvoja z upoštevanjem znanstvenih interesov in social-| nih potreb. \li rečemo, da se po političnih kriterijah uprav/ja-nja uveljavi strukturalno drugačna smotemostna orien-tacija znanosti, kot so učinkovali znanstveno-ekstemi kriteriji selekcije prejšnjih epoh. Toda vpliv poteka na ta način: takoj ko postanejo interni mehanizmi znanst-venega napredka (ali bolj nevtralno: uspešnega znanst-venega dela) prosojni, postane možno angažiranje teh mehanizmov. Teorije, ki so se prej v poenotenem so-cialnem okolju razvijale enakomerno samoniklo, se lahko zasnujemo kot strategjje. ,,Norma/na znanost" potem ni več zavezana temu, da bi vsakokratno spo-znavno polje izčrpala z znastvenega vidika, temveč ga lahko takorekoč s pomočjo znanstveno-teoretske kar-ktografije na polHično postavljene tarče hitro obvlada. d) Pojem finalizacije % Finalizirana znanost /e definirana z zanjo speci-fičnim aftemativnim prizoriSčem: odprtostjo za so-cialno ali politično determinacijo njene razvojne smeri. Obstoj rakšnega prizorišča je bistveno dejstvo za vse poskuse, posledice in koristi, da se znanost upravlja. Nočemo raziskovati a/temativ, ki so v sedanjosti dejansko odprta za finalizirano znanost. Najprej bomo zasnovali samo pojem te finalizacije same, tj. pojem o razvoju znanost/ v strukturo, ki takSno usmerhev do-pušča. Sprašujemo po tem, kako so tak§ne altemative mogoče, ali so postale mogoče. Aftemative znanosti se lahko definirajo kot mož-nosti razvoja znanosti, ki niso izključene z logiko razi-skovanja (kompleksom vseh posebnih regulativov znanstvene rasti). Toda posebni regulativi sami so podvrženi zgodovinskemu gibanju: lahko se modi-ficirajo z rastjo znanosti, ki jo regulirajo, ali na osnovi sprememb norm scientific comnunity. Vsak poskus, da bi se tvorile hipoteze za v dani epohi obstoječe — alter-nativno prizorišče, se pokaže zato pred nalogo, da na-redi predpostavke o strukturi in dometu za znanost veljavnih posebnih regulatov. Samo na osnovi takšnih predpostavk obstaja obet, da se obstoječe altemative ne le odkrijejo, temveč se lahko vsaj deloma pojasnijo. Vidimo tri razločujoče zastavitve za analiziranje finalizacije znanosti: i A — Z napredujočo akumulacijo znan/a o za-konitih zvezah in kot posledica določenega teoret-skega zaključka disciplin (,,teoretska zretost" fizike in kemije npr.) izgubljajo naziskovalno-logičniposebni re-gulativi vedno bolj na moči, da bi determinirali raz-vojno smer teorije. Teoretska relevanca nadaljnjih del se mora zato odločiti po dodatnih — in sicer smotre naziskovanjazadevajočih — kriterijih. B — Na različnihpodroclih znanosti opažamo sla-' bitev zahteve veljavnosti tistih posebnih regulativov raziskovanja, ki so doslej izsiljevali določeno avto-nomijo tvorjenja teorij. Najkonkratnejše sa ta tendenca naznanja v parcialni odpovedi kavzalne pojasnitve. Za I tem stoji mordz domneva, da razvita kavzalna teorija daje več. kot se za uporabo znanosti potrebuje. Pre-iskovanje knvzalnosti gre zato samo tako daleč, kotse zahteva za obvladovanje funk&onalne povezanosti. Pri-meri so velika območja farmakologije, operantno kon-dicioniranje v behavioristični psihologiji, funkcionalno in strateško midjenje v sociologiji, ekonomiji in si-stemski teoriji. To obliko finalizacije (ki nikakor nima dolgoročno zagotovljene možnosti uspeha) imenujemo ,,funkck>nalizacija". Odprto je, ali naj se ta interpretira ' kot deficitni modus finalizacije — namreČ kot fina-lizacijo pred dosego fundamentalne kavzalne teorije za predmetno območje —, če sa lahko utemeiji $ samo-stojno teorijo znanosti. C — Končno vidimo, da se v nekaterih disciplinah. katerih mzultati se tehnično uporabljajo v velikih merilih, zahteva po splošni veljav-nosti znanstvenega spoznanja se sklicuje na poljubno ponovljivost znanstvenega eksperimenta kot legiti-} macijo (njegove) resnice. WBBMBBBBIWM| ~HT" ^ n/# se sistematičnozanemarja^kater^prfr membe pozvroča deianje izkustev v predmetnem ob-močju izkustva. Ta slabost je korkjirana tam, kjer se naravoslovne znanosti izdiferencirajo v ekološke dh scipline. V ekolofrih disciplinah se odpre specifičen prostor za vposeganje družbenih norm v strukturo zna-"os*1 (se nadaljuje) prevod: Slavko Hozjan 2KS uininča teorija" sama kemije celice. Ta men/ava ekstemega v interni smoter se najde prav tako pri prehodu od raziskovanja toka k raziskovanju hrupa. Z zaključkom procesa fmalizacije /e prej ekstemi smoter postal raziskovalni program modificirane discipline in defmira v tej interno odprte problemejn teorijske primanjkljaje. (8) Zahteve fizikainega redukdonizma, da mora biti znanstvena pojasnitev na vseh predmetnih področ-jih končno fizikalns po/asnitev, so - vsekakor preoble-čen - izraz ie paradigme. .,_..*• (9) Primerjaj k temu poskuse, da se, izhajajoč iz kibemetike, razvije teorifa možganov in v nadaljevanju generalna sistemska teorija. TRIBUNA, ŠTUDENTSKI ČASOPIS IZDAJA UK ZSMS, LJUBLJANA TRG OSVOBODITVE 1/11, soba 86 UREDNIŠTVO: Mitja Maruško - glavni in v.d. odgovornega urednika, Igor Bavčar — teorija, Milan Balažic — mednarodni odnosi, Simona Suhadotnik — univerza, Marcel Štefančič junior — kultura, Dušan Turk — naravoslovje, Marjetka Šušteršič — lektoriranje, Barbara Zupanc — distribucija, Mojca Dobnikar — tajnikovanje. STALNI SODELAVCI: Ivo Gultt, Franc Milošič, Nada Šabec, Tomaž Krašovec. To številko je likovno in tehnično pripravil Dejan Knez. Izdajateljskj svet: Bojan Klenovšek, Primož Hainz, Mile Šetinc, Silvin Lesnik, Samo Hribar, Tomaž Krašovec, Jože Petrovčič (predsednik), Igor Bavčar, Bojan Korsika, Franc Milošič, Mitja Maruško. T URADNE URE so vsak dan od 10. do 12. ure v prostorih uredništva. JAVNI SESTANKI so vsak četrtek ob 16,30. DEŽURSTVA UREDNIŠTEV: ponedeljek - univer?r torek -naravoslovje, sreda — distribucija, četrtek — distribu ~, kultura. CELOLETNA NAROČNINA za dijake in študente je 7b,00 din, za ostale posameznike 100,00 din, za institucije 150,00 din. Naročnino nakažite na žiro račun UK ZSMS, Ljubljana, Trg osvoboditve 1, 50101-678—47303, z obveznim pripisom fza Tribuno'., na naslov uredništva pa pošljite svoj polni naslov. TtSK: Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. |Priprava tiska.-IBM Dnevnik. Oproščeni temeljnega davka na promet po pristojnem sklepu št. 421-1/70, z dne 22. januarja 1973. , G A r^ ¦sgsP*53* B ¦¦ k ------tvijalri navajajo med iazlogj za izdajo odiofca jahbtve političnih dejavnikov v Ljub^jmi, Se poseboo ZSMS ia IIK, dmje , potrebno to področje urediti m dati osoovo xa NORMALNO sklepanje podstanovalskih razmerij". Ne moierao dogiuti, m je normalnega pri sklqpanju podstanovalskih ozmer^. p«č pa ae lum vsiJguje nekolflco dn^ačna interpretaoja j&asBsh zahtcv po J v anketah o podnajenaiflcov iz leta 1979 in 1981 kot ^' navajali pospeSeno gndajo Jiribo,daaezadoščateatidMiaad' domoT s Ho«ad: Izvršm sveti obdn Rk fabrar 1980 «hmh___------------- &v% za zunode pri gtadnp pa te ne rooremo pripisovati ^nekaterim občaoom", kw je med dn^m razvidno npr. iz dnazložih« k sklepoma o sprcmcmbi sklepov o revabriziiaiuh mednortih iomsticg v domove za učence in Studente (Skupščina iaobairvalne skupnosti Stovenije, 25. 11. 1980-: „ ... Izredai; pontf oen gndbenfli storitev in opreme so pripe^ale investidje, domoT v kAičen položaj ... Odbor podpisnikov je, da bi se že {ričde investiaje htoko dokončak in predale svojemu namenu, aUenM, da se dopofautni program gradenj domov dtrči, oz. načitonme investune prenesejo v progcam 1981-85..." Pnmetjava naviženm podatkov razkdva ndcaj značilnosti sUnovai^ke poUtike, ki jo v prvi vrsti obvladiqe lopka kapitala in Mocati kaie na mesto solidarnosti pri reSevanju stanovanjskOi vnajBnj nasptoh, čeprav se tu ukvarjamo le s specifično družbenc — in prav zato, saj študentdci status t,omogoča* tgi potožai vdrožbenidelitvidela. m^jjJJB Odlok je pravni poseg v razmerja, ki so obstajala tudi brez qega akvarja ae z urcjanjem starih odnosov na nov način, pri tem pj "*« problema ne utrpi nobene Stode. IzvrSni svet skupščim is^iGmm m takšnih ambidj niti ne kaže, kot lahkc je zadolžen, da pripfavi odlok f to področje do sedaj Se nisn pomeni, da je zaždeno razprav^alsko eneigij kmdtrimh. v neskončno barantanjd (psrdon, usklajevan: ptqwmi)) za kvadntne metre, točke in variante, oz. se ukvarjati podediGaim, ki jih proizvaja stanovanjska ekonom^a in ki ji s^rodudn mnogo hitieje, kot pa jim skušajo prfti do živ^ poddbni administiativni idcrepi. Pbd izgovorom »^ujnej KDmpromisa v tem tienutku" se dcriva predvsem način, kako , «Try^fliH z obstoječim in pri tem ne imeti slabe vesti. *. STRAN Ma podlagi 81. člena zakona o stanovanjstah ra-terjih (Uradni list SRS, 5t. 18/74) 4. in 9. Oena za-ia o prekrikih (Uradni list SRS, St. 1277 in 30/78), in 89. člena statuta SkupSčine mesta Ljubljane adni list SRS. št. 278) je Skupščtna mesta Ljub-le na . seji... zbora občin dne I.člen Zaradi smotrnejšega izkoriSčanja stanovanjskih ostorov lahko imetnik stanovanjske pravice, last-k stanovanja kot posameznega deta stavbe in last-ki družinske hiše oddajajo v podnajem posamezne anovanjske prostore. Podstanovalcu mora biti zagotovljena uporaba sanitarij v stanovanju, v zgradbi oziroma sanitarij, ki jih uporabljajo ostali stanovalci. če je v istem prostoru več podstanovalcev, mora biti v prostoru toliko ležiSč in stolov kolikor je podsta-novaicev ter omara. v kateri mora imeti podstanova-lec možnost zakleniti svpj del omare. V podnajem dan stanovanjski prostor mora imeti možnost ogrevanja.' 7. člen Podstanovalec je dotžan piačati najemodajalcu podstanarino, ki zajema: — stanarino za posamezen stanovanjski prostor, kJ se izračuna tako, da se število točk ugotovljeno po pravitniku za točkovanje pomnoži s kvadraturo in z vrednostjo točke, ki je sprejeta za obračun stanarine za tekoče leto na stanovanjski skupnosti. Tako ugo-tovljena stanarina se lahko poveča največ za 300 %. Varianta prvega odstavka 7. čtena: Za ekonomsko podstanarino je najemodajalec oproščen piačila davka na dohodek. Podstanarina se letno revalorizira skiadno z revalorizirano vred-nostjo stanovanj. . — uporabnino za uporabo skupnih stanovanjskih ARIANTA* —"^™ prostorovinnaprav,povečanonajvečdo30%glede V kolikor slanovanje n. smotrno izkorisčeno da P^' ^? P«^ P«te^alec lahko ut Sni svet, krajevna skupnost ali posebna infor^a- ljain v tek*[fm stanJu *° b ««»»"• ^ fia služba pobudo za oddajo nesmotmo izkorišče- Ce »V*^^ lste stanovanjske in skupne pro-h stanovanjskih prostorov v podnajem in vodl^ "S-^ *" veC ****?»**!' al Se kak član go-mco sklenjenih podstanovalskih ooaodb spodinjstva najemodajalca, plača vsak podstanova- ^* lec podstanarino, ki se dobi. če se znesek izračunan | po prvem odstavku tega Člena, deli s Stevilom bivajo-čih v podstanovalskem prostoru. Tako izračunano podstanarinopalahkonajemodajalecpovecanaiveč Imenik stanovanjske pravice, lastnik stanovanja 2a 50%. tt posameznega dela stavbe in lastnik družinske ^..-j..^-. anovanjske hiSe (v nadaljnjem besedllu: najemo- VARIANTA: ijalec) lahko odda podstanovalcu v uporabo po- Imetniku stanovanjske pravice se oprosti ptačilo imezne stanovanjske prostore na poc«agi pismene davka podnajemnine v viSini stanarine, ki jo plačuje Ddstanovalske pogodbe, ki jo skleneta najemoda- *a ~4*1'"* ——-^------— lec in podstanovalec za določen ali nedotočen čas, »r na način in ob pogojlh, ki jih predpisuje ta odtok. Imetnik stanovanjske pravic« lahko odda v podna->m posamezne stanovanjske prostore le, če v sta-ovanjski pogodbi v skladu s splošnim aktom stano-ajatca ni dnjgače ddočeno. Pristojni občinski upravni organ ugotavlja nesmo-tmo izkorittenost stanovanja na predlog stanovanj-ske skupbosti, stanodajaJca ali po uradni dolžnosti. Načeloma se šteje, da je stanovanje nesmotmo izkoriSčeno, če meri več kot — 32 kvadratnih metrov za enega stanovalca — 45 kvadratnih metrov za dva stanovalca — za vsakega nadaJjnjega stanovalca še največ 15 kvadratnih metrov. Pri stanovanjih starih nad 50 let se zaradi nefunk-cionalnosti teh stanovanj smatra, da je stanovanje nesmotmo izkoritteno, če površina presega norma-tiv doiočen v tretjem odstavku tepa člena za več kot 20%. 15. čteo Za usktajevanje možnosti in potreb po oddajanju stanovanj v podnajem se lahko organizira posebna informativna služba, ki zbira prijave prostih podsta-novaiskih prostorov in zagotavtja vsem interesentom enake možnosti za pridobttev podstanovalskega prostora. Informativno službo ustanovijo s sporazu-mom skupaj stanovanjske skupoosti, ZSMS, Uni-verzitetna konfereoca ZSMS in Mestni sindikalni svet Informatrvna služba iz prvega odstavka tega člena opravlja 3. pri oblikovanju vsebine odloka nismo imeti mož-nosti primerjave z drugimi jugoslovanskimi mesti. saj nismo zasledili, da bi kakšno večjo mesto imelo to problematiko ža urejeno z odiokom m bi tako jpošte-vali njihove pozitivne in negativne izkušnje. 4. široka javna razprava bi po naSem mnenju mo-raia dati rezuttat, kako urediti ta razmerja in ne le enostransko ocenjevati aii najemodajalce aii pod-stanovaJce, 5. delovni osnutek tega odloka je obravnavak) predsedstvo MK SZDL in v ta namen imenovalo sefc-cijo za pripravo tega odloka. Sekcija je na seji v juniju obravnavaia odiok in na podlagi pripomb iz razprave na seji ter pismenih pripomb, ki smo jih dobili od Re-publiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora, pravne službe SML, Komiteja Sob Vič-Rudnik za varstvo okolja in urejanje prostora ter pri-pombe občana pripraviti osnutek odtoka, ki vam ga v nadaljnjem besedilu predstavljamo. 1. V Ljubljani je veliko podstanovalskih razmerij, ki so oblikovana brez vnaprej dogovorjenih odnosov. 2. Zahteve političnih dejavnikov v Ljubljani Se dosebno ZSMS in Unlverzitetne konferenceje, da je razmerij. U člen p območie liublianskih občin Informatlvnaslužbapripravizasvpjedelovrokue mesecevposprejetjutegaodlokapravilnikzaodda-janjenajerWn«TTstaTSva^sklhprostorovinpravilniko točkovanju. Te pravilnike potrdijo stanovanjske skupnostiT Zveza socialisttene mlacKne «n univeczi. kf ZSMS členu občmsko skupščino, «ven podstananne, ki ****** [8Kk° ^090^ za novan^h prostorov, naj- souporabo skupnih prostorov m VARIANTA: Ta člen se č oddan stanovanjski prostor ARIANTA: 7. člen Podstanovalec je dolžan plačati najemodajalcu podstanarino, ki jo sporazumno določita. Najemodajalec je oproščen plačila davka na do-hodek za oddan stanovanjski prostor v vtSini eko-nomske stanarine. povečane za uporabnino in boljSo opremo. Ekonomaka podstanarina se izračuna na Vsebina odloka: _ V1. členu načeloma povemo, da zaradi smotmej-izkoriSČanja stanovanjskega fonda, ki ga imamo lahko najemodajalci oddajo dei stanovanja v podnajem. Hišni svet ali krajevna skupnost lahko da odtoka opravija prt- ^^t^ tega člena) pobudo za oddajo nesmotrno stojna inspekdjska služba mesta Ljubtjane g p j izkoriščenih star»vanjskih prostorov, tisti ki pa ima nesmotrnp izkoriSčen stanovanjski prostor, pa se • JL^JS?!? cm*^ l. . potemsamodločialibotaprostoroddalaline,hišni -iJlS"10 kaznl»° «? 500 «> 5000 <*» •• kaznuje svet ali krajevna skupnost vodi tudi evidenco skle-za prekrftek najemodajaJec: . njenih podstanovalskih pogodb. — kineupoStevarmmmalnodotoCenestanovanf- v 2. členu je določeno kdo oddaja stanovanje v Najernnapogodbajeveljavna, kojopodpiSetaobe osnovi samoupravnega sporazurpa o prehodu na ske povrsine na podstanovalca (prvl odstavek 3. podnajem in komu in to na podlagi pismene pogod-tranki in da nanjo mnenje hiSni svet, čeje podstano- ekonomske stanarine v LjuHjani in se letno revalon- Li6na) ^^ . be. Pri imetnikih stanovanjske pravice obstaja omeji- anjski prostor v individualni hiši pa krajevna skup- Zira T ^^4. r™ ^0^1®8!® podstanovalca njegov tev za oddaianje l€f v primeru, če ie v aktu stanoda- ost na katere območju je hiša. Ekonomsko podstanarino se ugotovi v pogodbi na podstanovatekl stanovanjskJ ptostor (drugi odstavek iatea osnovi pravilnika o toekovanju in samoupravnem * *—» sporazumu o prehodu na ekonomske stananne. .t V podnajem se lahko odda opremljen ali neoprem-tn stanovanjski prostor, ki meri najmanj 7 kvadrat-h metrov (varianta: 10 kvadratnih metrov) na po-imeznega podstanovalca brez prostorov, ki jih »idbija v souporabi (sanitarij, kopalnice, hodnika, jhinje rtd). Najemodajalec ne more oddati brez sogtasja pod-anovalca njegov podstanovanjski prostor Podstanovalec ne more oddati di ~ stoti niti delno stanovanjski prostor a podlagi podstanovalske pogodbe VARIANTA: Imetniku stanovanjske pravice se oprosti plačtlo davka podnajemnine v višini stanarine, ki jo ptačuje za oddan stanovanjski prostor. 4. člen Najemodajalec in podstanovalec morata sktenrti 8. člen Za uporabo opreme in pohištva v minknalno opremljenem stanovanjskem prostoru podstanova-lec ne plača posebne odškodnine. če pa je stano-vanjski prostor bolje opremljen lahko najernodajalec zviia podstanarioo za 15%, glede na kvaJiteto opremljenosti stanovanjskega proatora. 9. Cten Podstanovalec posebej plačuje najemodajalcu ,wr*...—,-----... ,----------- dejanske stroške za vodo, električno energijo, plin, smenopodstanovalskopogodbožepredvselitvijo kufiavo ^^ sf^ kanal*čino, pripadajoei del xlstanovalca. am*>~~. obratovalnih stroskov hiše, čiščenje skupnih prosto- Najernodajalec ny>ra dostavm zaradl evkJence po ^ f^^ podstanovalskega stanovanjskega \ izvod podstanovalske pogodbe pnstoinemu oo- p^^ m pomožnih prostorov v souporabi. če ne iskemuupravnemuofganu.hlinemusvetuinsta- ^isti podstenovalec sam. dajaicu družbenega stanovanja v 30 dneh po Ce dejanskih stroškov za storitve iz prvega od- stavka tega člena ni mogo6e dotoCiti, se podstanova-lec in najemodajalec dogovonta o pavtalnem me-sečnem plačilu, vendar je treba za vsako storitev v podstanovalski pogodbi določiti način kako bo obra-čunana, pri čemer se obvezno upoitevajo tisti nor-mativi, ki veljajo za konkretno stanovanjsko hiso. f--------------------, da se dela stanovanjskih prostorov 3. dena) ne sme cxldajati. Ta člen v varianti tudi določa, da ie ""^ skjene podatanovalsko pogodbo v Rasprotju pogodto vefjavna. ko jo podpišeta obe stranki, mne- ****"*_________—^^^ nje nanjo pa da htSni svet ah krajevna skupnost, s T^JHiedostavrpodSanovalskepogodbepristoj- tem želimo doseči pregled nad oddajanjem stano-nemu občinskemu upravnemu organu, hišnemu vanjskihprostortošoposebnoveljazastanovanjske svetu in stanodajalcu (drugi odstavek 4. člena) bloke zaradi obračuna tistih stroškov, W se obradu- — kipodpiSepogodbozdrugačnovsebino.kotje navajo po osebt. ^^^^^^^ dbločena v 5. členu . V 3. členu vsebuje varianto po kateri sa bn frnha — ki sa dogovori za vi§jo podstananno, kot je odloertiza7kvadramihmetrwafi 10 kTadTaSSh ^e* predpisana s tem odlokom (7. člen) trov za posameznega podstanovalca seveda br*» V - kisedogovorizaviSjoodskodn.nozauporabo skupnihpr^or^v^po^.^^o^SuteSS pohiStva (8. člen) .'¦*«« wj*h P^^s^a^alca. kot najemodajalca glede nadali- — ki zaračunava podstanovalcu storitve po viSji njega oddajanja že r^-------^^ *^ ^8081^ ceni, kot je bila dogovorjena ali ki jih ni opravil (9. stora 18. člen Z denarno kaznijo od 500 do 5000 din se kaznuje pogodbo doigače, pro- v 5. dajaicu d Jenltvi pogodbe. Pristojni občinskl upravni organ vodl evidenco clenjenih podstanovalskih pogodb in evidenco na- tTKKJajatcev ter podstanovalcev 5. člen Podstanovalska pogbdba mora vsebovatl: 1. priimek in ime najemodajalca ter naslov stal- • »0. Clen ^ podstanovaiec s svojim neodgovormm ravna- Sdj hifit opremo aii dfuge naprave taslov, ' v podstanovaiskem stanovanjskem prostoru 3. priimek in ime lastnika stanovanja ter njegov stanovanju, odgovarja za povzrofieno Skodo po laslov, ' sptošno veljavnih predpisih% 4. označbo zgradbe in stanovanja v katerem so v n gien podnajem dani stanovanjski proslori. z opisom in Podstanovalska pogodba, sklenjena za nedoto-točno označbo lege. kakovostl in stanja v katerem so ^en čas. preneha z odpovedjo. Za odpoved podsta-stanovanjski prostori, ki so dani v podnajem, novalake pogodbe ni treba navesti razloga odpovedi. 5. katere druge prostore v stanovanju sme upo- Ce ni v pogodbl drugace dogovorjeoo, je odpo-rabljati podstanovalec in v kakšnem obsegu (kopal- ve(jnj rok 30 dni. ntea, kuhinja, ktet itd), 12 " vsabinokotJ.^"fiZg^sve« K druzb^ p^®L navaja vse elemente, ki j.h mora vsebovati Obstojecapodstanovalskarazmerjajetrebaprila- H^H^B^H|^m^^^HH^^B^B gpditi dotočbam tega odloka v šestih mesecih od ^SfdSS^opZio oddanega stanovanjskega njegove uveljavitve. prostora in način ogrevanja tega prostora. 20. člen 7. člen podajamo v variantah, ta člen dodoča kako Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad- izračunavamo podstanarino. Prvt 7. člen dotoča, da listu SR Slovenije. se postananna izračuna tako, da se vetjavna stana- rina za oddani prostor poveča za 300 %, trtemu pa PredMdnlk g^ pri§teje Se uporabnina za uporabo skupnih pro-Skupičine mesta LJuMJan« storov varianta k temu Ctenu poottaSča pristojni Marjan Rožič. t. r. upravni občinski organ, da ugotovi ekonomsko pod-stanarino, najemodajaiecpaje v višini tako dotočeoe podnajemnine oproSČen plačtla davka ali v varianti do visine dejanske stanarine za oddan prostor. "spč^ ndar je davkana Štev.: Datum: OBRAZLOŽITEV _____ IzvrSni svet SML je po Akcijskem programu za ure- stanarino določi pnstojni sničevanje samoupravnih družbenoekonomskih od- tema čtenoma dajemo -nosov na področju stanovanjskega gospodarstva v bododoločale podstam Ljubljani zadoSen, da pripravi odlok o podstanoval- izračuna, vendar bo na| skih razmerjih, saj to področje do sedaj 5e nismo davka na "" '^l" * ijskega proslo- Podstanovateka pogodba sktenjena za dotočen jme|. urejen^ z ^,^ ^,^ ^ sm0 ga pnpraviis, nanne ali ceto (dana je '""""----------'^ ¦«^»fa»M -> ^^jniu poslali vsem samoupravnim stanovanjskim ske stananne, kajti 3" skupnostim Ijubljanskih občin v obravnavo. Na pod- narine, kl je o?*™^ lagi njihovih predlogov in pripomb smo potem izdelali »aostaiamo in •*¦ pr^tore 7. način ogrevanja podstanovalskega stanovanj-skega Pr(^ora' . . valec plačeval najemoda- ^nač.nob^unavaniastroskwzauporabovode. elektnke, cemralnekunavemčisčenjeskupn*jpro-storovvzgradbioziromastanovanjutermorebttnega Gščenja podstanovaiskega stanovanjskega pro-stora in pomožnih prostorov v souporabi, 10 znesek odskodnine za uporabo opreme. 11. čas za katerega se sklene podstanovaiska po- prazniti podstanovatski prostor. odba, odpovedni rok in način odpovedi te pogodbe. če podstanovalec ne izprazni podstanovalski pro- -*~» la« :» ^ftinAonrt m rvvvvihi. iahko zahtava nai6- Za podstanovalsko pogodbo, sklenjeno za dok> čen čas, se Steje, da je molče obnovljena na nedoto-čen čas, če podstanovalec v petnajstih dneh po pre-teku časa, za katerega je bila pogodba sklenjena, Se )vanjske prostore, imetnik sta-temu ne nasprotuje. ¦*-. 13. člen Na dan poteka časa na katerega je bita sklenjena podstanovalska pogodba mora podstanovalec iz- godba, 6. člen Minimalno opremljen podstanovalski prostor je prostor, v katerem je ležiSče, miza, stol, omara in urr.ivalnik, če podstanovalec za opravljanje higijene nirna na razpolaoo druaeaa prostora. stor, kot je določeno v pogodbi, lahko zahteva naje-modajalec pri pristojnem občinskem upravnem or-ganu izpraznitev po 56. členu zakona 0 stanovanj-skih razmerjih. 14. člen 1. razpravo odloka je potrebno razSiriti do krajev-nih skupnosti, ki v svojem okolju najbolj poznajo pro-blematiko podstanovanjskih razmerij in bi najiažje ocenile morebitne posledice. Te posledice bi se ka-zale predvsem: — v odporu do sklepanja pogodb in evidentiranja. — zaradi omejitve viSine podstanarine se oce-njuje kot možna posiedica zmanjšanje števila pod- za ekonomsko podstanarire _____. ju uu«K) dosegli šeto v drugi polovic osemdesetih let. Prav tako ne Io6mo načina izra dosedanjih cuna podstanarine za stanovanjski pros&or v indivj )nla na po- dualni hiši ali btoku iz razloga, ker v točkovanju te dveh vrst stanovanj ni nobene raziike in je vi§ina toC enaka (za nove aK novejše hi&e, kakor tudi stanovi 8. člen za minimalno opreml)en stanovanjski prc stor ne predvideva nobene odškodnine za oprem če pa je oprema boljša pa se podnajemnina poveč za 15%. 9. člen naSteva še stroftke. ki jih mora podstanovi stanovalskihrazmerijirrstemvečjipritisktakoreše- lec piačati zraven podstanarine, uporabnine z nih bivalnih pogojev na ostale kapacitete (to je dija- skupne prostore tar detež za uporabo bol[5e oprem< š djl i d dt Ske, Studentske in samske.domove), Naifimodaialec ki ie imetnik stanovanjske pravice 2. v ocenjevanje vsebine odloka je potrebno vklju-Sužbenem stari>vaniu ki je nesmotmo izkorisče- CitlZvezosocialističnemladineLjubljanainUnJvefzi-Jružbenemstanovanju^^^^ stanOvanjskih pro- tetno konferenco ZSMS in Mestni sindikalni svet. brez dovoljenja stanodajalca ali Menimo, da bodo njihovi predlogi zelo pomembni pri upravn«"« omana. ^^^_ nadalnji obdelavi odl< 10. čJen šditi najemodajaJca v primeru, da podsti novalec poškoduje stanovanjski prostor aM opremi Nadaljevanje na 9. strani STRAN 11. in 12. člen sta prepisana iž zakona o stano-vanjskih razmerjih, ki jih želimo vključiti v ta odlok za-radi celovitosti vsebine tc___________ 13 člen daje pravno vamost tlstlm najemodajal-c«m' ki se boiijo oddati stanovanjski prostorjter ne vejo! ee bo podstanovalec po preteku pogodbe za^ pustil stanovanie. 14. člen pooblašča pristojni občinski upravni organ, da ugotavija nesmotmo izkori&eno stanova-nje na podlagi določenih normativov. 15. člen dajemo kot varianto. V Ljubljani se lahko organizira enotna informativna služba. ki bi zbtraia podatfce v prostih podstanovalskih prostorih in dajala možnost, za pridobitev teh prostorov. Ta služba bi za svoje delo sprejela tudi nekaj pravilnikov, Id bi biH osnove za njihovo deio. Ta služba bi se lahko organi-ziraia v okviru Studentskega servisa ali stanovanj-skih skupnosti, v okviru že obstoječih služb. " V17.in18.členuso preavidene kazni, tako za na-jemodajaica, kot za podstanovalca v višini, kot to predvideva zakon o prekrških. podkrilju praone fokultete njenega ¦JJarUsistiČMega cevilra Slabih štirinajst dni nas že ločuje od četrtka 1 10 1981 pa tudi od presenetljivega dogodka na PF. Dogodek preseneča zaradi svoje redkosti in vsestranske udeležbe; prisotnost enih je razveselila Jt^jucrat^esenetila dmge oz. niihovo prisotnost. ^p^Jpj družben Ui odnosov in pojavov in sodno prakso pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije je Mafksistični center Pmvne fakuitete v Ljubljani oiganiziral, oziroma bolje - povabil, na svojo okrogle miznosti željno sejo vsaj tri protagoniste delegatskih struktur Pravne fakultete; študente, delavce in uporabnike. Številna udeležba študentov je presenetila, prav tako pa tudi njihov nastop - namreč razočaral pod pričakovano mero. Pa več o tem kasnejt NEKAJ VZORČNIH IZRAČUNOV PODSTANARINE V LJUBLJANI: . ¦¦JJJ I. Podstanarina na osebo: 1 — vhUHstaf1prlbližno180let,$tano-vanje ocenjeno s 63 točkaml stanarina za m2 , stanarinaza 15 ma stanarina x 300% = podstanarina — v hiši stari približno 78 let, stano-vanje ocenjeno s 78 točkami stanarina za m2 stanarinaza 15 m2 stanarina x 300 % = podstanarina Sefo je začel tov. J. Šinkovec, predsednik oddelka za spremljanje in preučevanje družbenih odnosov in pojavov in sodno prakso pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije, ki se je oprl na pismeno gradivo znaslovom Izobraževalni sistem pravosodnih delavcev. Prvi del je bil namenjen problematiki rednega študija na PF, dmgi specialističnemu študiju diplomiranih p avnikov in tretji sistem permanentnega izobraževanja pravnikov. Neupravičeno bi bilo zaobiti vsebino tega uvoda, vendar številni razlogi pogojujejo goli informaciii drugačen pristop. na obsežno problematiko študija na PF, na specifično in različno gledano delitev pravne študijske materije in na oblike pedagoškega dela, pa je vse ostalo le pri ,,opozorilu". Temeljite analize zastavljene problematike na tem shodu pač nismo dočakali. Le redke katedre PF so se sestale in zavzele stališče do uvajajočega teksta, če pa so to storile, niso zapolnile analitskega manka v pristopu k problematiki. Preobsežno bi bilo navajanje problemov že v njihovi nerazčlenjeni preprosti 7,61 dln navzočnosti, zato se, pisec tega teksta, zaženem v bistveni | primanjkljaj tega shoda. V srž, ki je ostala pozabljena pred vrati in kateri niso namenili niti besedice. Zavedena na slepi tir, bo čakala, 114,15 din kot ie bila vaiena čakati že vrsto let. 342,30 din 9,42 din 141,30din 423,90 din BBKRMŠ Pravniki — v hiši stari približno 50 let, stano-vanje ocenjeno s 98 točkami • stanarina za m2 stanarina za 15 m2 stanarina x 300% = podstanarina 11,83 din 177.45 din 532,35 din V starih stanovanjskih hiiah v stari LjubJjani je narjne za uporabo skupnih prostorov ne bo prištek) še 30 % ampak le kakien procerti, odvisno od stano-vanja do stanovanja. Prav tako nismo izračunaii do-datka za boljšo opremo v višini do 15 % ker menimo, da v tem predelu Ljubljane ni bdje opremljenih sta-novanj. za minimalno opremljen stanovanjski prostor aii neopremijen stanovanjski prostor, ki se daje v najem pa ocBok ne predvideva dodatnega ptačila. 9L_ MB lS\ ^S f- ¦. v hiši stari pribljžno 14 fet, stano-vanje ocenjeno s 166 točkami (večina novejših stanovanj je" takSne kvalitete, kot je to, ki nam služi za vzorčni izračun) L zapuščajo PF neuki praktičnih vednosti, obrti izdelovanja pravnih aktov oz. učeneje: nemotehnike. Žal je to razlog za odpiranje in razpredanje problematike tega shoda, v zvezi s tem pa tudi sporne rdeče niti dogajanja - razcepa teorija / praksa. Zal zato, ker se ga lotevamo na nepravem koncu. Veliko je bilo povedanega na temo tega razcepa, vendar je vse podrčavalo na vzporednih tirih, ki svojega stičišča ne ugledajo nikoli. Imaginamost tega stika je prijetna zabava iniciatorjev tega shoda, vendar razcep, ki svoje nasprotje pretvarja v protislovje, ni niti malo zabaven. Umišljati si, da je normativna materija, ki obsega arzenal pravnih aktov, vedenje pozitivne zakonodaje in tisti ščepec intuitivno povzete, ali bolje mrtvo splavljene metodologije,' osrednje in bistvo teoretičnega dela in izobraževalnega procesa, je več kot neznanstveno. Pa vendar se je o teoriji govorilo tako, kot da bi potrebovali ,,metateorijo". Kegljalo se je z mankom obrtniške vednosti, pa zopet pozivalo na univerzitetno raven, ki naj bi sama po sebi substancionirala teoretičnost podajanja pravne materije na PF. Govorilo in zagovarjalo se je teorijo, ki jo izsiljuje gospostvo izpita, kjer formalna plat verifikacije znanja uniči, izčrpa iz glave še posebno ^deduktivost4'',^« jo pogojuje RoaFv,0fc,v —r—, deduktivnosti", ki izmika trdna tla še tako dobro zasnovanenm učnemu načrtu. Večji del udeležencev je pustil to problematiko ^red vrati dvorane, preden je vstoptt. Sejna dvorana Univerze Edvarda Kardelja pač ne bi prenesla tako banalne konkietnosti, čeprav le ta spodnaša marsikateri napor za temeljitej§e znanje. Cuden obrat? Kai zgradim s predavanji, poru^m na izpitu. Še tako teoietično in praktično koordiniiano bogati učni programi so le -—:..:* „„«;« logiko, svojo teorijo in prakso, pro in žolčnosti lit svoii uvedbo o-----« _„ M /^icnosti zavzel za formalno marksistične misJi oz. literature in za najboljšo dosegljivo razJičico tega podjetja - kabinetni marksizem. Ni je klasične marksistične literature, Jd bi sama po sebi naredila iz pravnika SO.let revolucionarja. Spomenisko vegetativni ,,marksizem" pa nam lahko vtaknejo v študijske programe kadar koli bomo to želeli. Izpitno gospostvo bo popravljalo storjene napake v učno študijskih načrtih. Pa vseerio — na siečo je nekaj študentov, ki z ludjo ob belem dnevu iščejo marksizem na PF, žal pa je to tudi njihova nesreča — marlrči-w - - ¦ cje v temi! marksizem Tudi zveneče ime Oddelka... ne bo prineslo preučevanje družbenai odnosov in pojavov v študijske programe PF. Hustrativno naj naveden« primer, ki dokazuje, kako globoko skušajo pedagoški delavci preseči razcepe med posameznimi strokami; eden od udeležencev se je izrazil nekako takole: mi, pravniki, že nismo tako neuki logike in politične ekonomije, dabi nas morali učiti tovariši statistiki in ekonomisti. Konflikti so nedvomno plodna tla, toda na teh plodnih tleh na PF že leta pa leta ni pognalo nič obetavnega; spor ,,stranski/glavni" predmeti ne ugleda in ne ugleda svoje prave vsebine, se manj pa razloga, zaradi katerega se naj bi razrešil. Namesto da bi imeli študijski program, ki bi vsaj deklarativno omogočal teoretsko znanje, in arzenal metodologije za družbeno analizo in kritiko, ki je lastna vsaki družbodovni znanosti, še posebno pa pravni, katere osrednji predmet je pravna norma, se ,,Pravniki" pierekajo, ali je znanje 2 kg teh pravnih norm bolj teoretično kot znanje 5 l^ pravnih norm druge vrste, ali celo 10 kg osnov politične ekonomije. Dejstva, da za združeno delo neuporabni in pravne obrti neuki pravniki zapuščajo fakulteto, ne bodo odpravili dodatni »stranski predmeti", niti nove usmeritve. Prav tako ni moč strniti substancionalnega poznavanja marksistične teorije v en predmet. Politična ekonomija, ekonomika SFRJ in družbene finance še naprej ostajajo na stranskem tiru že prej omenjene jalove paralele, ki v diplomiranem pravniku ne najde stične točke s preostalim pozitivnim znanjem; in tako celovito, analize zmožno znanje izostane. Delitev na klasične in nove oravne institute klsične in nove pravne institute našegi družbeno-političnega sistema, predlog uvedbe novega predmetf (teorija družbenih sredstev) in podobno ne načenjajo manb osnovnega teoretsko analitskega arzenala, katerega del bi mora Sudent srkati pri vsakem predmetu in ne le tu in tam (teoriji ____države in prava, itd.) ——n—------------ Nainesto tega pa študentje vsrkavajo pod imenom in okusom teorije drobnjak noimativne arhivske gmote. Za izpit si priredijo primemo razredčene srooljave pravnih aktov, ki se zalepijo na prste in zaposlijo glavo z mislijo, kako si po izpitu kar najhitreje umiti roke in na vse pozabiti. stanarina za m2 stanarina za 15 m2 stanarina x 300% = podstanarina uporabnina za skupne prostore = podstanarina x 30% dodatek za boljšo opremo - podstanarina x 15% skupaj podstanarina + uporab- nina skupnih prostorov + boljša oprema za 15 m2 za eno osebo podstananna za eno osebo uporabnina za skuprse prostore zaenoosebo dodatek za bofjšo opremo za ono osebo Skupaj za eno osebo 20.04 din 300.60 din 901.80 din 270,54 dln 135.27 dln 1.307.61 dln 676,35 din 202,95 din 101.45 dn Obetavna seja je v svoji redkosti pozdravljena, obetavnost zvodenela v refleksiji že subjektivizniov, ki q'akulirajo l triptit dl vendar je njena vzpostavljenih starih Ves bliSč , delavci t*~ *, Ta četrt* teoretske analize, za ot degeneracijo. Prisluhnil, povzel in svoje dodal M.M. 980,75 din | Skupaj podstanarina za dve osebt, ki jo dobi naje> modajaiec za sobo s 15 m2s souporaba skupnih prostorov in botj$o opremo sobe je 980,75 din x 2 osebt 1,961.50 din *i , 19.8.1981 Komit« za Steinar ¦.•'•?•'*•*•:¦•:¦ rt^ALIZl '••¦¦¦•- ¦ (KrtJ **** eas b '°*mk : KapitaJistična J?^ovniProdukcija V,-' ¦- ¦¦¦¦¦»¦•;••>:;*.-*:. .:";.•:¦ ¦¦¦•::-:V;:>;v>'.4-..: '^:wv... inizo braževanje -:*. zavesti -*#•>*&: ,'.^*v* ?#*? „... splošna predpostavka, ki jo moramo postaviti, je, .. spremernba materialnih faktorjev, lahko rečemo spremenjene g [ stvari, v teku zgodovine povzročajo spremembo produkcjjskihl '¦ razmer, redmo spremenjene reladje, in sprememba relacij ima si svoje strani za posledico spremembo zavesti. spremenjene misli." (1970, str. 116, 1972, str. 1 ™---------------------** " \ neprizariesljivo marksistično kritiko izobraževanja v xtgojih razvite blagovne produkdfe sega ta analiza tudi k nam, v oogoje prehodne družbe, kjer zakonitosti blagovne produkdje prav zdaj še posebej tnočno vtepajo dialektiko vglavo tistim, ki so jih z birokratsko ognjevitostjo zanemarjali ali pa so si v svofi medenomlečni kadi delali ceb utvare, da fih - odpravljajo. Istočasno pa je ta knjiga, ki jo iz srca priporočamo vsem dijakom, študentom in delavcem, izreden pripomoček za teoretsko in akcijsko formiranje tistih sil, za katere se reforma vzgojno-izobraževalnega sistema ni končala s sprejemom Zakona o usmerjenem izobraževanju cdi s potrditvijo ,,mreže šol", ampak se nadaljuje v permanend boja subjektivnih organiziranih sil. To pa pomeni boj ob vsakem izpitu, ob vsakem ukrepu šolske in univerzitetne administradfe, ob vsakem sklepu vašega učitelja ali profesorja, bof za in proti univerzi, za in proti vzgojno-izobraževalnemu sistemu. To je boj ZA SAMOUPRAVUANJE DIJAKOV IN ŠTUDENTOV, BOJ ZA DELA VSKO SAMOUPRA VLJANJE! ... . Igor Bavčar sss .dentifikaciia 3 * teonetičnem BLAGOVNA PROOUKCIJA ,N Diafektični materializem postavlja vedenje Ijudi v njihovo konkretno družbenozgodovjnsko situadjo razredne družbe in na njeno ekonomsko-materjalno bazo. Oenar je zanj samo vkJen izraz na/osnovnejšega odnosa med Ijudmi v kapitalistični družbi blagovne menjave. V redukciji Ijudi na agente in nosilce blagovne men/ave se sknVa gospostvo čioveka nad človekom. Temetjno protislovje v kapitalist/čni družbi je protislovje med produktivnimi silami in produkdjskimi razmerji, med družbenirn značajem dela in privatnim prilaščanjem produkdjskih sredstev. Produktivne sife in produkdjska razmerja neke družbe so podlaga za družbeno zavest. Protis/ov/a v ekonomsko-materialni bazi doiočajo socialne strukture in človeško zavest in neobratno. ,,Načjn produkdje materialnega življenja pogo/uje sodalni, politični in duhovni živijenjski proces sploh. Ni zavest Ijudi tista, ki dofoča njjhovo bit, temveč narobe, njihova bit doioča njihovo zavest" (MEW, zv. 13, str. 8/9, prim. ME D fV, str. 105). Izhodiščno bazo psihologije v djalekt.uiem materializmu je Marx v ,,Ekonomsko-filozofskih rokopisih" opisal takole: ,,Vidi se, kako je zgodovina industrije in nastalo predmetno bivan/e industrije odprta knjiga človeških bitnih moči, čutno dana človeška psihologija... Psiho/ogi/a, za katero je ta kn/iga, torej ravno čutno najbolj pričujočf, najdostopnejii del zgodovine, zaprta, ne more postati dejanska vsebinska in realna znanost." (MEW, dopolnilni zvezek I, str. 542-543; prim. MEIS I, str. 340341), „___ _____........ . ŽŠL i^Sartre je kritizirai psihoanalizo, češ da zanemarja ujetost 'psihičnih struktur v materialne razmere in da ne pokaže, v kakšni zvezi so protislovja v individualnem vedenju z družbenimi protislovji. Marksizmu je pri tem očital, da zanemarja probtem, kako poteka posredovanje materialnih razmer s psihičnimi strukturami, kako so splošna protislovja med produktivnimi silami > in produkdjskimi razmerami v neki družbi pcsredovane s ^. konkretnimi časovnb-zgodovinskimi konflikti neke osebe (1964). Tak poskus je naredil Reich. V delu (,,Dialektični materializem .•;' in psihoanaliza" (Dialektischer Materialismus und Psychoanalyse 1929), je skušal analizirati, kako družina posreduje vladajoČo . ideologijo in kako vzgoja zagotovi, da ta postane sestavni det psihičnih struktur in da se sama afektivno zasidra v značaju ' individuov. Reich sam je s svojimi deli doseget, da so ga izključili M tako iz Komunistične partije kot tudi iz Psihoanalitičnega društva |T (Psychoanalytischer Verein). _ r.. ——*-— r,------,.,._ ito. Kritična sistem, j, nekaj nje^vfh gospostveno f^ lahko mislil, da pridemo na 4 -,:v-\ '* I S53M5& ^3St?" WS ' dnevom. „-....-..•.¦• _ ...._. >. Socializadja doraščajočih med prvim Solskim dnevom in prvirn delovnim dnevom je tako postaia teoretično slepa pega, kijub dejstvu, da dorafvajo-, . r^bijejo praviloma 10 do 20 let svojega živ/jen/a v izobiai.a^a\nih ustanovah. Sicer r \de\o pedagoške in sociološke teorije šole, k pa nimap tiste zaobsegajoč« pojasnjevalne moči, kot jo ima psihoanaliza za druiino in marksizem za delovno življenje. Posredovanje izobraževanja med družino in delovnim življenjem bomo sciaj an^lizirali s psihoanalitičnega in marksističnega vidi.u. Ta po ki. /po,muje izpite kot kristalizacijsko jedro, na katerem je mogoče pojasniti bistvene aspekte socializadje. 4 Stari cerkveni običaj konfirmadje je nekdaj označeval tudi t prehod \z družine v delovno življenje, veijal je za zaključek versk* i in družinske sodalizadje in tudi za vstop v poklicno življenje. K«r / je dobil delo samo, kdor je bil konfirmiran, je to dalo Cerfcvi % potrebni zunanjj pritisk, da si je zagotovila lojalnost in \ identifikadjo podrejenih ji z dnjžb^nimi avtoritetami, kar jt m \ pripomoglo delovnemu življenju do uporabljive in prilagojen« I * d^Jovne moči. Danes je prevzel posredovanje med družinsko sodalizadjo in zahtevami delovnega trga izobraževalni sistem. Socializacija V družini doseže po Freudu svoj višek vojdipovrJcem konfliktu, ki se razreši z dečkovo identifikadjo z očetom. Marxova anaiiza delovnega trga začenja pri btagovnem značaju delovne sile v kapitalizmu. Pokazati hočemo, da izpit zaključuje sodalizadjo bodoče delovne siie v btogo in skrbi za identifikadjo z blagom. (Nadaljevanje na 12. rtrani) IMv. Š STRAN 11 USMERItNO IZOBRME JOSLFHA BHHPI USMERJFNO IIOBRAlmtJJt 1 rw Ih^H' II II «=, 12. STRAN------------------ Najprej bomo raziskali, če veljajo tisti pojmi, ki jih je Marx razvil pri analjzi lastnosti blaga, tudi za blago akademska delovna sila. Uporabno vrednost nekega blaga producira konkretno koristno delo v posebni smotrni obliki, uporabna vrednost je, za kar se blago da uporabiti. Blago akademska delovna sila je npr. mogoče uporabiti za graditev mostov, za interpretacijo zakonov, za zdravljenje bolnikov itd. Uporabne vrednosti so kvalitativno različne. Menjalna vrednost neke akademske delovne sile pa pove, za katero drugo blago jo lahko zamenjamo — npr. za živila, obleke, stanovanje itd, Splošni ekvivalent menjalne vrednosti je denar, in prav za to vrednost se blago delovna sila navadno zamenja: za mezdo ali plačo. V kriznih situadjah kot v vojni, ko primanjkuje blaga, in po zlomu denarnega sistema, se lahko zgodi, da se blago akademska delovna sila zamenjuje neposredno za drugo blago, npr. za naturalije; obisk zdravnika se Dotem zampma « *«i:i~ =~ *-¦-¦ npr. tako da posnema njegov način govorjenja. Praviloma vidi v - učitelju-spraševalcu splošnega zastopnika nekega akademskega' poklica, ki ima tisto potrebno strokovno znanje in pripadajočo stanovsko ideologjjo, za katero si študent šele prizadeva. Učitelj-spraševalec postane zanj zastopnik nekega poklica, npr. zdravnika ali pravnika, in v procesu identifikacije z njim se izoblikuje ustrezna poklicna identiteta. V to bolj manifestno,. identiteto s poklicem se skrivoma vključi tudi latentna blagovna ' identiteta. Za ,,novopečenega" akademika mora biti samo po sebi razumljivo, da se njegova delovna sila prodaja kakor blago in se za . . ianko znjim n»>"f------ ___....... ^;< • **.dneynojseno menjalnega trga tudi kupuje,, .„,..- -.¦,. J_aj|&&'° ^ - • - ;< •-• -;:; '''¦¦¦ Č&^*^'.^'•>'¦¦;:::::-"*'"''''¦:¦i,ad^.S¦¦ ; ij>^:; i prilagojeno občevanje z drugimi. Kot Koiuumv... ra biti delovna sila fleksibUna, dostopna reklamnim in sezonskim modnim trendom, prav tako mora biti njo manipulirati. Če je bila vladajočemu razredu nekdaj «e delovna sila s tesnimi zgodovinskimi in sodalnimi bila ujeta v tradtcije in je imela močno identiteto, pa • •—.«etransko uporabljiv m ' Možno izhodišče fj*?;W$^^ obeta teon> ^' ' * al'20 :3fe. spreminjate tud La °Prfma ji je dala — delovna sila doloCa ™J°"L '~^za produkdjo akademika, izobraževanje, č.m večja je poraba cieia p ^ do^ na ^A -. . « moo^ socializacije v blagovni značaj .izrazitih spoli , x. ---»..» ^raoi mani.l «e je razvijala in KS3S33S5& pomanjkanje ^ Izpiti imajo centfajno kontrolno funkdjo pri določanju uporabne in menjalne vrednosti blaga akademska delovna sila. 1 Kvalitativne kvalifikadjske zahteve odmerjajo in določajo : uporabno vrednost blaga akademska delovna sila, določajo, za kaj bo uporabljena, ali npr. državni izpit iz medidne kvalificira samo za somatično medidno ali pa tudi za psihoterapijo. Kvantitativne . kvalifikadjske zahteve določajo obseg tistega znanja, ki ga zahtevajo in izprašujejo na izpitih, s tem pa vplivajo na trajanje ^ študija in torej tudi na menjalno vrednost. intrinzično motivacijo siuuija ••• ««.-. .____,_. , strokovne vednosti postane naravnanost veselja, znati z njo ravnati je torej neke vrste veselje do funkcioniranja. Internalizirani menjalni vrednosti pa nasprotno ustreza konkurenčno mišljenje, karierizem in postovno sposoben značaj. To je ekstrinzična motivadja, pri kateri je vse usmerjeno v prisvajanje znanja, da bi ga spremenil naiprei v dobre rede^ nato pa direktno v denar_^^aL | iL. stran protislovja veselje do dela ali gospodarski račun, pri tem | % lahko še variira. Na vsak način pa ocenjevalni sistem krepi |; vrednost kot poglavitno stran tega protislovja, spodbuja k & _u znanja z namenom, da si zagotoviš dobro oceno samega | sebe s strani druaih. ki io ie moaoče snraviti v denar * izobraževanja določajo menjalno vrednost opravljenih visokošolskih izpitov tudi izpitne ocene, vendar jo spremenijo le neznatno. Dober red je največkrat znak za večjo porabo časa in dela kot slaba ocena. V nekaterih poklicih so vodilni položaji pridržani za visokošolske absolvente z najboljšimi redi; in navadno odločajo v tekmi za nastavitev v poklicu, poleg drugih kriterijev, tudi redi. Redi pa povzročajo več kot kvečjemu neznatno spremembo menjalne vrednosti akademske delovne sile. Na vsem izobraževalnem področju so redi tisti izbirni mehanizem, ki odloča o tem, kdo bo napredoval na najvišje položaje izobraževalne hierarhije in kdo bo torej mogel in smel doseči najvišjo menjalno vrednost za svoio^ la blagovnem trgu kvalitativno med seboj primerljive * • r_|_K' **'-'. * •.•'¦." / Red se izpridi v fetiš; ločeno šeie omogočil, zadobi samostojno katerih del postane izpitna naloga, m redih kot naravni lastnost. delovneg ^iu^Crd~^o6ena fetišizenV- razmere, se reflektirajo v vso ostrino se porazdeljenem redov dobi Scenjevanju, pri kat videz naravnega ?akona.v blagovnem trgu postanejo kvalitativno različne storitve prav tako primerljive zaradi trajanja izobraževanja, akademske stopnje zakfjučnega izpita in njegovih redov. Tako kot je bil pri razširjanju navadnega biagovnega trga potreben denarni sistem in je bilo treba fiktirat; r*r.i«A«»« —--^- tečajev, tako zmeraj večje raztezanje delovnega trga zahteva normiranje in izravnavo različnih izpitnih in redovalnih sistemov. Prav tako kot ohiact; c/tc ------>...^- ¦ Postvarela identiteta, k formiranju katere prispevata izpjtni in I enostransko in močno z o detovTOsila .-.: : ' ocenjevalni sistem, ne postreže samo s postvarjenjem razmerja 1 je moral^DOvedat^g^ ^8$ : \. posameznika do njegovega dela, ampak omogoča tudi samo NwP^-jjBp^^^^W '¦'¦ '¦-¦'' postvarele odnose do drugih Ijudi. Ti postvareli odnosi osamijo ;^^%"^^*^^^^^^^ različne uporabne vrednosti dijake, študente in akademike in pozivajo v boj vseh proti vsem za * »ociaiizaaja torej ve zaradi kvantifikacije njihove najboljše rede in mesta. To institucionalizirano tekmovanie bo I ^™02?^1 v pubertetn« i - v dimenzni H.naria. N^ ^ermtie^refievaU, skupnodelo vteh s« Izpit pa ni samo zunanja preklopna postaja med izobraževalniirf Mitscherlich piše o šibkosi sistemom in delovnim trgom, ampak združuje oba v neke vrste zahteve in družbene prisile simbiozo. Dejstvo, da delovni trg od blaga detovna «'-----u " '"' % določeno kakovost. date iTnhro*o»»»—— Vpliv družine se je v primerjavi s prejšnjim stanjem znatno oslabil. Družina je odstopila bistvene sodalizacijske funkcije drugim institudjam, npr. otroškim vrtcem in malim šolam. Take nove izvendružinske sodalizacijske instance so naskrivaj oslabile nekdaj močne osebne vezi otrok do staršev, ki se jim ne zdijo več absolutne avtoritete. Psihoanalitiki so tudi že opozorili na to, da ekonomsko in zgodovinsko pogojena izguba avtorijete staršev danes na zunaj olajša ojdipovski konflikt, toda hkrati ga notranje otežuje. Ta proces ločevanja od staršev se danes dogaja z manj hudimi spopadi kot v časih Freuda in tudi identifikadja z očetom m "e privede na Prav tako kot oblasti EGS predvidevajo spričeval in ocen v državah—članicah, prav koordinadji lestvic redov v nordijskih državah. ¦¦••:.¦-.'«fj•";-. ".• ¦. • ••¦•»¦-'...... tzpitno spričevak) s svojimi ocenami pa je vendarle več kot >amo zunanji kakovostni pečat in osnova menjalnevrednosti blaga ikademska delovna sila. Ne bi zadostovalo, če bi se njen blagovni inačaj, v katerega se je izpridil izpit, samo prilagodil delovnemu '.ivtjenju in tako postal zanj sprejemljiv. Kandidat za sprašanje naj Le sam akceptira in internalizira blagovni značaj svoje delovne sile. To svojevrstno blago detovna sila ni samo stvar, ki se da prodati, ampak ima hkrati neko notranjo identičnost. Pokazali bomo, da se jporabna in menjalna vrednost, ki določata zunanjo idPnt>*nost nekega blaga, intemalizirati tudi kot notranjajdentičnost. / nrn^napOStaia "*** ^-"^'vno-emoctonalnim identifikaciiškim ^ v izPitin ie "»* naitj aspekte tako ojdipovskega konfiikta . odm«ritMaln 1"™ ?a delovni trg' Pred kater'm J"e bilo še treba S? d^1"' kot tudi blagovnega trga, njihovo posredovanje med obema oamerm lastno menjalno vrednost. ie bistvo iznft« w ka^oi;,!^, :1| ju privede skupaj v identifikadji z blagom. Kakor se spreminjajo L..:•.:¦? zahteve blagovnega trga, tako se spreminja identifikadja zaradi :a izpita prav tako kot tistaj/ ojdippvskem konfliktij^..,...-.-.. - -^ bJeSaproduktivnih <*™«na in izobraiewn . _ • ,, ^ffi^<:M ^anievB oiagovnega irga, laKO se spreminja lueuiiTiKauja ray tako.koitista_vojdipovsk»m.konfIjktij^..,...-. ,-_^— > si'a, se spreminjata tudi **L ...nzlnBr spreminja ObičaTni ritualni izpit, ki je sicer praviloma bil šele po petih ^*JjJ«ie. . ^aaiizadjski agenturi, letih §tudija, so rnedtem zamenjali pogosti vmesni izpiti. Izpiti se $. (T :. vi . .. ¦>» opravljajo z veliko manj§o uporabo emodj; izpitno prakso ¦>» opravijajo z. venn.u manjsu uporaou emucij; upimu pidiv.su ordinarija, ki je bila pogosto odkrito avtoritarna, so zamenjale bolj nevtralne izpitne komisije. Anonimne klavzurne naloge polagoma nadomeščajo ritual ustnega izpita. Namesto nekdanje brezpravnosti se zdaj jamči pravna zaščita, medtem tudi že govorijo o bolj Klasična struktura univerze s svojo ritualno izpitno obliko se je izoblikovala v fevdalnem obdobju. Stopnja produktivnih sil jn produkcijskih razmer se je zdela trajna, rokodelstvo in poljedelstvo "^ iauaj J011"-1 H"«>v||a *M*n\a, mcuicui iuui « ^vvunju w uuiii mojstn. Družba v celoti se je zdela stabilna in socialna; geografska mobilnost je bila neznatna. Akademska vrednost ni imeiaomembe >>&L&'¦* vrednega pomena in je bila pridržana majhni eliti, ki je bila nosilec W *S in posredovalec vladajoče ideologije^ ' *® '" NekateTi' psisioanaiitikr pojmujeio izpitno shuadjo kot oživljanie nezavestno ohranienih spominov na ojdipovske konfHkte. Akademski zaključni izpit ie konec dokjo trajajočega učnega procesa, v katerem so nastale tudi osebne vezi med študenti in učiteljem-spra§evalcem, včasih kot mežanica občudovanja in agresije, Učitelj ima tiste lastnosti - vednost, stopnjo znanja, vrednostno presojo -, ki si jih mora študent šele pridobiti, da bo ¦ .-•— "apredoval v izobraževalni hierarhiji in si s tem ustvaril ¦ -J-*5 ••«>eh v Doklicu. Obenem določa učitelj kot zapecatne Kanaiaatove zivijenjsKe in poKiicne moznosii, poiagor zgubljajo ta dokončni značaj. Priznani so bili že skupinski izpiti, katere lahko več kandidatov skupaj napiše skupno nalccjo, nekaterih primerih celo tako, da ni dobil vsak od njih se protislovja med ^ identifikacijo vprašanca ifkcua z obah straneh izpitne mize odicčH ki ihj d občudovan mriukciia hitro razvija in""! skupinami na ot P^C'S z napredujodo | ^ne osebne o ^nlkdiske oblike. _ Za g očeta m agres.jo , ki nihajo med občudovanjem spraševalca i industrijska blagovna P™uk proti njemu. Ne nastaja več • •----;;- i,: kj iaKb-n nriufiH Trenutno se ™«»1; rflri se ustvarjao, » i Bminia V P«**««*!Si m produkdiske jresijo proti njemu. Me nasiaja veu n«aUt»>,<..,...__.— identifikacija, ki bi iahko privedla do trajne osebna irfontitate. Izoite opravijajo zdaj mnogostranskoi spreminjanje je*rnogoče dojeti postaje med sodalizadjo \n ¦".'"TTZ/r—u! .. x«««n;h or^dflrikih in zmeraj bolj pogosto rw slabijo nekd jem spraševalca azrešljiva, moči io trajne osebi mnogostransl z ¦"."• ::¦ : : < > r' ': i fP; ; JP 'L$$ Sa preparirali » zmoino delovno s.lo. Dokl« lejelovrt rat...... i;; trg še potreboval delovn lahko prevzarae Jastnosti svojega portane trgu. Prav tako kot drugo blago je treba tudi biago delovna sila fieksibilnosti in mobilnosti in jo pripraviti primerno to je treba izločiti iz njenih stalnih sodalnih in geografskih osti in jo napraviti uporabljivo za spreminjajoče se interese kapitala. Blago deiovna siia mora biti razpoložljivo in fleksibilno, pač v korak z razvojern produktivnih sil. Spričo permanentnega tehnološkega spreminjanja in obravljanja starih poklicnih kvalifikadj mora biti spedalizacija obentfm povezana s sposobnostjo za hitro priiagajanje in hitro preučitev. Nadaljnja izobrazba in prekvalifikacija dobivata v delovnem življenju zmeraj večji pomen; ,,life long learning" ni brez vzroka postal že kar ustaljen pojem. Za potrebno emocionaino preusmeritev že zdaj skrbi trening senzitivnosti za vodenjs Ijudi brez trenja in za o sito z močno soctaino !aenxuci.u, m — cm..,«..„ v preživelih vezeh, je izpitni sistem vzgajal močno trajno blagovno identiteto. Kjer pa delovno zahteva fleksibilno delovno siio, s katero ie laht ^ socisUzJrajočega vpii w jdentiteta " Domo6io ž blaaovne ? detovna Si|a :\, sledijo temu tudi izpitne zadeve in rezuftat njihov« ¦• - je siabo izoblikovana fleksibilna blagovi trI konkretno pokazati, kako se s 8^'11'kl ^ "^^i0'°b!ike tndustriiske tudi na produkcijo blaga akademska ~ 11 ^*t» Ti i ^^^R^Bt^K \ 1 1 1 jjg - • _ ^A , ¦ 1 1 MAMMA , OUARDA1. ČASOPIS ZA KRITIKO ZNAN0STI41-42/1980 LjubljaM-Maribor 1981, 205 str., cena 30din. Nova številka Časopisa za kritiko znanosti/e v cebti posvečena problematiki nove shvenske izdafe prvega zvezka Marxovega Kapi-1 tala. Te problematike se loteva z mzličnimi prijemi: najprej z na-tisom novega sbvenskega prevoda prvih treh poglavij Kapitala I,| potem s skbpom treh čtonkov, ki načenfafo vprašanjfi teoretskih predpostavk prevajanja Marxove kritike politične ekonomije ter opozarjajo na potitični pomen tega prevajanja, nadatje z obsežnim intervjujem z Božidarjem Debenjakom o vprašanjih izdajanja Marxovih m Engelsovih del v zgodovini mednarodnega delavskega | gibanfa in posebej o problemh prevajanja Kapitala v sbvenščino ter končno s ponatisom polerrdke ob načrtovanem novem sbven-skem prevodu Kapitala I v dnevnem časopisju. Ogleimo a na kratkojsakega teh prijemov posebej. V kratkem času, kije pretekel od izida te številke Časopisa za kritiko znanosti seveda ni mogoče podati znanstveno utemeljene I ocene oziroma kritike predbženega prevoda. To tudi ni nabga recenzenta. Branje tega prevoda in njegova primerjava s prevodom, ki je izšel pri Cankarjevi zabžbi leta 1961 (in ki rti več dostopen ne v ,,regularni" ne v antikvarni prodaji), pa vendarle zahtevata, da j se o njem izreče mnenje. Najprej pade v oči dejstvo, da v novem prevodu ne gre le za kakšne popravke ali numjše spremembe v mzmerju do prevoda iz leta 1961, temveč da gre za bistveno razlikovanje med enim in dnigim prevodom. Razlike so tako velike, da stari prevod le me-storm izstopi kot razpoznavna podkga novega, sicer pa povsem odnveu Razlike med enim in drugim prevodom niso le vdrugačnetn sbvenjenju gotovih terrrinov, marveč tudi v mzličnem reprodu-cimnju Mancovega stila. Na prvi pogled se novi prevod mestoma kaže ,,trši", težje razumlfiv. Pri mtančnejšem pregledovanju obeh prevodov in njuni primerjavi z izvimikom pa se pokaže, da tisto, kar pri prevodu iz leta 1961 nastopa kot ,,razum1jivost," ni nič drugega kot ohlapnost, ki dostop do Mancove misli otežuje, ne pa okfšufe. Marxov tekst z različnimi ,,razvezami" miselnih skbpov, z dodatki in rmšili, pa tudi z odvzemanjem kakšnih ,,besedic" pre-stavtja v jezik vsakdanje zavesti, medtem ko novi prevod bralcu ne prizanaša z zuito in ostro dialektiko Marxove misli. Novi prevod je ,,nemzumljiv" le toliko, kotikor nismo vajeni dialektično tnisliti. Toda samo takšen nas lahko učidialektičnega, marksističnega raz-mštjani_________ tako lahko opazimo v novem prevodu veliko večjo dosled-nost pri siovenjenju terminov, ne dogaja se več, da bi se ena in ista kategotfja pojavljala v različruh sbvenskih preoblekah. Vprašanje strokovne diskusije je, ali so novi prevodi jehničruh terminov" boljši od starih. Dejstvo fe, da opisnih, deskriptivruh prevodov Jehničnih terminov" v novem prevodu ni več. Tudi ko gre za termine, ki so fitozofskega izvom, je novi prevod nedvomno moč- Preprosto je treba ugotoviti, da je med prevodi nedvomno pretekb 20 let razvoja marksistične misli pri nas in v svetu. Vsako-mur, ki temu razvoju sledi, je znano, da je danes na voljo zeb obsežna titeratura o Marxovi kritiki politične ekonomije in Kapi-tahi še posebej, medtem ko je pred dvema desetletjema ni bib skomj nič. Mistimj si khko, da so avtorji novega prevoda to pred-nost znati izrdbiti. Ob prevodu, kiga prinaša Časopis za kritiko mmostije treba omeniti še to, da prinaša v oporribah variante med drugo in prvo nemško izdafo kapjtala kgrje dragocen študijski material . 2. Ctonkio aktualnostikntitepoliHčneelSnomgeK? vsiprak-tičpo naravnani. Vsak na svoj način prispeva v razkrivanju teoret-skih predpostavk prevajmja Marxove kritike potitične ekonomife, vsem pa je skupno, da vztrajajo pri teoretskem pristopu k dani problematiki, prav tako pa, da zavračajo in vulgarno ekonomijo in vulgamo fUozofyo, ekonomsko in fibzofsko obliko meščanske za-vesti. Ce prav mzumemo, fe s tem zavrnjen očitek da gre za ne-_kaktoo_novo (Debenjakovo),Jibzofsko šob" avaja svež pristop k mzumevanju in interpretadji Marxovm Eko-nomsko filozofskih rokopisov iz leta 1844. Ko pokaže, da so ti spisi moment v procesu oblikovanja kritike politične ekonomtie, na koncu katerega stoji Kapital ter z razumevanjem kritike poUtične ekonomje kot dejanske ,,hrbtenice ene same znanosti," se odpre nov pogled na vprašanje Mancove terminobgije. Kerje obtikovanje kritike po&ične ekonomife prevkdovanje tako nekritičnega pozi-tivizma nadonatoe ekonomje kot nekritičnega idealiztm (in tudi pozitivizrm) fibzofHe, i* PO Kreftu že v tejfazi Marxovega razvoja nemogoče bčUi fibzofske pojme od pojmov polmčne eko- kritiko znanosti poglavje/K zgodovini kritike politične eko- novem prevodu »Ka-.. •-. i. 41,42 1980 P Teoretsko in terminolo&o razmerje Maraovega »Kapitala' do Heglove logike je naslov članka Lea Sešerka, v katerem dokazuje, da so terminobški problemi, povezani z Manoovim Kapitaiom rešljivi samo na teoretskem terenu. Ko pokaže, kako je revizioni-stična kritika Manoove teorife vrednosti vedno napadala njeno re-volucionamo vsebino tako, da je hkrati napadala zvezo Marxovega dela s predhodnimi teorgami (Bemstein je posebej atakiral na ,,he~ getjansko metafiziko" pri Marxu), zakfačuje, da Hegbva bgika sicer ni ktjuč, ki bi avtomatsko razrešil vse teoretske in termino-bške probleme Kapitala da pa je pravHegfava Logika Jisti spis, ki v reševanju detaijnih terminobskih in teoretičnih problemov pre-sega po pomenu vse druge, tudi spise Rioarda in Smitha". Vsako omejevanje raziskovanja Mancovega Kapitala ,,zgolj v meje znanosti ,potitična ekonomja', nadaljuje Sešerko, pripelje do likvidadje re-volutionamosti Mafxovega dela. Ilanek Tomaža Mastnaka StraSlo heglovstva in novi prevod Kapitala se loteva probkmatike, ki je pri vprašanju novega sbven-skega prevoda Kapitaia očitno med najbolj perečemi Kolikor lahko vidimo, je eden centralnih, če ne rečemo povzemajočih očit-kov nasprotnikov novega prevoda, da ta po vsej stii išče v Kapitalu za vsako besedo kakšno ,,hegbvsko skrivnost" ter s tem to Marxo-vo deb revidim. Iz zgodovine marksizma vemo, da so cele gene-mcije rmrksistov, šolane v tradidji marksizma II. internadonate in stalinizma, videle v Kapitalu ,,ekonomsko deb", zato je mzumlji-vo, da negrranje takšne interpretatije Kapitala vidijo kot neposre-den napad na Kapitai sam. Mastnak skuša na temelju Mancovih in Engelsovih tekstov, predvsem nfune korespondence, pokazati, daje rekonstrukcija hegbvske terrnimbgije nujna za revoludonarno \ bmnje KapitaiaJft tem negreza ,JJbzofikadjo " Kapjtala - dovoi, zgovorno je dokumentimno, kaj Hegel in kaj hegbvsttv pomenita v celotnem kontekstu Marxovega in Engelsovega dela pač pa za \njuno predpostavko zgodovinskomateriatističnega študija tako \Marxa kot Hegla, kritičnega in revolucionarnega pojmDvanja | Mancove diakktike. Iz članka tudi razberemo, da avtor vidi cb vprašanjih, ki se postavljcgo ob novem prevodu Kapitala teoretski spopad v sbvenskern marksizmu ter nakazuje potitično razsežje tega spopada. 3. Intenju z Božidarjem Debenjakom. Intervju nam najprej ruzgme skrivnost, da se pripravlja slovenska izdaja zbranii del Manca in Engelsa. Zal pa verjetno ni odvisno od tega intervjuja, kdaj se bodo pojanli prvi zvezki od načrtovanih 55. Kerje to sklep VIII. kongresa ZKS, lahko upamo, da nieden izmed tistih sklepov, kisene uresničujefo. V nadatjevanju intervjuja beremo izredno zanimivo zgodovino publianmja Marxovih in Engehovih spisov, ki sega od prvih izdaj še v prejšnjem stoletju, pretresa usodo prve izdaje cebkupnih del kla-sikov rmrksizma pod stalirdzmom ter se zaključuje z razmigjanji o novi izdafi cebkupnih Mancovih in Engelsovih spisov fnova MEGAJ, ki so jo začeli pubtidrati v začetku 70. let v BerUnu in naj bi dosegla 100 zvezkov, priptavljenih po načelih zmnstvene zgo-; dovmsko kritične izdaie. L)o problematike novega sbvenskega prevoda Kapitak nas in-tervju pripelje Lozi zgodovino prevajanja dd Marxa in Engelsav sbvenščino. Reči je treba, da šele v tej zgodovinski perspektivi zagjedamo dana vprašanja v vseh mzsežnostih. ------ KolUcor je znano piscu te recenzije, je ta intervju prvi tekst pri nas, ki nas seznanja s to problematiko, s tem momentom zgodovine iekvskega gibanja, tako da je že samo s tega vidika vreden branja. 4. Poleraika ob novem prevodu Kapitala. Vtem, zadnjem skb-pu nove številke Časopisa za kritiko znanosti je ponatimjena ce-btna polemka ob novem prevodu Kapitak, kije potekak v Delu od junija 1980, ko jo je sprožil Stane Kmšovec, dojanuarja 1981, ko se je drugič ogksti France Kbpčič. O tej polemki si khko vsakdo ustvari svofe mnenje, zato fe recenzifa ne bo povzemala. Omeniti pa fe treba povsem zadnji članek, Trupk) na Ekonom&i fakuketi, ponatimjen iz gksila študentov Ijubljanske Ekonomske fakuUete Borisa Kidriča, iz katerega izvemo, da študentje na tej visokošolski ustanovi zahtevajo, naj se Kapital, Marxov Kapital, uporabTfa v študijskem procesu. Preprost Jogičru sklep nam torej pove, da se zdaj ne uporabtja, kar pokaže v precej čudni hiči vrsto argumentov zagovornikov starega prevoda. Na konm H treba opozoriti, da je Časopfe ra kritiko rnaiosH s Vričinočo številko končno prešel v normalen tisk m postal s tem mrmalm ber$iv. Izšel je tudi v novi zunanfi opremi, ki }O veja posebej pohvaliti. Manj hvale vreden je stavek novega prevodaKar pitahobjavljenega v tej številki Razlagamo ^tastežawm,k^ nastale * prehodom na nov tisk, in pričaku,emo, da bodo že v naslednji številki urejene. Druga pripomb^^Snašanaprevod odbmka iz Engelsovega članka KaLo naj se Marxa ne prevaja na strani 7: aU ne bi bib mosoče zrevesti in objaviti integralnega teksta?_---------------a Za sklep pa naslednje: Novi prevod Kapilala, ki ga predlaga Časopis za kritiko znanosti, in ves material, ki probleme tega pre-voda osvettjuje, gotovo niso zadnja beseda v tej zadevi Nasprotno, pričdkovati [e treba reakcije, nadaijnje polemike, diskusije, kon-frontacije. Zelimo le, da bi bile tokrat na drugačnem nivofu od tistega, ki ga je začrtal Krašovčev prispevek v Delu, in da bi prispe-vale k pospektvi, ne pa k bbkimnju priprave novega sbvenskega prevoda celotnega Kapitala, za kateregp, ne bi škodilo, če bi ga dobiti tudi v knfižrd obliki. Vendar ne ponatisa izdaje iz leta 1961: prva tri poglavfa Kapitala, ki fih obiavlja Časopis za kritiko zna-nosti St. 41-42 ,,v povsem novem prevodu... so natimjena zato, da bo rmgoča razprava o teoretskem nivoju prevoda, ki je danes že mogoč in ki fe v dejanski teoriji zato tudi mimmabu kriterij, od katerega naprej je mogoče iti, pod katerega pa ni mogočepasti, če nočemo zapustiti terena teorije" (Uvod. stran 51 Zasluga novega Časopisa za kritiko znanosti je torej, da znoi odpira in zahteva mzpravo o novem sbvenskem prevodu Kapital in da postavtja hkrati kriterije za to razpravo. MARCEL ŠTEFANČIČ, junior " " t^f^^ ¦*fZ~'*<\ "MUHMlmB JACOUES - MARIE - EMILE LACAN besede: ni sesedena v Lacanov spL DSlhoanaii-ri" !„• •/ Je ja /rehabilitacija tudi izjemna teža i govorice v: septembru Drugi, se je Lacan p l razmerja kot vidiš, dagovorim 7.. dago-vo-rim ... dagovorim. Zastavljalaga shizma med očesom in pogledom: videl je zgolj iz ene točke, idan je bil od povsod; ta pogled ga je nenehno določal za sdanega, ne da bi mu to pokazal. Ta travmatični pogled gaje (senetil na točki mcestuoznega samonanasanja m ga pnsilil v akšen sram ... grozo ... oko je odložil v slepoto, da bi v tem rativnem (Očetnem) ovinku videl to, česar ni mogočegledati: ik fascinatno škandaloznega objekta — objet petit a- (ki podeli 3C^ - ___M___i_M__ri^__________*___________ '^**' " A**jn*^n-^MMf'^a: "fli^Mp' ¦ *' JB^^Uf*. s'-' '¦**** - ^rugeinu/ Resnia' kot tistega parado&alnfiga presledka, v irem oko samo sebe vidi, ob času, ko vidi svet, v kateremse lesti subjekt na Drugo mesto, ,,od koder se bo videl, ko ga vidi **" 3o drug In oče je zavladal šele iz svoje odsotnosti, kot *** »fieta. Strašnejše kot njegova fizična prisotnost je njegovo * __ j_ mii picoran v septembru 1953 na, psihoanalitskem kongresu v Rimu, a je ostal za prisotne na poziciji ;•; faličnega označevalca: pomenil jim je lahko vse, prav zato, ker jim | ni nič pomenil: Meduzina glava in košček Ozirisovega falosa. Nekoč pred sedmimi leti se je Lacan v Rimu ponovno pojgral: >rDiscours de Rome, disque ourdrome, dit-ce-que aurderome." In ponovno ostal ,nerazumljen\ ,,Moi la verite, je parle... S nezavednega je v tem, da ima učinek govora, da je govorice..." Resnica se stopi s tistim, o č Psihoanaliza ima no —«~—1— « lik :li m intervenira «.ui cetrti termin; kot ___.,„ „,« d kadavrizira pozicijo. Na poziciji za ogledalom je vpisan kot igralec smrti pri bridgu, kot tisti, ki investira v zalog ,,non-agir": molči, a njegov molk je specificiran. Molči zato, da razbije narcisoidni circulum imaginarno-spekularnega baleta in s tem omogoči besedo Drugega, kot mesta resnice. Molk evocira simptome, Drugi spregovori: Ca parle ... ou, ca sr. >xfre (toje prav tista Oidipova ,..^cfeeberjeva bolečina^ *¦: '•¦¦' 5: edina njegova aeaiscma je ime. yjaip jc un spuuci v gui iznačevalcu: niti ni utegnil ujeti zastanka, v katerem bi ii___.—. lačevalca na neodložljivi poti k Imenu. V anarhičnem baletu lačevalcev je bil prerokovan. Zato je Ojdip, z nevrotično tazmo gnan, bežal proč od Imena, a v Imenu očeta govoril terin jezik in odgovarjal na Sfingino enigmo - kjer je enigma; je li incest. Ojdip je bežal od Imena, ki se bere enako v vseh ikih. Bežal je od Imena, da ne bi padel v mrežo Simbolnega, rorice, označevalca, v neznosni Tretii register; vedno je grnjena in nastavljena neka tretja reguUrajoča instanca, ki jo .—=— ime-očeta, kot označevalec Drugega, Vn* ««•«¦" v Vazmerju ^ zat0 se ^ označevalec je ,,prvo z baterija dana že piednjim MMinr1 Tiiiir r ^l^Jjj do označevalca je subjekt vedno vselej spotika glede na označevalca. subjekta", saj je označevalna »značevalec reprezentira subjekta za drug označevalec: unarni označevalec v registru Drugega reprezentira subjekta (sujet assujeti) za drugega označevalca - za falos, za faličnega označevalca, označevalca razlike. ki reprezentira vse reprezentacije, a je i ^leka^atopična cezurazare! Marsikaj se je dogajalo v Parisu neposredno pred Razpustom: razširitev Administracijskega sveta iz 17 na 25 članov s tremi poddirektorji namesto dveh; ustanovitev ,,kartelov" (direktorja: Miller in Laurent) s svojim lastnim glasilom ,Plus-Un' (v katerem je Melman neizprosno irnh^voi v««.« **—*—«----- gre, za razcep med A.E. (analitiki šole, ki skrbijo za teoietsko, doktrinalno izdelavo) in A. M E. (analitiki, člani šole, ki analizo orakticirain"i Pn'A#i« «« «- J-—: "— ¦ ¦tBivxav.JV> t .« ,«,.«.» »,w%v., -j-. j~ "-o-— ".---------» -j- . uiiuuiu u^iaucvaicc i>eKa aiopicna cezura zareže v sublekta In ga ¦ leoretsko, doktrinalno izde dnji instana že vedno vse lmenovano - označevalci so ponudem, ireduktibilno razcepi, razkolie razdeli- nikoli ni tam kier anvori fn 1 analizo orakticiraio^ pwa!i,- ' ~ V "--«"•v--------**» waj" ^1«5.« Jv^eni, y seštevku nomiBacije je subjekt ze vedno vštet. Ojdip ^u ne govori ^ kjer ^ že^ f^n^lZ^ I RazpStS^^^^t^>iSSi2ffKv*^*i,je ^10 Ibežal od Imena, pa se nikoli m vprašal: kaj je to, Ime? ...tako paradoksalno Soaltunc." nrek katem L «,k^w ««u«iJ!„ I razpuščena 27. 9 1980 tSta^vl"no e ^J, ^ .dokončno se » ¦.¦-! subiekt bežal od Imena, pa se nikoli ni vprašal: kaj je to, Ime? ... tako paradoksakio Spaltung it se subjekti v Poejevem Ukradenem pismu niso nikoli vprašali: mfKjkkf^^ ¦ \''"' Z^&?™tlTgw™f^ '^^c^o vsakrsplltuži odpre pravveliki Drugi/igra ™j To~ jSSd kugo. Sreaanje Freuda z Ojdipom SL^"i ^f *tt0,-Pite\subiektar^^ting) imeno^val m veljati za uspešnS, nespodletelo: Leclaire je razkril ceno, W jo ^S^iSTSvf^ ?f ^' bean%,CllVa?e,V 't Im ajajo' Suprematija in primat označevalne Spaltung — ki inavguralno strukturira vso subjektovo zgodovino sta zadolžila tudi vse Lacanove Razkole in Razcepe: tistega iz 1953 s francoskim psihoanalitskim društvom (,kherem'), onega iz 1963 z mednarodno psihoanalitsko asocijacijo (,chammata'). V juniju 1964 je imel besedo Lacan: ,,Ustanavljam (Je fonde), tako sam, kot sem bil vedno vrazmerju s psihoanalitsko zadevo, francosko psihoanalitsko šolo ... ,,Lacanova beseda: v imenu resnice, na mestu resnice: ,,Vedno rečem resnico. Ne vso, kajti vse se ne da reči... _7 "Lacan ... gospodar ... vzgojitelj... histerik ... analitik ... algLj! ,,Zaklad je mogoče najti sarno po poti, ki jo kažem." ,,Je ^ pere-severe. Tu es Pierre, et sur cette pierre je construirai mon bolzajo (poovite)? kdaj se BO zgodil kot realnc simbolnega? Trenutno je moral ostati nezmerjen, neumestljivs nevpisljiv za neko Kulturo. Lacan je umrl. ,,Smrt je zgolj označevalec in nič dmgega ... Označevalec je materializacija smrti." Če je Ojdip bežal od Imena, potem so .lacanovci' hoteli to Ime na vsak način zadržati: pretrdo so izkušali zadrego določitve Imena, pretrdo so izkušali, kako označevalec povzroča subjekta in ime: Lacan jih je imenoval, jih preštel in jim ime znova odvzel: ,,od njega potegnemo nekaj malega figure, ki jo imamo v svetu" treba je »otipati direktorjevo gorjačo ..." 0 šubjekt, za katerega se predpostavlja, da ve." (Miller) Lacan je inavguriral matem po tem, ko je ,,prehod" (,,passe"), t.j. proces formacije analitikov propadel:".,.. ta prehod je popoln neuspeh ..." Na enem robu kroga je moral Lacan zdrsniti, da bi na ._, robu, kjer se obod izvrže v označevalni vrtinec, prečkal devizo, ki || je morala ostati nespoznanav saj Ono ne zmore brez vagabundsiva ;v| in paradoksa. Označevalca je instavriral kot Lažnivca, sebe kot | Epiirtenidesa: v neodpravljivem izjavljanju Razpusta so mnogi to % razumeli kot točko samonanašanja logičnega paradoksa (prava incestuoaiaskajizja): mais ca n'empeche faitsd'exister. acan je nezavedno izstavil kot ,,tisti del konkretnega govora, kolikor je le-ta transindividualen, ki manjka subjektu pri razpolaganju, da bi obnovil kontinuirarost svojega zavestnega govora, to je cenzurirano poglavje moje zgodovine, zaznamovano kot belina ali laž: resnica je napisana nekje ,,dmgje". ,,Nezavedno so učinki govora na subjekt... Zato je nezavsdno strukturirano kot govorica... Unbewusste nastavi kot Une bevue... .Nezavedno ie eovorDrugega ...." ' r Tel Ouelf uuiusu, JLevl-Staussove divje misli, post-strukturalistične transeresii*» 1......Laca pustolov^čina prelamljanja,___^.-.« Barthesove hifologije, i zaključila se je neka di_iu uuaoviia { _____^.^*Um akterji... prometejska pustolovščina, v kateri je samo Lacan vedel, da ni seksualnega razmeija^zato je lahko prekinil, prebmil z 1 gesto nedorasle deklice ... kot Zenska ..,. zato je ostal za neko partituro Kulture nevpisljiv. Tisti ,gorim' iz Traudeutung ... tisti go-vo-rim ... tisti govo-Rim ... tisti Rim, ... kjer je ostal Lacan nerazumljen. Oac Umetnostna soočanja zvok in razpojpžjnje UMETNOSTNA SOOČANJA NA PODEŽELJu »«Vta2 Jee kot pranskBSP h Glasba vključuje poezijo, tradicijo barv prastarih obredov iz nekdanje domovine; obogati gib, živopisano magično oblačilo, odsev vonja po razbeljeni zem|ji, v ekstatičnem plesu se človek preda silam zemlje in vesplja. ,,wnut pu puezTj??gJecraT$cu7upodabljajoči umetnosti in glasbenem iskanju se ja vil v štirih dneh polletnega dogajanja v avstrijskem Nickelsdorfu. Nekje navzhodu bltzu madžarske meje je ttpična panonska vas. Pročelja hiš se vrstijo ob glavni ulici, prah in vročina sta glasbenike, umetnike in jazzovske navdušence ,,utssnila" v mlado in uspešno jazzovsko galerijo. V njej so zbrane mnoge uspele fotografije s koncertov doma in po svetu, vgoste vabijo najpomembnejše ustvarjalce v tej glasbeni zvrsti in gotovo radi zamuzicirajo v pravem okolju jazzovskega kluba. Tokrat so za jazzovsko srečanje pripravili razstavo treh mladih avstrijskih fotografov, njihovi odsevi zyočnih^oflajanj_fia prav nič_ne zapstajajo zajte uveljavljenimi profesipnalci. mumn*w< Letošnji umetnostni utrjp, sioer šele druga Soočanja, je odtehtal dolgo pot na jazzovski stival. Vključili' smo se v dogajanje, ki je spodbudilo misli, da ,,ljubljanske jazzovske rižanke" tudi trajajo štiri večere. Programsko so Soočanja predstavila avantgardna zvočna tanja in gotovo smo bili poslušalci, gledalci, včasih tudi kreativni soigralci bolj utrujeni od ajstrov, ki so nastopili le enkrat. Soočanja so vsak dan v nekako šestih predstavah dopolnjevali film, poslušanje piošč, jam-sessioni, muKimedialni projekti, ogledovanje razstavljenih tograf ij, pogovori. Včasih se zdi nepomembno, vendar je občutek življenja v družini z istim sbenim ctljem še kako odločujoč. Prav v takšni družini smo štirikrat preživeli poletni utrip. :ljno smo listali po vseh mogočih razstavljenih knjigah, revijah, prevodih, poezijah, prodajalj ploŠče^plakate in še kaj. Dogajaijja « vgfl fct 1? ur rtnmmni ______ _______Mm _,w--"i"-iig fji yyc KQT IZ.Uf dnfl-DQ! ,,______ Pa naj še kdo reče, da se v Ijubljanskjh Križankah ne bi moglo marsikaj dogajati celdan ob tstavah, predstavah za otroke, plesu, projekcijah, prodaji plošč in še čemu. Štiri popoldneve so začenjali kratki znanstveni glasbeni etnomuzikolodci filmi o praizvorih sbe temnopoltih prebivalcev v Afriki. Koristno so popestrjli vedenje o ritmičnih in tlodičnih prakoreninah glasbe, njenih vplivih, mešanju stilov;del teglasbene kulture se je pod :norodnimi vplivi oblikoval v jazzovsko ustvarjalnost. Tematsko so filmi predstavili celote: inokoščena obala, Čad, Afriški ples. Af riško čaranje in obred. >poldanske dogodivščine Predkoncertne popoldanske ure so zapolnile predstave razgibane avstrijsko jlasbeno-gledališke scene. Solo projekte, baročno glasbo, večmedijska iskanja so predstavili mladi, šejtudentje, še neuveljavljeni umetniki, z željo po svobodnem kreativnem ustvarjanju na 'azličnih umetnostnih področjih. Seveda imajo (podobno kot pri nas) obilne težave z denarjem, Predstava Projekt nove hiše je arhitektonski načrt z namenom nuditi skladatstjem, asbenikom, plesalcem in drugim umetnikom delovni prostor' in bivališče. V izpeljavi se je tor, čeprav v drugem ,,prostoru", oprijel skladateljskih kriterijev nove glasbe, ki so veljali v nropi od Antona VVebema. Skušal jih je uveljaviti pri uresničitvi prostorov štirih nadstropij in očelja. Dogajanje so drugi dan popestrili dunajski Dk>nysos Ensemble z izbranimi baročnimi ladbami FrescobaMija, Telemanna, Castella. Mestoma je v motoričnih skladbah motila J glasbit in celo čembala kot ba$$a oontinua. napoaezfiiju, ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^MH__Hr*:"^__H_B_B_B_IB-BhBBBBB-_BI Don Moye, tudi vsem dobro poznani fiten AACM in lArt Ensemble of Chicago, Je prinesel goro tolkal, zvon-čkov, glasbenih igrač, pred vsakim nattopom pa se je odel v imenftno živopitano obiačilo črnskih obrednikov. Dr^a P^TfJH otrolke g Dvanais^iradnihzajresnih konoertov je dopolnilo še nekaj neuradnih vaj pred nastopi pa }am-sesk>nov, nekateri glasbeniki so se razživeli že ob preverjanju ozvočenja. Simpatičen občutek sodetovanja pri vsem glasbenem ,,cirkusu" je uklenil mnoge poslušalce, da so preživeU kar cel dan nekje blizu odra, kjer se je postavljalo oz. sestavljalo mikrofone, reflektorje, marljivi tonski moistri so prenašali glasbila, predvsem raznorazna tolkala, saj so bila Soočanja nekakšno percussion srečanje tolkalcev, kot so Don Moye, Andrew Cyrille, Jero—e Cooper, Charles Moffet, sestanek glasbenikov, ki v sodobni improvizirani glasbi visoko kotirajo in 90 obenem resnični muziki: predani, iskreni, z globokim spoštovanjem in razumevanjem afriške tradicije. Na drugi strani pa smo slišali nekaj evropske jazzovske ustvarjalnosti, prav to pa je ohranjalo tnton orocramski koncept. karpanavsezadnienitako pomembno, če je veliko dobre glasbe. Kar nekaj avantgardnih jazzovskih skupin bi lahko zaigrakj v Slovenski filharmoniji, in to v rednem abonmaju Ijubiteljev sodobnejše glasbe, vsekakor pa bi Cankarjev kulturni dom ali pa zagrebški bienale morala povabiti Roscoe Mitchell's 1750 Arch Ensemble za novo, vznemirljivo zvočno doživetje in potrditev, kako blizu so si raziskovanja v mejnem področju jazza in ^koimenovane sodobne klasične glasbe. Mojster Rosooe MitcReHl za dirigentskim puitom je imel očitno več dela s pripravo partiture kot pa s samim dirigiranjem. Prva skladba za big band z zvokom klasičnega orkestra je šokirala prav s presenetljivo ,,podobnostjo" glasbenega izraza atonalne glasbe, torej zvočnosti klasične glasbe 20. oz. 30 let. Roscou Mitchellu lahko ,,očitamo" mojstrstvo skladanja, kopico dobrih idej, ki bi jih sprejeli tudi posvečeni ,,klasiki", orkestraši pa so se izkazali kot homogeno glasbeno tete, odigrali so študiozno in zavzeto. Soočanja so bila pregled sodobnega jazzovskega dogajanja, resda ameridcega, vendar vrhunskega. Jazziiti 10 prišlt muzicirat v avstrijsko vas, morda bodo kdajj igrali tudi v Ljubljaoi. [**L N*d^ ibU !slik«4 Kershavan Maslak, Sb ena zvezda festivala s samomojo Inventivnostjo, norimi idejami in veiiksnskim gtesbenlm znanjem od tradicionalnih stilov do eksperimentalnih iskanj, se je na Soočanjih drugič predstavil zelo resno z bobnarjem Charlesorn Moffetom, svojim nekdanjim učiteljem, sicer pa mojslrom tolkal, ki je prisel v Evropo : spst po več kot desettetju. Sptet zanimivih tem, baladno, tudi svvingaško svobodno oblikovanih sta vpletla vdve uri |dokj zvočni kos in poslušljivost rrtmično izraziteglasbe je : potluSalo* popolnoma pravzsla. : X ca& Trobentač VUatlace McMHIan je s kvartetom predstavil prvi konoert teži§ča letošnjih Soočanj, ,,AACM Chicago", ki 90 želela evropski javnosti približati občutenje edinstve-ne svetovne glasbene organizacije na svetu, ki tako organi-¦ zirano skrbi za konoerte, Jolanje mladih, vzgojo najmlai§ih in predvsem za napredek ,,čme" umetnosti, predvsem glasbene. Tokrat se io VVallace McMillan izpel kot vodja, sicer običajno v senci bolj zvenečih imen. Zanimiv glasbeni koncept skupinske improvizacije je prešel v sptošno bolj .^joslušJjivo" in navidez bolj ,,urejeno" glasbeno dogaja-| nje, za Jazz tako tipično prehajanje iz teme skozi soliranje posameznikov v zaključno ponovttev. Andrevv Cyrilte, dobro poznani čudodelec na toikaiih je McMillanu gnadil ritmično mrežo in že bolj zablestel v duu, ki sta ga v jutranje ure spletla z Oonom Vloye]em. Oder je bil ovešen s pisanimi tolkalskimi in piskalskimi pripomočki, uvodni razgovor na konga bobnih, spominja: joč na zvoke afriškega obredja, se je prelil v zvočno iskanje odmevov, kombiniranja barv, tehnik igranja; težko opisljivo mojstrstvo je možno v enaki meri dojeti ie slušno, treba ga je doživeti in začutiti; drugačno bo na plošči, v konoertni dvorani, pozimi ali na radiu. Mojstra sta končni izzven odtoikia na bobnarskih kompletih, membrane so le , t&fko zdržale motoričnost in silovrtost igranja; udarni rrtem, ki v telesu zbudi sleherno vlakno, pa nas je silil v gibanje, ploskanje, premikanje. slika 7 cevke je lastnih t zvočnega očarala v svji ^ « klasično izobrazbo mladihkr»at«vc«v. 5 Zvezda Kar na* ^"'^ in ^' brilj8ntn» eden vodilnlh \ENVER (Mali Stalin z. velikimi ambidjamij *Enver Hoxha ni neumen čbvek, kot bi ga nekateri radi 'prikazali. Toliko rnanf bi zanj trdili, da je neumen politik. Ve, da zanj pomeni oblast politično in osebno usodo, zato se je drži kot pijmec plota, toda pifanec, fd je slep. In kdor se vnjegovem kumiku tudi ne drži pbta ter morda zakliče: - "Sfpiehibra 1978 je Hoxha dejal; ,fiii smo proti decentralizadj JsociaUstičnega gospodarstva in vodimo nepomirljiv boj prot ^revizionistični kapitalistični teoriji samoupruvljanja, ki so jc Vttoizem in njegovi prijatelji preko izdajalcev Bedrja Balukuja Mbdila Kelezija, Koce Teodosga in drugih skušali naskriva) luresmčiti pri nas." Z besedami ,,decentralizadja socurfističhega tospodarstva" je zanj odkrita resnica o samoupravijanju, samoupravljanje pa je odkrita resnica o njem samem, tako kot je politično-ekonomski pobžaj Albancev na Kosovu resnica politično-ekonomskega pobžaja Albmcev v Atbaniji. Še enkrut se potrjuje znana stvar, da je notranja politika vedno v funkdfi zunanje polgke irt obratno. Poglejmo si najprej mab pobliže ___' En Ko se je 2. svetovna vojna prevesila v drugo pobvico in je bil odpor proti okupatorju še vedno pičel, se že takmtni generalni sekretar 1. 1941 tistanovljene KP Albanije Enver Hoxha obme za pomoč Vrhovnemu štabu NOVJ in jo tudidobi. Jugosbvija prva prizna Hoxhino vlado, ustanovljeno oktobm 1944, ker hoče, da postane Albanija neodvisen mednarodni subjekt, ne pa, kot prej, drobiž v igri velesil. Med državama se spletajo tesne vezi: pogodba o skupnem planiranju, carinska unija, skupna valuta, Albanifa dobiva ekonomsko in vofaško pomoč. _____^- ^ —"~ voini: ^Vsakdo ve, in prodori raznih negativnih tendenc remijaiu notranji mzvoj rdade družbe na sociahstičm. se lahko pojavijo tudi v zunanji politiki soaalistične ^ ^i v odnosih med narodi takrat, kadar ^ozkojčm udonalizem niti velikodržavni hegemmizem se mst oiava" Prvič se je to zgodHo 1948. leta ob Snbiroja. Enver Hoxha j* hitro ostinil prst, dabi ugotovih od ie pihaveter, in modro-beh-rdeče sodebvanje zamenjal za rdeče^ veliko Staiinovo sliko v ozadju. Objektivm je bil *~ "" ~ z obuditvijo romantičnega nacionalizma v. KtVrJtisrbske buržoazije po ,,srbskem morj*\ m tudi stano ^Sanjefugosbvanske kmljevske vlade v notranje zadeve mUde Zkl ozkruljevine), kot begvodoknlje^čmjš^ha prsta spreminja vlade", in predvsem kot beg P " ki ieveliko dlje in kije ekonomsko daleč j i paje Enver Hoxhawireboval dobre izgovore, daje\ v ntiru pospravljal svoje nasprotnike v ozkem birokmtskem ku, govon Hoxha. Poln oporekmja vse mitov in ,.tlMtJtnMI,šj dormevnem stmhu za nadonalni * o obkoljenostis sovnžn™o alni obstoj Albmcev, avanturisl' ki / nfPO^rjenega markazmu-leninizma jemlji, kiga nam obeta cerkjv in'dtaZ a temelji. Tak fe raj na V birokmtskih vrhovih v tej stistoprmaja do posamezni ,,pombdi", kot npr. nestrinjanja z zapiranjem gospodarstva, večje sodebvanje, za svobodo umetniškega ustvarjanja, toda te cvetke hitro končajo v čistkah ali vkoncentradjskih taborišČUi. Dat se brezizhodne slepe ulice prekrijejo s plaščem enotnosti, je' potrebno najti zunanjega sovražnika. Ni potrebno posebej\ razglabljati, da so našli tarčo v jugosbvanskem samoupravnet sistemu. Oktobra 1978 je članica CKAlbanske partijedei Shehu dejala: ,J^evamost jugosbvanskega revizionizma Je v tem, da nudi antimarksistične in protisodalistične ideje in prakso vset oportunistom... Pravzaprav so vsi drugi sodobni revizbnisti hruščevskih do kitajskih našli in še najdejo navdih v oportunističl struji jugosbvanskega revizbnizma in mnogi revizkmistični glava soocenili samoupravni sistem kotjpeverjeni sodalistični model,_ S svojo neuvrščeno poUtiko jugosbvanski revizbnisti najbo{ igrajo vbgo agenture ameriškega imperializma.. .'r Vendar Enverju Hoxhi ni bib dovolj. Trenutek resnice, ko bo mot polagati račune pred izmučeno dežeb, pred prevaranim Ijudstvoi in preslepijenim delavskim razredom, se je preveč približal H zaprašenih aktov fe na dan zvito privlekel svofe staro preizkušet sredstvo, ki mu je takrat, ko je že mislil, da je po njem, vedr pomagalo in odvmib pozomost Ijudstva od domačih žgočih ran j navzven: velikoalbanski nadonalizem. Iz njegovih trobil, radia\ Tirane in partifskega glasila Zeri i populit, se je vsula povodenj; o diskriminadji in podrejenem pobžaju atbanske narodnosti, ki naj bi bila žrtveno jagnje nadonalnega miru v jugosbvanski federadji, o obravnavanju Albancev kot nižje rase, o vetikosrbski birokrndji in sbvensko-hrvaški buržoaziji, ki izvajajo apartheid nad albansko narodnoslic Ker je Enver Hoxha vedel, da z vso to kramo ne dosegel prav ničesar, sefe vrgel v infiltradjc svojih agentur, ki so skrivale pod domnevnim kulturnim sodebvanjem, interfakultet izmenjavo in izkoriščal odkrita razredna protisbvja, kiso nujna tej stopnfi razvoja jugosbvanske družbe. V svojem obupnet reševanju lastne kože je končno izgubil kakršnokoti mero svoje čistega marksizma-leninizma, ki ga je tako gromovnii proklamiral, se povezal z raznoraznimi fašističnimi, balističnimi antikomunističnimi skupirdcami po Evropi in dajal po\ podporo inpomoč kosovskim uedentistonu _ Kar Enver Hoxha počne, počne zaradi nujnosti, katere rutj? je on sam in odnosi, ki jih fe zgradil, in tako kot počne, moi početi. Ne more drugače. Zvija se v zadnjih zdihljajih in besr mlati vse okoli sebe. Prihaja njegov čas resnice, ko se bo mo\. spogledati iz oči v oči z zgodovino, zgodovina pa ga bo v svojei vuljenju pustila v prvem mrtvem rokavu. Albanski delavski mzre nSife izbofeval samo bojišče za svojo revohidonarno osvoboditi mkakor pa še ne te osvoboditve same." Pred seboj ima še do\g, ogorčen bof proti lastni birokmciji, vlada v njegovem imenu m mzpohga s presežno vrednostjo, delavi pa prisitjuje v mezdno odvisnost, ki je na las podobna tisti kapitalizmu. Toda delavski razred je nepremagljiv. Nepremagl' zato, ker je njegova eksistenca pogoj za ekastenco birokmdje. ~ \verHoxha vse to ve. MUm Balaži fLitemtura: \EnverHoxha: Revolution in Chil \E. Kardelj: Sodalizem in vojna • Avguštin Lah: Naše sosedne države KarlMarx: Židovsko vprašanje Karl Marx: Razredni boji v Frandji 1848-J. V. Stalin: O Leninu in lenimzmu Janez Stanič: Razpotja komunizma ,!. RISJNG TO THE HURDLE (USING THE REINS). Gibani v zahodnem ij V7' množi« aoparjev Prešli smo BDR carino in se znašli pred množico žarornetov, ki so razsvetljevali visoko žičnato ograjo in razgledne stolpe, kjer so stražUi brezizrazni stražarji. *" lani, na geSki melt- sem bila presenečena, toda Že sprejem v DDR mi je zaprl sapo. Buljila sem ven in nisem mogla verjeti, da §e lahko nekje obstaja takšen nor sistem. Cariniki so potem §e vsakega posebej osvetlili, da bi se prepričali, če so osebe iste kot priča pasport. Potem smo čakali lep čas na list, kj je nekakšna viza in garancija, da boš peljal le po tranzitni cesti in ne boš zavil s ceste. Mislila sem, da bo vsa cesta ograjena z žico, toda na moje začudenje je bila ograienale še kakšen kilometer od rngje^^^¦^m^^^m Torej ni problem zaviti 1'ceste? sem vprašala prijatelje ki so mi pojasniii, da dobiš tudi dve leti zapora, če te policija najde brez dovoljenja na drugi Ni mi bilo povsem jasno, kje so vsi ti policaji, dokler nas ni scat. Ustavili smo se na parkplacu in se porazgubili po grmovju. Komaj smo se usedli v avto, že nas je ustavil policijski avto. Zopet smo morali _ pokazati pasporte in ponovno so nas osvetljevali z m baterijami, Če se ni slučajno v avto vtihotapil kakšen 'x vzhodnonemški državljan. Resnično so obsedeni. Toda. uha avSn^bJ|h^PodrJdJJJ?2* P°tnike Berlinu i-V, .i W Na potsdamski konferend I. 1945so Berlin razdelili na Vzhodni in Zahodni Berlin, tj. na sovjetsko in ameriško-angleško-francosko okupacijsko oono. Zahodni Berlin meri 481 kv.km in ima nekaj več kot ^dva milijona prebivalcev. ____ por proti podiranju starih stavb, to Je t upor proti manipuUranju države z neosvešftc Ijudstvom, upor proti izkoriSčanju delavoev, ki um za profite bogatth in muitinacionalnih družb, u; proti atomskim csntralam, ki so predpogoj za atorr . orožle, upor proti Ijudem, ki vodi]o ekspanziv vojaško politiko, upor proti NATO, upor proti vc- dogaja samo v El Salvadorju, Juini Afriki na Bližn}. Vzhodu ali v Korejl, temveft tudi tukaj. Ne bo dogajala le jutri, ampak se dogaja ia Mda|. Ne dog se samo proti drugim, temveč tudi proti nam, , rečemo zato, ker ni nevarnosti vojne, katero |e t. sčiti. ampak zato. ker vojna že realnos šlika stanja, kam vodi establishment in njegov kodeks vrednot. In tu se ne smemo distancirati od Berlina, kot predstavnika kapitalistične družbe, saj je Berljn paradoks stanja celotne današnje družbe in njene miselnosti* —Bmmmmim LETE MLADOSTI MJNULf KE CEVUE 0BUU"1 % L" '' *-""'-žfk>*t*)w'''' ¦¦***¦¦¦¦' " v^pii 16. oktobra 81. Ijubljanika žel«nHM portaja Vrvež cinglanja smeha in tolz, mata valovi,,____ topo in nemo stoji, vpijo, poja, stekteno strmi v priiatelje, med poSvedranimi in raztrganimi Lev»Ji se kotaliki prazne stektenice tranutka pozabe, dogorevak) ogorki iluzije >n iivčnega pričakovanja, odpora «n ura, ki brez sile prepričevania ivoje kazatc* poti»_r • ii____u______ lL_______ ' **" ^^^^^BBi^lHI^^^^^^ ' * "~' "r ^ i. ¦ - ^______r{ ! ¦ _^ ^_I____B___B^___L_i~~^tr~ ^^^^^B^^_^ I*—»>^y^ /v> ' ^f /toJ* ^^&r SGfy% ^^Sm • L_Li__i_3_r__f l^¦ --jp__jft^^ * * ** " * *¦*.« •- ^ '^t^^^aS—_f ¦__H__J_H ff I ___________l^f'^feo"^^t^_^!T~^i^^^^l*^^^t_^_^S?7^o ^S*^ ^ ^t_? * fc. -- *-¦ Jj [ThSRI fi21_y_?^ __t ^^^^^^^^^^^^^^M|M^H^H|^^^n ^nj—^s*13® f«"^/^b^*Sk?*i«^5!^ H_* -¦¦¦¦ J I I ^TTT"-?? ___________B ____¦ ^___b ^____ _______0^^ ^___W ___H ^_______1^V^^___* ^__HA c i^*i^r 11 iii ^^ ^* J^» ^^B^Tk^__^_v v^ ^^3?* fSso^_*BB_^T_^B__lr^ -J^^^i » ^k "• ^^^^^ "^*" __I M_____r ^^___B ______L ___H ____[ ____¦ ^_________ ^^___________ # __P^__ ^^^^*"^^__^^^^^i *to _Lt^^B • ^^ '^^i_. # ji*^_*#^^prr fljjuo^ ^^,,^^^^ j<_h____P^_»^___^:^_1 ^___________h ^^^^^^^ __________v •—** ^^_ -<______ _^^^^7________B_8pflr^ |pnaUJMHPff^v^-.^jggpM"^ ____ _r r _________ ^^^T > A^___S_HE__lC__Ht*i 1 giriiJ___i^y^^t^^^^ 1-1^^ /m»m /t»so IJudi^ n^J'fn kj?r™vedno «t'ra/0^ ^flPvS^ št^ ^m^^^^^J^P^fjr- "f JT. :V * r^-.*^ ^^BK j^ ~l_ ^^ ^ yT ^^ ^^^^^^^^^^^^^^^ lWw* ¦/> C/Cff/* F6S *¦* •**™ 9fJ** ^^ ^ ««flaotj_^&fe JBHMk- ^titfttflflHH^_~|K^^^^~^ 2j|^^^^lk. ^^_^_^_u_^_^_. ~^_F ^_^_^_^_^_( W^^^_^_^_^r _IV "¦^'*l ^* ** i_;it^* i. _j^_fc—.*— ¦ ¦"^~ ' ^ma/ '^^^_^_^_^K^t / ^* i__l_" A/ ^ F »S l^tftfii1!^?*^^*^ %_H^^ «—_#V*&Jfl ¦——BPW__—B————E——_^Ey' Z~~SŽ—I————f 4. 9. - feministična demo jkv f^^m^ __Fs^^___r'^^^^*5J____ / __T^oj P^^asif' tUrtW8- L'Uo/t'Pi^n°v t° rTl_____________h^-^Jr^- _i __C r f ' M izdelovd je bi ved < grrp^ivoinademo 4 9 - feministična demo 5. 9. - TUWAT demo (se nadaljuje nasJednjič: kako izgleda življenje v eni izmt ^ zasedenih hiš, kaj se je dogajalo v resnici r ^ demonstraciji 13, 9., osebna pričevanja sami ^ll hausbesetzerje itd. — mt jr fflBr ^ Andreja Fotoki