PROSVETA glasilo slovenske: narodne podporne jednote Issued d Mi h except Sundays and Holidays -VEAtX. ra: sryajsavjsatiBr chicago, ill., petek si. avgusta (august) 1917 stev.—number 20s. tovrm a m - NA VOJNI PROFIT. ^k f gexutu je p*vl Tj jgrtk aa pwM » pel Biljard«. tffttSSCIJA. p, C. — V senatu bolj širi mnenje, du povMaii davek na vojni "pod pritiskom tega mne-foUični od*ek povišal o vseh Združenih driU-d« vxled povišane pošti) ■ prizadeti. Mnogi vprašu-'kij naj hi verski magazini "Ivilegij, ds jim ne poviša-»nine. Ljudstvo potrebuj«; »«ne magazine, u katerih ®anje in ae izobrazuje, verski magazani širijo temo. MESNICA IN JAVNO ČASOPISJE. Jeanette Rankin, edina ionska kongresu, priporoča ljud-8ko last nad časo-1 yr piojem. POTEZA SE ZA RUDARJE Chicago, HI. — Kongresniea Jeanette Kan kin se je na povrat-ku v Washington vstavila v Chieagu, da predava o predmetu "demokracija v vladi." Na shodu je povdarila: "Ravnokar prihajam iz Montane, kjer stavkajo rudarji, ki kopljejo rudo. Sistematično so hoteli prikazati, WI naznanili, da so ien- »»I" delo n« železniških ? i»m »re delo tako i j. Ukor da bi delale m| «« železnicah. ' * bil Waahington, D. 0. — Premogovniški baroni igrajo zelo nevarno igro z njih grožnjami in zahtevami, v katerih namigujejo, da zapro rudnike, če jim nedovolijo večjega profita. ^'e premogovniški baroni izvrše svojo grožnjo, prisilijo vlado, da prevzame rud-. - ■- ■■ — •' JJl-1 • MKe. Premogovniški baroni so se oo-dali na zelo nevarno pot, kaj:i če rudniki postanejo državna last, bodo težko kedaj premogovniški baroni še gospodarili nad njimi. Premogovniški baroni se igrajo /. ognjem in prav lahko se dogodi, da se tako o pečejo, da pomnijo vse svoje žive dni, kedaj so ne-sramno izziva': vse ameriško ljudstvo. ' Trgovci, ki prodajajo premog na drobno, so tudi potdali svoje /antopnike v Washington, da pre-dlože njih zahteve obrtni komisiji. (iospodje zahtevajo od 50 centov do enega dolarja pri toni pre mogu, vozne troške je pa treba plačati še posebej. Operatorji tožijo, da so med dvema ognjema. Na eni strani je vlada določila cene, na drugi pa rudarji -zahtevajo povišanje nie/.-de. To je blufl Operatorji lahko pri določenih cenah najmeni še /.a deset odstotkov povišajo mezdo rudarjem, in ostal jim bo še tako velik profit, da lahko žive udob no in več tisočakov nalože na banki ali pa v novih podjetjih. Operatorji ne izgovarjajo zdaj nu rudarje, ko ne morejo več po ljubno izkoriščati ljudstva z ne/-nosnimi eenaoii. Ce operatorji ne morejo izhajati, naj rudnike izro če vladi. Vlada bo dokazala, da $350,000,000 ZA NOVE RA2RUSEVALCE. Predsednik je odklonil proračun aa gradnjo ogromnega . k v. brodovja. GENERALI STAB JE ZADOVOLJEN. Waahington, D. O. — Predsednik Wilson je potrdil proračun m gradnjo ogromnega brodovja raz-ruševaleev, ki mu ga je predložil mornariški tajnik Daniels. Novi proračun določa, 1' ku>.,|i "»delavk, v —~ Mi.i Atlmntt4kl prtgua. _ Britska j« ,škuna, kateri za|K>veduje 97let'd nanm nasprotovati vladnemu delu. Pun-tarskih in izdajalskih govorov t;«? bomo trpeli. Ne nasprotujem pa mirnemu zborovsnju državljanov, da se pogovore o stvareh, ki mi«-lijo, da so najboljše za njih interese in če se tski rszgovori vrše pravem duhu." ' Daniel W. Hoan, socialistični )». pam v Milwaukee, je poslal pozdravno brzojavko Ixniis P. Lauchnerju, tajniku * Ljudskega sveta," ker se je odločil, da obdr-žuva zborovanje v Milwaukee. DRZNE ROPARJE SO PRIJELI. Neki Oorrao jo »poznan kot vodja petorioe, ki jo ug-„ rabila $9000 pri belem dnevu. BANDITJE IN MORILCI V KLEŠČAH Ohioogo, 111. — Carrao je b^l spoznan kot vodja petorice, ki je umorila ekspresnu uslužbenca Barton Allena in Louis Osenber-ga pred tovarno Winslow Brother* kompaiiije in odnesla okoli devet tisoč dolarjev. Pomožni rovnetelj Winslow Brothers kompaiiije, Fr-.nk Wi*-zel in Osear Devogolsen^ telefon-nkn delavca, so v Anthony Cose-tinu, staremu 21 let, spoznali drugega ropamkegu morilca. Detektiv Frank Shen je aretiral Cono-tina, ki je komaj pred dobrini tednom prišel iz neke ječe v Indiani. Carreota je spoznal tndi tretji ekopreani uslužbenec, ki si je r«^ Šil š^vijenje na tn način, da je spustil samokres ua tla in dvignil roki kvišho.' Lewi* je rekel: "Carrao je ubil AUena s str*iom iz lovske puške z odrezano cevjo. Pobral je vre. &o z denarjem, ki je padla iz uje-govih rok in odneael je moj Mamo-kreo." Deset drugih očividcev, ki so vi-deli roparski napad, so v Carrao-tu apoznali roparja. Dramatičen prizor se je odigral v uradu javnega tožitelja, ko so Carraotu dokazali, da je bige-mlet "Molčalo sem o najini poroki," je vzkliknilo Kisle Grlpke pred namestnikom javnega tožitelju, "toda njegova soprog sem.' Bitka na Banjšici sc nadaljuje, Italijani so naleteli na močan odpor. Avstrijci so izgubili del gore Sv.Ga-briela; na Tirolskem so vzeli ledeno pozicijo. Ruski polki se zopet puntajo. Slabo vreme v Belgiji. Konferenca v Moskvi je končana. BRESKOVSKAJA IN KROPOT-KIN ZA PORAZ NEMČIJE. Moskva, 30. avg. — N^ včerajšnji tretji seji političnegu kon* gre.sa so se nadaljevali govori vplivnih revolucionarjev in drugih voditeljev, ki so apelirali za boljfto obrambo Rusije proti zunanjemu sovražniku. Med temi je bila tudi Katarina iBrcškovskaja, mati ruske revolucije, ki je s svojimi kratkimi, a jedrnatimi besedami naredila velik vtisk ua delegate . Dejala je, da obstanek ruske svobode, ki jo je porodila revolucija, zaviai od poraza imperi-jalistične Nemčije ln zato se mora vrnhi v rusko armado disciplina in sposobnost za boj. Te besede stare revolucionarke, ki je pretrpela 40 let v sibirskem prognan-stvu za svoje Svobodoljubno prepričanje, so delovule na delegate kakor iakra na smodnik. Ognjevito so ji aplavdlrali. Peter Kropotkin, znani teoretični anarhist, je tudi apeliral za močno armado, ki bo porazila Nemce. Rekel je tudi, da ae Rusija ne smo razdeliti v skupine avtonomnih republik. Nato so sledili Vzela je iz torhiee obiafiveno po *ovor aa gosnrom in vsi govorni zamorski vojaki bodo lo- Ceni od belopoltnih Chicago, IU. — (lenerulni adjutant Dickson naznanja, da bodo zamorski vojaki za časa vežbanje ločeni od belopoltnih. Hkozi štiri tedne so prihajala v-prašanja na lokalne naborne komisije če bodo zs morski vojasi pomešani z belopoltnimi v vojaških taboriščih in pri polkih. No ta vprašanja je odgovoril general Crowder še le zdej. V okrožnici na državne governerje pravi, da je potrebno za vsakega generalnega adjutanta, da je podučen. koliko je bilo v njegovi državi potrjenih zamorcev in belopoltnikov, da se zadosti državnim zakonom, če do ločajo, da oe morajo zamorci vo žiti v posebnih vozovih berkman mora zopet v jbOO ročno dovoljenje in dokazala jc, do je 'bilu poročena v llainmondu Ind., v septembru 191fi. "Ogoljufal me je, toda ne verjamem, da je morilec," jc jokala (Iriepkova. "Dokažite ml, du je morilec, pa pretrgani z njim vse vezi za vedno." Odvedli ao jo v sobo, v kateri je sedel Carrao. Pri njenem vstopu se je nasmehnil, ona ga je gledala hladno. Vstopil je Kit Lewis in takoj dejal: "Da, videl sem ga, ko jc ubil Allena." "Morilec," je viknila Oriepko-va, nočem te videti. Ogoljufal si me, odpustila bi ti mogoče, toda sedaj --nikdar. Odšla je \i sobe. William Gillinartiu, ki prebiva blizo tovorne, je spozusl v Carraotu mladeniča, ki je stal pred umorom pri avtomobilu iu pisal v knjigo. , Ko so aretirali Carrsut« je pred detektivskim nsčeluikom Mooney-je in ispovedal, kje je bil r. avto-mobllom v torek od dletih dopoldne do dveh popoldne. Moonev se je prepričal, da je izpoved ne-resnična, ORABEžLJIVI TOVARNARJI HOČEJO ODRA VITI POSTA VO ZA VARSTVO OTROK. Rim, 30. avg. — Poznejše poročilo pravi, da ao Italijani odbili vse protinapade nad Oorioo. Ujetih jo bilo 660 Avstrljoev. Pariz, 30. avg. — Nemški proti napadi pri Verdunu ao bili danea odbiti na vol trii. V lampaniji ao Pranooai udrli v nemške poztolje in dobili nekaj ujetnikov. Petrograd, 30. avg. — Vojni atan Javlja danea, da ata v6eraj aopet dva polka aapuatila zakope v okolišu Pokšanlja na rumunakl fronti. Lojalne šote oo raaprAUe en polk in koraki oo podvaeti, da Ruai reokupirajo na ta naOin Izgubljeno pooioijo. Kodanj, 30. avg. - Poljski dr iavni avet Je rooigniral v oeloti. Javno mnenje na Poljakom ae je iaaa ruake rovoluoijo tako iapre menilo, da je bilo ivelu nemogoča organizirati novo poljsko driavo po nemškem načrtu Holaingafora, Finaka, 30. avg.— Rusko vojaštvo Je daaeo aaaedlo abornišno palačo in preprečilo o tvoritev parlamenta. Nemirov ni RAZSTRELBA JE UBILA DVA DELAVCA j Dayton. D — V toverni Aetna Kzpl^ive kompsnije blizo Henije j«- dogodila gazstrelbs, kl Je ns me.ta ubila dvo delsves, tretjega je ps vrgls v reko, ki je dobil z*-lo teike poškodbe. Groeaboro, V. 0. — Tovsrnorji, ki izdelujejo tekstilne izdelke, s.» pričeli Z bojem ns sodišču zvezne ga sodoiks B»yds za (Kiprsvo za kons za vanitvo otrok. Advokstje gral»ežljivlh tovar nar jev plakajo, da je zakon proti utrtsveii, ker se vtika v državne postave. Veliks jurističiia modrootl h I takimi zs I see privlečenimi srgu men t i prihsjsjo dobro plsčsnl s*l vokst je kopitalistov pred aodiščs Mew York NY— Anarhiot da uničijo eoeiaine zakone. Berkn.au urednik "BlosU," Pravda za u*»vaorf zskono je I>»uis Krsmer in Morris Beeker ^»čel. n« ta način da je neki enem tednu poMi«! "če. kl tako "Ijnbi" svoje obroke, rošlvo ali oditi v antlantUko koz- d. jim teli, ds v n.jnežn-jš. mla-n^n ieo Porot n ik i so jih spoznali d-ti garajo zs kapit.li.1e, projl krivim ii. sodišče jih je ol*odl!o i. siKlnjhko pre,H.ved, k» naj pre v ječo ker m, bedeli preprečit, ir- pove tovarnarju odpust.......... vršitev nabornega zakona. ,vo otroke iz tovon.e Poroštvo z. Berk mane znaša Odkod Je t. očo s •• mehki« £ tnim -li ravno toliko kot za\mm» ra .voje otroke dobil de SrhU ke Km. Ooldmanovo, ki n.r, ds je vložil peticij« *s ^ Ha sSoj ns prostem, ker je pe- nijsto prepoved, pa lahko vsak-tm jSitv*. idndo Ugane, ki ni podel n. glsvo. kl so pobijali separaten mir in se izrekli za nadaljevanje vojne do zmago. Prolov, zastopnik zveze železniških Inženirjev, je dejal, da vladu ua ieleznieah velika zmeda in da mora promet popolnoma prenehati a 1. novembrom, ako ne ho prej odpomoČi- Govornik je zvalil nekoliko krivde tudi na železničarje, češ da ao brezobzirni v svojih za • htevah. Delegatje delavsko-voja škega aveta so odgovorili, da delavci ne morejo biti krivi, če so Železnioe v slabem stanju in zahtevali ao da morajo železnice biti pod kontrolo delavstva kot dobro jamstvo zoper vsuko protirevolu-eijo. Orehkov, zastopnik Železniške -ga odbora, je izjavil, da bodo v slučaju protirevolueije takoj u stavili promet na vseh progah. Gruaenberg, zastopnik Židov, je rekel, da židje ljubijo novo Rusijo kljub vsem programom iu pre-sekueljam v proAlosti flldje so ve Uko pripomogli do uspefine revo-lueije Delegatje is Ukrajine in zapa dne Bele Ru«ije (Litve) so uagia-šali zvestobo provizorični vladi. Kurlondijo ne sme nikdar pripa dati Nemčiji. Bivši vrhovni poveljnik general Aleksijev je v dolgem govoru ns slikal poraze ruske armade in njih vzroke. Dejal je, da po«t starim režimom mi bili porazi zato, ker ni bila armada opremljena . po-trebščlnaml in posebno z mnnici-Jo, kakor je bilo trebej izza r«vo» lueije je p. glavni vzrok pade*: discipline, čeprav je imela armada dovolj potrebščin. Ponovno jc napadel znane »odelistično no« redbo št. 1, ki je odpre vila soluti-renje v armsdi. Prsvll je, keko so se ob čs«i zadnjega umikanja v Oslleljl organizirale prost o volj ne šote iz «amih oficirjev, ki m padli do zadnjega moža, modi.»m ko ao proetakl gledali iz zak.pov Kereo.kij je zaključil konfe reneo e dolgim govorom Rekel jr, da kljub kritiziranju začasne vU-de ae mnoge atranke pokazale v ». Ijo za akupno delo, ki ima en eiljr Rešiti in ojačili Rom jo Proviso- ITALIJANI SE JAVLJAJO 0 USPEHIH. Rim, 30. avg — Danes poročajo s fronte o Ijutlh bojih z avstro ogrskimi četami na iztočnem robu Manjšicc. Tam sc vrni ena najkr-vavejših bitk, ki traja še tri dni Sinoči so neuradno poročuli, da je vaa planota v rokah Italijanov, toda danes je ravvidnn, da j«* tn vest prišla malo prezgodaj. Itall-jaui Ao naleteli na robu planote ua mogočen sistem obrambnih pozicij, ki so jih Avstrijci prej pripravili, in preden so v stanu prodirali dalje, morajo streti odpor t n mošnje obrambe. Druga italijanska armada, ki Jc prekoračila Kočo med Plavo iu Tolminom, je zavzela precejšnji kos planote iu /daj ugrožava o -brum hue pozicije, ki obkrožajo Tolmin. Italijanski topovi kontrolirajo pota, ki vodijo v Tolmin, Stara avstrijska tretja liuiju zakopov v tem okolišu Je zditj prva črta avstrijskih čet. Ostri boji se vrše iiuokoli gore Sv. (hibriela. Včeraj so AvaMJei Izgubili del zakopov, ki hranijo rapudno stran gore. Italljunske čete so prišle v Čepovausko do. lino. Itnlijaul so včeraj doživeli p" • raz na Tirolskem Očitno je, da hočejo Avstrijci olajAati pri tleli na Ooriškrin s protiofenzL'o ns tirolski fronti. Ueneral ('adoran priznava, da so avstrijsk. čete prodrle v italijanske črte v dolini Zehi u. Hinočnje uradno poročilo pra -vi: Bitka ua Banjšici se nadaljuje. Naše čete »o naletele ns mogočno črto obrambe, katero jr sovra* • nik prrj organiziral iu na kateri n* zdaj srdito brani, Zdaj <•• vr»< napadi ris to črto Tekom dneva smo ujeli več kot tisoč Av.frljrrv In vplenili več strojnih pušk. Bitki Je prisostvovalo ?I7 ero- (Dalje na str., 1. kol.) bo držsl rodov« Is.t In narod svoje. ___ w Amsterdam, 30. avg - Berlin rična vlekla" »m utrašH« revolucijo .ki ||«li sr norčujejo iz mookov*t< in ne bo dopustils usjmsnj4egs gibanjs. ki bi nosilo ksl kskšnr protirevolueije Kdorkoli bo skušal iztrgal* sadove revolucije iz konference " VeU.zeHung ' v Kelmorsjiiu jo imenule "kmurdi-jo v Moskvi" Drugi llsli pl&ojo o "gvtofcrseiji" Kereuskijs iu ds n' rok osvebejenegs IJud.tvs, la*]revolucije prlne.ls Rusom noben« podlegel fledovi revolucije so r«s |«volM»de PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jkpnote lah«)« dnevno nsdslj tai praznikov. LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JKPMOTB Cone oglasov po dogovora. Rokopisi se ae vračajo. Naročnina: Zed in J ene driava (ixren Chieago) ia Canada $1(na lato. 91 60 ta pol leta in 76e ta tri meeeee; Chicago in lnoeeaatve M M aa lato, $2 X6 sa pol lata, ll.lt sa tri Naslov aa vse, har i*a stih s "prosveta" MI7 Se. Lawadala Aveaaa, Chiea*a, *THE ENLIGHTENMENT" Orgaa el the Sleveale Natieaal Beaafit Saeiaty. iasoed daily except Sundhy and Holidays. Owaad hy Slavepie Natie^ Beaafit Society. Advertising rates an Subscription: United 8tatee (except Chicaga) sad Canada $$ fee year; Chicago and foreign countries, M-60 par--- Address t "prosveta" A Telefaa Lawadala 4111 v okiepeaju a. pr. (Julije 31-17) poleg valega iailaa ia aaslava ------' aaročaiaa. Peaovite ja pravafaeae, Datu _____lee , _ vsss aa astavi list Wilsonov odgovor* Predsednik Wilson je odgovoril papežu tako, kakor je bilo v principu pričakovati. Toda dodal je se marsikaj, kar je njegov dokument napravilo zgodovinsko važnim. Papež je posredoval za mir in Wilson je vprašal, da li more mir po papeževem navodilu ostati trajen, da bo res mir. In nato odgovarja: Ne more! Vprašanje miru ni več danes vprašanje premirja, ki bi morda trajalo deset ali petnajst let, oziroma toliko časa, dokler bi se nerazbita militaristična mašina Prusije zopet pripravila za novo klanje; mir mora priti, tQ se razume samoosebi, ampak tak mir, ki bo res mir, ne pa oboroženo pripravljanje za novo vojno, katero pruski junkerji že danes prerokujejo. , Garancija za stalen mir pa leži v porazu kajzerske Nemčije. Wilson pravi jasno in odločno, da • sedanjo kajzerjevo vlado ne bo pogajanja za mir, ker na njeno besedo se ne more nihče več zaneati. Nemška vlada pa ne more eksistirati,-ako se ji nemško ljudstvo odreče kot orodje. Usoda hitrega in stalnega miru torej leži v rokah nemškega ljudstva. Cim prej vrže oholega kajzerja ob tla z vso njegovo razbojniško bando, tem prej bo imelo mir. Tu je razlika kot noč pa dan med papeževim mirom in pa mirom, ki ga hoče Wilson in ves pameten svet. Bodoči mir mora sloneti na volji in pravicah narodov, ne pa na pravici brutalne sile, Mir mora imeti korenine spodaj v ljudstvu, ne pa zgoraj na okrvavljenih tronih, kjer se ošabno šopirijo kronani mogotci v svoji neskončni nadutosti, da je njihova beseda od Boga podeljen zakon. ~Dol s kronanimi mogotci! Ljudstvo se mora povsod samo vladati in tedaj bo izginila vojna • sveta. e * Vojna in privatno lastništvo. Evropa se je že naučila in zdaj se uči Amerika. Vojna je pokazala absolutno nezmožnost vseh pri vatnih, kapitalističnih podjetij. Pokazala je, da brez grafta in ropa ne more obstati privatni monopol; pokazala je, da Amerika ne more vršiti svoje naloge v vojni, dokler so eksistenčna sredstva v privatnih rokah. Obljube železniških baronov in parobrodnih družb da bodo v prvi vrsti služile vladi in ljudstvu, so bile velika farsa. Baroni služijo še vedno in v prvi vrsti sebi — raz pisujejo dividende in prosjačijo za višjo tovornino — medtem ko vlada v železniškem prometu največja konfuzija Drugače sploh ne more biti. Poglejmo premogarske kneze. Koliko so obljubovali da bodo sami znižali cene premogu, toda znižali niso nič A zdaj, ko je Wilson znižal cene, groze knezi, da ne morejo izhajati in da bodo zaprli rove. O, da bi jih le zaprli! Tako je privatni kapital pokazal svojo zmožnost, kadar je sila največja. Vojna počasi uči Ameriko tistih resnic, ki jih socialisti učijo že desetletja. Ampak takrat je bil mir in ljudje so spali; danes je vojna in ljudje so se zdramili. Stari zakrknjene i, ki so sveto verjeli v božanstvo privatnih interesov, začudeno gledajo in pravijo, da so interesi sto miljonov ljudi v ameriški republiki le večji in bolj važni, kakor pa dividende železniškega, prerno-garskega, jeklarskega itd. trueta. Amerika je komaj pet mesecev v vojni, a naučila se je že mnogo. V nadaljnih petih mesecih bo ameriško ljudstvo spoznalo marsikaj, česar ni spoznalo v zadnjih petindvajsetih letih. Ni čuda, da si mnogi večinaki socialisti na tihem žele, da bi vojna trajala najmanj še eno leto. Saj vendar niso vsi slepi! Privatnemu kapitalizmu v Ameriki je zapisana smrt in vojna bo njegov grobokop. Namesto privatnega kapitalizma bomo imeli podržavljene industrije, rudnike, železnic«' itd. in od vladnega monopola do socialistične družin« ni več daleč. Katarina Breškovskaja apelira—za mir? Ne! Za močno armado! V Moskvi se je vršilo važno zborovanje. Besedo o tem zboroyanju si prihranimo za drugikrat, ko bomo videli, kaj prinese novi Rusiji. Danes hočemo omeniti le kratek apel, ki ga je izrekla včeraj na tem zborovanju sivolasa Katarina Breškovskaja. Kdo ne pozna slavne ruske starke? Kdo ni se slišal ali čital o materi ruske revolucije? Komu ni znana največja Rusinja, kar jih je porodila ruska zemlja? — Bila je štirideset let v pregnanstvu, največ v Sibiriji, kamor jo je pregnal car zaradi njenih revolucionarnih idej in sploh zaradi tega, kar je ljubila svobodo ruskega naroda bolj kot vse drugo na svetu. Toda mati revolucije je doživela glorijozno rojstvo ruske svobode in vrnila se je iz Sibirije svobodna, medtem ko je odšel car Nikolaj, njen preganjalec, v sibirsko jetništvo. In ta slavna žena, slaba, upognjena in sivolasa, toda še vedno polna revolucionarnega ognja — je rekla včeraj, kakor pravi brzojavka, da naj voditelji ruake demokracije malo manj govorijo in veliko več delajo, da naj vspoaobijo rusko armado za akcijo in premagajo zunanjega sovražnika, ki ugrožava sadove revolucije* Kronični mirzavsakocenovci, v svoji neskončni slepoti in duševni plitvosti hodijo že tri leta po glavi namesto po nogah, bodo mogoče rekli, da je tudi Breškovskaja "znorela" (poludila!). Pri njih namreč vsakdo "znori" kdor pravi, da je črno črno in belo belo. Drznite se opljuvati mater ruske revolucije, plitveži! velikega pomena, se žali, da ae ga Slovene! vdeleže v obilnem števili. — Pokažimo s svoji vdeleibo, da se zanimamo za napredek našega naroda, ftsditega naj bo s nedeljo naše geslo: Vsi v gledali-tfa "Colonial" v nedeljo j>opol-dne poslušat naše kraane pesmi, latere.so izraz naše duše. Poročevalec. Dunlo, Pa. — Na vprašanje glede delavskih razmer v okolici Colver, Pa., vam naznanim sledeče : Ta naselbina je precej oddaljena od tukajšnje naselbine. Kljub temu sem pa poizvedoval. Kolikor sem mogel poizvedeti, v dotičnem kraju ni štrajka. Vsa stvar je pa najbolj gotovo ttfka, kot tukaj v Dunlo, Pa. Ilenrieta Coal Mining Co. v Lainiar. Za rov St. 2 išče ta družba delavce v listu "01. Naroda" in piše, da se zasluži od 60 — 100 dolarjev nu dva tedna; da so dobre stanovanjske hiše in dobra pitna voda. To je pa vse skupaj laž. Jaz sem tukaj že trinajst let in mi je vsa stvar pravWobro znana, (fte tisti, kateri so sedaj vposleni, delajo po tri dni v tednu. Delavce iščejo Ramo raditega, da bi napolnili prostore, kjer hi delalo potem po pet ali sedem delavcev v enem prostoru in da bi družbena prodajalna bolj vspevala. Kakor se mi dozdeva, je isto z Colver, Pa. Pr. Naglic. Vintondale, Pa. — Glede vašega vprašanja o delavskih razmerah v tukajšnji okolici, pojasnim, da kar se tiče zaslužka je vse odvisno od delavca in prostora. Nekateri zaslužijo več eni pa manj. Premog je visok od tri in pol do štiri čevlje. Plačujejo ravno tako, kakor po linijskih premogoko-pih. Seveda unije pa ta družba ne pripozna. Premogokop je suh. Strajka tudi sedaj ni nobenega. Tega pa jaz ne vem, ali primanjkuje kaj delavcev ali ne. Hifc so večinoma vse družbinc. Vozov za premog je vedno dovolj in tudi delamo vsaki dan. John Verhovnik. Warren, 0. —Zopet se je pripetil žalosten dogodek, katerega vzrok so krivi stariši, kateri ue spravljajo dovolj varno strelnega orožja. V tukajšnji naselbini na Clan-ton cesti je dobil triletni deček na neznan način v roke lovsko puško. Nameril je na svojega brata, starega eno leto in pol, in dvakrat ustrelil v njega. Otrok je uinrl vsled zadobljenih ran, predno je prišel zdravnik. — Stari-ii, spravljajte orožje pred otroci. te brezštevilno nesreč se je vsled tega pripetilo, k<*r eo otroei dobili nevarno orožje \ roke. Ako imate puške ali sploh strelno o-rožje pri 'hiši, ne imejte nabojev v njih, posebno ako imate male otroke. e# marsikateremu odraš-čeneniu se je pripetila nesrefo, da je |hi neprevidnosti obstrelil kakega človeka, ker ni vedel ali je puške ali samokres nabita. Poročevalec. v tej okolici. To vse skupaj je pa grda laž. Nudalje pravi v tem la žnjivem oglasu, da plačuje svojim delavcem najboljšo plačo po unii ski lestvici, kar se tudi ne strinja z oglasom. Jaz sam sem namreč vposlen pri tej preihogokopni družbi deset dni, ter sem videl in pre skusil vse, kakšne so razmere in kakšen je ta premog. Premog je prav nizek, visok je od treh do štirih čevljev. Nadalje sem sliša od več tukajšnjih rojakov, da gre do nekateri delavci na delo že ob polnoči in delajo do 4. pop. Vsa ko nedeljo zvečer namreč. iNa* ta način si lahko napravijo dovolj premoga, da potem lahko naloži jo več vozičkov. To so pa unijske ruzmere in osem urno delo. Rečmi ca je, da se dela osem ur, kar se pa ne strinja s'tem, kar sem slina praviti od tukajšnjih rojakov Na ta način delajo nekateri po 15 ur na dan in si lahko zaslužijo več kot pa oni, kateri delamo suino po osem ur na dan. Raditega svarim rojake, ne daj te se prevariti od lažnjivih ogla sov potom raznega časopisja. Ako bi prišli v take preinogokope, bi bili prav razočarani. Kar se pa tMe drugih razmer v premogokopu v Onulinda, Po., je pa vsa stvar tako urejena, daje bolj za vrage plašiti ne pa za lju di. Raditega se čutim dolžnegu, da objavim vse te stvari, da se nc vjamc kakšen na limanice. Toliko v pojasnilo iu svarilo vsem rojo kom široin Združenih držav. Drugih posebnih novic nimam poročati, ker še nisem dolgo ča sa v tej naselbini/. Jožef Levstik, trpin pri Lo.valhana Coal & Coke I Com p. Moon Run, Pa. — Z žalostnim srcem naznanjam prijateljem in znancem o nesreči, katera je zade la mojega ljubljenega sinčka Jo žef (irila, ko je šel dne 23. avgu sta t. 1. zvečer s svojimi sestrami nabirat premog. Pri nabiranju premoga pri premogokopu je pri Šel r. desno roko pod voz, naložen s premogom ravno v trenotku, ko so prevažali vozove po tiru in pri tein mu je zlomilo roko nad komolcem in pri rami popolnoma odtrgalo. Visela je le šc na koži. Prepeljali sino ga takoj, ko mu je daV tukajšnji zdravnik prvo pomoč, v Pittsburgh, Pa. v Marcy Hospital. Roko ho mu odrezali še t iati večer. Zdravniki upajo, da ho okreval. — Stariši, ne puščajte otrok na nevarna mesta, posebno ne v bližino železniških tirov, kjer [evažajo ves čas železniške vozovi1 *qn*intjn. .I»»hn in Kor.alija Ciril«*, žalostni stariši. BeUaire, Ohio. — Tukaj so neznani roparji okradli 25. avgusta okrog 11. ure po noči rojika in člana SNPJ, Joflin Previča >:i ve-iko svoto in sicer nad enajst sto dolarjpv. — Eden roparjev je pri-šel naravnost v sobo, v kateri je ležala gospodinja Terezija Previč in pet otrok, od katerih je najsta rejši 7 let, privll svetilko iu za vpil nud gospodinjo, katera je že spala, da naj vstane. Ooapodinja je mislila v začetku, da in kliče njen mož, toda ko je vidrla. du ima tujca pred seboj, je zakričala in hotela zbeŽati na ulico. Toda ropar ji zaatavi pgt in ji nastavi velik nož na vrat. Ta je zanriČa la: "Oj, moji otročičil" Med tem je pa že prišel drugi ropar, kateri 4* imel samokres v roki. Zamašila sta ji usta, zavezala oči in jo pri-vezala na posteljo, in sicer tako, da ni sedela, ne ležala in ae takoj onesvestila. Roparja sta nato vze la ključe, s katerimi sta odprlu omaro, vzela denar in odšla brez sledu. Kmalo nato je prišel soprog; domov, rešil svojo Ženo iz muč.lega položaja in obvestil policijo, lete ra je aretirala tri osebe, izmed katerih pa soproga okradenega ni nobenega mogla spoznati, ir. splofoi ni mogla dobro vtisniti spomin obrazov, ker je bila pre več prestrašena. Sodi se, da so bili roparji dobro poučeni o vsej stvari, ker so vede li. kje je denar. Drugače bi ns mogli vse tako hitro narediti. Poročevalec. Llojdel, Pa. — Čital sem oglas v "01. Naroda" in v "81, Nero-da", da išče Loyalhana Coal and Coke Co. rudarje posebno one s družinami ss v premogokope n v Onallnds, Pa. bliso IJoydcl, Pa. in So. Fork, Pa V tem oglasu pi» ie. da je ta premogokop najboljši Cleveland, O. — Zveza jugoslo. venskih |>evskih društev priredi veltk pevski koncert v nedeljo 2. septembra t. I. v gledališču "Co-len i al " na Superior Avenue in vogal devete ceste. Vspored je jsko bogat in vsebuje krasne slovenske pesmi Pričetek konecr-ta oh drugi uri popoldne. Ker je ts konoert zs clevelsnd-sko naselbino nekaj izrednega in si West Frankfurt, Dl. — Tukaj se včasih dogode čudne stvari, da že človek ne more verjeti ali je resnica, ali so pa samo sanje. Tako so imeli neki Poljaki go -dovanje pri nekemu svojemu rojaku. Kot je že navada, so pri taki slavnosti vsi bolj dobre volje in tudi bolj glasni. >Ne vera radi česa so jih pa obiskali policaji in zahievali, da naj gredo' z njimi. Seveda Poljaki pa teh nepovabljenih gostov niso bili nič kaj veseli, še manj pa njihovega povabila in so se jim uprli. Vsled tega je nastal pretep, v katerem sta bila dva Poljaka tako težko sanjenn, da sta še isti dan podlegla ranam. Bila sta oba brata. Knega so pa prepeljali v bolnišnico in je tudi rado upanja, da bi okreval. Četrti ima pa tako razbito glavo, da ss vsi boje, kaj bo* z njim. To je precej žalostno, ker sc človek še v svoji hiši ne sme pozabavati in biti vesel. Naročnik. Kaj ser jo prejemal rusko arma-dno načrta naravnoet it Petrograda. Petrograd, 30. avg. — Srnina razprava proti carjevemu vojnemu ministru Sukomlinovu posta -ja vedno bolj scnzacijonelna^Cim dalj traja, tem več je odkritega smrdečega blata, s katerim se je dičila stara, caristična vlada. Včeraj je pričal general Iva • nov, bivši poveljnik ruske armade v Voliniji in Galiciji, rekoč, da je Nemčija dobivala tajne milita-ristične načrte ruske armade naravnost iz Petrograda Čez Vorša-vo. Pravi, da je minister SuEomti-nov bolj služIl kajzerju, kot pa Rusiji. Priča general Veličko je dejal, »'a smatra Sukomlinova za glav nega krivca vseh porazov na Poljskem, ko so se morali ftusi umak niti v jeseni leta 1915. Po mnen> priče ne more biti bivši oar odg' voren zs tiste porsze, kajti "Niko-. j je videl vsako stvar čez Sukomlinova očala. General Vernsnder, ki je bil ue-ksj ča*a pomožni minister pod carji m, j« pričal, da se ni Sukom-linov prav nič zmenil sa voj.;o. Njemu je bilo čiato vseeno, kaj delajo Čete na bojišču in namesto de bi bil oddal naročila za vo. jaško opremo ln munieijo tover-nam. jih je držal zajflenjene v predalu svoje pisalne mize. V prvih 130 dneh vojne je rusks srmsdo porabila Vse strelivo in oetsla je brez topovnih grsnst. Generali se neprenehoms brzojavljali zs municijo in druge potrebščine, toda Stikomitnev je vse take brio-.iavke rklsdal v predal in na nekatere se mu ni poljubilo niti od govoriti. OOUDOtUAmTvJ «0. VT|I OiMuitvo pov^ s«) I ««wggjal «wn kraju, s,daj vTTI Uo Prilli. Jj^l nMuik. a fori v T^O ... tudi dJ znani rimski koTenspoiaW J «kega lista "Berliner TafcbJ dr. Hans Barth, kateri j« J bruhu vojne stanoval v L,J nadalje je policija aretiraj ga zaatopnika katoliškega poj v§lnega biroja "Juta," uJ Kaula katerega je iuiijamkil da za časa tripolitawke vojJ gnala iz države in je aedaj Q Melide. Ta je solastnik atJ "Information," katera nakl izključno le klerikalne lUte i| nimi novicami; v zadnjem 4aJ je prizadeval dobiti drievljj pravico v ftvici. Kaul zatrjuje] kor piše "Popolo e Liberta.l on ni imel nobeneKa stika t U vohunsko družbo in ravno taU zagovarja tudi Barth. Oba J to, da se nič ne bojita wxlnH obravnave. ! Nadalje je bil aretiran tudu pisnik madžarskega lata | Est" in drugih avstrijskih M Nadalje so osumljeni, da J v zvezi s temi vohuni nek gd Attenrath, ki je bil pred vojni stavljen v neki čevljarski toJ v Varesotto in je sedaj tonil Straskrabad, kateri je dobro i kot velik vegetarijanski ap< iz krasne kolonije na gori Tri pri Ločeno; neki Berti ii Is ne, kateri je bil že obsojen ogeduštva I. 1916., nadalje ie časnikarja in sieer Kemp in penberger. Kaul^ Barih, Attenrath in so bili po zaslišanju zopet rzpc ni. Lama in Kempa so pa ob< li še nadalje v zaporu. Kolika je zvedelo, je policija -našla hišni preiskavi veliko zelo promitujoče korespondence, afero je zapleten tudi neki "t signore" Ouether, kateri je rti val v Paradizo. Ko je poli pod vzel a prve korake, je odp val v Zuerich. Toda ko se je Čal, so Ka prijeli štirje dedi vi in prepeljali k zaslisanjak] polkovniku Maagu, kateri je Čelnik infotinacij^kega biroji južni fronti. Policija se drži v tej zadevi ko rezervirano in ne poroči gotovega. Vsi švicarski listi *a vajo, da se ta golazen poni železno metlo, da »al v Sviri štora za kake špijona&ie af* RUSKI RlflOAR UMOBOI^ Italijanski časopis "II ^ poroča is Rima h P«trof»s4i došla poročila na "Cot^pod za Vatikana," da jc ™ki * bolehen. Prikazujejo se znaiu mobolnosti, kateri jc vsa Romanov podvržen*. N*®^ sedaj jako ostro zastraien, M! boje, da bi si Ishko peskta« * titi. Saj hi ff* 1 prav nič. — UrtaJca zililorm** J A., West Newton, P« -" je "Prosveta" pred enim d* mesecem poročala, jrad, 30. avgusta — Voj-poroča, da je včeraj ena i divizija ruskega vojaštva za-h itrelako črto* in pobegnila lu aeterno od Fokšanija na iki fronti. Dezertaeija vo-je pripomogla Nemcem, da idirali ves dan in okupirali rije blizo Varniee. Kilo se glasi: V okolišu Bro-bili topniški boji. V smeri Očini, severno od Gozeštb larerno od Bovele na moldav-I fronti je sovražnik napadal idan in bitka se je vriila z me-fini w uspehi. Severno od dijft so Nemci ob zori napa ipotieije v okolišu Munče Knu naših divizij ni pokaza-; potrebnega odpora Zapustila in pobegnila v neredu, 'j« ftovrainik prodiral ves dalje in proti večeru je dose-liaijo Tretši-DeiuuVarnica-nfit/iolianjči. trlia čez l/mdon, 30. av-. — obeh utraneh doline Ojtuz so ke in avstro-ogrske čete na.ska hribovite pozicije in odbile protinapade severno od ta. Več kot 600 mož je bilo i. Kumunci so brezuspešno Jili aa več krajih gorate »t« med rekama Kazino in Put-Si robu gore, zapadno od •o pruski, bavarski, saški in enburški bataljoni v ljutem od hita do hiše osvojili vaa li in vrgli sovražnika pro-»erorapadu. Rusko-rumunski li »o bili odbiti. Ujeli amo čez »aoi in vplenjli tri topove ter iwjnih pušk; sovražnik je i-I velike izgube. Na verdunski fronti so bili včersj boji na iztočnem bregu Mase, med Besumontom in Damloupom. I - Turška fronta. Petrofrrad, 80. avg. — Severno od Mnša so ruski ogledni oddelki pregnali Turke iz njBiovtb pozicij in nekaj so jih ujeli. - Zračni napad na Frankfurt ae ni obnaeel. Amsterdam, 30. avg. — ''Berliner Tageblatt" piše, da so zadnjo nedeljo skušali zavezniški a-vijatiki doseči meato Frankfurt v Nemčiji. Od zapada je prišla velika skupina sovražnih eroplanov, ali na polovico pota med Meinzom in Prankfurtom so se morali obrniti nazaj vsled protizračnega o- r"5a. _ Kaznt iz inozemstva. T".". , Kajzer odgovori papain v desetih dneh. Amsterdam, 30. avg. —"Kreuz-zertung" iz Berlina poroča, da dobi papež odgovor Nemčije nu svojo mirovno noto v desetih dneh. Posvetovanje z avstrijsko vlado glede na odgovor je že končano, toda Turčija še ni sestnviln ivoj^gu odgovora. Političarji, ki sc ogrevajo zu večino v rajhstagu, nudaljujejo s svo-jjrni napadi nu kancelarja Michu-elisa, ker je snedel besedo zaradi mirovne resolucije. Proračunski ali glavni odsek državnega zbora je včeraj razpravljal o odpravi Časnikarske cenzure; bavi se tudi z resolucijo, ki zahteva svobodo zborovanja. Pozneje je bila tajna seja o upravi okupiranega teritorija. Odsek je zaključil zborovanje do 26. septembra, ko ac zopet fnide ves državni zbor. Profesor Jians Delbreuck vprašuje v "Pruski letni knjigi", kdaj bo kancelar odgovoril na vprašanje (Lloyd Georga, če je ^emČija pripravljena izprazniti Belgijo, Dalje pravi, da nihče ne ve, kakšna je kancelarjeva politika in zato ni uič čudnega, če ljudatvo nima zaupanja v tako vlado. 44Daily Mail" pravi, da je Amerika dovolj, jasno povedala, kaj misli o nemški vladi. Sistem Hoheneolerneev je nemogoče re • formirsti in zato ga je treba podreti. "Daily Chronicle" piše: " Dejstvo ,da je predsednik Združenih držav prvi odgovoril na papeževo noto, nas spominja, da je A -merika neomahljivo v vojni na it rani svojih zaveznikov, a kljub temu je še ohranila nekoliko avo-jega prejšnjega značaja razsodniku." Dalje pravi ta list, da je odgovor 'strašna obsodba" nemške vlade. "Morning Post" jc mnenjs, da je ameriška vlada pokuzala pot vsem zaveznikom, da urini ne more biti prej, dokler ne kapitulira kajzerjeva vlada. "Daily News" pravi, da je Wil-ionov odgovor naslovljen na nemško ljudstvo ravno tako, kakor na Vatikan. Poleg opravičene obsodbe nemške vlade vsebuje tudi gorak apel na nemški narod, da naj skrbi za boljšo vlado, ako hočejo, iia katero $e bo svet lahko* zanesel pri mirovnem pogajanju. Odobritev papeževega načrta "a mir bi bil triurni' reakcije in poleg drugih narodov bi najbolj trpela nova Rusija, ki se je komaj postavila na noge. Odgovor je naredil velik vtiak tudi na angleške socialiste in mnogi ne morejo pre hvaliti Wil-sonove note. Slmaski NirHn 23 parnikov potopljenih. London, :I0. avg. — Admirali-teta javlja, du so suhmarinke prejšnji teden potopile 18 parnikov nad 1600 tonami in pet pod to težo. Po u rud nem seznamu so Nemci potopili od 1. februarja t. 1. 824 parnikov. boji na ««f«iflt fronti. i>a»i dolrfo fcfto W CTJia d«, vrba hriba, ki aa .lahko delali brez pre. .^joištve sa ne brigs Princ Eitel bo vladal v Alaacijl j H«ondou, ItO. avg. — lz Aviee po-ročigo, da bo Ntemčlja v kratkem proglasila Alzucijo-Loreno za voj-vodTno in drugi kajzerjev sin Ki-tel fVledericih bo vladar tamkaj. Nemčija hoče, da je ta korak izvršen, preden se vrši mirovna konferenca. Socialistična konferenca v Londonu je zaključena. London, 30. avg. — Konferen ca socialistov lz zavezniških dr-tav je končana po dveh dnevih eborovonja. Delegatje se niso mogli zediniti glede na mirovno konferenco v Btockholmu in vsled te-ga so se razšli. ,Na zborovanju je prevladovala večina pacifistov. Rusi obsojajo solunski proces. Petrograd. — 44Novoje Vreme" prinaša ostro kritiko solunskega procesa, ki je končal s tem, da je dala srbska vlada ustreliti Štiri časnike zaradi nameravanega napada na prestolonaslednika Aleksandra; več drugih častnikov je bilo obsojenih na dosmrtno ječo. "Vreme" pravi, da s takimi čini se Hdbija ne bo posebno pri kupila ruski demokraciji. Novice iz jugoslovanskih krajev. Taktika dr. AušteršiČa. — Ob priliki imenovanju Mudzara gro fu Zichyja zu hrvatskega mini • stra so se vsi jugoslovannki listi zgražali, da je to naravnost žalitev hrvatskega naroda, jc kranjski deželni glavar dr. Sušteršič čestital omenjenemu grofu. Vsled tega je šc ceha4'Slovenska ljudska stranka" zelo ogorčena, ker je ta taktiku dr. Snšteršiča v odločnem protislovju /. načeli Slo-venske ljudske stranke in z resolucijo, katero so podpisali vsi jugoslovanski poslanci. RAD BI IZVEDEL za naslov .losipha Seklji. Pred dvema leti je bil v Oastle Hate, I tab, a sedaj nevein kje se uaha-l ja. Prosim cenjene rojake tfe ktto ve njegov naslov, da mi ga naznani uli pa naj se mi saui prijavi, na I naslov: Anton ftkarlj, P. O. Nea-1*1-4™ len, Utah. t pidpiru Jiflnou lf, Jaalja 1S07 V M DMaoi*. OEIOAOO, ii.i.iNom V SLUŽBO SE SPREJME pridno in pošteuo aloveusko dekle, staro od 16 let naprej. Služba je dobra; plača po dogovoru Oglasite se pri JONH PELO SA, 8857 Machinow Ave, So. Chicago, m. Telefon: So. Chicago 6546. . NAPREDEK. Prosveta piše za bUfoatanje ljudstva. Ako ae etrlnjal a njenimi idejami, podpiraj trgovee, kl oglašajo v Prosveti. V aalagi 1-mam vse aa vsakdanje potroblčl-ne po zmerni eeni ANTON EOEMIE Eerminle, Pa. .. TIPPECANOE, OHIO. Prejeli srno obvestilo lz Tippc caoe, Ohio, kar ae tiče tamošnjlh premogorovov Still Water Coal Mining družbe, da potrebujejo precejinje število premogai'ja?. Tu sbaolutno ni nobenih delav • skih neredov in ne stavke. Kar je nam znano, rudnik je vuren. Premog je visok in delo je stalpo ia za bodočih 25 let. Podnebje ln pitna voda je dobra in tam so cerkva in šole. Tam je že precejšnje število slovanskih družin in drUlbg ima še najrajše Slovence kot premoga rje, ker ve, da ao pridni Ih dobri delavci. Torej je le to dokaz, da Slovenci nadkriljujejo druge narodnosti. Ml priporočamo našim Čitateljem, kateri so brez dela ali Imajo alabe delo, da gredo ln se prepričajo o tem pre-mogorovu. Kar je nam znano, tu ae dobro zasluži, in atanovanje ae dobi 5—6 sob za 6 do 7 dolarjev na mesec. Kdor želi iti delati v ta rudnik, naj se pelje z B. k O. R. R. železnico do Tippecanoe, Ohio in tam naj se zglssl pri Kopt. R. 1« Roush. (Adv.) aaar—ae ao, lawndajli Avn„ mann ODBOEI Psašaalalkt Joka Vegrlš, boa ISO, La Ball*, IU. U Pilpnlsiiatat J, Biatkevtl, B. F. D. 4, bes M, (Mmi Ka** LL Pedpvešsešalki JoUi Kak »i j, H9t »wt»g ar*, U, OhUage, IU. Tajaihi Jeha Vwdevbsr, am Oo. Lawadale Av«, Odasf, IU. Blagsjalki Aatoa J. Toekevos, P. O. Bo« 1, Uoooo, IU. SaplsaUar. Joka Molok, 400Š W aist St., Okioag^ UL / NAMOam ODOKi J oko Ankrokli, aai koz, OsaeaSkarg, Pa, Paal Borgor, 74JU^«» IH , La BaUo, IIL F. 8. Tanehir, «74 Akaay Ava., Beeksprtag, MWya. POBOTN1 ODOKi Aatoa HaoaZ, lU-OStk Av*, New Dolmtk, Mlaa. Juto Aadlšok, bos «aa, Sailtkloa, Pa. BaAolf Plotoršok, «S« boa, UHdgevUU, P* i Jakob Idhlavilš, U Bes B, Wtllook, P* If. Potroviok, 1U18 Balo Avo., OolUawoo«, a UBBOJflK "WWOWMgm'H Jets ■iiH>m>. ▼EBOnn BDBATVZBt F. J. Kora, IL D., eSOk Ht. Olalr Ava, UlovoleaA, OU+ V na D UMAKNI IAUBVB DI BTVABI, M ao MšoJ« gU iprtvm« uUlK.ro la S, N, F. J, aa) so getUJaJo aa aaalovi jonv VBBDBliai, taar-aa bo. Lawaiaia avb* Obieago, vk DB nUNlBai.NBna NCbOTiMš M HŠUJalo ao aa alevi joftn AMunoftio, mm ml osanamm«, Fa. BADBVB FBBPIBLnTB VBBBXNB, kl Ha pk nMU pres la v-f)oslen v mestni pivovarni. Ko je prišel z dela domov, na*el je svojo ženo in enoletno dete mrtvo Preiskave so dognale, da stu oba uinr. la radi gladu. — Toda to ni en sam slučaj; koliko oseb jc že umrlo radi pomanjkanja, hc niti ne yc. Vaem Slovencem ln Hrvatom v La Salle, 111. in okolici ae toplo priporečamt za nabavo NOVE OBLEKE all SUKMJB. Postreže-nI boste najboljša pri mani. Čistim* likam ln popravljam atara obleke. Cene amerne* poatrešba točna, dalo in blago prva vrata. Biovonaki krojač. john eemeno BUSK RUN, OHIO. Kskor je znano se dela precej n polno pero sedaj v prrtnogorovlh Glens Kun Coal Co. In sicer v Dll-lonvale, O. in lato tako tudi v Hush Run, O. Premogarjl ao precej zadovoljni z družbo in nekteri eelo zaalvžijo do $120' na dva tedna. Tam se dobe stanovanja po nizki ceni v najem ln podnebje Je zelo zdravo v tem okraju je tudi dobra pitna voda. Ta družba rabi le najmanj RO Slovenskih premogarjev sa delo v njih rudnike, premog je visok in družba Ima vedno dovolj voz ns razpolago premogsrjev ta-ko, da se lahko res lepo zasluži. Ako ste slučajno brez dela ali ps sko niste zsdovoljnl tsm kjer ste sedaj, tedaj se Izglsslte pri Supt. W. C. Muurer. Vzemite si P. H. H all pa W. & L. C. Ry. -železnico in se izglsalt* v uradu, The Glena Rnn Coni Družba Italijanski žandarji se uče — alo veničine. "Coričrre dela fierra" v Rimu javlja, da jc vrhovna uprava ka rabineriev (žandarjev) vpeljala tečaj slovenskega jezika v "lasti tuk> Moka" v Genovi za karabi aeafe j-itnHi legij. Uspeh sloven-akej^ jezika je fail izredno dober {1). Karahinerje, ki se uče sloveti: •čine, mislijo poslati v okupirane kraje, kjer se bodo lahko razgo-varjali s prebivalstvom. • (Akč je ta vest resnična, potem je treba vprašati ItaJijsne, ki tro-bije ¥ »Vet, da "rešujejo neodre-še tie Italijanske *inove" - T'eaiu ar ule alovanline, gko žive na Pn-mo reke m "sami Italijani?) Narodni Dom La SalU, m. C H I LAW S C H C Day ssd Nlgkt Uw (Assess, tt n A yoars' •uec*«o. 1H00 Oraduatoo. V r Kr*« Oratory—I Yoara' Practioo O Courao. Klneot Claw Rooaia la tko , ° City. L DAY AND NIGHT HIGH SCHOOL COURSES IfsdWdso, tko ahorl- poMimo Iimt. or »Tat»log Addroos chawcHlor J. JK. Tobtao, 81 w. Jaokooa lilvd. Tel. Wab. 80M. J U VITO Da nlit* Mdovoljnl aaral * MlmJ, Vnui priiiiniijkiti« moM In »»•» dw •Mint«« t »ga kar lollto, Ua lil lat Jo vlUiill avujo llvlj*ajf. t ZA oja^anlo muAl Is aadovoljatva Irvba JlIVITO. Juvito povsp^u vol* Idoalso fismvno In vos relu iiPRodovolJatva v vaa«is llvlJon|u. .Invito jo pravo naravno »dravllo. J u v 11 u I* »dravllo, kl Hrani valo kri In llvno, dsjo mo* tn novo llv-U ob prWi" aauiUa Juvlto sa IJfiiJf lo ob prlAotku vlivsojs. vaarifcaBHB OJACANJE. roll,lita dsna« 1 dolar as onaga "i ua n dolarjav as 0 aavojnv. Naalovlta usi | • II Juvito Laboratory, South Hill Branch 0, Pittsburgh, Fa. Uniaka f Ibykaa CNiin . i..........ISi S. *. F. J. Olgara ........1* TIBmaa Olgar Oo. _ , i, Ljudje umirajo lakote — ma • čke ae goate s kruhom, mlekom in Prfp,rM for coiiogo, Law, mesom. — Dočlm revnejši sloji u- iioatlatrv or Bafllaošrliig, la rajo lakote, dobivajo mačk,'-t pomIM. tlme._or tfatalc neke stare bogatašice v Osjekn v Slavoniji vedno dovolj kruha in mleku. Od nekega trgovca oziroma peka jc dobivala vedno dovolj kruha, C,J Jc »"»»l*1« ^"j1' mačke. N'n cn jinn jc dobila osem hlebov. To je pa zvedel nekdo, kateremu se je to zdelo lc p reve' in je vso stvar naznanil policiji, katera jc aretirala peka, ker je prodajal tej Ženski protipostpvno količino kruha. — Nadaljnc pre-lokave so dognale, da je tn babu-B ra dobivala vsak dan sedem H'M V MILWAUKEE, WIS. ♦ mleka in več kilogramov me .g. - UUttAlO VSWlll VBO SBBUCO .......... --t«ro priredij dne 1. in Draga kokoš - Da se izpla< a ^eptembrB t. I. V BVoji gOBtll-sedaj rediti kokoši, je izpreviji li n[ ng ^g Graye Stfaet> učiteljica Tavčarjeva v Petrovi | mJ vasi pri Črnomlju, kt je pfodaU JoBOph Jantar, eno nanio kokoš ir svojega ^ fj jo t ninarstva zs 25 kron p«»o ao izraža zavezniško in definiliv-stvar, ksr Nevarna najdba - V Kresni rah na Dolenjskem so našle Janji ce precejšen zavoj Ker so pa blU radovedne. Vaj "je f tem ***« ju. on ga odprle 9 nj'-m y biln ročna granata, ka^rs m- je med tem ra/počila In p«4kodova1a li letno deklic« Ivano Jelnlknr tak" ROBERT W. ' architect »e«Ulo Mi to « "«,bn(K „. kf.(»„„ nmf ttl H. U Zali« tU, C*KI, Totr^kba trn TEL. NA Ot)gO AOB^m IBM LJUBEZEN tf 1 RODOUUBJL SpkMl A -aa Oovškar. J Vsdel jc in videl, da se nam povsod vriva nemil vo, ds »e nemška ali laika govorica, nemški nazori, »i«-rni»ki običaji, nemško in laško slovstva, nemška umetnost še vedno šopirijo med našim razumu ištvom. Zato pa si je mislil: Proč z nem-štvom iu ishonstvom! Bodimo v tem oziru najhujši rad i kale i, na jst rastnejši fanatiki l — Bodoi-nost je slovanska. Duh slovsnskih Vratov bodi tudi naš, — njihova kultura, njihovo politično stremljenje bodi i naša laatl Zavedajmo ae in širimo bolj in bolj med vse narodove zlo je ponosno zavcat, da smo qadarjen ud največje narodne veje na »vetu, da imajo Hlovani preslavno zgo-dovino, veliko umetnost, krasno slovstvo, najmogočnejše vladarje, najuglednejša učenjake in politike! — Zavedajmo se tega, da trepeta ves svet pred m fee j o slovansko m da se, če tudi nehotč, klanja geniju slovanstva celo oholi German, ki ae — lilije — 4ne boji nikofar razen Boga!" — liodiiuo. Slovani (— ne pa pratikulariatični domišljavi ! —) z dušo in s telesom; trudimo se za kulturni in gmotni napredek in konično avtonomijo' svojega naroda ter skrbimo aa svojo vsestransko, najširšo omiko v blaginjo in slavo domovini ! To so bili nazori mladega akademika Krm in po njih se je tudi ravnal... Porirfbivši vsako minuto, dovršil je svoje velikošolske uke odlično ter se vrnil v očetovo hišo kot uavdušen in temeljito izobražen mladenič. Oče ga je takoj vpe-Jjal v svojo trgovino ter bil kmalu ponosen na sinovo znanje. Josip ps se ni brigal vestno le za očetovo veliko trgovino, ampak se lotil takoj tudi društve-. nega življenja v Tabru. Stara čitalnica je bila vsled nespretnosti njenih voditeljev popolnoma propadla. Boljši sloji so se ji povsem odtegnili. Njeno premožen, je bilo v neredu, njena knjižnica rszmetana in razgub-ljena. Čitalnice se je zavzel torej Kres najprej. ZdruiivŠi^nekaterimi udi, zahteval je, da se Skliče občni zbor. .Na zboru je razkril vse od-frnrove in društvene zanikrnosti ter pozval dru-št ven i ke, naj si izvolijo nov, spretnejši in de-lavnejši odbor. In tako se je zgodHo. Predsednikom, je bil izvoljen ugleden meščan, tajništvo je prevzel Kres sam, blagajništvo pa uradnik Kočevar. Ti trije — 11a čelu seveda vedno Kres, -r so uravnali najprej društveno premoženje, poiskali lepšo in večjo sobo, katero so dali primerno poslikati, in uredili knjižnic*), kateri je podarit Kres nekoliko sto -knjig in zvezkov ia,svoje kujiž nice. Kres je nakupil društvu iz svojega žepa tudi nekaj slovanskih slik, veliko zrcalo iu elegantno svetilko. Kmalu nato si je po Kresovem navodilu društvo kupilo še čedno pohištvo. Društv.e-nu sobu je postala tako dostojna najboljše družbe. VsIimI živahne agitacije Kresove in Kočtvarje* ve je kmalu izginilo upiranje boljših krogov proti društvu. Udje — moški in ženski.— so ae množili ; vsi so bili složni. — Tja na zimo pa jf pozval Kres vse mlajše ude, gospodične in gospode,.'ter jim predlagal, naj ustanove pevski'zbor. Ta predlog so vzprejeli s navdušenjem. Takoj se je oglasilo zadostno število pevk in pevcev. Kočevsr, sam taboren pevec, pa je požrtvovalno prevzel pevo-vodsto. Kres in Kočevar sta izbirala pesmi in pisala cele noči note. Hčasoma sta naučila tega muč-' nega dela tudi nekoliko pevcev, rokodelcev In trgovskih pomočnikov, ki so jiuia pomafali. ln mešani zbor je na veliko veselje Kočevarjevo kmalu veselo in navdušeno popeval lepe slovenske narodne pesmi. O Svečnicl pa je priredila Taborska čitalnica pri "Novem svetu" po dolgem premoru zopet veliko veselico s koncertom, dramatično predstavo in plesom. V<* Tabor je bil po koncu. Pevke so nastopile v narodnem krilu s peČo in pa«om, pevci pa v surkah. Pri dramatični predstavi so igrn-li Kres, njegova »estra M ink a, Kočevar in nekoliko pevcev in pevk. Uspeh koncerte, igre in ple-ss je bil zs Tsbor naravnost aijujeu. Tako se ni-so še nikdar zabavali in toliko navdušenih, do-moljubnih besed niso še nikoli čuli ko tistegu večera iz iMt mladega Kresa . . . Tako so govorili ljudje še nekoliko mesecev pozneje . . . A Kres še ni miroval. Ustanovil je poleg stalnega mešanega zbora še tamburaški in drama-tični klub ter s tem zanesel novo življenje v za-«pstii Tsbor. Uradnik Kočevsr pa je bil povsod Kresov oproda, podpirajo«' g» % besedo in deja-o jem O počitnicah se jima je pridružil še me-dicinec Orožen . . . V Taboru so' imeli ondotni Nemci in nem-škutarji v »vezi a nekaterimi okoličanskimi somi* Ijeniki svoj nepolitični "Laseverein." V društvu jc bilo. žsl, tudi nekaj slovenskih rodbin, ki so *i domišljale, da je zs nje čitalnica preveč pre-prosta, da je za nje družba rokodelcev, obrtni-kov in delavcev onečaščujoča, da je nemška druščina in nemško kramljanje jedino resnično "rto-bel." Tegs "Lesevereina" sts *e Kre* in Kočevar .jedvii da sts imela z veselico prvi tstpeh, lotila z zvijačno odločnostjo. Ker sts vsled pravil mogla pontatl uda "Leseverelna," vstopila sta in za njima polagoma vai čitalnični pevci in v«e pevke. Nekaj mesecev so mirovali ter «e veselo zabavali med seboj in s Nemci. Ko ps je prišel dan sbč-nets zbora, volili eo Hlovenci m Slovenke — po na vodu Kreaa — le slovenske odbornike Sloven-*ki udje ho imeli dvojno večino, zato ao zmsrali ns v*i progi. .Nasprotniki so «»e togotili in iasto-pili . . . Teden zstsm ss — /opet po Kresovem navodilu i/-»topih še čttalničarji in odbor je mtal •»am i prvi od bo novi seji so torej »kVnili, da ^ "Laseverein" razpusti in ds pripade vse nje-premoženje, meseno itsk skoro le ia doma čih m irdajslskih žepov, narodni čitalnici. Tsko se je tudi izvršilo. "Lesevereiu" je poginil zs vselej, čitalnica pa se je okrepila ... . V Taboru je iah^jal tedaj trdni*. "Slovenski Branik". Program njegov ja bil program ua rodne stranke. Širil, utrjeval m branil ga je vedno odločno m uspešno. Ker pa je bil v uredništvu le eden pisatelj, kateri je moral spisovati, sestavljati in popravljati, kar je bilo za eno moč preveč, vrinila ae je v "Branik" marsikatera nepravilnost, nedoslednost in površnost. Pritožbe so bHe redne radi tega, in vendar se ni moglo očitati u-redniku — zavarovalnemu uradniku Vitavšku —, da bi bi nemaren. Le pomoči mu je bilo treba... Ker je bil Kresov oče tudi med delničarji lista, prevzel je Josip očetov delež ter postal uko li--stov založnik. Pri prvi veliki akupščiui delničarjev "Branika" in njegove "Tiskarne" je prevzel Kras prostovoljno listovo vodstvo in blaga jnico tiskarne. .■-.> Odtlej pa je bil "Slovenski Branik" vrlo »redoven, najbolje poučen m bogato založen list; tiskarna pa je imela največji red . . . ln minevala so leta . , . Kres je bil duša vsemu društvenemu življenju; zato pa ga je ljubilo in spoštovalo fie. Daai je bil še mlad, imela je njegova beseda veljavo, kakor da bi jo govori) sivolas, fekušen starec, njegovi članki v "Braniku" so bili njrodu — politična docma. Vsied njegovih naporov a« je zjedioilo meščanstvo v lepo uspevajoči čitalnici, — njegova zasluga je bila, da je vladala' v Taboru in okolici nekaka narodna disciplina. , suša uničila pridelek. FORDOV MN Z AHTfVA O-PROAČENJE OD VOJAAO SLUŽBE. Detroit, Mich. — Edsel Ford, nin znanega avtomobilskega tovarnarja Henry Forda, je bil pri naboru spoznan telesno sposob -ni m za vojaško službo. Vložil je peticijo za oprostitev od vojaMte službe. Za vzrok navaja, da je potreben v industriji. J™* Daviti OETOZE KRIVI Now York, iL Y rni senator WiHiara femljiščni trgovec v * obtožen, da je pri *-zai na drevo, se je puška sprožila in svinčena zrna ao pa zadela v arce. „ Waahington,D . 0. — Imenovano jfe bilo razsodišče, v katerem bodo zast6pani vojni departmeni, ladjegradniški avet,-unija priata niščnih delavcev in podjetniki, da izravna sporna vprašanja med de lavcj m podjetniki. -Rkzsodišču ■ predlože ' unijeko mezdno lestvico za rasne pristane, delavni čas itd. Razsodba razsodi šča postane veljavna ta obe stran ki, * ,. r.« ČEBELE «0 OPIKALE BTARC KA DO SMRTI., Evansville, Ind. — Ko se jc 8i letni Henry K. Hpellmeyer pribji-žal panjem, so ga napadle čebele in ga opikale do smrti. MARXANTNO PJSMO MATU-RALIZTR ANE04' BlVtfc-/ OA AVETRU1KEGA PODANIKA. Ohioagfo, DL — Neki bivši avstrijski podsntk, zdsj naturslisi-rsn ameriški držsvljan, ki je stopil v ameriško armado, je pisal značilno pismo, ki dokazuje, ds je smrtni sovražnik avtokradje. Del njegovega pisma ae glaai: "Raje padem v bitki, kot da ži-vim ped avtokratično vlado. Če sa vrnem iiv iz vojne, bom are-čen, kar aem se bojeval za varnost demokracije. Ako padem, sem Storil svojo dolžnost zs demokracijo. P ROTI VIN pi VOJAŠKEGA ODBO^ AWJRAJO NA T VUJO Q9VTAN00. ; m- < , »T.• i ■ • • < v ^fr " . , " . .vi Waiington, D. 0. — Socialist i"'haijles E. Ruthenberg, Alfred Wafenkneeht, Charles Baker in Alphons .1. Sihue so apelirali na višje sodišče proti obsodbi radi kršenja nabornega zakona. Ob-sojeni so bili na leto dni zapora. Zadnji je Hil obsojen, ker se ni registriral, prvi trije ao mu pa pri poročalj, naj se nikar ne regi' strira. ' OLJNA KROA Waahington, D. d. — Oprema za vftanje Oljnih vodnjakov sli oljnakov pohaja in boje se, da prične pohajati' gazo)in in drugi izdelki iz petroleja. Manning, ravnatelj rudniške-Ka urada, meni, da ^e najboljfte, če narodni obrambni' svet odre di, ds tovsmarji ikdelsjo več o-rodja zs vrtsnje oljnakov in ga oddajo direktno podjetnikom, ki se pečajo z vrtanjem oljnakov. Po njegovem mnenju je le na U način mogoče odvrniti pomanjkanje sirovega olja. prukka VOLILU a Kajzerjeva vlada med svet jako bombi čilo, da bo uvedla razne volilne reforme] prišla poročila, kako reforme. Kakor poročajo uei ški časopisi, hoče da reformirati pnuki stem in zbornico po vi like vojvodine Baden. "Prva zbornica v Ba stoji iz sledečih članov:! iz prince v velikovojvo žine, iz predstavnikov veliksšev, deželnega škofa, prelata evangel> trnih članov deželnega kateri so izvoljeni za nega poslanca na vsake | šole. treh članov trgovtl lie zbornioe, iz dveh iu enega župana, enega čl nega odseka in največ od velikega vojvodo in članov iz deželnega zb katerimi pa morata bitij dva višja sodna uradnii Tako izgleda prva zfc Baden-u, po katerem čejo napraviti tudi v Pr prvo ztnirnico. ; Kakor ae razvidi iz te va demokratiziranje Pr čudno lice. ' ' Slabo. Luiza: Se je vsia Minka že omožila? Reza: Ne; ona bo še ^ Luiza: Na kaj pn f ' Reza: Na moža. NAPENJANJA.! Nia sto in sto živil je, Čajo vetrove v ielodeu.j aplošnen simptom v razni nir nadlogah in neredr se je prs v težko izogniti! penjanjem, ali Trinerjev^ ško grenko vino daje in naglo pomoč v ukšn»h| Odstranjuje vse škodljivi droba ter vrača normal nje črevesja. Tisti, ki trfl peki, slabem prebavanj^ nju, glavobolu, perTara Ani slabotnosti itd., se se na to zdravilo. "Trin« meriško Vino je zanesljn cina, ki nikoli ne vere," Geo. Hlatky, Wimlber, julija 1917. Cena #1-00. I nth. — Trinerjev Obliž je I še orožje proti vkorenK aovražnikoma, proti revi in nevralgiji- na«10 v slučajih opek nil. otekli lin ter osveži utrujene noge. Cena V> in ® c P° po pošti 35 in 60 centov ner, »d. kemik. I«« ~ Ashland Jl^ ^**** 11 ■■■■■■ iia>* SUŽNJI ftv SU (HBLJBJO St Louis, UL — Delavci tukajšnjih klsvnic se pridno or-gsnizirajo in vaa znamenja kažejo, da pride do stavke, če klavni-Ški baroni ne priznajo organizacije In ne povišajo mizerne meade. Vabilo na j veliko plesno vesel • . katero priredi j Draštvo Slovenska postala : 11211 M. W. of A. v Chicago, ■ v OBLASTI SO VTAK-HBRdKBOA DR VLJANA V VOJAŽIO SUKNJO. M t. SEPTEMBRA, 1917 v veliki dvorani na Etna Island Ave* in ti : Ae enkrst vshimo vse članstvo naše Pjjj^' društva in vse slovenske občinstvo mests du nas na U dan mnogošSevihio posetijo pn vr»en ^ Eašetak ob S ari-" da v kriln ' (Dslje sledi) - I Zs dobro zabavo bi izvrstne točao postrežb zs to izvoljeni odbor. Torej vai ns plan, vai ** ' našo vestlieo dne 31. sept, v Heerberjeve dvorsnn. N. t. — Otto Schu ■ man ja ml rojen tukaj. Ko so se « ajagovi starši vrnili domov, ao ga S vseli s sabo Izbruhnila je vojna in ■ vtaknili so ga v vojaško suknjo M ■■■■ g « Be^nman je protest irsl, češ. ds je'a B m m* * a ■ ■ ■ "