Maribor, dne 9. maja 1934. Posamezna številka slane Din 1.50. GOSPODAR Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. P„o;štno-čekovni rač. 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2113. Cene inseratom: cela strani Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, '/« strani Din 250.—, V« strani Din 125.—. Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20. Neka) iz zgodovine naše ljudske prosvete. Povod ik tem vrstam, ki jih nameravamo zapisati v obrambo zgodovinske resnice, je dalo »Jutro«, ki je v svoji številki z dne 29. aprila 1934 o priliki občnega zbora Zveze kulturnih društev v Mariboru v uvodnem članku med drugim objavilo te besede: »Misel združitve posameznih prosvetnih edi-nic v organizirano zvezo ravno v našem delu domovine ni nova. Menda se dopolni baš letos 25 let, kar je bila v bivši slovenski Štajerski ustanovljena prva taka zveza. Bila je to »Zveza narodnih društev« v Celju, ki je imela za narodno prosvetno delo v avstrijskih časih velik pomen in ki je vkljub neznatnim sredstvom in političnim oviram mnogo pripomogla k podvigu narodne zavednosti. Vse javno delo, tudi ljudska prosveta, je bilo pred vojno v službi glavnega našega cilja: samoohranitve in stopnjevanja nacionalne odpornosti.« — »Jutrove« navedbe so netočne. Prva zveza posameznih prosvetnih edinic v bivši slovenski Štajerski ni bila ustanovljena še le pred 25 leti ter se ni imenovala »Zveza narodnih društev« v Celju, marveč se je imenovala »Slovenska krščansko socialna zveza«. V njej, ki je imela svoj sedež v Ljubljani, je bilo od leta 1898 osredotočeno vedno bolj rastoče ljudsko izobraževalno delo med Slovenci. Leta 1903 — lani je torej preteklo 30 let — je bil osnovan štajerski pomožni odbor te Zveze, tri leta kasneje, in sicer dne 29. novembra 1906, pa je bila 'ustanovljena samostojna »Slovenska krščansko socialna zveza za Štajersko«, ki je na občnem zboru dne 6. decembra 1923 spremenila svoje ime v »Prosvetno zvezo«. Kako intenzivno in uspešno je bilo prosvetno delo med ljudstvom, ki ga je vodila ta »Zveza«, se vidi iz tega, da je bilo pred izbruhom svetovne vojne, kakor je ugotovil občni zbor dne 3. aprila 1914, v njej včlanjenih 167 izobraževalnih društev in 138 mladinskih zvez, in sicer 61 mladeniških in 77 dekliških zvez. Sedaj »Prosvetne zveze« ni več, posamezne prosvetne edinice pa so le deloma vzpostavljene. Kako je »Frosvetna zveza«, odnos.no njena prednica »Slovenska krščansko socialna zveza«, vse moralne sile, ki jih je njeno delo vzbujalo med narodom, stavil - v službo »samoohranitve in stopnjevanja nacionalne odpornosti«, je povedal njen predsednik dr. Hohnjec na občnem zboru 26. novembra 1931, ko je med drugim rekel to-le: »Vse organsko življenje se vrši v znamenju velike težnje samoohrane in samoobra-ne. Naša prosvetna organizacija je to velevažno težnjo našega narodnega organizma podpirala, jačila in hrabrila. K temu nas je silil nemško-nacionalni imperializem, ki je hotel zagospodovati nad našo zemljo ter ji vzeti slovenski značaj, našemu ljudstvu pa slovensko dušo. Roko v roki z oficielno državno politiko je šla privatna ponemčevalna inicijativa, iki je bila organizirana v nemškem Schulvereinu in Sudmarki. Na severni meji našega ^Jezikovnega ozemlja je bila nevarnost največja. Z denarjem nismo mogli paralizirati nemškonacionalnih nakan, ker ga nismo imeli. Dali pa smo slovenskim rod binam na meji in osobito naši mladini v roke drugo orožje, da so z njim branili naše slovenstvo, in to je uma svetli meč. Kdor se je moral boriti za narodne in verske svetinje, ta jih je bolj vzljubil ter jih bolj ljubi, nego tisti, ki se za nje ni nikdar bojeval ter ni za nje ničesar žrtvoval. V tej borbi, ki je bila od naše strani res kulturna borba, sa je naša ljubezen do naše zemlje in našega slovenstva poglobila ter ojekle-* nila, da ni in ne bo nikdar popustila.« V NAŠI DRŽAVI. Nova trgovinska pogodba med našo državo in Nemčijo je bila dne 1. maja po šesttedenskih pogajanjih podpisana v Beogradu. Pogodba temelji na načelu medsebojnega pospeševanja izvoza s tem, da je priznala Nemčija za izvoz jugoslovanskih poljedelskih pridelkov v Nemčijo take ugodnosti, da se more upravičeno pričakovati precejšnje povečanje našega izvoza v Nemčijo. Jugoslavija je nasprotno priznala odgovarjajoče ugodnosti za uvoz nemških industrijskih izdelkov, zlasti takih, ki jih doma ne izdelujemo. Interesi domače industrije so v polni meri zavarovani. — Obenem s trgovinsko pogodbo je bil 701etni habsburški nadvojvoda Evgen, ki je živel od prevrata v Švici, se bo zopet naselil v Avstriji. sklenjen dogovor o medsebojnem pospeševanju tujskega prometa. Po no. vem dogovoru bo smel vsak Nemec, če poseti jugoslovanska kopališča, vzeti s seboj iz Nemčije v našo državo 700 mark ali 13.000 Din. V DRUGIH DRŽAVAH. KAKO BO NOVA AVSTRIJA UREJENA? Avstrijski parlament je 30. aprila t.L sprejel novo ustavo, ki je bila slovesno proglašena dne 1. maja. Po tej ustavi bo Avstrija urejena stanovsko in sestavljena iz Dunaja in dežel kakor doslej. Glede stanovske ureditve ima ustava samo načelne določbe, podrobno se bo morala stanovska ureditev šele izvesti. Določenih je sedem glavnih' stanovskih skupin: 1. kmetijstvo in gozdarstvo, 2. industrija in rudarstvo. 3. obrt, 4. trgovina in promet, 5. denarništvo in zavarovalništvo, 6. svobodni poklici in 7. javne službe. Podrobnosti bodo urejene s posebnim zakonom. —> Posvetovalne zbornice. Vsa zakonodajna moč je v rokah zveznega zbora, ki so mu kot posvetovalni, organi prideljene štiri zbornice. Posvetovalne zbornice so: a) Državni svet, ki bo imel 40 do 50 članov. Imenuje jih zvezni predsednik za dobo 10 let. b) Zvezni kulturni svet. Imel bo 30 do 40 članov. Izbrani bodo iz vrst predstavnikov cerkve in verskih zajednic, šolskih, vzgojnih in ljudskoprosvetnih ustanov, umetnosti in znanosti, c) Zvezni gospodarski svet, ki bo imel 70 do 80 članov, izbranih iz vrst gospodarskih stanovskih organizacij, č) Deželni svet, ki mu pripadata po dva člana za vsako deželo in za zvezno mesto Dunaj. Zvezni zbor. Te štiri posvetovalne ikorporacije (telesa) odpošljejo svoje zastopnike v Zve- Za odlično ¡is m v no zič Franc 1. r., predsednik, Kolenc Franc 1. r., tajnik. Vsem slovenskim gospo danem! Pogorelci v Sp. Pleterjih doživljam« najtežje trenutke, stoječ ob razvalinah svojih rodnih hiš. Ogenj je gospodaril nad vso našo vasjo. Silen veter je tako gnal ognjene zublje, da so se vžigale zidane in z opeko krite hiše. Ostalo je razpokano zidovje, lesena s slamo krita gospodarska poslopja so povsem zginila. Kakor smo potrebni pomoči, vendar hvalimo neizmerno srečo, da smo bili zavarovani, nekateri tudi za premični-nine. Tako imamo pogum -upati, da ne bomo zgolj v breme javnosti, kot naši sotrpini v Mihanovcu pri Čal^ovcu, kjer so bili od 107 le 4 zavarovani, Obžalujemo le, da nismo zavarovali tudi živine, katere je 24 glav poginilo, ker se je v zidanih in obokanih hlevih! Zadušila. Naši Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani se tem potom iskreno zahvaljujemo za hitro in pošteno cenitev, vsakega slovenskega gospodarja pa po pro» stani bridki preizkušnji opozarjamoi Zavaruj vedno vse svoje z gorljiv« imetje. V hudem ognju nič ne ostan«. In ko izbiraš, odloči se za našo domačo Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani, ki ti bo tako kot nam in še neštetim drugim v uri najtežje preizkušnje po-mogla. Spodnje Pleterje, dne 28. aprila 1934. Drevenšek Janez in Marija, Matevžič Matija, Jurič Jožef, Napast Martin, Pla ninšek Jera in Roza, Medved Martin, Klajnšek Anton, Beranič Lovrenc ter Pinter Matija. No, kar 59. letnik iz previdnosti zamol-čuje, to so prejšnji letniki na vsa usta izpovedovali: navdušeno vnemo celjskega in vobče spodnještajerskega nemštva za Schonererjevo in Wolfovo politiko, ki je bila zagrizeno protislo-vanska in strupeno protikatoliška. Pojavi dednosti se dado pač težko prikriti. Spreobrnitve h katolicizmu. Zadnji i as je vstopil v katoliško cerkev v Nemčiji dr. Thieme, sin znanega protestan-tovskega bogoslovnega profesorja ter pisatelja dr. Karla Thieme. Spreobrnjenec je bil do spomladi 1933 profesor na pedagogični akademiji ter je v svojem listu, ki ga izdaje, objavil članek, v katerem poziva protestante, naj se ivrnejo v katoliško cerkev. S svojim zgledom jim je pokazal pot. Obsežen je spreobrnilni pokret zlasti na Angleškem. Nedavno se je pokatoličanil anglikanski duhovnik Wiliam Fore Stea-de, ki je imel velik sloves v anglikanski cerkvi. Ko so ga vprašali po nagibih, zakaj je postal član rimo-katoliške cerkve, je odgovoril: »V katoliško cerkev so me vlekli razni razlogi, zlasti še posebej češčenje svetnikov in molitve za rajne.« V poslednjem času se more na Angleškem opažati, kako se tamoš-nji protestanti vedno bolj približujejo katoliški cerkvi. Anglikansko zgodovinsko društvo je nedavno postavilo v cerkvi v Raneleju blizu Bodemonda spominsko ploščo papežuHadrijanu IV. (f leta 1159), ki je bil edini papež angleške narodnosti. Ob tej priliki je bila ,v protestantovski cerkvi slovesna božja služba; nato je šla procesija v Bode-mond, kjer so se prikazovali najvažnejši prizori iz življenja papeža Hadrija-na IV. V Ameriki je pristopil h katolicizmu ruski arhimandrit (predstojnik samostana) Vladimir Aleksandrov, 14 ruskih pravoslavnih duhovnikov pa se pripravlja za isti korak. Najzanimivejša pa je spreobrnitev nekega muslimana (mohamedanca). Redko kedaj se zgodi, da se kak musliman spreobrne. -To pa se je vendar nedavno zgodilo v Rabatu (v Maroku v severni Afriki). Neki mladi Marokanec je obiskoval katoliško gimnazijo. Ko jo je dovršil, je šel v Pariz na vseučilišče, kjer je napravil izpite z odličnim uspehom ter dosegel doktorat. Obenem je preučeval katoliško vero in cerkev. Ko so pretekla tri leta te priprave, se je dal krstiti ter je, star 28 let, stopil v frančiškanski red. Ko dovrši noviciat, se namerava ;vrniti v Maroko, da v svoji domovini širi katoliško vero. To so zanimivi in tolažljivi pojavi sredi verske brezbrižnosti, iki vlada po svetu, in strastne pro-tivnosti proti katoliški veri, katera prevladuje v nekaterih državah. Molitev za Rusijo. Ena izmed najbolj gorečih želj papeža Pija XI. je spreobrnitev Rusije. V Rimu je bil pred leti ustanovljen Ruski zavod, ki se v njem vzgojujejo bodoči misijonarji za Rusijo. Ko bo prišel čas za to, bodo pohiteli kot pznanjevalci Kristusove vere in cerkve v Rusijo. Ker to sedaj še ni mogoče, je [treba biti Rusiji v pomoč z molitvijo in žrtvami. Tem bolj je to potrebno, ker je Rusija središče, ki se iz njega širi brezboštvo po svetu. Iz ljubezni do Ru- Nesreče. Nenadna smrt vzglednega mladeniča. H id udarec je zadel obče priljubljeno in daleč znano družino Radej iz Senovega pri Rajhenburgu. 171etni domači siin Franček je bil zaposlen v Radeje-vem vinogradu na Kamnu pri Koprivnici s popravljanjem škarpe. Nenadoma je fanta podsulo kamenje tako nesrečno, da so z največjimi napori odko-pali že mrtvega. Rajni je bil desna ro- ka Radejeve hiše, določen za gospodar ja. Fantov, kakor je bil Franček, je ma lo. Bil je izredno nadarjen, duša fan tovskih katoliških organizacij rajhen burške župnije, delaven in sploh v vsa kem oziru vzor mladeniča, ki je kaza že v fantovski dobi z vsem svojim živ Ijenjem, da bo vreden naslednik svojo ga dobrega očeta in naprednega gospo darja g. Jožefa Radej. Nenadna zgubi take opore in ponosa, kakor je bil bi a gopokojni Franček, je za Rad-:jevo hiše najhujši udarec, katerega zamere ubla žiti le neomajeno zaupanje v božje vod stvo in božjo tolažbo in pomoč. Blage mu in nezabnemu Frančeku svetila ve- čiia luč, žalujoči Radejevi rodbini naše iskreno sožalje! Že zopet ubogi pogoreici! V Rošnji v župniji Št. Janž na Dravskem polju, ko so ljudje že počivali, je izbruhnil požar na domačiji posestnika Janeza Kaca in mu je napravil škode 40 tisoč Din. Nadalje je upepelil ogenj domove: Marije Bandur, Janeza Hriberšek ter Alojzija Gorinšek. Škodo cenijo na 100 tisoč Din. Gasilci so preprečili, da ni pogorela cela vas. Omenjene požare je povzročila sigurno požigalčeva roka. Nevarne opekline je dobil 161etni vajenec Ivan Plohi v Ptuju. Po glavi se mu je razlila polna posoda stopljenega svinca. Požari v okolici Ptuja. V Podložu pri Ptujski gori je uničil požar gospodarsko poslopje in stanovanjsko hišo posestniku Otonu Gojkoviču. Obstoja Štirimotorno nemško letalo »Hindenburg« je obiskalo te dni Beograd. Razne novice. Dijaški kuhinji v Maribora so poslali: keg-ljaški klub »Pondeljkarji« 500 Din; svati na gostiji Greif-Šmirmaul v Framu 176 Din; F. Anžel, posestnik v Terbegovcih, kot volilo pokojne Kovačičeve Ivanke 25 Din. Vsem izreka odbor najtoplejšo zahvalo! Klobuke za birmance in botre kupite najce« nejše pri klobučarju Franc Berniku v Mariboru, Trg Svobode, med gradom in frančiškansko cerkvijo. 407 Velika izbira mannfakturnega blaga T Trpinovem bazarja, Maribor, Vetrinjska ulica 15. Naši kupci dobe koledar »Slovenskega gospodarja«. Sanatorij v Maribora, Gosposka 49, tel. 23-58, zopet otvorjen. Prosta izbira zdravnikov. Cene zmerne. Vodja primarij dr. Cernič. 867 sum na požig in škoda znaša 25 tisoč Din. V Župečji vasi je pogorel posestnik Jakob Sardinšek in v Senčaku, občina Jurlinci, je pogorelo gospodarsko poslopje, ki je bilo skupna last posestnikov Franca Pinteriča in Franca Rojlita. Posestnik pogorel. Francu Šoriju, posestniku na Polenšaku blizu cerkve, je uničil v noči podtaknjen ogenj stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje. Škoda znaša 60.000 Din, zavarovalnina je neznatna. Šolar se ubil pri nabiranju šmarnie. 131etni Tonček Simončič, sin čevljarja na Veterniku nad Kozjem, se je podal po pouku v šoli nabirat šmarnice. Na strmem hribu je dečko spodrsnil, padel 100 metrov globoko čez škarpo in obležal mrtev. Ogenj uničil šest poslopij. Med viharjem in točo je udarila v vasi Rakitno za Krimom pri Ljubljani strela in ogenj i* je uničil šest poslopij. Zavarovalnina 3 posestnikov pogorelcev nikakor ne krije resnične škode. Rakitno je obiskal lani marca hud požar. Požar je upepelil sredi vasi Borovnica na Kranjskem dva 'kozolca in skedenj. Poslopja so bila takoj v objemu plamenov, ker so bila krita s slamo. Gasilci so ogenj omejil' Pri gašenju se je hudo poškodoval Anton Čuk, iki je padel s strehe. Pomožni skedenj posestnika I. Kor-deža, po domače Dobrovnika, v Preva-ljah je upepelil ogenj s krmo vred do tal. Usodepoln padec pod voz. Franc Po* boljšak, posestnik z Malega Kuma pri Št. Jurju pod Kumnom, se je peljal po les. Med vožnjo je padel pod voz in mu je zlomilo desno nogo. Smrtonosen udar strele. Dne 2. maja je razsajala po okolici Grosuplja na Dolenjskem nevihta s točo. V Velikem Mlačvem je med neurjem udarila strela v hišo Janeza Rozmana in ga ubila. Ogenj v Št. Vidu pri Stični je upepelil pri Korenu hlev in škedenj. Nemški policist Kari Lindermann ie izumil leteče dvokolo. Obžalovanja vredni slučaji. Obesil se je v zaporni celici. V noči na 1. maj so dobili v Valenčakovi trgo- V Zedinjenih ameriških državah je vse na nogah, da bi prijeli najbolj proslule-ga bandita in morilca I. Dillingerja. Na sliki vidimo strojne pištole in karabin-ke, katere je ostavil lopov po pobegu iz hotela. vini na Vranskem 39letnega kovaškega pomočnika Schwarza, ko je hotel krasti. Uzmoviča so zaprli orožniki in pri zaslišanju je izpovedal, da je napravil poprej trikrat trgovcu Valenčaku neza-željen obisk. Schwarza so našli ikoj zjutraj po aretaciji v zaporni celici obešenega z naramnicami na železno mrežo celičnega okna. Obsodba radi zastrupljenja prevžit-karja. Dne 30. aprila je obravnavalo celjsko okrožno sodišče slučaj umora deda in prevžitkarja in so se zagovarjali 191etni Jožef Fakin, njegov 161etni brat Franc in starši obeh: 461etni Ant. Fakin in 441etna Antonija Fakin iz Dro žanja pri Sevnici. Obtožnica pravi, da sta Fakin Jožef in Franc dne 15. dec. 1933 v Drožanju v skupnem naklepu in po zrelem prevdarku usmrtila svojega deda Fakina Jožefa s tem, da sta mu dala v zavžitje krompirjevo juho, kateri sta primešala strup. Fakin Anton in 'Antonija sta v letu 1933 v Drožanju naklepoma zavedla Fakina Jožefa in Fakina Franca, da sta storila navedeno kaznivo dejanje. Zgoraj navedenega dne sta bila Fakin Jožef in Franc spoznana kot kriva in sta bila obsojena: Fakin Jožef na 15 let robije, Fakin Fran se pa odda v zavod za poboljšanje. Fakin Anton in Antonija sta bila radi pomanjkanja dokazov oproščena obtožbe. Obsojen radi uboja tasta. Ljubljanski kazenski senat je obsodil dne 2. maja 321etnega posestnika Franca Preskarjä iz Velike Lašne pri Kamniku. Omenjeni je bil obtožen, da je letos dne 17. januarja umoril svojega tasta Mat. Pod-bevšeka. S sekiro mu je razmrcvaril lobanjo in je udarjeni umrl vsled otrpne-nja možganov. Obtoženi je dejanje priznal, izgovarjajoč se na razburjenost, ker je vladal doma radi tasta pravi pekel. Franc Presker je bil obsojen radi uboja na 5 let ječe, ker se senat ni mogel prepričati, da bi označil obtoženče-vo dejanje za umor, pač pa za uboj. Vrat si je prerezal in izkrvavel dne ,3-, maja v Ljubljani na Poljanski cesti mestni delavec Janez Jaklič. Komaj 211etni roparski morilec. Dne 5. maja so našli s kladivom ubitega 661etnega posestnika Jakoba Gantarja iz Sinje gorice pri Vrhniki. Umorjeni je stanoval čisto sam na samoti ob državni cesti Vrhnika — Ljubljana. Roparski morilec je 211etni kolarski vajenec Rud. Mesec iz Zaplane nad Vrhniko, ki je že pod ključem in je priznal, da je starca ubil s kladivom, s katerim mu je prizadjal na glavi 12 ran. Po umoru je vzel Gantarju kolo in ga šel prodajat. Razno iz Preknrarja. Žižki. Dne 26. aprjla t. 1. je na tehniki ljubljanske univerze položil državni geodetski izpit g. Matija Horvat, doma Si Žižkov pri Čren-sovcih. Mlademu geometru iskreno čestitamo! Turnišče. Pravijo, da nesreča nikoli ne počiva, kar je deloma res. Tudi pri nas sta se pred enim dobrim tednom zgodili kar dve nesreči. Prva g. Štefanu T., ¡posestniku iz Tur- nišča. G. Štefan je vozil iz gozda vejevje-šibje. Vsled slabe poti pa se mu je prevrnil voz in ga oplazil po nogi. Sreča v nesreči je bila, da mu je voz dosegel le konec noge; kajti če bi mu padel nekoliko višje, bi mu nedvomno zlo-i mil nogo ter bi tako postal večno hrom, kar bi skoraj onemogočilo življenje njegovi dela« nezmožni ženi ter vnukom, ki so vsi odvisni od truda njegovih rok; kajti njih oče je moral vsled nesreče v prerani grob. G. Štefanu, ki še; začasno ne more popolnoma normalno hoditi, želimo skorajšnjega okrevanja. — Druga p* fantu Jožefu Z., sinu uglednega čevljarskega mojstra. Tudi on, kakor večina fantov, ima navado, je šel po napornem dnevnem delu v trgovino, da se malo porazgovori s svojimi to« variši. V trgovini so fantje prosti skrbi in dela, in si z raznimi šalami preganjajo dolgčas. Toda sedaj njihov »hec« ni ostal brez posledic. Igrali so se namreč tudi z na pultu ležečim flobertom, misleč, da je iprazen. To nepremišljeno igranje z orožjem pa je zahtevalo za žrtev mladega fanta Jožefa. Proti njemu ga je naperil eden izmed fantov ter ga sprožil. Ker je bil flobert nabit, vsled tega je bil tudi Jožef Zračni promet na progi Berlin—Varšava, ki traja 2 uri in 40 minut. Zver v človeški po-j., dobi. 5 V Indiji v Ilaidara-ttadu je zaprla policija ¡bogatega človeka, ki ije spravil tekom C let na nepojasnjen način 6 tega sveta 11 žensk v starosti od 35 do 40 .let. Morilec je posedal '45 km od llaidarabada svojo vilo povsem na samotnem kraju. Pod pretvezo ljubezni je «zvabljal žrtve v vilo, iz katere ni uspel po-heg nobeni, izvzemši '^dvanajsti. Lopov je jipriitegn.il nase ženske jiz bogatejših slojev, ki 80 se podale v smrtno jpast v bogatem naki-itu, katerega pa morilec ni po smrti zadavili j en j a prodal, ampak ga fc skrbno hranil. 18. nadaljevanje. Januš Goleč: Ljudska povest po zgodovinskih virih. Četrto nedeljo je priklepinil k meni na trg dolgo-peti potegon — faroški konjar. Povabil me je, da bi izpraznil na gospodovo željo v župnišču celo brento. Nič zavratnega sluteč, sem mu sledil v pivnico, kjer sem stresel kostanje v lesen polivač. Ko je bila bren; ta prazna, je odskočil hlapec k vratom in obrnil ključ--- Petero ran Križanega in vsi sveti, izza visoke kadi je stopil predme s korobačem v roki trški berič. Pogledal me je pošastno ko sam ljuti vrag, me na-hrulil po pasje in me začel hladiti s korobačem po dolgem in počez, kakor bi pTal hodno štrfenjo. Pod udarci sem se zgrudil na kolena, povzdignil roke in prosil za božjo voljo milosti. Klečečega me je pograbil za pas in me žnoral po zadnjici, kakor bi mlatil po praznem podu. Roka se mu je utrudila. Moral je odnehati in menil na glas, da udarci nikakor niso celotna kazen za prazno kostanjevo ježičje! S faroškim hlapcem sta me zvezala. Berič mi je porezal gumbe na hlačah, da sem jih moral braniti pred popolnim pobegom z uklenjenim rokami. V verigah sta me gnala na posmeh celega trga na občino, kjer so že čakali name župan in vojaki-dragonci. 2upan mi je držal dolgo pridigo. Zaključil je svoje nauke z obsodbo: ,Ti veržejsko ničvredno seme! Že v mladosti goljufaš, kak lopov bi šele pognal iz tebe v moški dobi. Spadaš ven iz poštene družbe in prideš med cesarske, ki bodo vate nagnali s palico poštenost. Tamle že čakajo dragonerji, ki te bodo odpeljali med grencarje, da boš lahko sleparil Turke s praznim facjem!' ■ -' Vse moje mile prošnje so bile bob v steno. Ko-njiki so me vrgli kakor kakega psa v verigah na voz m z Bogom Mursko polje! Na vozu sem premišljal: Kako in kaj bo odslej s teboj, ubogo veržejsko paro? Če me je korobačil ljutomerski berič, kaj šele bodo počenjali z mehoj "hrvaški dragonerji! ! .'1 : Moram reči, da je bil pandur y Ljutomeru zlodej; meni čisto neznani Hrvati pravi — angeli! Kmalu za Ljutomerom so m- "ezali. Dali so mi jesti in piti mer rebra zadet. Odpeljali so ga takoj k zdravniku in ker mu, ta ni mogel najti kroglice, so ga drugi dan odpeljali v bolnico v M. Soboto. Upajmo, da bo fant kmalu zdrav. Ta nesreča pa naj služi fantom v pouk, da se z orožjem ni dobro igrati. Beltinci. Na koncu preteklega meseca je bilo na naši postaji kaj živahno. Bil je namreč dan eksporta živine. Toda to nalaganje tokrat ni poteklo brez posledic, nesreče. Mlada živina, večinoma biki, ki je bila dolgo zimo zaprta v zatohlih hlevih, se je v prosti naravi, na potu na postajo, zelo razživela, da ne rečem zdivjala. Nesreča se je zgodila dvema korenjaški-ma gonjačema, ki sta prignala kaj lepi živali. Bila sta menda iz Turnišča. Tik na postaji, ko sta bili živali že stehtani in sta ju omenjena gonjača gnala v vagon, sta živali odrekli pokorščino ter se hoteli dalje veseliti proste narave. Skočili sta in hoteli pustiti gonjača sama. Toda mlajši ni izpustil, ker ni mogel, imel je namreč verigo zavito okrog roke, kar bi ga lahko stalo življenje, vsled tega sta živini padli z njim vred iz 1 metra višine. Pri tem ; -dcu si je večji bik, ki je padel na glavo, iz-bil rog skupno s kostjo in nekaj časa mirno obležal. Kupec ga vsled tega ni maral vzeti, če:, da dolge poti ne bo prestal. Pozneje se je omehčal, ker ga je živinozdravnik potolažil, a izplačal ga ni. Plačal ga bo pozneje, če je srečno in živ prišel na mesto svoje smrti, mislim seveda bika. Gonjaču se ni zgodilo nič hudega, ker je padel poleg živali in višina ni bila baš velika. Črensovci. Po službeni potrebi je zapustil našo orožniško stanico kaplar g. Kračun. Premeščen je v Gornjo Radgono. Naj se na novem mestu dobro počuti! DRUŠTVENE JMl lensfte §e utrip POSlUCnO li€pf¥@¥ill. Pretekli mesec je bil v Rimu kongres Mednarodne katoliške ženske zveze. Vršilo se je večje število predavanj o sodobnih vprašanjih, katera zanimajo tudi ženski spol. Posebno obširno se je razpravljalo o tem, kar spada med glavne naloge, iki jih ima izpolniti katoliško ženstvo: o krščanski vzgoji mladine. V to svrho so se udeleženkam kongresa raztolmačila in priporočala načela in smernice, iki jih podaje papež Pij XI. v svojo okrožnici o krščanski vzgoji. Udeleženke kongresa je v posebni avdienci sprejel sv. Oče. V nagovoru je pohvalno poudaril, da kaže katoliško ženstvo v svojih socialnih prizadevanjih tistega pristno krščanskega duha, iki mora biti z njim prešinjena Katoliška akcija. V teh prizadevanjih ne smemo zanemariti telesne blaginje tistih, ikojih duše hočemo osvojiti. Poleg socialnega dela, tako je s poudar- kom naglasil sv. Oče, je treba od katoliških ženskih zvez tudi zahtevati političnega udejstvovanja. Ne misli pri tem na strankarsko ali malenkostno dnevno politiko, marveč na tiste velike politične linije, iki jim je cilj splošni blagor in ki zajamčujejo svetost družine, krščansko vzgojo mladine, pravice cerkve in svobodo vesti. V tem višjem smislu ne smejo ženske zveze in njih članice: krščanske žene, nikdar nehati voditi dobro politiko v skupni blagor. Ljutomer. To nedeljo dne 13. maja vprizort naše prosvetno društvo Ljudska čitalnica v dvorani Katoliškega doma izvirno slovensko delo Ivana Cankarja »Hlapec Jernej in nje-i gova pravica«, v dramatizaciji Milana Skr< binšeka." To je pretresljiva zgodba vseh trpe-i čih, od dela upognjenih, ki iščejo pravice tega sveta. Pridite in poglejte! To bo praznik va-i ših žuljevih rok in vašega znoja. Predstava se prične ob pol štirih popoldne. Domačini ip sosedi vabljeni! v Št. Janž pri Velenju. Naše prosvetno društvo je imelo skupno s sadjarsko podružnico v nedeljo dne 29. aprila v Slonišekovi dvorani prav lepo in dobro uspelo prireditev. Z bese-j do in pesmijo smo se poslovili od naših fani tov, ki so šli — 26 po številu — k vojakomJ Društveni moški zbor jim je prav lepo zapel pomenljive pesmi v slovo, g. župnik pa jim je govoril o solnčnih an senčnih straneh vo-j jaškega stanu in jih navduševal, da naj bodo zgled na znotraj in zunaj discipliniranega voj jaka, zvestega Bogu in domovini. Vprizorilij smo tudi za današnji čas tako pomenljivo igro: »Na dan sodbe«, ki prikazuje na ginljiv, način, kako ljubezen premaga sovraštvo. Igra je bila v splošnem dobro podana, zlasti so bi-: li dobri: Cestnik, župan Koman in Marta. Dvorana je bila popolnoma zasedena in je bil gmotni uspeh sadjarske podružnice zelo za-: dovoljiv. Zahvaljujemo se zlasti Šmarčanom in Šentiljčanom, ki so prišli na prireditev v obilnem številu. V veseli tekmi vadimo in vežbajmo svoje mlade moči, da smo čimprej pripravljeni na žrtve poznejših let. — Naša prostovoljna gasilska četa je v nedeljo dne 6. maja prvokrat obhajala god svojega zaščit-: j trika, sv, Florijana. s skupno sv. mašo in na-: I govorom ter priredila običajno veselico, Št. Ilj v Slov. goricah. Kdor dela za blagor drugih, je vreden spoštovanja. Kdor pa celo četrtstoletja dela zvesto za vero, narod in domovino, gotovo zasluži hvaležno molitev vernega naroda in domovinsko pohvalo, šent-iljčani tam ob meji so to dvojno na izrazit način skazali dne 1. maja svojemu priljubljenemu dušnemu pastirju g. duh. svetniku Ev. Vračku ob priliki proslave njegove 251etnic0 župnikovanja med njimi. Že na predvečer je bila naša starodavna trdnjava praznično oblečena in so zvonovi,topiči in slavoloki mimo-vozečdm železniškim popotnikom naznanjali začetek izredne slovesnosti ter domačine kli-cali k prelepi večernici pred župniščem, kjer so godba in petje ter navdušeni pozdravi izražali njihovo veselje, hvaležnost in vdanost. V torek dne 1. maja pa je po celi obsežni župniji delo počivalo ter je ljudstvo v veselem razpoloženju prihajalo od vseh strani kakor na velik praznik in je drugače prostorna cer- pod resno pretnjo, da bo pri njih dobro. Če bi skušal pobegniti, se bom koj pobratil s smrtjo! Med dolgo vožnjo od Ljutomera do Karlovca se tiii je pridružilo precej tovarišev po silem in prostovoljno. Večina je bila takih mladih fantov, ki so imeli kaj na vesti in so jih potisnili med vojake za kazen, V Veržeju sem imel opravka s konji, torej sem moral v Karlovcu na konjski hrbet, Izmuštrali so me za cesarskega dragonerja-trobentača. V Karlovcu sem ostal eno leto in nato sem moral za celih pet dolgih let med graničarje. Tamkaj smo se kresali s Turki, ki so silili na vseh koncih in krajih v Slavonijo. /< Moj Bog, cele dneve in noči bi vam lahko pripovedoval, kaj vse sem doživel v bojih s Turki, Danes bom preskočil bolj vsakdanjo šaro in zaupal, kako sem se poturčil. Brž za Siskom ob Kulpi je turška trdnjava Petri-nja. Vrgli smo janičarje preko reke. Iznenada nam je padla turška zalejga za hrbet, pobila in razkropila našo celo četo. Spoprijela sva se z janičarskim jezdecem, Ohladil me je po glavi do omedlevice; jaz sem ga pa potipal s sabljo pod rebra, da ni podil nikdar več kakega grencarja. V noči po krvavem spoprijemu mi je vrnilo zavest kričanje in vpitje. Zmagovalci so preiskovali pobite tovariše in se prerekali za plen. Otipal sem se skrbno od pet do glave in se uveril, da mi ne manjka nobeden ud. Tik mene je ležal z obrazom proti zemlji od tele moje desnice na smrt zabodeni janičar, Za-blisnilo se mi je po od udarca razboleli glavi, sam duh božji mi je poslal razsvetljenje. Ne bi bil naštel do deset, že sem bil iz avstrijskega graničarja turški janičar, da bi ne bil sumil nikdo o moji pristnosti. Površno sem zmetal na Turčina cesarske cunje in koj sem bil med ono gručo janičarjev, ki so se pulili za zajete konje. Vsled telesne premoči sem sedel kmalu v sedlu dobrega rjavca in hajdi s Turčini izpod petrinjske ravni na Kostanjico,« Tale prehiter prekrst iz kristjana v muslimana se je zdel vojaških običajev neukim Drašovim poslušalcem prenagel. Nekateri so bili celo mnenja, da jih farba stap Veržejec, kakor je potegnil svojčas ljutomerskega fajmoštra in župana s praznim kostanjevim iežičiem. Kot spomin na posamezne ljubice si je pridržal še od vsake po eno rokavico in en komad od obleke. Žen-; ske je pridržal po dva dni v vili. V popolnoma zaprti sobi brez oken je nesrečnice zadavil in kam je spravil njihova trupla, še niso odkrili, dasiravno so prekopali v okolici, vile nekaj sto kvadrat nih metrov. Dvanajsti ženi, katero si je izbral in zvabil kot žrtev k sebi, je že bil zau-j pal, kaka usoda je za-, dela njene prednice iii kako bo z njo. Nekako .čudežno in na neraz-i umljiv način ji je uspel v smrtnem stra-i hu pobeg, nakar je: razkrinkala pred obi lastjo toliko časa pri-: k"ev postala veliko premala za vse. Pred žup-ai"5em so svojemu ljubitelju g. župniku prelepo zapeli »slavčki« naše osnovne šole in do solz sta nas ganila srčkana pozdrava dveh učenk, ki sta hvalila njegovo očetovsko skrb in od nebeškega Mladinoljubp, navdihnjeno ljubezen do »vrtničarjev« in do šolske mladine. V izbranih besedah so se poklonile Marijine družbenke svojemu požrtvovalnemu duh. voditelju, kakor že ob 10- in ob 201etnici, tako še posebej sedaj ob začetku srebrnega jubileja svojega obstoja. Kladivarsko odločnost za svoje versko prepričanje in junaško stanovitnost v dobrem pa je pred odhodom v cerkev mla-deniško navdušeno povdarjal in obljubljal zastopnik tukajšnjega fantovskega odseka KA. \V nabito polni cerkvi nas je mons. Vreže, profesor iz Maribora, v krasnem nagovoru pohvalil za tako lepo izraženo hvaležnost do svojega dušnega pastirja, nam razložil zgodovinski pomen te proslave za narod in cerkev ter nam z različnimi podatki razkazoval veličino 251etnega neumornega jubilantovega delovanja za dušni blagor Šentiljčanov, katere je z drugimi prebivalci Slovenskih goric služabnik božji A. M. Slomšek za lavantinsko škofijo pridobil in jim oporoko zapustil: »Vrli Slovenci, ne pozabite, da ste sini matere Slave! Naj vam bo drago materino blago: sv. veri in pa beseda materina!« Ob lepo iavež-banem petju domačega zbora in ob navzočnosti g. stolnega prosta dr. M. Vraberja, ki je prinesel iskrene pozdrave našega na birmo-,vanju se mudečega prevzvišenega g. «kofa Ivana Jožefa, in drugih duhovnih sobratov je g. svetnik opravil zahvalno daritev za sebe in za svoje župljane, v župnišču pa so mu v pre lepih razgovorih izražali svojo hvaležnost in presrčne častitke z vročo željo, naj ga ljubi Bog ohrani še prav mnogo let čilega in ju ia ško neustrašenega. Prelepo častitko je poslal tudi naš g. general Maister, ki je bila z zanosom prečitana! Vsem častitkam se pridružuje tudi »Slovenski gospodar«, kateri ima celo kopico zvestih naročnikov v našem ob mejnem Št. Ilju. Sv. Marjeta ob Pesnici. V pondeljek dne 30. aprila je mrtvaški zvon z našega cerkvenega stolpa zazvonil tužno vest, da nas je za vedno zapustila naša preblaga sosedinja gospa Antonija Špricaj, nadučiteljeva vdova in po- sestnica v Vosku. Čez 50 let je vzorno gospodarila na svojem posestvu, bila marljiva in delavna kot mravlja i to še vsa leta v svoji visoki starosti, čez 50 let je bila vir neštetih dobrot in uljudnosti, ki jih je rada delila vsem znanim in neznanim, ki so se zatekli pod njeno streho. Dokler je bila zdrava, ga ni bilo dneva, da bi redno zjutraj ne šla svoje ljube in njej svete poti k vsakdanji službi božji v domačo župno cerkev, vzgajala in navajala pa je k taki poti in sploh k krščanskemu življenju vse svoje družinske člane. Bila pa je tudi narodno zavedna in odkrita Slovenka že davno' pred vojno, po vojni pa z dušo in telom vneta Jugoslovanka. Izredna je bila tudi njena naobrazba, saj je vsak oddih uporabila za čitanje knjig, časopisov itd. V sredo dne 2. maja, dopoldne ob 10. uri, smo jo spremili k večnemu počitku. Spominjati se je hočemo v molitvi in prositi Večnega za njen večni mir in pokoj! Sv. Lenart v Slov. goricah. Umrl je vrli naš mož Matija Šuman. Predpreteklo soboto smo ga pokopali. Velika množica trškega in tudi kmečkega ljudstva ga je spremljala na zadnji poti. V slovo mu je govoril ob grobu domači g. župnik. Šuman je bil v celem lenarč-kem okraju in menda v vseh Slovenskih goricah najbolj znana oseba, ugleden in delaven mož, ki je z lani pri Sv. Juriju umrlim Roš-karjem bil velezaslužen naš mož, narodnjak, cerkveni mož, neustrašen boritelj, stara, pri stno slovenska, katoliška, vrla korenina, poštenjak in neutrudljiv delavec za korist" našega ljudstva v vseh društvih, odborih in panogah javnega življenja: cerkveni ključar nad 30 let, skrben in vrli župan dolgo let, sodni cenilec in član okrajnega zastopa dolga iets. Tako zaslužnega moža. za ceste in most ive ga ni bilo, kakor poleg Roškarja Matija Šuman. Bil je seveda tudi v krajnih in okrajnih šolskih odborih leta in ?eta. Pripomniti pa 'e seveda treba, da je vse te naštete odbore r,o magal rajni Šuman priboriti iz nemškutnr-skili v slovenske roke. Zlasti tudi je treba še omeniti njegovo delo na zadružnem polju Bilo je pri ustanovitvi naše narodno-katoli-ške posojilnice in je v njej deloval prav skrb no in vestno skozi vseh 47 let. Več let je bil obenem tudi v okrajni hranilnici. Koliko je rajni Matija v vseh teh odborih Storil dobrega Sv. birma. Knjižica, ki pouči botre in birmance, kako se je ravnati pri sv. birmi, se dobi za Din 3.— v knjigarnah TISKARNE SV. CIRILA V MARIBORU. z nasvetom in dejansko za blagor našega naroda! Bil je namreč rajni Šuman odločen in neustrašen in se v boju za pravice ni ustra-* šil nobenega nasprotnika, tudi gosposke suknje ne. Zlasti v boju za cerkev in vero vnet zagovornik, kot narodnjak slovenski pa na-: ravnost občudovanja vreden junak. Vsakemu je povedal brezobzirno, kar mu je šlo. Gotovo dokazuje ime »mali papež« dovolj, kako zelo nevaren je bil raznim nasprotnikom, da so mu nadeli tak priimek. Neutrudljivo je delal kot podnačelnik še do zadnjega tedna v naši posojilnici star čez 73 let. Iz drugih odborov so ga ""-c.- izrinili* Šuman je bil na zunaj na prvi pogled bolj neuljudna in raskava skorja, a srca je bil g. Matija blagega in zlatega. Opešal je slednjič tudi on, ki nam je težke dneve današnje krize lajšal in slajšal s svojo nepremagljivo še-gavostjo in šaljivostjo. Rad je poveial kate-i ro iz prejšnjih časov svojega bogatega delovanja in jo zabelil z lastno mu kritiko. Spomin je imel izboren, bistrega duha, kmečki talent. Poznal je vsakega po značaju in razmerah in ga orisal večkrat prav hudorau?nc-še-gavo s par besedami ali s pregovorom in zadel resnico. Tudi tebe je vse poznalo, blagi Matija, kdo ni poznal »gospoda Šumana* ali kar po domače »starega Šumana«?! Vse ga ;le poznalo in spoštovalo, tudi nasprotniki. Slava takemu možu! Mladina, uči se od lakih vzornih mož, marljivega, odločnega, značaj-nega moža nesebične neutrudljivosti za blagor obči, cerkve in domovine. Tebi pa nepozabni spomin, preljubi Matija Šuman. vedna hvaležnost za zgled in delo Tvojel Sladko spavaj v zemlji slovenski do srečnega svidenja! Zbogom! Slava Ti! Negova. V torek dne 24. aprila je zaprl svoje trudne oči najstarejši faran negovske župnije, blagi starček Jakob Sattler, p. d. Šafa-ričov, bivši kmet v Ivanjcih. V treh mesecih krito zver v človeški podobi. Izredna darežljivost. Obiskovalcem velikega londonskega gledališča v Croydonu se je nudilo te dni izredno presenečenje, s kakor-šnjim se ne more ponašati najboljši režiser. Ko se je dvignil iastor, je stopil na o-der gospod, ki je oznanil občinstvu, da prosi tujec gledalce, naj mu dovolijo, da podari v gledališču -vsakemu majhno darilo. Vsi navzoči so bili prepričani, da gre za kako jinozemsko potegavščino. Naenkrat7se je pojavil neznanec, ki se je predstavil kot go-epod John Rodney iz Čikage in je imel na navzoče naslednji na- Drašek se je obnesel za svojo verodostojnost in trdil s povzdignjenim glasom: »Vi hribovski kolovrati, mislite, da so bili oni bosanski janičarji res pravi Turki nekod iz Arabije. Poturčeni Bosanci, ki turščine niti znali niso. Navadni roparji hrvaške govorice kakor mi grencarji. Le tu in tam je vrinil kateri v pogovor onega Mohameda in njihovega nebeškega Alaha. S plenom so oddrveli izpred Petrinje v Kostanjico in jaz iz radovednosti z njimi. Živi zlodej se ni zmenil ali sem Osman, Ahmed ali celo sam Mohamed! Glavno je bilo, da sem tičal v janičarski preobelki, imel dolge mustače in se drl iz polnega grla kot človeške krvi pijan tolovaj. Iz Kostanjice smo jo ubrali v Novi, od tam v Pri-jedor in ustavili smo se v turški trdnjavi Ključ v Bosni, odkoder je bil privrel moj oddelek v Slavonijo na rop, pokolj in požig. Niti o spremembi imena mi ni bilo treba razmišljati. 2e od rojstva se pišem Husijan. Ne eden Tur-čin v Ključu ni povedal tako po turško se glasečega imena, kakor jaz — Veržejec! Krstnega patrona Andreja sem zamenjal z Ahmedom in no — Ahmed Hu- sijan, mar li še hočete kaj bolj pristno mohamedan-skega! Radi izurjenosti v trobentanju sem bil kmalu po prihodu v Ključ na dvoru tamošnjega poveljnika Omer age. Dobri Omer aga je bil ravno tako islamski Hrvat kot jaz veržejski musliman. Najrajši je poslušal, če sem mu zatrobil katero slovensko. Omerjeve konje sem nadziral, varil gospodarju črno kavo, katere nobeden od vas okusil ni in ne bo, in njegova ušesa sera gladil s slovenskimi vižami. Lepega dne me vpraša gospodar: ,Ahmed, kako ti ugajata Ključ in moj dvor?' ,Hm,' sem odgovoril: ,Vse bi še bilo, če bi se ne drl oni prokleti muezin (turški cerkovnik) po trikrat na dan tako dolgo z minareta (mohamedanski zvonik) in plašil s svojim kričanjem ljubega Alaha.' Aga me je pogledal začudeno z vprašanjem: ,Kdo zove v tvojem selu vernike k molitvi, če ne muezin z minareta?' ,Glej, aga/ sem mu razlagal: ,Ti si musliman iz Ključa, jaz iz Veržeja ob Muri. Oba moliva enega Alaha. Tvoj Alahov prerok je oni Mohamed iz Arabi- bi izpolnil 87. leti svoje starosti. Kako je bil spoštovan in priljubljen ,je pokazal v petek njegov pogreb, katerega se je udeležilo ':ljub nujnemu delu na polju obilno spremstvo. Po-!\o.^i je v letu 1872 prevzel po svojem očetu lepo posestvo ter si izbral za družico pridno in verno hčerko Koroščeve hiše v Dragotin-cih, sestričino dr. Koroščevega očeta; ž njo je živel čez 50 let v lepi slogi in zadovoljstvu. Blagi pokojnik je bil mož molitve in dela, v hiši je še danes prelepi običaj, da se vsak večer moli sv. rožni venec. Še sedaj v pozni starosti ga ni zadržalo nobeno slabo vreme in grda cesta, da se ne bi udeležil v nedeljo, in mnogokrat pa tudi v delavnik, službe božje v eno uro oddaljeni farni cerkvi. Svetovna vojna mu je vzela sinr edinca, kateremu je isto leto nameraval predati domasijo. Ta zguba jc zadela njegovo blago ženo tako hudo, da je začela hirati ter šla za ljubljenim sinom, ¿tiri leta za njo je podlegla srčni hibi hčerka Franica, po materni smrti gospodinja in nje-gcvu glavna opora pri gospodarstvu. Vse te udarce usode je sprejemal vdan v voljo božjo ter iskal tolažbe v molitvi in delu. Bil je zgleden katoliški mož in vnet narodnjak, kateri se ni ustrašil borbe za svoje versko in narodno prepričanje v takratni 3račkijansko-Štajerčijanski dobi. V njegovo hišo so zahajali samo versko narolni listi. Naročnik »Slovenskega gospodarja« in ud DružLe sv. Mohorja je bil menda čez 50 let. Sedaj je šel po plačilo k svojemu Stvarniku, ka+ remu je vse svoje življenje vdano in zvesto služil. Njegov zgled naj nam bo v spodbudo in v posnemanje! Razbor pri Slovenjgradcu. Spomladi vse se veseli, vsaka travica zeleni. Tudi tu pod visoko goro sv. Urške je spomlad prišla, in sicer še dvojna. Po prihodu novega g. župnega upravitelja so se začele šmarnične in razne pevske cerkvene slovesnosti. Tudi cerkveno petje se lepo razvija, odkar se je kupil za poučevanje tega nov harmonij. Za odhod g. župnika je cerkveni pevski zbor zapel lepo poslovilno pesem, lepo sprejemno pesem pa ob prihodu novega g. upravitelja. Škoda je pa dveh požrtvovalnih pevcev, ki morata zapustiti cerkveno petje, pogrešali vaju bomo. Šla sta v vojaško službo. Bog njima daj tudi v tujini mnogo pevskega veselja. V nedeljo dne 29. aprila Ljudje, ki so bolni na želodčnih, ledvičnih in kamenih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Joselove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da se »Franz Josefova« grenčica sigurno skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. smo čui: v cerkvi celo moški pevski zbor. Lepo je to! Fantje, kar tako naprej po fantovsko, vztrajajte ter se še večkrat tako lepo oglasite! — Spomladi se vse oživi, učitelja v Razborju pa še ni. Naj merodajna mesta kaj ukrenejo. •AtesS ng^»- tef^i v&šam M BiiSs gs&igF fs gsnsaB tsasss SE a®^ sKatess^ Cvetkovci. Dne 8. aprila se je vršil pri nas ustanovni občni zbor Kolesarskega odseka v Cvetkovcih, katerega se je udeležilo do 40 članov in 15 članic. Izvolil se je sledeči odbor: predsednik Janžekovič Arton, poveljnik Ozmec Franc, poveljnikov nr cestnik Kline Josip, blagajnik Večerjevič Franc in tajnik Rakuša Anton. Dne °9. aprila smo na- ,;li prvi izlet: Velika Nedelja — Sv. Lenart — Osluševci — Cvetkovci, ki je zelo lepo uspel. V načrtu imamo več izletov, kakor tudi eno dirko. Pozdravljeni vsi kolesarji! Sv. Jurij ob Ščavnici. Zvon Marije Bistričke nas zopet vabi in kliče: Pridite in se izročite naši ljubi Materi Bistrički, ki Vam more in hoče pomagati. Romarska procesija gre dne 15. maja ob -12. uri opoldne ob podružnice sv. Duha na Stari gori, vrne se pa dne 19. maja ob petih popoldne. Procesija se vrši po starem običajnem redu. Želeti je, da se te slavnostne romarske procesije udeleži veliko število romarjev, zlasti se naj odzovejo oni, ki imajo veselje do petja, ker na Hrvaškem petje Slovencev zelo ugaja. Pridružite se nam tudi ro-marji iz sosednih župnij, posebno iz tistih, ki nimate upeljane procesija. Velika Nedelja. V teku minulega tedna moremo pri nas ugotoviti marsikatere novosti. Dne 1. maja je odšel od nas organist g. Albin Skok. Nastopil je svoje novo službeno mesto v Prelogu v Medjimurju. Vodil je petje v cerkvi in izven nj¿ v splošno zadovoljstvo vseh fara-i nov. Želimo mu, da uspeva v svojem deht tu-i di med brati Hrvati. — V petek so odhajali naši mladi fantje k vojakom. Pri tej- priliki jim moramo prinzati njihovo resnost ob vstopu v vojaško službo. Vsi so se poslovili od nas trezni, pač tako, kakor se dobrini in poštenm fantom spodobi. Fantje, tako je prav! Vrnite se pa po odsluženi dobi taki, kakoršne vas je odpravila naša slovenska mati! — Na tukaj-šnj em pokopališču se vršijo zadnje casé, grde! tatvine. Gotovini ljudem so na poti na grobih vsajene cvetlice. Sleherne izruvajo in si jih presade drugam. Poleg tega pa izginjajo tudi razne vaze, v katerih so prinešene cvetlice. Opazili smo, da so bile cvetlice vržene po tleh in vaz ni bilo nikjer. Kdor to dela, liaj taka nečastna dejanja opusti, sicer pa bomo odslej pazili. — Cestar, ki upravlja na banovinski cesti pri Veliki Nedelji, se pritožuje,' da so neznani zlikovci obrezali in poškodovali ve-¡ liko mladih, popolnoma na novo ob cesti vsajenih drevesc. Nekatera debla so tako poškodovana, da se bodo posušila. Zlikovcem so na sledu, a takrat gorje jim! Ljutomer. Na Krapju pri Ljutomeru je V noči od srede na četrtek prejšnjega tedna nastal ogenj. Začelo je goreti pri Karbovih, nakar se je užgal še sosedov škedenj posestnika Matjaža Babiča. Oba skednja sta zgorela do tal. Posestniku Janku Karbi je zgorelo tudi mnogo orodja. Gasilci, ki so prišli od vseh strani, so požar omejili, da se niso vnele še stanovanjske hiše in hlevi. Gotovo je zažgala' hudobna roka. Za požigalcem ni sledu. Sitež pri Narapljah. Žalostno so zapeli dno aprila naši bolfanški zvonovi ter naznanili, da je nas za vedno zapustil naš skrbni oče, dob&r sosed in zve¡!¡ naročnik »Slovenskega gospodarja« Jakob Bedenik, star komaj 54 let. To leto mu je prineslo samo trpljenje m neizprosno bolezen. Pa ni obupal. Žena, hčerka in sinovi so i lajSMi zadnje dni življe-* nja s tolažilnimi be dami in so iskali za očeta pomoči, a zaman. P.ia žena je zamahnila s svojo koščeno roko i i z ostro koso prerezala nit življenja. Sv. mt.ša zadušnica se je brala dne 27. aprila v podružnici sv. Rolfanka. : ako j bil rajni ri'-jub'jen, je pokazal pogreb. Marsikatero oko e ñ zasolzilo "ikoj- je, moj Ropoša iz Veržeja. Tebi kriči v uho ljubega Alaha babji muezin; pri nas na selu vzame trikrat na dan bobnar boben in ta poje po vasi: Ropoša, Ropoša --trilah--trilah--! Veržejski muslimani znamo ob ropotu bobna: Aha, sedaj se treba zateči v molitvi k preroku Ropošu in po njem k samemu Alahu! Ali ni bolj vojaški poziv na pogovor z Alahom na boben, nego konjedersko kričanje obsedenega muezi-na z minareta?'« Miklavčani so se krohotali na glas, ko so culi, kako je povzdignil Draša veržejskega »hauptmana« v turškega preroka. Nekaterim pa le ni bilo po gedu, da je zatajil krščeni Veržejec brez sile Boga Očeta in njegovega Sina. Draša je na te pomisleke klical razdražen: »Kaj znate vi, miklavška mahala, kaj je zatajevanje vere! Mar sem li trdil napram agi, da bi bil Ropoša dr-•'■¿i Kristus >'n veržejski boben — Bog! Turka sem potegnil ter osmešil in ničesar drugega! Na tihem in sam zase sem molil k našemu pravemu Bogu in sem prosil pomoči svojega apostolskega patrona sv. Andreja.« Komaj in komaj so pregovorili užaljenega Vcr- žejca, da jim je nametal na kratko, kako se je zopet vrnil v ki i'£- liko vero. »Naj bo,« je nadaljeval: »V Ključu sem se pomu-dil nad eno leto, ko mi pravi aga: ,Ahmed, dunajsko odposlanstvo se vrača pod našo zaščito iz Carigrada na Sarajevo—Travnik in v Jajcu moram pripraviti jaz zc 10 oboroženih sprem!;'-valcev. Odpravi se ti z mojim oddelkom v Jajce in počakaj tamkaj, da se priključiš cesarskim.' Ubogal sem. Nisem pa spremil Dunajčanov samo do meje Slavonije, namen;sn sem bil z njimi kar na cesarski dvor na Dunaj. V Zagrebu mi je nekaj pošepnilo: .Drašek, dolgo že nisi videl Veržeja. Kaj bi bilo, ko bi smuknil najprej v Veržej? Za cesarski dvor in Dunaj boš imel pozneje časa in dovolj prilike.' Kakor sem pobegnil od Turčinov ob Savi, tako sem zapustil cesarske v Zagrebu. Na največje začudenje cele veržejske srenje sem se oglasil po dolgih letih pri Ropoševih v Verže-ju, kjer se mudim do danes.« (Dalje sledi.) Kamilic pri našito inserentih! govor: »Dame" in gospodje! Moj oče je zaslužil kot lastnik gledališča na Angleškem in v Ameriki ogromno* premoženje. Meni je zapustil pretežni del svojega imetja. Star sem 59 let in samec. Posedam dovolj denarja za preostalo živ-: ljenje. Moj oče je zbral bogastvo od posetni-kov gledališča in radii tega smatram za svo-> jo dolžnost, vam vsaj n°kaj podariti od po-* dedovanega zaklada!« Med navdušenim plos-< kanjem občinstva soi razdelili igralci med posetnike svote od 2 šilingov do 5 funtov, Amerikanec je obljubil, da bo na podoben! način nastopil po vseli londonskih gledališčili nega priporočamo y molitev. Svetila mu večna luč! Preostalim naše sožalje! Rajhenburg. V ponosno Radejevo domačijo na Stari Zidanici na Dovškem, kjer je domo-valo veselje in pesem, se je vselila grenka žalost in trpka bolest. Ponos- in nada Radejevih, mladi Franci, je padel v cvetu svojih komaj izpolnjenih 17 let, kakor pade pomladanski cvet pod smrtonosno koso. Padel je kot žrtev nepojmljive nesreče, smrtno zadet od kamna, ki mu je zdrobil prsi in sence ter je izdihnil brez zavesti in bolečin v naročju svoje sestrice Tončke, ki je bila edina priča strašnega dogodka. Nesreča se je dogodila v Radejevem vinogradu na Kamnu. Franci je bil zaposlen z nekaterimi delavci pri popravljanju škarpe in odstranjevanju skal iz kamnoloma nad vinogradom. Kljub svarilu se je spravil sam nad mogočen kamen, ki se je prevalil nanj in v trenutku stri mlado cvetočo življenje. Ne sreča se je dogodila dne 1. maja. Strla je blaga srca Francijeve matere in očeta, njegovih sester in brata, užalostila vse sorodnike in neštevilne prijatelje Radejeve hiše. Vsi glo-ooko sočustvujemo s težko prizadeto rodbino, ki ji je Vsemogočni poslal tako bridko preizkušnjo. Pokojnega Francija smo poko-pali pretekli četrtek dne 3. maja. Bil je to pogreb, kot ga rajhenburška fara še ni videla. Pokazal je, kako veliko spoštovanje in ljubezen goji cela soseska do Radejevih, kako so si vsi domačini iz bližnje in daljne okolice vzeli k srcu tragičen dogodek, pokazal pa je obenem težko žalost, ki je navdala vse, ki smo pokojnega Francija poznali. Veliko je obetal, ne le svojim domačim, še vetf nam "ostalim. S svojim vzgledom in delom je že sedaj v mladosti rta začetku svoje poti pokazal, da ima darove in voljo za užtV£I>nje višjih dobrin. Že sedaj je bil duša katoliškega fantovskega pokreta v rajhenburški fari, uveljavljal se je povsod s svojo razumnostjo, mladeniškim zanosom, bil pa je tudi vsem vzgled pravega krščanskega fanta. Veliko izgubo smo utrpeli z njegovo smrtjo, ki se ne bo poznala le na Racle-jevi domačiji, temveč bo pustila zevajočo vrzel tudi drugod. Vse to smo premišljevali, ko smo spremljali pokojnega Francija na zadnji poti od Stare Zidanice do farnega pokopališča v Rajhenburgu. Solze so bile v vseh očeh ob pogledu na pretresljivo žalostno slovo od domače hiše, ko so po žalostinki, ki so jo zapeli pevci pod vodstvom akademika Milka Škober-neta, dvignili fantje krsto svojega druga in prijatelja ter je zavil sprevod med domačimi livadami in njivami po griču navzdol proti cesti, da je Franci še poslednjič jemal sloves od ljubljenih domačih poljan. Sprevod je vodil pokojnikov stric, župnik Franc Božiček iz Kamnice pri Mariboru, ob asistenci rajhen-burških kaplanov Jakoba Zidanšeka in Stanka Weingerla. Korakali so v sprevodu gasilci h Rajhenburga in Senovega pod zastavo in i godbo na čelu, ki je igrala vso dolgo pot turobne žalostinke, korakali mladeniči pod Svojo novo zastavo, pevci, ki so peli pretresljivi psalm »Usmili se Gospod«, ugledni rajhenburški farani, žene in dekleta, brezkončen je bil ta sprevod, ki so ga zopet ob cestah molče pozdravile stotine ljudi, vsi javni lokali pa so bili v znak sožalja zaprti. V baziliki Lurške Marije se je sprevod ustavil, domači Eupnik, duh. svetnik Franc Tratnik, je imel peto žalno sv. mašo, nato pa je spregovoril z leče poslovilne besede, pri katerih je bridko raihtela cela cerkev. Nato je vodil g. župnik Bprevod na farno pokopališče, kjer so zopet peli pevci, govorila pa sta za domače fante jKJkojnikov tovariš Abram, za osrednje vodstva K A pa Mirka. Geratič iz Maribora. Belo majsko cvetje je pokrilo svežo gomilo, ko smo se razhajali žalostni pogrebci, noseč v srcih spomin na dragega pokojnika in sočustvovanje s težko prizadeto Radejevo rodbino. Iz zagrebške torbe. Kaj pa Slovenci delamo, to bi vas zanimalo. Vsak svoje, to se razume. Čevlje, mize, srajce, kuhamo graški gospodi in ji strežemo, točimo grenkega in sladkega in kislega, mleko in kavo, komandiramo in ubogamo, kdo bi vse naštel. V nedeljo pa se zberemo v cerk*-', ne vsi, pač pa precej, tudi v skupnost! Pa nam je sveti Rok postal tako premajhen, da smo se začeli seliti k sveti Mariji, kjer bomo odslej imeli ne samo jutranjo sv. mašo, ampak tudi ob petih popoldne večernice. Sicer je to važno samo za nas, pa naj vse eno zapišem tudi tistim, ki imajo kaj v »zagrebški torbi«, da opozorite svoje ljudi na to! Kar dopisnico v roke, pa pišite svojim v Zagreb, ki morda tega še tu niso zvedeli, in jim bo morda več zaleglo, če piše ata ali mama ali kdo drugi, od doma! Le pomagajte, da jih bomo vzdignili in premaknili, zakaj nekateri so trdi kot oni Jelačič, ki že leta in leta stoji na svojem mestu sredi trga in se ne meni ne za golobe, ki ga »kinčajo«, niti za ljudi, ki ga hodijo gledat. — Pa še kaj drugega posla imamo. V nedeljo, poprejšnjo namreč, je imelo društvo slovenskih akademikov »Danica« svoje desetletnico. Prišel je iz Ljubljane prof. dr. Ehrlich, ki, je njim in nam marsikaj lepega povedal in med drugim tudi to, da naj si naredimo svojo cerkev in svoj dom. Da, Bog ima denarja veliko, pa ga bomo že kako pripravili do tega, da ga bo dal za nas v prave roke. Lepo, kaj ne! Pa če bomo kaj začeli, bomo pa vedno nosili to zagrebško torbo in nabirali, če bo kdo hotel kaj vanjo vreči. Iz zagrebške torbe. Rekli smo, da je že suša in res je bila, pa ie še, zakaj sedaj smo imeli dežja komaj toliko, da je ou ¿»pa priteklo. Je pač vedno kdo, komur lepo vreme bolje služi. Takega vremena si je želel »Velesejem«, ki se pa kljub obilnem solncu ni mogel prav poživiti. Rekli so gledalci, da je premalo videti . . . Pa so poskrbeli kmalu za to, da je bilo »več« videti ... En oddelek razstave tvori »modna razstava«. Pa ni vleklo! Zato so si domislili: razbrzdana mladež hodi v gledališče zato, da vidi na odru nekaj gole človeške kože, zato so pa tu napravili ta poskus: kopalne obleke in druge, večinoma manj oikusne kroje pokazati na živih modelih, to je pa seve nekoliko potegnilo. jgjjfc" SB§i} SfSifi lištu«! Saj vemo, da je Groga Mozolj moder a bolj bo še lepa ta njegova modrost v sloven-i ski besedi na hrvaškem odru, zato vsi z za-< nimanjem pričakujemo 14. maj, ko bomo ime' li priliko videti in slišati zgodbo naše pretek'-* losti in lepe odlomke naše lepe narodne pes-! mi. Predstavo priredi Slomšekovo prosvetno društvo. — Pa še na binkoštno romanje na Trsat naj spomnim, zato ker bo šel romarski vlak ravno skozi Zagreb. Okrog enih popol-: dne na binkoštno soboto pride v Zagreb in po-: pelje za 145 Din celo čez morje na otok Krk. Prijave sprejema slovenski duhovnik v Zagre-r bu, Ivaptol 3. Pa le tiste, ki prinesejo nave-c deno svoto denarja in o pravem času, do dne' 14 .maja. Na velesejmu je tudi vinska razstava. Tisti, ki se na dobro vinsko kapljico razumejo, pravijo, da je zrastel najboljši pridelek na slovenskih tleh, pa bo najbrž res to, da ga slovenski vinogradnik zna najbolje spraviti'. — Majnik je in z njim šmarnice. Tudi Zagreb jih pozna. Po vseh cerkvah so zvečer dobro obiskane pridige. Tudi takih, ki so »bogabo-ječi«, je obilo videti v cerkvi. Nekateri so ta mesec »pobožni« zato, ker menijo, da ima Marija pooblastilo, da jih bo pustila v nebo pri »malih vratih«. Mi Slovenci v Zagrebu imamo šmarnice samo ob nedeljah in ob praznikih ob petih popoldne pri Sv. Roku in ne gremo k Sv. Mariji, kot je bilo napovedano, ker so se pojavile neke ovire. Saj nam je Sv. Rok tako lep, Marijo imamo pa gori kar svojo, ki smo si jo morali sami kupiti, ker prejšnjo je njena darovalka odnesla tedaj, ko so dobili »Kranjci« cerkvico Sv. Roka. — »Rokovnjače« bomo videli. Pa to ni kar si bodi! Po slovensko in, x pravem gledališču, Y. ?malem kaza-. Romanje v slovenski Lurd — Rajhenburg. Krščanska ženska zv;za za Maribor in okoliš co priredi dne 7. in 8. julija t. 1. romanje v slovenski Lurd, v Rajhenburg. Vsi, ki bi se radi udeležili tega romanja, se naj čim prej prijavijo, najpozneje pa do 16. junija, pri od-; bornicah osebno ali pa pismeno na naslov: Bauman Katarina, predsednica Krščanske ženske zveze v Mariboru, C etlična ulica 23,' vsako sredo in soboto pa se lahko prijavijo udeleženci v društveni pisarni Aleksandrova cesta 6 I, ki posluje od 8. do 10. ure in od 2. do 4. ure popoldne. Vožnja tja in nazaj stane samo 50 Din. Ob priglasitvi je treba plačati 25 Din. Ostalih 25 Din se mora plačati zvezi najpozneje do 1. julija. Romanja se lahko udeležijo tudi možje in fantje. Pričakujemo' od strani Marijinih družb in Marijinih častilcev prav obilne udeležbe. — Odbor. , Romarji, ki običajno vsako leto ob DuIich vem romajo k Mariji Bistrički, se obveščajo,' da bq za nje samo ena slovenska pridiga in' sicer v četrte-k dne" 17. maja, popoldne ob; štirih. \ Za Rinkošti poceni v Ljubljano in nazaj. Na binkoštni pondeljek dne 21. t. m. se bo na Rakovniku slovesno obhajal praznik Marije; Pomočnice. Ako se bo do 10. maja prijavilo zadostno število udeležencev, nameravajo sa-lezijanci naročiti za to priliko posebne vlake, s katerimi se bo mogoče pripeljati v Ljublja-? no in nazaj za polovično ceno, iz nekaterih krajev pa skoro za tretjinsko. Vlaki bodo vozili y Ljubljano na binkoštno nedeljo popol-? dne, nazaj pa na binkoštni pondeljek zvečer. Cene za posebne vlake v Ljubljano in nazaj od postaj: Videm-Krško in vseh naslednjih' 34 Din, Grobelno in vseh naslednjih 34 Din, Slovenjgradec in vseh naslednjih (preko Celja) 51 Din, Ljutomer in vseh naslednjih (pre-: ko Ormoža) 62 Din. Skupne prijave sprejema salezijanski ekonomat na Rakovniku pri Ljubljani. Pogled v dobo nafvalnei-še iznaidbe. Uvod. Zahvala za večino iznajdb novejših časov gre po pretežni večini slučaju. Nikakor pa ne smemo z omenjenega stališča presojati iznajdbe brezžičnega brzojava, ki je plod dolgoletnih raziskovanj. Takrat mladi Italijan Gugliel-mo Marconi je bil oni mož, ki je zaključil trudapolna dela "VVilkinga, Zi-cklerja, Preeceja, Streckerja, Edisona in Rrauna.. Vrednosti Maroonija nikakor nočemo zmanjšati s trditvijo, da je bil baš on vršilec oporoke nekaterih njegovih duhovitih prednikov, iki so pred njim delovali in učili. Zamisel: brez žice pošiljati po zraku s pomočjo elektrike vesti, je bila tedaj, ko se je rodil Marconi, že stara 21 let. Kratek življenjepis in prvi poskusi. Marconi se je rodil 25. aprila 1874 v Griffone pri Bol ogni kot sin bogatega ¡poljedelca. Končal je gimnazijo in visoko šolo v Bologni. Bolojnški profesor 'Righi, ki je spoznal tehnične zmožnosti mladega Marconija, ga je pregovoril, da se je začel ukvarjati z že znanimi poskusi, katere bi naj nadaljeval ter izpopolnil. Prve poskuse je pričel na očetovem (posestvu v Griffone od 1895 do 1897, ki so rodili popolen uspeh. S 23. letom 'je spoznal Marconi po poznejšem last-■nem priznanju, v čem da obstoji bist-ivo brezžične brzojavke. Že ob pričetku poskusov je bilo znano Marconiju, kar je trdil leta 1853 Anglež Thomson in je leta 1857 dokazal Nemec Helmholz, da nastanejo v žicah za brzojavno pošiljko posebni valovi. Ta nauk je bil prvotno le teoretičen. Praktičen dokaz za to je doprinesel Federssen, kateremu je uspelo, da je s pomočjo ogledala to valovanje ujel ter. ga predočil. Nekaj let pozneje je odkril Rus Popov anteno. S tem je bila sicer nadalj-na pot zravnana, a poskusi niso bili nič kaj zadovoljivi. Lahko so oddajali valove in jih sprejemali, a le na razdaljo nekaj metrov. Tudi Marconi ni ■mogel preko omenjene neznatnosti. Dalje sledi. v- k razn§ iz Dolnja Lendava. Fantje Katoliške akcije iz Črensovec so nameravali vprizoriti v soboto dne 5. t. m. pri nas v dvorani hotela »Krona« iigro. Vsi smo se veselili gostov, ki bi jih pripeljal naš bivši kaplan g. Bejek. Obisk je bil zelo lep. Pa so nastopile gotove osebe iz Lendave in z vso silo nasprotovale nameri Čren-i&ovčanov. Nekateri sicer ne razumejo takega nastopa nekaterih oseb, toda kdor jih pozna, tisti je kaj takega pričakoval. Lep hotel »Krožna« so prekrstili v krčmo. Sicer so pa tudi »boljši« ljudje imeli shode po krčmah. Ker so prišle vmes tudi druge ovire, je gostovanje (preloženo na poznejši čas. Ko se bo v Lendavi ■zvedelo, da gotove osebe nasprotujejo gostovanju, bo to najboljša reklama za sijajen obli sk. Hotiza. Ilotižanci smo ostali brez duhovnika. Pred 10 leti je naša ekspozitura dobila duhovnika, ki nam je bil zelo potreben, saj imamo ■do farne cerkve skoraj 10 km daleč. Naša vas % 800 prebivalci je eama vzdrževala teh 10 let Iduhovnika in oba naša gospoda Tivadar in ■Zadravec sta se med nami dobro počutila in otroško radi smo ju imeli. Naše ljudstvo da (Vse za duhovnika, nobenih izdatkov mu ni Sžal, da ima v svoji, sredi le duhovnika. Pa po-(tolažiti se moramo, obljubljeno nam je, da dobimo z julijem zopet duhovnika, ki ga vsi nestrpno pričakujemo in upamo, da bo med na-¡mi lahko shajal. . Poslednje vesti. Politične novice. Naš zunanji minister B. Jevtič se je pripeljal dne 7. maja v bolgarsko prestolico v Sofijo, kjer je bil navdušeno sprejet. Ob priliki prvega obiska našega zunanjega ministra po vojni v Sofiji bo prišlo med našo in bolgarsko državo do trgovinske pogodbe, ki bo političnega in gospodarskega pomena. Nevarno je obolel predsednik nemške republike maršal Hindenburg. Poljski zunanji minister Beck je odpotoval dne 7. maja v Bukarešto. Novice. Občni zbor Kmetijske podružnice za Maribor in okolico se vrši v nedeljo dne 13. maja, ob 10. uri dopoldne, na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pozivamo člane, da se v čim večjem številu udeležijo občnega zbora. — Na-čelstvo. i Požar uničil imovino dveh posestnic. V noči od ,3. na 4. majnik je upepelii ogenj v Apačah pni Sv. Lovrencu na Dravskem polju poslopja Mariji Lindaro in Antoniji Leskova?. Škode je 50.000 Din, zavarovalnina je malenkostna. Ob priliki požarne nesreče si je zlomila pri padcu levo nogo posestniška hči Terezija Les-kovar iz Apač. Gasilci so preprečili še večjo nesrečo. * Nenadna smrt v avtobusu. Dne 7. maja je izdihnil med vožnjo v avtobusu iz Vranskega proti-Celju jetičm'30l4tni krošnjor F. Pa-vič, doma iz okolice Krapiije. Požarna nesreča v nemškem rudniku. Dne 7. maja je nastal v premogovniku lloch-En-singen pri Mulilheimu v Nemčiji požar. Izmed 120 rudarjev je baš kar zapustilo 40 rov, usoda 80 rudarjev je še neznana. Enodnevni tečaj o pokončevanju škodljivcev in bolezni vinske trie in o poletnih delih v vinogradu se vrši v soboto, dne 19. maja t. 1. na banovinsk» Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Čebelarska podružnica za Celje in okolico t;'iredi prihodnjo nedeljo dne 13. maja, točno ob 3. uri popoldng pri čebelnjaku tovariša M. Rebova v Košnici poučno predavanje, združeno s proslavo 200!etnice rojstva našega rojaka in slavnega čebelarja Antona Janše. Na sedmini pa pokojnem Satler Jakobu iz Ivanjc se je nabralo za dijaško semenišče 120 Din. Vsem darovalcem Bog plačaj! Posnemajte! Prostovoljna gasilska četa v Kapeli pri Slai. Radencih priredi v liedeljo dne 13. maja, s pričetkom ob 5. uri popoldne, gledališko igro »Guzaj« v petih .dejanjih. Ker se igra vrši na prostem na posestvu banovinske viničarske šole v Kapeli, se le ta v slučaju deževnega vremena preloži na binkoštno nedeljo dne 20. maja. UMA OZNANILA Cenik malim oglasom. i Vsaka beseda v malem oglasu stane Din 1.—. '(Preklici, Poslano, Izjave pa Din.2.— za bese-¡ do.) Davek se zaračunava posebej do velikosti 20 cm2 Din 1.—, do velikosti 50 cm' Din 2.50., Kdor inserirá tako, da ne pove svojega naslo-j va, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še Din 5.—. Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne obja-^ , vijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih | inseratov, mora priložiti znamk za Din 2.—, sicer se ne odgovarja. i,•»■M«.. .»»Ki MtKnmiMM Služkinja, ki zna kuhati in opravljati vsa hišna in vrtna dela, bi dve kravi molzila in krmila, se sprejme. Vstop po binkpštih. Plača mesečno 200 do 250 Din. Ponudbe z navedbo starosti in spričevala pod »Poštena« na upravo lista. 507. Kupujem rake po najvišji ceni. Arnuš Franjo, Sv. Lenart v Slov. goricah. 506 ¡ Posestvo 20 oralov se proda ali zamenja. Vpraša se pri g. Soldat, pošta Laporje. 502 Vabilo k XXVI. rednemu občnemu zboru Hranilnice in posojilnice v Petrovčah, ki se vrši v nedeljo dne 27. maja 1934, v zadružni pisarni po običajnem sporedu. Načelstvo. 503 OPEKO vseh vrst najboljše kakovosti dobavlja po najnižjih cenah franko vsake postaje opekarna Ormož. 505 Opekarna v Račju naznanja, da je otvorila v Smetanovi ulici 33 svoje skladišče za Mari-. bor, kjer dobite naše znane prvovrstne Iz* delke, kot. strešno opeko, zidno opeko, votlo opeko, drenažne cevi, tlačne plošče itd. v vsaki množini. Opekarna v Račju, skladišče Maribor, Smetanova ulica 33, telefon štev. 22—27. 501 Listnica uredništva. Tepanje pri Konjicah: Zadeva je kočljiva in bi imeli v slučaju objave gotovo opravka s sodnijo. — Veržej: Salezijanska proslava. Žalibog smo prejeli vaše naznanilo dne 2. maja, ko je bil »Gospodar« že dotiskan in razposlan. „Slov. Gospodar" stane; t*»-' celcletno Din 32.— polletno Din 16.— četrtletno Din 9,— Proda se: omara za perico C0 Din, kuhinjska posoda, vrčki, steklenice, kozarci, postelje, odeje. Maribor, Ruška cesta 3, prvo nadstropje, desno. 508 Apno I a zagorsko sveže prispelo 504 C. PICKEL, MARIBOR Zahvala. Ob neizrekljivi bridki ločitvi od predrage mamice, sestre in tete Marije MačeSt r0j Garincr po dom. Pipuške pri Sv. Križu, izrekamo vsem mnogoštevilnim udeležencem pri pogrebu prav iskreni Bog plati! Prav posebno še mnogoč. mons. g. stolnemu župniku in dekanu Mihaelu Umeku za tolažilni in v srce segajoči govor ob grobu, g. mons. Janezu Vreže, domačemu g. župniku Fr. Krenu za tolažbo ob smrtni uri, gg. trgovc. M. Penič, Fr. Klajnšek, Povh in Erber iz Maribora in vsem drugim pogrebcem prisrčen Bog plati! Spominjajte se blage rajnke v molitvi! 500 Sv. Križ nad Mariborom, 7. 5. 1934. Žalujoči obitelji Hauptman-Gartner. Pred nakupom blaga ali izgotovljeniS obleke in oblek, svile^ nih robcev, klobukov, nogavic, čevljev in drugih potrebnih stvari za birmo, ne premišljujte, kje si bodete vse to nabavili, temveč pojdite ali pišite po vzorce in cenik od 213 PEPIl A • ITI - OBLEK. kateri Vam nudi vse gornje predmete V Veliki izbiri, po nizkih cenah in v dobri kakovosti. Obleke se izdelajo v lastift tovarni po meri v dveh do treh dneh. Starejša kmetska dekla, popolnoma vešča v molži, svinjereji in vseh kmetskih delih, dobi stalno zaposlitev. Ponudbe je poslati na upravo lista pod »Poštena«. 479 Absolvent z dobrimi spričevali, vešč tudi nemškega jezika, išče službo. Naslov v upravi lista. 496 Kmečkega fanta, vsaj 17 let starega, iz poštenega kmečke hiše, sprejmem s 15. majem v trajno službo. Sadjarstvo Dolinšek, Kamnica pri Mariboru. 494 Skupno posestvo 13 oralov pri veliki cesti, zidanimi poslopji, proda Feliks Kurnik, Par-tinje 86, p. Sv. Jurij v Slov. goricah. 493 Transmisión za dva para mlinskih kamnov rabljen se ugodno proda. Lastnik Franc Toplak, mlinar, Pacinje pri Ptuju. 491 Majhno posestvo se proda, ležeče ob glavni cesti. lep sadovnjak, vse v dobrem stanu. Polič Konrad, Partinje, pošta Sv. Jurij v Slov. goricah 497 Motor in cirkularna žaga na bencin, 16 k. s., poceni na prodaj. Alojz Pogorele, Vodnikov trg 3, Maribor. 492 Zaslužek, zadovoljnost, nudimo vsakomur povsod. Navodila (pošljite 2 Din znamko) daje: »Varstvo«, Ljubljana, Tyráeva cesta štev. 17 c. 490 Iščem službo hlapca, Rebernik Peter, Marija Snežna 16. Oiera sprejme takoj s tremi delavci, prednost imajo z dvema moškima: graščina Slivnica pri Mariboru. 476 Mostin, moštna esenca za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Dnevna razpošiljatev. Nizke cene. Ivan Pečar, droge in kemikalije, Maribor, Gosposka ulica 11. 464 Flugs kose z novim pritrjevanjem brusni kamni Silicium karbid Ia garkon škropilo vinogradniške škropilnice —samodelno drevesne škropilnice Škropilnice za čebelarje Din 62.—. 498 Po najnižjih cenah! Zahtevajte cenik! JOSIP VIDEMŠEK, Maribor, Koroščeva ul. 23. V MARIBORU kupite sedaj najceneje razno manufakturno blago, perilo, predpasnike, robce, nogavice itd. v trgovini 499 MIRKO FELDIN sedaj na Aleksandrovi cesti 13. Najfinejša banatska moka znamka He- sler Kikinda 1 kg Din 2.50 res lepa krušna moka po 1.50, 2 Din sveže žgana kava M kg po 13, 14, 15 18 Din pristno bučno, namizno, ripsovo in la-neno olje lepe rozine, češplje in vsakovrstno špecerijska blago po najnižji ceni priporoča znana trgovina 495 Weis Josip prej Hartinger, Maribor, Aleksandrova 29. Točna in prijazna postrežba. NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS ♦ Vsak slovenski gospodar zavaruje se* be, svojce in svoje imetje le pri naši za« varovalnici. 167 Čebelni vosek kupuje in plača po najvišji ceni: Kemindustrija, Maribor, Aleksandrova cesta 44. 484 Krojaški pomočnik z dobrimi spričevali išče stalno službo. Naslov v upravi lista, 482 Kose 500 razne velikosti po 5 in 6 Din prodaja Justin Gustinčič, trgovina z rabljenimi stroji in orodjem, Maribor, Tattenbachova ulica 13. 477 Ivan Kacin, tvornica harmonijev, glasovirjev in orgel, Domžale-Ljubljana, dobavlja harmonije od 2000 Din, pianine od 10.000 Din prvovrstne, uglašuje in popravlja cerkvene orgle. Cene nizke. Zahtevajte cenik. 475 Več bencinskih Sauggas in Diesel motorjev ter mlatilnico ugodno prodam. Š. Skrbin-šek, Hajdin pri Ptuju. 486 Sadjarji! Skrajni čas je, da škropite proti raznim škodljivcem z bakreno-apneno brozgo in Urania-zelenilom! 488 URANIA ZELENILO m dobite pri Kmetijski družbi Ljubljana, Maribor, Celje. Samoprodaja za Jugoslavijo: Petar Miovic, kr. dvorni dobavitelj, Maribor. Prodam majhno posestvo z novo hišo. Kokolj Jožef, Žikarce 64, p. Sv. Barbara SI. g. 487 Oženjen Žagar želi iti na žago. Stranic, Kame-nik 16, p. Šmarje pri Jelšah 483 Iščem službo planinskega pastirja. Ant. Majcen, Poudor, p. Sv. Jurij ob Taboru. 478 Vulkan kose, apno, cement in raznovrstno železnino si nabavite po zmernih cenah v staro-znani trgovini železa 489 Vincenc Kuhar Maribor, pri frančiškanski cerkvi, Zaßinkosii! VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI Z A V A R U J E : POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO Čitafeljem v pouk in zabavo. Modri sodnih. V. majhni vasi med gorovjem otoka Java (pod Indijo) sta se podala Usman in Akim, da bi nabrala s kokos palme orehov. Usman in Akim sta bila prijatelja od otroških let. Igrala sta se kot soseda in ko sta odrasla, sta hodila skupaj na lov. Usman je rekel Akimu: »Ti si manjši in urnejši od mene. Splezaj na palmo, naberi nekaj zrelega sadu in ga .vrži na tla. Jaz bom spodaj pobiral.« Rečeno — storjeno. Akim je splezal na visoko drevo vedno višje, dokler ni bil pri orehih prav na vrhu. Kako in kaj je bilo dalje, se Akim nikdar več ni mogel spomniti. Prav z vrha je padel na tla in je priletel tako nesrečno na Usmana, da mu je zlomil hrbtenico in je bil prijatelj pri priči mrtev. Usmanova družina je bila globoko potrta, ker je zgubila zdravega in močnega fanta tako naglo. Tudi Akim in njegovi so bili žalostni. Ko so pokopali Usmana, so se podali njegov oče in bratje k starešinu vasi, da bi ga vprašali, kaj se naj zgodi z lAkimom. On je vendar le ubil njihovega sina ter brata. Akim sam je bil prepričan, da se mora z njim nekaj zgoditi, je pač zakrivil prijateljevo smrt, četudi neprostovoljno. Starešina je bil mnenja: Akimov slučaj je zgolj nesreča in radi nezgode človek vendar ne more biti kaznovan. Starešinov odgovor nikakor ni zadovoljil Usmanove družine. Če jim ni hotel odpreti vrat do prava maščevanja starešina, so si morali pomagati sami do pravice krvne osvete. Usman je bil mrtev. Njegovo smrt je zakrivil Akim, ki mora pretrpeti kazen. Kdor ubija, naj bo ubit, tako se glasi podedovano pravo, ki je doslej vedno zadovoljevalo ,vaščane in nikakor pa ne novodobna razlaga nesreče, na katero se je skliceval starešina. Lepega večera se je podala družina nenadoma preminulega skupno z Aki-mom visoko v hribe k modrijanu, ki je bil na glasu. Usmanov oče in bratje so razložili staremu možu slučaj in so ga vprašali, kako maščevanje naj zadene Akima. Modri je še vprašal Aki-ma, če se je res dogodil smrtni slučaj tako, kakor mu je bil opisan. Akim je pokimal. Modrijan je zažgal dve zrni kadila in v oblake dišečega dima je mrmral skrivnostne besede, katerih navzoči niso razumeli. Ko se je razblinil dim, je spregovoril modri takole: »Usman je mrtev in Akim ga je ubil. On sicer ni bil ubit z Akimovim privoljenjem, a vendar je povzročil Akimu njegovo smrt in Usmanovi družini pripade pravica, da maščuje nad Aki-mom Usmanovo smrt. Jutri zjutraj ob vzhodu solnca mora biti Akim pod dre vesom, s katerega je padel Usman. In tamkaj naj mirno sedi do zatona solnca. Katerikoli član Usmanove družine slobodno spleza na vrh palme in pripravi Akimu isto usodo, kakor jo je prizadjal on Usmanu.« Po besedah modrijana so se vrnili Usmanovi sorodniki nazaj v vas. Naslednjo jutro je odšel Akim v — smrtnem strahu pod palmo in je čakal do solnčnega zahoda. Nobenega člana Usmanove družine ni bilo, da bi mu bil skočil z vrha drevesa za vrat ali na "hrbet. Na ta način se jc dokopala pravica do svoje pravice in vsak je živel zadovoljno naprej v neznatnem hribovskem selu na velikem otoku Java. VESELA ZNANOST. Svinec je 4^krat težji nego aluminij. Koliko hitreje pada krogla iz svinca kakor enako veliko krogla iz aluminija? Svinčena krogla sploh ne pada hitreje nego aluminijasta, ker po zakonu o padanju padajo vsa telesa enako naglo. Seve velja to pravilo, strogo vzeto, le za prostornine brez zraka, vendar ne igra ta okolnost pri kovinastih kroglah nobene vloge. Koliko je 1 X 2 X 3 X 0 X4? 1X2X3X0X4 — 0. Katero največje število je mogoče zapisati z dvema številkama? Največje število v dveh številkah ni 99, ampak 99 = 327,420.489. Koliko je vreden 1 kg zlata? 1 kg zlata je vreden po našem denarju 39.000 Din. Koliko tehta dijamant od 5 karatov? 1 karat znači težo 0.205 grama. Dijamant 5 karatov tehta malenkost več nego 1 g r. Najdragocenejši zaklad zemlje? Najdražji žaklad, ki ga hrani zemlja, je radij. 1 gram radija pride na več nego 1 četrtinko milijona dinarjev. Radij je lOO.OOOkrat tako drag kakor zlato. Koliko vrstnih redov lahko tvorijo 4 osebe? Štiri osebe lahko tvorijo 24 vrstnih redov, namreč 1X2X3X4. Koliko znaša površina trikotnika, kojega stranice merijo 10, 12 in 25 i? Površina trikota s stranicami 10, 12 in 25 je nič. Tak trikot je sploh nemogoč. Pri vsakem trikotniku morata znašati dve stranici več nego tretja, kar pa ni v zgorajnem slučaju, kajti 10 + 12 ni 25. Deček je rekel: Imam ravno toliko bratov kakor sester. — Njegova sestra je bila mnenja: Imam dvakrat toliko bratov kakor sester. Koliko jih je bilo? Bilo je vseh 7 in sicer 4 dečki in 3 deklice. Tri katerem fizikaličnem dogodku je učinek pred vzrokom? To je v slučaju, če poriva mož samo-fcolnico. Glava. Zelo učeni kanonik in pesnik Gleim je pozidal dvorano, v kateri je hotel zbrati spomine na svoje duhovite prijatelje. Kanonika je vprašala imenitna gospa: »Ali boste pustili naslikati vaše prijatelje po stenah v celoti?« Gospod je odgovoril: »Milostna, samo viteze slikajo od glave do nog, da jim vidimo na slikah tudi ostroge. Od učenjakov-slikajo samo glave.« Razlaga imen mesecev. Mesec, s katerim pričenja leto, januar, ima ime po starorimskem bogu začetka, Janusu. Janus je tudi bog vrat, radi tega ima dva obraza: z enim gleda v hišo, z drugim na zunaj. Čudno ozadje ima februar. Febris pomeni v latinskem jeziku mrzlico. V starorimskem koledarju se je obhajal v tem mesecu poseben spokorni praznik, radi tega se je ta mesec imenoval mesec prečiščenja in febris — vročica, mrzlica, ne znači drugega nego čiščenje. Marec je dobil ime po starogrškem vojnem bogu Marsu, ki obenem tudi božanstvo pomladi, ki ;naga zimo. April ima svoj izvci «tins-ki besedi »aperire« = odpreti. Po starorimskem koledarju je pričela z aprilom v Italiji pomlad. Maj je nastal iz imena boginje rasti ki so jo imenovali Rimljani Maia. Mah je bila hčerka spomladnega boga Fau-na, katerega so nazivali stari Grki Pan. Junij izvajajo iz imena rimske boginje rojstev — June. Drugi zopet trdijo, da je prejel ta mesec ime po prvem rimskem konzulu Luciju Juniju Brutu. Z mesecem julijem se je ovekovečil ustvaritelj julijanskega koledarja leta 45 pr. Kr. rimski diktator Julij Cezar. Cezarjev naslednik Avgust ni hotel zaostati za svojim prednikom. Sebi na čast" je pustil upeljati mesec avgust. Da bi pa njegov mesec tudi glede števila dni ne zaostajal za julijem — mesecem velikega Julija Cezarja — je vzel mesecu februarju en dan in ga je obesil avgustu. Ta postopek nam daje tudi razlago, da imata meseca julij in avgust vsak po 31 dni. Naš deveti mesec nosi latinsko ime septem = sedmi, september, ker je bil v starorimskem koledarju na sedmem mestu. Iz starorimskega koledarja prevzeti način štetja mesecev se za septembrom nadaljuje. Oktober je pri nas deseti mesec, je bil pa nekoč oeto = osmi To številki novem = devet je bil krščen november. . Konečno december (od decem =s deset). t/ Posestvo se proda v Spodnjem Velovlaku pri Ptuju, obstoječe iz stanovanjske hiše z dvema stanovanjema, gospodarskega poslopja in 14 oralov posestva (eventualno se odda tudi manj oralov pri hiši). Razven tega se prodajo tudi posamezne parcele, kakor njive, travniki in gozdovi. Pojasnila daje: Al. Brenčič, posestnik in trgovec, Ptuj. 389 Lepe oHleSie ^ za otroke: od Din 60*— naprej za moške: od Din 140'- do 790'- ftlobnki za moške Din 39'-, 48-- itd. U4 Velika izbira čevljev, perila itd. itd. pri Jafcoi) Lati Maribor, GMrg 2 Važno za vinogradnike in sadjarje! Žvepicno-apnena Drozga je na podlagi dosedanjih poskusov ceneno in izbor no sredstvo za škropljenje proti plesni in škrlupu. Brozga se danes že splošno uporablja v Nemčiji in Švici. — Dobi se pri 470 Anton J raca naslednik Milico Senčar tovarna žveplenih izdelkov v Ptuju. Ustanovljeno leta 1860. Zaloga žvepla za vinogradnike. Izdeluje se tudi žvepleni zakad na juti in na azbestu. v» (O (O o © A SraŽK O <©# » O a URE Din 40.— nikel anker remontoar; Din 58.— ista lepo gravirana Din 130.— tula posrebrena Din 138.— zapestna, Din 60.— navadna budilka, Din 55.— in Din 130.— navadna stenska ura, Din 235.— stenska ura s kukavico. Novost: ure brez kazalcev, Din 78.— žepna ¡in Din 124.— zapestna. ToVAW1 A ■ PEKI A • Ift ■ OBIEK. Celje št. 24. Zahtevajte brezplačni cenik z več tisoč slikami. Kar ne odgovarja, se zamenja ali vrne denar. 113 Kdor primerja kvaliteto in solidno domače delo, kupuje KARO čevlje 277 Maribor, Gosposka ulica 13. Z&. mesec maj vam nudimo sledeče kipe: Srce Marijino cm 17 20 25 30 35 37 42 Din 36— 44-— 56'— 62- 94-— 102 — HO'-cm 42 50 50 60 Din 120- 160'— Marija Brezmadežna cm 20 25 30 30 168'- 30 300"— 42 60 Dia 44' - 56-- 70'- SC'- 150 - 300- Lurška Marija --,)■ ¿7 20 25 30 37 42 50 75 Botrice in botri! Pripravite birmska darila že v naprej! Najprikladnejša in obenem najcenejša dobite v knjigarnah TISKARNE SV. CIRILA V MARIBORU, l>i»i 3f - 44- 56'- 80'- 102— 126- 160- 400"- Jurija z Jezuščkom cm 25_40 Din 66 — 150 — Pri naročilu napišite velikost in ceno. Priporočamo se za naročila! Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Najstarejše kronične rane sigurno in hitro zaceli .FITONIN' zdravilo za stare zapuščene rane kar je dokazano po naših zdravnikih ter zdravstvenih institucijah. Bili so slučaji, da so rane, že 20 let stare, z uporabo Fitonina -«»-elita prej .kakor v enem mesecu. Steklenica 20 Din v lekarnah. Po poštnem , povzetju 2 steklenici 50 Din. f Poučno knjižico št. 18 pošlje brezplačno Fi-ton — dr. z o. z, Zagreb 1-78. Reg. pod Sp. br. 1281 od 28. VII. 1933. Maši javnosti I Vse, kar dobimo gotovine iz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih. Upamo, da se bodo te razmere kedaj zboljšale. Vse nove vloge imamo stalno razpoložljive. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, lahko dobi od nove vloge vsaki dan vso svoto nazaj. Teh vlog imamo preko 1,500.000 Din. Ves denar, pri nas naložen, je popolnoma varen. Naše naložbe pri 15 denarnih zavodih ne bodo utrpele nikake škode, vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne milijonske rezerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in konečno jamči za varnost vlog v znesku 55,000.000 Din ¿675 članov s premoženjem okrog 500,000.000 Din. Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za nje celotno svoto. Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu zavodu. Če tudi ne moremo sami v celoti kljubovati svetovni gospodarski in domači denarni krizi, vendar pa smo v moči kljubovati ji tako, da bodo naši vlagatelji obvarovtni vsake škode. Spotinjcšfajcrska ljudska posojilnica v Maribora. m< i: V ¡1' s: Hranilnica Dravske banovine Marmor Centrala: Maribor Podružnica: Celle i ¥ lastni novi palači na oglu nasproti pošte, prej Južnošta- { Gosposke-Slovenshe ulice. ses iersha hranilnica. j Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj * varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim J premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točao in kulantno. t 3 Za mesec junij vam nudimo sledeče kipe: Srce Jezusovo velikost v cm 17 20 25 30 30 cena Din 36'— 44- 56— 62-- 82-- velikost v cm 35 37 40 40 42 cena Din 94-— 102 — 120— 140"- 115 — velikost v cm 50 00 fiO 75 80 cena Din 240 — 300— 375'— 400-— 450'— velikost v cm 100 100 ccna Din 1720" — 2150 — Srce Jezusovo z razpetimi rokami velikost v cm 22 25 30 40 cena Din 100"— 120,— 160 — 280 — Pri naročilu napišite velikost in ceno. Priporočamo se za naročila! Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. ZA vence, obleke in svilo poceni v 390 Trpinovem bazar;»; K&ribor. Vefrinjska 15. Hol|e m rezano 1000 komadov Din 180.— cspp.no 1000 komadov Din 300,— 481 prodaja v vsaki množini »DRAVA« d. d., Maribor, Meljrka c. 91. Pozor! Pftzor! Stara, Vam vsem poznana klobučarna ANTON AUER sedaj ni več v Vetrinjski 14, temveč na = Glavnem trgu 17 = Tam dobite klobuke in čepice že od 20 Din naprej. Tudi popravila se prevzamejo po brezkonkurenčni ceni ter se strokovnjaško izvršijo. Torej ne hodite več v Vetrinjsko ulica 14, temveč na Glavni trg 17 kjer je Anton Auer. 447 odjorji! Najvažnejše je škropljenje sadnega drevja po cvetju. Najboljše učinkuje proti škrlupu in zavijaču - - Nosoraseii 391 Dobi se pri Sledečih tvrdkah: »Acjako«, d. z. o. z. v Celju, droge-rija Pofoeraj v Ptuju, Kemindu-sirija v Mariboru in Kmetijska družba v Mariboru in v Celju. Vsak delavnik od 8.