uto lin. mi tu.
V UDbllonl, t SRtto 3. decembra 1924.
Ceno Din 151
l%hn\m vsak tat peaoldae, lsvzeaUi nedelj* In »rainlita. — lamati: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst a2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — MS]*v«n*kI Ifarot" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inoiemstvo 360 D
i
Upravnlstvo: Knallova ulica stew. 5, pritličje* — Trlelea £Uv. 304. Uredništvo: Saaflova mllea it. 5, L nadstropje. — Telefon ste v. 34.
Poštnina platana v gotovini.
Tako sodijo naši prijatelji.
Za predstojeće skupščinske volitve v Jugoslaviji se je začelo zanimati tudi inozemstvo, kar dokazuje, da je od izida teh volitev odvisna ne le ureditev naših notranjih razmer, marveč tudi mednarodni položaj naše države. Na konsolidaciji Jugoslavije je naravno največ ležeče sosednim prijateljskim državam, ki ne morejo mirno gledati, kako se širi pri nas duh separatizma in defet^rma, ki lahko upropasti državo. In tako vidimo v bolgarski, romunski in grški, zlasti pa v češkoslovaški javnosti čedalje večje zanimanje za naše volitve, ki pomenijo odločilni spopad med pri* staši brezpogojnega edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev in elementi, ki vidijo v državnem organizmu predmet strankarske eksploatacije in osebnih ambicij.
V eni zadnjih številk priobčuje pra* ški »28. oktober« uvodnik izpod peresa :V. J. Vicha pod naslovom »Pred veli* krm merjenjem sil v Jugoslaviji«. Avtor razpravlja najprej o demokraciji in pri« haja do zaključka, da je zanesla nova doba med narode, med politične stran* ke in politične boje nove krilatice, med njimi tudi demokracijo. Ali »demokra* cija«, kakor jo razumejo v Jugoslaviji, v Češkoslovaški in nekaterih drugih državah, je napravila veliko škodo. Nova doba si je izbrala geslo »vsa moč izvira od ljudstva. Veličina ljudstva je vzvišena nad veličino države, toda ker je ljudstvo vedno egoistično in pri* stransko, zahteva od države nemogoče reči in pozablja na svoje dolžnosti do države. Pred vojno je bila država še sila, ker je še vedno veljalo pravilo »cesarju, kar je cesarjevega, Bogu, kar je božjega«. Ali današnji Babylon in slabo pojmovani demokratizem ruši državo in utrjuje stranke, ki od države mnogo zahtevajo, njen organizem pa uničujejo*
Ta proces se je vršil v Jugoslaviji, kakor tudi drugod, toda nikjer ni rodil ta novi demokratizem tako čudnih sa* dov. To so sadovi zla, ki zastrupi vso bodočnost Srbov* Hrvatov in Slovene cev, če se pravočasno ne zatre. Ko je vladal Davidović in drvel slepo za Radićem, je bil položaj v Jugoslaviji nesiguren. To je bila doba kaosa in ne* kaj časa se je celo zdelo, da zmagajo oni, ki jim je država deveta briga, ki rovari jo v tuji službi proti nji in izdajalsko ogrožajo njeno varnost. Ko je padla Davidovičeva eksperimentalna vlada, je bil romantizem smrtno zadet. Lažnivemu psevdo»demokratizmu je bil napovedan boj in na krmilo je prišel Pašič s Pribičevicev volilni kabinet. 2e sama imena teh dveh državnikov so strah in trepet za vse hazarderje in sovražnike države. Mi smo pozdravili imenovanje vlade krepke roke. Ta vlas da mora popraviti napake prejšnje v/a* de. Staremu Pašiču se je v kratkem času posrečilo dvigniti avtoriteto države, av* toriteto zakonov in vlade. Nove volitve se bodo VTŠile v glavnem med dvema taboroma. Borba se razdeli med skupino, ki podpira državo in od Čije zrna; ge je odvisna državna eksistenca, in med blokom, ki je proti državi, ki de* tuje za njen razpad in oslabtjenje. V tem je program. Na eni strani monar* hija, država in edinstvo, na drugi repu? blikanizem, federalizem, pokrajinske avtonomije in kaos. Ta dva tabora se sprimeta v zelo ostri borbi in rezultat bo za Jugoslavijo odločilen. Volilci po* kažejo voljo za skupno življenje ujedi* njenih Srbov, Hrvatov in Slovencev, ali se pa razvnamejo politične strasti z nedoglednimi posledicami za državo, njeno ljudstvo in vse Slovanstvo sploh.
Tudi mi smo, pravi avtor ob sklepu Članka, posredno zainteresirani na ju* goslovenskih volitvah, ker bi pomenilo ©slabljenje Jugoslavije obenem tudi oslabljenje Male antante in njenega svetovnega vpliva. Zato bi želeli, da pokažejo jugoslovanski bratje toliko di» scipline in smisla za državo, da bi vse notranje in zunanje sovražnike enkrat zrn vselej minilo veselje do izkoriščanja neurejenih jugoslovenskih razmer. — Pašić*Pribčevićeva vlada deluje za pa* meten sporazum s Hrvati in gre edino
Razmejitveno vprašanje v kratkem rešeno.
Posct naše kraljev
— Beograd, 2. decembra. (Izv. Ob 12.) Danes je bil eden najznačilnejših dogodkov prihod italijanskega poslanika generala Bodrera iz Benetk oziroma Rima v Beograd. Vse dopoldne so bila posvetovanja Italijanskega poslanika z našim zunanjim ministrom.
Kolikor se doznava iz političnih krogov, se ima med dr. Ninčićem in poslanikom vse potrebno ukreniti, da se razmejitveno vprašanje v Sloveniji v najkrajšem času reši.
Obojestransko je bila izražena že-
ske dvojice v Rimu.
ija, da se to vprašanje mirnim potom In obema strankama v korist reši in likvidiralo še ostala sporna vprašanja.
Kakor je Vaš dopisnik informiran, gre obenem v glavnem tudi za to, da naša kraljevska dvojica oficijelno začetkom prihodnjega leta poseti italijanskega kralia in kraljico v Rimu. Za ta sprejem se izdeluje točno opredeljen program.
Politični krogi pripisujejo posetu naše kraljevske dvojice zelo velik političen r>omen.
Težka obtožba proti Stjepanu Radiću.
Radićev   desident   očita  Radiću, da je ogoljufal hrvatskega
kmeta.
— Beograd 2. dec. (Izv.) Politična javnost posveča veliko pozornost dogodkom v Radićevi stranki. Danes nastopa Radićev disident in ustanovitelj hrvatske seljačke stranke Lovreković s konkretno obtožbo proti Stjepanu Radiću. V daljšem manifestu navaja Lovreković fakta, kako je znal Stjepan Radić goljufati hrvatskega seljaka. Stjepan Radić ie napravil prvo prevaro z ustanovitvijo takozvane seljačke tiskarne. Ta tiskarna je bila posvečena propadu. Kmetom so se ponujale delnice te tiskarne in nekateri kmetje so morali plačati tudi visoke menice. Drugič je Stjepan Radić kmeta prevaril z zbiranjem doneskov za takozvani t>volilni fond-. V ta fond so se stekale visoke svote, a nikdar ni bil objavljen točen račun. Radić je s tem fondom gospodaril po svoji volji. Lovreković je večkrat zahteva! poiasanie računov, toda Radič je to vselej odklonil. Radić je razdajal na -vse strani velike svote. Dr. Ffovaeanu je Radić Iz tega volilnega fonda izplačal za Slovenijo 125.000 kron. Radiccva soproga ie enkrat Iz tega ionda dobila za svojo v po-
rabo 50.000 K m enkrat si je gospa soproga izposodila ii fonda 109.000 K. Iz tega ionda ie jemala s?mc gospoda! Na kmetov račun so Radićevi gospodje lepo živeli. Člani stranke so morali dostikrat trpeti sami svoje stroške za volilne shode, dočim so Radić In njegovi oiji prijatelji na nesramen nnčin manipulirali % strankinim denarjem. Radić poslancev ni poslal v Beograd, da bi se tam borili za pravice hrvatskega kmeta, še manj, da se doseže sporazum s Srbi, marveč poslal jih je v Beograd, da mu prinesejo denar, poslal jih je v Beograd k?kor hlapce, da mu služijo denar.
Lovreković tudi dalje pojasnjuje, kako i« s * ' bolj5ev;5ko internacijonalo. Brez vi •- pravega odobrenja je Radić zapisal hrv^ »ga seljaka v tretjo boljševičko ln-ternac jonalo. Ko so temu nekateri nasprotovali, je Predavec govor* ..kako se mora družba popreje postaviti*na druge socijalne temelje. Strašna je politika, ki jo vodi tajno Stjepan Radić- Ne vodi politike hrvatskega kmeta, nego politiko boljševizma pod masko kmečkega gibanja.
lili
— Beograd, 2. decembra. (Izv.) V parlamentu je danes postalo zelo živahno. Voditelji posamnib parlamentarnih skupin so danes prispeli v Beograd, da se posvetujejo o nadaljni volilni taktiki, da poročajo o uspehih dosedanje agitacije, kakor tudi o postavitvi kandidatov.
Državni odbor se je po kratkem odmoru danes zopet sestal na sejo. Predsednik Ljuba J o v a n o v i ć je sejo otvori! ob 9 30 dopoldne in opoldne še traja. Državni odbor ima na prihodnjih sejah določiti predsednike volilnim okrajem oziroma posamnini voliščem. V Beogradu sta radi seje državnega odbora prispela dr. Hotnrjec in dr. VI. Maček, kakor tudi Ivan Pre-davec.
V radikalnem klubu je bilo danes zelo živahno. Prihajajo iz vseh krajev deputacije in zastopniki organizacij. Danes dopoldne se je zfclasila pri ministrskem predsedniku 50 mož broječa deputacija, ki je protestirala proti temu, da bi se v severnem Banatu postavljali za kandidate bivši pristaši St. Protiča oziroma disidenti stranke.
Iz Sarajeva je prispel v Beograd novoimenovani minister za izenačenje zakonov dr. Milan S r s k i č, ki je dopoldne prevzel vodstvo poslov od svojega prednika Marka G j u r i č i ć a.
— Beograd, 2. decembra. (Izv.) Radi državnega praznika ni bilo včeraj nikakih važnejših političnih in volilno-borbenih dogodkov. Ministrski predsednik Nikola Pašić je bil dopoldne le kratek čas v svojem kabinetu. Vse stranke so priredile po deželi okrožje in okrajne sestanke svojih somišljenikov ,na katerih se je razpravljalo edino sedaj v volilni borbi aktualno vprašanje, to je postavitev kandidatnih list. V radikalni stranki vlada popolna enotnost, disciplina in harmonija. V Šuma-d I jI je vzpostavljena   enotna strankina
mogočo pot. Prepričani smo, da se spo« razum doseže in zmaga pri volitvah tista stranka, ki nosi na modrobelo* rdečem praporu geslo »Za edinstvo države, za silno in močno Jugoslavijo«, in da podleže skupina, čije geslo je »razpad« in ki nastopa z različnimi pra> pori, med katerimi dominira rdeči s srpom in mecenu
aoija.
fronta stranke. Zelo ljuti osebni boi med dr. Kojicem in P a n t o v i-č e m v kragujevškem okraju je popolnoma likvidiran. Oba politika sta se pomirila in Pantovie je na včerajšnjem sestanku zaupnikov radikalne stranke svečano pozval vse radikale, da složno nastopijo v momentu, ko preti državi nevarnost. £umadija se mora združiti v enotno fronto nacijonalnega bloka. Sam popolnoma pušča svoje osebne ambicije ter se uklanja strankini disciplini v interesu države. Pozval je, da naj vsi radikali v strnjenih vrstah glasujejo za dr. Kojića.
— Beograd, 2. decembra. (Izv.) Nekatere politične stranke so zadnja dva dneva priredile več političnih sestankov in zborovanj. Značilno je zabeležiti, da je pravosodni minister včeraj pozval dr. V. Aleksandra in Šan-dorja Vai'ća. šefa pravosodnega oddelka v Zagrebu na daljšo konferenco. Pravosodnemu ministru sta poročala o volilni borbi na Hrvatskem in dobila navodila za volitve, v kolikor se tičejo resora ministrstva pravde.
VAŽNA AVDIJENCA SVETOZAEJA PRIEICEVIĆA.
— Beograd, 2. decembra. (Izv.) Včeraj so samostojnodemokratski ministri imeli daljšo konferenco. Policič-ni krogi pripisujejo velik politični pomen avdijenci prosvetnega ministra Svetozarja Pribijeviča. Avdijenca je trajala od 18. do 19. Sicer nekateri zu-trjujejo. da je bih ta avdijenca formal-noresornega značaja, verjetna pa je vest, da je Sveiozar Pribičevič kralju poročal tudi o voiilni in politični situaciji. Vlada je včeraj dala navodila glede v porabe zakona proti vsem onim elementom iz RadJćeve stranke, ki s,o znani kot boljševiški agitatorji. Zadnji čas je v Radićevi stranki izbruhnil raz-krojevalni proces, ki grozi razdvojiti HRSS v dva tabora.
JUGOSLAVIJA IN RUSIJA.
— Pariz, I. decembra. (Izv.) »Journal« javlja iz Beograda: Jujoslovedska vlada namerava v Moskvo odposlali noto, v kateri protestira proti temu, da so pristaši sovjetske vlade ponudili Stjepanu Radiću denarno podporo« , ,
7374
Cene so pačile!
Ogled Izložb in razstave v notranjih prostorih modne trgovine I. KETTE, Aleksandrova cesta št. 5. vas prepriča - da kupite po znatno znižani ceni božična darila in druge potrebne predmete!!
Praznik narodnega ujedinjenja.
Manifestacije v Beogradu in v ostalih mestili. — Demonstracije v Zagrebu.
— Beograd. 2. decembra. (Uv.) Praznik narodnega in državnega Ujedinjenja je Beojrrad proslavil na svečan način. V saborni cerkvi je bila ob II. dopoldne svečana služba božja z bla-Kodarcniem, ki jo je opravil patrijarh Dimitrije ob eksistenci več duhovnikov. Službi božji sta prisostvovala tudi
Nj. Vel. kralj Aleksander in kraljica Marija, navzoči so bili dalje ministrski predsednik Nikola Pas:ć z vsemi v De-oirradu se nahaja joČimi ministri, dalje zastopniki civilnih in vojaških oblasti, diplomalični zbor in drugi dostojanstveniki. Po danes sprejetih poročilih so v Sarajeva državni praznik proslavili zelo svečano. Ravnotako tudi v Skopljj. Pred se nedokončanim spomenikom neznanega junaka ie v Skbp-Iju vojaštvo defiliralo in zgodovinski Dušanov mc^: je bi! ves v zastavah.
Staroslavni Dubrovnik je proslavil državni praznik z cCkritiem spomenika kralju Petru Velikemu Osvoboditelju. Svečano odkritje se je razvilo v pravo in impozantno narodno manifestacijo, kako'šne Dubrovnik že dolso ne pomni. Svečanemu odkritju so prisostvovali med drugim! zastopniki raznih kulturni}? društev, general Hadzić kot zastopnik Nj. Vel. kralja ter v imenu vlad v ministrski podpredse Jnik Marko T r i f k o v i ć in ministsr dr. G r i s o g o n o. Po končanem odkritju so mimo spomenika defilirala vsa društva z vojaštvom na čelu. Zvečer Je bilo mesto bajno razsvetljeno.
— Zagreb, ?. decembra. (Izv.) Praznik narodnega ujedinjenja so včeraj prosiavUj oficijelni faktorji, dočuti je b;!o meščanstvo, ki je prožeto re-publikanstva. popolnoma apatično. Le na javnih in državnih poslopjih so vihrale zastave. Drugače so bile zagrebške ulice popolnoma puste in brez zastav. Pred univerzo je S akademskih klubov priredilo včeraj dopoldne protestno skupščino proti prosvetni politiki ministra Svetozarja Pribičeviča, zlasti proti vpokojitvi nekaterih zagrebških vseučjllških profesorjev, tako rektorja dr. Polica. Protestno zborovanje je bilo na vrtu pred univerzo, ker so v avli prepovedane vse dijaške skupščine. Na zboru je govorilo pet govornikov. Ko je med zborovanjem mimo prikorakala vojska, so začeli republikanci in komunisti kričati: živela republika! Deli vojska!': Nasprotno so dijaki nacijonalisti demonstrativno prirejali velike ovacije vojski, vzklikajoč: »Živel kralj! Živela vojska!* Ker se ie bilo bati. da pride do krvavih spopadov med obema taboroma, je policija končno shod raz-gnala. Bilo je 7 demonstrantov aretiranih. Večja skupina dijakov je nato priredila ovacije vpokojenim profesorjem, a demonstracije pred stanovanjem trgovinskega ministra dr. Šurmina. Proti večeru je prišlo do manjših spopadov med Orjunaši in Manaovci.
UKINITEV DIPLOMATICNIH STIKOV MED LONDONOM IN MOSKVO.
— London, 1. decembra. (Izv.) DI-plomatični poročevalec »VVestminster Gazette« piše: V odgovoru, ki ca sedaj sestavlja britanska vlada sovjetski vladi, se je Churchill z vso odločnostjo zavrel za to, da se naj ukinejo diplomat*? ni stiki z Rusijo in da se izroCe Rakovskemu potni Usti. Austen Cham-berlain, kakor tndi ostali člani kabineta, so odobrili ta predlog.
— London, 1. decembra. (Izv.) Reuterjev urad javlja, da zelo obžalujejo zadnjo rusko notu, ker je pisana v tonu, ki lahko povzroči poslabšanje di-pfomatičnih odnoŠajev med obema državama.
OBSODBA DR. SEIPLGVEGA ATENTATORJA.
— Dunaj 2. decembra (Izv.) Pred du-ftajsko poroto je bil včeraj končan proces proti atentatorju na bivšega zveznega kan-celarja dr. Seipla, delavcu Karolu Javureku. Atentator ie bU obsojen radi poskušenega atentata na tri leta in 6mesecev težke ječe. Kot obicž'Ino ie smatralo sodišče ranitev žrtve, kot olajševalno pa priznanje obsojen-čevo.
NOVI BOLJŠEVIŠKI POSLANIK NA DUNAJU.
— Dunaj, 2. dec. (fzv.) Za poslanika
sovjetske Rusije je imenovan znani komunistični vodja Jope. Temu imenovanju pripisujejo politični krogi veliko važnost. Jope, kot boljvjviški organizator, ima nalogo, preuredili boUdeviško propagandno shtzho na Dunaju, Kakor znano, je Dunaj glede Doljševi^ke propagande centrum za vse sosedne države.
GENERAL GANDOLFO — NOV? POVELJNIK MILICE.
— Rim, i. d^c. Za poveljnika narodne milico ie imenovan po sklepu ministrskera sveta general Asclepin Gandolfo. >Agenzia Štefani« navaja k njegovemu imenovanju vsa številna odlikovanja, ki jih je dobil tekom vojne kot briindir.
OBČINSKE VOLITVE NA NIŽJE AVSTRIJSKEM.
— Dunaj, 2. decembra (Izv.) Rezultat včerajšnjih volitev ni Ni*j? Avstrijskem je v glavnih črtah tale: Mandati se razdele 'ako, da pride na meščanske stranke 15.99S p^oti prejšnjemu rezultatu 15476, tedaj za T22 mandatov več. Socijalni demokratie so dobili 3430 mandatov in so naoTedovali zs dva mandata. Komunisti so celokupno prejeli 22 mandatov in so jih 6 izgubili. Celokupno število občinskih mandatov znaša 19.095. Nekateri rezultati še niso zn^ni.
MIR V EGIPTU.
Londoitt, 2. decembra. ("Rčuter.) Od Anglije zahtevane pogoje je egiptovska vla* da v celoti sprejela. Izpraznitev Sudana od srrani egiptovskih čet je končana. Porsod viada mir. Opažati je veliko živahnost med DaeiiooalistL R i<5irjene so vesti o omejitvi oesbne svobode Zogiul paše. To ▼c^iti niso rosnidiie.
Borzna poročila.
Dinar v Curihu 7.55.
Ljubljanske borze danes nismo prejeti.
Zag^e^ška borza.
Dne 2. decembra. — Sorejcto ob 13.
Devize: Čarih 13.25—! 3.35. Praga 205.25—208.25, Pariz 373.5O—37850, New* vork 68.10—69.10. London 317.75—320.75. Trst 297.25—302.75, Dunaj 0.096—0.09S. — Valute: dolar 67.25—68.25, lira —. 297.50.
Efekti: 7% invest. pos. 1921. 65—66, ZV^o drž. rente za ratnu štetu 125—127, Ljubljanska kreditna 217.50— 220, Centrama banka 29—30, Hrv. eskomptna banka 107— 108, Kreditna banka Z>rb. 10S—109.50, Hipotek, bka 58—59, Jusobanka 101—102.50, Praštediona 890—900. Eksploatacija 78—80. Drava d. d. Osijek 225—235. Šećerana, Osijek »50, Isis d. d. 65-66 Nihaš 50—5?, Gutman 770—800 Slavonija 69—72, Trboveljska 450, Union, paromlin 520—530.
Inozemske borze.
— Curih, 2. decembra. Današnja borza: Beograd 7.35. Pariz 2S.225, Ne\vyork 517.625, London 24.03, Milan 2255. Berlin 1.235, Pra* ga 15.545. Dunaj 0.00735.
— 7r5f\ 2. decembra. Borza: Beograd 33.45—33.55. London 106.65—106.75. Pariz 12530—125.60. Newyork 22.95—23.025, Cu* rih 444.50—445.25, Dunaj 0.0324—0.0326, Praga 6S.80—^S.9O.
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD« dne 3 decembra 1324
štev. 276
KOMUNISTIČNI UPOR NA ESTONSKEM.
_ Reval, 2. decembra. <Izv.) Komunisti so včeraj priredili na daleč zasnovan dr* žavni upor. Organizirali so tolpe, brc-ječe po 15 mož in opremljene s puškami in ročnimi granatami. Te tolpe so zasedle železnico, vladno palačo, pošto, telefon in policijo. Vladne čete so upor uduštle ter po krvavih bojih vzpostavile mir in red. Nad 50 upornikov Je bilo ustreljenih. V bojih je padel tudi prometni minister Karg. General Lov dona je imenovan za vojaškega diktatorja z najobsežnejšimi pooblastili. Vladni posli sc danes razvijajo normalno.
— Berlin, 2. del. (Izv.) Komam'-.tifinf opor na Estonskem tolmačijo s tem. da so Skušali komunisti najprije osvoboditi nedavno na več let obsojenih 820 komunistov. Ker je med procesom žalil vlado, je bil komunistični vodja Tliomps obsojen takoj na smrt in je bil na mestu ustreljen. Komunisti so skušali obsojence z državnim upo. rom osvoboditi, kar se jim pa ni posrečilo.
— Revat, 2. decembra. (Izv.) O včeraj* bi jih pripravah komunistov za državni udar poročajo nekatere podrobnosti. V prvih jutranjih urah so komunisti poskušali se polastiti železnice, kolodvora in telefona, kakor tudi vseh važnih javnih poslopij. De«
Bet oboroženih komunistov je vrdrio v temente predsednika estonske republiko, ki se je pred njimi akriL Nato ga je rešil pred zasledovalci njegov pobočnik, ki Je skočil skozi okno ter pohitel po pomoč v vojno ministrstvo. Prometni minister je bfl ostre« i j en na kolodvoru. Takoj je vlade mobilizirala vso garnizijo in policijo. Več stražnikov so komunisti ubili. Popoldne so čete po daljšem- srditem boju državni udar preprečile. Po ulicah se je vršil boj s strojni« cami in granatami. Ob 2. ponoči je nastal v mestu mir in so vladine čete pognale komun i--t c v-beg iz kolodvore.
V Revalu in po drugih krajih je pro« glaseno obsedno stanje. V vrstah policije in vojske je bilo 18 Ijndi mrtvih. Izgube bolj« sevikov znašajo nad 70.
— Berlin. 2. decembra. (Trv.) Listi ob« javljajo zelo obširne komentarje h komuni« stičnemu udaru na Estonskem. Preteklo sredo je bil zaključen tfenzacijonalni mon* streprocs proti članom komunističnih orga« nizacij. Ta proces je vzbudil povsod veliko pozornost, med komunisti ogorčenje in raz» burjenje. Že popre je je več komunistov poz skusilo rešiti obtožence nasilnim potom, kar so preprečili. Obtoženi. 41 po številu, so bili v celoti obsojeni na 820 let ječe. Komuni« stično gibanje na Estonskem podpira Moskva.
OVJNEMEJIAVIHE
.ju vrlo mre!
t. -v-'
eipja ?
Praznik narodnega ujedinjenja Jc Ljubljana kot običajno dostojno proslavila. Na predvečer državnega praznika so priredili nacijonalisfi svečan mirozov. Izpred Narodnega doma je odšla po mestu povorka z lampijoni In bakljami. Sprevod, ki se ga je udeležilo več sto Orjunašev v kroju in civilu z godbo zveze jug. železničarjev, je šel po celem mestu. Nacionalisti so vzklikali kralju, kraljici, narodnemu in državnemu edinstvu in občinstvo jim je povsod prirejalo prisrčne ovacije. Vse mesto je bilo v zastavah, trgovine so bile zaprte in delo v obratih je počivalo. V stolnici je bila ob 10. slovesna zahvalna maša s »Te Deumom«, ki jo Je daroval sam škof dr. Jeglič ob mnogobrojni asistenci. Službi božji so med drugim prisostvovali veliki župan dr. B a 11 i č, zastopniki gerentskega sveta dr. P u c, T u r k in L i k o z a r, gens-ral S t o i an o v i ć, dalje zastopniki In predstavniki državnih in vojaških oblasti, navzoči pa so bili tudi vsi tukajšnji konzuli. Pred cerkvijo le bila velika vojaška parada, pri kateri je igrala godba dravske divizije. Zahvalna služba božja je bila darovana tudi v pravoslavni kapelici v vojašnici vojvode jšića. Slovesno daritev, kateri so pri-sostvali vsi zgoraj omenjeni zastopniki in prestavniki raznih oblasti, je opravil prota Dimitrije Jankovi^. Snoči je bil po mestu vojaški mirozov z godbo dravske divizije na čelu.
Novinarska nnslava narodnega ujedinjenja.
Narodni praznik ujedinjenja so pro* slavili novinarji s koncertom in dnižab* nim večerom, ki je dosegel v vseh ozirm sijajen uspeh. Ljubljana je doka« zala, da zna ceniti novinarsko delo. Odveč bi bilo govoriti, kolikega po« mena je to delo v službi javnosti in s kolikimi žrtvami je zvezan novinarski poklic tem bolj, ker je naše občinstvo 7 impozantno udeležbo včeraj jasno povedalo, da se tega dobro zaveda. Navzlic mnogim drugim prireditvam in odsotnosti ljubiteljev narave, ki so pohiteli na praznike iz mesta, je bila imionska dvorana nabito polna. Zani* manje za novinarsko prireditev je bilo v Ljubljani splošno, ker je to redka prireditev, ki združi vse stanove in pri* psdnike vseh političnih strank. Novi* narska proslava narodnega praznika je dokazala, ds nas kljub nesoglasju v vsakdanjem političnem življenju veže neka nevidno sila z veliko mislijo, ki je vodila naš narod iz robstvs v svo« bodo.
Koncert, Čigar oceno priobčujemo na drugem mestu, je bil razprodan do zadnjega sedeža in stojišča. Naval na blagajno je bil tolik, ds je bilo-treba v zadnjem hipu postaviti še nekaj sede« lev in povečati število stojišč. Union« »ko dvorano so napolnili ljubitelji glasbe in prijatelji novinarskega stanu y tako obilnem številu, de je nastala N,akoj spočetka prava gneča. Koncerta )ose udežili: konzuli tujih držav in za* ttopniki civilnih in vojaških oblasti, tied njimi generalni konzul čsr dr.
Otokar 8 e n e š, italijanski generalni konzul markeze P a t e r n o, generalni Ircnzul avstr. republike g. S t r s u t z, belgijski konzul M. Dular, portugsl* ski konzul S t r u c e 1 j, veliki župan dr. R al t i č, člani gerentskegs sveta mest* nc občine ljubljanske dr. P u c gg. L i* kozar in T u r k, predsednik višjega deželnega sodišča dr. B a b n i k, šef zdravstvenega odseka dr. K a t i č i č, delegat ministrstva financ dr. S a v ni k, predsednik Trgovske in obrtniške zbor« niče g. Ivan Knez, ravnatelj šumske uprave Josip R u s t j a, zastopnik drav« ske divizijske oblasti polkovnik Ne* d e l j k o v i č, predsednik odvetniške zbornice dr. Danilo M s j a r o n in dru« gi. Med koncertom je nastala v dvo« rani sicer precejšnja vročina in tudi pred koncertom se je občinstvo uprsvi* ceno pritoževalo glede razmer, ki vls* dajo v garderobi, vendar ps je bilo raz« položenje ves čas živahno in animira« no. Strogo koncertna publika morebiti ni prišla na svoj račun, ker smo v Ljubljani v tem oziru zadnje čase pre« cej občutljivi in izbirčni, pa tudi kriti« ziramo radi, ne ds bi upoštevali vse okoliščine, ali prepričani smo, da je tudi ta del udeležencev s prireditvijo zadovoljen, zlasti če pomislimo, da ts prireditev ni bila zamišljena strogo v koncertnem duhu. Gotovo pa jc bil spored samega koncerta dobro premiš« 1 jen in sestavljen tako, ds organizator« jem ni mogoče ničesar očitati.
Po koncertu se je dvorsna nekoliko izpraznila in ko so se začuli zvoki god« be dravske divizije, se je začela splošna neprisiljena zsbavs s plesom, ki je trs« jals pozno v noč. Mladina se je vrtela, da je bik) veselje gledati. S posebnim zadovoljstvom moramo omeniti, da ni prišlo pri drugem delu prireditve niti do najmanjšega incidenta in ds so se gostje ob določeni uri mirno razšli.
Z moralnim in materijalnim uspe* hom prireditve so novinarji lahko po« polnoma zadovoljni. K temu uspehu je največ pripomogla naša javnost, naše občinstvo, ki se je rsdevolje odzvalo vabilu z naravnost impozantno udelež* bo, naši trgovski krogi in drugi prija* tel j i novinarjev, ki so brezplačno po* skrbeli, da je bilo v bifeju vse polno prvovrstnih jestvin, pijač in cvetlic, zlasti pa naše požrtvovalne dame, ki so tako vzorno organizirale in vodile bife. Vsem tem, kakor tudi solistom, orkestralnemu društvu in pevskim zbo« rom gre vsa čast in priznanje, pa tudi iskrena zahvala, ki jo dolgujejo novi« nar ji njim kot svojim prijateljem in dobrotnikom. Imen vseh plemenitih darovalcev m onih nesebičnih prijete« Ijev novinarskega stanu, ki so s sodelo* vanjem pri koncertu in gabsvi pripo* mogli, da je prireditev tako sijajno uspela, ne bomo nagajali, ker se jih novinarsko udruženje itak spomni in primemo oceni njihov trud. Omeniti pa moramo že danes žalostno dejstvo, ds dotični gospod, ki je gmotno naj« bolj zainteresiran na takih prireditvah v Unionu, ne pozna niti toliko takta, da hi šel prirediteljem vsaj malo na roko. O tem zanimivem slučaju bo treba ob priliki spregovoriti obširneje.
Slavnostna akademija »Ljubljanskega Sokola".
V proslavo narodnega In državnega ujedinjenja je priredil Ljubljanski Sokol v soboto ob 20 v svojih društvenih prostorih slavnostno akademijo, ki Je krasno uspela ter j! je prisostvovalo razmeroma mnogo občinstva. Najpreje js imel starosta br. K a j z e 1 j slavnostni nagovor, nakar so sledile pevske in telovadne točke. Najpreje so nastopili člani v skupinah. Naporne m komplicirane vaje so izvedli docela brezhibno in precizna Za tem je pela ga, Lov-šeteva, ki jo je na klavirja spremljfl g. prof. Ravnik. Oba umetnika sta žela za svoja Izvajanja od strani občinstva obilo priznanja. Brezdvomno najlepša in najbolj uspela točka programa je bila telovadba na krogih. Nastopila je vrsta starejših članov med njimi trije olimpijci, ki je izvajala z nenavadno prožnos:)o in eleganco najtežje vaje na krogih. Sledila je recitacija g. Milana S k r b i n š k a, ki je čustveno deklamira! Oton Zupančičevo »Dumo«. Tudi njega je občinstvo nagradilo z burnim aplavzom, kakor kasneje pevca g. B e t e 11 a za njegova Izvajanja. Strumen je bil nastop moške-« ga naraščaja (10), ki je izvajal vaje ob gredi. Nato je sledil lep nastop petih članic, ki so elegantno in gracijozno izvajale telovadne in ritmične plese. Zaključna točka večera je bil nastop članov s prostimi vajami. Občinstvo jc napeto sledilo vsem točka ti ter je dajalo duška svoji zadovoijnosti v spontanih ovacijah in z viharnim aplavzom. Bfl je lep sokolski večer.
Svečana zaobljuba novih članov-Sokolov.
Včeraj doopldne se je vršila v telovadnici »Narodnega doma« svečana zaobljuba novega sokolskega članstva. Slavnost je otvoril starosta »Ljubljanskega Sokola« br. Kajzelj, ki )e uvodoma svojega govora pozdravil vladnega zastopnika dvor. svet. dr. S t a r e t a, dalje s- Josipa Turka kot zastopnika mestne občine m starosto JSS br. Gangla. Nato je starosta Kajzelj izvajal: sBratje in sestre! Na saborni seji JSS je bilo skleneno, da se vsako leto dne 1. dec. na državni praznik narodnega ujedinjenja izvrši zaobljuba novega članstva Je to svečan akt, ki se proslavi vsako leto na ta zgodovinski dan. Mislim, d* med vami ni nikogar, ki bi ne vedel pomena sokolstva za narod in drŽavo. Odveč bi bilo, da bi vam to razlagal, vendar Vam povem, da ima Sokolstvo nalogo vzgajati narod telesno In duševno«. Za tem je starosta Kajzelj prečital se tri odstavke sokolskih pravil, ki se nanašajo na Sokolstvo, vero in politiko, nakar je sledila svečana zaobljuba noveza članstva. Vsi navzoči so vstati, starosta Kajzelj pa je narekoval sledečo zaobljubo; ki so jo novi člani dobesedno ponavljali za njim: »Zakiinjam se, da hočem vestno in zvesto izpolnjevati vse dolžnosti, ki mi jih nalaga svetost In veličina sokolske misli v mojem dru3tvenenv zasebnem in Javnem življenju. Izjavljam, da so mi znani predpisi društvenih pravil in da se hočem brezpogojno po njih ravnati. Zaobljubljam se, ds ostanem zvest lugoslovenskemn državnemu In narodnemu edinstvu ter ide? vse slovanske skupnosti.«
Ko je bila slovesna zaprisega končana, je starosta pozdravil nove člane s krepkim sokolskim »Zdravo!« iz mladih sokolskih grl pa je odjeknil trikratni odzdrav »Zdravo!« Mimo nove sokolske čete članstva je nato je defilirala stara zastava Ljubljanskega Sokola, starosta Kajzelj pa je vsakemu novemu članu krepko stisnil desnico. S tem je bila slavnost. ki je pomnožila vrste sokolskega članstva, zaključena.
Zaprisega novih članov-Sokolov na Taboru.
Istočasno kakor v prostorih Ljubljanskega Sokola, se je vršila tudi na Taboru zaobljuba novega članstva Sokola l. Svečana zaprisega je bila v godbenem prostoru, ki je bil okrašen z narodnimi in državnimi trobojnicaml, na sredi pa je stal kip NJ. Vel. kralja Aleksandra I. Slavnost, kateri so prisostvovali številni prijatelji S>-kolstva in odlični predstavniki sokolske misli, je otvoril Starosta Sokola I. br. dr. Pavel Pc stotnik, ki je pozdravil vse navzoče, nakar je povzel besedo br. Majcen, ki je podal nazorno sliko narodnega m državnega ujedinjenja ter se spominjal vseh za domovino padlih junakov. Nato je predaval dr. Pestotnik o temi: »Nacijonalna misel — osnova sokolskega poslanstva.« Govor je bil idejno globoko zamišljen in je izzval nepopisno navdušenje. Govoru je sledila svečana zaobljuba novega članstva. Slavnosti je prisostvovalo mnogo sokolskega In narodnega občinstva, ki je napolnilo ves prostor ter je nove člane Sokola živahno aklamiralo. Zlasti silen utis Je napravit na poslušalstvo dr. Pestornikov govor, za-prisežni akt pa je spremljalo navdušenje in solze nacijonainega oduševljenja.
Proslava narodnega ujedinjenja srednješolske mladine.
Naša srednješolska mladina se je zbrala včeraj popoldne v areni Narodnega doma. Mladina je napolnila prostore vse od prvošolcev do osmošoicev z vseh gimnazij, realke, nčlteljišč in z drugih Sok Proslave se je udeležilo tudi nekaj staršev in rasnega občinstva Profesorsko društvo |c zastopal prof. J e r a n, društvo »Akademski dom« ps dr. B r e z i g a r.
Slavnost ie otvoril predsednik srednješolskega udruženja g. Iskra, ki je v navdušenih besedah pozdravil mladino in razne zastopnike in povdarjal, da je geslo mladosti pred vsem pogum, kajti le-ta vodi do zmage tp bo nas vodil tudi v bodočih boiih. Slovenska mladina se zaveda, da Je prišel čas graditve Iz razvalin in bo sodelovala vedno in povsod pri gradnji no- j m države.
Mladina je sprejela predsednikove besede z navdušenim ploskanjem. Na to ie naMopil tamburaški zbor, ki je zaigral »Morje Adrijanskoc nato je sledila deklamacija (»Narodu«), pevske točke, solo in kvartet, kar nam ie pokazalo, da goji mladina v svoji organizaciji izven šole razne panoge umetnosti in družabnega življenja.
Pod naslovom »Preporod in mi« ie govoril na to dr. Lah v daljšem govoru o vlogi slovenskega srednješolca v boju za narodno osv oboje nje. Pokazal nam je študenta iz leta 1846, ko nastopa prvič kot član narodno probujajoče se mladine v narodni gardi in deluje za narodni program, kakor ga je podala akademska mladina. To je bila generacija, ki Jo je klical na dan Prešeren s svojo ^Zdravico« — toda ta mladina Je bila prevarjena in Avstrija jo je hotela zatreti. Toda mladina Je silna; leta 1866 je bila Avstrija tepena in mladina se je dvignila. Nje vodstvo je prevzel Stritar in z njim Levstik in Jurčič. In zopet je mladina srednjih šol krepko stala v boju za mlado Slovenijo in bila glavna opora premlajajoče se kulture. Bilo pa je še prezgodaj, da bi bila sprejela jugoslovenski program v polnem obsegu. Treba je bilo prej velikih izprememb na Balkanu. Koncem stoletja je zopet budil nov pesnik mladino (Oton Zupančič) in ji kazal zarjo svobode. In ^strelci* so šli na boj. Bili so izvidniki naše bodočnosti. Iz »Nove dobe* se je rodila »Omladina«, ker pa je Čas dozorel. Je ravno srednješolska mladina prva zagledala jasno luč novega Jugoslovenstva in ustvarila sama v sebi v e r o v naše odrešenje. To so bili preporodovci.
Govornik je slikal njih organizacijo iz lastnih spominov in pokazal to predvojno generacijo kot cvet naše srednješolske mladine, ki ie bila glasnik novega dne. Vojna je s krvavim mečem pretrgala preteklost od bodočnosti. Zato je povojna mladina skoraj pozabila na svoje predhodnike. Zd:?j je oživila njih spomin in našla v njih svoj vzor in program. Ona mora kot naslednica revohicljonarne mtadlne zgraditi sveti hram svobode, ki so oni sanjali o niem. Nacionalizem naj znači prebujanje, dviganje izpopolnjevanje nnših naiboljših sil. Narodi gredo svofo pot In mladina ima v njih zgo-dovfnj svojo dolžnost. Tradicije naše sred-Ješo's*e mladine so častne, naj bo tudi da-našnla mladina &en verige, kf drži iz zarje V Z"rio In od dne do dne. Predavanje, ki je bilo prepleteno s citati in snomfnl o našem boju za svobodo in polni ljubezni do nr*Še narodne m^dl^e je Želo gromovito prlzn-nle in pMskanfe.
Nato se je preoram nad??jeva1 z raznimi to*V->ml. godalni orkester, deklamacije Orrdnovih p^srnj, petje tn tamburaški 7bor. S Hmno »R o f e pravde« je mladina zaključila to lepo s'avje. ki naj se prihodnje leto vr*i v mnn^o ve^em obsegu, da *e ga udeleži vsn srerf"J*»?o»ska mladina, k^kor se to fodl no dmeMb mestih. Pnre-(Iffev Je delala čast mladini in nje obitelj em.
ŠolsV«* rv^^cjčine za Miklavža in Požtč 20 % nocusta. »Narodna knjigarna«
t«.
Politične vesti.
= Moskva si svoji že Dalmacijo. Moskovska »Izvesti ja« priobču je jo potopisne črtice iz Dalmacije. V teh črticah stav dva odstavka, ki jasno kažeta, da računajo ruski boliseviki z Dalmacijo kot s svojo bodočo kolonijo, kamor bodo pošiljali utrujene sovjetske politike na počitnice. Hrvatska z Dalmacijo, pišejo »Izvestija«, je za nas tudi ogromnega političnega pomena, kot dežela Stjepana Radića, znanega poIHika, voditelja 2 milijonske kmetske stranke, ki se Je pridružil kmetski in-ternacljonali in ga zato preganja iugo-slovenska vlada... Pri nas v Moskvi se je mudil Stjepan Radić. On predstavlja to deželo, on je voditelj mogočne hrvatske seliaške stranke, ki šteje več milijonov (?) Članov in ki jc prisilila Paš'ćevo vlado, vlado belega teroria In sovraštva do sovjetske Rastje k demisiji. Stjepan Radić ima še nekatere zastarele pacifistične predsodke, ali nrša doba brezobzirne borbe mn jih kmalu izbije iz glave. Radič je prišel k nam, da stopi s svojo stranko v stIVe s kmetsko internacb'onalo. NI daleč čas, ko zmaga tudi na Hrvatskem proletarijat in kmetsko ljudstvo. Za to se nam zdi tem zanimivejše seznaniti čitatelje vsaj v tem nepopolnem opisu z divno krasoto Dalmacije, tega primorskega dela Hrvatske. Kdo ve, morda pa ni tako zelo utoplstična misel, da bodo preživljali moskovski prolet?rcl v bodoče svoje počitnice ne le na Krimu, marveč tudi v teh krajih Evrope.«
= Nemške vojaške priprave, &Nič ne bi koristilo, če bi boteli tajiti, da je zadnja kontrola medzavezniške vojaške misije zadela v vsej Nemčiji na čudovito dobro organizovano pasivno rezistenco. Enako ne bi nič koristilo, Če bi boteli zamolčati, da številna razkritja dokazujejo, da misel na oboroženo revanšo v bližnji bodočnosti še vedno tli v Nemčiji...« Te besede je napisal angleški časnikar, posebni dopisnik londonskega Timesa, v dolgem članku, ki ga je priobčil ta dnevnik. In Times našteva nekatera zelo -esnih razkritij medzavezniške komisije, k? so se izvršile vkljub obstrukciii nemških vojaških oblasti. Tako je n. pr. komisija zaplenila v Kruppovih tovarnah 20.000 pušk repetirk novega modela, ravno ko so jih hoteli odpraviti z na-
pisom: Materijal za cestne železnice, V trdnjavi Koenigsbergu so opazili, da so spremenili trdnjavsko topništvo v premikajoče se topništvo, ki se da prevažati po železnici. Odkrili so tudi, da ima vsak od 100.000 mož deželne brambe (Rcichswehr) orožje za pet mož, da se torej lahko postavi čez noč popolnoma oborožena armada pol milijona mož. Najhujše je pa, pravi Times, da obvladuje gotove kroge nemškega naroda volja, nc samo oborože-vati se, temveč Študirati nove, strašne metode vojskovanja. V tem oziru je značilna ustanovitev velikega laboratorija v institutu Kaiser \Vilhelm poleg Berlina. Ta skrivnostni laboratorij je bogato dotiran z denarjem in v tesni zvezi z enakimi instituti, predvsem z institutom za preiskuševanje vojnih plinov v Hannovru. Vse vojaške iznajdbe se tu preizkušajo v laboratorijih. Predvsem se pa tu študira razvoj plinske vojne, kajti nemški vojaški krogi upajo najti v plinu sredstvo za bodočo zmago.
— Vsebina Masurvkovih spominov. Prezident Masarvk je zaključil redakcijo svojih spominov iz svetovne vojne. Delo izide sredi januarja 1925, in sic».r v češčini v založništvu i-Cin«, v nemščini pa v založništvu »Orbis*. Naslov obširne knjige je »Svetovna revolucija«. Pred vojno in v vojni 1914—19IS, Spomini in razmotrivanja T. G. Masa-ryka, prezidenta CSR. Obenem izide knjiga tudi v angleščini in francoščini, pozneje pa še v drugih jezikih. Vse delo je razdeljeno na S poglavij, ki slikajo v kronološkem redu Masarvkovo revolucionarno delovanje med vojno od njegovega Sklepa, da se napoti prostovoljno v prognanstvo tia orianizri-torsko in agitatorsko potovanje širom sveta, pa do njegovega zmagoslavnega povratka v osvobojeno domovino. V prvem poglavju naslovljenem »Oporoka Komenskega , govori Masarvk o vzrokih, ki so ga obenem s celokupnim češkoslovaškim narodom prisilili na boj proti Avstro-Ogrski; od drugega do sedmega poglavja razpravlja o di-plomatičnem boju proti Avstriji in Nemčiji in organiziranju češkoslovaških ?e-gij, v zadnjem poglavju pod naslovom »Svetovna revolucija in Nemčija« pa analizira filozofijo svetovne vojne. -Masarvkovi spomini niso samo zunanji opis dogodkov, temveč filozofska poglobitev in karakteristika duševnih narodnih Struj, Avtor je združil formalno plat svojega dela s filozofskimi in re-iigijoznimi razmotrivanji.
r= Proti italianskemu izigravanju naših Interesov na Jadranu. Poročali smo pretekli teden, da hočejo Italijani na konferenci v Benetkah doseči za Reko konsorcij, v katerega delokrogu b! bilo reško in baroško-sušaško pristanišče. Koristi bi imela Reka, škodo pa naše obrežje. Namen Italijanov je. odvrniti Jugoslovene od zgradbe lastnih pristanišč in jih navezati na Trst. ^Izgtibljc-ni* BaroŠ bi se tako zopet združil z Reko. Proti italijanskim nakanam jc poslala zagrebška trgovsko-obrtna zbornica ministrstvu v Beograd brzojavko, ki se odločno postavlja proti temu, da bi Italijani dobili v svoje roke našo trgovino in pomorski promet :er bi zagospodarili na Jadranu. Vlada mora odločno braniti iugoslovenskc pomorske interese.
Izpred sodišča.
— Zagonetka tatvine pri dr. Lemezn razrešena. Ob priliki poseta Orjunašev pri dr. Lemežu, katerega pa niso našli doma, jj bilo ukradeno njegovi soprogi iz denarnica par bankovcev po 100 Din. Dr. Leme2 in ž njim klerikalci so obdolžili Orjimaše, da so izvršili poleg družin nasilnosti tudi tatvino denarja. Ml smo že takrat na podlagi točnih informacij pokazali na pravesra tata — na dr. LemeŽevo služkinjo Frančiško Javornik, ki je biia takrat tudi v sobL Preiskava je bila zelo težavna, zakaj poleg hi« diclj ni bilo nobenega oporišča za njeno krivdo. Po neumornem dela p2 se je nabralo proti njej toliko indicii, da je obtožer:-ka klonila pod težo ter primala, da Je ona ukradla denar gospe dr. Lemeževl in da je oškodovala svojo gospodinjo tud! pri nakupa In pri hrani. Skrivaj je namreč hranila vsak dan svojega ljubimca, ki je bil takrat brez službe in ni imel nobenih sredstev za preživljanje. Dekle Je tudi priznalo, da je res dajala brezposelnemu fantu hrano, toda zatrjevala je, da s tem ni prav n!č oškodovala svoje gospodinje, ker je to, kar je da^a fantu, odtrzala od svojega deleža. In to sta rud« pošteno oba priznala, pri čemer je ona odločno trdila, da se ni nlU najmanj zavedala, da vrši s tem kako tatvino, če daje potrebnemu brezposelnemu fantu preostanek svoje hrane. Z ozirom na vse te okoliščine je bila Frančiška Javornikova obsojena radi tatvine na 3 tedne zapora njen fant pa radi soudeležbe na 1 teden zapora. AH bo »Slovenec* dal sedaj zadoščenje z* svoje klevete? Stavimo, da niti besede ne bo poročal o tej obravnavi.
— »Ljubimec« pod posteljo, viško stjpžnlco jc prihitela včeraj Matilda C. iz Rožne doline in prijavila, da leži pod njeno posteljo prejšnji ljubimec Anton 2agar, ki jo je iz ljubosumnosti že popreje pretepal ter jI grozil z nožem, nato pa so ga ženske videle, kako je zlezel pod Matildino posteljo. Stražnik! so odšli na lice mesta tn so razjarjenega Tončka, ki je bil v ostalem precej v rožcah, potegnil! izpod postelje ter mn preskrbeli nekoliko udobnejSe ležišče.
16
Prodaja »Narodnega doma" v Trstu.
»Edinost« poroča o prodaji »Narodnega doma« v Trstu. Iz dotičnega članka posnemamo to-le:
^ »Francesco Giunta je tisti, ki je dal ražgati to lepo stavbo, v kateri so se nahajali i ženske, i otroci, i tujci, ki so se nastanili v hotelu. On je tisti, ki je uničil to lepo stavbo — naš ponosni Narodni dom, spravil v smrtno nevarnost mnogo ljudi in povzročil smrt tujca, ki si ie prišel ogledal »la bella e gentile Trieste«. A ni storil tega v hipu razburjenosti in ni se skesal svojega čina, ki je stal eno življenje. Ne — poba-hal se je z njim! Zahteval je, da ga radi tega izvolijo za poslanca v italijanski parlament. Pohvalil se je s tem tudi v parlamentu ob proslavi junakov, ki so dali svoje življenje za domovino in v govorih na volilnih shodih, katerih enega ie morala poslušati tja koir.andi-rana slovenska šolska mladež. In vedel je, zakaj se hvali in pred kom se hvali. Postal je poslanec, generalni tajnik vladajoče stranke, podpredsednik rimskega parlamenta in — bogataš. Na ruševinah našega milega doma si je napravil najlepšo karijero!
Narodni dom je bil sezidan leta 1904. Sezidala ga je Tržaška posojilnica in hranilnica. Sezidala ga je zato, da bo imela svoj lastni dom za svoj nrad fn ker je spoznala potrebo poslopja za naša društva in za nase gospodarske in obrtne ustanove. Narodni dom je imel gledališko dvorano, telovadno dvorano, prostore za hotel, restavracijo in kavarno ter tiskarno. V njem se je koncentriralo naše narodno, posebno kulturno življenje.
Dne 18. pr. m. je bilo zemljišče in so bile razvaline Narodnega doma prodane. Prozaična vsebina kupne pogodbe je ta: Tržaška posojilnica in hranilnica, registrovana zadruga z omejenim poroštvom prodaja v last društvu »Societa di ricostrti7ione<r nepremičnino vložek št. 985 v Trstu, ki se nahaja na trgu Oberdan št. 2, kakor stoji in loži z vsemi pritiklinami in pravicami (izvzemši odškodninsko zahtevo radi požiga stavbe), z vsem gradbenim ma-
terijalom, ki se tam nahaja. Kupna cena znaša, kakor smo že poročali, 1,400.000 lir in je bila plačana ob podpisu pogodbe.
Žalostno je to, a drugače ni bilo mogoče. Odškodninski zahtevi se s tera nismo odpovedali, niti nismo te zahteve s tem najmanj kompromitirali. To vprašanje ni še končno rešeno in od svoje pravične zahteve nikakor ne odnehamo. Stavbe posojilnica ni mogla obnoviti. Po sedanjih cenah bi jo to stalo 4 do 5 milijonov lir. Vprašanje je bilo, ali bi nam oblasti sploh dovolile vzpostaviti našo hišo in ali je mogoče v Trstu Slovencem zidati dovoij močno stavbo, ki bi kljubovala vsem nevarnostim. Ruševine Narodnega doma so predstavljale za posojilnico veliko zgubo in veliko nevarnost. Od tesnjena je bila prometu glavnica, ki predstavlja vrednost nepremičnine, k^kor se vidi iz pogodbe, v znesku 1,400.010 lir, kar je v škodo našemu gospodarstvu spToh. Posojilnica je izgubila obresti od te svote, to je okoli 100.000 lir na leto, katere izgube ni mogla več prenašati, in slednjič bi se ta visoka stavba sčasoma omajala in se ufegn:!a zrušiti ter povzročiti škodo sosednim hišam aH pa mimoidočim ljudem. Za vso to škodo, ki bi lahko znnšala več sto tisočev lir, bi b:la posojilnica odgovorna. V posojilnici pa je naložen denar našega ljudstva, katerega je treba upravljati pametno in vestno. OJ-bor posojilnice nikakor ni smel spravljati ta denar v nevarnost, odroma iskati kritje za vse te izgube pri še rcv-ne;šh posojiloiemaVih, s t^m. dn bi jim nalagal višje obresti, nego bi bil moral. Ni ka^Vo torej d^u^e^a. kakor, ko se Je nud;'a prava prfffka, t'-> ie pogorišče prodnfi in s tem utrditi sta-nie enega nnšib mjvn'nciš'h gospodarskih zavodov, ki mu je pripojena velika in va?na namera na kulturnem in gospodarskem polju.
Kupna cena odgovarja približno vrednosti zem!jišča, temeljev in materijala, oziroma zidov, v kolikor so Še uporabni.«
Prosveta.
Prosvefa.
Repertoar Nai*odr?e£a gledališča v Ljubljani-
Drama,
Začetek ob osmih zvečer. Torek, 1. dec: Zaprto.
Sreda. 3. dec: Veronika De?enlška. Izven
Četrtek. 4. dec.: Moč teme. Red A.
Petek, 5. dec.: Pri Hrastovih. R-d E.
Sobota. 6. dec: Paglavka. Red D.
KedeHa, 7. dec: Ob 3. pop. pri znižanih cenah: Firma P. B. Izven. Zvečer ob 8. uri: Veronika DeseniŠka. Izven.
Ponedeliek. 8. dec: Ob 3. pop. mladinska predstava: Mogočni prstan Izven Ob 8. zvečer: SnmTiiva oseba. Izven
OPERA. Začetek ob £& uri zvečer.
Torek, 2. dec: Carjeva nevesta. Red F. Sreda. X dec: Rusalka. Red C Četrtek, 4. dec: Zaprto (generalna vaja). Petek, 5. dec: Lopudska sirotica, slavnostna predstava v proslavo 70-letnice skladatelja Fran Serafina Vilharja. Red B. Sobota, 6. dec: zaprto. Nedelja 7. dec: popoldne ob 3. Gorenjski slavček, ljudska predstava pri znižanih cenah.
★   ★ ★
Giacomo PuccinL
Dne 29. pr. m. je umrl v Bruslju sloveči italijanski skladatelj Olacomo PuccinL V pokojniku je živel velik talent, ki se te razvfl do svoje višine in zaslovel po celem svetu. Siromašna je bila Puccinijeva družina, znana pa po glasbeni nadarjenosti. Oče fe bil učitelj glasbe. Giacomo se je rodil leta 1853. Zsprstil je oče pet otrok, ki sami niso vedeli kako naj si pomagajo v življenju dalje, mati Jih je težko vzdrževala. V Luzzi, kjer so bivali, so poznali Gtacoma že kot dečka izredno nadarjenega ra muziko. Ko ie v Pisi slišal prvikrat »Al-do«, se je odprl v njem nov svet, poln glasbenih sanj. S podporo kraljice Margcriie, do katere se Je bil obrnil v svojem stremljenju po glasbeni naobrazbi, Je prišel v Milan,   kjer je na konservatoriju spoznal P. M2scagnija. Tam }e izborno napredoval In rodila %2 je prvn Pucciniieva opera »Le VITIJ*, ki je prišla na oder leta 1F84. Uspeh le bH dober. Kritika Je naznanjala prihod velikega mojstra. Uglasbil je nato Foma-nov libretto ^Fdcrarc, ki pa ni bil srečen zbog  šibke Hbrertove vsebine. Takrat je potisnila na glasbenem polju vse v ozadje »Cavafleria Rusticana* in Puccini se Je mogel le radovati uspehov svojega prijatelja. Čez čas pa je prišel na dan z opero »Ma-non« In uspeh ie bfl sijajen. Od te opere do naslednje »Bofceme* so pretekla tri leta. Pucdni le živel na deželi Vprizorlla se Je prvič leta 1896. Početkom so jo sprejemali nekako hladno, triurni pa je doživela v Palcrmu.   Kapelnik Mugnone se je branil predstave na trinajsti dan v mesecu in na petek, ali Puccini je vztrajal in opera Je uspela nepričakovano veličastno. Po »Bo-hemi« je prišla *To6ca<*. Misel za nlo mu le nastala pri neki recitaciji Sare Bern-hardt Vprizorlla se je leta 1900 v Rimu ur
se je ponavljala dvajset večerov. V Londonu ga ie pretres'a drama »Mpdame Butter-fly«. Sklenil je vglasbiM dramo male Ja-ponke. Leta 1904 je prišla na oder onera »Madame Butterflv« s polnim uspehom. Kritika je napovedala operi pot po vsen svetu. V Amerik' se je ogrel za novo on<*-ro »Fanclulla del VVest« ter t njo zaktiu?!! ciklus velikih dramatičnih oper. Sledila Je »Pondine«, nato »11 tabarro« (Plašč), potem »Suor Ange'ica« \n »filannl Scicchh. V Rimu so se leta 1Q19 igrale vse te tri opere pod skupnim naslovom ^T^itt^co«. Pripravljal je veliko opero »Turandot« In v milanski »ScalU so Že mlsin na prvo vprlzori-tev, aH prišla Je Puccinijeva zndnja ura...
Puccini je bo'ehal že dalle č^sa na sladkorni bolezni. Ko je prispel v Bruselj, se mu je zdravstveno stanle tako poslabšalo, da se je moral zateči k zdravniku, univerzitetnemu profesorju dr. Ledouxu. Izvršila se je oneracija, aH telesna slabost Je bila tako velika, da Je kmalu nastopila smrt.
V rimskem parlamentu Je predsednik Mussolini upravičeno nag*ašal. da ža^st ob rak^-f mois+ra Puccinija ne zadeva samo Italijanskega naroda, marveč ves kulturni svet. Pogreb bo na državne stroške.
Pucclnfleva glasba Je ljubka, p^lna srčne ljubezni, zat-> na rrfrn prevzema vsakogar, ko jo zasliši. Dokler bo svet cenil lepo donečo v č1nve?ko notranjost globoko segainčo gf?sbo, bo živet. visokosr»o*fovan, spomin na mojstra Puccinija.
Premijera Veronike Desetnike.
Sinočnjo prvo predstavo Oton Zupančičeve nove tragedije »Veronika Dcseniška« je obdajal ves blesk, ki ga premoremo. Izbrali so si za ta važni kulturni dogodlial spominski dan našega ujedinjenja. Gledišče, napolnjeno do zadnjega, je bilo v svečanostnem razpoloženju, navzoči tudi vsi važnejši predsta vitel ji države in drugih javnih mest. Pred začetkom narodna himna. Narodno gledališče je Zupančičevo delo pripravilo z vso ljubeznijo v studiju in žrtvovalo, kar le more, za nove kostume in dekoracij?. Taka je bila tudi častna dolžnost. Zupančič je stal ob premorih sredi najvihamejšega vzkli-kanja. Na odprtem odru se mu je klanjala nepreglednost lovora in cvetja. Prevzela je pesnika ta vesoljna ljubezen naroda in se je ganjen zahvalil v par skromnih besedah.
Jasno je, da mi o pesniškem delu samem in njegovi vprlzoritvi sedajle, dvanajst ur po premijeri, ni mogoče še govoriti. Nova izvirna drama je za nas vselej kulturna zadeva prve vrste. Povrhu pa topot tudi ne gre za kogar-sibodi, nego za Otona Župančiča, ubi-
ralca najslajših slovenskih strun.  M. Z. a •
— Koncerta v proslavo o I edin jenja. —
Včerajšnji glasbeni prireditvi Orjune in novinarjev sta uspeli kar najsijajnejše. Dopol- : dne ob 11. so v Fflharmonični dvorani pri j akademiji »Orjunec nastooiii ga. Thierry j
Kaučnikova, gg. Betetto in Banovce ter gg. Si a is (vtfoltaa) to Ravnik (klavir). Vse točke so bile, kakor je to pri teh naših umetnikih samo po sebi umljivo, vzoruo podane in so izzvale dolgotrajno odobravanje, Prekrasen, globoko zamišljen govor o pomenu narodnega ujedinjenja in narodnega edinstva je imel pisatelj Vladimir Levstik. Njegova izvajanja so napravila na občinstvo najgloblji vtisk In ga navdušila za idejo narodnega in državnega edinstva. — Bolj zasedeno, kakor je bila zvečer Unionska dvorana, si je pa že težko misliti. Do zadnjega kota vse polno. Seveda si druga društva ne morejo privoščiti tako obsežne In dragocene reklame, kot novinarji. Tudi pri tem koncertu sta sodelovala ga. Thicrry-Kavčnlkova In g. Betetto, poleg nju pa pevska društva -Slavec^. »Ljubljana« in ^Ljubljanski Zvon«. V;sem smatral petja imenovanih treh pevskih zborov za tekmo, kajti vsak zbor Je svoje pesmi dal kar najlepše in najdovrše-n^iše in publika Je bi'a z vsemi točkami Iskreno zadovoljna. Največ zanimanja pa Je pri ko-certu vzbudil orkester »Glasbene Matice-, VI ie pod vodsfvom skladatelja in svolega dHren*a g. L. M. ?krjanea precizno in vrorno odigral Orlegovega »Pastirčki* ?n D^r'sMev *«veti* In »posvetni« ples z oH'ra+no harf^. Ta n*š godalni ork**ster \<* --rasx^l na več kot H d-Sa veselih glas-b"~:k~v in nostane v kratkem najvažn^iši rmi*el? v na?em kon^ertnrm življenju. Po konrerMi sf* je r^rvfta živahna zabava. —č.
— Onera. »Jemifa«. Janaček, pri svo-jTh 70 letih. Je danes morda največji če-?Vi rlasbeni dramatik in njegova Kata Ka-b~nava si je mahoma utrla pot na svetovne odre. Is'otako kaže Jenufa silno invencijo in krenk~> dramatično roko skladatelja. Se-v~da ima Janaček srečo t**di z libreti. Naj-s"ne'-a glasba s plehkim libretom propade Da nimamo v Thierrz-Kavčnikovi tako močna cei-kovnfce, bi z ostalimi silami Jenufa ne rx!nVovala tako globoko, kakor Je v rT^dl^sVi sezoni in t"dl s?daj. ThiT^*« Kavčnikova Je ustvarita cerkovnico, kakršni*" m^nda tz'epa ne naldeš. Le napram Je-n'7fi (Vanečkovf) se ml je zdela prem^ado-sfna. s:eer pa je Hla v igri in glasu skoro ned^e^a. Tudi ostale večje ali manjše vloge so bile — primerno dnbro zasedene; srf~čen večer so imc7I Vane-'Tcova, Kov*č in P^n^vcc Jenufa le bfla lepo opremljena, prav vestno naštndirana in zrežirana. Za-sbnra za lepo uspejo predstavo gre v prvi vrs*i z vencem odlikovanemu Ba*atkt. Of. k~s*er na je z^sti v godatfh prered^k. Podrobnejše ^oročro prinesemo po reprizi. —č
— Prihodnta premHera ▼ naši operi. — Naš operni ansambel pripravlja novo izvirno operno delo ingoslovcnskega skladatelja Fr?n Serafina Vilharja, našega ožjega rojaka. Serafin Vilhar je postal 7fMetnik In v nr^slavo tega njegovega jubileja se poje koncem tega tedna v naši operi njegova tridrionska onera »Lopud^ka sirotica*. Opero J** na^tudiral ter io tudi dirigira kape!nik g. Niko Š'ritof režija pa Je v rokah g. De-bevca. Na si 2 vijence ve zasluge za našo glast-o se še povrnemo, a danes opozarjamo na to predstavo vse naše narodno občinstvo, v prvi vrsti pa naše pevske kroge
— Današnja operna predstava. Danes zvečer se poje v operi Rimski Korsakova opera Carjeva nevesta in sicer za Red F. Pusalka se Je morala radi prevelike zaposlenosti nekaterih članov preložiti na poznejši datum.
— 11. broj »Jugoslavenske Njive« od
1. decembra donosi članke dr. G. Novaka (o Franji Ivanu Blundoviču) Ante Petravi-ca (Dva posku^aja književn« kritike g. 1885) 1 Gjure Dimoviča (Kostim u drami), a nastavke studija dr. M. Kusa- Nikolajeva (osnovi funkcionalne sociologije) i dr. VI. Dvornikoviča (Hrist, Budha, Schopenhauer) St. Tomašič nastavlja svoj roman »Šmi-marionete«, a s pjesmama se javljaju Fr. Alfirevlč i R. Katalinić-Jeretov. — U pre* gledu imade članaka o odlikovanom poljskom piscu Revmontu, M. Rakića. o radu zagrebačkog i varaždinskog kazališta, itd.
— »Nova Evropa*. 1. december. Decem» berska številV« je posvečena Ideji naredne* r?a sporajruma. jedinstva cerkev in london* s,_i medicinski šoli ta žene. O ideji sporaz-"ma piše J. Zubovič, o Jedinstvu cerkev Mil. Jakšič, o cerkveni ali civilni poroki S. Troicki, o londonski medicinski Soli S. An* tonovič. V finačnem pregledu obravnava rnani zagrebški gospodarski strokovnjak dr. Belin vprašanje kovanega denarja. Na koncu slede knjižna poročila.
— »Zvonček« prinaša v decemberski števPki to-le vsebino: E. Gangl: Mfloš Obilic Jos. Vandot: Kekec nad samotnim mezdnem. Gustav Strniša: Prvemu učitelju. E. O.: Jovan P. Jovanovič: življenjepis s podobo. Na preži. Podoba- Ferdo Juvanec: Ciciban-CIcrfuJ. Fr. Roječ: Zimski gostje Pouk in zabava. Kotiček gospoda Doropolj-skega. Ob sklepu XXV. letnika.
Naši častniki v Južni Srbiji.
(Dopis.)
Leta 1920. sta bila premeščena dva slovenska častnika v Peč. OdkazaU so jima stanovanje v hiši, zidani v turškem slogu, z zamreženimi okni, kakor je to običaj v muslimanskih hišah. Malo čudno jima je bilo pri srcu, ko sta dospela do hiše. Ko pa sta odprla hišna vrata, sta bila prijetno presenečena. Lepo pobeljene stene In priprosto, a čedno opremljena sobica jih je sprejela prav po domače. Stanovala sta štiri mesece tamkaj, a nista se spoznala z domačimi. Redko sta jih imela priliko videti, posebno krasna čmooka devojka je hitro zbežala v svojo sobo. ako se ie pojavil na hodniku eden izmed najemnikov. Najemnino sta plačevala stari ženici, ki jima Je pospravljala. Ogovarjala sta jo in hotela od nje kaj izvedeti, toda ženica je kratko, prijazno odgovorila in odšla. Ker so bili nezaupljivi tudi ostali meščani, se nista brisala ca tamošnje razmere. Povodom ustoličenja patriar-pt je prispel eden izmed omenjenih častnikov zopet v Peč m ti hotel ogledati tvoje
nekdanje stanovanje ter pozdraviti hišne gospodarje. Hišica je bila kakor pred leti, toda vse drugačni so bili stanovalci. Komaj le odprl hišna vrata, prihltite mu nasproti starejša Žena tn veselo črnooko dekle, ki ie pred štirimi leti vedno preplašena zbežala v svojo sobo, ue hoteč govoriti s tujci. Lepo da si došao, mili moj shiko! je vzkliknila sivolasa ženica, devojka pa mu prijazno stisnila roko. VedR sta ga v svoje prav čedno in prijazno opremljeno stanovanje in mu nudili črno kavo. V par dneh se je častnik seznanil z družino ki doznal povod nekdanje nezaupljivosti. »O vas Slovencih posebno pa o Hrvatih smo Čnli mnogokrat med vojno, kako ste nastopali proti našim in za-zato se ne čudite našemu nezaupanju, ko smo prvič prišli z vami v stike.* Zakaj ste sedaj postali bolj zaupljivi? je vprašal častnik. Imeli smo priliko se seznaniti se s Slovenci in se prepričati, da tudi oni ljubijo skupno našo domovino in da so tudi oni ndani našemu vladarskemu domu. Doznali smo, da so Slovenci mnogo trpeli ln bili prisiljeni v borbo proti bratskemu narodu. Pa tudi drugod po Južni Srbiji se je v zadnjem času preokrenllo razpoloženje napram Slovencem.
Naznanilo.
7^57
Modni atoli j o M« S ARC, Liubljana, Kon.resni trg š'. 4/1 (G-tberjeva hiša), ima vedno v zalogi ser jo »zgotovi en:h nano.ej-ilh in na'oku^nej^h pari^k h družabnih, popoldanskih, večernih, knneettnih in plesnih toalet. Istotako tudi dtkUSkih oble'de za plesne vaje. Cene ftapantno nizke. Vsaliemu dosegljive.
Julijska Krajina.
— Kako ie s slovenskim Irrcdčn-tizmom? Eni pravijo, da je, druei pravijo, da ga ni. »II Popolo di Trieste« prinaša iz Postojne dopis o irrcdentiz-mn. Pisec (gosp. Ur.?) meni, da je nekaj irredentistov, to so taki, ki imaio svoje interese onstran meje, sicer pa pravega irredentizma ni. marveč je 13 majhna manjšina, ki občuti še sovraštvo do Italijanov, katero ji je vcepila Avstrija iz notranjepolitičnih motivov. Pa tudi ta manjšina u videva brezplod-nest vsakega irredentizma, ko je vendar Mussolini rekel: Na Snežniku sno in tu ostanemo! No, tako je torej z ir-redentizmom med Jugosloveni!
— Protest. Poslanec dr. \ViIfan se je obrnil radi nečuvene odredbe tržaškega prefekta proti kulturnim pravicam našega ljudstva do ministrskega predsednika Mussolinija z nastopno brzojavko: »V imenu slovanskega prebivalstva protestiram proti nezaslišani odredbi tržaške prefekture, ki splošno prepoveduje rabo slovenskega ali hrvatskega Jezika pri dramatičnih predstavah. »Ukaz«, ki Je vreden tekmec odloka o dvojezičnosti novin, mora provzročkl odmev v inozemstvu in ogorčenje kulturnega sveta. Treba ra-kojšnjega preklica in popraviti se mora žaljenje dostojanstva državljanov, ki so bili zadeti v svojih nedotakljivih kulturnih pravicah.«
U ti je užitek: ^
JKirim čokolada!
— Slovenski delavci v fašlstovsklh organizacijah. Fašistovsko glasilo v Trstu trdi, da so delavci v postojnskem okraju, v Senožečah, v Št. Pe*ru itd. skoro vsi vpisani v iašistovske sindikate in so ponosni na to, da pripadajo organizaciji, ki je povsem moderna in jim prinaša moralne in materijalne koristi.. .
— Kraški fašisti. V nekem dopisu v v »Popolo di Trieste« čitamo, da je narodna milica na Krasu spravila v svoje oddelke okoli tisoč Slovencev, ki so veseli, da nosijo uniformo in vršijo svojo službo z izborno disciplino___
— Orožje lo municijo iščejo orožniki okoli po vaseh. Po vojni je ostalo povsodi mnogo orožja m municije m ljudje so raznesli okoli eno in drugo. Oblasti so premalo skrbno pobirale municijo in druge take nevarne reči. Ako pozneje kdo slučajno najde kje kako orožje ali razstrelilno snov, mu ne kaže, naznaniti to oblasti, ker ga prav gotovo zapro. Sedaj so iztaknlli pri Vipavi pri zidarja Lipušu nekaj dinamita in drugih takih snovi ter ga hitro zaprli. Oblast naj bi ukazala znova da se imajo take najdene ali shranjene reči nemudoma oddati, da preneha večno osurrmlčevanje naših ljudi.
— Tragična smrt 91etnega   dečka. V
Komnu na Krasu so se Igrali otroci pri Zi-gonovetn mlinu. Devetletni Ernest Gulič je tekel ob mlinskem kolesu, pri tem pa se je približal kolesu, ki je bilo v toku. lopata ga je zagrabila za jopič in nesrečni dečko je bil vržen v kanal. Potegnil ga je iz vode mehanik Fran Bud al, ali dečko je bil že mrtev.
— Svojega moža je ubila v Puli neka Tomiclch. Živela sta v prepiru. Napadla ga je po noči ko je spal, in udarila z velikim kamnom po glavi in po vratu tako, da je bil mož po zdravniškem izvestju takoj mrtev. Morilka je zaprta m noče odgovarjati na vprašanja preiskovalnega sodnika.
— Občinske volitve ▼ Ročlnjn. Zmagali so fašisti. Na kak način, ni treba praviti, saj so zadosti gnane njihove metode pri volitvah. oDbili so 103 glasove, proti 50, oddanim za slovenske ljudske kandidate. Nekaterim, ki se iz nagibov udajajo fašizmu, naj doni na uho stara resnica: Kdor zanič oje se sam podlaga je tujčevi peti!
— Hroaovlce pri Postotni Imajo sedaj novega komisarja. Doslej je bil tam pre-fekturni tajnik dr. Ceolin, sedaj je prišel tla g. Bufffont Dr. Ceolin je poklican »voditi usodo poetojaske občine«.
Oa me moj ljubček
že enkrat osreči s svinčnikom »PENKALA^ Kako čestokrat sem rarpoložena pisati roš koprneče pisemce, ali ne da se. mi, ako rooa ram sele zaojstriti svinčnik in si zamazafl roke, Tc£e pri svinčnikih »PENKALA« ni. Vedno je čist. ni treba ga zaojstriti in vcdn# je pripravljen za pisanje.
Vsaka papirnica ima na zalogi vse v rs tU po Din 15.—. a istotako rudi orijnalna zlatat naliv,peresa »PENKALA«. 134T
— Praznik ujedinjenja v Trstu. Tr?a-
škl Jugoslover.l so včeraj proslavili praznfc narodnega in državnega ujedinjenja s božie službo v pravoslavni cerkvi. Prisotni so bH vsi aktivni in honorarni konzuli, dalje pod-prefekt, poveljujoči general, šef generalnega štaba in drugi dostojanstvenik!. Po končani božji službi je zbor zapel >Bože pravde« pod vodstvom prof. Sonca. Po cerkvenem obredu je konzul Stepanovič sprejemal med drugimi tržaškega Škofa Fojjarja. ki «• v Imenu katoliške za klera Izrazil Želj^ za fiaperdek Jugoslavije.
Posredovalna vloga dunajskega
trga.
V francoski in angleški izda*: v Beogradu izhajajoča Revue economiq'je in financiere. katere namen je, seznaniti inozemstvo z našimi gospodarskimi razmerami, je priobčila v svoji zadnji Številki zelo r>oučen članek o posredovalni ulogi Dunaja v našem gospodarskem življenju in škodi, ki io radi tejra troimo.
Članek pravi, da so se sicer trgovske veze med bivšimi avstro-.nadžar-skimi pokrajinami nase kraljevine in Dunajem po končani vojni zelo zmanjšale, a nikakor pretrgale, zakai Dunaj igra še danes veliko uIojto kot posredovalec med inozemstvom in nami: 1. v kreditnih zadevah, 2. pa pri trgovskih izmenjavah in predvsem pri uvozu bla^a v našo državo.
Posredovalna uloga za kredite se vrši na sledeči način: naše tvrdke — banke, trffovshe hiše. industrijska pod-vzetja — se obrac:.jo na velike 'lunniske banke, da dobe od njili kr^Jit. Te Lanke, trgovske hiše, irtdustrjsVa jiod-več iščejo fonde v Ans.'ir. Švici i:; Zc-dinjenih državah.
Na isti način Ura Dunaj ulogo posredovalca za naš uvoz. Tuji prodajalci ne stopajo v neposredne stike z našimi uvoznimi firmami: niih blago nam prihaja preko dunajskih tvrdk. ki ga prodaiaio pri nas.
Ti indirektni stiki med rtaso dezekt in tujine, to se nravi, posredovalna ufosra. ki io igra Dunai, se da razlagati iz ustaljenih navad in konservativnega značaja inozemskih denarnih krogov, ali — lahko bi rekli — iz skrbi za njih novec in iz lastne udobnosti.
Če bi tuji kapitalist dajal kredite naravnost našim tvrdkam. bi se moral neprestano informirati o solventnosti svojih dolžnikov. Zato raie preda zadevo, s provizijo seveda, dunajskim bankam, ki jih pO/:na že dolga leta. Enako je v trgovini. Radi splošne tr. govske krize (krize razpečavanja blaga) je inozemski prodajalec prisili« prodajati svoje blago na kredit in da se mu ni treba natančneje informirati o naših tvrdkah, ki so mu neznane, se raje obrača na dunajske tvrdke — ki jih pozna bolje in ki so v stanu nuditi kritje velikih bank — in jim pošilja svoje blago. Te ga potem prodajajo našim uvozničarjem s precejšnjim zaslužkom.
V principu nimamo pravice wt nastop proti tej posredovalni ulogi Dunaja, kajti ne sme se očitati tujemu kapitalistu aH uvozničarju, če išče za*« sigurnosti, oziroma udobnosti.
Vendar si pa moramo ogledati posledice tega postopanja za nas same^ Prva neprilika za nas je provizija* ki io je treba plačevati posredovalcu m ki v današnjih okolnostih ni brezpomembna. Če plača dunajska bank« svojemu upniku 6 ali S% obresti, jih naračuna s svoje strani 10 do 14% i« si torej rezervira za svojega dolžnik« 4. do 6% kot plačilo za svoje posredovanje. Naravno jc provizija pri trgovini umerjena na isti način.
Mi smo torej v precejšnji Škodi, enako pa tudi tuji kapitalist, kajti čt bi plasiral svoj denar naravnost pri nas, ne bi dobival samo 6 do 8%, temveč 10 do 12% obresti.
Škodo od posredovalne ulofc Dn-raja imamo mi in tujci dobiček p* edinole dunajske banke in velotrčci.
Dnevne vesti.
V Liubuant. dne
»Slovenec« o ujedinjenju L 1920. in danes.
Dne 1. decembra 1930. je »Slovenec« proslavljal praznik narodnega in državnega ujedinjenja tako-le:
»Danes sta potekli dve leti, kar se je izvršil najvažnejši čin, dogodek v zgodovini Jugoslovanov. Dan 1. decembra 1918 je naravnal tok vsega našega življenja v novo smer, ta dan je otvori! vrata v novo dobo. Osnovala sq je država Srbov, Hrvatov in Slovencev. Slučaj je hotel, da slavimo druso obletnico svojega ujedinjenja v trenot-ku, ko so se izvršile volitve v ustavodajno skupščino. Rezultat teh volitev na prvi pogled opravičuje bojazen, da se bo konsolidacija političnih razmer v prid naši mladi državi zavlekla, ker so dobili radikalni elementi v njej veliko premoč (»Slovenec« misli na komuniste in Radičevce). Kdor pa globlje pre-motriva stvar, uvidi, da je uspeh strtij, ki ogrožajo okrepitev države, samo prehodnega pomena. Ujedinjenje Slovencev, Srbov in Hrvatov je diktirala nujna življenjska potreba, naša država Je produkt nujnega zgodovinskega razvoja, je nespremenljivo dejstvo, h kateremu so nas vedle naše naravne, kulturne In gospodarske težnje. Začasni uspeh separatistov na eni In socijalnih atopistov na dragi strani ni zn»k, da državna misel nima tal v ljudskih masah ... Tako se bo tudi vzgojila in vtr-dlla državna misel, premaga! vsak separatizem in onemogočila demagogija na eni ter reakcija na dragi strani. (»Slovenec« zopet misli na reakcionarni Radičev separatizem in demagoški komunizem.)
Tako je pisal ^Slovenec« v imenu SLS ob drugi obletnici narodnega ujedinjenja! Takrat še ni zanikal uicdi-njenja, takrat še ni oznanjal teorije o treh narodih, marveč je pisal proti separatistom in demagogom in imenoval komuniste — socijalne utopiste. Obsojal je takrat z vso ogorčenostjo separatiste in komuniste. To.pa ga ni motilo, da bi se jim par mesecev kasneje ne pridružil sam s svojo stranko in ne prevzel njihovih demagoških gesel! Po drugi obletnici, ko je pel hosano narodnemu in državnemu ujedinjenju, je »Slovenec« pozabil na svoje trezne misli o državi, o povzdigi gospodarstva, o dviganju bogatih zakladov Jugoslavije, o čemur je v gori citiranem članku razpravljal s tako prepričevalnostjo, pljunil na vso svojo prošlost ter s polno paro zajadral #v separatistične in komunistične vode.
In danes po šestih letih našega ujedinjenja nima »Slovenec«, glasilo klerikalne stranke, katere poslanci so svojemu klubu v narodni skupščini cia-li ime »Jugoslovenski«, v svojih predalih toliko prostora, da bi posvetil eno vrstico ujedinjenju, torej dogodku, ki je vsekakor najpomembnejši v vsi na-£i zgodovini! V svoji besni mržnji do vsega, kar je v zvezi z našo osvoboditvijo izpod nemško-avstrijskega jarma in z našim ujedinjenjem, se je spozabil celo tako daleč, da je vrgel v koš službene razglase o proslavi narodnega praznika, med temi seveda tudi r»o-ziv, naj prebivalstvo okrasi svoje hiše in stanovanja z državnimi in narodnimi zastavami!
Pa pravijo ti ljudje, da niso avstri-jakanti! A vendar vsaka kretnja na njih in vsaka beseda naravnost kriči po tistih časih, ko je imel Slovenec samo eno edino dolžnost in pravico, da se je v pasii ponižnosti valjal v prahu. ★  ★ *
— Uveljavi jen je državne avtoritete. Uradno razglašajo: »Temeljem §92, občinskega reda je bil odstavljen in razrešen županskih dolžnosti sedanji župan občine Jezica pri Ljubljanu Uradno se je namreč ugotovilo, da navedeni ni hotel izdati nekim zahtevnikom potrdila o šestmesečnem bivanju v občini, ki so jih le-ti v smislu čl. 11 zakona o volilnih imenikih zahtevali radi popravka volilnih imenikov za volitev narodnih poslancev. Župan občine Jezica je izdajo zahtevanih potrdil odklonil z motivacijo, da zahtevnikov nima vpisanih v svojih uradnih knjigah, v katerih ima zabeležene osebe, ki stanujejo v občini. Župan je bil nato po odposlancu okrajnega glavarstva podučen, da je v smislu čl 11 navedenega zakona vsekakor dolžan, da ne glede fia to. če tudi niso morda reklamanti vpisani v dotičnih uradnih knjigah, vendar uradno ugotovi, ako le niso morda zahteve reklamantov upravičene. Vkljub temu peduku s strani odposlanca okrajnega glavarstva je navedeni Župan vztrajal na svojem stališču In nI uvedel nobenih drugih uradnih poizvedb. Okrajno glavarstvo je nato uradno ugotovilo, da so bile zahteve reklamantov upravičene in je rekbmantom izdalo zaprošena potrdila, ker bi sicer ti prišli brez zakonitega razloga ob svojo volilno pravico. Ker je župan na Jezici s tem postopanjem, radi katerega bi volilci skoro prišli ob njihovo volilno pravico, zelo kršil svote* "radne dolžnosti, se ga je na podla-
2 decembra 1924.
gi § 92 obč. reda odstavilo fn razrešilo županskih dolžnosti.« — Pozdravljamo ta energičen korak, ker je bil že skrajni čas, da pokaže vlada gotovim, od klerikalcev n ah u iskanim občinskim organom, da je še nad njimi državna oblast.
— Kakšne posle bi naj upravljali šolski nadzorniki, ki jih je postavil dr. Korošec, nam pričata dva uradna dopisa, ki jih priobčuje »Učiteljski tovariš«. Prvi nosi št. 17.357 in ga je poslal 7. okt. šef prosvetnega oddelka za Slovenijo V a d n j a 1 zaupno velikemu županu mariborske oblasti. Dopis se glasi: »Ker sem doznal, da se na zborovanju učiteljskih društev neupravičeno in grozilno hujska proti Davidoviče-vi vladi, prosim g. velikega župana, da odpošlje na ta zborovanja svojega zastopnika.« Na ta dopis je izdal bivši veliki župan mariborske oblasti dr. Vodopivec dne 15. oktobra št. 2756 tale ukaz: »Vsem sreskim poglavarjem v vednost z naročilom, da odrede na zborovanja zgoraj omenjenih društev sreskega šolskega nadzornika, ki naj vam o poteku zborovanja pismeno poroča.« — Učiteljska društva so, kakor vse druge organizacije, ki jih dovoljuje društveni zakon. Šolska oblastva nimajo nobene pravice, da se vtikajo v njih poslovanje; predvsem nimajo šolski nadzorniki pri teh društvih kot vladni organi ničesar opraviti. Ako torej pošilja šolska oblast nadzornike k zborovanjem teh društev, se jih hoče posluževati zgolj kot špiionov. Torej je bivša Davidović-Xoroš :eca vlada izrabljala šolske nadzornike v ŠnHonske svrhe, kar je treba posebno pribiti.
— Za sporazum med hišnimi posestniki in najemniki. Kakor znano, poteče sedanji stanovanjski zakon koncem decembra t. I. in ker je razpušče-na Narodna skupščina, ki bi edina bila mogla v kaki obliki stanovanjski za^ kon podaljšati, dobe v prihodnjem letu hišni posestniki prostost glede razpolaganja s stanovanji. Ker bi znalo to dovesti na obeh straneh do neštetih sporov, se je sprožila misel, doseči po pametnem preudarku med hišnimi posestniki in najemniki sporazum, ki naj bi traial vsaj eno leto in bi odpadel povod, da bi bilo treba izdati še kak na-daljni stanovanjski zakon. Da se doseže ta prepotrebni sporazum, sklicuje veliki župan v Ljubljani dogovorno z velikim županom v Mariboru za d.*»n 6. decembra dopoldne na vladi anketo interesiranih oreanizacii. Če pridejo na j tem posvetovanju poklicani zastopniki j s primerno zmernimi zahtevami in ponudbami in če se pokaže uvidevnost na strani hišnih posestnikov kakor na strani najemnikov, je gotovo, da pride do popolnega sporazuma, ki bo potem obojestransko obvezen in ki bo imel gotovo najboljše posledice za obe vrsti inter^;rancev
— Osebne vesti g pošte. Premeščen? so: iz K^ziega v Celje poštna uradnica Angelina Kokalj: iz Bosanskega Petrovca v Zagorje oh Savi poštni uradnik Julii H e I-m i h, iz Bosanskega Petrovca v Maribor uradnik Viktor Zagorski; od Sv. Lenarta pri Slov. Goricah v Bosanski Petrovac poštni uradnik Franjo Šurmas.
— Iz državne sfužbe. Imenovan ie ra ekonomskega uradnika v Zrkavcih. mariborska oblast Janko S um en Jak: rs okr. komisarja za agrarne operacije v Ljubljani je imenovan tajnik upravnega sodišča v Celju Ivan Pokorni.
— Omejitev točenja alkoholnih pl?ač. Naredba ministra za notranje posle glede omejitve točenja alkoholnih pijač, ki je izšla leta 1919 v 170 kosu »Uradnega lista*, je še sedaj v polni veljavi. Ker se mora izobesiti naredba v vseh lokalih, kjer se točijo in prodajajo alkoholne pijače in ker je omenjeni kos »Uradnega lista« že popolnoma pošel, je dala uprava »Uradnega lista« ponatisniti naredbo v obliki lepaka. Lepak se bo dobival izza dne 4. decembra, dokler zaloga ne poide, po 2 dinarja. Na to se opozarjajo vsi gostilničarji in točilci alkoholnih pijač.
— Izmenjava $ Kč bankovcev L emisije.
Glasom naznanila Bančnega urada ministrstva financ C?R v Pragi konča rok za izmenjavo čsl. SKč bankovcev I emisije (rdečih) z datumom 15. aprila 1919. dne 31. decembra 1924. Do te dobe izmenjujejo omenjene bankovce centrala in vse filijalke bančnega ministrstva financ v Pragi Po poteku tega roka se omejeni bankovci nt bodo več zamenjavali.
— II. književna tombola Jugasloven-ske Matice. Tombolskc karte za to tombolo, koje žrebanje se bo vršilo tekom decembra, so naprodaj pri vseh podružnicah .Tugoslo-venske Matice in v naslednjih ljubljanskih knjigarnah: Matična knjigarna. Zvezna knjigarna, Tiskovna zadruga. Nov: založbi hi Učiteljski knjigarni: v Mariboru Vilko \Vei-xel in v Celju ori čar in Leskov šck.
— Darila. Za mestne uboge so darovali mesto venca na krsto g. Luckmanna najemniki v njegovi hiftl, Erjevčeva cesta 4 ter g Kociančlč ta drl. zaloga Šolskih knjig Din 530.— Za božičnieo revnih otrok so darovati mestnemu magistratu: Tvrdka GrS-čar in Mejač blage ta lest oblek, ga Orehek trgovčeva soproga, Kolodvorska ulica, več oblek in perila, knjigarna Schwentner rasne pisalne potrebščine. — Vsed darovalcem Iskrene zahvala, prosimo pa it vse ostale, U as se sito tposssill reva* otrok, 4a vsaj
z majhnimi zneski prispevajo za božićnice. Število ubogih in potrebnih otrok znaša okoli 1800, ki so vsi potrebni bodisi večje, bedisi manjše podpore. Vsako darilce je dobrodošlo.
— Beraška padlega na vlakih. Po vojni se je razpasla grda navada, da se potrebni in nepotrebni berači vozijo z vlaki * edinim namenom, da med vožnjo beračijo od osebe do osebe. Komaj se začne vlak pomikati s postaje, 2e odpirajo oddelek za oddelkom ter do prihodnjih postaj oberejo ves vlak. Potem izstopijo in počakajo v bližnji gostilni na prihodnji vlak, da se »delo nadaljuje. Največ teh beračev se izdaja za vojne invalide, da zbujajo več sočutja. Prav je, da imamo usmiljenje z vojnimi invalidi, toda prva naloga je države, da skrbi za nje. Tudi v Avstriji imajo berače in vojne invalide, vendar se skrbi za nje tako, da ne nadlegujejo na ta način potujočega občinstva. Tujci dobe najslabši utis o naših socijalnih razmerah.
— Božična darila za Podmladek društva Rdečega križa. Lani je poslala ameriška deca našim šolam, ki so prf Podmladku društva Rdečega križa, razna božična darila, kakor dečje igrače, ročna dela, knjige, slike, pisma. Naši otroci so se za prejeta darila zahvalili v pismih, nekatere šole pa so poslale tudi svoja darila. Posebno so občudovali pri glavnem odboru v Beogradu mape, ki so jih zelo okusno izdelale dekliške šole. Kakor čujemo, dobimo tudi letos od ameriške dece božičnih daril.
— Vsem podeželskim n^om vfjt**nq naznaniam na razna vprašanja, da se dobi moja štiridejanska igra »Nebogljencic na Di-salni stroj prepisana in broširala po 30 Din izvod p-f meni v Mariboru. Ob z»zni:t štev. 6/1! kier se dobe tudi vsa druga natančna pojasnila glede uprizoritve itd. — V Mariboru, dne 29. nov. 1924. — Jos. Kosta-njevec.
A la Boccacio! Malo selo GrebnTniira pri Šibeniku je imelo te dni svoio senzacijo, ki skomin ta na znano r-i^ovcdVo Bocea^a, v kateri rava'a. da s*a dva zav^n^a m-ivaN svoji ?^ni in na+o v mini in sl°s; dalje ži* vela, 5~Ua*'-a Ja'ov JB*feVrrs^ć in Mate Mt» d^a sfa '"icla vsah mlado in nnjrtno rnr\* ko, zali1 b'la ra sta se oba v bo'j?o polovico svoi^a dn-ft-fTi. Krnrno s+a se zrdin;Ta. da rr»°n:*1* *rtni. O tem sAa HH obv^-v-t t - di obe b'l;j5i polovici, ba*rri jr prccT°* na*-av* r»<->s* navdan ter se je za^onsVe 7*i-"(*^;?va irvr'ila v tfoifopSeffl miru. O^a rjovrmr»"~ra fMU'Eka s^a leno ?iv?la v mfm in slo^i. Ne* radona ra f« H!o temu id:n*r"*rm» ?:v!'e* niv 1-onrc. Oui"«:*i so se vm^šil^ v zadeve, 7i"'i sc Je pridni o mo^"^?. nravno^H ifd., verda* so ti *tf-$e noril? z n~p*Tr»! in ro* kami proti teny*T. d« bi «e fW*rsH trmr! k svnffm Ietr1*imnfm mo^em. odnosno Ktrnam. Za "h $e poHcijs vso Setutottco f taki i te v aamfr. Kfi ho pf>tP*ti« s* n** ve, ni ra «jr>» tovo. W*(  V-/-» »^rN^V-,   ^S»f«^f   m —    ■ •
— T*?V? ??ered! v Karlove«. Po poro-
Čih* Kjr^tovea Sft bffl v «oboto 29. nov. ponoči te?Vf »rgred!. PrHlo fe do res^h sconadnv med »Or»Tjno« in »HanaoveT«. fTr-v?tskl separaf»«t? so demnT?raH pohištvo Ve-lftr<» Tc^vame. w»irp*r« v «i*i?M se jkW!ega oficirJa, kj je Slrušsl naplaviti red in mi'r. so hanaovci rani'! Več oseb je bilo ranjenih Polletja S pomočio vn;ske je konc>o rn?.-gnala hanaovce. Več oseb je bilo aretiranih.
Colombo Ceylon Tea
127 t      Jfanjue s"cc!a!e
Iz Izbijane.
— Za ravnatelja srednji t.hnič-nl šoli v Ljnbl'ani Je imenovan bivši narodni poslanec g. profesor Josip R e i s n « r.
— Mestna občina In prlpresa. Pre'e!I smo m pr!obču;emo: V Slov. Narodu od 2X novembra ti. št. 271. ie fzšel pod naslovom »Mestna občina in priprega* dopis, naj bi mestna občina opustila deloma mestno pri-priprego in oddala vožnje privatnim prevoznikom, kar bi bilo ceneje itd. Ker se ie ta dopis napačno razumel, kakor je razvidno iz notice v »Slovencu« od 2n. novembra ti. št. 271. pod »Komunalna politika«, pojasnjuje podpisana »Zadruga prevoznikov« v Ljubljani celo zadevo takole: Na občnem zboru »Zadruge« 'e bilo 27. maja 1924 soglasno sklenjeno, naj se napravi vloga na mestni magistrat, da bi za mestne vožnje zaposlil zasebne prevoznike, ki se morajo boriti z gospodarskimi težkočami, In v to svrho prodal polovico mestne vprege, ker je zasebna vožnja gotovo cenejš& nego vožnja v lastni režiji. Z ozirom na ta sklep je
»Zadruga« vložiU prošnjo v navedenem smislu na mestni magistrat, ki pa je ostala nerešena. Zato je podpisana »Zadruga« pro-njo dne 18. novembra ti. ponovila in jo z deputacijo pri mestnih gerentih tudi ustme-ro podprla. Da bo javnost videla, v k3ko slabih razmerah so sedaj prevozniki, naj povemo samo to, da čaka Že na vse zgodaj zjutraj (nekateri že od 4 ure naprej) kakih 31 voznikov na kolodvoru, da bi dobili od strank kako vožnjo. Največkrat pa čaka večina zaman. Nekateri člani naše zadruge si hodijo z vožnjami služit kruh celo v novomeški in litijski okraj. Zato prosimo vse in vsakogar, ki mu je kaj do stanovskih koristi prevoznikov, naj zadeve ne spravlja v javnost, dokler naša vloga na magistratu glede mestnih voženj ne bo rešena. — Zadruga prevoznikov v Ljubljani. Za načel-stvo: Pran Kušar, načelnik. — (Opomba uredništva), fz navedenega Je razvidno, da je zadevo mestnih voženj ozir. redukcije mestne vprege sprožila »Zadruga prevoznikov« in sicer ie takrat, ko je bil še t. dr. Peric Župan, nI pa dal za to šele sedaj inicijative kdo izmed danaSnjih ferentov.
— Vrsta letoSnjlh porotam razprav. — Dne 4. decembra: Miha Lukman In Stanko TriIkovič: goljufija in poneverba; dne 5. decembra Štefan Skrt: tatvina. Mt-Isa Mullsjr tatvina In goljufija; dne & decembra: Pr. Zupan: telka telesna po* škodba, Marija Blatnik: umor lastnega otroka; dae 9. decembra Iv. Vnkar. AL
G r a d i š e k, Ladislav Z i b e r t: tatvine; dne 10. decembra Josip M a j e r: goljufija :
dne 12. decembra: Simon Naglic; umor svoje žene.
—Proslava ujedinjenja pri Lazaristih. Pišejo uam: Včeraj dopoldne je cerkovnik pri Lazaristih razobesil papeško zastavo na samostanskem delu stavbe. Gospodom se Je zdelo to prenizko. Zato so popoldne nagnali cerkovnika, da je papeževo dolgo zaStaVG obesil vrh stolpa, da je papež dominirat nad državo, ki je imela skromno zastavo globoko pod papeško. I seveda — sv. oče papež je prvi, potem doteo, dolgo nič in potem šele naša država. Pod Avstrijo Je bilo to seveda drugače. Tam so bila »apostolska r ve1ixins*va!
— Soomnite se nas! Zopet trka na vrata sv. Miklavž, kateri prinaša darove malini In odraslim: tudi mi najbednejši med bednimi prosimo tem pot^m vsa plemenita srca, da se nas ob tej priliki spomnijo s svojimi darovi. Vsakemn pl. darovalcu bomo iz dna srca hvaležni za vsak najmanjši dar. Milodari za nas se sprejemajo v pisarni Podnorne^a društva slepih v Ljubljani; Wo!fova u'ica 12.
— Začetek porotnega zasedama v Ljubljani, ki je bil določen za včeraj dne 2. tm. se je preložil na danes dne 3. tm. ker niso mogle priti priče iz Železnikov vsled pokvarjenega avtomobila.
— O po^ogra'skl katastrof. Predavatelj o tej katastrofi g. inž. Iv. Sbrizaj nam piše: V Vašem cenjenem listu je konec mojega predavanja o »Polhovgradski katastrofi« glaseč se »da take katastrofe ni pričakovati še 100O let« netočeno podan, kar se lahko napačno tolmači. Moja misel je bila, da v teh krajih, sodeč po vseh znakih, ki sem jih pri predavanju navedel, take katastrofe ne le tristo let, ampak In vsaj na južnem pobočju Stožc in Grmade mogoče tudi nad 1000 let nI b!1o, upajmo zato. da jo tudi v bodočnosti ne bo tako dolgo.
— Zdravstveno sfan'e mesta Ljubljane. V času od 23. do 29. novembra je umrlo v Ljubljani 19 oseb, 6 moških In 13 žensk (tujcev 5) Smrtni vzroki: jetika 2. pljučnica t, davica I, srčna hiba 1, drugI naravni smrtni vzroki 13, samomor 1. Med tem časom se ie rod:lo 24 otrok, 9 dečkov in 15 dek!'c. Naznanjene nalezljive bolezni: davica 3, škrlatlnka 1. dušljivi kašeli 2.
— Rad'okoncerL Brezžični telefon, ta najnovejša iznajdba moderne tehnike zanima danes tudi širšo publiko.. Doslej pri nas veliVa večma ljudstva št ni imela prilike se prenriČati na lastna ušesa o velikih DSpebib, ki so bili doseženi na tem poliu. Zato vlac'a veliko zanirranje za prvi radio-koncert. ki se priredi v sredo ob četrt na 9. v veliki dvorani hotela »Union* v prid Juposlovenske Matice in božicmce revnim otrokom. Pred koncertom bo predavanje, kt bo poslušalcem pojasnilo tudi teoretske temelje te presentljive iznajdbe. Ker je zanimanje za to Prireditev Izredno veliko, opozarjamo občinstvo, da si pravočasno preskrbi vstopnice, ki so v predprodaji v Matični Hi*!gar;il na K^nrre^em t^gu.
— Kinematografsko predavanje danes torek, ob $. zvečer na šentjakobski Soli. Infekeiie s pranem In o pomenu muhe kot prenašalca bolezni. Predava ga dr. Simen-čeva. Vstop prost. Prispevki za kritje stroškov dobrodošli. — Splošno žensko društvo«.
— Društvo na'emnlkor za Slovenijo
opozarja, da se vrši prihodnja javna od-borova seja v sredo dne 3. dec. 1024 ob 20. uri v veTikf dvorani Mestnega doma. — Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. nre informacije Sv. Petra cesta št. 12.. nri l;*no, dcstio.
— Na IV. rerniem občnem zbom Aka-domskega kluba Geodetov, dne 22. tm. je b'1 izvoljen sledeči odbor: ćn^tni predsednik in^. Novak Leo predsed. Klepec Josip, podnredsed. Mencinger Avguštin, tajnik I. Beltram Vlado. ta;rik II. Trampuš Joško, blagajnik Zhontar M^ael odkomlk I. Ak-sakov Igor odbornik IT. Zadnek Milan revizorja Hladnik  Anton, DorČlč Branko.
— Jugoslovensko veterinarsko udmženejo — sekc'ia LinM'ana ima prihodnjo soboto dne 6. dec. 1924. ob 7. uri zvečer svoj letni občni zbor v holetu Štrukelj v Ljubljani.
— Splošnega ženskega društva seja se
vrši v sredo 3. tm. ob 5. pop. Odbor vabi tudi vse članice društva, da se v čim večjem števil-j udehž«* te seje. 505'n
— Tatvina kolesa. Trgovcu Lovrencu Kvedru je bilo 1. tm. ukradeno kolo znamke »Pnch« v vrednosti 2WQ Din.
— »K fižola Je treba tudi pečenke« tako si je brezdvomno mislil čevljarček Avgust ML, ki stanuje tam za vodo. Avgust je namreč v gostilni pri Kajfežu večerjal fižol s čebulo in v nos mu je udaril prijetene vonj prihajajoč iz kuhinje. Zato je odšel odločnih korakov v kuhinjo, si tam Izbra' lep kos pečenke in hotel meni nič, tebi nič, oditi. Ustavila ga je domača natakarica, ki ni bila zadovoljna z njegovo kupčijo ter ga je vprašala: kako in odkod ter kam? Avgust se je ujezil, zamahnil je srdito z roko in udaril »vsUjivo« nakarico po glavi ... Za ta junaški čin je dobil vabilo na policijo.
— Tatvina. Delavcu Nikoli Jakliču je bil iz gostilne VrtaČnik na Viču ukraden nahrbtnik z različnim perilom v vrednosti 1200 Din.
— Napad na cesti. Delavec Koloman Sobočan je včeraj na Gosposvetski eesti s kamnom dvakrat brez povoda udaril nekega poklicnega gasilca po giavl. Sobočar. je bil aretiran.
— Policijske ovadbe. Včeraj so prispele na policijo sledeče ovadbe: radi tatvine 3, pijanosti 5. kaljenja nočnega miru 1. prestopka cestno-polic reda 5, godbe brez dovoljenja I, prekoračenja polic ure 2, zateklega psa 1, radi kršenja delavskega počitka na državen! praznik 11.
— Najmodernejše kroje po meri in modelih razpošilja in izdeluje od ministrstva za trgovino in obrt keneesifonircna krojna Sol*, Ljubljana, Židovska ulica. — Z* učence izven tečaja vedno posebni pouki — Daje pojasnila krojačem in Šiviljam ustmeno in pismeno o strokovnih vprašanjih krojaštv*.
504/a
— Ogled tovarne pletenin !n tkanin Josip Kune 6l Komp., Ljubljana, Sv. Petra nasip (stara cukrama) priredi Slov. trg. društvo »Merkur- v Ljub i^ni na praznik dne 8. decembra 1924 dopoldne. Zbirališče
ob 9. uri dopoldne pri Scntpstcrske|Q mostu (Arabro/.v trg"). č"ani in prijatelji društva se vabijo, da prijavijo svojo udeležbo društveni pisarni Gradišče 17 !. najkasneje do petka dne 5. dec. 1924 opoldne. 507/n
— »Išče te sreča, um ti je dan«, samo pridi v soboto, 6. tm. na Miklavžev večer v veliko dvorano Kazine. Koncert je prvovrsten, srečolov bogat in raznovrstne srečke samo po 2 Din. Vstopnina 10 Din. Vabljeni so vsi. k' sc dobre volje. Posebnih vabil sc ni razpošiljalo. 506/n
Zm Obrtna zadruga lednih strok v Št. Vidu pri Ljubljani razglasa, da bodo vajeniške oziroma pomočniške preiskušnje za zadružne pripadnike prve dni meseca prosinca 192?č Reflektanti naj vlože pri zadružnem načelstvu nekolkovane prošnje, katerim ie priložili dokaz o redovito prestani učni dobi, krstni list in eventualno šolsko izpričevalo, najkasneje do 21. t. m. Dan preiskušnje se vsakemu posamniku naznani pismeno. Berlič Rok, zadružni načelnik. 503 ;n
— Cene .<o padle U v modni trgovini I. Kette. Ljubliana. Aleksandrova cesta. — Oglejte in prepričajte sc o ceni v izložbi in na razstavi v trgovini! — Izvanredna po-n"dba za Božič! — Ne zamudite prilike 1 ščitite vas ien!!! 491 'n
— Ti-rdka J. MAČEK, Aleksandrov* cesta 12. predaja MM oblačil* za gospode in otroke do božičnih praznikov po znalno zniženih cenah. 4(0 n
Iz Celja,
—c Praznovanje državnega praznika v Celju. 2e na predvečer 1. decembra si je mesto nadelo zastave. V mestnem gledališču se je vrnila r.a predvečer akademija, katero je priredilo Celjsko Sokolsko društvo. Prireditev je bila po programu in tevajandh lepa in tudi precej dobro obiskana. Na praznik ob 9. se jc služila zahvalna služba božja v župni cerkvi sv. Dani-cla, kateri so prisostvovali zastopniki vojaških in civilnih oblasti, vojaštvo ter mnogo občinstva. Po službi božji je bil defile vojaštva pred mestnim magistratom. Ob 10. je bila v vojašnici pravoslavna služba božja, v evanceljski cerkvi pa evangeljska. Na srezkem poglavarstvu je vladni svetnik dr. 2u-iek sprejemni čestitke. Ob 10. je bila v Sokolski telovadnici zakletva v letošnjem letu na novo pristopivših članov in članic. Pred prisego je predsednik knltumesa odseka br. dr. Štempibar v kratkem nagovoru razložil pomen I, decembra za jugoslovensko Sokolovo. £ole so proslavile dan z nagovori v šolah in šolskimi mašami. Orjun-i jie zvečer v gornjih prostorih Nar. doma prr-redila dobro uspelo akademijo. Tr sovine so bile zaprte, delo v obratih je počivalo.
—c Skrlatica še vedno ni ponehala v našem mestu. Na meščanski šoli se ic pojavil zopet en slučaj. Za škrlatico je zbolel učenec I. a razreda. 12-letni ŠuŠel. sin mestnega stražnika g. Šušla. in umrl. Pokopali so ga na mestnem pokopališču. Pouk na meščanski šoli je za nekaj dni vsled tega ukinjen.
—-c Otrok ponesrečil. Pri Plevčakovi vili v Gaberju ob takozvani novi cesti ie padel v soboto 29. nov. dopoldne 2-letni sinček delavca Rotterja v mimo hiše tekoč; potok. Dasi v njem ni skoro nič vode, 8e je deček vendar v blatu in luži zadušil. Komisija je rlredila, da se Je truplo spravilo v mrtvašnico okoliškega pokopališča.
—c Smrtna nesreča. V trgovini z že-leznino Rakusch je padel v soboto 20. novembra z lestve 20-letni kontorist Bogomir Struci tako nesrečno, da si je zlomil tilnik. Prepeljali so ga takoj v bolnico, kjer Je kmalu nato umrl. Ponesrečeni ie sin podu-radnika fin. kontrole v p. g. Strucla. Prizadeti rodbini naše sožalje.
— Tatvina. Dne 2S. novembra Je bilo ukradeno damsko kolo znnmke Torpedo, črno pleskanj številka 2o7.543, vredno 2000 dinarjev, iz predsobe gostilne Gomevnik pri Ormožu. Kdor izsledi tatu. dobi 1000 D nagrade in naj prijavi orožniškl postaji Or-
mož.
—m Tatinska služkinja. Te dni je prijavil trgovec Viktor Kramaršič iz PreTosa. da mu je njegova služkinja Marija Nedelj-ko odnesla različne predmete v vrednosti 35.000 dinarjev. Policija jc drzno tatico ta-koi zasledovala in je bila Nedebkova včeraj prijeta na domu svojih starišev. Pripravljala se je baš na odhod v Beograd.
—m Prl'eta tlhotaoea saharin«. Dne 24. tm. sta bila na Mejjsffj cesti ustavljena dva Hrvata, ki sta prihajata v smeri od Kamnicc. Srražnik je oba privcdel na stražnico. Tujca sta imela v kovčkih celih 14 kg najfmejšeifS saharina, ki jima je bil zaplenjen. Tihotapca, ki sta rodom iz »mirotvorne repsjbbke ter se pišeta Landa in Riedl, sta ^tla izročena carinskemu sodišču.
—m Umiranje železniške proge Splel-ield-Lfutomer. Odkar je otvorjena nova zveza Ormož-Ljutomer rapidno pada promet preko Spieltejda. Drugi dan po otvoritvi omenjene proge se je pripeljalo z večernim vlakom preko Spielielda le pet potnikov v Št Ilj. Sedaj, ko se vrši nakupovanje novega vins v radgonskem in ljutomerskem okraju je še nekaj prometa iz Avstrije pozneje pa se tudi Avstriji nc bo več izplačevalo zdrževati promet za svojo Rad« zono. Nemški Radsoni £a bližajo slabi Časi, ko bo prebivalstva preklinjalo nemškona-clionalns odreionikč*. kakor so bili dr. Kamniker 1. dr. Tudi naše Prekmurje bo vsled nove Železniške zveze opustilo vse Kospodarske stike s avstrijsko Ridio—.
Gospodarstvo.
Stanje Narodne banke
dne 22. novembra 1924.
Aktiva:
Kovinska podlagi 72,3
v kovanem zlatu 17,4
v kovanem »rebrn 4,4
v to jih in raznih valutah 383,5
razlika napram 15. nov.
Skupaj   . . 477,7
Posojila 1,528,3 račun za odkup kronskih
novčanic 1,208.2
račun začasne izmenjave 389,9
državni dolgovi 2,9663
4- 0,9
Skupaj . . 2,9663 Vrednost državnih domen
založenih za izdajanje
novčanic 2.I3S.3 saldo raznih računov 551,0
— 31,0
Skupaj   .   . 9360,1 Pasiva: Od glavnice fzpfačano 253
3.9
5,926,9   — 63,3
rezervni fond novčanice v obtoku državni račun začasne
izmenjave 389,9 državne terjatve po raznih
računih 105.2   + 58,0
razne obveznosti 605,0
Skupaj   .   .   605,0    -f 293 državne terjatve za zalo*
žene domene 2,1383 sinjo za kupovanje ulaia
ra glavnico in fonde 63,1
Skupaj  .  . 9360,1 Obrestna mera r»o eskontu za vse bank ce dolžnike bre.s razlike 6 % letno; obrestna mera za posojila na zastave 8 %.
Stanje državne hipofekarne banke
dne 31. oktobra 1924.
Aktiva:
Blagajna 1,186.313.46 Din
2iro*Tačun pri Narodni
banki 38.4oO.pO*. 45 »
Posojila na nepremičnine   508384.712.23 » Posoiila na doklade in
dohodke 135.11214«.10 »
Posojila na zgradbe 76,153 000.— »
Tekoči aktivni računi       206.F84133.91 »
Domače menice 2J,<>76.187.60 »
Vepremičr.o bančno imetju   4.379 844.49 »
Vrednost rezervnega fond*   1^4.610.40 » Vrednost fonda za amorti*
zacijo bančnega poslopji     254.857.40 »
Kavcija in razni depoziti    42,572.4*4.95 s>
Razne aktive 384367.722.98 t>
Skupaj   .   .   1.420,795.713.97 Din Pasiva:
Samostojni fondi 82,6S2 918.70 Din
FondM fn kapital javnih
ustanov 259.992.86734 *
Privatni kapitali in
depoziti 102,148.961.38 »
Založnice in obligacije v
obtoku 58,754.000.— »
Avans pri francosko#srr»ski
banki v Parizu T. 1913      5,000.000.— » Avans pri Švicarski bančni
rvezi v Bazlu od 1. 1923
svic. frankov 5,000.000     83,835.33333 » Posojilo pri švicarski bančni
zvezi od t 1924 švicarskih
frankov I5.000.00C* 20833333333 »
Tekoči pasivni računi 156.020.400.38 »
Rezervni fond 6,751.905.36 »
Fond za amortizacijo bane*
nega poslopja 316.262.45 »
Vložniki kavcij in depozitov 42.572.4*4.95 > Razne pasive 414,889.246.83 »
Skupaj
1.420,795.713.97 Din
—g Zaloga petroleja v Italiji. Iz Placen-
ze poročajo, da je v Orazzanu v veliki globini, ki je v zvezi z Killarso m Montecatri-nijem, znatna zaloga petroleja. V dveh omeni enih krajih že dvigajo petrolej iz globine, sedaj se je pričelo delo v Grazzanu.
—g Delavska resofaclja. VrSfl se It kongres delavskih zbornic, na katerem se ie pretresa val sedanji gospodarski in politični položaj v deželi in so se predočeva-le in pretnotrivale delavske razmere z vseh strani. Sprejeta je bila dolga resolucija, ki pravi, da kapitalistično bogastvo v Jugoslaviji naglo narašča, pri tem pa se hoče delavski razred popolnoma podjarmiti, ker ne znaša zaslužek niti minima potrebnega za Življenje. Zahteva se celo odpravo ministrstva socijalne politike. Protizakonito so rudarski delavci izvzeti iz splošnega zavarovanja. Hoče se uvesti v rudnikih popolno militariziranje in uničiti 8-urni delov-nik. Kakor rudarji tako so tudi železničarji prvotizakonito izvzeti iz splošnega zavarovanja. Resolucija meni dalje, da so vlade proti sindikalnemu organiziranju delavcev. Kongres je zahteval nemudno organizacijo pomoči za brezposelne preko delovnih borz s pripombo, da treba dati brezpogojno iz državnih sredstev vsaj sto milijonov dinarjev borzam dela. ako ima pomoč brezposelnim biti res nakazana In ne samo obe-čana.
—g Najnoviji broj »bankarstva« za prosinac Izašao je i imade ovaj aktuelan sadržaj: Ljubomir St. Kosier: Ozbiljnost situacije; dr. Hugo Werk: Glose Jednom nacrtu o izmenama i dopunama postunku o prinudnoj nagodi van stečaja: dr. Gustav Gregorln: Peasimincija glavnih načel za reSitev valutnih problemov sp'oh in našega valutnega problema posebe In tehnika Argentinske valutne reforme; dr. RadlvoJ W a 11 e r: Prinudna nadoda izvan stečaja de lege lata I de lege ierrenda; ins. Konstantin č u t u k o v i ć: Novac, kamati I efekti: dr. Vidan o O. Blagoiević: Vanstečaino prinudno poravnanje Peo*r*d-ske Komisione Ranke: dr. *'lrko Kus-Ni-kolalev: Mahatma Oandhl i ekonomski nroblem Indiie: ing. Zivolin Praštalo: Ekonomski rad kod nas: Emil S t e f a n o-vić: Organizacija naSe emigracije: Spec t a t o r: Povodom TI. V^ngresa Trgovačkih Komora i Izvoznfčkih Udruženja: Redakcija: Prva godišnjica »Bankarstva«; Prinudna nagoda van Stezala: Banska naredba od 1. seotembra 1916. broj 17.5^0; Trgovačka obrtnička komora Zagreb: ■ Za reviziju naredbe o prinudnoj nagodi. Ovo Je poslednja edicija za ovu godinu. Sa 1. sije^nia počmjc novo godište, pretplata stoji 150.— dinara I šalje se Administraciji »Bankarstva« u Zagrebu, Marovska 30.
—g Ko'lko le zlatega den*r!a na svetu. Po zanesljivih statističnih podatkih znaša vrednost zlatega denarja na celem svetu okoli 2 mfijardi liver šterlingov ali okoli 50 milijard predvojnih francoskih frankov. V Zedinjenih državah se nahr»ja od te svote okoli 900 milijonov Jiver šterlingov. Od ostalega zlatega denarja je 12 In pol % na Angleškem, 11 In pol na Francoskem, 6 na Japonskem, 5 na Španskem, na Nemškem in Nizozemskem pa 2 in pol. To se tiče samo denarja v zlatu. Na sploh pa je zlr>ta izkopanega doslej za vrednost okoli 87 milijard 500 milijonov frankov. Količina se vsako leto povečava za 400 milijonov frankov. Samo v angleških rudnikih se dobiva zlata okoli 70 %.
—g Fašlstovske zadruge so zborovale v Rimu. Na kongresu se je govorilo mnogo o fnšistovski politiki, o patrijotizmu. disciplini, uspešnemu delu sindikata Itd. Glavno besedo je imel posl. Rossoni, generalni tajnik iašistovskega zadružništva. MussoHni je poslal obsežno pismo ki naglasa z zadovoljstvom nove kolonske pogodbe po raznih provincah, dostavljajoč, da tako stopa fašizem v direkten stik z ljudstvom, skrbeč za njegov materijalni in moralni blagor. Na kongresu je bilo 3088 delegatov iz vseh delov Italije in 20 z Reke.
—g Slovensko zadružništvo na Koroškem. Zveza koroških zadrug v Celovcu obsega 34 hranilnic in posojilnic. 4 živinorejske zadruge, eno gospodarsko, eno zavarovalnico in eno zadružno elektrarno.
—g Povišane cene surovega železa. Iz Berlina javljajo, da je cena luksenburške-mu surovemu železu poskočila od 69.5 na 72.5 zlatih mark pri toni.
—g Proda!a starega železa m karbld-nih kant se bo vršila dne 18. decembra ti. pri ravnateljstva državnih železnic v Sarajevu. Prelmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—g Stalna itallfanska trgovska razstava v Sofiji. Italijanska zbornica v Sofiji namerava s opmočjo italijanskega ministrstva
napravit! v glavnem mestu Bolgarije stalno razstvo italijanskih produktov, v prvi vrsti seveda raznovrstnih industrijskih Izdelkov. Italija si hoče utrditi trgovino v Bolgariji in od tam vplivati proti vzhodu. Za pot v Jugoslavijo se pripravlja večja skupina italijanskih industrijalcev in trgovcev in jo Izvrši, kakor hitro se jim bo zdel čas za to primeren.
—g Vpliv Izvoza mi cene pšenice. Iz Newyorka v nov. Večji Izvoz pšenice ob večjih cenah tekom minolih dveh mesecev izvozne sezone dokazuje, kak V3žen vpliv ima inozemsko tržišče na denarno zvišanje cen pšenice v Združenih Državah. V smisla nedavnega poročila federalnega departmen-ta za poljedeljstvo je bi! izvoz pšenice v mesecu septembru za skoraj o<em milijonov bušlov večji kot v avgustu in skoraj za devet milijonov bušlov večji ket v septembru prejšnjega leta. Skupni izvoz za dva tk*-seca avgust in september, teza leta je bf! za 11 in pol milijona bušljev večji kot v istih mesecih   minolega   leta.   Letos  je skup-
ni izvoz v teh mesecih znašal nad 41 mm«
ionov bušlov. d oči m se je lani v Istih mesecih Izvozilo le okoli 29 in pol milijonov bušlov. Glavno tržišče ameriške plenice v inozemstva je Velika Britanija, ki je v septembru prejela neposrednim potom 4 milijone 210 tisoč bušlov. Potem pride Italija z dvema m četrt milijona bušlov, dočim so ostale evropske dežele prejele skoraj deset len pol milijona builov. V Kanado je bilo meseca septembra odpremljenih približno 7 milijonov in 200 tisoč bušlov in v avgustu nekaj manj od 6300.000. Skoraj vsa količina pšenice, izvožene v Kanado, je namenjena za druge inozemske dežele. Glavno pristanišče za izvoz pšenice je Chicago, od koder je bil meseca septembra odposlanih 5 milijonov 205 tisoč bušlov. Za njim prihaja Galveston z izvozom 4 in pol milijona, Neu Orleans z več nego 3 milijoni, Portland, Ore s skoraj 2.400.000. Duluth z dvema milijonoma. Newyork z 1.666.000, Philadelphia z 1,215.000 ta Baltimore z 1358.000 bušlov pšenice.
To in ono.
Sovjetska novinarstvo.
Te dni je praznovala sovjetska državna ustanova novinarstva (»Giž«) triletnico svojega delovanja. Novinarstvo je v Rusiji podržavljeno. V tekočem letu je znatno napredovalo. Tiraž dnevnega tiska je znašal 1. oktobra 4.108 837, dočim je imela Rusija pred vojno 2. 500.000. Sporedno z dnevnim tiskom narašča tudi tedenski, zlasti kmetski tisk. Listi postajajo središče delavske in kmetske družabnosti. Zato potrebuje aparat, kakršnega carska Rusija ni poznala. Vsi novinarji morajo biti politično strogo zanesljivi in komunistično orijentiram". Izhajajo seveda samo komunistični listi, vsi drugi so najstrožje prepovedani. Sovjetski novinar mora biti obenem dober agitator, ki pozna psihologijo kmetskih In delavskih slojev in ki zna preparirati mase v smislu Romrmstične poTitike.
Ali sovjetski tisk nima takih izvežbanih novinarjev, ker so stari novinarji deloma emigrirali, deloma pa žive raztreseni po Rusiji, ne da bi se vmešavali v politiko. Le neznaten del prejšnjega novinarskega kadra se je pridružil boljševiški revoluciji. V novinarstvu čuti Rusija največje pomanjkanje. In ker si boljševikl niso mogli pomagati drugače, so ustanovili državni inst'tut za novinarstvo, v katerem se pripravljajo večinoma mladi komunisti iz delavskih m kmetskih slojev za ta poklfc.
Institut je bil otvorjen koncem novembra leta 1921. Spočetka je funkcijonlral pod imenom moskovski institut žurnalistike. Drugo leto je bil reorganiziran v državni Institut novinarstva, v 3 letno višjo Šolo s pripravljalnimi tečaji. Letos je absolvlrala to šolo prva skupina in sicer 32 novinarjev, ki so bili posla li po deželi kot uredniki in namestniki uradnikov ali pa kot uredniški tajniki. Še pred tem je absolviralo moskovski Inst-tui 30 novinarjev, ki jih je vlada tudi poslala kot urednike na deželo. Delo teh gojencev novinarske visoke šole prinaša sovjetskemu tisku ogromno korist. Letos je bil reorganiziran institut v višjo komunistično šolo. V prvi letnik le bilo sprejetih 52 gojence/, od teh 71% delavcev, 27% inteligence. Število vseh gojencev znaša sedaj 152, od njih 61 v drugem In 39 v tretjem tečaju. Poučujejo se splošni in SDecijal-ni predmeti. Važno vlogo igra praktični pouk. Gojenci se pečajo izven šolskih ur tudi z metiraniem in drugimi manipulacijami ki jih opravljajo sicer tiskarski vajenci. Med počitnicami jih pošilja institut na deželo, kjer nadomestujejo urednike za čas njihovega dopusta.
Povodom jubileja je prejelo vodstvo in-st'tnta več brzojavnih pozdravov, tako od centralnega odbora komunistične stranke, od raznih uredništev in celo od japonskega komunističnega tiska. Japonski brzojavni pr.zdrav se glasi: »Tisk kapitalističnih držav je v rokah kapitafistev in novinarji morajo shi?5tl Interesu kapitalistov. Zato Je njihovo delovanje naperjeno proti proletarijatu. Cd;no no^narii sovietske Rusije lahko izpolnijo svojo mislio. V imenu revnluci-jonarnih novinarjev Japonije pozdravljam državni institut novinarstva in mu Želim uspeha  — Sen-Kaiajama*.
Znana revolucijonarka Klara Cetkin je poslala vodstvu instituta dopis, v katerem pravi •
»Tisk Ima svoj vpliv na zgodovino in na vzgojo. Da bi pa mogel postati še večja sPa, mora znati združiti materijalne vrednote znanosti z estetičnimi vrednotami umetnosti. To pa lahko dosežemo tedaj, če
se Intelektualno delo osvobodi imovinskih j vezi, kar je s svoje strani zopet najtesnejše j zvezano z osvoboditvijo fizičnega dela izpod moralnega jarma. Oktoberska revolucija Je široko odprla vrata takemu osvobo-jenju. Vaš institut je dete te revolucije. On mora pomagati, da se Izkoristi In napreduje ona svoboda razvoja m delovanja, ki jo je dala revolucija tisku. Ali to je mogoče samo toliko, kolikor nam znanstveno jasno utemeljena ideologija zgodovinskega materijalizma omogoči umstveno obvladati ves neskočni svet socijalnih pojavov. Vaš Institut mora dat? dobro kvalificirane borce za novo višjo kulturo komunizma, ki bodo pomagali organizirati raztresene sile delovnega ljudstva za odločilni spopad z buržuazijo To kar ste že dosegli, nam jamči za bodoči usoeh.«
Anekdote.
DoVo ohranjeno.
Ko Je bil Bjome Sel- 20 let star, je prišel v družbo starešin mož, ki so vihsrno d~h-» tirali. Proti volji so tudi njega pritegnili v diskuzijo. Ker je Bjome zastopal napram starenvi gospodu svoje mnenje, se je štiri gospod razburil ter zaklical: »Kaj, vi mlad?* nič. si drznete meni ugovarjati! Jaz sem bil v vaših letih glede takih stvari Se pravcati teliček!« — »Vo, potem pa ste se čuJovito dobro ohranili!« se je odrezal Bjome.
Dvorne etikete«
Vojvoda Alba je nekoč nenapovedan vstopil v sobo kraTja Filipa II. »Vi zasluzite smrt objavljenja, sicer ne zato, ker ste op-tst^šili v?*o Nizozemsko z ognjem in me* čem, temveč aato, ker e*e vstopili pred svo* jega vladarja nenapovedan!«
Poceni radorfamost.
Tiran Di^nizij bi si bil rad pridobil na* k!cT!J~nost filozofa Platona, zato mu je opetovano pon"?al ra-na darila, ki pa jih je Platon do<!"dno odklanjal. Na PkmiHfevcn dvoru je živel tudi cirenej«ki filozof Aristip. ki je izrekel vsl^d tega rb-dlitvko: »Diomzij dostopa pri svoji dobrod-lnostl prav premi.?* Heno: tistim, ki bi potrebovali in radi vzeli, da mi'o, veliko pa daje Platonu, ki ničesar ne vzame.«
Zdravniška r*č°nost v starih časih.
Takrat, ko so bili vojaški zđravpiki 5e nevešč kinir«ji ali nadarji. je pozval polkov* mk takega zdravnica pred se ter ga nahrulil: t>?.e zonet je umrlo več voiakov, toda zdi se mi da vam vzroki smrti nftl znani niso!« — Zdravr'T:: »O. bom že priprl stvari na sl^d, čet"di rai ves polk hudič vztme!«
Za dobrodelno loterijo«
Odvetnik: »Li**ba ženk«. svetuj mf. kaj
,*ai oSm kot srečko ra našo dobrod !no loterijo?« — »Eno tvoiih pravd, potem bo vsaj ena enkrat doMjena!« mu svetuje žena.
Dober rpož.
Žena: »Nesrečnež, alf ie zopet prihajaš N gostilne?« — Mož: '»Kako r«, vedno ven« dar ne morem v gosrilni ostati*«
Čemu »berdokati«.
Stari hrvatski graničarjf so rekli name* sto na straži stari »berdokati* (ker je bilo treba vsa*:ega došlrca ali mimoidočega vprašati ver da = ber do. Ko je g'-aničarmovinee stal prvič na straži ter mu je vsak mimoidoči na njegov »ber do« odgovoril: »Dobar čovjek!« je graničar veselo ugotovil. Čemu
pa naj ie stražfm, ako prihajajo aam! dobri ljudje in prijatelji. Naslonil je pušk* * stražnico ter odJel spat.
Rešena uganka«
Profesor je razlagal: Stari Grki so gr** dili gledališča tako. da so bili le igralci pod srcho, dočim so gledalci sedefi pod milim nebom — Dijak: »Kaj pa so storili stari Grki, ako je med predstavo začelo deže*> vati?« — Profesor sname očala, jih počas* zbriSe. polagoma zopet natakne in odgovori: •Ako je račelo deževati med predstavo, po* tem so biii stari Grki mokri«
Krogijicna ležišča
U prvovrstnega švedskega jekla z jamstvom 24 aviomoh'Ie, ind striio. obrt in vsakovrstne stroje vam nudi najceneje
J« Goreč, Palaca LJabljaMke Bradltao baake.
Drobiž.
' Nova bolezen. Poročajo o novi epidemiji, ki se razvija na Japonskem In katera je zagrabila že šest tisoč ljudt 60 S Jih je umrlo. Japonski zdravniki pravijo* da obole za to boleznijo največ moški č& sicer stari nad 50 let. Toplota sc dviga m* 40 do 41 stopinj po dveh dneh nastopi nezavest, kateri sledi delirij, v 5—10 dneh je bolnik mrtev. Bčejo vzrokov, pa jih ne najdejo in bakterijologične preiskave so ostale brez uspeha. Ta nova bolezen pa ni v nikaki zvezi s siičnimi boleznimi, ki so se pojavile v Angliji, v Italiji, Svedijl, Severni Ameriki in Afriki.
• Kje je največ zlata. Zlato, ki je najdragocenejša kovina, je dejanski vladar sveta. Gospodarske razmere po vojni so čist vo naravno tudi na zlatem trgu povzročile nalično situacijo kakor na vseh druzih, zakaj  zlato je  kakor   plačilno sredstvo
spremljalo vso trgovino in vso politiko — tudi netrgovinsko. Svetovno gospodarske stanje Je kmalu po vojni pokazalo, da so lastniki velike večine vsega zlata na >veta Zedinjene države. In vslcd tesra se je ameriški dolar kakor zastopnik zlatega boua-iiva tako silno dvignil, da se je imenoval »Nj. Veličanstvo vladar sveta«. Zdaj ie pokazala obširna študija angleškega narodnega gospodarja R. J. Martina, da je dejansko stanje zlata po nekaterih deželah drugačno kakor se je izprva mishlo. Skupni sveto vrti zaklad zlata v obliki zlatesa denarja fn zla« tih palic cenijo približno na eno milijardo kilogramov. Od tega pripada velika večina na Zedinjene države, ki imajo več kakor 400 milijonov, medtem ko je bik) pr^d vri« sko v njih posesti samo 150 milijonov vsega zlatega premoženja, ziatega državnega zaklada pa le kakih 24 milj. kg. Izmed ostalih držav ima Francoska 110 milj. angleški zlati zaklad je vložen v znesku 75 milj. Jcc v zanesljivih angleških bankah, medtem ko ;e ostanek 5 milj. kg shranjen v »nogavicah^ posameznikov. Kar se tiče pridobivanja zlata, je znašalo lansko 363 milj. kg, od katerega je več kakor polovica Iz južnoafriškega Transvala. Središče zlatega trga je ostal kljub prelivu bogastva s Francoskega v Zedinjene države §c vedno London. Pravo tržišče zlata so Rotschildove londonske banke, v katerih se vsak dan točno ob pol 12. uri določi knrzna vrednost zlata.
• Bell konj) za papeža. Večja komisija iz Rima je potovala več dni po madžarski deželi in obiskala vse velike konjske hleve pri raznih bogataših in plemenitaših, o katerih je znano, da gojijo konje plemenitih pasem. Komisija pa je iskala v prvi vrsti bele konje in sicer jjh je hotela imeti šest kot sneg belili za papeža, da se pokaže prihodnje leto ob proslavi svetega leta 1925. pred ljudstvom v vozu. v katerega bo vpro-žer-ih šest Čisto belih krasnih konj. Po dolgem Iskaniu se je zatekla komisija h grota Esterhaszvju In res dobila tam šest konj, kakrSne je iskala. Grof Fsterhaszv ie dobil za konje ogromno svoto, tako veliko, da je možje fz Vatikana nočejo povedati.
• Radir»teden. Angleška radio-družba je priredila od 23. do 30. t m. mednarodni radioteden. Specijalni program se je pričel v torek. V četrtek se je udeležila radiopostaja v Bruslju, v petek radioklub na Daa-skem in v soboto se udeleži radiotedna Pariz in za njim še Plttsburg. Vsaka postaja odpošlje specijalni program z nacijonalnim značajem, ki ga sprejme angleška radiodru-žba in sporoči svojim slušateljem. Števil« oseb, ki imajo danes na Angleškem sprejemne aparate, znaša že °97.000.
Darujmo za sokolski Tabor!
Ed. Rlce Burroughs:
3*
21
®ar%anoa sin".
Otroci so pustili igranje In gledali Jacka z velikimi, začudenimi očmi. Nato pa so zakriknili in zavreščali in se razbežali proti kočam. Za njimi preplašene matere. Na ta krik in vik se je iz naselbine pojavilo kakih dvajset bojevnikov s sulicami in oklepi, pripravljeni, da otvorijo boj z neznanim sovražnikom.
Ta splošna zmešnjava in poplah je osupnil dečka, da je začuden obstal.
Izraz sreče in zadovoljstva je izginil z njegovega obraza. Zatrepetal je pred strašnimi in groz-Himi divjaki, ki so se valili proti njemu in v bojnem razpoloženju vzklikali in grozeče dvigali svoje bojno orožje.
Ajaks ga je klical in opozarjal, da se umakne fn zbeži, drugače mu grozi nevarnost, da ga usmrte. Gledal je njih divji zalet, nato pa svarilno vzdignil roko v znamenje, da postoje in opuste od svojih zlih namenov. Skušal jim je razjasniti, da je deček prišel k otrokom v prijateljskem razpo-ložerHi; hotel se je samo malo z njimi poigrati.
Toda divjaki niso razumeli niti besede. Zato Je bil tudi njih odgovor takt kakoršnjeg* Je mo-
gel vsakdo pričakovati, ki je prišel iz džungle in se ves razmršen in divjaški približal nrh ženam in otrokom. S ploho izstrelkov so prenadli dečka. K sreči ni bil zadet. Nato pa so planili z rokami po njem in ga neusmiljeno tolkli in bili po hrbtu, po glavi, povsod. Lasje so se mu jezili groze in strahu. V njegovih očeh je zalesketal gnev in srd.
V divjakih je vzplamtela bojna strast. To je deček videl. Zamahnil je z rokami okoli sebe, se okrenil in kakor blisk švignil nazaj v džunglo, ves razočaran in preplašen.
' Aiaks ga je že čakal na drevesu. Prigovarjal jc Jacku, da beg pospešita In izgineta v notranjost džungle; Ajaks je pač poznal razdražene divjake in je bil prepričan, da jima bodo sledili daleč v notranjost. Z njimi v boj pa se ne moreta spuščati, ker sta neoborožena, naga m uboga.
Toda skozi dušo in misel Tarzanovega sina je hušknlla nova strast. K tem divjakom, ki so kakor on sam del božjega stvarstva, je prišel z dobrim in blagim srcem, z zaupanjem in odkritosrčnostjo, pa pozdravili so ga z orožjem, kakor ve-kovltega sovražnika. Izkazali so mu nezaupanje in sovražno razpoloženje. Niti njegovih besed niso poslušali, da bi jim pojasnil svojo dobro voljo in srečo, priti z njimi v stik. Gnev in sovraštvo je razdivjalo njih srca. — Ko ga je Ajaks silil, da ne odlašata te se trn ebotaviiata, ni poslušal njegovUi
besed. Namenoma je zadrževal svoj korak in zaostajal. Hotel se je z divjaki zaplesti v boj. Toda razum, ta mu je prepričevalno veleval, da bi bilo tako početje nevarno in blazno in nepotrebno ter brezkoristno žrtvovanje samega sebe. On ne-oborožen, samo z rokami in zobmi, oni oboroženi in navajeni bojev. Da, Tarzanov sin se je lahko zanašal na f&ofc ostre močne zobe! V boju moža z možem ne podleže!
Skakal je z drevesa na drevo, se previdno oziral nazaj In bil pozoren tudi na vse druge nevarnosti, ki bi mu mogle pretiti od obeh strani ali celo od spredaj. Slučaj z levinjo se ne.sme več ponoviti, ako hoče premagati vse nevarnosti, ki ga stalno obdajajo.
Za sabo je slišal vrisc m krik divjakov. Kmalu jih je celo uzrl. Oni sami pa ga niso zapazili, ker jim ni moglo priti na nm, da bi se ozirali po drevju in tam iskali svojo žrtev.
Deček je bil neprestano nekoliko pred njimi. Preiskali so gozd kake dva kilometra v globino. Ko pa niso ničesar videli in slutili, so se okrenili in vrnili v naselbino. Sedaj je prišla ona ufl&dna prilika, na katero je deček tako nemirno in nestrpno čakal. Kri mu je vzkipela in udarila po žilah. Hotel se je maščevati nad tem divjim, barbarskim plemenom, Id mu je za ljubezen vračal sovraštvo.
Obrnil se je za njimi in jim sledil proti na-
selbini. Tiho In previdno. Ajaksa že ni bilo nikjer videti. V mislih, da mu Jack sledi, je brezskrbno hitel naprej. Ajaks ni imel volje in razpoloženja spuščati se v boj z divjim plemenom, ki se bojuje s puščicami, katere zadajajo smrtnonevarnc rane. — Deček je skakal z drevesa na drevo, vedno tako, da je mogel vračajočim se divjakom prav tesno slediti. Na ozki stezi, ki je peljala v naselbino, je eden postal, drugi pa so se oddaljili. V Jackovem obrazu se je poigraval strašen, zloben nasmeh. Z naglico je preskočil celo vrsto dreves, tako, da je obstal skoro neposredno nad glavo ni. Česar hudega slutečega črnca, katerega je zasledoval, kakor leopard Sheeta zasleduje svoje žrV ve. Jack je že večkrat imel priliko ga videti.
Jack je tiho in mirno skočil na drevo prav nad Črncem, potem se je pa spustil naravnost na njegova ramena. V trenotku ga je že zagrabil zrn grlo in stisnil. S težo svojega trupla in s silo svojih rok je podrl črnca na tla, mu pokleknil na hrbet in ga dušil. Z zobmi se mu je zagrizel v tilnik, s prsti pa ie z nadnaravno silo oklepal njegovo grlo. Cmi razbojnik se je trudil, da vrže ra* sebe razkačenega sovražnika in se otrese njegovih jeklenih prijemov. Toda njegov odpor je postajal vedno slabotnejši. Jack je svojo žrtev zavlekel v goščavo poleg steze, po kateri so se njegovi sovražniki vraćali k svoiira domovom,
Štev*. 276.
.SLOVENSKI NAROD-   nne 3 decembra W..
Stran 6
Sokolstvo.
— Prisega Jugoslovenskega Sokola v Zagrebu. Na svečan način jc včeraj ponovilo svojo prisego domovini in kralju nad 2000 jugoslovanskih Sokolov.
— Sokolsko društvo v Šiški priredi dae 5. dcc. ti. v dvorani pri Valiavcu Miklavžev večer združen z igrokazo-rt »Miklavž prihaja-. Prireditev se vrši dvakrat in sicer ob J7. uri za odrasle in za otroke, ob 20. samo za odrasle. Vstopnina znaša k popoldanskemu nastopu: za posamnika 3 Din za družino do 4 Slane 5 D:::. Zvečer za vsako osebo 5 Din. Darila se sprejemajo v petek od 14. do 16. ure v Čitalnici. Po odhodu Miklavža prosta zabava. — Odbor.   502/n
Turisfika in sport.
— Zagreb, 2. dec. (Izv.) Gradjanski : Sparta 4:1. Concordija : Vic torija 1:1, Grad-janski : OsjeŠka Slavija 4:0.
— Beograd. 2. decembra (Izv.) Zagrebška Concordia je v nedeljo in včeraj igrala z beogradskim športnim klubom. Prvi dan so Beogradčani tolkli Zagrebčane z 1:0, drugi dan s 4:2.
— Dunaj, 2. decembra (Izv.) Nogometne tekme: Vienna:Simmer:ng 3:2, Hakoah: Slovan 3:1, Acimira :YVacker 4:0. Amateure: Radolishuget 5:0, VVatzrRapid 2:1.
— Praga, 2. decembra (Izv.) Slavia : Mtiuchencr Wacker 4:0.
— Barceloaa. 2 .decembra. Prvenstvena tekma med Sabadel :Barcelona 3:1.
— Javo slovenski   avtomobilski klub,
sekcija Ljubljana, ima svoj redni letni občni zbor dne 15. dec. t. L ob 5. pop. v prostorih restavracije rSlon* v Ljubljani. — Odbor. 508/n
— V vednost planincem! Slov. planinko društvo naznanja, da je K r i ž k a koča na Krvavcu že sedaj uporabna za po-set turistov. Ob sobotah in nedeljah jo bo za silo oskrboval Nace Slatnar od Sv. Ambroža v katerega spremstvu se koća tudi laliko med tednom poseča. Odejo in provi-jant naj si vsak turist prinese seboj. — Pristojbina je določena za člane SPD na 10 dinarjev za osebo in dan, za nečlane na 30 dinarjev za osebo in dan. Ključ od koče ima spravljen Nace Slatnar pri Sv. Ambrožu. — C o j z o v a koča na Ko krškem sedlu ima primitivno zimsko sobo, ki ni zaklenjena. ravaotako Frischaufov odm na Okrešlju. — Kocbekova h o č a na MoličkI planini ni zaklenjena in ima tudi drva. lam se lahko prenoči. Odejo in živež mora vsak seboj prinesti. Ključi od obeh koč na Go 1 ici se dobe pod žc objavljenimi pogoji pri lovcu Derniču na Pianini, ključ od koče na Kamniškem sedlu pa v Kamniški Bistrili. — Osrednfi odbor SPD.
darujmo za sokolski Tabori
, Jjudožrci" v Beogradu 1
V petek jc bco^udaka policija prijela temnorjavega, originalnega Papuanca, ki jc po dolgi čodna odisejadi prišel v Beo* grad. Na policiji se z eksotičnim ^0:»tj:ii. ki jc govoril čudno mešanico, niso me^ii dolgo časa speravtum^ti, dokler ni končno pričel govoriti v lomljcm" angleščini. V a:i* gleščini in z 'Joiikuiiranjem jc Papuan^c, ki so tja splošno smatrali z ljudožrca, pripet vedoval svojo zgodovino: Piše se Meho Da* ma Menhi, je iz plemenitega rodu ~Kukus kum«-, kateremu jc glavar Dama Mej. Rojen je bil v Avstriji v bližini velikega zaliva Karpentaria. J\cme »Kukukumcev* $c je pred belekožci umaknili v pragozd ter kas sne je prignano vsssd lakote prodrlo, do morja. Nekega dne — Meho ic bil takrat še deček, je priplula v zaliv kitajska trtovs ska ladia, ki je vozila morske polipe. Več kitajskih mornarjev je odšlo ra SL-ho. bili pa so od »Kukukumcevtr napadeni. Po krva* vi borbi so Krajci Kukuk>:mcc nagnali v begi. Meho pa jc padel v njihovo ujetništvo. Prepeljan jc HI na Kitajsko, kjer pa jc bil prodam za sužnja, in sicer kot »ljudožerec« lastniku neke evropske menažerije. Tako je prišel Meho v Evropo. Lastnik men«./a* rije ga je vtaknil v kletko in ca vozil okoli. Meho jc mora! v kletki skakati kakor opica, kazati je moral svoje ogromne zobe in doh ge nohte ter jesti surovo telečje meso. Gle;
dalci so naravno menili, da imajo opraviti z Ijudožrccm in so z cirozo gledali to člove-
Ško zverino. Končno se je ubogemu Papo« ancu ži\ijenje >4judo2rcu« zazdelo nekoliko pretež^vno in nekega dne — nahajal se je baš na Dunaju — je pobegnil iz kletka. <*Tcz dan je .skrivni, povoči pa jc napadel r.c» kega poanta, mu slekel ohlcko in jo nato s.'m oblekcL V sairjljiču je našel tudi denar. Po dolgi blodnji po Dunaju jc ubogi Meho prišcL na dunajski »O: :bahnhnf>-. Pri bla* ^ajni jc zahteva! vozni listek, ni pa mogel navesti kraja, kamor bi se rad peljal. Ves denur. ki ga je imel pri sebi, je položil k blagajni. Blagajničarka, v ostalem ljubez« njiva devojka, Papuanca ni ranmcla. kaj hoče. ha končno mu jc brez obotavljanja dala listek III. ra.čreda ?d — Deogrud . . .
In tako je prišel Meho v Beograd. Ker pa pleme vKukukumcev« do sedaj v Beo* gradu še nima svojih šotoriŠč in vigvanov, ho moral ubogi Pupuancc Meho zopet s tre* buhom za kruhom v širni svet...
Darila.
— Đari'a. Mesto vet;ea na krsto pokojnega g. Antona Li:ckmunna so darovali za mestne reveže: Julij Elbert Din 500: Albert Zcschko Din 500: Josip Mayr. lekarnar. Din 200: Fran Dcrendn, tovarnar, Din 250. V isft namen so gg. člani pridob-ninske komisije I. rrzrcda odstopili svoje dnevnice v znesku Tjh\ 30.—.
OGLAS.
Priopćujemo, da se dauom 1. decembra o. g. na pruzi Bos, N vi - Bihać obustavljaju mješoviti vlakovi brci 1530 i 1531. a mjesto ovil: puštaju se u saohrač/n od £or-nje£ dana mješoviti vakovi brol 1534 I 1533 koji će kretati po slijedećem rede vožnje:
Bos.  N'ov i Vidoriia staj. Adrapovci Platna Otoka
Bos. Krupa GrmuŠa
Ostrožački Most Bihać
dol. pol.
dol.
U Zagrebu, dne 27.
6.5 s 7.05 7.21 7.4 >
8.27 &40 o.io
10.03 nove
do
10.2* 10.19
10.03 9.41
&55
» 7.4-5 pol. 7.20 bra 102-4.
poL dol.
Direkcija.
Umetne razglednice
po znižani ceni   100 kosov od dinarjev 30-— lanrc]) nudi
Glavni urednik: RAST O PUSTOSLEMSEK.
Odgovorni urednik: JOSIP Zl'PAXčh\
mehanična delavnica i skim poslopjem, oet minut od
3591 (popravljalnfca)
L. BARAGA, Ljubljana,
Salanbarcfora  ulica 6.
rudnika, se areala. Poieve se pri lastnici  Franji  ur§»» v
Zagorju ob Savi. 7347
-jr^i\^,« j§ JI.1!„"»li*
Harodno Knjigarno.
Drva
trboveljski
premog
K. Pmirič
Ljubljana
Gosposvetska cesta 8
Telefon 343
t sr
Odvetnik in kazenski zagovornik v Ljubljani
D" DINKO PUC.
naznanja, da je preselil svojo pisarno v
Dalmatinovo ulico 5.
(Ma Manta zadruga
za Jugoslavijo
r« s. at e. z. v Ljubljani
v staroznani JuvanSičev! kteti Dale vek a cest« 5*. 77
(6p. Ši§ka> 7301
priporoča svoje
ppvovpstno »ino.
Spreme  tudi provizijabega
potnika« Ponudbe ie nasloviti na zadiupo, Kongresni irg 2.
OJ I, ■ III PB UJUUJLJUUUL
Strašno
se pritožuje nad draginjo, kdor se še ni prepričal, kako
poceni«
]• manufakturno ia era-laalsiilsks blago tar santa pri Ivrd^i
DHNICH
alielf A Knmn
V u bi ja na. Turjaš'ii trg 1
Za Miklavža so BIZJAKOV! KEKSI
7324        najprikladneJSe in najetnejie
darilo!
Gosposvetska cesta 7 Marijin trg 2
i n n b u u ■ u ■ n mi i. u imnnnnni 4 juuji ■ I ■ ■ ■ i ■ ILUUUH mun lUUUULOJULjajDaoa
Prazniki so tu! Da bi imeli cenj. odjemalci priložnost do nakupa vsakovrstnega blaga po najnižjih oenah, se odreče tvTdka večjemu dobičku, ter nudi v svrho večjega prometa vso svojo zalogo in to savno za me*
seo december po
izjemnih cenah!
-
: -
Naprimer za dame: prei
volneni jumperji D volneni jumperji Ia » volneni telovniki > svil. jumperji dls. rokala » svil. jumperji dlg. rokala•» tricot spodnje hlače svilene flor nogavice svilene nogavice » svilene nogavice # >
glace rokavice cr€p de chine v «^eli bar. > crep de chine v vseh bar. > crep de chine v fa bar. » Pongis svila bela pralna, 90 cm šir.. posebno ugodna za obleke, bluze m*>
seda i
68	D	58
245	%	220
33K	j>	290
168		156
220		198
		30, 41
		28. 39
65	•» •	49
75		58
		79
95		79
130		110
130	»	162
12		90, 110
baržun modni d. srajce z vezenino usnjene torbice manicure kasete
300 » 119
49 > 35
od D 45 naprej
i   ? 50 »
Vsa kožuhovina se vsled opustitve ugodno razprodaja.
Za gospode: zephir srajce barvane z 2 ovr.     D  98.— chiffon srajce bele pr. D 98 sed. D   88.— chiffon srajce s pique prsi D 108.—
frak srajce D 165.—
samoveznice svil od D 30 naprej
volnene spodnje maje        > » 66 > volneni   telovniki (Kame lhaar) preje D 335 sedaj D 298
Znnanja naročila poštnoobratno! Ne zamudite prilike ker zadnje dni pred prazniki vsled navala pokupovateljev ne bo mogoče vsem ustreči.  Se priporoča
modna trgovina
A. Šinkovec nasl. K. Soss
7375 Ljublji
rrrnnnnrj n n ■ ■ u ep mi m ili hib
IJLJfJUL
Za e»c govere uprave
naj se prPosi 1 cir.r.  Plačuje se vnonrei.
Cena  malih oglasov
vsaka beseda 50 para. — Najmanje pa Din 5*—
Službe
tperSektno) za slovenski in nv?mški jc^ik in stroje; pisko sprejme takoj odvetn. pisama v Ljub« liani: event samo 7a po* nr>Mnevc. Pla'a od 1500 d;nariv-v višje. — Ponudbe pod »I87V7333« na upravo »Slov Naroda«.
I    Kuvm I
Halo! Pozor!
Plačam najbolje stare obleke, čevlje, pchis'vo it^i. Dopisnica zados'a: nridrm na dom! — M^s rija Golob, Ljub'jna, Sv. Jakoba nabrežje 2^.
72 )2
Pr^re vrste slarirs
se Irnoujojo po najvišjih c^nah. — Natančen po* pis z naredbo cere na: Huebme rshofen = Silber* nacl, Zagreb, Ilica 131 a.
7370
Kupim vsako
množino deds
vseh dimenzij, tramove, bukove testone in ploiic, kakor tudi drugi les. — Ponudbe pod »Les« na Anončni in reklamai za*
vod »APOLO«, Ljublja* na, Stari trg 19/H. 7362
Krojaški š;valri stre", E^za
in dr :ge krojaške stvari nap-odaj. — Ljubljana, Breg St. 14/HL 7372
POZOR! POZC^R!
Ostanki za perilo
so naprodaj po polovični ali zelo znižani ceni. Nc /amT,di*e ugodne prili-e! — R sijeva sta št. 30, I. nadstr., desno. 7360
iz orehovega »osa. nova. se proda. -— Poizve se: Siska. Kmetijska ulica št 295. 7303
Mlm in žaga
naprodaj radi slabega zdravja. — V mlinu je Sest parov kamnov in stone. Žara je na gater. venecijanko in eirknlar* ko. Vse v najboljšem stanje, na vodi Krki; jez naraven. Obrat se lahko izvršuje skozi vse leto. Ver voda nc ovira ne v suši in ne v največji povodnji. —- Naslov: T van Tomšič, Dvor pri Žužemberku, Dolenjsko.
7367
Kčirncnika,
trivrstna, kromatična, se no zelo ugodni ceni pro* da. — Naslov pove opra* va »Slov. Nar.«. 7264
^isisavam? |
Znanja želi
r. boljšim gospodom od 33 do 45 let — loecna go?
... — Dopisi pod »Sreča ni d'?m 7304« na upravo »Slov. Naroda«.
I Stanovania^jj
Prilika!
Plačam za eno leto nas prej za stanovanje, ob* stoječe iz velike sobe, kuhinje in pririklin. — Ponudbe pod »Prilika? stanovanje 736S* na upra* vo »Slov. Naroda«.
Na stanovanje
sprejmem gospoda. Na* .*lov pove uprava »Slov. Naroda«. 7364
Razno
I
Popravila punčk
oskrbi solidno — »Klini* ka za punčke«, Ljublja* na, Nunska ulica 19/11.
7365
Peric,
kokošje, račje in gosje, puh, oddaja vsako množino po zmerni ceni — tvrdka E Vajda, Cako« vce 52/T
Damski klobuki,
nakiteni. od 100 do 1 SO dinarjev, haržunasti nakiteni od 200 do 300 Din, Velour svileni po 200 Din. — Oglejte si i7lo?bo. —■ Horvat, modistka. St«* ri trg 21. 141 T
»Gon«,
nov preizkusen in edino sigirrrn Irk proti kapa-vici (trioer) ter zastare* lemu (kroničnemu) tri* perju ter vnetju mehur* ja. Za popolno ozdravljenje treba šest lončkov. Vsak lonček z navodilom stane 45 Dn. — Proirva* i a in po pošti razpošilja tudi na zdravniški pred* pLs lekarna Penid, Žanre* prešič. Hrvatska.       l>9 T
Najprimernejše Miklavževo darilo
dobite v galanterijski knjigoveznici (krasne ša* tule, bomboniere, pihalne mape itd). A. Felilstein, Ljubljana, Vidovdan ska cesta 12. — Oglejte si izložbe!   Nizke cene! 731°-
Razširjaj!
/■ —
a
20 % poposfa
za Miklavža in fio&č
Pismen paptr v kasetah Spominske knjiga A:burr.e za razglednice in fotografije Okirje v vseh vekkosiih Razne žepne noteze Soiske peresnice
Barve v škatljicah in drugo
NA H ODM KNJIGA BNM
Vrtse mora iti i va
Trsovci pozor!
Nudim kekse na kilograme po izredno nizki ceni. Priznano najbljše blago. Dostavljam tudi na dom. Prva slovenska eksportna slaščičarna
R. BISCMOF, Rožna dolina St. 233.
Točna postrežba! M0-T Konkurenčne cene!
^,z> eoiosoioioaoi
osoboeoiobc:
Kje a« najbolje za Miklavža in božična darila kupi, je brez dvoma mrr.o.
91
Ljubljana
___JMmSM eenjenlm odjena!cem velika izbiro razne-
Slo* perila In rak a sle   aofađvrio da^ta valika Izbi-'"*nsisi damski'1 ntosl^ih in otro-^ksi* zSrncUih potrebščin   tar   raznih   površnih   joric, jumneri^ev. etrežkih obleke - Svilene in pleteno ssmovez-niee Itd. .td. i-d 7373
Veliko zalogo
blaga naiđete
v občno znani
sa moik« ia ionske obleke
trgovini
R. MIKLAUC
LJUBLJANA, Linearjeva ulica in Pred škofijo
69S6 (zraven škobjske palače).
Zanesljivo poštena in priiazna postrežba — Tvrdka prodaja samo * tej Nisi (v lastnih prostorih).
0
■
G
■
0
5
■
o
■
o
■
o
Najlepša in obenem najkoristnejša
0
darila za Miklavža I
priporoča po najnižjih cenah
Iv. Bona?, Liubliana
Šeienburgova ul. 5 Šelenburgova ul. 5
Vse šolske in pisarniške potrebščine, pisemski papir v mapah   in kasetah. Najnovejše garnitura za pssalne mize itd. 7359
o
■
o o
■
o
'j m o i o i o • o i cd a o 5 »r"; i cz §2 o s cd -s cd 5 zz p cfl
Oglas.
fNabavka živežnih namirnica.)
Na dan 6. decembra ovc godine u 11 Časova prepodna zakljvčivače se putem javnog usmenog nadmetania pogodbe u intendanturi Dravske divizijske oblasti u Ljubljani za nabavku i to: 5.000 kilograma svinjske masti. 1.500 kilograma helog pšeničnog brašna Nr. »0«, 3.500 kilograma kukuruznog braSna, 5.600 kilograma makarona, 2.040 kilograma rezanaca, F00 kilograma fide, 5.500 kilograma pirinča. 350 kilop-ama Kz\~A\*. 1450 kilograma jedilnog ulja. 8.300 kilograma pas^lja (fižola) i \90 1 Irara sirčeta (kisa), a po uslovima. koji se mogu videti svakog dina u kancelariji pomenuto intcndantirre.
Kaucija 5 % polaže se na dan pogodbe do 10 časova rrepodne na kar.i Dravske divizijske oblasti po odredbi čl. 88, Zakona o državnom rač"novcdstvu.
Od navedenih količina ima sc isporučiti i to:
l.Oftf) kilograma svinjske masti, l.c00 kilograma maka* rona i 3.^00 kilograma pasulja Iranko magacin 16. artiljerijskog puka u Ljubljani.
60 kilograma makarona. 40 kilograma rezanaca. 20 kilo« grana jedilnog ulja, 500 kilograma pasulja i 1S0 litara sirčeta rranko roagacin pekarske čete u Ljubljani.
2.000 kilogram svinjske masti, 3-ftf'O kilograma kuku* ružnog brašna, 3.000 kilograma pirinča i 4.000 kilograma pasulja, franko magacin 39. pešadijskog puka u Celju.
2.000 kilograma svinjske masti, 1.500 kilograma belog brašna tipa Nr. »0*, 500 kilograma kukuruznog brašna, 800 kilograma makarona, 2.000 kilograma rezanaca. S00 kilograma fide, 2.500 kilograma pirinča, 350 kilograma gerštla i 125 kilograma jedilnog ulja, franko magacin Inženjerske podoficirske škole u Mariboru.
Iz kancelarije intendanture Dravske divizijske oblasti E. broi 18.266 od 21. novembra 1924. 7142 ©odine u Ljubljani.
Lftstiiiaa ia tisk ^Narodne tiskarne«.