Leto 1905,
533
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXIX. Izdan in razposlan dne 23. decembra 1905.
Ysebina: (Št. 192—194.) 192. Razglas o dopustilu dveh nadaljevalnih prog malih železnic z ozkim tirom, obrato-vanih z električno silo, v ozemlju mesta Ustje in njegove bližnje okolice. — 193. Razglas o dopustilu vež z električno silo obratovanih malih železničnih prog s pravilnim tirom v Brnu in okolici. — 194. Razglas, da je minilo dopustilo za mali želez nični progi a) po tivolski ulici čez žitni trg in b) po Rainerjevi cesti (poprej Hohlweggasse) v Brnu.
19*.
Razglas ministrstva za železnice z dne 18. decembra 1905. 1.
o dopustilu dveh nadaljevalnih prog malih železnic z ozkim tirom, obratovanih z električno silo, v ozemlju mesta Ustje in njegove bližnje okolice.
C. kr. ministrstvo za železnice je na podstavi in po določilih zakonov z dne 31. decembra 1894.1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) in z dne 16. maja 1905. 1. (drž. zak. št. 81) v porazumu z udeleženimi c. kr. ministrstvi in s c. in kr. državnim vojnim ministrstvom po pogojih in načinih, bliže ustanovljenih v naslednjem, občini mesta Ustje dodelilo zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat dveh nadaljevalnih prog malih železnic z ozkim tirom v Ustju, obratovanih z električno silo, in sicer:
a)	od mosta Kleischbachbrücke v kraj Pokau in
b)	od glavnega poštnega urada do kolodvora c. kr. priv. avstrijsko-ogrske družbe državnih železnic v Ustju.
§ 1.
Za dopuščeni železnici uživa koncesijonarka finančne ugodnosti, navedene v členu V zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.).
Doba v členu V., lit. d) gorenjega zakona omenjenih oprostil od davkov se ustanavlja na 15 let, računaje od današnjega dne.
§ 2.
Koncesijonarka je dolžna gradnjo skraja ozna-menjenih železničnih prog dokončati najpozneje v treh letih, računaje od današnjega dne, kolikor nista bili že dograjeni in v obrat dejani na podstavi začasnih dovolil, in dodelani železnici izročiti javnemu prometu ter po njih tudi vzdrževati obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo, ki poteče s 6. dnem aprila 1989. 1.
Da se bo držala gorenjega roka za gradnjo, mora koncesijonarka na zahtevo državne uprave dati zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala gorenja dolžnost, se sme izreči, da je zapala ta varščina.
§ 3.
Da izdela dopuščeno železnico, se podeljuje koncesijonarki pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov.
(Sloveolflch.)
125
Isto pravico je koncesijonarki podeliti tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti, in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javni koristi.
§ 4.
V ostalem je šteti skraja imenovani nadaljevalni progi za celokupni sestavini malih železničnih prog v okolišu mesta Ustje in njegove bližnje okolice, ki so predmet razglasa c. kr. ministrstva za železnice z dne 7. aprila 1899. 1. (drž. zak. št. 73), in zanji naj se primerno uporabljajo določila §§ 4 do 17 prej omenjenega razglasa.
Wrba s. r.
f 03.
Razglas ministrstva za železnice z dne 18. decembra 1905.1.
o dopustilu več z električno silo obratovanih malih železničnih prog s pravilnim tirom v Brnu in okolici.
G. kr. ministrstvo za železnice je na podstavi in po določilih zakona o železnicah nižjega reda z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz
1.	1895.) in zakona z dne 16. iraja 1905. 1. (drž. zak. št. 81), v porazumu z udeleženimi c. kr. ministrstvi in s c. in kr. državnim vojnim ministrstvom po pogojih in načinih, bliže ustanovljenih v naslednjem, družbi brnskih električnih cestnih železnic, ki je vstopila v vse pravice in obveznosti mestne občine brnske iz dopustila za gradnjo in obratovanje mreže z električno silo obratovanih malih železničnih prog v Brnu in okolici, podeljenega ji z razglasom c. kr. ministrstva za železnice z dne 3. februarja 1900. 1. (drž. zak. št. 28), podelilo zaprošeno dopustilo za gradnjo in obratovanje v nastopnem oznamenjenih, z električno silo obratovanih malih železničnih prog s pravilnim tirom v Brnu in okolici, in sicer
1.	od steka Rainerjeve ceste (poprej Hohhveg-gasse) v pekarsko ulico po pekarski ulici, čez Stadt-hofplatz, po dominikanski ulici, čez dominikanski trg in po ključavničarski ulici na veliki trg;
2.	od Lažanskega trga čez Franzens-Glacis, po Franc Jožefovi cesti, Schmerlingovi cesti, Hasner-jevi ulici in čez Winterhollerjev trg v Parkstraße do steka v Augartenstraße ;
3.	od steka Rainerjeve ceste (poprej Hohlweggasse) v Schefflovo ulico (poprej Talgasse), po Schefllovi ulici do steka v Lessingovo ulico ;
4.	od sedanjega konca proge v Kumrovice na klobouški okrajni cesti do konca Kumrovic.
§ I-
Za dopuščene proge uživa koncesijonarka finančne ugodnosti, omenjene v členu V skraja omenjenega zakona.
V členu V, lit. d) gorenjega zakona omenjena oprostila od davka se dovoljujejo za čas od današnjega dne do 2. dne februarja 1925. 1.
§ 2.
Koncesijonarka je dolžna, skraja oznamenjene železnične proge v enem letu najpozneje, računaje od današnjega dne izročiti javnemu prometu in po njih vzdrževati obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo do 1. dne februarja 1951. 1.
§ 3.
Da izdela dopuščene železnične proge, se podeljuje koncesijonarki pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Isto pravico je koncesijonarki podeliti tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti, in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javni koristi.
§ 4.
Kolikor bi se v napiavo dopuščenih železnic rabile javne ceste, mora koncesijonarka dobiti privolilo tistih, ki so dolžni vzdrževati te ceste, oziroma tistih oblastev ali organov, ki imajo po veljajočih zakonih pravico dajati privolilo v rabo ceste.
Koncesijonarka je dolžna plačati stroške z napravo in obratom s početka oznamenjenih prog zavisnih ukrepov v varstvo nemotenega obrata ob času dopustila teh prog že obstoječih državnih telegrafskih in telefonskih vodov, zlasti tudi stroške za eventualno preložitev teh vodov.
§ 5.
Koncesijonarki se je ob gradnji in obratu dopuščenih železničnih prog držati vsebine te dopu-
stilnice in pa tehniških dopustilnih pogojev, ki jih postavi ministrstvo za železnice, pa tudi semkaj merečih zakonov in ukazov zlasti zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), kolikor so ti po določilih v odstavku B zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) uporabni za male železnice, potem zakonov in ukazov, ki se morebiti dadö v bodoče, naposled pa še tega, kar ukažejo ministrstvo za železnice in sicer poklicana oblastva.
§ 6.
V ostalem je na dopuščene žeieznične proge, ki so celokupna sestavina mreže z električno silo obratovanih malih železničnih prog s pravilnim tirom v Brnu in okolici, dopuščene z razglasom tega ministrstva z dne 3. februarja 1900. 1. (drž. zak. št. 28), zmislu primerno uporabljati določila §§ 6 do vštevši 17 omenjenega razglasa.
Wrba s. r.
194.
Razglas ministrstva za železnice z dne 18. decembra 1905.1.,
da je minilo dopustilo za mali železnični progi a) po tivolski ulici čez žitni trg in b) po Rainer-jevi cesti (poprej Hohlweggasse) v Brnu.
Proglaša se, da je minilo z razglasom c. kr. ministrstva za železnice z dne 3. februarja 1900. 1. (drž. zak. št. 28) podeljeno dopustilo za gradnjo in obrat z električno silo obratovanih malih železničnih prog s pravilnim tirom v Brnu in okolici
a)	gledé delnega kosa, vodečega po tivolski ulici in čez žitni trg, v uvodu omenjenega razglasa pod 3) navedene proge Obrovice—Lažanskega trg in
b)	gledé delnega kosa, vodečega po Rainerjevi cesti (poprej Hohhveggasse) v uvodu omenjenega razglasa pod 6) navedene proge Žitni trg—Starobmsko kopališče.
V ostalem ostanejo določila omenjenega razglasa neizpremenjena v moči.
Wrba s. r.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru,
izhaja v založbi c. kr. dvorne in državne tiskamice na Dunaju, L okraj, Singerstraße št. 26, tudi v letu 1906. v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, rumunskem, malo-ruskem in slovenskem jeziku.
Naročnina za celi letnik 1906 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K.
Naročevati je treba v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstraße št. 26, kjer je moči dobiti tudi posamezne letnike in posamezne kose državnega zakonika.
Ker se državni zakonik naročnikom oddaja, oziroma pošilja samô, če se je plačala prej letna naročnina zanj, je ob enem naročilu priložiti zanj pripadajoči znesek; da se more hitro in brez pritožb vročevati po c. kr. pošti, je poleg natančnega naslova stanovališča povedati tudi dotični poštni vročilni okraj.
Posamezni letniki nemško izdaje se dobivajo
Letnik 184-9.		za				4K	20 h	Letnik	1868.	za				. 4 K				h	Letnik 1887.	za .		. 5	K —	h
	1850.	«				10,	50 ,		1869.	a				. 6		—		, 1888.			. 8	, 40	
	1851.	s				2,	60 ,		1870.	a				. 2		80		,	1889.			. 6		
	1852.					5,	20,		1871.	a				. 4		—		,	1890.			. 5	, 40	
	1853.					• 6,	30 .		1872.					. 6		40		,	1891.			. 6		
	1854.					. 8,	40 ,		1873.	a				. 6	a	60		,	1892.			. 10			
	1855.					• 4,	70 ,		1874.					. 4		60		,	1893.			. 6			
	1856.					• 4.	90,		1875.	a	*			. 4		—		,	1894.			. 6	^ 		
	1857.					■ 5,	70,		1876.	a				. 3		—		,	1895.			. 7		
	1858.					• 4,	80 ,		1877.	a				. 2		—		,	1896.			. 7		
	1859.					4,			1878.					. 4		60		,	1897.			. 15		
	1860.	■				• 3,	40 ,		1879.					. 4		60		,	1898.			. 6		
	1861.								1880.					.4		40		,	1899.			. 10		
	1862.	a				• 2,	80 ,		1881.					. 4		40		,	1900.			. 7		
	1863.					2.	80 ,		1882.					. 6		—		,	1901.			. 6		
	1864.	n				• 2,	80 ,		1883.					. 5		—		,	1902.			. 7	, 50	
	1865.	»				4,			1884.					. 5		—		,	1903.			9	9 		
	1866.	a				4,	40,		1885.					. 3		60		,	1904.			. 5			
	1867.	»				4,	»		1886.	a				• 4	T)	60	a						
Prodajna cena za letnik 1905 se naznani začetkom januarja 1906. 1.
Posamezni letniki v drugih sedmih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po istih cenah kakor nemška izdaja.
Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 20% popusta, ako se naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 25% popusta, in .ako se naroči vsaj 35, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 30% popusta.
NB. Tisti kosi državnega zakonika nemške izdaje, ki naročniku celô niso došli ali pa go mu došli nedostatni, naj se reklamirajo najdalje v štirih tednih potem, ko so izšli, in kosi nemških izdaj najdalje v šestili tednih po izdaji kazal in naslovnega lista k posameznim izdajam naravnost v c. kr. dvomi in državni tiskamici na Dunaju, 111. okraj, Rennweg št. 16.
Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne cene (V» pole — 2 strani po 2 h).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej, in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma dopolnjeni, se dobiva ne samd vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (Vi pole == 2 strani po 2 h) iz zalogp c. kr. dvome in državne tiskamice; potemtakem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike ter si liste urediti po tvarini.