TA
GLASILU SLOVCIMSKE NARODNE PODPORNE JtDNOTE
"^to-yeasix
mož bo
spomladi v
"Franciji
Looo moTbona feanoo-
'^oslžbv jeseni.
u prevažanje vojakov hite.
fruccska Inka, 27. junija. —-unoroka četa je dospela in , -Udanwijutraj. Čete bo iikrctle med navdušenimi po -tri od strani franooskega ljud-
*L 10 odšle v taborišče, ki ni ' od Inke, kjer je stan gene-, majorja William L. Siber-mogoče kmalu odmarti-Bj t taborišče blizo fronte. 1—ilrT" majorja Pershinga ejo jutri v Uboriiču, ko i ie druge čete.
gfchinfton, D. C. — Vojni decent hitiš pripravami, da bo I a jesensko ofenzivo 1^K),0<)0 . na Francoskem, 750,000 mož ."spomladi. Kedu.i vojaki odrine-i na Francosko, ne ve nihče, ker j m lahko s takimi informacijami jih
r tk» Aet mt Omitmi mt Mini t 1171
CHICAGO, ILL., ČETRTEK 28 JUNIJA (JUNE) 1917
Stev»—number isi.
Živilska predloga |e balina za oderuhe.
OBSOJA DANAŠNJI KAPITALISTIČNI SISTEM.
Dokazuje, da jer kapitalizem kriv draginje.
okoristil sovražnik, če bnali v svet. Javnosti je znano le, da se 125,-mo£ pripravlja za službo v Jakih jarkih. Vsi vojaki pripa-k regularni armudi. Med ii so seveda tudi rekrutje, ki topili v ariuudo, odkar je rila napovedana vojna. Toda re-uti "pomešani med stare vojake ravno tako do>bri kot izkušeni ii. Vsled tega upa vojni de-ent, da bo imel kmalu do-izveibano armado za fronto. Regularna armada v vojnem inu šteje 300.000" m o*. vSko-aj gotovo ostane polovica re-arniade v Ameriki, mej-bodo ipa pozvan po obveznem |vojaškem za komi 660,000 noviu-IV ipod orožje, katere izvežbajo ojaki stalne armade. h regularno armada pojde 125 |taor tnilicsrjev na Francosko, tako, da bo armada na Francoskem ie pred rimo 300,000 mož. nci, poklicani pod orožje po bvezneni vojaškem zakonu, bodo tem že tako izurjeni, da jih ko pošljejo na Francosko, kjer v zadnjih vajah, preden ejo v bitko. Va« 'rti vojnega departmentu ko Itorej izdelani v detajlih, četudi ti ptajli niso znani javnosti. Najhujše delo za nabore je kon-p. Zdaj je edino še treba, da Mnik določi (Ihii za nabore, |lasi določbe za oprostitev od ške k lir/,be, drugo pa prepusti bojnemu departmentu, du izvrši Idelo po začrtanih načrlih. V pod-laeenih krogih pričakujejo, da puMuik i/,da vsak trenotek IdolcH-be za nabore, ki se vsekakor
I" vr* If i tedne kasneje od do-[sswjji ga dne
v"jni department upa, .ia se
Izjavi 70,000 prostovoljcev za
»talno armado še v teku tejta te-
l®11 Ca se ne ptiglaai dosti pro
js'ovoljeevf ji|, grdijo k regular-
Ptmedi pe dibvmnm vojaškem
Mest,, <i25,0<H| „.«,/, jih bo
P*T«nh v vojakom toliko \.-r,
»"kor jih ho manjkalo pri stalni snssdi
Washington, D. O. — Živilska predloga, kot jo je sprejela kongresna zbornica, ne pove le tega, kar je bilo že pisano o nji v 14 Pro-sveti", anupak obtožuje današnji gospodarski sistem, ki dovoljuje, da Mpekulantje in oderuhi lahko (poljubno odirajo ljudstvo z visokimi cenami, £e 'bi špekulantje in oderuhi ne odirali ljudstva, br%r~ la živilska predloga za nadzoro-vanje produkcije, transportacije in razdelitve živil po vladi nepotrebna.
Živilska predloga je omejena na potrebščine, pod katerimi je razumeti živila, krmo, kurivo in produkte, ki so potrebni za njih produkcijo.
'Predloga vsled tega obtožuje špekulante, da so umetno povzročili pomanjkanje živeža, krme, kuriva in drugih produktov, da so lahko naignali cene navzgor izželi miljo no iz ameriškega ljudstva.
Predloga prizna, da dokler je kapitalistom dovoljeno, da imajo neomejeno oblast nad živilskimi potrebščinami, je oslabljena o-branvbna moč Združenih držav. To je hud poper za špekulante in trustovce, ki radi nastopajo v vlo-
Zadnje besedo O prohi- Španija narobu Angleški obroč o-
• t r	revolucl- LaI1 m
le.
bicip so dali Wilsonu.
* >__
ivilsko predlogo predeluje) v senatu.
' wl ' >
Kuhanje žganja iz živil je prepovedano.
MINISTRSKI PRED8EDNIK PRIZNAVA, DA ŠPANIJA .. POKA.
Ali je ipanaki kralj na vrsti, da gre?
Waahington, D. 0. — Kasnejše brzojavke naznanjajo, da je senatni poljedelski odsek črtal tudi varenje piva in je dal predsedniku oblast, da lahko dovoli delati le vino. Z .osmimi proti sedmimi glasovi je odsek črtal priporočilo pododaeka za varenje piva.
V senatni sborniei bo nastal v4 lik boj radi prepovedi sa varen j I piva.
"amlopred nabijanjem
8trupenih gob.
wuhte^ d. c _ rolj<>(],,
I41 departi
gi ''velikih patriotov". Ali kaj se hoče, večne resnice se ne more »potlačiti, ki pravi, da se pri kapitalistih "patriotizem" neha, ko pride denarna mošnja v nevarnost.
Ta resnica je povedana v predlogi z drugimi besedami: Vojna potreba je prepričala kongres, 4* Ameriki poznano pod odstrani organizirane izkortfče- "vi-k," i« tefliko. da i valce od a'lwolutnega nadzorstva nad živili, krmo, kurivom in produkti, ki so j>otrebni za njih pro-dukeijo, in izroči moČ vladi.
Predlogu nadalje ipravi, da draginjo povzročajo tri reči: Prvič znižanje produkcije; drugič špe-kulantje in borzijani, ki ovirajo pota za razdelitev živeža; vzskla-diščenje, nagromiadenje in uničenje živeža z namenom, da nastane pomanjkanje živil na trgu.
Tako dbsoja živilska »predloga današnji kapitalistični sistem, ki ho jo prisiljeni vsled vojne sprejeli buržoazni poslanci, ki so tudi zagovorniki kapitalističnega go-spodarstva.
Seveda je delo le na pol izvršeno, kljub temu pa že zagovorniki velekapitalističnih interesov k rice, da je socialistična. Predloga o-mejuje le malce kapitalistično a-narhijo v (gospodarstvu, da ne morejo oderuhi in špekulantje tako odirati ljudstva, kot želi njih ar-ee, od pravega socializma je pa še daleč. Krik zagovornikov velekapitalističnih interesov dokazuje, kako skrbno znajo velekapitalisti čuvati svoje predpravtee in da kriče v svet, da se jim godi velika krivica, če se jim le malo stopi na prste.
MESTA V COLORADU BODO MOGOČE PRODAJALA KURIVO IN KRUH
Denver, Oolo. — Ko se legislator a snide v juliju k izrednemu zasedanju, ji bo predložena pred 'ona, ki dovoljuje, da mesta pro

i rajo
- —.....»j-« gobe,
»••■■iti strupen« l^nhtnih	1
aJ*	VPra, ....
J" »"ba užitna Ta: o ume P "spa«'-.,,,, ker
lu|pekarije iu grocerijske prodsjsl St rokovno organizirani delsv-
«:i |H»«lpirajo predlogo, ki ima na vera, vjmen znižati cene za Življenske po

I. . "'P*' il, R„1, potegne W
<C' .......»ko kot z užltnil,
L, * ioielke, ie n. do \rr' pene Ravno tak..
1 * nM>K-rn
labk«. r ALIIRANCI SO DOBILI NAD
ENO MILJARDO POSOJILA
Washington, D. 0. — Amerika
i - -win t u	•posodila aliiraneem nad eno mi-
Ne t aU.rV ,; '! ^ KoW wk,, 'ljardo «lolarjev, ko je zakladniiki Kii	' <,B "f	department pos<Klil ♦ir»,000,000
' U,	Vrl,k, Britaniji in $10,()00,0tK'
^••Jlečiti	folM- *»" Kraneiji Ves dolg znsšs W.0W,
^ r/ tn*' *M' "tm-ionriorio. Od t#Hrs fH>aojila je dobi IV i« ŽI'''*"* > -1» Velika Britsnijs #&W/»0,000,
k' I i neijs $210,(100,000, rsitsls svo 'ls za*tnipij	rszdeljens med druge *a
ve/nike
^vsniont,
1,1 drng,.
Washington, D. 0. — Senatni
poljedelski pododsek je prenare-dil določbo o tprohibiciji tako, da je sedaj odvisno od predsednika, če bo ljudstvu dovoljeno piti pivo in vino.
Pododsek je spremenil v toliko te določbe, da predsednik odloči, če se sme kuhati pivo in delati vino. Pravico ima tldi določiti količino alkoholu, ki ga smeta vsebovati pivo in vino. Kuhanje žgauja iz živil je prepovedano.
Predsednik ima pravico, da lahko ukaže, da destilirane pijače ali| pa del njih destilirajo v špirit proti primerni odškodnini.
Ali res ljudje ne bodo pili žga* nja v Združenih državah, ko ta predloga postane zakoni Kaj prinese ta predloga ?
boločibe v predlogi so veljavne le za dobo vojne. Žganja, ki je v
TiSi", jekdiko, da ga štiri lets pHdejo po sploh ni treba kuhati. Kakor hitro predloga (postane zakon, mogoče še preje, pojdejo cene za žganje navzgor. Žgaujarski baroni, ki se pečajo s kuhanjem (žganja, bodo podražili žganje. Imeli bodo lep izgovor za podražitev., Kuhati žganja ne smemo, tzaloge pohajajo, povpraševanje po njem nara-ličfc, torej smo opravičeni, da povijamo cene, bodo rekli žganjar-
aki baroni.
Ko bodo začele zaloge žganja res ipohajati, ee bo vojna trajala tri do štiri leta, kot oblju/bujejo, bodo pričeli kuhati "jeruš" najslabše vrste iz apnenca in drugih sestavin, ki jih najdemo v prirodi. Kemiki so v laboratorjih žganjar-nkih baronov na delu, da izumejo nove procese za zastrupijevanje
jisdstva. Če je kemija pred 30 leti dognala, da je mogoče iz apnenca producirati najfinejši špirit, tedaj srno lahko prepričani, da kemiki teh trideset let niso «p«l« in so odkrili sestavine, ki ne slu-žijo za živež, ampak vsebujejo vseeno precejšnjo količino slko-loia.
Velrke množine alkohola se na .ajajo v odpadkih, ki jih mečemo proč in jih sedsj odvažajo mestni vozovi, da jih -potem sežgo, zakopljejo, ali |ia poberejo maščobo iz njih. iNihče ne more reču, «la taki odpadki živež. Alkohol se nahaja v človeškem in živalskem blatu. In tako bi Ishko našteli še celo vrsto tvsrin, »z ksterWi lahko producirajo alkohol ftn o katerih le pn.hibiconistiškim fanatikom še ne ssnjs, ker so navadno ti fa natiki navadne neznallee.
Tisti Ijiulje, ki so podvržen, žganjepitju, Is»«l«» pili	<*
je izdelane še h tako gnjusnjl. tvsrin, ker se žg»nj«pitja ne ds .nHirsvitl s prepovedj«». Za \Vr» vo žgsnjepitja jetrna |K)duks. pred vsem je trebs mlprsv.i. vzroke zs žgsnjepitje.
ga žganjarski 'baroni postavijo na trg kot nadomestilo.
Zopet drugi, j, ki so |M>dvrženi žganjepitju, bodo skrivaj kuhali žganje doma, in seveda gu bodo spili več, kot so ga izpili, dokler so morali ponj v saluu. Prohibici-oniške določbe v živilski predlogi ne bodo odpravile iagaujepitja, ampak bodo pomnožile zastrupijevanje ljudstva.
Senatni o«l*ek je določil, da pridejo pod vladno kontrolo poleg živeža, krme in kuriva tudi jeklo iu železo iu produkti iz njih, petrolej in produkti iz njega, far-mursko orodje in stroji, umetna gnojila, lan, predivo iu juta.
Omejil je vladno moč za obratovanje rudnikov, tovarn in drugih podjetij pod vladnim nadzorstvom, ki imajo naročila za vojni in mornariški department.
Omejil je tudi konccsionirunje agentur za razpečavanje produktov v meddržavni in inozemski trgovini.
Ravnotako je omejil vladno moč za prisilno dobavo živeža, krme, kuriva iu drugih potrebščin sa armado in mornarico.
Raaširil je moč za določevanje minimalnimi cen za produoente, če gre blago v skladišče ali na trg. Hprejel je novo določbo, ki do
London, 27. junija. — Situacija na Španskem je silno resna. Neki 'Španec, ki pozna dobro ru«mere se je izrazil o položaju:
"iSpanija se bliža revoluciji, ki prične s splošno stavko. Suspeuziju ustavno zajamčenih pravit* je zadnjo zatočišče vlade, in svet ne ho izneuanden, če prihodnje vesti povedo, da je ie izbruhnila revolucija.
Roimanoncsuva ostavka v vodstvu liberalne stranke dokazuje, da je njegov poizkus ponesrečil, da privede Španijo na stran alii-rancev, kar je pripisati avstrijskemu in nemškemu vplivu na vojaške načelnike. Kralj se ungilvlje na stran aliirnncev.
Alfonzu ue *p«>jde doli kot portugalski Manuel. Bojeval se bo iii i^ianija bo vržena v naročje anarhiji. To ne bo pasivna anarhija kot v Rusiji, ampak bo nasilna a-uarhija."
od vladno
ji rodu leti n^
no kontrolo, iV so jih farmarji sami producirali in Vttskladižčili. __
Nova določba tudi prepoveduje vladi kupovati produkte od oseb, ki služijo prostovoljno vladi, če so produkti njih lastnina.
Debato je pričel senator Thomas, ki je priporočal predlogo.
Benator Knox je govoril v prilog zakonu za prepoved izvažanja blaga.
Debate se je udeližlo več senatorjev, nekateri med njimi so jahali svojega posebnega konjička.
Hklepi, ki jih je sprejel senatni odsek, dokazujejo, da živilska predloga ne bo tako nevarna pro-fitarjem iu Mjiekulantom, kot je bila v originalu. Že to je velika krivica, da dela razliko med ma-lira in velikim farmarjem. Kajti vsakemu štirinajstletnemu dečku je jasno, da farmar, ki last nje 40 do 160 akrov sveta, ne bo vzskla-dUičil svojega prnielka, ampak ko-maj čtaks, da ga postavi ns trg. To velja tudi za farmarje, ki i-majo farme v najemu.'Farmarji', ki lastujejo po več st«» ali tisoč a-krov sveta, kl ga sami z «lelavei Obdelujejo ali ga oddajajo v na-jem, da <lelc pridelke n farmar, skim najemnikom, bodo vzskladi-ščili pridelek, ker se jim ne mudi za denar. Ti veleiposestniki so ravno ts-ko odgovorni za draginjo kot špekulant je in borzijani, vendar pa ne pride njih pridelek pod vladno kontrolo. In to je krivma!
Madrid, 2«. juniju. — Vliula je včeraj suspendirala ustavo. Ministrski predsednik I>ato je šel h kralju, da dobi dovoljenje za su-spenzijo ustave.
Za svojo akcijo navaja sletleče vzroke:
"Po -poročilu so vsled agitacije izbruhnili nemiri v mnogih' provincah. Agitacijo so zanetile ose-be, ki ljubijo nered in izgrede, in ipriobčujejo članke
O lavni
5,000 RUDARJEV JE ZASTAV-KALO
Bis bee, Ariz. — Zastopniki " ln-dustrijslne unije kovinskih in rudniških »lelsveev" so p«izvsli vse rud s rje v distriktu ns štrsjk. Slavka je bila proglašena, ker so tri kompanije v tem distriktu od
hočejo zrušiti vojafko disciplino in spremeniti Apartljo v deželo, razjedeuo od revolucije, «la p«ista ne zrela za nasilja iu zločine."
Orof Romanoues je naznanil pismeno pre«lsedniku senata, da odstopi iz vodstva liberalne stranke,
Huetioe Alree, 27. junija. — I* Madrida javljajo, da je vladH raz-glasila vojno stanje v Msdridu in drugih večjih mestih. Revolucionarno gibanje Je znova vsplamte-lo in položaj je skrajno resen, fce-lezuičsrjl in rudarji se prlfprsvljs-jo za generalni štrsjk in vlade od-prt o priznava, «ia je brez moči, Vsak delavski štrajk jc bolj orga-niziran od prešnjega.
VENIZELOS, GOSPODAR ORSKE.
London, 27. jun. — Za«lnja poročila rz Aten soglašajo, da je Ve-nize I os, 'bivši ministrski pre«lse«l. nik iu dosedanji v«»«lja p rovi zori-čne vlade v Solunu, sprejel po-nudim kralja Aleksamlra in pri-šel v Atene, kjer bo sestavil novo vlado. Z Venizelonom so prišle tudi fratiooske čete in okupirale A-tene. OkiMia-'ija kIsvih-ks mesta ae je izvršil* zara«ll resnih demoit-straeij, ki so jih priredili pristaši Demetrosa ilounarlsa, kat«»ri je morsl iti zs dep«irtlrsn^m kraljem KonstantInom v prognsnatvo. Ite. zervisti in mornarji, ki tvorijo u-poru i element, <s» postali tsko ne-pokortd, ds je bil kralj Alekssn-der prisiljen |»r«»siti ra vojaško pomoč entente. Zdaj vlaila mir v Atenah.
Venizelos je včeraj k«mferiral s kraljem Kolikor je znano, bo Ve-niz«'los po *e*tavl kabineta skll-eal parlament, kateremu predloži napoved vojna eentrainkn državam, Venizelos ne bo izsilil moln-lizaeije proti volji Ijudstvs, tem
koli Lensa se zožuje.
Z LENSOM PADEJO TUDI RUD-NIKI V OKOLIŠU
Nemoi priznajo uspeh Pranoosov pri Hurtebisu.
London, 27. junija. — Padec Lensa velikega franooskega pre-mogarskega arediftča je enkrat v resnici blizo. Kanadske «vete so ss sinoči — po treh dneh neprestanega napredovanja — čvrsto utrdile v poziciji La Coulotto, ki se nahaja eno miljo južno od ii^eus^; omenjena pozicija Je naJiuofyejr.H obrambna toAka mesta.
Neuici co se umaknili ua pre«<ej oliširni fronti in uuiČilLtu seboj vse, kar hua k ukano uiilil arktično vrednost. Končni naskok ns mesto je še vprašanje par dni. Augleži pričakujejo, da se ue bodo Nemci zlcipa uimiknili ln da se bo vršila krvava bitka od hiše do hiše. Nobenega dvoma pa ni V*č, «la bodo morali Ncmei dati Lena. Toda ui samo Leus, ki mora pasti; angleške čete so ua iztočni strani mesta izvršili veliko obsega jočo operacijo, kar pomeui, ds ImmIo NVmei prisiljeni <istaviti tudi vt«s jiremnigarski irktdU v severni Franciji. Mnenje tukajšnjih vojaških kritikov Je, da Netuei zavlačujejo bitko z namenom, da prej frzvrše uničevalno delo, kakršno je bilo izvršeno oh času imunega Umikanja v marcu. Vsski|o je prepričan, da IhhIo prentogoko. pi razdjaui, ko pridejo Angležem v roke. Neiuoi niso že več mesecev vzeli niti on« tone (premoga lz rova.
Parke, 127. junija. — Francosko čelo so |wejšujo no4 izvršile ime.
časniki, ki , .....	...
|M>dl*gi Y.>itUlni»ffa reda, ki Jiitnn opersetjo. V tronotku, Uo
' ii-i-ii—. M, fupnvi neuiAkega krunprlnea z veliko furljo delali zadnjo iprepa-racij«) za napa«l, so se Petainove čete zagnale proti .Nemcem In popolnoma zadušile uameravuno o-feirzivo z protiiefenalvo v va žnem okolišu pogorju < 'h<Muin-«les-Damesa, severno od reko Aitue. Francozi so ujeli 300 mo*, med katerimi je deset častnikov lu ob« enem so okupirali vso prvo linijo neinAklh zak<spov soveroiapadno od Hurtebise.
INeniški protinapadi, kl so JHi začeli pod zaščii«i Ijutega topniškega ognja, so hill z«lrol)IJelii a proti«»gnjeiu francoske artilerlje.
Berlin čez I/tndon, 27. junija. — Na angleški fronti so bili vče. raj vroči topniški boji lu Angleži mo potratili veliku municije. Na več krajih ho bili spopadi in boji v zakupih med oglednimi patrulji« mi.
iNa fronti kronpriuea so Fran«
noti po ljutem tupniškem preps*
rlrauju napadli naše pOzklJe s#.
verno/.apsdno od Hurtebise Kljub
hudim izgubam, ki a«i jth trpeli
valovi aovralnib naskakajočih čet
p«nl našim ognjem, se je Franco.
zoru posrečilo »prodreti v našo li-(litij« us H. str., 1. bol.)
klonile zahteve rudarjev	----- .
V vneli prisade tih rudnikih «lela, več odpre kampanjo, kl Ima aa-v^roke zm	— pet tisoč nidarjev. Iz teh rudni- ^ prepru sti Orke, da j« Onika
«rok Žaanjepitju je pa kapital', k()V 9r0(hirir.jo ua let« m,t**1, t Zvezana ptnnmgMt. M »lil rem kiUhs miljone ljudi v rev-1^, funtoV bskrs. '	proti Nemčiji Ako se trn. to p«,
M* '«»	iščejo telsžbo v ^	tlKijs v vojn. v treh me
žgsnju.	,,
Pralen bo zakon stopil v veljavo, .i tod* bogstini, ki P'J"i<> žganje, napolnili svoje kleti z naj^ boljšim žganjem, da Jim g« zmanjka za pet ali še več le! In tako homo drveli, da bodo Milje, na rji fvili *g«nje iz živežs^elav-L » ienil'* najslsb^e vi-te, k.
ei ps
NAPAD ORNOROKARJEV seeih. Pittsburgh, Pa — A rn rok s rji	-"
položili lK»m*w. v vežo IVbsno	VMM«......
Moreeijs, čevljsrjs, ker se ni od-| Danes	v Illinoisu
cvsl ns njih groeilne piwos, v ka |deževni .nalivi r gmmmn in td» terih so zahtevali $1,000 odkupni skooa, mslo gorkejš« kot v^ersj nf	Vetrovi -premenIjivi.
Bombe je cmšila «|elsvnteo, rs H/dnČni vzhod ob 4:1« s. m.; njen ni bil nihče.	soIti/nl rsb^l ob 7 W p t«.
ZADNJE VESTI
Paril, 27. Jun. — Vojni stan na znanja, da se vr*e v okolišu H tu* tebisa hudi topniški boji, Nemci niao obnovili napada na postajat-ke, ki ao jih francos! osvojili v pondeljek
. .Med pozicijami, ki so jih osvojili Pranooei, se nahaje tudi Zrna jeva Jama, ki je sto metrov široka in 300 metrov dolga io je bila pre, delana v trdnjavo. Jama i števil-niml izhodi, 1« katerih so streljali
i strojnimi puškami, je bila pose. bno pri lagodna za protina piulo.
Prancoti ao zajeli devet stroj, nih pušk, opremo zanje, zalogo streliva, slsšctrtAns tarna lu M, bel-nitko opremo in 340 mot,
Amsterdam, 7 Jun — frank furter Zeitung" pravt, da mame nja kašejo, ds prihodnje perotUo cesarska nemška banke naaaaaJ znižanje zlaU
London. 27 „ Jun — Ameriške snoU turnirjev le lesnih delaveev to dospele na Angleško Njih U borna oprema je izzvala poved
občudovanje
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPNOTE
1-hfJ- dntrno ruu n«<l«lj ia praznikov.
IA SLOVENSKE NARODNE PODFORWE|JEPWOTB Gena oglasov po dogovor«. Kokopici m a« vračajo.
Naratoina: ZadinJaoa driava (Ixvan Chicago) ia Canada M aa Ma, ti.50 aa pol leta in IU sa trt maaaca; Chicago in iaaseaistvo $4.60 aa lato, $2.21 sa pol lata, $1.1$ aa trt aaaaca.
Nulav aa vm, kar iaM itik a
.	"PROSVETA"
UST Se. Lawadala Am—, Ckiaaga,
"THE ENLIGHTENMENT"
al tka Slavaaia Hadaaal Baaaftt SaaMy. Swa^afly oaaept SoriigJftiand Holldaja.
bp Slavaaia Natloaal Baaaf it Saalatp.
Advertising rataa en
oat
{^United SUloa (except Chicago) and Canada $$ par year; countries, $4.60 per joar.
Address i "PROSVETA"
Sa. Lawadala Avaaaa, CUaaga, IlUaab.

D.,.. .
u a. pr. (Maja 30-17) »alag rmUgm laiaaa in naalora paaaai, 4a vaat ja t taai dnarom potakla aaroCaiaa. Poaorita ja pravočasno, ia — van aa »slavi liat.
• DELAVCI MORAJO BITI NA STRAŽI.
• _PttOBVlTA
Ce se to zgodi, ni bila vojna zastonj, ampak je prinesla ceno, o kakeršni ni sanjal nihče, ko so zagrmeli topovi
v Evropi.
- Ameriški delavci morajo paziti na to, kako se vodi vojna in kako se bo sklenil mir.
V	času vojne morajo delavci skrbno čuvati, da ne bodo pogažene pravice, ki so jih priborili pred vojno. Zbo-rovalna svoboda, svoboda govora, pravica do stavke morajo ostati nedotaknjene. Plače ne smejo biti znižane, delavni čas ne podaljšan, zakoni za varstvo delavcev ne smejo biti odpravljeni. Ce delavci en sam dan spe, mesto da bde in stražijo svoje pravice, se lahko dogodi, da so sadovi večletnega delavskega boja uničeni.
• Noben razred ne bo v vojni doprinesel tako velikih žrtev kot delavski razred, in zadegadelj so delavci opravičeni; da zakličejo vsem izkoriščevalcem, ki mislijo, da je v vojnem času najugodnejša prilika, da oplenijo delavce za njih pridobitve: "Roke proč od delavskih pridobitev!"
Socialna pravica se ne sme podnožiti vojnim potrebam, delavsko pravo ne sme postati kos papirja! Te besede naj si zapomnijo poslanci, ki v raznih legislaturah preže na ugodno priliko, da v interesu velekapitalističnih interesov vtihotapijo protidelavske zakone.
Se mnogo važnejše je za delavce, kako se bo sklepal mir in kakšen mir se bo sklenil. Kajti od sklenjenega miru je odvisna bodočnost delavstva. Vprav ta vojna dokazuje, da delavci ne morejo in smejo ostati ravnodušni napram zaključkom diplomatov. Stari diplomatje so jo zavozili, da imamo svetovno vojno, in ti ljudje ne smejo dobiti prilike, da še enkrat obnove stare zmote, iz katerih se zopet lodi čez nekaj let še večja in silnejša vojna.
Ameriški delavci so ravnotako zainterisani, kaj sklene mirovna konferenca kot delavci vseh drugih narodov na svetu. Predvsem ne smejo dovoliti profesijonelnim diplomatom premikati in pehati semintje usod in blago-stana narodov, kakor premikajo šahovi igralci možičke po deski. Dolgo časa je bilo dovoljeno diplomatom, da so se igrali z usodo narodov v interesu vladarjev in vladajočega razreda. Ta igra se ne sme ponoviti na prihodnji mirovni konferenci.
Kako naj delavci to dosežejo.? Opozarjati je treba javnost, da po tej vojni ne sme narod vladati nad narodom, \sak'narod mora imeti pravico, da sam odloča o svoji usodi Militarizem in marinizem je treba odpraviti. Dokleikje le eni državi dovoljeno, da ohrani militarizem in marinizem, se logično oborožujejo tudi druge države, ker se boje oboroženega soseda, ki ugroža z železno pestjo ves svet. Mednarodni spori naj se predlože mednarodnemu razsodišču v razsodbo. Mirovna konferenca naj se peča tudi z zakoni za varstvo delavcev vseh narodov. Delavci se morajo sploh brigati za vse predloge, ki prihajajo v javnost, na kakšen način naj se sklene mir, in naj k tem predlogom zavzamejo svoje stališče, kako bodo varovani najboljše interesi delavstva vsega sveta. Kajti dogodi se lahko, da pride mirovna konferenca in da delavci ne bodo zanjo pripravljeni. Nekaj drugega se bo žgodilo, če bodo delavci ves čas in na glas zahtevali, kaj zahtevajo od mirovne konference. Mirovna konferenca se bo ozirala na zahteve delavstva in mir se bo sklenil na podlagi, ki jamči, da ne bo ves gvet č$z nekaj let zapleten v krvavi ples.
V	Ameriki se je ustanovila "Liga za izveden je miru" (L to E. P.), ki je izdelala obširen miroven program, da se ohrani trajen mir. Namen lige je združiti vse napredne narode, da se izrečejo, da ne začne nihče vojne, temveč mora vsak narod svoj spor predložiti mednarodnemu raz-
' sodišču. Itavnotako so tudi socialisti vseh narodov na delu, da se sklene mir, ki odpravi nevarnost za prihodnjo vojno in prinese vsem narodom pravico, da so gospodarji svoje usode. S socialisti in "Ligo za ir.vedenje miru" soglaša mnogo državnikov po vsem svetu in naglasa, da je treba skleniti mir na podlagi, ki odvrača nevarnost takega krvoprelitja, v kakeršnem sedaj trepeta skoraj ves svet.
In če bodo delavci napravili potreben pritinek, poj-deta po tej vojni marinizem in nhilitarizem v grob, z njima pa tudi predpravice kronanih vladarjev in plutokratov.
aem delu in imejmo pred očmi samo cilj, "81ovenaki Dom,'^ ali kakor »e bo že imenoval.
Jos. F. Dunn.
Chieago, 111. Letošnji praznik 4. julija ali 141. spominski dan progiašeuja neodvisnosti ae bo le-
Cleveland,—Oollinwood, O. —
Kakor je vsem znano, postavili
si bomo Slovenci v Clevelandu "tvoj "Klov. ttNrodiii Dom" in da se tndi tukaj v obmejni naselbini JJ^^jJil v Chieagu veličaatve-
mesta Cleveland istotako deliijd, da dobimo tudi svojo stavbo, katera bo naAe narodno ognjišče. Ker pa t'ollinwood spada pod me*tno okrožj^ne moremo po postavi, kolikor je meni znano, postaviti v onem mestu dva taka "Nar. Dom a.'A To se je le od vefc strani namignilo. Radi tega hoeem
no in brez običajnega hrupa. Organizacije vseh narodov tekmujejo med seboj, da iproolave ta dan tako, kot ae opodobi.
AmeriSka aveza trgovcev t za-padpe strani našega mesta namerava proilaviti praznik neodvisnosti s pohodom do Dworakovega parka. Pripravljalni odbor se je
Žejo združitev in politično neodvisnost pruski in avstrijske Poljske z ruskim lelom.
"Vse evropske države, vt»jsku-, oče in neutralne, so že izčrpane n Amerika bo odločila vojno", oravi Dehoki. "Prijatelji demokracije po vsi Evropi pričakujejo, da bo Aimerika s svojo %mago po-vopešila iprihod iu triupnf svetovno demokracije.
Poljaka ja silno trpela in fie t r M vuled vojne. Nemogoče je popisati e besedami opustošenja iu razvalin, ki ao jih (povzročile sovražne armade na poljskih tleh.— Umrljivost med otroci in starci je* velika. Kljub temu .pa še ni "ubit poljski duh. Poljsko ljudstvo trpi, a obenem dela načrte za ponovno zgradbo porušenih mest in va si čim napoči ura svobodne in ne-odvisne poljske države."
le toliko pojasniti, da na imeni*, p|jm|i ntt vM v tem dolu mosta
ni prav nič ležeče. Radi Imena se sedaj prepirati je največja neumnost. Našo prihodnjo stavbo lahko imenujemo "Slovenski delavski dom" in bo isto. Ali po Mednarodni dom, ali kakor si že b6-di. Toda o tem debatirati je sploh sedaj neumestno.
Ne ozirajmo se na ime, kakšne* ga bo imela prihodnja stavba, katera bo last nas vseh slovenskih delavcev. Ampak ini moramo delovati z vsemi našimi močmi ne o ziraje se na desno in na levo za naš slovenski dom ali narodni, kakor ga bomo krstili. Vsakdo naj misli, da mi Slovenci tu v Coljin-woodu tako potrebujemo "Doma" kakor slepec pogleda. Potrebujemo ga, ker sedaj nimamo niti ene primerne stavbe za obdr-žavanje društvenih sej, nc za razne shode in veselice ali pa druge društvene prireditve.
In ravno radi tega se Ze sedaj pridno nabirajo prostovoljne prispevke. Novemu pripravljalnemu odboru so sedaj priuesTl sledeče nabrane prostovoljne prispevke: Na izletu ulov. soc. klu:>a 8tev. 27 sta nabrala Jos. F. Duru in F.L Oblak $9.55, pri društvu "Baron
živeče narodnosti: ČVftie, Slovence, Hrvate, Poljake, Brbe, Slovake, Ruse itd., da se pohoda udeleže v velikem številu, ki prične ob eni popoldne, fllovencl smo pridelje-ni drugi diviziji in zbirališče je na 18. cesti in Racine ave. ob pol eni popoldne.
Program v parku je sledeči Prečitanje proglafienja neodvisnosti, govori, nastop pevskih zborov in zveč*V umetalni ogenj. — Med odmori igra godba.
Zdolaj podpisani ' predsedniki slovenskih društev pozivljemo člane naših društev, da pridejo ob
pol eni uri popoldne dne 4. julija t. 1. zanesljivo na določeno mesto, kjer se uvrstimo v povorko. Pri dite vsi od prvega do zadnjega. Društvo sv. Štefana št. 1, K. K. K J., Martin Senioa, predsednik. Društvo sv. Alojzija št. 47, K. 8 K. J., Rajm. Maraz, predsednik. Društvo sv. Jurja št. 960, C. O. F.,
Anton Gregorič, predsednik. Mlad. Kam. Podp. dr. "Danica' Frank Mravlja, podpredsednik. 81ov. postojawka M. W. of A. štv 16211, LotJis Duller, konzul. t ; ■
Nottingham, 0. — Opozarjam
Vega" sta nubrala F. Oblak in D.Ulane društv* "Zavedni Sosedje,'
Blumel $61, na izletu društva "Složne »Slovenke" S. S. P. .Z sta nabrala F. Oblak in Angela Mali-kis $2.:iB, na izletu dru^:va "Primorska Soča" ata nabrala Karol Kotnik in Jos. Duru #B.T5, na h letu društva "Avstrijski Veterani" sta nabrala F. Oblak ln John Malovrh $3.80, ua zalmvnem večeru slov. pevs. društva "Soča je nabral A. Mermolja $1.75, na krst it vi pri družini Čebriu sta nabrala A. Ličen in A. iVdmar $6.05.* i članov navzočih.—
fitev. 138 S. N. P. J., da se vdeleže v polnem številu prihodnje mesec ne seje, ker itnamo na dnevnem redu več važnih točk. Razprav ljatf moramo glede naSe društve ie veselice, katero priredimo 22 lija in ukreniti moramo tudi gle e Narodnega Doma v Collinwoo Ut o. —- »Seja se prične točno ob . uri dopoldan. Se enkrat op minjam člane vdeleŽite se poln številno te seje, da ne bo samp par
Karol Rataj, tajnik.
Akron, 0. •— Poživljam člane društva "Dolenjec," štev. 170 S >\ P. J., da se vdeleže prihodnje meuečne seje polnošte vllno, Katera se vrši 1. julija t. 1. Na dnev nem redu imamo veliko važnih točk, in radi tega je potre&mo. da ao vai člani navzoči pri tej seji Udeležite se vsi te seje, da nc bo potem kakega nepotrebnega zabavljanja izven društvene seie ker se ni tako vkrenilo, kot bi ho teli oni, kateri niso bili na seji.
Frank Košir, predsednik
V imenu pripravljalnega odbora ue uajtopleje zahvaljujem vsem darovalcem za njih požrtvovalnost in ravno tako tudi na*>;ra:cem za njih trud. Le tako naprej ln kina. lo se bo vresničil naš načrt.
Marsikdo je že rekel, kaj Je treba že sedaj nabirati prostovoljne prispevke, ker se še ne ve, kje da bo stal prihodnji naš "Dotn." Rojaki, t uko govorjenje več škodi vsi stvari, kot pa koristi. Star Slovenski pregovor pravi: Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. In tega se moramo tudi mi držati. Kajti vsakdo veliko lažje da uedaj malo svoto, kot pa poprej veliko. V blagajni se ps vendar počasi nabira kapital za zgradbo. Kar se tiče prostora, kjtf da bo stal, se pa že še domenimo. \ajj>rvo je treba potrebnega kqg pitala in potem se pa naredi ves načrt.
Apeliram ponovno na v*a slovenska društva v Collinwoodu, da |meseoev v svoji stari domOviui, se podpirajo to idejo ln da poma- je pred nekaj dnevi vrnil v Ame-gajo po moči, da se čimprej vres- riko. Debski je ameriaki držav-niči in da kmalo začnemo z zgrad- Ijan in na Poljskem je deloval ho.	-	kot zastopnik ameriškega narod-
Pripravljalni odbor namerava nega obrambnega odbora, Ko je sklicati skupno konferenco pri- Amerika pretrgala diplomatfČne hod nji mesec. Radi tega se poziv- stike * 'Nemčijo, je zapustil Var-Ijajo vsa društva, da polTjfjo avo- lavo iu šel v Kodanj. Pred tremi jc zastopnike ua to skupno kon-|tedui je oatavil Dansko tn odrinil ferenco. Poživljajo se, da naj poš-lproti Ameriki. Ijejo može, kateri so v rr v ti S-1 I Mo* k i pripoveduje, da Poljaki ti za dobro stvar in katerim je doma in povsod, kjer žive, zahte-msr dobrobit vseh rojakov.	(vajo svobodno in neodvisno Polj-
Torej na delo rojaki, za naš »ko a obredjem ob Severnem mor-"Dom." Pustimo vse drugo na ju. Poljaki se ne zadovoljujejo strani, kar hi nas oviralo pri skup- samo * rusko Poljsko, marveč ho-
V
Ameriške vesli.
POLJAKI ZA POUTI0NO SVO a BODO IN NEODVIBNOST.
»uogovuiške barone, U, dali.
ŽELEZNIČA&JI SO
KAPITALISTI HOČEJO UVESTI TLAKO.
Baltimore, Bid. —( V državi
Maryland imajo demokratje v le giolaturt vaoino. Sedaj so kapita listi v tej državi s pomočjo legis lature uvedli tlako za delavski razred. Social iati in napredne delavske organizacije se postavljajo temu početju v bran. , - Kakšne postave so po željah kapitalistov v Marylandu, da vkienejo delavce v hujše delavske spone? Predvsem so dosegli da je bila sprejeta postava, ki določa, da mora vsak državljan starosti med 18 do 50 letom delati Zakonska predloga nimfe seveda namena, da prisili bogate po stopače delati, ampak ima namen zlomiti vsako stavko. Poleg tvori tudi veliko nevarnost za vsakega delavca, ki je brez njegove lastne krrvde izgubil delo. Po tej predlo gi bi morali biti vsi delavci zazna movani kot živina in seveda tudi vknjiženi, da jih država poAlje na delo, kamor jo je volja. Dela vee, ki se ne pokorava temu zako nu, je v nevarnosti, da ga kaznu jejo s šestimi meseci zapora ali pa $500 denarne globe.
•William Toole, socialistični poslanec v legislaturi se je izrazil o tem zakonu:
■"Obvezni delavski zakon pome ni za delavce v državi Maryland tlako. Zakon jemlje delavcem vso svobodo in pravice. Delavci so izročeni Oblasti »govenierja in delati bodo morali tam, kamor jih po šlje. To je direktno kršenje ustave Združenih držav. ''
Kljub temu jasnemu ugovoru je bil zakon sprejet.
Ustanoviti mislijo tudi konšta blersko četo, ki se bo imenovala marylandska drž. straža. Kapita listi pravijo, da je četa potrebno za vzdrževanja "redu in miru ker pojde državna milica na fron te.
PREMOGOVNIŠKI BARONI BO ODNEHALI.
i'hieago, Ul. — Aleksander Debski, kateri se je mudil trideset
Našim naročnikom.
f|i
. lahlro jo ponovite pri krajovnik ali potovalnih oat na naalov: PROSVE-
Ob koncu junija poteč« naročnina velikemu delu na iih naročnikov in zato apeliramo na prizadeta, da Čimp ponove naročnino za bodoče Uko. ovojih društvenih tajnikih, nalih za topnikih ali pa poiljita naravnoot TA, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago, IH.,
Pričakujemo, da »e cenjeni kralj« ia rojaki, Id so naročeni na naft dnevnik, odzovejo pravočasno • ponovno naročnino.
Upravništvo "Prosvete."
Waahington, D. 0. — Premo govniški baroni so se zbali, da jih vlada ne prime pretrdo, in posle dica tega strahu je bila, da je 400 premogovniških baronov, ki lastujejo rudnike na polju trdega in mehkega premoga, izjavilo, da bodo prodajali premog po pri -merni ceni, ki bo določena v sporazumu premogovnega odseka * narodnem obrambnem svetu.
Premogovniški baroni so prišli s to izjavo na daiT po konferenci, ki so joobdržavali s premogovnim odsekam v narodno obrambnem svetu.
Mejtem, ko so bili premogovniški baroni na konferenci, je obdr-žaval senatni odsek za mednarodno trgovino prvo zaslutiti je glede cen <za premog, pri katerem so bili operatorji ln rudarji zaslišani kot priče.
Pri zasliševanju je priznal Cha*. M. Moderwell iz<'hicaga, da je bilo več premoga produciranega, transport i ranega po železnicah, kot v prejšnjem letu in da se stroški za transportacijo niso povišali. Prodocijoki stroški so sc povišali le za 50e pri toni.
Lane, tajnik za notranje zadeve, je povedal brez ovinkov, če premogovniški baroni ue nastavijo primerne eeno, da bo vlada aa-plenila produciran premog. Govor tajnika sa notranje za^leve je bil mojstrsko delo. H (»ovešenimi glavami ao premogovniški baroni poslušali, ko jim je njih krivdo zalučal v obraz. Niti ena roka premogovniških baronov se ni med govorom ganila, da bi pl«»skala Govor l^ana, še bolj pa njegova
Mj

kampanjo ZAZvJiJClU
aeodninsuS1*
poškodb* u
Denver,
službene i
Colo. —
železni^
v Koloradu so ppi,,
gibanjem, da kongres mJT * 1
ftkodnin-ki zakon «
delu.	pfj
Temu gibanju je daU povod n. Hodba v tožbi železni** a Z bencu proti New York (7llfr^ lezn.c, ki « je glasila, dt^i ninski zakon države \ew
pravotuočen za uhltižbenee ki
ponesrečili ,,„ meddržavnih X kih. Odškodninski zakon v dr,.' vi Colorado je ravnotak, j„ »7/ ga so se železničarji ^ , mora kongres sprejeti od*ko<W 0 P°*tavo za ponesreči* drllv ce, kije povsod enaka.
hranite 2elezni&KZ KU • poni.
Springfield,"nTl (,Uvni dr. zavni pravdnik Brundage je ,1». žil tožbo proti železniškim drsi. bam radi povišanja cen. Htvir Vi rešerta pred najvišjim zveznim J diščem. Od današnjega dne pa j, dneva, ko bo izročena sodba, vsi potniki kupone, ko kupijo vozile listke. Če prizna najvišje m. dišče, da jc postava ustavna, ki določa, da železniške družbe nt smejo več računati od milje kot« centa, potem dobe potniki povr njeno razliko med 2 in *J.4<', ki jo plačali na zahtevo ždezniilci družb.
Hranite kupone, ker nikt ne ve, kakšna bo razsodita.
NEZNANI ZLIKOVCI SO DLI DEKLETCU
Hammond, Ind. — vedno ;m>-grešajo modrooko in ptavolr šostletno dekletce Murv BojuU }<i, o kateri gre gla:«, da je bi najlepši otrok v Ciaryju.
Na stotine ljudi jc prelskt! peščenine in bližnja moMrja, t: da o mali deklici ni sluha m <lu ha. Oče, ki dela v ondotni jeklar ni, je z deškimi, stezoNieM pre; kal vso okolico, toda tudi njefo! trud je bil do wedaj zastonj.
Ljudstvo sodi, da je bila deklif ukradena. Policija je d<A>i!a pon čilo, da so videli deklico v drui bi slabo oblečenega mofa, ki jo vodil za roko. To je edina »le ki jo ima policija.
POŽIOALEC SE NORCU« OBLASTI
Indianapolis, Ind. - Tukajsr policiji dela veliko sitnost neiM požigalec, ki s krišeetn zarnamn hiše, ki jih zapali, kakor w francoski revoluciji zaznamovi hiše nazadnjakov, ki so bili o' jeni, da drugi dan padejo »Ji glave.
Požigalec jc povzročil h vef !" Žarov in policija se trudi. <!' d* nevarnega ptička v pest. Do i so bili vsi njeni poizkusi
KOČIJE SO ODPRAVLJXW
YELLOWSTONE PARK«
> -
Washington, D. C. — t*v
1015 jc Lane, tajnik za »«t'i» zadeve, dovolil, da smejo pm»» avtomobili v Yellowstone obdržal jc pa za prevažanj* stov staromodne kočije. bilo tudi lani. l,etu<soP« I* W izginile kočije in jih avtomobili r.a sedem
do <!e*t
sel). Nekateri ugovarjajo
tej
redbi in pravijo, «1. hr mor* stati zgodovinske korije
POGODBE ZA OKADIUO «
VTH LAD« IZVMW*
Waahington, D C —
W. Ooethal*. je za gradnjo trgovskef« ja, naznanja, Hs -J-' ^ Ijek sklenjene
desetih ladij «	'"J^
Ie*u Kasneje je MU> 24 leaenih Isdij
l>o aedaj je nanK^ ie jekla, TJ iz jekl« «« ** le.*a.
ntkl****"1***
-ka
Tonosava, JH****", £
ie unUMl
požaru je	14
v«.■mm i I III , "V	J...	liudi P '*ff'
groin ja, da vtoda zapleni produ-1 nje in na/	*
eirani premog, je vplivala na pre I be. Akodo cenijo

/tv Po n uredbe eo ne la varna v Teeh eiro 'M kik, An poteku«
Av ^ tdravlhk- Kf
/e^t" / ninvjt i |hum jf ^	redbnuii. NU slo-
y ^ viti krvni je I	povaročll, da ga
/ ^	ekuftajo pouareja
CT	\ ti. N« jomljitt
■Hr	< 1 drueega Edino
1 pravi j« Voa g	S* ttchliekov Bolgar
W'jW	eki Krvni Čaj.
1 V I. 1 zaaaika aa vaa U	kem savitku ja
H.11. Von Bchllek. Narejen in jam čea samo od Marvel Products Oo., 8 Marvel Hldg, Pittsburgh, Pa.
Pat meaeocv sadoetuje navoj, ki ga poiijeiuo in $1.00 vgotoviai, tnaaatah, ali Money orderu. Ah« hočete poillja-tev aavarovati pottjit* lOo več.
Ueianorljeaa t. aprila ^PjTk/ Inkorp. IT. janija 1007 100«.	v dri. Ullnaia
GLAVNI STAN; 8837-88 BO. LAWNDALE ATE., CHICAGO, ILLUIOIB.
UPKAVNI ODBOK: Predeodnlk: John VogrW, boa 800, U Hali«, III.
I.	Podpredsednik; J. Bmtkovlč, R. F. D. 4, bo« 88, Olrard, Kana.
II.	Podpradnedaiki Joiaf Kuhelj, »400 K wing sv«., Bo. Ohfeago, III. Tajnih: John Verderbar, 170« Bo. Lawndale Avt., Chicago, III. Blagajnik: Anton J. Terbovee, P. O. Bos 1, OUara, IU. Xnpiauihar: John Molek, 4008 W. »let HI., Chicago, III.
VADBOKNI ODSEK: Joie Ambrolll, Ml bos, Canonabnrf, Pa. Paul Berger, 741—let Bt., U Bali«, UU F. 8. Taocber, 674 Ahsa? Ava., Kookspring, „Wyo.
POKOTNI ODBBK: Aatoa Hrast, 811—A5th Ave., N«w Duluth, Mlaa.	*
Joke Bad lie k, box 438, Binithton, Pa. Bud*lf Pie*ar4eh, 488 bet, Bridgevill«, Pa. Jatah MlhUvčie, L. Bon I, Wiltoek, Pa. M. Petrovi«h, 14815. llale Ava., Colliawood, a
takoj organi-in	-0"
pridobljenih
»a ns ruski fronti.
er bondou, 27. Ji
Idno od	,n
Z Dnjsstrom se na<;
b **Rlwk' , w bile pregnane na
Jois Zavsrtnlk.
VRHOVNI DBATVBl
E. J. Kem, M. D., 0808 BL Olalr Ava« Clevolaad, Ohio, VSI DENARNE EAD1V1 IN STVARI, kl oa Mlaja gb upravnega odbora In S. N. P. J. naj s« poAiljajo na aaslovi
PRITOftRR OLBDB OENRKALNBOA POHLOVAltJA 88 poWjSjS aa aa
slev:
JOSR AMRROfclO, Box SBl. Oaanooabnrg, Fa. EADBVB PRBPIKLJTVB VSEBINE, kl Bla jih raftUl prva ta dntgf to-staaaa, aa pollljajo aa aaslovi	,
ANTON HRAST, Sil - SMh A v«., N«w Duluth, Mlaa,	,
TRI DOPISI, ms pra v«, članki, aaaaaalla IM. aa "VNavils" 88 »eMljaJh aa naalov:
UREDNIŠTVO "PROSVETI", 8887—08 Ra. Lawndala Ava« Ohloago, Ullaols.
VRB UPRAVNlSKR STVARI, naročnina, oglasi, sa poBljajo aa naslov: UPRAVNltTVO "PBOSVBTB", 9887—Bt So. LavaSals A v«., Chicago, HL V komapodanol s tajnlitvom R. H, T, J., nrednlAtrotn la n pra vn litrom "Piorrtte" aa rabit« imen uradnikov, nami naplBU aaslov, ta js ta aave-dan ako lallta, da bo vsaks stvar hitro r«l«na.
Saj« (lavnega upravnega odtava ss vrMJs vsaks prvo srado la tntjt Aatrtak v masaou. Hslstsk eh sal art popoldan.
i* Henderson vlila, Pa. bode etaluo delala Ao najmanj bodočih IS let.
Drufcba potrebuje sedaj 100 moi, kl lahko dobe etalno delo pri ti drtiAbi. Naii premogarji zaslutijo sedaj od AS do $10 dnevno seveda je odvisuo od prenognrja sainegs.
Premog je Aeet čevljev visok, ni vode, ne pliua ne kumna. Dobra posamezna stenovauja, dobra pitna voda; uuiaka plača in uuiskl premogorov.
Mi imamo ie sedaj precejino Stavi* lo Blovenskih druiin tukaj in samci pfav lahko dobe stnnovanje ln hrano pri njih. Pridite priprnvljenl sa delo ali pilite na naslov:
HENDERSON GOAL 00., Commonwealth Bldf, 4th Ava.
prrmuROH, i»a.
Kadar apronanita naalov, sapi- Za vosblno oglasov ni odgovor Alta vsslsj start ln Bovt aaslov. no npravniitvo nt uradnlltvo.
iz inozemstva.
liki delavci za ofenzivo, ■ograd, '27. junija. — Kon-arli ruskih delavskih ill vo-svetov je dane« »prejel re-v kateri zahteva, da se •tiska armada takoj pojača-np<»Md>iti za defensivo in o-o. kongres Imi izdal apel na iare i ozirom na mir bret j in vojnih odAkodnin.
Rudarje in druge delavce za rudnik.
Anthracite Coal Colliery,
v Archbald, Pa«
Stalno in jamčeno delo. Premogorov je bil odprt v letu 1907 in niti enega dneva nismo izgubili do danes vsled ne-rednosti ali nezadovoljnosti med premogarji in gospodarji ali družbo. Pridite, delo dobite vedno pri nas.
Archbald Coal Company,
Archbald, Penntylvania. ,
r je poslal 3000 prostovljcev domov ns Finsko.
Sfrad. —"Ruskaja Volja" i j* nrniAka vlada odpustili finskih prostovoljcev »z e armado in jih poslala do-
Buai in Finci vidijo v tem u 'Nenreije zelo preračunan tr. Finski »prostovoljci, ki •d rusko revolucijo vstopili ik» armado z namenom, da l Proti caristjcni Rusiji, i-»lirukeije zu propagando 'tnega .miru na Finskem, i wcialintkfiia stranka 'zada vlada zastraži mejo in Si prostovoljcev v domovi-
*> avijatiki preprečili po-napad na London.
"H 27. junija. -- Trije an-leMj'>i, ki m) patruljirali t viime „a(| Belg-ijo, so se 1 žetimi neinakimi le-WV» leteli v skupini v smeri Koj je trajat 15 mi-»en nemški eroplau je bil I m druga 4|vtt Mu padla na Modovaneni Klanju. Oata-^miH. Angleški avijatiki vrtlil* neiaAkodovani.
Potrebujemo 100 premogar|ev
St. Joasph, Ma. — Ko je Iel Js-,ne« Kesrfut. katoliAki ^alievtn v
pokoju, na aprehtKl, ga Jr vat av! cestni ropar Kearfiit »sinjsp« stavU v bran ki ropar Je nanj od dal tri atrel«.
Tolovaj Je pobega«, Kearfitta ^ pa te«u» ranjenega pi^|»eljsli v hnlnlhiie®'
napadu
Hl«iokholai. — Ruska revo1«w»ijs je povsro^ila draginjo -^>rde«;ags platna. Vs«kdo «ro6e imeti rrUii trak ns praih, povaod vihrsjo rds-/■« zaatave oveji m vale«! tega je zmanjkalo rdečega plains, a i kar ga jc Ae, ja silno poskočilo v lesni Hamo prvi teden rev#»laelje
0 nspndn ua l^i. ,,ltf Junij« mi ne m-11 moikih, 24
.....IM
Ji "Maikibr 110
WfHRfi
2348232323484853534848484823
4823482348535323234853234823
PlOSVITA
GOSPOD MIRODOLSKL
Bpbal Jotip StriUr.
]
(iospod! Dasi le predobro vem da bodete moje line, moj spomin preklinjali do konca dni, nc morem vendar Iti odtod brez vsakega slovesa. Tolažiti va« nimam pravice, tudi opravičevala ae nc bodem; zastonj -bi bila vsaka be*eda, nesreča dela človeka krivičnega!.8amo toliko vaiu rečem: Mnogo aem trpela v svojem življenju, vse moje trpljenje ni bilo nič proti nesreči, ki me je z vami vred zadela. Kako rada bi vam podala roko v alovo, videla vas več ne bodeui, a ne upam ne pred vaše obličje. Z Bogom, z Bogom!"
znl
i
* Mmfilo se je že, ko je stopal poataran rno* po slabo uglajeni stezi preko gostega smrekovega gozda. Ni ga motilo, da so se mu noge, trudne uli nemarne, poosto izpotikale ob korenine, ki no nt apenjale tu in tam čez stezo, debelim kačam podobne; ni a plašila tema, ki je gledal tsko strahovito z debelimi, črnimi očmi izmed goičn-ve; dobre volje je bil, zdaj je žvižgal, zdaj pope-vul kratke pesmice s hripavim glasom, kl se pa vendar ni neprijetno razlegal po samotnem gozdu; zdaj je oponašal sovo, ki se je og1a*ala v smrečju, zdaj metal svoje pokrivalo za netopir-ji,' ki so mu preletavali pot. Mudilo se mn nt, kn-kor je bilo videti; počasi je korakal, dasi ui bilo videti gozdu konca nekraja pred njim. fctrali gi ni'bilo; vse je kazalo, da je mož vajen gozda in noči. Tudi ni vedel, zakaj bi se bal; zlau> In sreb-fo, in kar je sploh posvetnega blaga, n! ga težilo na svetu; in tudi, kar je imel na životu, težko du bi bilo mikalo razbojnika, ki preži za grmovjem ob cesti. " V pričo razbojnika pel arčan bo prazen popotnik," pravi rimski pesnik. Bal se torej ni tiaš popotnik, prazen je bil in razen tega je vihti! v zarujaveli roki krepko grčavo gorjačo hi nekoliko korakov pred njim je mirnoduano stopal zvest tovariš: velik, kosmat pes; star je bil res in suh, kakor njegov gospod; vendar m mu bilo u-pati, tako hudo je gledal in nekaj zob si je bil še ohranil kz življenja nadlog za srHo! Bal se ni, pravimo, naš popotnik, prej bi se ga bil kdo drugi ust rasi I, ako bi ga arečal sam v gozdu, zlasti po noči; po vsi svoji prikazni je bil nekako v sredi med razbojnikom in beračem. Vendar neboderno ga dalje popisovali; bralec, ki nas je prijazno spremljal do zdaj, upamo da ga je že uganil, njega in njegovega tovariša, ako se Ae spominja moža, katerega ao bili prineali na pol mrtvega v .Mirni dol. Spominja ae morebiti lie čudnega tova-riševega imena, njegovega gotovo ne; povedali mu ga niamo, ne vedoč, da ga srečamo Re kedaj. Dajmo mu, kakor veem osebam te povesti .izmišljeno ime, imenujmo ga Zaboja. — Zalioj torej je koračil pozno po gozdu. Ko se je naveliča! zvlžgs-u ja in petja, jel se Je za kratek čas pogovarjati s svojim tovarišem:
"Kam se ti tako mudi, žival božja? Strnli te morda vendar ne bo; kaj t Če naina bo prenočiti nocoj v gozdu, saj ne bo prvič tn zadnji? morebiti tudi ne. Brutus, Brut ust Meni se zdi, dn si postal mehkužen na svoje stare dni; gorke večerje si želiš in mehke postelje starim kostem; p i človeškem obličji hrepeni*; morebiti Ke doživim, da bodeč prijazno z repom migal, da bodeš roko lizal človeku! Ali sem te tako učil! O Brutus, Brutus I tie žabi mojih naukov, ne izneveri se sebi in meni; ne žali me, ne delaj mi uramote! O-stauiva si zvesta ; nikomur dobre besede, prijazne-gs pogleda ; ne prilizujva se, ne proalva f sovraživa, zuničujva kakor do sedaj človeka! — Ličen mi T Ne bodi len; tod po grinovji poišči; zajca bi pač težko dohajul, ali kaka miška bi se ti Ae dala vjet i, ne bodi tako idhirčen, moj Brutus, za silo tudi m M je meso! In ve tudi miši ne v James, brez večerje ne bodeš, nič ae ne boj; kos kruha imava, zasluženega, ne izprošenegu; zaslužen kruh, dober kruli! Samo prositi ne; nobeden Človek nu svetu ni vreden najine prošnje! Vidi*, Brutus, kako lepo te učiiti! Ali ti me ne poslušaš; kaj i-niafi, kaj vohaš in cviliš, Brut us t"
Pes zsrea ni več poslušal; videti je bilo, da je nafte! nekaj nenavadnega ob potu. Vohal je in milil, r. repom je migal ter obračal se proti svojemu gospodu. Zaboj radoveden |M>speši korake. Ku pride do meata, ksj vkli! Žeimka v gosposki obleki je Ii»žsIh ob potu; mesec, ki je <>il priplaval ns nebo, obseval je mlado, bledo obličje. Oči so ji bile a sprte; Zaboj je mislil, ds spi; speče dekle v takem času, v takem kraju! .lame Jo buditi, dekli* se ne zdrami; vendar r.a trenotje odpre malo oči, potem zopet zamiži. Takoj je izprevUlel Zaboj, da je dekle onemoglo in zgrudilo se ob po in 1'pala lira so mu jasno pričala, <ia Je sirota mnogo prestala, morebiti celo lakot trpela, gotovo pn jr bila utrujena. Kaj začetif Pomagati io treba, a>li kako! Do bližnje vasi je dobro uro hoda, m dekli« ne more hoditi. V zadregi *e po-h\ et u jr * h vo j itn tovarišem po stari navadi:
"Kaj bo | mi zdaj, Brut us t Pravo preglavico mi nn nakopal h svojim vohanjem na g;avo? Kaj j«- bilo meni treba t Ti atojia iu me gledal; sve-'»•J, ksj jc storiti! Tuksj je vendar ne morava pustiti. dasi ima človeško podobo, .laz sovraiim člo-\cs1vn, kukor veš; vendar človek nemore vedno islvnati po svojem prepričanju. Zdi *e ml, Brutus, <Im toliko \rš, kakor jaz Ne' .laz nekaj vem dobra misel, Brutus! prav dobra; kaj praviš? Blizu tukaj. kakih dvajset korakov »hJ pot* v stran, nt desno, nna oglar Peter, najin prijatelj, svojo koli. bo; >»aj poznaš Pe,tra; prenočila sva le pod nje. goto streho v slabem vremenu Dober mol1, Pe. ter' Zadetma ter neaiva jo pod njegovo streho; človek stori, kar more Ali kskoiii se to najbolje nmilo* Ne spominjam se, ds bi bil kedaj prena- j »al človeka Tvoja ponim1 mi (Male, kakor vnlitn. malo prida; poskusimo tako, aaj ne bode pre-t^O." a . a . •
In Zaboj vzame deklieo v naročje, kakor jemlje iuati dete iz zibeli. Čudno je bilo videti grča-vega, zanemarjenega moža, a kako skrbnostjo iu rahločutnostjo ae je vedel pri tem nenavadnem poslu; popravljal in naravnaval ji je obleko, ki je bila v neredu, krilo ji je potegnil čez noge, da bi se ne videle, rekoč:
"Vidiš, Bnutais, tako je treba! Pa kaj ti veš, kako se je vesti z gosposkim ženstvom! Kmet si hil, kinet boi, okoren, neolikan, neotesan; jaz sem živel nekdaj med gospodo, malo da nisem bil ssra gospod. Kaj ne? težko verjeti, ko uie človek zdaj takega vidi. Kuko je to raliko! Nesel bi jo do prve vasi; samo bojim se, da bi mi sirota neugasnila v naročji po potu. Očital bi si, sko bi se kaj zgodilo; nagle pomoči je treba?"
Vtakem pogovoru pridejo do kolibe; dekle je ves čas ležalo, kakor da bi spalo, možu v naročju. Koliba je bila temna, kar ni inogto biti po volji usmiljenemu Samarijjimi.
"Nič lučif Peter je z doma, pri svojeuf delu; križi Kaj bo zdaj? Dobro, da je vsaj vrata pustil odprta; mož se neboji tatov; ko bi človek vsaj vedel, kje tiči, da bi ga šel poklicat na pomoč. Pa kaj govorim? •poukusiino, kar moremo bo že kako!"	-
In opriraši stopa v tunino, borno poslopje ter tipi je okolo sebe, da bi se ob kaj ne zadel z než-nihm bremenom v naročju. V kolibi otlplje po-gmeno klop, ki je bila oglarju za po«telJo; nanjo položi dekleta. Posrečilo se mu je tudi, daa najde kos lojeve sveče, in kar je treba, da ae luč naredi. Srce se 'inu je olajšalo, ko je gorela luč in razsvetljevala ubožno stanieo. Hitro poišče nekoliko stare obleke ter jo podloži dekletu pod glavo, da bi tako trdo ne ležala. Izzuje ji čevlje, da bi si bolje počila.
"Do tu je bilo it vse po sreči!!" govori sam s seboj; "sirota še diha, če tudi po malem, iskrica ie tli; treba vpihati jo do plamena. Tam-le bo ne-' kaj, saj sem vedel, da mož ne bode brez takega zdravila!"
In s police ob steni vzame stekleno posodo; drži si jo pred oči, rekoč:	^
"Malo, malo, vendar bo za silo; Imenitna ni tu pijača, a koristna. Peter, brez tvojega dovoljenja!"
Odiuaii posodo, vlije nekoliko kapljic dekletu na sence ter je začnerahlo drgniti z dlanjo, potem drugo sence in zadnjič čelo. Ne brez uspeha! Dekle izpregleda, gane z roko, ki ji je prej, kakor mrtva ležala ob životu. Videti ji je bilo, du bi rada govorila, ali imela ni dovolj moči. Kmalu zopet zamiži; vendar tnož ja bil zadovoljen.
"Vem, kaj bi rada," govori poluglasno, "£e tudi povedati ne moreš; vode ti je treiba; hitro po vodo! Ti, Brutus, pa res nizi za nobeno rabo; ti stojiš in gledaš, pomagaš pa ne. Nocoj sem prvič nezadovoljen s tabo; ker že ni, da bi te kam poslal, ostani tu pri nji na straži; samo posode je treba!"
Pogleda po izbi iu v kotu vidi lončen vrč; vzame ga ter urno odide. Vedel je za studenec, ki je tekel blizo oglarjevega domovja. Kmalu ss vrne s polnim vrčem. Kozarea pač ni bilo pri hiši, vede! je, da bi ga zautonj iskal; znal si je pomagati. V votlo dlan desne roke vlije iz vrča vpde, potem ji privzdigne z leviao glavo, in polno dlan ji nastavi k ustom. Ko je dekle začutilo hladno vodo, začne jo hlastno srebati in požirati. Voda jo je tako okrepčala, da izpregovori s slabim glasom :
'•Kje sem?"
"Nič se ne bojte; pri dobrih ljudeh!" tolaži jo Zaboj; "slaba streha, dobri ljudje! Samo mirni bodite; ne govorite mi, slabi ate, pokoju vam je treba; vse»bo še dobro; meni zatrpajte« ki sem vaš zdravnik; ne glejte me tako plaino; o-braz in obleka ne obeta mnogo, vem; a na vnu-njost ni gledati, meni verujte. Najbolje, d* zu-spite, ako mogoče."
"Ker ste tako dobri, prosila bi vas —"
Mož ji ne da izgovoriti; migne ji z roko, da naj bo mirna:
"Poskusite zaspati, ako mogoče; spanje najbolje zdravilo; potem bom* že videlt, kuj se da še storiti."
Tako jo je tolažil; uganil je bil njeno željo, ali kuko ji vstreči? Tekel bi v vas, kakor še nikoli ni tekel; ali dekleta samega pu-stltl — nevarno! Kaj, ko bi prikolovratil Peter? dekle bi se ga vatrašilo, strah bi ji škodil. Res Je Imel večerjo pri sebi: toda kaj >bo kos trdega kruha oslabelemu gosposkemu dekletu? Ko bi se vendar kaj našlo pri domu? — Pri oglarju? Malo upanja; vendar poskusiti je treba.
Mož iztakne in preišče vsa kota. imel je no-roj očitno srečo. Iz skrivne shrambe izvleče nekaj v papir zavitega.
"Kedo bi si bil kaj takega mislil?" govori zadovoljen in vesel; "glej, glej! star! dlmel ti zajutrkuje kakor gospoda! Gotovo ima tudi mleko kje skrito; črnega ne verujem, da bi pil, tako gosposki vendar še ni; poglejmo tam v oni lonček na polici! — Saj sem vedel! Peter, jutri boš brez zajutrka; nič ne de, tolaži ae: ti nisi edini poštenjak, ki gre zjutraj s praznim želodrem na delo. To bo nain za večerjo, in <brinovca tudi ne bo, pomagaj si enkrat x vodo!"
Že je gorel ogenj, skoraj brez dima ; oglar je imel suha drva. Prijetna gorkota se Je širila po hladnem prostoru; dobro je dela otrplim u-dom oslabelega dekleta,W je bilo zoper zaspalo Pri ognju sta stala lončka sa večerjo Zaboj je netil ogenj in kuhal, Brutus pa. ki je videl, da ni potreba njegove pomoči pri kuhanju, spravi se k postelji ter začne lisati zdaj roke, zdaj noge spečemu dekletu l*po ga je bilo videti, kako mirno je stal, ko mu je bila v spanju položila roko na glavo; ni se genii da bi ne probudil dekleta.
Voda je vrela v loncih; Zaboj pa je stal poleg ognja zamišljen. Čudna misel mu je rojila po glavi; pomišljaj *e je in spominjal tako no-kako znan se mu je doadeval ta ženski obrasek; in ta glas — gotovo ga je ie čul nekdaj, aH kje?
(Dalje prihodntui
Joa. Premiki
V grobu.
Tisto noč je dusil gospoda Rri-digona neznosen kašelj. Premetaval ae je z desne na levo In ti&čsl robee na usta, da bi ne zbudil speče soproge Amalije; a gospa Amalija ae je prebudila že davno, dasi gospod Radigoj v temi ni videl njenih napol razprtih oči. Sauio njena do rame gola roka se \t svetila v mesečini, prodirajoči skozi gardine v lahnem toku kakor svilen rumen trak; vse drugo je tonilo v temi. In gospa Amalija je poslušala težko in nemirno dihanje svojega soproga, včasih celo pazno — da ni zaiumela pernica — privzdignila svojo vročo glavo in približala uho sosednji postelji, kjer se je premetaval njen soprog, in kašljal zdaj nekoliko mirneje, zdaj zopet glasneje in hitreje, ka k.or da mu primanjkuje zraka. Rezek in suh je bil ta kašelj, ki se je trgal iz njegovih hropečlh prsi in kadar je udaril na uho gospe A-maliji, jo je pretreslo tako neprijetno, da bi si najraje zamudila u šesa in ne mislila več na svojega bolnega moža. Pa posluiaia je Se pazneje. Najraje bi se nagnila čisto tja k njegovemu obrazu, da bi natanko razločila vsak komaj slišen vzdih, čutila vsak vztrepet in drget njegovega bolnega telesa ln skušala dognati po lastnem pre pričanju in spoznanju, Je li resnična zdravnikova izpoved, da sc mu obrača na bolje, ali ga hoče le potolažiti in mu ne pove resnice. Kajti njej se je zdelo, da so zadnji čas njegove iniilce zelo splahnele, da je tolica pod lahno poraščeno kožo njegovih prsi po polnoma izginila, in da so se mu tiste plave žilice, ki so se spajale in križale pod njegovim suhim vratom, nekako napele in izstopile. Vendar pa je bil njegov obraz še vedno poln zdrave barve; le o-krog oči so se mu začrtale ne!;e guibe, ne morda toliko' vsled bo leani kakor starosti, Ker gospon Radigoj je izpolnil ravno tisto po mlad štiriinštirideseto leto. In če je pomislila gospa Amalija nazaj v oni čas pred šestimi leti, ko se je poročila z njim, si Je priznala, da se ni mnogo izpremenil. Pokaš-ljeval je že tudi takrat, včasi četo precej hudo; že pred poroko se je hodil zdravit poleti na deželo, kakor sedaj vsako poletje, že vseh šest let, pa vendar ni mislil nikdo na smrt — ne on, ne njeni stariši, da, niti onn sama, k? gu nI pravzaprav nikoli ljubila in se ni nikoli vznemirjala, če ga je čula premetavati se ponoči brez spanja ena strani na drugo. Tako so nastopile za njo te mučne noči, ko jo je prebudil iz trdnega spanja tako pogosto. Zakopala se je včasih v blazine, da bi ge ne slišala, skušala je zaspati iznova ln zatre-ti vsako misel, ki jo je spominjala njega in njegove bolezni, pa ni mogla, in čim bolj neprijetno ii je bilo tisto cvileče golčanje, ki je prihajalo iz njegovih prsi, tem pazneje je posluiala vsak dihljej, kakor da pričakuje nečesa, kar bo napravilo konec vsemu temu . . . In vendar se ji je včasih zasmilil, posebno ob trenotkih,' ko je spal mirno in dihal globoko, v kratkih presledkih, kakor da se hoče odpočiti od težkega napora in je bil morda njegov obraz oblit od mesečine, ki je lila skoz! slabo zastrte gardine. ZdajpuadaJ so se mu zganile ustnice v lannem tresljaju, kakor da ji hoče nekaj povedati, in često je bila Iztegnjena njegova desnica proti n;enemu vz-glavju, kakor da jo iiče v spanju, ker se je drugače boji ... In že je iategnila roko, da bi ga poboža la po obrazu, pa ji je omahnila in obležala mirno na beli pemiel. Ni je mogla dvigniti, dasi Jt je bilo v .praih težko, Uko težko. . .morda prav zaradi tega, ker se je zavedala. da jo ljubi on neizmerno in čuti sam, da ga ona ne more ljubiti, ker ga je vzela le po<1 pritiskom svojih stariiev. In vendar je z njo tako dober; vsako prošnjo ji skuša brati že iz očt, svojo bo leten bi tako rad prikril In njeno hladnost prenaša tako udano, da se je skoro ne upa ogovoriti v nočeh, ko ji krati spanje a svojim neprestanim ksšljain. Bogve, kako težko se premaguje, da se skloni od hipa do hipa k njenemu le> pemu obrazu, ko ga izdaja še dihanje, da hrepeni po njej, da čuti ob sebi avo jo lepo štiriindvajset-letno ženo, a ae vendar mnogo-krat premaga vso dolgo moč in je ne moti niti z malenkostno bese-
do. In pri vsem tem se zazdi gospe Amaliji njen soprog kljub vsej svoji bolezni vendar močan, skoro vreden, da bi ga objela ona sama iu ga odškodovala za vae težke ure teh šestih let njunega zakona . . . Ali kako? Saj Je vendarinjeno beln^ l , 01 čutila, da bi bil njen poljub W	' *
vsakega ognja, brez v„a*e tjuljez- "Ti ue sp-l4y ni, tako hladen, da bi spoznal mor- ue moreš * j '' ^ da celo on sum, da se mu je pribll-l ielj"	*
zala le iz usmiljenja. In vendar se ln Amalija ie * . je zgodilo včasih , . . Roxl sami ho.	"
jega soproga R^ vonla napele, ^
Ali ti je *]abof Pernica je zašum i
81 v '"ni ni vidri J*'
sta se našli, njegova je bi!a topla, prsti ko mu drhteli in natanko je čutila, kako mu utriplje žilien v zapestju, in ob takih trenotkih se je silila pozabiti, da mu na temenu lasje že izpadajo in da bo ikašljal, ko jo izpusti iz objema, vso dolgo noč. In vendur je njen mož in onu njegova žena, njegova last do konca dni ... do konca dni? — Večno naj jo spremlja ta temna senca, ta grozna zavest, du zanjo ni življenja, ki ga je sanjala nekoč, in ki ga pijejo drugi iz polnih čaš? — Pogledala se je včasih v zrcalu in zazdelo se Ji je; da nosi že tudi na temenu sled teh pustih noči, ki jih prebdl ob strani svojega bolnega mo2u, dasi so bile njene oči še vedno jasne, ustnice drobne in nupete ni tako zdravo rdeče in ona vsa se mlada in žejna življenja. Pa bila je zvesta svojemu možu, das! jo je rav-o ta zvestoiba mučila tako mnogokrat ... Ko sama ni vedelu zu-kaj in kdaj, se je često zamislila v tega ali onega, ki ga je srečala na cesti in jo je pozdravil g predrznim, veselim pogledam, u ko se je otreslu sanj, je začutila, du bi razen svojega moža ne mogra nikdar ljubiti še koga drugega . . . In ko bi bil ta mož vsaj nekoliko po njenem srcu, bi se ga oklenila z vso dušo, ali njen soprog Radi-goj ji je bil poponoma tujec; za-> to je raje ostala brez vsakega in živela dalje to pusto, neznosno življenje. Samo v nočeh, ko -so hitele preko njenega razuma vse te pestre misli in je zaželela včasih, du bi se končalo žeto življenje ku-korkoli, in da bi nastopila novo kakršnokoli, pa če tudi slalme od tega. Zato je pazno poslušala njegovo kašljanje, včasih se jj* sklonila celo bliže k njemu, du bi ra/-ločilu natanko vsak komaj slišen trepet njegovega bolnega telesa in skušala dognati po laatnem spoznanju in prepričanju, se mu li resnično obrača na bolje kakor trdijo zdravniki, ali ga Ie tolažijo, kako je z njegovim zdravjem, kukor je bild že pred šestrnjl leti in bo še bogve koliko časa.
. Tako je poslušalu gospu Auiuli-ju tisto noč težko dihunje svo-
(Dalj«
Prihodnjič]
PRIPOROČAM tt!
vsem rojakom za obil« moje	*
kavarne in retUi
Dobra postrežba i nimi jedili. Moje Ws!( ne nasititi". pridiU) boste zadovoljni t m«^ bo. Prepričajte * to je neje
Martin fiorn, 6034 Bt
^ Cleveland, Ob®'
Kje je moj brat John:
ma je iz vasi Luče na Štajerskem. Pred pir leti j i v Franklinu, Kans. Pr ne rojake, da mi nazuaJi gov naalov, ako kdo haju. Ako pa sam Iti ga prosim, da »e t J nttn naslov;
Tony Rose, P. 0.
Washington.
POZOl EOJAUI
Naznanjam rojak on, odprl trgovino i mkuki in se priporočam u — Vsakemu bom kval^ij gel po zmerni ceni.
AMTOI xoun.t
KADITE TILLMAN
Uniiko izdeUai Ibykus Oigare. ... 8. N. P. J. Cigars
Tillman Oigar Ot.
AURORA,
ROBERT W,
ARCHITE<
118 N, La Silli SI,,
ki je izdelal načrt u 8. N. P. J. ae ' vencem za stavbinakih načrtof.i Tal. PraokHa HOl TEL. NA DOMU AUSTOfl

Vabilo na veselico.
Socialistični klub iter. 182 J. S. Z. priredi svojo veselico dne 4. julija in aioer točno ob dveh popoldan la bo slovenska godba iz Cannoaburga, Pa. — Vstopnim:] možke $1.25, dame ao vstopnine proste.
Za dobro postre^M) in zabavo v vsukciu o/.Lru I« skii veselični odbor. —Tem potmm sc najuljtslneje vabe rn ska drufitva in posame»ne rojake in rojakinje h bližnje ce, da se vdeleže te plesne zabave v obilnem številu
Frank Koren, tajnik.
Vabilo na veselic«
i
katero priredi
Slovensko Izob. Društvo
dne 3. julija ob 6 uri zvečer v lastnem Domu DUIOO, ti Pričetek plesa bode ob 6. uri.
«1
Mi vstsjAi""^" takoj zatem naHtirjii Mhlnig
Ob 8. uri zapoje pevski odsek: lističuo koračnico,' rz Chicaga, III..
Cenjeno občinstvo iz okolice ima sedaj le|*> Izvrstnega govornika, kajti taka prilika sr n«di ge zabave bode tudi dovolj.
Vtopnina za možke 50c. — Dame so pro*« vs
Za vsestransko pontreibo akrbel b<»di
0DB0K
NORTH SIDE STATE B'
HOCK.
IMA KAPITALA IN KEZEBVZ

Je izredno pripravljen bi op^mljen a SLOVENCI. HRVATI, SLOVAKI «n drufim^^
Ml
natal««*« o4.li«*
močna. KOMzaavATivNA in Nsraaw^