Leto (V., štev, 151 . , ___ ____ Po$tnIna pavfa^rana. V LJubljani, sofcota dne 30. Junija 1923 Posamezna štev. stane 1 Oln ftchala op 4. sclutraf. Stane mesečno 12>50 Din sa inozemstvo 25'— « neobvezno Oglasi po tarifu Uredništvo: Miklošičeva cesta št, 16/1 Telefon št 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana. Prešernova ul. št 54. Telet št. 36. Podružnice: Maribor. Barvarska ul L TeL št 22. Celje. Aleksandrova e. Račun pn uoštn. čekov zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 29. junija. | V narodni skupščini je bil včeraj v J načelu odobren zakoa o dvanajstinah za julij, avgust, in september, torej tri-; mesečni proračunski provizorij in da- i nes se je pričela špeeijalna razprava.' Zakonski predlog obsega 46 členov, ki obsegajo vse mogoče določbe, katere so deloma brez vsake zveze z državnim budžetom. Pri nas se je polagoma udomačila navada, da se najvažnejša vprašanja rešujejo z enim samim paragrafom v financijskem zakonu. Tokrat se je radikalska vlada posebno potrudila. Zakon o dvanajstinah naj bi bil očividno surogat za njeno sterilnost na vseh poljih državne zakonodaje. Metoda pa je speljana še do posebne absurdnosti s tem, da je vlada s pomočjo svojih zaveznikov vseh 40 paragrafov svojega predloga o dvanajstinah skoncentrirala pravzaprav v tri paragrafe — cela špeeijalna razprava se vodi namreč samo v treh oddelkih! Zakon o proračunskih dvanajstinah, fci ga vlada sedaj biča skozi parlament, da bi 1. julija ne ostala brez zakonitih pooblastil za trošenje državnih sredstev, je monstrum svoje vrste. Vlada ga je sestavila tako, da ni vzela le a-likvotnega dela iz starega proračuna, kakor to zakon predpisuje, temveč je priračunila še tristo milijonov Din iz svojega predloga o naknadnih kreditih, ki je postal zakon šele, ko je finaneijski odbor že odobril budžetski provizorij. Gotovo originalen način poveča vanja b ud ž eta, ki je naenkrat od 6-0 milijard narastel na preko S milijard' Do vinarja natančno je izračunan v čleau 1. skupni iz-aos kredita, da potem v členih 8. do 11. izvemo, da ta vsota ni toona, temveč da je treba prišteti Se 120 milijonov za ministra gradjavin, po večini za stavbe in gradbe, za katere bi se moral postaviti poseben reparacij-ski budžet, da bi dotieni krediti ne vzbujali utiša, o zapostavljanju pre-canskih krajev. ■Najvažnejše postavke med ogromnimi novimi izdatki pa iščemo zaman: za povišanje prejemkov državnih nameščencev ni postavljen v dvanajsti-ne niti en dinar. Minister financ pravi, da bo za to skrbel redni budžet, o katerem upa. da ga, bo mogoče v septembru razpraviti in odobriti. Tako se glasi radikalski uradniški Blažev že- Zato pa so jugoslovanski davkoplačevalci dobil tem temeljitejši blagoslov. Novi davki so bili danes sprejeti. Radikalska davčna umetnost slavi svoje triumfe: davčna neenakost v državi je sedaj do neznosnosti napet?.. Pri tem pa leži na mizi radikalske vlade že vse mesece sem projekt, izdelan od bivšega finančnega ministra Kuma-nudija. o katerem se je vršila, že živahna in vsestranska diskusija. Ta projekt je splošno p.iznan kot načeloma dober, razprava o njem pa je podala dovolj gradiva, da se v posameznostih revidira, in spopolni. Vsi trezni državljani se zavedajo, da treba davčne dohodke zvišati, a baš raditega odklanjajo davčno politiko, ki v širokih plasteh naroda vzbuia občutek krivič-nosti in neenakosti. T j politiki pri-stoja uvedba kuluka s katerim se vračamo v dobo najprimitivnejšega javnega gospodarstva. Dosedanu rezultat debate je pora-sen za režim, posledice lana-šnjih sklepov ne bodo izostale. Nov! davk* odobreni Preiskava o atentatu ATENTAT NEPOLITIČEN? — PREISKAVA V ZAGREBU. ŠPEC1JALNA DEBATA O DVAN „STINAH V SKUPŠČINI. — TAJNA FINANČNA POLITIKA. Beograd, 29. jun. rp. Včeraj in danes ! povoljno. Pašič je dobil iz inostranstva VIDOVDANSKA SEJA. ves dan sc je vršilo zaslišanje atentator-( mnogo čestitk m. dr. od francoskega mi Beograd, 29. junija, r. Včerajšnja vi- ' ia Rajiča. ki sedaj trdno vztraja na tem.! uistrskega predsednika Poincareja. od dovdanska seja narodne skupščine je da je njegovo dejanje čin osebnega ma= čsl. zunanjega ministra Bencša in od pričela ob 5. uri popoldne. Varnostni Sčevanja. Zanika tudi, da bi imel soude« ležence ali da bi šlo za kakšen komplot. VojsSkB med rs uls Varšava, 29. junija, z. Povodom ob« Tska rumunskega kraljevskega para v Varšavi je bila prokiamirana zveza med Poljsko in Rumunijo. Zveza je osnovana na poijsko«rumunski konven« ciji, ki je bila v poljskem Sejmu ratifi« cirana 1. julija 1921. Konvencija obvc« zuje obe državi na skupno obrambo vzhodnih mej in na sporazumne zunanje« politične ukrepe v kolikor sc tičejo od« nošajev z Rusijo. Konvencija ostane v veljavi pet let. Modalitete skupne ob« rambe odreja posebna vojaška konven« clja. Beograd, 29. junija, r. Današnja seja narodne skupščine se je otvorila ob 5. popoldne. Po objavljenih formalnostih je naznanil predsednik, da je odbor za vojaški zakon predložil poročilo, ki se bo stavilo na dnevni red na eni prihodnjih sej. Nato se je prečital akt ministra prosvete, ki zahteva, da se predlog zakona o srednjih šolah izroči zakonodajnemu odboru na podlagi člena 122. ustave. Nato se je nadaljevala špeeijalna razprava o proračunskih dvanajstinah. Govoril je posl. dr. K u m a n u d i (demokrat), ki je v obširnem govoru obravnaval finančno politiko vlade. K politiki i taj ne diplomacije® smo sedaj dobili še politiko »tajne finance*. Kot karakterističen primer navaja dr. Ku-rnanudi valutno politiko radikalske vlade. Novi finančni minister je obsojal intervencije svojega prednika (Ku-manudija), sam pa v polni meri intervenira na borzah v Beogradu in v Cu-rihu! Posl. Kumanudi opozarja na razliko kurzov med Beogradom in Zagrebom in na sklepe, ki se delajo nad pariteto. Zahteva od finančnega ministra pojasnilo, s katerim denarje m se vrši intervencija na borzah in ali je točno, da je pri Narodni banki vzel 400 milijonov dinarjev, ki naj mu služijo za spekulaeijj na borzah. Finančni minister dr. Stcjadinovio izjavlja, da ne more povedati, s katerim denarjem intervenira, ker bi to hoteli vedeti tudi mnogi bankirji. Dr. Kumanudi ostro protestira proti takim odgovorom. On ni stavil vprašanja kot bankir, temveč kot narodni poslanec, kateremu je minister dolžan dati po-iasnilo. tem bolj, ako se s kakšnimi posli država angažira proti zakonu. Za njim je govori! musliman Alič. potem klerikalec Bečanič in zemlj. Miletič. Minister za javne zgradbe je nato predložil nekatere izpremembe v členu 10. zakona o dvanajstinah, katere je poročevalec večine Maksimovic sprejel. Nato se je vršilo glasovanje ter je bil z glasovi radikalov in Turkov sprejet prvi oddelek t. j. čl. 1.—17. Odobreni so torej krediti za. julij, avgust in september v iznosu 2 milijardi 33.649 357-60 Din. nadalje posebni krediti za ministrstvo javnih zgradb v znesku okroglo 110 milijonov. Odobreni so tudi novi davki v obliki ^izrednih doklad- 5 Din za vsak dinar zemljiškega davka ter 30 % na vse ostale neposredne davke in doklade (izvzemši invalidski ir. poslovni davek ter na. davek od uradniških plač). Prihodnja seja jutri dopoldne. ukrepi so poostreni in v skupščino se more priti samo z veliko protekcijo in proti jamstvu poslancev. Zato so bile tudi galerije skoro popolnoma prazne. Z velikim in*?' .som je pričakoval pri-četek seje- ker se je čulo, da namerava tudi Pašič priti v skupščino. G. Pašič pa seji ni prisostvoval, p*č pa je bil zjutraj pri božji službi v saborni cerkvi. Zlasti nista niti njegova mati niti brat o njegovi nameri vedela ničesar. Tekom današnjega dne je bilo zaslišanih nad 20 prič v Beogradu in okoli 10 prič v Za« grebu. Posameznosti se drže v tajnosti. PREISKAVA V ZAGREBU IN SKOPLJU. Beograd, 29. junija, d. Ker se jc Rajič Venizelosa. Včeraj se jc Pašič udeležil vidovdanske proslave v saborni cerkvi. Zvečer ga jc posetil poljski poslanik Okcnjski ter mu je svečano izročil red poljskega Bcleg- orla. Ko so bile dovršene običajne formal- z.idnje tedne mudi! dalj časa tudi v Za« nosti, je bila predložena redakcija financ j grehu in Skoplju, jc policija tudi v teh nega ministra; o dvanajstinah, ki jih je dveh mestih izvršila poizvedbe, ki so finančni odbor že odobril. Redakcija, ie ' dale, kakor sc zatrjuje, interesantne rc= razdeljena v tri grupe, in tako bi se ime., ;:ultate. Danes jc dospel iz Zagreba cn la tudi voditi diskusija. Sestali so se del preiskovalnega materijala. Zdi sc, zato šefi strank in pa tudi finančni od- i da je v Zagrebu šc obsežen materijal, bor, da se pride do sporazuma zaradi te ker sta nocoj z brzovlakom odšla v Za« nove razdelitve, ki je sledeča: Prva gru- greb dva beograjska policijska uradni pa obsega izdatke (čl. 1 — 17). Druga dohodke (čl. 18 — 21), tretja 51. 22 — 46. Finančni minister opozarjaj da je bila grupacija izvršena tako, da se po tej razdelitvi tudi vodi diskusija, ker morajo biti dvanajstine na vsak način izglasovane do dne 1. julija. Demokrat Pečic in zemljoradnik Lazič prosita za besedo, da govorita proti tej grupaeiii. Predsednik skupščine jima ne da besede. Potem se prečita akt ministra pravde, s katerim zahteva sodnija izročitev radi-kalskega poslanca Janjiča in klerikalca Pušenjaka. Akt se dostavi imunitetnemu odboru. ka. Iz Skoplja do sedaj Sc niso prišle o preiskavi nobene vesti. OSEBNOST ATENTATORJA. Beograd. 29. jun. d. Prvotna vest, tla jc atentator Rajič katolik, se ne potrju« je. On je pravoslavne vere. Po poklicu je bil sprva trgovski pomočnik, pozneje potnik in bančni uradnik. Njegove na« vedbe, da je služil pri oddelku naše re« paracijskc komisije se potrjujejo. Služ« bo je zapustil sam. Sedaj je hotel biti zopet nameščen ter je v ministrstvu zu« j nanjih zadev zahteval, da sc ga zopet sprejme. Pomočnik ministra Gavrilovič mu je baje dejal, da Pašič ne pusti. Po izpovedbah pravnika Petroviča, Preide sc takoj na dnevni jed: Debata | dobrega njegovega prijatelja, jc bil Ra« o dvanajstinah. Postenec Šečcrov (dem.) ostro kritizira zakonski načrt o dvanajstinah. Za važne stvari ni denarja na drugi strani pa vlada državni denar razsipa. Mesto pravičnega zakona o izenačenju davkov, za katerega je bivši fin. minister Kumanudi že izdelal načrt, smo dobili skrajno krivične nove doklade. Ku-luk, ki ga uvaja vlada, je smatrati kot neke vrste robstvo in je prava sramota za moderno državo. Posl. Kraft (nemška stranka) izjavlja, da ie glasoval za nujnot tega zakonskega predloga, ker smatra, da s tem pripomore k ureditvi prilik v državi. (Ironični medklici.) Ne soglaša pa z zakonskim predlogom, in izjavlja, da se bo moral glasovanja vzdržati, ako se ne spremene izvestni členi zakonskega pred loga. Nato se ie vršilo glasovanje v načelu. Glasovalo je 175 poslancev od teh 105 za. 70 proti. Za zakonski predlog > » glasovali radikali in džemitet. zuae Kamnik, 29. junija, d. Včeraj in danes i se je vršil v Kamniku letošnji Madžarski ksm&tat« Budimpešta, 29. junija, z. Policija je končala preiskavo proti «Ku'turni zve« - -, zi» ter Teodorja Kovacsa in 13 tovari« , , ,,, - t ii t i - ,j„i.r. ; šev izročila državnemu pravduištvu. Pri zlet sokolske zupe Ljubliana I. Lidelez« . , . . ,- -. r - . ... „ i preiskavi je bila policija opozorjena na ba je Dila častna, čeprav je strasilo vre« r J K ,' , . , J. ... .i t.. j i t neko "'Zvezo madžarskih oprod* ter co« me m ie Kamnik zlasti za dolenjska j , »* j- i , .. . t - gnala, da je to društvo vso Madžarsko društva precej odročen. a „ .. , . ,. ,. r-,. 1 -i .i \- j j i preprečilo z agenti, ki so zbirali pri« Zlet so otvonle tekme na vidovdan,r » ' . ... , , ,, , , spevke za «patnioticno vzgojo madzar« v višjem oddelku je odnesel i : . ,. r ~ ». . J ,. . ske mladine^. Društvo nima oblastno jič prej pristaš radikalske stranke. Ko je zadnje dni z niim govoril, je pa hva« li! Radičevo politiko. V ostalem se po« litično ni nikdar eksponiral. PAŠIČEVO ZDRAVJE. Beograd, 29. jun. p. Zdravstveno sta« j vencem in Hrvatom.* nje min. predsednika Pašiča je povsem ; - GROZILNA PISMA. Beograd, 20. junija, p. Kakor sc ^ pripoveduje v radikalskih krogih, je tajnik rad. kluba dr. Janjič dobil pred desetimi dnevi pretilno pismo- v katerim se veli- da se bo v kratkem izvršil atentat na g. Pašiča. Danes je dobil dr. Janjič zopet anonimno pismo, pisano z isto roko- v katerem se omenja izvršeni atei, tat, ker se to navaja kot dokaz resnosti prvega pisma. V pismu se veli, da je la poskušeni atentat uvod za serijo aten tatov- katere bo izvršil revolucionarni komite, v katerem se med drugim naka jajo tudi Črnogorci. Verjetnejše je, dt ! je to pismo mistifikacija. Istočasno 7. dr. Janjičem .ie dobril pretilno pismo j tudi podpredsednik narodne skupščin'; Ljnba Bakič, v katerem se Bakič imenuje izdajalec- da je stanje v črni gori obupno teT se Bakiču preti, da bo to plačal s glavo. Te tri pisma so izroči na oblastem. K4KO SE KU.1E KAPITAL. Beograd, 29. junija, r. Dr. Korošec ie dal po atentatu na Pašiča novinarje! nastopno karakteristično službeno izjavo: «Atentat ne bo imel nikakih političnih posledic, dasi bi bilo treba, da se ra;: ženejo nasilne organizacije, s katerim ima Pašičcv atentator zveze. Vendar st proti tem organizacijam ne bo vodil stroga preiskava, ker bi sicer prišlo n dan, da so te organizacije po svojer pravem cilju naperjene samo Droti Sit Papeževo vmešavaitfe v rithrski konflikt JAVNO PISMO KARDINALU GASPARIJU. — RAZBURJENJE V PARIZU. Rim, 29. junija. Papež Pij XI. je na I prekinjenjem med Qna; d'Orsayem ir svojega državnega tajnika kardinala! Vatikanom. Gasparrija naslovil javno pismo, v ka,- J Pariz, 20. junija. 1. Listi različno kr, terem poziva evropske narode k mini i montirajo pismo papeža Pija XI. kardi ter želi, naj bi se rohrsko vprašanje po- nalu Gasparriju. cJournal* piše, da se je papež izrekel proti zasedbi Poruhi ja ter se postavil na nemško stališč« fMatin- pripominja: «Papež se postavlja za posredovalca med narodi*. Ministrs-k predsednik Poincare je napram več po slancom izjavil, da bo o pismu govori1 pred zbornico. PORUHRJE. Berlin, 29. junija, z. V deželnem zb<> novno proučilo, da pride do mirne in pravične rešitve. Priporoča- naj bi se različna vprašanja- posebno pa repara-cijsko, proučilo v krščanskem duhu in naj bi se nepristransko sodilo o plačilni sposobnosti dolžnikov, ki bi v to svrho dali na razpolago vsa kontrolna sredstva. V sklepu poziva papež vse vernike k molit-vi za končni mir. ob 16. prvenstvo br. Žab.iak (Ljubljana I), v srednjem br. Šturm (Ljubljana II). v nižjem br. Dequal (Št. Vid), v ženskem višjem s. Kavčičeva, v nižjem s. Potni« kova, obe Ljubljana I. Tekmovali so tu« di naraščajniki in naraščajnice. Danes dopoldne so se vršile skušnje za javno telovadbo. popo'dne ob 2. se je razvila mogočna sokolska povorka po kamniških ulicah, ki so bile okrašene z zelenjem in zastavami in polne občin« stva, ki je Sokolstvo živahno pozdrav« I.ialo in jih obsipalo s cvetjem. Pred i-«Društvenim domom» je pozdravil So« kolstvo mestni župan dr. Karba, ki se mu je zahvalil župni starosta dr. Krejči. Popoldne ob 4. je bila na lepem telo« vadišču, kjer sta bili obe tribuni napol« njeni občinstva, javna telovadba, pri kateri je s prostimi vajami nastopilo po »Osservatore Romano* objavlja poseli- ; ru v Barnienu je centru m, ki ga tvori jr no noto, ki tolmači smisel papeževega delavske stranke, podal izjavo, da bo piema. Nota ugotavlja, da sta Francija do renske pokrajine še nadalje vztra in Belgija, upravičeni zahtevati porama- iale v pasivni resistencii ki je edino oro/ vo škode,- toda ne več kakor Nemčija 1 je proti francoskemu nasilju, zmore. Sveta stolica upa, da bo velesi- | V Werdenu je bil obsojen ravnat&l-lam pri novih diplomatičnih pogajanjih j Breuker na 1 leto ječe in 100 milijonom i uspelo določiti znesek nemškega dolga, mark globe, vodia rudarske šole prof odobrenih statutov in jc brez oblastne; Papežev0 pismo pa temelji na hipotezi, j Herbst pa. na, 5 let ječe in 10 milijonom ga dovoljenja zbralo nad 10 milijonov da ^ NemCija pripravijena izvršiti svoje mark globe. Prvi je bil obtožen zarad kron Društveni predsednik Egvssei. i obvcznwt; 'nedobave premoga, drugi zaradi proti tajnik Lazar in nameščenec Mihalyi so pafiZ; ^ Tunija. Papeževo pismo se francoske propagande, bih radi defravdacije aretirani. Preiska« presoja m!rneie kakpr ^ prvih vesteh. Mesto Dortmund mora zaradi umor:-va radi umora klavirskega tovarnarja Fran,oski poslanik v Rimu je bil od ' dveh francoskih podčastnikov plačati 5 Rcismanna m radi bombnega atentata Vatikana poobi3ščen, da sporoči v Pa- milijardi mark globe. Globa pa je po riz, da pisma ni smatrati kot manifesta- j ravnana z zaplembo 9 milijard mark v cijo, naperjeno proti Franciji. Radikalni državni banki v Dortmundu. poslanec Dusmenil je v parlamentu vlo- j Pri Gladbecku so francoske Čete za žil zaradi pisma interpelacijo na vlado. , plenile nad 1 milijardo mark. ki so p! cTempsi- ostro kritizira papeževo pismo Nemci hoteli transDortirati v nezasede in prikrito grozi z eventualnim novim : no ozemlje. na Elizabetski klub se nadaljuje. Zaplemba KaroIyjevega premoženja. Budimpešta, 29. junija, z. Vrhovno so« dišče je potrdilo sodbo prve instance, ki odreja zaplembo premoženja grofa Mihaela Karolvja radi veleizdaie. 100 moškega in ženskega naraščaja, nad 100 članic in 120 članov, dalje obe deci, tudi prav častno zastopani. Orodna te« lovadba je morala vsled dežja odpasti. Občinstvo je s ponovnim odobravanjem dajalo duška svojemu občudovanju 'n zadovoljstvu. O zletu poročamo še podrobnejše. POLITIČNA MAŠA NA DUNAJU. Dunaj, 29. junija, r. Danes dopoldne «a praznik sv. Petra iti Pavla, je v Schon brnnnu ce-ebriral slovesno službo božjo sam zvezni kancelar dr. Seipl. Maša je bila posvečena padlim vojakom v svetov- j ni vojni. Potem je imel g. Seipl še pri- j digo, v kateri je izrazil nado, da bo ka- -toliška misel v Avstriji zopet oživelu. Velika množica ljudstva, ki jc prisostvo-' poslopje. Po neki ReuteTjevi vesti pala srečanesti, jc dr. Seiph po konča -; ij požar ugasil oddelek italijanskih og-jiem obredu burno aklamirnla. ; njegascev. Bivši kitajski vladar le bil ------- 1 celo noč orisoteji pri cašeniu POŽAR CARSKE PALAČE V PEKINGU. Lcitdon, 29. junija. 1. V carski palači Pekingu je izbruhni! požar, ki je uničil Vremenska isatastrnfs v &merM _ Pariz. 29. junija. 1. Zadnje dni ie divjala v raznih državah ameriške Unije strašna- nevihta z burjo, ki je napravila ogromno škodo in zahtevala številne žrtve. Najbolj so bile prizadete države Minnesotta, VTisconsin in Nord Dakota. Neka vest zatrjuje, da je biLi nevihta posledica silne vročine zadnjih dni. Burja je rušila celo Mše. V Adums Camptv je porušenih polovica poslopij. Ker so pokvarjene vse brzojavne in telefonske proge, podrobnosti o škodi in nesrečah še niso znane. Nevihta je povzročila tudi dve težki železniški nesreči Kolikor se je moglo doslej dognati, je izgubilo življenje okoli 50 oseb preko 2O0 oa i? bilo ve? nli manj ranjenih. BELGIJSKA KRIZA REŠENA. ! ATENTAT NA PODPREDSEDNIK \ Bruselj, 29. junija. Ministrska križaj ITALIJANSKE ZBORNICE. Rim, 29. junija, z. V Neaplju se ie v sredo opoldne izvršil atentat na podpre sednika italijanske zbornice Pietravall: Neznan zločinec ga je z bodalom sunil -v želodec, in ga smrtnonevarno ranil. Pic travalla je v zbornici pripadal demokr:; tični frakciji. je rešena. Theunis jc prevzel sestavo vlade. Imena poedinih ministrov še niso znana. Novo ministrstvo bo imelo predvsem nalogo, da reši reparacijsko vprašanje ter vojaški problem, ki je v tesni zvezi z ruhrskim vprašanjem. Glede jezikovnega vprašanja še nobena stranka nI zavzela stališča. V splošnem se presojajo izgledi za hitro rešftev krize zelo pesimistično. PODRAŽENJE AVSTRIJSKIH ŽELEZNIC. Dunaj. 29. junija, r. Železniški tarifi se s 15. julijem ponovno povišalo ln sicer za osebne vlake za 25 odst., brzovla-ke 100 odst Tarifi za tovorni promet ostanejo zaenkrr: še neizpremenicni. DRUŽBA PONAREJALCEV DENARJA V MILANU, i MIlan, 29. junija. I. Policija ie izsied' j la iokal ponarejalcev bankovcev po 10 | in po 50 lir. Aretirani sta bili dve oseh Našlo se ie tudi vse priprave za izdelovanje bankovcev. Zaplenjenih je bilo z: več stotisoč lir ponarejenesa denarja. DARUJTE ZA CIRIL-METODOVO DRUŽBO. iorce za vero in domovino. V Celju se je vršil ob 9. dopoldne v Narodnem domu parasios za padle bor-:e. Svečenik g. Peric je imel pri tej pri-iki govor, v katerem je primerjal Jugo--lavijo z obširnim žitnim poljem, na ka-.crem je še mnogo plevela, ki pa se mora izruvati, da bo obrodilo klasje obilen Vidovdanska oroglava Tai/ ,n kak0 fossj&jasrt ni ! reda m zadovolmosti. Naravno je Rail-V Ljubljani, Celju in Mariboru, i fgv x\očin izliv »svobodomiselne nvora-Vidovdan. spomin na mogočno Duša-ilc»! Klerikalci so vedno enaki. Kadar gre rfovo srbsko carstvo in obenem praznik: za obrekovanje lastne domovine, so ta-niedmjenja našega troimenega naroda, je koj pri roki in udri po njej! O dogodku praznovala Ljubljana tudi letos pripro- pišejo, kakor da se je mogel zgoditi le sto. a dostojno. Mesto ie bilo v zasta- pri nas. Oni seveda nič ne vedo o ne-vah. uradi zaprti in delema je počivalo j štetih atentatih v pobožni Bavarski, nič rudi delo. Dopoldne ie bilo oddanih z i o umoru Rathenaua v Berlinu. Naruto-?rada 21 topovskih strelov, ob 10. sc je I wicza v Varšavi, Rašina v Pragi. Vorov-vršila v stolni cerkvi slovesna daritev, j skesa v Švici, atentatu na Pietravaila v tateri so prisostvovali: veliki župan dr. i Neaplju, na francoskega predsednika, nič Lukan z načelniki uradov in številnim j o grozovitostih irskih katoličanov, o po-uradništvom, divizijonar polkovnik Vtič- j božnih pučih klerikalnih cameiots du roi kovič z oficirskim zborom, diplomatski na Francoskem, o vsakdanjih bombah v 'astopniki inozemskih držav in številno j sveti španski deželi, itd., itd, Ie Beo--'bčinstvo. Pred Škofijo in na Mestnem I grad in Jugoslavija se jim zdiia prava :rgu so bili postavljeni oddelki pešadijc j domovina političnih morilcev... n artiijerije in bolničarska četa. Tudi v j -f- Slgnurn temporis. Ljubljansko pravoslavni kapeli v vojašnici Vojvode | glasilo Jadranske banke in radikalske Mišiča in v protestantski cerkvi se je vr- j stranke je na Vidovdan spremenilo svo-ila slovesna služba božja za preminule Mo firmo. Gospodje so iz imena izbrisali označbo »Narodno-radikalno glasilo*. Ljubljanski odbor NRS se je sicer ljuto branil, toda uverili so ga, da se pod ra-dikalsko firmo pri nas ne da priti na zeleno vejo. Pod čisto Kamenarovičevo zastavo si upajo lastniki očividno doseči več uspehov... -j- Radič po prelomu. Urednik za-sad. 2upan dr. Hrašovec je v izklesanih ; grebških »Novosti«, sc je razgovarjal z besedah pozival navzoče k zvestobi dc> Radičem, ki mn ie poleg znanih zatrdil drage domovine. Pretresujoča je bila pri- j o popolnem prekinjenju z Beogradom ,ega na zvestobo ujedinjenia. Carinski uradnik g. Mijuškovič je podai zanimivo sliko iz zgodovine mučeništva srbskega j lahko nastanejo strašne posledice in ne naroda v boju za osvobojenje in ujedi-! ve ali bo mogel preprečiti, da se njegova njenje. Pevski zbor celjskega pevskega društva je zapel iBože pravde*. cSlava mrtvim* in «Na dan Slovan*. Po para-stosu jc detiliral oddelek domačega peš-oolka. V farni cerkvi ie bila slovesna naša zadušnica. Šolska mladina ie proslavila na vseh šolah spomin z lepimi nternimi prireditvami. Lepa je bila proslava tudi v Mariboru. Mesto je bilo v zastavah. V stolni ccrk-vi se ie vršil slovesni requiem, kateremu -.o prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških oblasti, ob desetih pa je bila na Glavnem trgu ob številni udeležbi občinstva slavnostna deiilacija vojaštva. Zvečer je priredilo vojaštvo bakljado z godbo po ulicah. Trgovine in delavnicc so !iile dopoldne zaprte, po ulicah je vlada- 0 živahno vrvenje. Šole so zaključile šolsko leto večinoma z nagovori o pomenu Vidovega dne, ponekod so imeli tudi deklamaciie in petje. Najlepše se je iz- 1 vazala letos deška meščanska šola (pod vodstvom ravnatelja Humeka). kjer so učenci ob nabito polni telovadnici pred starši in raznimi zastopniki z bogatim sporedom kazali izredne zmožnosti in krasne uspehe svojih vzornih učiteljev fako v glasbi in petju kot v telovadbi. Se boli pa je presenetila razstava njihovih risarskih del, zlasti iz ravnatelieve rokotvorne delavnice. To si mora pač vsak Mariborčan ogledati. Pred prevratom so nas ob meji gospodarsko ubijali najuspešnejše baš z meščanskimi šolami in ravno te nas morejo zopet najsigitr-ieje narodno gospodarsko emancipirati, ie bodo le v rokah tako vzornega uči-eljstva kot ie mariborsko. Vsaka vidov-ianska proslava mora pokazati, da vstn-amo povsod in v vsem. Kakor nam poročajo, so tudi v vseh irugih krajih se vršile šolske proslave, okrašene so bile hiše z narodnimi zastavami. služile so se maše zadušnice. Povsod se opaža, kako prehaja proslava Vidovega dne v občutek našega ljudstva. volilnega reda, se je tari v tet stranki i ff končiu »ezuitat 5 : 3. z ozirom ,5recnie tole- nap-av, . -prfr;/ v zadnjem času znatno poostrila. Večina na mednarodno kvaliteto Zagrebčanov izpit, pri katerem zahteva, to1,",;,o se je izrekla odločno proti načrtu novega1 za Primorje vsekakor časten izid. Gola nja- kolikor m ga pridobe učenci r ■ volilnega reda. ki sa je izddala fašistov-i je zabil Bregar 2, Balinc 1. Vratar ie bil -pravi jaiuero razredu dvora-min- tr4 ska vlada. Stranka se je razdelila na pro- j zopet slab, hranilec Bregar pa ie moral ske sole. tifašiste in filofašMe. Prve vodi gjaVni j vsled poškodbe žc kmalu v začetku iz- X Ciril-.Met pod ravnic« za Grobe) >v tajnik dort Sturzo. druge pa grof Grosoli. —*** Na sličen način se je razdelilo tudi klerikalno časopisje na dva tabora. Večina listov se je obrnila proti krščansko-co cialnim idejam dona Sturza m je na strani konservativcev pod vodstvom Groso-lija. Don Sturzo je zato že takoj po tu-rlnskerc občnem zboru stranke ustanovil nov dnevnik -JI Popolo*, ki je sedaj urad no glasilo strankinega vodstva. Napete razmere v popolarski stranki se odražajo tudi v razpoloženju vatikanskih krogov, ki so očividno na strani konservativcev. Toda don Sturzo se noče ukloniti in je pripravljen braniti svoje ideie do skrajnosti. »II Popok» je te dni objavil članek, v katerem naglasa, da popolar-ska stranka v vprašanju volilne reforme nikakor ne bo popustila in bo raje odrekala z debiii svojega življenja nekatere suhe veje. stopiti- In okolico naznaniš- da je r>kra; ~Iav.i Slsak. Na potu v Beograd se jc usta-'stv0 zaradi kužnih Mirni v okraj« pr-vila Hinia na Vidovdan v Sisku in pre- povedalo veselico dne 1. julija Tst* «» magala tamkajšnji Zel. športni klub 5 :: vrši dne 1 septembra. Toliko na 0 (2 : 0). Stalna premoč Ilirije. Ohčm-lv*em. ki so žc prejeli plakata V,a Stvo ie prireiaki prvaku Slovenije živah-, g^ drajtv;t pa prosimo, da blatne ovacije. ^ j volijo ozirati na to prireditev. - , * zeradbo meščanske iol- luriiansac rokometasiee so igrale na Vidovdan v Sisku z rokometno sekcijo Ze!. Š. K. in dosegle visoko zmago 12 :0, Sisačankam se ie poznalo da so , ker bi to preveč smrdelo po Beogradu. In celo Arnavti zahtevajo od njega cSlo-bodni Dom*, v kolikor so pismeni, seveda. Glede svojih zaveznikov je deial Radič, da je Spahu priporočil odhod iz Beograda, toda to bo rešila pokrajinska konferenca muslim. stranke. Dr. Korošec pa se boji. da ue bi radikali ostali kar štiri leta na vladi, ampak Radič je trdno prepričan, da v štirih letih ne bo več niti kamna na kamenu, kajti radikalci so dokazali, da niso sposobni politiki, kakor se je doslej zdelo. Ako muslimani zaenkrat ne zapustijo parlamenta bo to le zato, da počakajo na džemitet. Pa tudi Nemci že silijo iz radikalskega objema in so že iskali poti v — blok. Radič smatra, da bodo volitve v jeseni. In radikal-cem gre le za to, da jih sami izvedejo. + Bolgarski ministrski predsednik o nišketn sporazumu. Sofijski dopisnik »Politike* je imel razgovor z g. Canko-voen, novim bolgarskim ministrskim predsednikom. Dopisnik je govoril srbsko, g. Cankov pa bolgarsko — dobro ter lahko sta se razumela, najboljši dokaz za veliko jezikovno sorodnost. G. Caukov ie naglašal, da se bolgarska politika nasproti naši državi v ničemur ni spremenila, bolgarska vlada stoji odločno na stališču, da se morajo obnoviti prijateljski odnošaji med obema državama. O niškeni sporazumu je izjavil g. Cankov: »Točnega teksta niškega sporazuma še ne poznam(l). Ono, kar vem, sem čital v časopisih in mi ni znano, v koliko je to točno. Ako je to, kar sem čital, resničen tekst, potem lahko rečem, da ni v njem ničesar nevarnega za Bolgarsko.* Po svein — Zdravje prezidenta Masaryka. »Ceškč Slovo* objavlja iz uradnih krogov demanti o bolezni prezidenta Masa-ryka, ki se počuti dobro in je zdrav. Vesti o bolezni so nastale najbr? vsled tega, ker je prezident svoje potovanje v Alžiru na kratko prerušD. — Kriza v klerikalni stranki v Italiji. Vsled stališča popclarov napram fa-šistovski vladi v vprašanju preosnove Dane? nh I?, na igrišču Primoria trening ^ zabavnih točk na sporedu tudi ža ljiva pošta, ribolov- na suhem, komičr-muzej. lutke itd. Naj nihče ne zamudi lepe prilike, da se do sok nasmeje it rajsko zabava.. Začetek veselice ob 16 uri. Vstopnina G Din. skega Sokola sc jc mogla na ^ j ce^ J^S^JS^JST^ klJUb slabi prognoz. vendar vršiti v le^J^ ISfft f .'1 pem vremenu in jc zato privabila na _ ^ F . .. . | Ptoja z naslednjim sporedom: Dopoldn* telovadišče v Tivoli lepo število občin« ^tomem Po vzoru Irabl^nske Glasb. | ^ 1f) ^ ^ v ^'rkvici v stva. Zlasti zanimiv je bil nastop, ko je Matice prireja tnd, ona. vsako nede jo Tacnij „5tanovni ob6ni lbor g,T sedem skupin, v njihovih vrstah lepo p0.v°^'h krajih pevske nastope. V Sla- j ^ Popoldne ob dve> ^-^u ...........»am nastopi v zdraviliški dvoram ? ee-;velika ga8fbka V3,8 kat^ro w u4eleži „ gasilnih društev z bnzgalnami in dni gim orodjem. Kakor kažejo priprave, Iv« ta vaja ena na.finteresantnejših te vrste Po vaji odlikovanje trg. Fran ŠušterR-ča- pos. in Fran .Slavca stavbenika f Tacnu za njuno 25-letno vztrajno in po žrtvovalno delo v prid gasilnega dru j štva. Nato defilacija vseh gasilnih dni število sokolskih veteranov, pukazalo .. . ,. , . . razvoj prostih vaj od primitivnih sestav, 'J® aktivnih leta 1888 do današnjih kompliciranih ^tek ob pol 9. nn zvečer, kombinacij z godbo. Izvajanje je bilo dovoli pevcem in dru- dobro in ie želo pri vsaki točki iskreno ^ ?ostom ^ koncertu poseb-n vlak iz odobravanje. Ravnotako tudi vsi slede« či nastopi: naraščaj z Murnikovim «Naprejemv, ki jja jc podal z elegantno preciznostjo, ljubke in privlačne igre oboje dcce, jubilejne proste vaje člas nov, župne naraščaja, jubilejne čianic, župne naraščaja (posebno precizna iz* vedba). nato 10 skupin ua orodju, jubi« Icjnc vaje za člane in članice, narašča« jev nastop na koračnico iz Carmen, ki je vsled eksaktnosti izvajanja žel nad vse živahno pritrjevanje, ravno fako tu« di poslednji točki: vaje članic .s sne ž« nimi kepami, ki so minule le prehitro, in hkratne vaje na treh bradljah. Škrat« ka: skoz in skoz posrečen nastop, o kas terem moramo obširneje poročilo radi pomanjkanja prostora odložiti na pri« hodnjič. Javni telovadbi, pri kateri je sodelovala Dravska divizijska sodba, ie Slatine do Grobelnega. Turneja Bratina-Bukšekova. Ravnatelj mariborske drame gosp. Bratina in igralka gospa Bukšekova sta nastopila svojo umetniško turnejo,- o kateri bomo ; ;+ev nakar ^ ^ v prekramem ^ Se poročali prihodnje dni. Dne 28. in dne 29. se bosta vršili predstavi v Slovenski Bistrici, dne 30. junija in dne 1. julija pa v Ptuju. Uprizorila bosta. Schonherrjevo noviteto cOno-.- in Drakovo komedijo »Prava ljubezen*. Obiave X Maturanti leta 1913 bivše TL drž. gimnazije v Ljubljani se snidemo ob 10-lctnici ma< ure r soboto dne 7. julija ob 8. nri zvečer. Lokal pravočiisno naznanimo. V nedeljo dne 8. julija skupen izlet. Vabimo tudi naše sošolce iz gim-sledila zvečer prosta zabava z Vidov* t nazijskih let. Ljubljančani se snidemo na danskim kresom. | skupen pomenek že v pondeljek dne 2. Sokolska župa Ljubljana vabi vsa ju|iia v kavami »Zvezda». Prijave pošlji društva in Sokolstvu naklonjeno občiu. na naslov dr. Ivan Oblak- -zobozdravstvo k slavnostni otvoritvi sokolskega nik. Ljubljana- Stari trg 34. doma v Prcserju v nedeljo 1. julija.' y 0brtna ^ na Rakovniku rarsta-Odhod točno ob pol treh z glavnega vi r ^ ag ;UJ1ii, do 2. julija ris- kolodvora, povratek ob pol enajstih. ^ in mizarskega- kro- jaškega in čevljarskega oddelka. Vstop prost. X V Dolsko! A' nedeljo dne 1. julija ; vsi preko Save, tja v Dolsko- kier pri- Ljubljana. Včeraj je gostovala v Ljub j™" ff™ Ijani sušaška Viktorija, ki je bila od Pri-!?' Rndolfa Zupančiča. Postrežba točna, moria poražena z 2 : 1 (0 : 0). Tctana je ika^ca dobra, pngnzek seveda tudi. bila precej monotona, Viktoriji se pozna, JY Laiahv ^ ^ ^^ da pod laško oktm.iciio ni mogln smo-!dnlStev ob ** 3" nrL PjndlW' ~ Odb»r. treno trenirati. Zlasti ji manika kombi-: X Državna_ dvorazredna trgovska so-naciia. Dober ic njen vratar. Tudi Pri-! * v Celju. Vpisovanje gojencev m go-morje ie Igralo slabo in ie Ic s težavo j ;*nk za šolsko leto 1923/24 se vra 2. m doseglo zmago. Moštvu priporočamo, da j3- .^j-1 oA 8. do 12. ure. Predložiti zad-se odvadi prerekania na igrišču. Sodnik "ie izpričevalo m krstni list. Go- g. Hus dober. Občinstva malo. j«»«i in gojenke izven Celja se morejo Zagreb. Liubllansko Primorje se je, priglasiti tudi po pošti. V prvi letnik spustilo na Vidovdan v brezupno borbo z ^ sprejemajo brez sprejemnega izpita zagrebškim Gradjanskim. ki mu ie seve- dečki, oziroma deklice, ki so dovršili 4. Spor t Nogometne tekme na praznika. da podleglo. Gradjanski je nastopil s kompletnim lrrvini moštvom in Primorie ie zato igralo zlasti v prvem jx>!času z razred srednje šole ali popolno meščansko šolo* ali pa pripravljalni razred dvo* razredne trgovske šole in so stari vsaj veliko tremo. Posledica je bil polčasni' 14 let- Poleg teh morejo biti sprejeti tu-rezultat 7 : 1! V drugem polčasu se jc! di oni, ki so dobili v i. razredu srednje moštvo zbralo in se držalo tako dobro,[šole drugi red ah so dovršili 3. razred j natem ga iu pri Koširje ceni dvoru veliks vrtna veselica- pri kateri sodeluje pol noftevilna gasilska godba z Dobrove. Gasilce in prijatelje gasilstva, zlasti p* tudi izletnike in ljubljansko občinstvo iilfndno vabimo k posetu. da se dodobra prepriča o sniotrenem delu in strem ljetiju marljivih gasilcev. X V Hrastniku se rrSi 1. Talija velika vrtna veselica 'Konzorcija za veselica, ki jo priredi »Konzorcij za gradbo Narodnega doma v Hrastniku*, na »Savi* (nasproti poftaje Hrastnik). Spored: Koncert muzike Savske divizij iz Zagreba ter pev?kih društev iz Hrast r.ika- Trbovelj in Zagorja: telovadba so kolskega naraščaja in čete vojakov pešpolka: ples- srečolov, vožnja po Savi itd. Kuhinja in klet v lastni režiji za dobro pijačo in jed .ie preskr' Vabimo vse Hrastničane. kakor druge, jjrijatelje narodno-kulturnil. d; 5tev ir. sosednih krajev. Hrastnik polovična vožnja. Začete 3. uri pop. V slučaju slabega vremena se veselica preloži na 8. julija. — »Konzorcij za gradbo Narodnega doma v Hrastniku*. X Sokolsko društvo Moste priredi v nedeljo dne 1. julija vrtno veselico v prid zgradbi Sokol. doma. Veselica r. godbo- plesom, šaljivo poŠto in z drugim zabavnim sporedom se vrši na vrtu občoznane trostilne pri Kavčiče ns Selu poleg kemično tovarn«. Lačni in žejai bodo postrežem t mnogovrstnimi mrzlimi in gorkimi jedili ter z res izborno kapljico. — K obilni udeležbi vabi — odbor. X Zgubljen je bil v sredo zvečer zla! obesek. Pošten najditelj se proei. da ga vrne proti primerni nagradi na Stari trg; 19- n. nadstr. (Bizjaki. Haročaifte t,JUTB©M? MeStrovičeva razstava v Ljubljani Celo lastavke so obupale nad našo "tlizlo domovino in odletevajo na solnimi topli jug. Nebo pa nas je hotelo .saj za Vidov dau presenetiti: prav svečauostno je prižgalo na. svoji ja-sni-tii čudežno krasno in gorko solnce. Vsaj za dopoldne, da ne obupamo popolnoma kakor lastovke. Po cerkvenih molitvah v spomin Kosovskih .iu-iakov in v blagor domovini smo hiteli •a-zigrani, solnce nad seboj, okoli sebe a sebi . k Jakopičevemu paviljonu. Da se udeležimo otvoritve razstave Ivana Meštroviča, kiparja in poeta Kosovskega hrama. Tam pa nas je smehljaje zavračal Sucegazda: »Prezgodaj! Še pol urice potrpljenja, prosim. Ob pol 12. odpremo.» — V paviljonu nervozno tekanje in gibanje Še pomivajo, pometajo, raz postavljajo in nalepi jaj o številke. LTmetniška genijalnost je vendar ureljubeznivo zanikanu. Vsaj za dve nosni dolžini mora biti prekasna . .. Tako smo šli torej šefcat za pol uri-f*e po tivolskem parku. Bože. kolika krasota vsepovsod! Drevje bujno zeleno, košato, vse gredice polne razkošnega cvetja. — Hejnic je pa le mojster! — od cvetov se šibe g-rmovja in kamorkoli se ozreš, vse rdeče, lilasto in belo, kakor bi zapadel sneg. In ščin-kavci si odpevajo in kosi brlizgajo, po iasnini pa šeta solncu in sije in grejy, rreje! Kakor prerojen je človek. Na -rajskem stolpi' vihra trobojuica. po nestu zvoni, godba odmeva, topovski 2Tom odjekne. Vidov dan io rvrokrn- sen! In pol urice je minilo kakor hip. Ze stojimo pri blagajničarki: 10 Din stane vstopnica. 2-50 Din katalog Narodne galerije. In požene nas v paviljon. Tn so že predstavniki oblasti gosp. veliki župan in gospod divizijonar, generalni konzul dr. Beneš. francoski konz.ul g. Flacbe. avstrijski generalni konzul dr. Kohlruss. višja šolska nadzornika dr. Bezjak in Eng. Gangl, več dam, naši kiparji in slikarji, pisatelji in uredniki, odbor Narodne galerije, profesorji. Vseh si res nismo zapisali. Toda vsem je svečanost na licih in solnce v očeh. Tako smo torej pozdravili Ivana Meštroviča v njegovih delih prvič med seboj, umetnika, ki je bil med vojno v prvi vrsti kovačev, ki so skovali jugoslovensko svobodno ujedinjeuje. Izraz misli in čutov, ki so plali po Me-štrovičevi duši v dobi groze in trpljenja, v letih 1914.—1918., so večinoma njegova tu razstavljen1! clela» In glavni, strašni simbol je ogromni Jezus na križu (les, št. 28, iz leta 1917.). V Ženevi ga je rezbaril ileštrovič. V vse. to izmozgauo. do v-eh skrajnosti izmučeno telo, ki ga je ie £e samo ko<-t in koža, ki se krivi v neznanskih mukah, je položil Meštrovič izraz trpljenja Jugoslovanov med svetovno vojno. Izrazil pa je še posebej eno: vero. dn se nas končno mora usmilil' pravična Usoda. Celo mrtvega Krista roke »e dvigajo k nebu in njegovi pribiti dlani sta v j neskončnem hrepenenju ter v neomaj-inem zaupanju podaljšali svoje prste, j ki molijo, molijo ter rotp večno Pra-; vic-o: »Pridi! Reši nas!- —- V tem na-Iciionfllno rrrimitivnom. 2icrant«kem krucifiksu je vzlic mrtvi pozi silno aktivne sugestivnosti in dramatične izraznosti. In pa globoke religioznosti. Religioznost jc sploh značilna- za tega jugoslovenskega mojstra. Glava j trpečega Krista. Pieta (dvakrat). Jezus in Magdalena, Jezus in Samaritan-ka. Snemanje « križa, pa Veseli angeli, Žalostni angeli, in Marija, -a.ma. z detetom- z angeli v doprsju ali v celi figuri, arhajigel Gabrijel in glava .13-noza Krstnika so mu motivi ki jih ponavlja v vedno novih tehnikah in stilih. vedno prodi iše vi jen o. v sveti as-kezi svečani okorelosti in nadzrmski zamaknjenosti. 40 kipov, reliefov, fraguieutov in študij v ma\cu. bronu, kamenu, marmorju iu lesu ter 21 originalnih lito-grafij obsega razstava. Nastala so ta dela od leta 1908. do 1922. Lastni portret iz leta 1903. kaže še kodrolasega dečka, lastni portret iz leta 1912. kaže moža silnega čela fn sanjarskega obraza. Grški in rimaki kkwčui zlog, asirski arhaizem. bizantinizem. francoski naturalizem, realizem iu uajmedernejši, pač dekadentni primitivizem so rašli jiiraza v MeStrovičevih delih 'Iostej. Najbolj sam svoj, za nas tudi najsim-patione^i je v delih naturalistične in realistične smeri. Njegova žena (bron št. 19), Laokoon mojih dni (simbolična bronasta skupina, št. iz 'ota 1900), ženska glava (bron), plesalka (marmor), žena s kitaro in Spomini (mavec) so za nas biseri razstave. Le škoda. da ni niti fotografij njegovih velikih del za Kosovski hram in za mavzolej v Cavta-tu. J Katalog pravi: »Značaj: monu-jmentalizacija in poduhovljenje naravnih oblik. — stopnjevanje izraznih elementov. mojstrsko obvladanje materijala in forme.» Zato odhajae s te razstave zamišljen. očiščen, notranje obogatel. Detajlno strokovno poročilo si Se pridržujomo. Vidov dan — šolski bManini dan j Bilančne dneve smo vedno in povsod j razburjeni. V bankah, trgovinah in šolah. J Vprašanje je le: kakšen je uspeh bilan-: ce. Na Vidov dan ie bil bilančni dan na ; ljubljanskih šolah: razdeljevala so se .' šolska izpričevala. 2e teden dn! so drge-! tala mlada srca v npih in strahn: koliko bo fednic. dvojk, troik. ... ojoi, morda celo kaka čvetorka? Roditelji pa so obetali, grozili, sc z otroki nadejali in bali. Razburjenje ]e naraščalo od dne do dne. čim bližje jc prihajal zaključek šolskega leta. Ali bo dekle ZTelo za višji razred aii bo fant iz-lezcl ali padci? Bože, koliko jeze, pri-ganjanja in troškov. troškov ie bilo vse leto z otToki! In vse naj bi bilo zaman? Tako se )e ugibalo po marsikateri družini. Po drugih pa sc je razmišljalo: kam zdaj s hčerko? Kakšen poklic naj si izbere fant? Učila sta se izlahka in gotovo je, da prineseta zopet izpričevalo samih jednic in dvojk Talenta, odličniaka! S takimi izpričevali jima je ves svet odprt in katerokoli karijero si izvolita, naš sin. naša hči po lestvi navzgor, da iu bo ve- selje gledati. Na Vidov- dan zjutraj ie prikiprio ran burienje do vrhunca. Strašno dolge bile ure. predno se je začelo razdeljev-3-. nje izpričeval. In potem so se vsuli tropi mladine zadnjič iz šolskih poslopij.., nekateri vriskajoč, kričeč, drugi potlačeni in tretji celo objokani ter glasno !hteči. Najmanjše so čakale matere ali očet' je... ti smehljaje, oni ponosni, drugi mračni nevoljni. Koliko sreče, samoza< vesti rn podjetnosti je sijalo / mladih i starih obrazov! Pa tudi koliko potrtost ( ' slabe vesti, ogorčenja ali resignaciie! j Koliko nad jc bilo prevaranih, koliko stra. j hu se }c razblinilo v nič! In vse to zaradi papirčka z nekaj šte« i >ilkami. Od kakšne malenkosti je odvfe-. rta človeška blaženost io neizmerna tu* j ga! Toda življenje gre dalje svojo popre ko solza in radosti. In življenje šel* i pokaže, koliko ceuo imajo jednice. dvor ' ke in trojke današnjih triumfatorjev ; obupanoev. Po naših šolah se vračajo zopet pred' vojni časi. Mladina se umirja in -olskl 'uspehi so vedno boljši. Zoper čujemo, da so razredi na osnovnih in srednjih I šolah, kjer so učenci iu čipki po pre -Itegni vfčini od'ičnjaki in dobro kvahfi-1 ,-irani ter da so tlaba izpričevala 1» ^ \ izjema. Te izjeme pa tudi čertfl ! vzrok v neugodnih stanovanjskih r»i' I merah. Zato je bil poseduj* šolski bilančni dan nsrodnejši nego lani osorej. To nam daje nado. da bodo tudi letošnji pooe. ! »rečenci prihrdnje šolsko leto izŠi ii I bilance zma^rovjto, ali vsaj brez sramote. Domače vesti * Predavanja prof. Ilešiča na Poljskem. Z varšavske univerze pojde te - hrvatskega jezika dr. Zofijo Ravecko: dne 18. juniju. je na- pozmanjski nniverzi na poziv novega, društva o Jugoslaviji in njenem zgodovinskem razvoju predaval prof. fiešič. — O političnih razmerah v Jugoslaviji je prof. Ilešie predaval v -Klubu izmene poljske državne mi-e-li» dne 14. in 21. junija, prvikrat o potranji politični situaciji, drugikrat, o vnanji politiki Jugoslavije; obakrat se je po predavanju vršila obširna diskusija. * Posvečenje stare cerkve. V Belem polju v stari Srbiji se je vršilo včeraj posvečenje cerkve apostola Petra. To je eden najstarejših srbskih spomenikov, ki ga je zgradil 'Miroslav, brat Štefana. Nemanje sredi 12. stoletja. Leta 1254. so cerkev oplenili Bolgari, leta 1459. pa so jo Turki pretvorili v Džamijo. Sedaj, po osvobojenju. je ta stari spomenik povrnjen pravoelavju. * Novi mariborski škof dr. Andrej K a r 1 i n je predvčerajšnjim po cerkvenih predpisih položil veroizpoved vpričo ljubljanskega škofa, v ljubljanski škofijski kapeli. Kot priči sta fun-girala stolni prošt Knln.n in vseučiliŠ-ki profesor dr. Lukman * Poveljstvo vojnega zrakoplovstva r Zemunu. Po odredbi vojnega ministrstva je komanda vojnega zrakoplovstva iz Petrova.radina premeščena v Zemun. V izpraznjenih ubikaci-jah v Petrovaradinu bo nastanjen nov Dešadijski polk. * Z zagrebške tehnike. V sredo Opoldne se je na zagrebški tehniški visoki šoli na slavnosten naein otvoril tehnološki institut in laboratorij. Po otvoritvenem govoru rektorja Kocha šo si povabljenci ogledali razne zavode, laboratorije, delavnice in zbirke. * Z zagrebške univerze. Mirko R o š, ravnatelj železnih konstrukcij Zsclio-ke v Badenu v Švici, je imenovan za javnega rednega kontrakt-ialnega profesorja za železniške konstrukcije na tehniški visoki šoli v Zagrebu. * Beograjski dijaki na potovanju. : ijaki in dijakinje beograjskih gimna- j se podajo tekom prihodnjega tedna .'. ) poučno potovanje po Jugoslaviji. spremstvi svojih profesorjev ob--£ejo tudi Ljubljano. Celje in Maribor ;er našo Gorenjsko. * Kongres poštnih uslužbencev. Dne 12. julija se poštnih, tele: uslužbencev, li člani Saveza poštnih, telegrafskih in telefonskih uslužbencev konference, kjer so se začele priprave za kongres, katerega se udeleže tudi delegati iz Češkoslovaške. Sklenjena je bilo dalje, da se predloži ministru pošte in telegrafa zahteva, da se povodom splošne redukcije ne reducira niti eden -joštni uslužbenec, ker je nesumljivo, da bi bilo treba poštno osobje še najmanj za 25 % pomnožiti, a ne reducirati. * Promocija. N« ljubljanskem vseuči« lišču je bil te dni promoviran za doktor« ja filozofije prof. Anton Debeljak, zna« ni naš literarni kritik, pesnik in pisatelj. Čestitamo. * Nov kazenski zagovornik Višje deželno sodišče ▼ Ljubljani je sprejelo no« tarja Antona Zevnika v Višnji gori ua njegovo prošnjo v imenik kazenskih za« govornikov svojega okoliša. * Matura na tehniški srednji šoli se je vršila 22., 23. in 25. junija t. 1. pod pred* sedstvom nadzornika vL svetnika Šubl« ca in g. ravn. namestnika g. ing. Leo Novaka, Maturo so napravili vsi kandi« datje IV. 1. višje strojne šole in sicer: Bostele Jože, Drašler Slavko. Fojkar Jo-že, Golob Fran (z odliko), Jereb Jože. Korbar Fran, Kralj Edo (z odliko), Kunstler Albin, Maglica Ivan. Marussig Gvidon. Ogorevc Fran, Rebernik Fran, Rovšek Vlado. Stefanovič Bogdan. Se« tinc Ivan (z odliko), Štukelj Fran, Tron« telj Ivo. — Predmeti ustnega izpita ozl« roma komisarji pri skušnji so bili: slo« venščina (prof. dr. Rožič), mehanika (prof. ing. Štolfa), strojegradba in meha« nična tehnologija (prof. ing. Premelč). Izpitu ie prisostvoval tudi g. ing. Novak kot ravn. namestnik. — Absolventje višje strojne šole se podajo pod vod« stvom svojih profesorjev inženerjev na poučno potovanje v Nemčijo. — Ob tej priliki bodi omenjeno, da je g. predsed; nik komisije pri razdelitvi zrelostnih iz« pričeval še prav posebno opozoril odha« jajoče abiturijente na alkoholno vpra« sanje ter poudaril, kako veliko važnost igra alkoholno gibanje danes v socijal« nem vprašanju. Dal jim je smernice za bodočnost. saj ravno mladina lahko tu kot bodoča voditeljica naroda največ koristi. * 130!etnica rojstva Josipa Reslja. Po« vodom 130!etnice rojstva izumitelja parniškega vijaka. Josipa Reslja, češke: ga rojaka, čegar truplo počiva na ljub« Ijanskem pokopališču pri Sv. Krištofu, se je vršila v sredo zvečer pred njego« vim grobom tiha spominska svečanost, katero je priredila Češkoslovaška Obec v Ljubljani. Dasi je bilo vreme jako slabo, se je zbralo ob grobu precejšnje število občinstva med njimi tudi gene« ralni konzul dr. Beneš. Tehnično fakul« teto je zastopal prof. dr. Zupančič, in« ženjereko zbornico in udruženje geome« trov inšpektor Ružička, udruženje inže« njerjev inž. Pehani in Mencinger. 5u* marsko udruženje dvorni svetnik Rust« ja, nadsv. Obereiger, inženjera T.ivčar in Ružič, gradbeno direkcijo inženjerji Zaje, Kranjc in Skabcrnc. Predsednik ČO. ravnatelj Chvatal, je opisal veliki pomen Reslja za človeštvo, nakar je inž. dr. Kasal opisal križev pot češkega iz« umitelja v njegovem življenju. Izkori« ščan jc bil od tujine in jc legel v hladni grob prevaran od sveta. Inženjer Rust« ja je naglašal. da ie svet spoznal Res« lin cnln n i nrt/Mn cmrfi \ i O rtnrre rrn A ro je Rajar prejšnji dan nosil s seoo;. Umorjenec zapušča ženo in šestero de« ce. Po zatrdilu žene je imel s seboj 50 do 60 tisoč kron denarja. Ta denar mu je ropar vzel, uro z verižico mu ie pa pustil. Pri obdukciji sc je dognalo, da je bil umorjen najbrže s kakšno sekiri«, co, za desnim ušesom je imel 5 ran. j Zadnji del lobanje je bil popolnoma razdrobljen. Kot osumljene« sta bila aretirana Fran Žingar in Slavko Pintar. Pri prvem so se našli sledovi krvi na obleki, pri drugem pa v postelji. Sled« Gospodarstvo KONGRES »SAVEZA NABAV- trgu je vnašal do\oz 351 komadov Cer~ LJ\ČK1H ZADRUGA DRŽAVNIH i za kg žive teže v tisočih Ka: debele svi- NAMEŠTENIKA«. nje 25 — 27, mesnate 26 — 29. Cene pr" Zadnje dtieve ima Ljubljana odlične 1 torlra delom« zs 500 Ka pri kc rrtžl« goste, ki so prihiteli iz vseh krajev naše j države. Od poedeljk.. do četrtka sc je vršila v hotelu «Tivoli» zadružna šola, katere sc ie udeleževalo »0 zaciiugarjev uradnikov. Predavali so gg. Stibler. Maric, Fcrian- nje zna osumljenec razlagati, češ da jc i čič >n Durman. imel ženski obisk. Oba tajita udeležbo v četrtek zvečer ie bil na vrtu restav -, pri umoru. Preiskava se nadaljuje in! iac>j<= »Zvezda« prijateljski sestanek za PRODAJA. Prodaja saj. Ravnateljstvo državnih žcieznic v Subotici prodaja 13. julija pr tom pismene dražbe približno 150 vagonov saj. Predmetni oglas je v trgovsk in obrtniški zbornici v Ljubljani nn vpogled. bomo o njej svoječasno poročali. * Jetniki v Celju civilisti. Že par ted« nov se vidijo po celjskih ulicah jetniki v prav desolatnih civilnih oblekah. Za« nesljivo se poroča, da dostikrat pod to obleko ni nobenega spodnjega perila. Tudi jetnik ie človek, ki ga je treba z dobro vzgojo in s smislom za snago in red skušati spraviti zopet na prava po« ta, ne pa v njem vzbujati šc večii gnev do človeške družbe. * Sezacijonalna aretacija v aferi Pa« skijevič. Na Sušsku se je mudil že več tednov neki Kadre Kušačič iz Bosne, ki , drugarjev, ki so prišli na kongres »Save- = Driavci dohodki od neposredni!! za». Zbor »Glasbene Matice.-, jim je zapel j davkov. Državni dohodki od taks me-kolo krasnih pesmic ter žel od mnogo-; seca aprila so znašali 48,912.000 Din- do-broicega, na čast gostom zbranega ob- hodki na državni trošarini za sladkor činstva toplo polivalo. pivo, žganje, vino in o«tale alkoholna Včeraj se jc vršil od 8. naprej oo lb. pijače v vsej državi so znašali v aprilu zvečer pod predsedstvom podpn.Jscdni- 4i.23-i.000 Din. Uprava monopolov i«1 ka g. Miloša Stiblerja kongres »Saveza imela meseca marca dohodkov pri t oba liubavijaokiii zadruga državnih službeni- j Jni, papirju- viig-alicab ka*. katerega so se udeležili delegati iz 14S.151.000 Din. vseh krajev države, kjer obstoje te zadruge. iSavez« šteje 125 zadrug z okrog lo 40.000 člani. Po podanih poročilih zadružnih iirrac- soli petroleju = Stanje vinske trte in vinska kriza. In iKjhorokega vinskega okolic* nam pišejo: Trta je po rezi dobro in hitro pogan jala ter je bilo upanje vinograd je krošnja ril s preprogami. V soboto je i cionariev, se je razvila živahna in me- na dobro letino utemeljeno. Pom Kušačič z nekim dekletom napravil iz« let v Delnice. V njegovi odsotnosfi ie1 policija izvršila v njegovem stanovanju hišno preiskavo, pri čemur »o našli 23 srebrnih kron. Ko se je Kušačič vrnil t dekletom iz Delnic, ie bil v Bakru are« tiran in odveden na Sušak. Pri telesni preiskavi so našli pri njem biležnico, v kateri ie bilo potrdilo Andreja Jeličiča, da mu je Kušačič izročil znatno število srebrnih kron. Domneva se, da jie Ko« šačič zapleten v Paskijcvlčevo afero. * Samomor na železniškem tiru. Na železniški progi Cirkovce«Pragersko se je prošli petek invalid Josip Vuga iz Dražgoncev vlegel na železniški tir. Vlak ga je do smrti povozil. Vuga jo stoma zelo buma debata. Neizbežna opozicija. ki so Jo to pot reprezentirali delegati zadrug iz Zagreba, pa. ni mogla ostalih delegatov uveriti o stvarnosti svojih izvajanj, kar se je pokazalo pri glasovanjih. Poročila načelstva Saveza* so bila odobrena ter izglasana razrešnica z veliko večino glasov. Pri volitvi novega načelstva se je zagrebška opozicija vzdržala glasovanja. V načelstvo so bili Izvoljeni: Državni svetnik Djukanovič, član glavne kontrole Vuhičevič, glavni direktor carinc v p. Arsa Uit, načelnik ministrstva financ v p. Lctica, načelnik ministr. za soc. pol. ladanski mraz Di škodoval Razne vret-f so evetele že prve dni junija. Hladnr vreme junija pa na cvet ni ugodno vpli valo. Pozne vrste še sedaj nieo ocvete I<\ Opaža sedaj- da se grozdje moč no vsiplje. Tudi grozdni sukač nastop;* mnogobrojno in poezrooa ogromno ško do. V zadnjem eat-u se pojavljata še pe ronospora in grozdna plesu oba. katerih učinkovito jn>bijanie ovira slabo vreme Upanje na dobro leto pri nas se je torej relo zmanjšalo. Sedanje neugodna vremo ima že znaten vpliv na. kakovost letošnjega pridelka. Veliki obdelovalni ?troški- visoke cene vinogradniških po- Vujnovič, vseučiliški profesor KostaTo- j neopravii*no d s oko obdavče- /Jrtrni'1/ ,1-^plmV nitnicrrcrvn riovt Inill * dorovld, načelnik ministrstva pošt Tošai Jovanovič, šef oddelka za izvrševanje vložil že več prošenj za invalidsko pod« budžeta yojin Gjuričič, ravnatelj poro, ki pa so ostale brezuspešne. Ker je živel v veliki bedi. si je na tragičen način končal življenje. * Tatvine v slovenjegraškem okraja. Zadnji čas se tudi po slovenjegraškem okraju množijo tatvine, ki jih baje iz« vršuje ena in ista oseba, kakor jo po« pisujejo ljudje, ki so tatu običajno vi« deli takrat, ko ie že odnesel pete. Ukra« deno in vlomljeno je bilo pri več po« i sestnikih, ki imajo vsi po par tisoč di« narjev škode. * Gozdni piknik v Rcgalijevem gaju na gradu se preloži na 8. julij. * «Pekatete» najcenejše testenine. To potrjujejo vse gospodinje, ki so napra« vile poskušujo s tem, da so skuhale ob« enem te in druge. «Pekatete» so se ved« no zelo nakuhale. * Matere! Hranite dojenčke in otroke z «Itofant»«hranilno moko. Dobiva se povsod. Glavna zaloga: Drogerija «Adrija». Ljubljana, Šelecburgova uii« ca. ;imna- zije v Zemunu Branko Zivkovič, načelnik v p. Adolf Ribnikar, inšpekterr Miloš Štiblcr, Peter PeSč (Skoplie), prof. Ka-tonarič (Split). Oskar Veljačič sudlia (Vis. Bosna), dr. Klaič (Zagreb). Milan Zorlč, Staniša Jovanovič in Miloš Grgič. Med namestniki je tudi prof. Pečovnik, v nadzorstvu pa med drugimi nadučiteli ! Fran Voglar lz Celja. Med sklepi kongresa ie najvažnejši oni, s katerim sc pooblašča naSelstvo. da sme kupovati nepremičnine v svrho proizvod-(nie raznih potrebščin. Sprejeta je bila ■ resolucija, da naj se državno imanie I cBelier prepusti «Savezu» v cksploata-j ciio. Med raznimi pritožbami omenjamo zlasti ono slovenskih delegatov, da morajo zadruge v Sloveniji plačevati porez na poslovni promet, dočim ga zadruge! S* 7 r" ^ nikjer dni-god v državi ne plačujejo. nje vinogradnikov ter nizke cene lan skega pridelka,- ki še v veliki meri ni razprodan, tirajo naše vinogradnike v obup. Vinogradniki, bodite torej previdni pri prodaji lanskega pridelka! = Glavna skupščina Jadranske banke v Trstu se vrši dne 14. julija. V/ svrho glasovalne pravice morajo- delničarji deponirati svoje akcije najkasneje do 7. julija ob 11. uri dopoldne pri tržaškem zavodu ali pa pri Jadranski banki in njenih filijalah v Jugoslaviji. Na glavni skupščini dne 11. julija se bo formaln« sprovodla italijanizacija tega zavoda. -- V zadružni register so se vpisal nastopne zadruge: čevljarna »Jadran* v Kranju, r. z. z o. z.; Socialistična tiskovna zadruga« r. z. z o. z. V Ljubljani: Stavbena zadruga ^Stadion* v Ljubljani, r. z. z o. z.: Splošna gospodarska zadri. • ea in posojilnica za St. Jurij pri Grosup-I ljem, r. z. z n. z.; Kmetska hranilnica i in posojilnica v št. Janžu, r. z. z n. z.: i Električna in gospodarska zadruga v Zi -Mariborski žrvinjski sejem (26. 1.1 T z r 0 z ubrisaia h« j« Za.1m TRŽNA POROČILA. ka preuredila, njegovo oskrbo pa jc pre vzela ljubljanska mestna občina. " Planinske koče v slovenskih planinah I so sedaj vse odprte, tudi vse triglav \ ske. ker se je vreme toliko zboljšalo, da ■ je bila otvoritev mogoča. Vendar leži ponekod še cel meter snega, zlasti na KORUPCIJA V MARIBORSKI KOMUNI. Ravnatelj Kern suspendiran. Maribor, 29. jtmiia. ! nlemenski 9.25 — 11.50. biki za klanje 1 10 — 14. klavne krave debele 11.25 je zelo važnega pomena za naše in ino , . „ ,, „ , , zimske konzulate in za inozemska tr j 12.50, plemenske krave 9.50 _ 11.25, kra, ^ podjetja- katerim se dajejo ua . ve za klobase S./5 — 10, molzne ia bre-! ,„te. 1 je krave 10 — 12.50, mlada živina 12 V .na! Pred meseci se ic vodia mariborskega 1 26 ' 37-50" 24 ~ 25' ^ Wkov-Kredarici m v okolic, Stamceve koee., socijalističnega občinskega Sfi Ba- krav- -,J-50 " ,25' tckije 1 25 ~ _i podlagi tega seznama informacije. Inte- ,' res zbornice je, da pridejo v seznair 13. teleta 14.25 — lb.oO. Meso: volovsko . . . _ - v«e veletrgovine, razvrščene po stro- Na severnih pobočjih Triglava sega sneg v nižino do črte 1500—1400 m. na hun v občinskem svetu precej ostro spri j ?6> 20 ~ 24' 9v1nisko sveže 15 ~ 40 z vodjo klerikalcev dr. Leskovarjem, ka- i Din- kah in predmetih, s katerimi se pečajo. Zato poživlja zbornica vse interesirari" protokolirane veletrgovine, uvoznike ka ■ ) Do-1 izvoznike, ki želijo priti v t« jjov i seznam, da takoj pismeno sporoče zbornici svoje naslove tvrdk in podatke n katerinii predmeti se v izvozu odnosno uvozu petiajo. 2'oslovanske strani so dogovor podpi- - Zagreb št. 37396, ki nosi napis v kričeči rdeči sali gg. Čorovie. Nagv in LuMČ. Do- barvj Sal'i,bu _ A To je žc res govor temelji na načelu reciprocitete ■ ■ - - -- v znanstvenem izrabljanju arhivov. Nekatere listine so bile izročene Jugoslaviji, med drugimi važni dubrovni--ki arhiv. skrajno sramotno, da dopušča omenjen na uprava na tak način izzivati naš na» rodni čut. * Velika povodenj v celjskem okraju. 0, , . v. ,. r- .O povodnji, ki je nastala v sredo v celj« Slovenski živeli na Gosposvet-> , , . ' , , , ,J -.1.-.. '^ivoio,skcm okraju, nam naknadno se poroča« jo: \ dopoldanskih urah jc bila vsa skem polju. Glasilo ne odrešenih koroških Slovencev. »Koroški Slovenec-, r.oroča v zadnji številki o razmerah ra C-osposvetskem polju, kjer so naši predniki prisegali svoje kneze v -lovenskem jeziku. Tam. kjer so je ne-kog naša govorica, glasila prosto in ponosno — pravi «Koro5ki Slovenec* tam se morajo danes romarji boriti /■< slovenske spovednike. Celovški ;of je izrecno prei.-ovedal duhovni-:,om, posluževati se slovenskega jezika. In prigodila se ie celo nečnvena provokacija slovenskega življa: cerkveno monstranco so -okr:u-ili> s pla-vicami, nemškim liacijomalnim rve-f -m! Tako cvetje poganja nemška propaganda na Koroškem. * Gorica brez časopisov. Kakor poročajo iz Gorice, so tamkajšnji tipo-i-rafi stopili v štrajk. ker lastniki tis-karn niso ugodili zahtevi po zvišanju plače. Vsi časopisi so prenehali izhajati. * Ciril = Metodov kres na celjskem •itarem gradu. Kakor vsako leto, se bo udi letos na predvečer sv. Cirila in Me« oda v sredo 4. julija žgal kres na Sta« -:m gradu. Sodelujeta celjsko pevsko iruštvo in železnicarska godba. Izstop iz državni zveze SHS. Izstop brskanje po mestnem gosoodarstvu. Ze, prejšnji mesec je prišlo zato do burne debate pri občinski seji radi raznih ne-' rednosti v klavnici. Svoječasni vsemogoč; ni German iz klavnice in izredni ljublje-i nec dr. Leskovarja klavniški ravnatelj; Kern je prišel nato v disciplinarno pre- i Iskavo. Posebni odsek, v katerem ie tu-! di klerikalec Lorber, pa je šel nato ua' lice mesta preiskovat. Uslužbencem, kij 17 ga in teže v tisočih Ka: voli 9 — 14.5. biki in krave j . j v. Z- . 9-14. mršava živina 5 - - 9 po lcako-i Rsk De,m?ke tiskarae- 4 4 v UnMjant vosti. Cene proti pondeliku nrilično iste.' Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra*, deloma nekoliko nižje. — Na svinjskem Odgovorni urednik Pr. Brozovič, celjska okolica podobna pravemu jeze« ^ se p^ ba]i oblastnega gospoda Ker-' ru. Savinja in tudi pritoki so preplavili j na, se ie sedaj razveza! iezlk in odsek! travnike in polja ter povzročili večmili« jonsko škodo. Savinja je prinašala ne« prestano les iz zgornje Savinjske doli« ne, ki ie bil v veliki množini priprav; ie občinskemu svetu v petkovi tajni seji! sporočil iz klavnice take gorostasnosti, i da so morali Kema takoj suspendirati. Ore predvsem za onih 40 prašičev, ki |3 ljcn za splave. V oda je vdrla v Celju v hih je dai dr. Leskovar kot vladni komi- " mestni park ter v hiše ter povzročila sar |eta 1930. ob priliki železni: kca mnogo škode. Pri Kapucinskem mostu j štrajka zal,"lati. Dotično meso sc ie radi JU je množica ljudstva opazovala razburje* 1 zanikarnosti pokvarilo in nato po dose-ni element. \'oda je začela padati šele | danjih ugotovitvah v občinskem knjigo- ^ proti večeru. Posledice povodnji so za I vodstvu kot smrdljivo prodalo v Gradec, prebivalstvo celjskega okraja naravnost j U-ubo več sto tisoč kron so vknjižili v ZAHVALA. Ob priliki izgube našega predragega očeta, ozirom« Marega očeta. brata: ta-ta in strica, gospoda m katastrofalne. * Še o roparskem umoru v Novem mestu. O stvari smo že poročali in do j škodo občine. Sedaj pa so našli usmra-j jeno meso v desetih zabojih v Mamici, kjer so ga morali delavci vsak niesc fz državne zveze kraljevine Srbov, Hr= | stila in zjutra j so našli Rajarja v gozdu vatov in Slovencev je dovoljen Karlu | pri Žabji vasi ubiteca in oropanega. Fasanu, bivšemu višjema gozelariu, sc« Ropcr ie svojo žrtev ubil na cesti, kjer daj v Unšovu na Moravskem. rojenemu ie bilo mnogo krvi, potem ga je vlekel v Grčaricah pri Kočevju, zaradi spre« ■ kakšnih 30 korakov daleč v gozd in mu lajamo sedaj še podrobnosti od zelo j znova soliti in obračati. Socialisti trdijo, i | dobro informirane strani: Dne 15. juni« ja so popivali 501ctni Janez Rajar, po« sestnik iz Scla pri Ratežu, 22Ietni Fran Žingar iz ?t. Vida pri Stični, zdaj baje trgovec z lesom in tihotapec saharina, stanujoč v Kandiii ter 21Ietni Slavko Pintar, gostilničarja sin v Novem me« stu. in sicer do 1. ure po polnoči v no« vomeški kavarni iCentral-«. Ccho je pla« čeval Rajar. Odtod so odšli proti ka« varni -Smola* na glavnem trgu. Na tr« gu pa sta spremljevalca Rajarja zapu )firn fešVoslovaškcca državljanstva. ! tn V; 1 f-aVO V ktiplicno nlnhto. k:ite^ da so svoiečasno objavljeni akti hi sklepni računi v škodo občine falsificirani. Pri preiskavi so bale ugotovili kniige z dvoi- > nim zneskom in nedovoljene kupčije s j ščetinami v klavnici itd. Onega akta gle- j de hladilnice šc tudi niso našli. Ugotov-1 ljeno ie le, da ga Je dobil zadnji v roke! ravnateli Kern. ki pa trdi. da ca ie izro-čil dr. Leskovar ju. Ta seveda o tem noče ; nič vedeti — in temne izvozničarske zadeve iz časa klerlkalno-soci.ialistične ma-gistratne vlade, ko sta komandirala dr. Leskovar in Slanovec, ni mogoče razčistiti. Trebalo bi celo zadevo izročiti državnemu pravdništvu. ki bo v ostalem menda že samo postopalo ua podlagi včerajšnjega članka v »Enakosti*. smo prejeli toliko izrazov sočustvovanja, da moremo le tem potom izreči vsem iskreno zahvalo. Dolžnost nam je zlasti zahvaliti se g. zdravniku dr. Kumarju za zvesto pomoč v bolezni, č. duhovščini, zastopnikom načelstva JDS. in SKS., zastopnikom mnogih uradov v Celju, Laškem, Ljubljani in Trbovljah, krainemu šolskemu svetu in šolskemu vodstvu v Hrastniku, gasilnim društvom v Hrastniku, Dolu, Trbovljah in Vodah za korporativno udeležbo, in zastopnikom menda vseh narodnih društev v okolici. Hvala Vam. lovci, za zadnje pozdrave, pevci, za žalostinke. kmetje, rudarji in drugi, za spremstvo in slovo! V Hrastniku, dne 25. junija 1923. <Š 1149 Žalujoči ostali. Milan Pugelf: Gospodinja No, strela, čakajl Saj nisi piš ali pa »gospica*. Polona se zopet okrene na pragu in ebstane. — Veš, hinavci hlapec, naši kravi je butnilo nekaj pod noge. Sem mislil vprašati, ee naj bi jo peljal k fantu. — To se pa ne mudi, zavTŠi naglo •ntakarica. — Saj nisem rekel, da gori voda. Po 2e počakala. — Gospodarju povej. Hlapec gre po dvorišču in mrmra: Presneta gospica, kaj nisem vedel, da feo ni za gospico? Polona se vrne v hišo iu okoli de-*ete ure pride nekaj pivcev. Menijo se med seboj, so kmetje, pa ne iz tistega kraja, in ko se hočejo ž njo nekaj šaliti, se ji zdi vse tako hudo in žalostno, da bi se kar na vso moč bridko razjokala. Sploh ji je postalo v glavi in prsih vse nekako čudno mehko, nekaj leži na njej in če bi le imela koga primernega, bi se ga takoj oklenila in %e razjokala. Ko pride opoldne gospodar in posedi pri kosilu, se ji kar za-i^oredoma in same ob sebi zapirajo ; či. Ustavi se pri oknu in gleda med ro-Tenkravt, obstane pri peči in kaže po liši okrogli hrbet, stopi k oknu na dvorišče in se zagleda v umazano rdečkaste lončke, iz katerih raste rožmarin, vijola in fuksija. — Kaj pa molčiš, vpraša po dolgem easu, in ko sta sama, krčmar. Kaj ni nič novega pri hiši? — Nič, vzdahne Polona in naenkrat, ji je tako hudo. da ji zapleše kar vse vodeno pred očmi. Prilika je, da bi zdaj rekla besedo, toda ne ve niti ene, ker je zato. kar čuti ona, menda sploh ni. Zdaj ji plane naenkrat v spomin koščeni Martin. — Oh, se oglasi in še globočje se sagleda v umazane lončke, ta Martin, naš konjar, je tako govedo, da bom kar ušla! Gospodar postavi desno nogo na .Arste in prične tresti koleno. Puhne iz ust dim in se zareži: — Takega pajka se boš pa vendar otresla. Ni hudii. da ne! — Saj ne za tisto, reče nežno in jokavo natakarica Samo jezik ima kakor sveder: vedno vrta in bode človeka. Krčmar se je nasedčl. Počasi vstaja, steplje drobtine s črnih hlač in stopa preko sobe. Med vrati obstane in doda: — Daj mu euo po čeljustih. Sram ga bo, da jo je dobil od ženske, in se več ne obregne ob te. Nato se spet prestopi in odide na dvorišče. Ravnokar vstaja od kosila družina in Marko se mu okorno bliža. — Kaj si že tukaj? — Sem. So rekli, da lepa hvala. — No, pa so zdravi? — Niso videti bolni. Pa psa imajo kakor volka Toliko, da me ni za-čapil. Zdaj se zagleda gospodar jezno v fantiča in zarentači: — Glej ga komarja, kaa te pa vpraša po psu. Nič drugega da niso rekli? — So, pritrdi hitro pastir. So dejali, da je ta petelin velik, pa da bi radi še večjega. In po gospodinji so vse povprašali, jaz pa vse povedal. — — No, pojdi po delu, reče krčmar po dolgem odmoru. Namuzne se, stopi za skedenj in se nameri dalje po sa-.dovnjaku. > Skoro vse drevje je v cvetju, in ko sadene z glavo ob vejo jablane, se usuje nanj kakor sneg. Tam dalje žubori med vejevjem potočič in vedo-mec, ki sedi na vrbi in preži na ribo, ves presenečen vzklikne in odleti zlat in zelen gori nekam ob ozki in plitvi strugi. * Minulo je teden dni in freba- je po gospodinjo. Od konjederke ni vse dni glasu, a krčmar in natakarica in vsi ostali, kar jih je doma, dobro vedo, da je ženska stara že nad šestdeset let, in da kadar začne taki regljati po prsih, ponavadi ni pričakovati dobrega. Dnevi so bili do danes lepi, današnje jutro pa. se je pričelo solnce skrivati za oblake, od juga je prišel veter, ki pobira okoli hiše smeti in jih :iosi proti skednju, vije drevje in trga ž njega bele liste cvetnih kronic in tudi cvetje samo. Neoziraje se na to. naj se ulije dež ali ne. ukaže pripeljati gospodar svoj novi koleselj, u preči naroči vanj najmlajšega konja-, ki je si-rast, skočen in ima pirezan rep, sede pred hišo na voz, nategne vajeti in zdrči na cesto, kakor bi ga potegnile lastavice. Sedi v kotu voza tako, da je obrnjen nekoliko po strani, drži z obema rokama precej krepko vajeti, ker ie ži- val mlada in neumna, premetava med zobmi dolgo smodko in se napenja., da bi privlekel iz nje kaj dima. Na cesti je neprijetno. Veter je močnejši in močnejši, zaganja se v klobuk in ga hoče strgati z glave. Po nebu se pode črnikasti oblaki, podolgasti in s tenkimi konci lete vse sem od juga in nabira se jih več in več. Cerkev na bolmu je danes nekam motna Troje jagned, ki rastejo pred njo, se hoče nasloniti prav na sivkasti zvonik, kakor bi se hotele tako obvarovati močnega vetra. Cerkev sama se zdi nižja kakor ponavadi in njena siva streha je vsa motna in čemerna, brez bleska in sveže barve se gubi med drevjem in njivami. Krčmar vozi naglo kakor veter, ki ga nepretrgoma lovi in mu križa pot. Okoli poldne zagleda konjederkino poslopje. Zavije pred vrata in ustavi. Konje-derka, debela in košata, s širokim, zabuhlim in modrordečim nosom sredi lojastega obraza, se primaje na prag in kima. — No. lepa je ta. dolgo vas ni bilo, govori. Smo mislili, poglej ga moža. ne bo ga po ženo. Zdaj pa kar sem v hišo, ali pa- v tisto-le uto. tam je še lepše. Gresta v uto. dekla prinese bel prt in pogrne mizo, odnekod se pritepe pretegnjen, rjav pe« in voha krčmar-jeve hlače. Gost in konjederfea. ki se trudoma šara za mizo, sedeta. — No, nadaljuje ženska, šalo na sfcran. vaša gospodinja ima že lepa leta, in če pride v tolikih letih huda bolezen, je vedno križ. Pa se nič ne prestrašite. Krčmar dvigne dlan in se počeha ž njo po sencu. Predene noge. vtakne v usta smodko in trikrat močno potegne. Nato puhne v mizo dim in reče: — Kar je, je. Podpre z levico glavo in gleda skozi okence ute po vrtu proti čebelnjaku, ki stoji tam ves pisan in kričeč. Kar naenkrat, kakor bi stopila iz panja, se pojavi tam ona, suha. zgrbljena, eno roko drži ob pasu, z drugo maha. sem in tja ter teče proti uti kakor stara, oskubenn prepelica, ki si je eno nogo polomila. Čudno odskakuje, meče upognjeno glavo naprej, a vendar prihaja dokaj naglo bliže in bliže. — Šalo na stran, pravi konjederka, stopiva ven. »f«.r«!o t. dri«vn!m de.kem nt Inserite »red do SO Snsdl Eln C—, »salte eedetlnle betede SO f«» »»S. — Pl«!e •• »edeo nepre) (l«hko liidl * inemkeh). N« «preSen]e odgo«er;e uprl« le, tka !• »preienj« priložene inemk. ze odgovor ter tr.anlpuleol|eke pristojbine (I Die). UČITELJICA francoščine, nemščine, kla- HARMOMKA | Odda se radi selitve i skoro nova, trikrat ugla- j stara, znana. dobroidoSa sena, ima izvrstne glas o ve- se proda kakor tudi' pri p0tu na Boh." Beli r bas v dobrem stanju,' bližini farne cerkve in vir. išče mesta za mesec cena za oboje 4000 Din. šole, oddal-'en; 10 minut julij in avgust- Ponudbe - Ponudbe na Franc Zmitek, j od kolodvor,) iu '0 minut pod »Na deželi 1923» na Južina 5. p. sv. Janez, Bo- , od Blejskega iezera. jako hinjsko jezero. 2859 j obiskovana" od letoviščar- jev in pripravna za vsak GOSTILNA upr. *Jutra». VEČ TESARJEV sprejme Josip Pernuš, mestni tesarski mojster-Kranj. 2826 MIZARSKI VAJENEC zdrav, močan, iz poštene hiše. ki ima veselje do mizarstva, se takoi sprejme, i------ Prednost ima oni, ki' se : SMVRNA - PREPROGA PRODAM VOZ že malo rabljen- toda še v dobrem stanju, zelo lahek in na vzmetih. dalje prodam kotel in dve traverzi, dolgi 4 m. vse po zelo nizki ceni. Naslov pri upravništvu »Jutra*. 2824 drugi obrt in trgovino, Zraven spadajo: gospodarsko poslopje, velika klet-, ledenica, sadni vrt, velik vrt za zelenjavo in ena ali dve njivi. Odda se vse s popolnim inventarjem. Ponudbe nasloviti: Alojzij Papler, Bob. Bela. 2801 9 Pragi I, Staromestske nam 13. Poslovanje tudi v srbsko-hrvatskem in slovenskem jeziku. 1143 od 1. do 22. ?ullja. 1151 sa tovorni avto ?šče zrn takoj v stalno službo SLOGRAD, Sp. Šiška. Knjigovodja - biSanelsf - večletno prakso, nerfekten r slovenski in uemšsi korespondenci, vešč v vseh pisarniških poslih, išče mesta pri večjem industrijskem podjetja. — Ponudbe na upravo »Tutra* pod „Bl!ancist". 1139 Damska krojačica. Priporočam se cenjenim damam v mestu in na deželi. Postrežba točna, cene solidne. 1131 flinta ite?3f Sv. Petra cesta št. 58. f? ® ta c= Gradbeno podjetje =» Ing. Dukič i drug Ljubljana BohorICeva ulica št. 24. m « s Vežie industrijsko podfeiie išče dobro vpeljana trgovina t pivom in vinom na debelo, z vodovodom in električnim pogonom, gospodar- je že učil eno leto. Naslov:4 in pol metrov dolga, sej AMERIKANO, POZOR! Rudolf Majcen- mizarski i P° ugodni cem proda — I D . ' ,. , mojster, Velenje. 2806 i Naslov: Gospa Cili Rožič, j Proda E,e T Trbovljah zra- ___i mndn.i tr™ri»v> t ven cerkve velika hiša. v ____________ ^ _ _ kateri se nahaja večletno ki je sposoben tudi za zi-'-------- darsko delo (oženjen. po - PRAVE TURŠKE KOSE možnosti brez otrok), se: neprekosljive ostrine, raz-sprejme. Prosto stanova- ''čne bruse, dobre srpe, . nje, kurjava, razsvetljava; i dobite najceneje pri: šošte- PJ*loW« travnik plača po dogovoru. P0:i rič, Petan i Erker, Ljub-1 P?treben kapital 2o0.000 nudbe na »Vulkanizacija* liana. Resljeva c. 20. 2524 dinarjev, drugo po dogo-Kranj ' ;___________j voru. Dobi.to se tudi tam ------L'___' MOTORNO KOLO stavbene parcele z zemljo. PRODAJALKO(-EC) 3 in pol HP. s priklopnim ! Ye* s.e, P°lzve P" Tvami veščo mešane stroke in' ™zom- znamke --Puch^-1 Orešmku, zaloga piv* malo knjigovodstvo se i ^e za ceno Din 6.500 pro-, «Umon->, Trbovlje, išče za takojšnji nastop i da. Ogleda se lahko na I za krasno mesto na deželi. Karlovski cesti št. 14, v Istotam se sprejme tudi trgovini. 2819 učenec ali učenka. — Po- i nudbe je poslati na upr., »7 i LOKAL 28; »Jutra* pod «Momentani i sR1 • iSŠkŠP&tSzS 'za trgovino v mestu na nastop*. 2784 SUHE GOBE | Gorenjskem ali Dolenj- i7e> « nv,r»----' kumno, ianež in lipovo ' ?kem se išče za takoj. Po- URADNICA _ -cvetje kupuje po naivišjih, uudbe pod »Gorenjsko z šestletno prakso, izurje-! dnevT1ih (.rllah tvr5fca Ger- j na upr. »Jut-ra>. na strojepiska, z znanjem j iak & Komp,-■Lidbliana-i----------- slovenskega, nemškega m Kongresništ- 10. ' TRGOVINA 2811 italijanskega jezika, zeli) 2841 j pri farni cerkvi, se proda prememti mesto Dopise i----------------L vsem inventarjem ta pod -Uradnica 2862 > na STAREGA SVINCA ' 25.000 Din. - Ponudbe na upravo »Jutra*. 2862 ; vsako množino, kupimo. | upr. »Jutra» pod cTrgovi- Puškarna v Kranju. i na 2811* 2653 zmožnega slovenščine, nemščine, ako mogoče tudi srbohrvaščine. Reflektira se samo na resne in dobre moči. Mesto trajno. Vstop event. takoj. Ponudbe s sliko, prepisi izpričeval in referencami naj se vpošljejo na upravo ..Jutra" pod šifro „200". 1147 Koie diviih živali 101 ZELO UGODNO NA PRODAJ 2861 ! 3000 do 4000 kg bakrene ] elektrolit-žice, 16 mm;; ! približno 2000 komadov ! izolatorjev za nizko nape-; tost do 600 voltov; 2000 I rlo 3000 komadov izolatorjev za visoko napetost do 6000 voltov, preizkušenih 30.000 voltov; približno 6000 komadov kljuk za izolatorje: 15 komadov transformatorjev za visoko napetost od 5000 voltov na 380 220 voltov, z , vso železno konstrukcijo. | pripravnih za montažo na GRABLJE, VILE, kosiša. kupim več sto. Ponudbe s ceno je poslati na. GOSPODIČNA v mali in veliki množini kupuje skozi celo leto v trgovini usnia D. Zdravič, Ljubljana, Sv. Florijana ul. 9. Združene opekarne, do d., Ljubljana nudijo po poljubnih množinah model „A" in mode! „D" (atomi crep), najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti, dalje upravo »Jutra*, Celje pod i simpatična, s pre- »Grabije*. 2851 ! aiozen;em, zeli znan.ia _ v ___________________; svrho ženitve s solidnim ■ gospodom (trgovec ali KUPIM 7 dobro ohranjenih lončenih peči in dobro ohrn njen štedilnik iz glinastih mod vene na dve in pol plošče, z 2 pecilnima in 1 vodnim kotlom. Ponudbe pod »Štedilniki na upravo t Jutra*. 2855 | obrtnik) od 28 do 32 let. Ramo resne ponudbe, če moso