Leto 1902.
državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XCV. — izdan in razposlan dne 28. septembra 1902.
Vsebina: Št. 186. Ukaz o uredbi službenih razmer poštnih pomožnih uradnikov, poštnih aspirantov in poštnih pomočnikov.
186.
Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 26. septembra 1902.1.
o uredbi službenih razmer poštnih pomožnih uradnikov, poštnih aspirantov in poštnih pomočnikov.
Na podstavi Najvišega pooblastila z dne 26. septembra 1902. 1. se gledé uredbe razmer poštnih odpravnikov ukazuje tako:
»
Člen I.
.Normalna določila o službenih razmerah poštnih pomožnih uradnikov, poštnih aspirantov in poštnih pomočnikov“, ki se razglašajo s tem ukazom, naj stopijo v moč s 1. dnem oktobra 1902. 1.
Tako v tem ukazu kakor v normalnih določilih je z izrazi „poštni pomožni uradniki“, „poštni aspiranti“, „poštni pomočniki“ itd. umevati tudi ženske uslužbenke dotične kategorije, ako gledé tega ni določenega kaj drugega.
Člen II.
Gledé izvršitve tega ukaza in pa gledé ravnanja z osebami, katere imajo po pravilih (člen XXXI), ki so bila doslej v moči, usposobljenost za poštne odpravnike, naj veljajo zaukazi naslednjih členov 111 do XXVII.'
Člen III.
Izvršitvi tega ukaza, oziroma „normalnih določil“ bodi v podstavo prejšnja ovedba števila mest poštnih pomožnih uradnikov (§. 15 norm. dol.), ki jih je ustanoviti za okraj vsakega poštnega in telegrafskega ravnateljstva.
V	ta ustanovljeni stalež je privzeti vsa tista službena mesta pri državnih uradih in pri poštnih uradih I. in II. razreda, o katerih se sodi, da jih je po sedanjih službenih razmerah treba stalno namestiti s poštnimi odpravniki (manipulacijskimi diur-nisti).
Člen IV.
Po opravljeni ovedbi, oziroma dovolitvi ustanovljenega staleža se je za vzprejem v stalež poštnih pomožnih uradnikov ozirati najprej na tiste poštne odpravnike, ki v resnici službujejo na službenih mestih, omenjenih v členu III. Vrstiti jih je po njihovem dosedanjem medsebojnem vrstitvenem razmerju ter potemtakem po številu mest, pripadajočih na posamezne razrede staleža (§. 15, odstavek 2 norm. dol.) najstarejše po službovanju imenovati za poštne pomožne uradnike I. razreda in naslednje za poštne pomožne uradnjke II. razreda; ostale pa je uporabljati za začasne poštne pomožne uradnike.
V	§. 17 norm. dol. omenjena omejitev ne velja za prvo uvrstitev.
ÉÉL r
(81ot«nltoh.)
150
Ako v členu III oznamenjena mesta ob prvi sestavi staleža poštnih pomožnih uradnikov niso vsa nameščena in bi se torej pokazal kak primanjkljaj, je ta primanjkljaj dopolniti po določilih, ukrenjenih gledé lega za dopolnitev staleža poštnih pomožnih uradnikov (§. 19 norm. dol.).
Po razglasitvi tega ukaza se sme osebje poštnih odpravnikov izpremeniti samo z dovolilom poštnih in telegrafskih ravnateljstev.
Člen V.
S poštnimi odpravniki (manipulacijskimi diur-nisti) pri državnih uradih, ki so s 30. dnem septembra 1902. 1. istinito v službi in se ne vzprejmejo po določilih člena IV v stalež poštnih pomožnih uradnikov, je ravnati kakor z aspiranti (§. 3 norm. dol); pri tem je za njih vrstitev v imeniku čakalcev (§. 13 norm. dol.) merodajno njihovo dosedanje vrstitveno razmerje v staležu poštnih odpravnikov.
Člen VI.
Poštni odpravniki, katere bi bilo sicer po do-ločih .člena 111, oziroma IV privzeti v stalež poštnih pomožnih uradnikov, keterih prevzetje v ta stalež pa bi se ne strinjalo z določili §. 43 norm. dol., če bi se pustili v njihovem sedanjem službenem kraju, se za sedaj ne prevzamejo v stalež poštnih pomožnih uradnikov, temveč se puščajo, izjemoma ognivši se določilu §. 52 norm. dol., do preklica v lastnosti poštnpga pomočnika pri dotičnem uradu ter se jim v izplačilo nakaže primeren manipulacijski pripomoček (člen XXIX). To izjemno stanje se dovoli tudi, če se dolični poštar premesti v drug službeni kraj, gledé novega službenega kraja, toda tudi samo do preklica.
Člen Vil.
Če izjavi v času do 30. dne septembra 1902. 1. kateri v členu VI oznamenjenih poštnih odpravnikov, da se poteza za dosego mesta poštnega pomožnega uradnika, ali če zahteva kak poštar, ki pride v poštev, da se mu odkaže kak poštni pomožni uradnik na mesto v členu VI oznamenjenega poštnega odpravnika, je z dotičnim poštnim odpravnikom ravnati sicer po določilih člena IV, hkratu pa ga je potom menjave s kakim drugim poštnim odpravnikom ali uporabljaje kako ustanovljeno, pa v istini ne zasedeno mesto, premestiti h kakemu drugemu poštnemu uradu, toda brez pravice do povračila selitvenih stroškov (§. 45 norm. dol.), manipulacijski pripomoček dotičnega poštnega urada pa je ustavili.
Člen VIII.
Če se v členu VII omenjena izjava poštnih odpravnikov, spadajočih pod določila člena VI, poda še le po 30. dnevu septembra ali če se stavi v členu VII omenjena zahteva poštarjev, ki pridejo v poštev, še le po 30. dnevu septembra 1902. 1., je dotičnemu poštnemu uradu, ustavivši manipulacijski pripomoček, odkazati poštnega pomožnega uradnika, pod določilo člena VI spadajočega poštnega odpravnika pa je odvezati službe in ga vzprejeti v imenik čakalcev. Določilo člena XXIV naj velja tudi za take čakalce; pri tem se jim vrhu tega všteje polovica službenega časa, prebitega od 1. dne oktobra 1902.1. v lastnosti poštnega pomočnika.
V prvem odstavku ustanovljeno ravnanje naj tudi nastopi, kadar se odloči poštno in telegrafsko ravnateljstvo, da prekliče popustitev kakega v členu VI oznamenjenih poštnih pomočnikov pri dotičnem poštnem uradu.
Člen IX.
Na mesta poštnih pomožnih uradnikov, ki jih po določilih člena VI začasno nadomestujejo poštni pomočniki, se ob ustanovitvi in potem takem tudi ob prvi sestavi staleža poštnih pomožnih uradnikov (člen IV) za sedaj ni ozirali ter jih je ustanavljati in potem takem nameščati s poštnimi pomožnimi uradniki še le polagoma po meri, kakor odpadajo poštni pomočniki.
Člen X.
Poštne odpravnike pod členom VI ozname-njene vrste, ki se ne morejo rabiti niti za poštne pomočnike (člen VI) niti za poštne pomožne uradnike (člen VII), je vzprejeti v imenik čakalcev.
Isto velja o vseh poštnih odpravnikih pri poštnih uradih I. in II. razreda, ki jih je po številu služb, ustanovljenem za dotični poštni urad, smatrati za čezštevilne in jih odvezali službe.
Člen XI.
S poštnimi odpravniki v poštnih uradih II. razreda, za katere niso ustanovljena mesta poštnih pomožnih uradnikov, je ravnati kakor s poštnimi pomočniki ter jih je vzprejeti v imenik čakalcev.
Člen XII.
S poštnimi odpravniki v poštnih uradih Ul. razreda, če poslujejo kakor poštni upravniki, je ravnati
po zaukazih, ukrenjenih v §§. 4 in 21 norm. dol., sicer pa kakor s poštnimi pomočniki ter jih vzprejeti v imenik čakalcev.
Člen XIII.
Po §. 4, zadnjem odstavku nom. dol. dedno nameščenim ali po pogodbi puščenim poštarjem ter poštnim ekspedijentom naložena dolžnost povračati prejemke, ki se plačujejo poštnim upravnikom pri dotičnih uradih v njihovi lastnosti kakor poštnim pomožnim uradnikom, se gledé dedno nameščenih ali po pogodbi puščenih poštarjev ter tistih poštnih ekspedijentov, s katerimi se je sklenila službena pogodba pred 1. dnem oktobra 1902. L, omejuje v toliko, da morajo to povračilo plačevati samo v višini, ki jo določi poštno in telegrafsko ravnateljstvo med 70 in 90 odstotki njihovega plačila (vštevši eventualno telegrafsko doklado).
Člen XIV.
Za tiste omožene poštne odpraviteljice, ki so s 30. dnem septembra 1902.1. že v staležu poštnih odpravnikov, ne velja v §. 7 norm. dol. ustanovljena omejitev tedaj, če predložijo sodno ali po notarju poverjeno izjavo svojega moža o tem, da je zvedel za vsebino normalnih določil in se torej strinja, da sklene njegova žena službeno razmerje s pravili, ki so ustanovljena v normalnih določilih ali v poznejših predpisih, ki stopijo eventualno na njihovo mesto.
Omoženih poštnih odpraviteljic, ki ne predložijo oznamenjene izjave, ni vzprejemati v imenik čakalcev, in ž njimi se more, če je njihova nadaljnja službena uporaba sploh dopustna, ravnati samo kakor s poštnimi pomočnicami.
Člen XV.
Gledé poštnih odpravnikov, ki so s 30. dnem septembra 1902. 1. nameščeni za poštne ekspe-dijente, naj se zmislu primerno uporabljajo v §. 20 norm. dol. ukrenjeni zaukazi.
Člen XVI.
Gledé dovršitve prakse in oprave preskušnje poštnega odpravnika sè strani tistih prosilcev za službe poštnih odpravnikov, ki so s 30. dnem septembra 1902. 1. še v praksi, ostanejo v moči dosedanja pravila z omejitvijo, da je gledé preskušnje ravnati po zaukazih zadnjega odstavka §. 12 norm. dol.
Kandidati, ki so prebili preskušnjo, se vrsté v imeniku čakalcev po dnevu na zadnje opravljene preskušnje.
Ako se preskusi en dan več kandidatov, daje prednost boljše cenilo obeh preskušenj skupaj ; pri enakem cenilu odloča čas začete prakse.
Člen XVII.
Prosilci za mesta poštnih pomožnih uradnikov, ki so bili že pred 30. dnem septembra 1902.1. nameščeni za poštne ekspedijente in opravljajo službo osebno, pa ne pripadajo stanu poštnih odpravnikov, so oproščeni v §. 5 norm. dol. pod št. 6 omenjenega dokaza in pa v §. 10 norm. dol. predpisane prakse 1er so neposredno pripuščeni k pre-skušnji, oznamenjeni v g. 12 norm. dol.
Za take prosilce tudi ne velja v g. 5 norm. dol. gledé maksimalne starosti obsežena omejitev.
Člen XVIII.
Poštni odpravniki, ki so napravili do 30. dne septembra 1902. 1. prome'no preskušnjo z dobrim vspehom, ostanejo upravičeni, da prosijo za službe poštnih asistentov, tudi če ne ustrezajo zahtevam, stavljenim gledé šolske izomike v g. 33 norm. dol.
Člen XIX.
Na podstavi ukaza trgovinskega ministrstva z dne 22. januarja 1901. 1., št. 4266 (p. in t. uk. št. 13) sestavljeni stalež poštnih odpravnikov je skleniti s 30. dnem septembra 1902. 1.
Do tega časa v stalež vzprejete poštne odpravnike je prevzeti, ako jih ni docela izbrisati, ali v stalež poštnih pomožnih uradnikov, ki se sestavi po sedanjih določilih, ali v imenik čakalcev.
Za presojo vzajemnega vrstitvenega razmerja poštnih odpravnikov, ki so bili v staležu s 30. dnem septembra 1902.1., je odslej merodajen s tem dnem ustanovljeni vrstitveni datum.
Člen XX.
Poštnih in telegrafskih manipulantk (kandidatk), ki so pred 30. dnem septembra 1 902. 1. dosegle usposobljenost poštnih odpravnikov, sicer uradoma, ni prevzeti niti v stalež poštnih pomožnih uradnikov, niti v imenik čakalcev; pač pa imajo s pogojem dosežene dvojne usposobljenosti (člen XXI) pravico
da se do 30. dete septembra 1905. 1. odločijo, ostati v svoji lastnosti kakor manipulantke ali doseči kako službo poštnega pomožnega uradnika. Ako do tega časa ne podajo izjave, je to šteti tako, kakor da so se odločile v prid svoje sedanje službe. Ako optirajo za stan poštnih pomožnih uradnikov, je gledé njihove vrstit ve v imeniku čakalcev, oziroma v staležu pomožnih uradnikov ravnati ž njimi po določilih sklepnega odstavka člena XIX; pri tem pa je, ne gledé na določila člena XXIII, všteti tudi od
1.	dne oktobra 1902. 1. prebiti službeni čas manipulantk za pripad višjih plačilnih stopenj (§. 27 norm. dol.).
S prestopom kake manipulantke v stan poštne pomožne uradnice se premesti h kakemu poštnemu uradu I. ali II. razreda, toda brez pravice do povračila selilnih stroškov (§. 45 norm. dol.).
Člen XXI.
V dveh letih potem, ko stopi v moč ta ukaz, morajo vsi dosedanji poštni odpravniki, ki so pre-skušeni samo za eno službeno stroko, pridobiti dvojno usposobljenost z opravo dopolnilne pre-skušnje po dosedanjih pravilih.
Opuščena pravočasna dopolnitev preskušnje ima za posledico :
1.	Pri poštnih pomožnih uradnikih ustavitev napredovanja prejemkov in povišbe v kak višji razred, in sicer do dosežene dvojne usposobljenosti;
2.	pri poštnih aspirantih odpust iz službe z izbrisom v imeniku čakalcev;
3.	pri čakalcih izbris v imeniku čakalcev.
Taki nekdanji čakalci morejo dobiti službo poštnega pomožnega uradnika samo na podstavi sedanjih določil, in sicer ne vštevši njihovega dosedanjega službenega časa
Člen XXII.
Oproščeni, da jim ni treba delati v §. 17 norm. dol. omenjene preskušnje, so:
1.	Poštni pomožni uradniki, ki so prebili prometno preskušnjo;
2.	poštni odpravniki, ki so bili s 1. dnem oktobra 1902.1. imenovani za poštne pomožne uradnike I. ali II. razreda;
3.	čakalci, ki imajo starejši vrstitveui datum nego katerikoli pod št. 2 omenjenih poštnih odpravnikov istega ravnateljskega okraja.
Člen XXIII.
Poštnim odpravnikom, ki so bili s 30. dnem septembra 1902. 1. v staležu poštnih odpravnikov, se všteje o priliki, ko se prevzamejo v stalež poštnih pomožnih uuadnikov, oziroma o priliki njih uporabe za aspirante, enako, ali se prevzamejo (uporabijo) s 1. dnem oktobra 1902. 1. ali pozneje, za pripad višjih stopenj plačila, oziroma dnevščiue (§. 27, oziroma 29 norm. dol.) od časa, minolega pred 1. dnem oktobra 1902. L:
4.	Ob uporabi za začasnega poštnega pomožnega uradnika ali poštnega aspiranta ves od datuma vrstitve do 30. dne septembra 1902. 1. minoli čas;
2.	tistim, ki so bili prevzeti kakor poštni pomožni uradniki II. razreda, kar je čez 10 let; in
3.	tistim, ki so bili prevzeti kakor poštni pomožni uradniki I. razreda, kar je čez 16 let.
Člen XXIV.
S poštnimi odpravniki, prevzetimi s 1. dnem oktobra 1902. 1. iz staleža poštnih odpravnikov v imenik čakalcev, je ravnati, če se pozneje pokličejo, oziroma prevzamejo v stalež poštnih pomožnih uradnikov, tako kakor da bi bili že sl. dnem oktobra 1902. 1. nastavljeni za poštne aspirante (člen V), oziroma imenovani za poštne pomožne uradnike (člen IV). To velja zlasti o varovanju pravice, pridobljene gledé vrstitve v razmerju k poprej prevzetim (člen XIX).
Člen XXV.
Ako bi se vsled določil prejšnjega člena v I. in II. razredu staleža poštnih pomožnih uradnikov v primeru k ustanovljenemu številu (§. 15 norm. dol., zadnji odstavek) pokazal kak presežek, je presežna mesta zenačiti s tem, da se za sedaj ne zasede primerno število začasnih mest poštnih pomožnih uradnikov (§. 19 norm. dol.) in jih o priliki prihodnje ali kake naslednje uravnave staleža (§.18 norm. dol.) zopet vstaviti v ustanovljeni stalež.
Člen XXVI.
Tisti manipulacijski diurnisti, ki dobivajo sedaj več dnevščin, nego bi znašala njihova bodoča dnev-ščina, oziroma na leto računjeno njihova bodoča plača (vštevši eventualno službeno doklado po §. 31, št. 3 norm. dol.) dobijo večji znesek kakor dopolnilno doklado, ki jo je po meri dosege višje dnev-ščine, oziroma višje plače primerno zmanjšati, oziroma povsem ustaviti.
Člen XXVII.
Poštni odpravniki, ki se niso namestili ob prvi sestavi staleža, obdržd, dokler se ne izbrišejo iz imenika čakalcev, ad personam naslov „ poštni odpravnik“ in imajo z istim uvetom pravico nositi do svojega imenovanja za poštne pomožne uradnike službeno obleko, predpisano za poštne odpravnike z ukazom trgovinskega ministrstva z dne 17. decembra 1S91. 1., št. 774 (p. in t. uk. št. 17).
Člen XXVIII.
S 1. dnem oktobra 1902. 1. se izpreminjajo določila §§. 40 in 41 ukaza trgovinskega ministrstva z dne 19. maja 1900. 1. (p. in t. uk. št. 44) o odgovornosti poštarjev za njihove pomožne organe gledé poštnih pomožnih uravnikov in poštnih aspirantov tako, da so poštarji odgovorni za škodo, provzro-čeno državnemu zakladu po krivdi oznamenjenih pomožnih organov samo v toliko, kolikor bi bil tudi načelnik kakega državnega urada v enakem primeru odgovoren za škodo, ki je nastala državnemu zakladu po krivdi kakeka v tem uradu službujočega podložnika.
Člen XXIX.
S 3Ü. dnem septembra 1902. 1. je ustaviti poštnim uradom dovoljene manipulacijske pripomočke, ako se ti pripomočki niso dovoliti za poštne pomočnike ali jih bo dovoliti na novo povodom izvršitve normalnih določil (člen VI).
Izmera manipujacijskih pripomočkov, ki se dovolijo v zmislu člena VI, da se more imeli poštni pomočnik, znašaj pri poštnih uradih I. razreda med 800 in 600 K, pri poštnih uradih II. razreda z več nego 30.000 delovnimi enotami med 700 in 500 K.
Gledé dovolitve in izmere teh manipulacijskih pripomočkov, in pa tistih, ki se ustanové pri ostalih poštnih uradih II. razreda, naj se stavljajo predlogi oziraje se na razmere posameznega primera v povedanih mejah.
Člen XXX.
Poštna in telegrafska ravnateljstva naj o oskrbovanju službe v pošnih uradih I. razreda in v tistih poštnih uradih II. razreda, pri katerih se ustanové mesta poštnih pomožnih uradnikov, izdadö pravo-časno’potrebne zaukaze na podstavi porazdelitev slu-žeb, ki jih naj predložijo poštni uradi, zlasti tudi gledé protizaklepa blagajnice, ki se eventualno uvede.
Člen XXXI.
Z dnem, katerega stopijo v moč „normalna določila o službenih razmerah poštnih pomožnih uradnikov in poštnih pomočnikov“, se razveljavljajo-
1.	Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 22. januarja 1901. 1., št. 4266 (p. in t. uk. št. 13) o sestavi staleža poštnih odpravnikov;
2.	z „normalnimi določili“ se ne strinjajoča določila „Pouka o poštni odpravljalni službi po cestah“ (ukaz z dne 30. junija 1884. L, št. 7061 [p. in t. uk. št. 42]), ukaza trgovinskega ministrstva z dne 19. maja 1900. 1. (p. in t. uk. št. 44) ter drugih ukazov, predpisov in razpisov, kolikor zadevajo stvari, urejene v normalnih določilih;
3.	določila o opravi takozvane vzprejemne pre skušnje za državno poštno službo.
Normalna določila
o
službenih razmerah poštnih pomožnih uradnikov, poštnih aspirantov in poštnih
pomočnikov.
§• l.
V prometni službi poštnega in telegrafskega zavoda se uporabljajo razen prometnih uradnikov in poštnih in telegrafskih manipulantk za uradfiiške pomožne sile:
a)	poštni pomožni uradniki, oziroma poštni aspiranti (§§. 2 do 51),
b)	poštni pomočniki (§§. 52 do 58).
§. 2.
Poštni pomožni uradniki so za izvrševanje vseh strok uradne službe v poštnih in telegrafskih uradih usposobljene in preskušene pomožne sile. Poštni pomožni uradniki stopijo s svojo namestitvijo v trajno službeno razmerje k državi, ki se moro razvezati samo z uveti, navedenimi v norm. dol. ; oni so uradniki poštnega in telegrafskega zavoda, katerim pa so podeljene samo v normalnih določilih navedene prednosti in pravice.
Mesta poštnih pomožnih uradnikov se ustanavljajo pri državnih uradih, potem pri poštnih uradih i. in II. razreda.
Poštni pomožni uradniki so ob uporabi v tej službi podrejeni načelnikom (voditeljem) doličnih uradov (uradnih oddelkov).
§• 3.
Gakalci služb poštnih pomožnih uradnikov (§. 13) se lahko vzprejemajo v uporabo s službenim oznamenilom .poštnih aspirantov“ na pomoč za dobo potrebe:
a)	v primeru izrednega opravilnega navala;
b)	v nadomestilo za dopustnike, obolele, začasno odstavljene, izpostavljene ali kako drugače svojemu resničnemu službenemu mestu odtegnjene uradnike,poštarje ali poštue pomožne uradnike;
c)	kakor namestnike za izpraznjena ustanovljena
službena mesta staleža uradnikov, poštarjev
ali pomožnih uradnikov dotlej, da se praviloma
zopet oddadö;
d)	kakor nadomestilo za poštne ekspedijente.
Službeno razmerje poštnih aspirantov ni trajno; temveč se lahko vsak čas odstavijo od službe brez prejšnje odpovedi:
1.	če se vsled izpremenjenih službenih razmer j lahko pogrešajo;
2.	če se zakrivijo velikih pogreškov zoper službene dolžnosti ali če se v praktični uporabi pokaže njihova popolna nesposobnost za službo.
Odstava ima v primeru, oznamvnjenem pod št. 2, hkratu za posledico izgubo pričakovanja.
Gledé službene podrejenosti poštnih aspirantov velja enako določilo kakor gledé poštnih pomožnih uradnikov.
§• 4.
Poštni pomožni uradniki in poštni aspiranti se lahko privzemajo tudi zastopajoč poštarje in poštne ekspedijente za upravljanje poštnih uradov I. do lil. razreda, v kateri lastnosti imajo naslov „poštni upravniki“ in so neposredno podrejeni poštnemu in telegrafskefnu ravnateljstvu.
Za taka upravljanja, ki imajo namen trajno izključiti ali odstaviti poštarje ali poštne ekspedijente od osebnega oskrbovanja službe, je nastaviti primerno število služb poštnih pomožnih uradnikov nad ustanovljeni stalež.
Taki primeri upravljanj nastanejo zlasti :
1.	kadar ima kak poštar oditi, da opravi svojo vojaško prezentno službo;
2.	kadar se kak poštar izvoli v kak javen zastop;
3.	kadar se kak dedno nastavljen ali po pogodbi puščen poštar ali kak poštni ekspedijent iz drugih razlogov trajno odstavi ali izključi od osebnega izvrševanja službe.
V primeru, oznamenjenem pod št. 3, mora dotični poštar ali poštni ekspedijent pravilne prejemke poštnega upravnika povrniti poštnemu in telegrafskemu zavodu.
§■ 5.
Pogoji za dosego mesta poštnega pomožnega uradnika so:
1.	dokaz avstrijskega državljanstva;
2.	državljanska in moralna neomadeževartost;
3.	starost med 16 in 35 leti (§. 9);
4.	dokaz telesne pripravnosti in popolne sposobnosti za službo s priložbo izpričevala državnega zdravnika, eventualno s preiskavo po zdravniku zavoda;
5.	dokaz potrebnega jezikovnega znanja po službeni potrebi;
6.	dokaz zadostne splošne omike (§. 9);
7.	dokaz popolne sposobnosti za službo (§. 12).
§. 6.
Od dosege mesta poštnega pomožnega uradnika so izključeni :
1.	Tisti, ki so bili kazensko-sodno obsojeni zaradi kakega hudodelstva ali kakega iz dohičkarije storjenega kaznivega dejanja;
2.	tisti, ki so zašli v konkurz, dokler traja konkurz;
3.	tisti, ki so v skrbstvu;
4.	tisti, ki so bili že nastavljeni v državni službi, pa so bili po svoji krivdi odpuščeni.
Ako bi se bil kdo, ki je bil po teh določilih izključen, nastavil brez dovolila trgovinskega ministrstva, je dotičnika nemudoma odstavili od službe brez disciplinarnega postopanja.
§• 7-
Za prosilke za kako mesto poštnega pomožnega uradnika velja omejitev, da se vzprejemajo samo
samske ženske, vdove brez otrok ali ločene žene brez otrok, in da je med deseterimi osebami, ki se pripusté v prakso (§. 9), pripustiti največ tri prosilke, če je zadostno število pripravnih moških prosilcev.
§• 8.
Dosega mest poštnih pomožnih uradnikov je odvisna od ugodnega vspeha poprej vršeče se prakse, ki ima namen prosilce izobraziti v vseh službenih strokah v izmeri, potrebni za njih uporabo.
§. 9.
Gledé pripustitve prosilcev v prakso naj veljajo nastopna določila:
1.	Pripuščati je prosilce samo v takem številu, da jih hi bilo, kakor je pričakovati, moči namestiti v teku prihodnjih 18 mesecev, oziraje se na tiste, ki so poprej zaznamovani (§. 13);
2.	v §. 5, pod št. 3 ustanovljena minimalna starost mora biti dosežena najdalje ob začetku prakse, oziroma tam oznamenjena maksimalna starost še ne sme biti presežena v tem času; izjeme potrebujejo odobrila trgovinskega ministrstva;
3.	prosilci morajo dokazati zadostno izobrazbo, in sicer morajo moški prosilci z dobrim vspehom dovršiti štiri letnike kake tuzemske srednje šole, ali dva letnika kake učiteljske pri pravnice ali trgovske šole, ženske pa dva letnika kake učiteljske pripravnice, štiri letnike kakega dekliškega liceja ali kako drugo višje žensko učilišče.
§. 10.
Praksa trajaj šest mesecev, naj se začne praviloma v oktobru vsakega leta in se deli v dva enako dolga oddelka.
V prvem oddelku se morajo kandidati posvetiti teoretski in praktični izobrazbi o poštni službi v poštnem uradu 1. ali II. razreda, poverjenem v oddajno službo, ali v takem poštnem uradu 111. razreda 1. do 3. stopnje, ki je pod vodstvom kakega poštnega pomožnega uradnika.
Drugi oddelek prakse je dovršiti v kakem državnem poštnem in telegrafskem uradu. V tem času morajo prosilci hodili v kurz, ki ga imajo prometni uradniki. Ta kurz ima nalogo prosilce izo-j braziti v telegrafski (telefonski) službi in popolniti
v teoriji poštne službe ter jih seznaniti z osebnimi predpisi, ki jih zadevajo. S tem je v kraju učnega kurza združiti praktično izobrazbo v telegrafski službi.
vstavljanje navadne vmesne in končne postaje ; pri stojbinske in računske predpise telegrafske in telefonske službe.
Takim prosilcem, ki so že toliko izobraženi, da se morejo z vspehom porabljati v službi, se dovoli za dobo njihove uporabe 25 h nagrade za službeno uro.
Preskušnjo je opraviti pred komisijo, ki je sestavljena iz odposlanega ravnateljskega organa kakor predsednika, iz tehniškega uradnika in iz dveh prometnih uradnikov, od katerih mora eden poslovati hkratu za zapisnikarja.
Za pouk v prvem oddelku prakse morajo praksojemniki položiti naprej učnino v znesku mesečnih 15 K v roke dotičnega poštarja (poštnega ekspedijenta) ; pouk v drugem oddelku prakse je brezplačen.
§- H-
Prosilci se uradoma odkazujejo službenim mestom, na katerih ûiorajo opraviti prakso ; pri tem je po možnosti vpoštevati želje prosilcev. Na poštnem uradu III. razreda sme vsak čas delati prakso samo en prosilec, na poštnem uradu I. ali II. razreda hkratu samo dva prosilca.
Pred nastopom prakse morajo prosilci obljubiti obljubo zvestobe in uradne molčljivosti (glej Priloga 1. priloga 1) v navzočnosti kake možke priče v roke poštarja (poštnega ekspedijenta). Listino o obljubi, katero morajo podpisati obljubljajoča oseba, poštar (poštni ekspedijent) in priča, je vposlati poštnemu ,	in telegrafskemu ravnateljstvu.
Za preskusno cenilo so ustanovljene tri stopnje (.izvrstno usposobljen“, .usposobljen“, ,ne usposobljen“). O izidu preskušnje se izda v primeru ugodnega vspeha izpričevalo. V primera nezadostnega vspeha mora komisija odločiti hkratu gledé ponovitve preskušnje; pri tem je ponovitev preskušnje dovoliti ali a) brez ponovitve prakse v dobi treh do dvanajstih mesecev ali b) še le na podstavi celotne ali delovite ponovitve prakse. Dvakratna ponovitev preskušnje je dopustna samo z odobrilom trgovinskega ministrstva.
Odstop za časa prakse naredi, da je treba ponoviti prakso; ako kak prosilec odstopi po končani praksi pred ali med preskušnjo, mora dalje odločiti v prvem primeru poštno in telegrafsko ravnateljstvo, v drugem primeru preskuševalna komisija glede določitve preskusnega roka po razlikah, ustanovljenih zgoraj za primer, da se preskušnja ponovi.
V času prvega oddelka prakse se prosilci ne smejo pripuščati k samostojnemu oskrbovanju odgovornih opravil, ker so drugače zavezani in odgovorni poštarji (poštni ekspedijenti).
§■ 12.
Ob koncu prakse se morajo prosilci na kraju.
§■ 13.
Prosilce, ki so prebili zgoraj omenjeno pre-skušnjo, je vzprejeti v .imenik čakalcev“, ki gaje pisati tekoče. Vrstitev v imeniku se vrši tako, daje od deležnikov istega letnika prakse v okraju vsakega ravnateljstva vrstiti najprej tiste čakalce, ki so preskušnjo opravili z izvrstnim vspehom, potem ostale čakalce istega letnika, ki so dosegli preskusno ce-I nilo .usposobljen“, končno tiste čakalce, ki so pre-
v katerem so je dovršil drugi del prakse, podvreči j bili pi.eskušnjo ge le po ponovitvi. V vsaki teh preskušnji iz vseh službenih strok.	skupin je vrstiti po Času. v katerem so se podalo
prošnje za pripustitev k praksi. Prosilci, ki so pre-ustno pie- j skugnj0 opravili šele na podstavi celotne ali delovite
Preskušnja se deli v pismeno
skušnjo, ki je združena s praktičnim poskusom | pouovitve prakse, se vrsté z deležniki ponovnega
v izvrševanju službe.
letnika.
Pismena preskušnja je v tem, da se izdela lažja tema iz prometne službe. Ustna preskušnja naj se, ne gledé na osebne predpise, razteza na predpise in navodila poštne službe, na računsko službo in službo poštne hranilnice, na osnovna pravila prometne geografije, zadostno spretnost v oddajanju in sprejemanju telegramov na aparatu, ravnanje z aparati in baterijami, taksovanje telegramov,
§• u.
V imeniku čakalcev ustanovljenega reda se je vobče držati, kadar se čakalci pozovejo v službeno uporabo, ako službeni oziri ne utemeljujejo, da se zapusti ta red.
Poziv čakalcev v službeno uporabo v lastnosti poštnih aspirantov je zaznamovati v imeniku čakalcev, poočitivši kraj in dobo uporabe in stopnjo dnevščine.
Čakalcem je določiti rok, v katerem morajo slušati poziv za nastop službe. Ta rok je ustanoviti po presoji poštnega in telegrafskega ravnateljstva, vsekakor pa ne pod 24 urami.
Čakalce, ki poziva za nastop službe ne slušajo v njim stavljenem roku, ne da bi mogli s tehtnimi razlogi (bolezen, izpolnitev kakega roka odpovedi i. e.) opravičiti, zakaj so izostali, je ob prvem takem primeru uvrstiti za vsemi ostalimi čakalci istega letnika prakse, ako se to ponovi, pa jih je izbrisati v imeniku čakalcev (§. 13). O vprašanju, ali se more to, če kdo ni slušal poziva, smatrati za dovolj opravičeno, odloča dokončno poštno in telegrafsko ravnateljstvo.
Taki čakalci se morejo eventualno zopet vzpre-jeti v imenik čakalcev samo po času njihove vnovične zglasitve, in to, če je po opravi preskušnje, oziroma po zadnji službeni uporabi (§. 2 do 4) minula doba več nego treh let, samo na podstavi, da se vnovič opravi poskusna praksa in preskušnja.
§■ 15.
V okraju vsakega poštnega in telegrafskega ravnateljstva se združijo vsi poštni pomožni uradniki v en stalež, ki se deli v tri razrede, in sicer v dva razreda stalnih in v en razred začasnih poštnih pomožnih uradnikov.
Stalež naj se razdeli v tri razrede vsakikrat v okraju vsakega poštnega in telegrafskega ravnateljstva tako, da pride 20 odstotkov poštnih pomožnih uradnikov na I. razred in 40 odstotkov na II. razred, 40 odstotkov pa pride v razred začasnih pomožnih uradnikov. Presežek, ki se pokaže ob odstotni porazdelitvi, je vsak čas pridati razredu začasnih poštnih pomožnih uradnikov.
§• 1«.
Vsak poštni pomožni uradnik dobi o priliki svoje namestitve dekret, v katerem je poočititi kategorijo uslužbenca in posebni naslov, ki gre nameščencu, potem razred, v katerega se uvršča in pa izmero prejemkov.
Prejem nameslilnega dekreta mora poštni pomožni uradnik pismeno potrditi s pristavkom, da je vzel vsebino normalnih določil na znanje.
Pristojbino za podelitev službe, ki gre po zakonu, mora poštni pomožni uradnik po za to obstoječih posebnih določilih plačati iz svojega.
§• 17.
Za dosego mesta poštnega pomožnega uradnika
I.	razreda je potrebna oprava preskušnje, ozna-menjene v §. 15 ukaza trgovinskega ministrstva z dne 19. maja 1900.1. (p. in t. uk. št. 44). Obstoja tudi omejitev, da se sme samo vsako peto tako mesto, ki se izprazni, podeliti ženskim poštnim pomožnim uradnikom II. razreda.
§. 18.
Vsako leto dvakrat, in sicer po ustanovljenem in dejanskem stanju 31. dne marca in 30. dne septembra naj poštna in telegrafska ravnateljstva nastavljajo prazna mesta II. in I. razreda.
Tistim poštnim pomožnim uradnikom, ki stopijo torej v višji razred, je primerne višje prejemke nakazati v izplačilo od prihodnjega 1. dne aprila, ozriroma 1. dne oktobra, ustavivši njihove sedanje prejemke z zadnjim dnem marca, oziroma septembra.
Imenovanja, ki naj se zgodé, je izvršiti brez razglasa könkurza. Pri tem je sicer v obče ravnati po redu v staležu, vendar je vpoštevati tudi kvalifikacijo, šolsko izobrazbo in vspeh preskušnje (§. 12, oziroma §. 17).
§. 19.
Odhode, ki se podajo v teku leta napram ustanovljenemu skupnemu stanju poštnih pomožnih uradnikov, je vsak čas nadomeščati po potrebi in brez ozira na rokove, ustanovljene v §. 18, z imenovanjem primernega števila začasnih poštnih pomožnih uradnikov.
Pri tem se je med čakalci kolikor moči ozirati najprej na aspirante, ki so že, oziroma so bili v službeni uporabi, v ostalem pa je ravnati po določilih, izdanih v §. 13 gledé vrstitve.
§. 20.
Poštni pomožni uradniki, ki se nastavijo za poštne ekspedijepte, izstopijo iz staleža poštnih pomožnih uradnikov in ž njimi je za čas njihove uporabe gledé njihovih osebnih in plačilnih razmer ravnati po pravilih, veljajočih vsak čas za imetnike
(SlovenUch.)
151
Priloga 2.
poštnih uradov IH. razreda. Vendar obdržd svojo službeno lastnost in pa pravico, prositi za poštarska mesta; tudi jib je, če se zopet prevzamejo v stalež poštnih pomožnih uradnikov, varujé njih čin, uvrstiti v tisti razred, v katerega bi bili došli, ako bi bili ostali v staležu.
§• 21.
Ako se poštni pomožni uradniki uporabljajo na podstavi določila §. 4, št. 1 do 3 nad ustanovljeno stanje, se ne upoštevajo niti gledé ovedbe dolžnega stanja v posameznih razredih (§. 15), niti gledé omejitve, ustanovljene gledé števila ženskih poštnih pomožnih uradnikov.
S takimi poštnimi pomožnimi uradniki je gledé povišb (§. 18) ravnati tako, kakor s poštnimi pomožnimi uradniki, ki so v staležu.
§. 22.
Poštnim pomožnim uradnikom, ki morajo oditi, da odslužijo zakonito vojaško prezentno službo, ostane za dobo tega poziva ohranjeno službeno mesto istega razreda, toda nevštevši vojaškega pre-zentnega časa za dosego višjih prejemkov (§. 27).
§• 23.
Poštne aspirante je o priliki, ko se prvikrat službeno uporabijo, opomniti na obljubo, storjeno ob pričetku njihove prakse (§. 11).
Poštni pomožni uradniki v začasni lastnosti morajo ob svojem imenovanju priseči službeno prisego (glej prilogo 2), v katerem oziru odredi, kar je potrebno, poštno in telegrafsko ravnateljstvo.
Ob povišbi poštnih pomožnih uradnikov v II., oziroma I. razred je prisego zgolj poklicati v spomin.
§• 24.
Pri poštnih in telegrafskih ravnateljstvih se pišejo o vseh poštnih pomožnih uradnikih okraja posebne službene in kvalifikacijske tabele:
Te tabele naj obsegajo:
1.	Generalije vštevši podatke, nanašajoče se na vojaško službovanje;
2.	podatke o naukih, jezikovnem znanju in pre-skušnjah;
3.	povedbo vsakikratnega službenega kraja in načina uporabe;
4.	izrek o kvalifikaciji po razpredelkih :
a)	marljivost,
b)	sposobnosti,
c)	uradno vedenje,
d)	izvenuradno vedenje, in sicer s stopnjami:
ad a) izredno, povoljno, malo,
ad b) izvrstno, dobro, malo,
ad c) popolnoma primemo, primerno, manje primerno,
ad d) brez pritožbe, manje primerno.
Kvalifikacijske tabele je imeti v razvidnosti; v ta namen morajo:
1.	Poštni pomožni uradniki vse izpremembe, ki se pokažejo v njihovih osebnih razmerah, kolikor niso itak uradoma znane, nemudoma naznaniti pred-stojnemu poštnemu in telegrafskemu ravnatetjstvu ;
2.	predstojniki vseh uradov, pri katerih se uporabljajo poštni pomožni uradniki (poštarji, predstojniki državnih uradov, eventualno poštni upravniki), podati svojo sodbo o kvalifikaciji dotičnikov po zgoraj oznamenjenih razpredelkih, kadar izstopi poštni pomožni uradnik iz službe ali, ako med letom ni premenil svoje službe, vsakikrat koncem leta ter jo vposlati poštnemu in telegrafskemu ravnateljstvu. Poštne upravnike kvalifikujejo nadzorni organi. Od-dajaje kvalifikacijo je ravnati z naj večjo vestnostjo, in za to je podajnik kvalifikacije odgovoren proti disciplinarni kazni.
Vsakemu poštnemu pomožnemu uradniku je na njegovo zaprosilo enkrat na leto naznaniti njega zadevajočo kvalifikacijo; tudi ima pravico v osmih dneh vgovarjati zoper kvalifikacijo po predpisanem službenem potu, o čemer razsoja dokončno poštno in telegrafsko ravnateljstvo; pri tem se lahko naloži kazen za nagajivost v izmeri do 10 K, če je bila reklamacija docela neutemeljena.
§• 25.
Poštni pomožni uradniki in poštni aspiranti dobivajo svoje prejemke neposredno od poštnega in telegrafskega zavoda, enako v kateri v §. 2 do 4 oznamenjenih službenih uporab.
Ti prejemki so deloma redni, deloma izredni (postranski prejemki).
§. 20.
Redni prejemek poštnih pomožnih uradnikov je letna plača po naslednjem razkazu:
A. Poštni pomožni uradniki.
Staležev razred		Plačilna stopnja	Okrožje			
			I.	n.	m.	IV.
			razreda aktivitetnih doklad državnih uradnikov			
			kron			
začasnih poštnih pomožnih uradnikov		3	1.100	950	875	800
		2	1.175	1.025	950	875
		1	1.250	1.100	1.025	950
poštnih pomožnih uradnikov	II. razreda	3	1.400	1.250	1.200	1.150
		2	1.500	1.350	1.300	1.250
		1	1.600	1.450	1.400	1.350
	I. razreda	3	1.800	1.600	1.550	1.500
		2	2.000	1.800	1.750	1.700
		1	2.200	2.000	1.950	1.900
B. Poštne pomožne uradnice.
Staležev razred		Plačilna stopnja	Okrožje			
			I.	11.	m.	IV.
			razreda aktivitetnih doklad državnih uradnikov			
			Kron			
začasnih poštnih pomožnih uradnic		3	950	880	840	800
		2	1.02?	955	915	875
		1	1.100	1.030	990	950
poštnih pomožnih uradnic	H. razreda	3	1.200	1.100	1.050	1.000
		2	1.300	1.200	1.150	1.100
		1	1.400	1.300	1.250	1.200
	I. razreda	3	1.600	1.400	1.350	1.300
		2	1.750	1.550	1.500	1.450
		1	1.900	1.700	1.650	1.600
Plača se izplačuje v mesečnih obrokih naprej.
§• 27.
Povišba v višji prejemek se mora zgoditi v II. in I. razredu poštnih pomožnih uradnikov po čve-terih službenih letih, prebitih v dotičnem razredu.
V	razredu začasnih poštnih pomožnih uradnikov se uporabljajo postavki 3. plačilne stopnje v prvem in drugem službenem letu, postavki 2. plačilne stopnje v tretjem in četrtem službenem letu in postavki 1. plačilne stopnje v daljšem nego štiriletnem službenem času.
Vštevna za te povišbe, ki jih je ukrepali uradoma, je vsaka dejanska uporaba po §§. 2 do 4.
' §. 28.
Užitek prejemkov poštnih pomožnih uradnikov je vezan na pogoj istinitega službovanja — ne gledé na primere odsotnosti od službe, ki je zavisna od pravilno dokazane bolezni, v redu dodeljenega dopusta ali odhoda v vojake v primerih, ustanovljenih v §. 5 zakona z dne 22. maja 1878. 1. (drž. zak. št. 59, pod lit. a, b in d) (glej prilogo 3).
V	ostalem prične prejemek:
1.	kadar je kdo imenovan za začasnega poštnega pomožnega uradnika, s prvim dnem meseca, ki sledi imenovanju;
2.	kadar se kdo poviša v višji razred, z vsaki-kratnim rokom uravnave (§.18);
3.	kadar se kdo poviša v višjo plačilno stopnjo (§. 27), in sicer v razredu začasnih poštnih pomožnih uradnikov s prvim dnem meseca, ki sledi dopolnitvi drugega, oziroma četrtega službenega leta; v II. in I. razredu s prvim dnem meseca, ki sledi dopolnitvi četveroletja.
Prejemke je ustaviti:
1.	kadar je kdo imenovan za poštnega asistenta, poštarja ali poštnega ekspedijenta, in pa kadar doseže višje prejemke v staležu poštnih pomožnih uradnikov, s časom ko se nakažejo v izplačilo novi prejemki ;
2.	kadar kdo odide v vojaško prezentno službovanje, in pa kadar se razveže službeno razmerje (§. 48), s koncem dotičnega meseca.
Priloga 3,

§. 29.
Redni prejemek poštnih aspirantov je dnev-ščina, ki se izplačuje v mesečnih obrokih po preteklem roku po naslednjem razkazu.
A. Poštni aspiranti.
								
Stopnja dnevščin	Okrožje							
	I.		n.		III.		IV.	
	razreda aktivitetnih doklad državnih uradnikov							
	K 1 h		K	h	K 1 h		K	h
3	3	—	2	60	2	40	2	20
2	3	20	2	80	2	60	2	40 60
1	3	40	3	—	2	80	2	
								
t
B. Poštne aspirantke.
								
Stopnja dnevščin	Okrožje							
	1.		n.		III.		IV.	
	razreda aktivitetnih doklad državnih uradnikov							
	K	h	K	h	K 1 h		K	h
3	2	60	2	40	2	30	2	20
2	2	80	2	60l	2	50	2	40
t	3	—	2	80	2	70	2	60
								
Prejemek dnevščine je vezan na pogoj istini-tega službovanja, kolikor ni glede tega izrečno ustanovljeno kaj drugega.
Poštnim aspirantom, ki menjajo službeni kraj v teku meseca, je, če nastopi s tem kaka razlika v izmeri dnevščine, izplačati vsakikrat višji, oziroma nižji prejemek za razmerui del meseca.
Gledé povišbe v višje stopnje dnevščin naj veljajo določila, ukrenjena v drugem in tretjem odstavku §.27.
§■ 30.
K izrednim prejemkom spadajo:
1.	Službene doklade (§. 31);
2.	pristojbine za ponočno službo, in sicer za poštne pomožne uradnike in poštne aspirante, službujoče pri državnih uradih, v izmeri ustanovljeni z ukazom trgovinskega ministrstva z dne 31. marca 1891. 1., št. 51262 iz 1. 1890. (p. in t. uk. št. 36 iz 1. 1891.) za niže prometne uradnike, za ostale v izmeri, ustanovljeni s §. 9 ukaza trgovinskega ministrstva z dne 19. maja 1900. 1. (p. in t. uk. Št. 4 4) ;
3.	pristojbine za spremljanje voženj, in sicer v primeru nadomestilnega spremljanja uradniških železničnili pošt po izmeri, ustanovljeni za prometne uradnike, ob spremljanju železničnih pošt nižega reda v izmeri, ki jo ustanovi trgovinsko ministrstvo od primera do primera.
■ §- 31.
Službene doklade naj dobivajo :
1.	Poštni pomožni uradniki in poštni aspiranti, ki so nastavljeni za poštne upravnike, upravno doklado, ki znaša pri poštnih uradih I. razreda 10 K, pri poštnih uradih II. razreda- 8 K in pri poštnih uradih III. razreda 5 K mesečno;
2.	poštni pomožn uradniki, katerim je poverjen zaklep blagajnici ali sozaklep blagajnic, blagajniško doklado mesečnih 5 K in to eventualno kumulativno z upravno doklado;
3.	poštni pomožni uradniki in poštni aspiranti, ki so v službi pri sezonskih uradih, v dobi te uporabe službeno doklado v višini 20 odstotkov svoje mesečne plače, oziroma na mesec s 30 dnevi pripadajoče dnevščine, in to eventualno kumulativno z dokladami, oznamenjenimi pod št. 1 in 2. Tisti poštni uradi, pri katerih naj veljajo pod št. 3 ozna-menjene doklade, določi trgovinsko ministrstvo od primera do primera.
Pod št. 1—3 oznamenjene službene doklade je po meri resnične uporabe nakazovati v izplačilo mesečno po preteklem roku, in sicer ako pride tako, pro rata tcmporis.
§. 32.
Gledé ravnanja s prejemki poštnih pomožnih uradnikov ob odhodu v slučaju mobilizacije, potem če se uporabijo v vojni telegrafski in vojni poštni službi, sc ukrenejo posebna določila.
§. 33.
Poštni pomožni uradniki, ki so prebili prometno preskušnjo, se lahko imenujejo za poštne asistente. Da hodijo v poštne in telegrafske učne tečaje, oziroma da napravijo prometno preskušnjo, pa se smejo pripuščati samo tisti pošni pomožni uradniki možkega spola, ki so dovršili vsaj dva razreda kakega učiteljskega izobraževališča ali kake više trgovinske šole, ali štiri razrede kake srednje šole in so dovršili vsaj Osem službenih let.
§■ 34.
Poštna in telegrafska ravnateljstva imajo pravico dovoljevati stalnim poštnim pomožnim uradnikom z uveti, obstoječimi za dodeljevanje predplačil za prave državne uradnike, brezobrestna predplačila do največjega zneska trimesečne plače proti vračilu v 20 mesečnih obrokih najdalje.
§. 35.
S pogoji, obstoječimi sploh za dodeljevanje obdaril v denarju in podpor, smejo poštna in telegrafska ravnateljstva dovoljevati poštnim pomožnim uradnikom in poštnim aspirantom obdarila v denarju in podpore do največjega zneska 100 K v letu.
§. 36.
Poštni pomožni uradniki možkega spola imajo pravico nositi službeno obleko, predpisano za z dekretom nastavljene poštarje po §. 29 ukaza trgovinskega ministrstva z dne 19. maja 1900. 1. (p, in t. uk. št. 44), z razliko, da je narainne zaklopce obrobiti in pritrditi namesto z zlatimi robci s 5 milimetrov širokimi robci iz posrebrene bele kovine in da je za odliko napraviti na naramnih zaklopcih pri poštnih pomožnih uradnikih I. razreda po tri, pri poštnih pomožnih uradnikih II. razreda po dvoje rožic, pri začasnih poštnih pomožnih uradnikih po eno rožico iz bele stiskane kovine. Te naramne zaklopce je nositi tudi na uniforemskem plašču.
Poštni pomožni uradniki so dolžni v notranji uradni službi po določilu točke lil ukaza z dne
3.	septembra 1890. 1., št. 1778 t. m. (p. in t. uk. št. 93) nositi z ukazom z dne 1. septembra 1890. 1., št. 1778 t. m. (p. in t. uk. št, 85) uvedeno unifo-remsko bluzo z razliko, da je za znamenje odlike napravili na paroliju, čigar spodnji rob je obrobljen s 5 milimetrov širokim srebrnim trakcem, pri poštnih pomožnih uradnikih I. razreda po tri rožice, pri
poštnih pomožnih uradnikih II. razreda po dve rožici, pri začasnih poštnih pomožnih uradnikih po eno rožico iz bele stiskane kovine.
Poštnim aspirantom ni dovoljeno nositi službeno obleko.
§. 37.
Poštnim pomožnim uradnikom lahko na ustno zaprosilo njihovi neposredni predstojniki naznanivši poštnemu in telegrafskemu ravnateljstvu dovolijo v teku leta dopust do štirinajst dni, če dopušča služba in ne nastanejo stroški za nadomeščanje.
Poštna in telegrafska ravnateljstva smejo z enakimi uveti dovoljevati poštnim pomožnim uradnikom dopuste do štirih tednov negledé na to do treh mesecev, če plača prosilec dopusta stroške za nadomeščanje; daljše dopuste pa samo proti odbitku prejemkov.
§. 38.
V primeru odsotnosti od službe, pogojene z boleznijo, je nemudoma podati službeno poročilo, ki ga je potem predložiti predstojnemu poštnemu in telegrafskemu ravnateljstvu. Ako traja z boleznijo provzročena odsotnost od službe nad osem dni, je predložiti zdravniško izpričevalo, ako ni preiskave po zdravniku zavoda; da se predloži zdravniško izpričevalo, se lahko zahteva tudi za krajše trajajočo odsotnost od službe.
Za čas bolezni dobivajo poštni pomožni uradniki svoje redne prejemke do dobe štirih mesecev neprikrajšano in nadaljnja dva meseca prikrajšano za 25 odstotkov. Po preteku šestih mesecev je ustaviti prejemke.
Poštnim aspirantom se, ako zbolijo, izplačuje dnevščiria v prvih treh mesecih v polni izmeri, v prihodnjih dveh mesecih pa prikrajšano za 25 odstotkov. Po preteku petega meseca se ustavi dnevščina.
§• 39.
Določila §§. 14 do 19, 23 do 28, potem 90 do 98 z razpisom trgovinskega ministrstva z dne 16. decembra 1852. 1 , št. 2649 (p. uk. št. 100) razglašenega službenega reda za uradnike in služabnike, podrejene III. odseku trgovinskega ministrstva (glej prilogo 4) veljajo zmislu primerno za poštne pomožne uradnike in poštne aspirante.
Poštni pomožni uradniki in poštni aspiranti so torej zlasti dolžni, dela, ki jih zahteva njim vsak čas
Priloga 4.
izročena služba opravljati zvesto, marljivo in pošteno po najboljšem vedenju in znanju in si vestno pridobiti za to potrebne znanosti in spretnosti. Odgovorni so za brzo in točno izvrševanje njim izročenih službenih opravil, se morajo natančno držati uradnih ur in, ako treba, ob izredni potrebi tudi izven uradnih ur opravljati službo. Poštni pomožni uradniki in poštni aspiranti so nadalje dolžni o službenih stvareh molčati nasproti vsakemu. Odgovorni so za njim izročeno blago in za vsako škodo, provzročeno državi po njihovi krivdi. Svojim predstojnikom so poštni pomožni uradniki in poštni aspiranti dolžni pokorščino in spoštovanje; v službenem občevanju z drugimi nameščenci in pa s strankami se morajo vesti uljudno; strogo jim je prepovedano o priliki opravljanja službe od strank sprejemati ali si dati zagotoviti darila ali drugačne dobičke. Poštni pomožni uradniki in poštni aspiranti se morajo tudi izven službe vesti dostojno in častno ter se ogibati nedovoljenih postranskih opravil.
§. 40.
Gledé oskrbe za starost in pokoj poštnih pomožnih uradnikov obstoje posebna določila.
§. 41.
Poštni aspiranti in začasni poštni pomožni uradniki možkega spola potrebujejo poprej pismenega dovolila, če hočejo stopiti v zakon.
Za to dovolilo je zaprositi vsaj 14 dni pred sklepom zakona pri predstojnem poštnem in telegrafskem ravnateljstvu, imenovavši nevesto in prilo-živši njeno izpričevalo nravnosti.
Sklep zakona brez dobljenega dovolila zakona je službeni pregrešek.
Ako stopijo v zakon poštne pomožne uradnice in poštne aspirantke, je posledica, da takoj izstopijo iz službene zveze; zopetno združitev ločenih zakoncev je enačiti ženitvi.
§• 42.
Stanu poštnih pomožnih uradnikov pripadajoče poštne ekspedijentke, ki se poročijo, izgubč s tem pravico do nadaljnje uporabe v lastnosti poštnih pomožnih uradnic, vendar jim ostane po določilih drugega odstavka §. 22 ukaza trgovinskega ministrstva z dne 19. maja 1900. 1. (p. in t. uk. št. 44) pravica prositi za poštarska mesta.
§• 43.
Nobeden poštni pomožni uradnik ali poštni aspirant se ne sme odkazati kakemu službenemu mestu, s čigar predstojnikom je v navzgornji ali na-vzdolnji vrsti v sorodu ali svaštvu ali v kaki stranski vrsti do četrtega kolena v sorodu ali do drugega kolena v svaštvu ali s katerim je združen z vezjo zakona.
Poštne pomožne uradnice naj se le izjemoma in le na zaprosilo premeščajo k državnim poštnim uradom.
Poštne pomožne uradnice se odkazujejo v trajno službovanje pri državnih uradih, podelivši jim kako ustanovljeno mesto poštnih in telegrafskih manipulantk in za take uslužbenke veljajo potem v polni meri določila ukaza trgovinskega ministrstva z dne 31. julija 1898. 1., št. 44615 (p. in t. uk. št. 79); pri tem se gledé plačilne stopnje všteje doslej prebiti službeni čas.
S prestopom v stan poštnih in telegrafskih manipulantk se izbrišejo v staležu poštnih pomožnih uradnikov.
§• 44.
Poštni pomožni uradniki so dolžni se dati začasno uporabljati na kakem drugem službenem kraju (in sicer ako treba, tudi pri poštnih uradih III. razreda).
V tem primeru imajo pravico:
a)	do povračila stroškov železniške ali parniške vožnje za prostore II. razreda in pa do dovolila pristojbine za dovoz na postaje in odvoz od postaj v poprečnem znesku 75 h za vsak dovoz in odvoz;
b)	na kosih, po katerih se ne more priti niti z železnico niti s parnikom, do stalnega povračila 30 h za kilometer pota za plačilo stroškov vožnje ;
e)	za vsak dan brezpogojno potrebnega potovanja do dnevščin, ki jih odmerjati s 3 K za začasne poštne pomožne uradnike, s 4 K za poštne pomožne uradnike II. razreda in s 5 K za poštne pomožne uradnike I. razreda;
d) za vsak dan začasne uporabe na drugem službenem kraju do hranščine, ki jo je odmerjati za oženjene poštne pomožne uradnike kakor pod c), za samske poštne pomožne uradnike z 2, oziroma s 3 in 4 K na dan. Ako traja začasna uporaba, kakor je pričakovati, nad štiri
tedne, je dovoliti tedenske poprečne hranščine, in to po različnosti razmer za oženjene ža-časne poštne pomožne uradnike med 15 in 20 K, za oženjene poštne pomožne uradnike II. razreda med 20 in 25 K, za p. p. uradnike
I.	razreda med 25 in 30 K; za samske poštne pomožne uradnike je odmerjati poprečnine hranščin v izmeri 70 odstotkov spredaj s številkami zaznamovanih nastavkov; ovdovele poštne pomožne uradnike je enačiti oženjenim, če imajo otroke, sicer pa samskim poštnim pomožnim uradnikom.
§• 45.
Poštni pomožni uradniki se lahko premeščajo h kakemu drugemu poštnemu uradu svojega dosedanjega ali v porazumu z udeleženim poštnim in telegrafskim ravnateljstvom k poštnemu uradu kakega drugega ravnateljskega okraja. To premeščenje se lahko zgodi na zaprosilo, uradoma ali kazensko.
Poštnim pomožnim uradnikom se lahko dovoli dogovorno zaprošena mena službe.
če se premestijo na zaprosilo (menjajo službo) in pa če se premestijo kazensko, morajo poštni pomožni uradniki iz svojega poravnati selilne stroške.
Uradoma premeščeni poštni pomožni uradniki imajo pravico:
a)	do povračila potnih stroškov za se po pravilih, ustanovljenih v §. 44, pod lit. a), b) in c);
b)	do prispevka k sesilnim stroškom, ki ga je odmeriti z ozirom na osebne razmere poštnega pomožnega uradnika, vsekakor pa ne višje nego z 200 K.
§• 46.
Pošlni aspiranti imajo v primeru uporabe ua kakem drugem kraju, ako ta uporaba sledi neposredno dosedanji, sicer pravico do povračila polnih stroškov po določilih, ustanovljenih v §. 44, pod lit. a do c za začasne poštne pomožne uradnike; pravico do hranščine v izmeri 2 K pa imajo samo v prvih štirih tednih začasne uporabe na drugem kraju.
§• 47.
Predpisi, veljajoči o disciplinarnem ravnanjem proti državnem uradnikom, posebno določila cesarskega ukaza z dne 10. marca 1860. 1. (drž. zak. št. 64) naj zrnislu primerno veljajo za poštne pomožne uradnike z merilom, da se namesto kazni odvzetja povišbe od stopnje do stopnje lahko naloži za disciplinarno kazen odvzetje povišbe v višji prejemek za določen ali nedoločen čas.
Začasno odstavljenemu poštnemu pomožnemu uradniku je dovoliti, če ne more opravljati stroškov živeža za se in za svojo rodbino, preživnino, ki jo je praviloma uradoma nakazati šele na njegovo pravilno zaprosilo iu samo, ako bi bila potreba očitna.
Preživnino je odmerjati potrebi primerno v višini ene do dveh tretjin letne plače.
Ako se začasna odstavitev po rekurzu razveljavi ali ako se začasno odstavljeni poštni pomožni uradnik v disciplinarni preiskavi končno spozna za popolnoma nedolžnega, mu gre popolen dodatek ustavljene plače, odbivši kako dobljeno preživnino.
§• 48.
Službeno razmerje poštnih pomožnih uradnikov se razveže:
1.	pri začasnih poštnih pomožnih uradnikih z odpovedjo službe, ki se lahko zgodi tako sè strani poštnega pomožnega' uradnika, kakor sè strani poštnega in telegrafskega ravnateljstva, držeč se šesttedenskega roka odpovedi;
2.	s tem, da se kdo odpove službi (§. 49);
3.	z vstopom v zakon (zopetno združitvijo ločenih zakoncev) pri ženških poštnih pomožnih uradnikih ;
4.	s trajno vpokojitvijo (§. 50);
5.	z odpustom iz službe;
6.	s smrtjo.
§• 49.
Če se kdo odpove službi, stopi prostovoljno iz službe ter se odpove h kratu naslovu, prejemkom ter vsem drugim iz službenega razmerja izvirajočim pravicam.
Vzprejeli odpoved službi je pristojno nadrejeno poštno in telegrafsko ravnateljstvo z omejitvijo, da se pridržuje trgovinskemu ministrstvu vzpre-jeti odpoved poštnega pomožnega uradnika, ki je v kazensko-sodni ali disciplinarni preiskavi.
§• 50.
Poštne pomožne uradnike, ki postanejo vsled dalje nego šest mesecev trajajoče, vendar ne ne-ozdravne bolezni začasno nesposobni za službo, je začasno vpokojili.
Začasno vpokojeni poštni pomožni uradnik: se lahko vzprejmejo, ako zadobijo svojo popolno sposobnost za službo, v prihodnjih petih letih, računaje od časa vpokojitve, zopet v službo, uvrstivši jih
v prejšnjo plačilno stopnjo; pri tem pa se v pokoja prebiti čas ne všteva gledé povišbe plačil. Če se kdo brani, se dati zopet uporabljati v službi, ima to moč, kakor da se je odpovedal službi.
Po preteku oznamenjene dobe je dotičnika trajno vpokojiti.
Ne gledé na spredaj stoječe določilo je poštne pomožne uradnike trajno vpokojiti, ako postanejo vsled telesne ali duševne bolezni docela nesposobni za službo.
§• 51.
§. 54.
Namerjano uporabo kakega poštnega pomočnika je pravočasno naznaniti poštnemu in telegrafskemu ravnateljstvu.
Poštno in telegrafsko ravnateljstvo naj, ako se mu iz tehtnih razlogov ne zdi potrebno prepovedati uporabe namerjanega poštnega pomočnika, vzame naznanilo odobrujé na znanje in naj poštarju (poštnemu ekspedijentu) naroči, da vzame poštnega pomočnika s podano roko v obljubo zvestobe in uradne molčljivosti (glej prilogo 5) v navzočnosti Priloga S-kake priče.
Podčastniki, katerim se je podelila izkaznica po zakonu z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) in ki so pripravni za službe poštnih pomožnih uradnikov, imajo prednostno pravico ob nameščanju teh služb.
Natančnejša pravila gledé pripustitve takih prosilcev k praksi, in pa gledé njih namestitve na prazna službena mesta in pripustitve hoditi v poštni in telegrafski učni tečaj, se pridržujejo posebni uredbi.
§- 52.
Poštni pomočniki so za opravljanje poštne in telefonske službe usposobljene osebe, ki jih uporabljajo poštarji in poštni ekspedijenti pod svojim vodstvom, s svojo zaveznostjo in odgovornostjo.
Uporaba poštnih pomočnikov pri poštnih uradih I. razreda, potem pri takih poštnih uradih II. razreda, pri katerih je ustanovljeno mesto pomožnega uradnika, je praviloma nedopustna; pri poštnih uradih II. razreda, pri katerih je ustanovljeno mesto pomožnega uradnika, pa se lahko z odo-brilom trgovinskega ministrstva (opustivši ustanovljeno mesto pomožnega uradnika) dovoli, da dotični poštar uporablja čakalca (§. 13), ki bi bil po določilih §. 43, odstavka 1, izključen od uporabe na dotičuem poštnem uradu, v lastnosti poštnega pomočnika.
§. 53.
V uporabljanje za poštne pomočnike se pripuščajo samo neomadeževane osebe, ki imajo avstrijsko državljanstvo, so vsaj 16 let stare in so dovršile vsaj popolno ljudsko šolo.
Osebe, ki bi bile po določilih §. 6 izključene od dosege službe pomožnega uradnika, se tudi za poštne pomočnike ne smejo uporabljati.
Poštna in telegrafska ravnateljstva imajo v ostalem tudi pravico, že službujočega poštnega pomočnika izključiti od nadaljnje uporabe.
§. 55.
Nadzorni organi imajo dolžnost se o priliki službenih potovanj s kratko ustno preskušnjo prepričati o pripravnosti poštnih pomočnikov za pomožno oskrbovanje službe. Ako se pri tem pokaže popolna nesposobnost poštnega pomočnika ali ako se iz popreskušnje uradnega poslovanja dotičnega poštnega urada podajo drugi pomisleki zoper osebo poštnega pomočnika, naj ga na predlog nadzornega organa izključi poštno in telegrafsko ravnateljstvo od opravljanja službe.
§- 56.
Za poštpe pomočnike se lahko dado uporabljati tudi čakalci mest poštnih pomožnih uradnikov (§. 13). V tem primeru zadošča, če se poda naznanilo poštnemu in telegrafskemu ravnateljstvu hkratu, ko se vzprejmejo; tudi preskušnja po nadzornem organu (§. 55) naj odp.de.
Take poštne pomočnike naj službodajnik pred uporabo v službi zgolj opomni na obljubo zvestobe in uradne molčljivosti, storjene po §. 11.
Službena uporaba za poštnega pomočnika ne pride v poštev za nadaljnje službovanje čakalcev, toda z izjemo, da je take čakalce, ki so se kakor pomočniki zakrivili težkih pogreškov zoper službene dolžnosti, stalno izbrisati iz imenika čakalcev (§. 13).
§. 57.
Poštni pomočniki so k svojemu službodajniku (poštarju, poštnemu ekspedijentu) v zasebnem službenem razmerju, in eventualno plačilo se prepušča medsebojnemu dogovoru.
§■ 58.
Poštnim ekspedijentom se ne daje nikak pripomoček za to, da imajo poštne pomočnike. Tudi pri poštnih uradih II. razreda naj se poštni pomočniki sicer praviloma uporabljajo za račun poštarja; vendar se lahko dotičnemu poštarju dodeli manipulacijski pripomoček:
1. v primeru, omenjenem v drugem odstavku §. 52, in sicer:
a)	pri poštnih uradih II. razreda, 1. stopnja (z več nego 30.000 enotami) med 700 in 500 K;
c)	pri poštnih uradih II. razreda, 2. stopnja, med
400 in 240 K;
2.	ako je potreba privzeti pomožno silo pri kakem poštnem uradu II. razreda, ne da bi se ustanovilo mesto poštnega pomožnega uradnika.
V	tem primeru naj se uporabljajo pod št. 1, lit. b) do c) navedena vodila.
V	teh mejah naj se gibljejo zadevni predlogi poštnih in telegrafskih ravnateljstev, oziraje se na razmere posameznega primera.
b) pri poštnih uradih II. razreda, 1. stopnja (z ma-nje nego 30.000 enotami), med 600 in 400 K;
Call s. r.
(Slovonlsch. )
162
Obljuba.
Ker ste bili pripuščeni v prakso pri c. kr. poštnem in telegrafskem zavodu, obljubite, da bodete vestno izpolnjevali v tej praksi Vam naložene, posebno označene dolžnosti, da se bodete voljno pokorili zakonom in pa Vam danim naroéi’om svojih predstojnikov ter zvesto varovali službeno tajnost.
„Kar se mi je pravkar povedalo in sem prav in natančno razumel, to moram in hočem zvesto izpolnjevati. “
(Podpis obljubljajoče osebe.)
Spredaj stoječa obljuba se je storila danes v naši navzočnosti.
, dne.....................190 .
(Podpis priče.)
(Podpis voditelja poštnega urada.)
Službena prisega.
Vi prisežete prisego k Bogu vsemogočnemu, in obljubite pri svoji časti in zvestobi, da bodete Njegovemu Veličanstvu presvetlemu knezu in gospodu Francu Jožefu Prvemu, po milosti Božji cesarju avstrijskemu, apostolskemu kralju ogrskemu, kralju češkemu, dalmatinskemu, hrvaškemu, slavonskemu, gališkemu, vladimerskemu in ilirskemu, vojvodi avstrijskemu itd. itd. in za Njem iz Njegovega rodu in krvi nasledujočim dedičem neprelomno zvest in pokoren.
Vi prisežete, da se bodete neprelomno ravnali po državnih osnovnih zakonih, vestno izpolnjevali Vam v Vaši službi naložene, posebno označene dolžnosti, pri tem imeli pred očmi vedno najboljše v službi Njegovega Veličanstva in države, se voljno pokorili zakonom in Vam danim naročilom svojih predstojnikov ter zvesto varovali službeno tajnost.
Prisežete tudi, da ne pripadate niti sedaj kaki inozemski, politične namene zasledujoči družbi, niti ne bodete v bodoče pripadali kaki taki družbi.
„Kar se mi je pravkar prečitalo in sem dobro in razločno razumel, to moram in hočem zvesto izpolnjevati.
Tako gotovo, kakor mi Bog pomagaj!“
(Podpis prisežnika.)
...................... dne...................................190 .
Spredaj stoječa prisega se je prisegla v naši navzočnosti.
(Podpis priče.)
(Podpis prisegojemnika.)
Priloga 3.
Posnetek
iz
zakona z dne 22. junija 1878. I. (drž. zak. št. 59) gledé uredbe osebnih in službenih razmer civilnih državnih uslužbencev, pripadajočih oboroženi moči.
§• 5-
Dokler traja aktivna vojaška služba:
a)	zarad svoje vojaške izomike v času zakonito določenem za izomiko novincev;
b)	o priliki občasnih vaj v orožju;
c)	v primeru mobilizacije, in
d)	v primeru sklica črne vojske,
se prihranja vsakemu civilnemu državnemu uslužbencu njegovo mesto in njegov čin civilne službe.
Taka vojaška služba ne ovira niti povišanja v civilni državni službi, nili pretrguje peteroletja, ki ga je dovršiti, da se kdo pomakne na višjo plačilno stopnjo.
Ta čas, ko je kdo v aktivni vojaški službi, da dovrši svojo zakonito prezentno službo, se prihra-
nja vsakemu civilnemu državnemu uslužbencu mesto civilne službe iste kategorije in istega činovnega razreda, vendar je s tem — razen časa pod c) omenjene mobilizacije, — pretrgano tisto petero-letje, ki gaje dovršiti, da je moči koga pomakniti na višjo plačilno stopnjo.
Leto vojske v zmislu §. 10 zakona od 27. dne decembra 1875. 1. (drž. zak. št. 158) se vračunja sicer za vkupni službeni čas, ne pa v peleroletje, potrebno za dosego višje plače v aktivni civilni državni službi.
Gledé peteroletja postavljena načela naj se zmislu primerno uporabljajo na dosego drugih, od določene dobe odvisnih priboljškov (na primer de-cenalne priklade).
Posnetek
iz
Službenega reda za uradnike in služabnike, podrejene lil. odseku trgovinskega
ministrstva1*.
(Na podstavi Najvišjega sklepa z dne 28. novembra 1852. L, razglašeno z razpisom trgovinskega ministrstva z dne 16. decembra 1852. L, št. 2649 (uk. št. 100 iz 1.1852.)
§• H.
Uradniki in služabniki so odgovorni za natančno izpolnjevanje zanje izdanih službenih predpisov in navodil.
Dolžni so njim poverjeni opravila po zakonih vestno oskrbovati in se pokoriti vsem zaukazom svojih predstojnikov v uradnih stvareh.
Zaukaže, ki morejo imeti za posledico odgovornost podrejenih uradnikov, je kolikor moči izdajati pismeno.
§■ 15.
Uradniki in služabniki morajo strogo varovati službejne tajnosti, če tudi so zanje zvedeli samo ustno, in ostanejo dolžni to storiti tudi po izstopu iz državne službe.
§• 16.
Uradnikom in služabnikom je prepovedano, dokler v resnici služijo in dobivajo kak prejemek iz državne blagajnice, svoje pritožbe zoper odredbe svojih predstojnikov ali svoje drugačne iz službene zveze izvirajoče razmere objavljati po časnikih.
§. 17.
Od vsakega državnega uradnika in služabnika se zahteva, da se tudi v zasebnem življenju vede svoji službi in svoji časti primerno.
§• 18.
Uradniki in služabniki se morajo najstrožje vzdrževati sprejeti kako darilo v uradnih stvareh.
§• 19.
Uradniki in služabniki se ne smejo posvetiti nobenemu postranskemu opravilu in nobenemu podjetju katerekoli vrste ali se ga udeležiti,
1.	ki bi moglo po svoji kakovosti ali razmeri na službo uradnika ali služabnika utemeljiti uvet pristranosti v izvrševanju njihovega opravila ali službe,
2.	ki nasprotuje dostojnosti ali zunanji časti uradnikov in služabnikov ali dostojanstvu uradnikov, ali
3.	ki zahteva čas uradnika in služabnika na stroške natančnega izpolnjevanja njegovega poklica.
O dopustnosti postranskega opravila za kakega uradnika ali služabnika odloča neposredni uradni predstojnik, puščaje rekurz na višje oblastvo.
§• 23.
Vsak uradnik ali služabnik je po svojih močeh brez pravice do posebne nagrade zavezan, oskrbovati poleg svojih navadnih dolžnosti posebna opravila, ki mu jih od časa do časa naroči njegov pred stojnik iz službenih ozirov in nastalih posebnih po
vodov, in v tem oziru mu ostane samo pritožba na višje oblastvo, ki pa nima odložive moči.
§• 24.
Vsak uradnik je dolžen se proti povračilu zakonitih potnih stroškov in dnevščin ali izmerjenih poprečnih zneskov ne samo začasno dati uporabljati na kakem drugem kraju, nego kjer je nastavljen, temveč se lahko, ako zahtevajo službeni oziri, stalno premesti v kak drug službeni kraj proti povračilu zakonitih selilnih stroškov.
§. 25.
Izvzemši primer bolezni, ki jo je nemudoma naznaniti predstojniku in po okolnosti pravilno dokazati, nima uradnik ali služabnik pravice, se svojemu uradu ali službi odtegniti brez posebnega dovolila (dopusta).
Kdo sme dati to dovolilo z ozirom na njega dobo in kaj je dokazati v ta namen, določajo posebni službeni predpisi.
§. 26.
Če se zaprosi in dovoli dopust (izvzemši primer pravilno dokazane bolezni ali važnih službenih ozirov) na daljši čas nego četrt leta, ne dobiva uradnik ali služabnik po tej četrtini leta nikake plače ali mezde dotlej, da zopet vstopi v službo. Izjeme tega pravila potrebujejo Najvišega odobrila.
§• 27.
Uradnik, ki ima račune ali ki je nameščen pri kaki blagajnici, ne sme praviloma nastopiti niti dovoljenega dopusta, ako ni poprej s skontrovanjem bla-gajnice in likvidaturo dokazal pravilnost in redno izročitev oskrbovane blagajnice ali stvari.
Oprostitev od te dolžnosti potrebuje odobrilo ministrstva (izvzemši nujne primere, v katerih se je moči zadovoljevati s primernim zavarovanjem.
§• 28.
V vsakem obvestilnem dekretu o dovoljenem dopustu je uavesti čas, od katerega naj se začne dovoljeni rok dopusta.
Vsako odstranitev od urada ali službe brez dokazane bolezni ali dobljenega dopusta, ter vsak neopravičen prestop dopusta je kaznovati kakor službeni pregrešek.
Ako bi kak uradnik ali služabnik brez dokazane bolezni in brez dopusta izostal iz urada osem dni ali bi se v 14 dneh po preteku dopusta ne povrnil na svojo službo, se plača odbije za vsak dan. za katerega se je prestopil dopust.
§• 90.
Uradniki in služabniki so odgovorni za škodo, provzročeno po krivdi v njihovem uradu ali v službi (zlasti če so se prestopila ali v neinar pustila službena navodila) in so dolžni jo povrniti.
Ako je škoda nastala po krivdi več oseb, je vsak odgovoren za delež, storjen po njegovi krivdi Ako se deleži posameznikov ne dadö ovedeti na poškodbi, ali ako se je škoda naredila nalašč, so vsi odgovorni za enega in eden za vse.
§■ 91.
Uradniki in služabniki se zaradi svojih uradnih opravil praviloma ne morejo tožiti na civilnih sodiščih, in vsako tako zoper nje naperjeno tožbo mora torej civilni sodnik takoj zavrniti.
Izjema velja samo v primeru, če pristojno upravno ali kazensko oblastvo izrečno dovoli pravdno pot zoper kakega uradnika ali služabnika vsled kakega njegovega uradnega dejanja.
§. 92.
Terjatve državne uprave (državnega zaklada) do uradnikov in služabnikov, ki se izvajajo zgolj iz službenega razmerja, je dognati po upravnem potu. Isto velja o enakih terjatvah do države.
§ 93.
Ta predpis se torej ne nanaša samo na tiste terjatve, ki izvirajo iz pristojbin uradnikov ali služabnikov ali njihovih rodbinskih udov (n. pr. plača, mezda, pokojninski užitek, predplačila, potni stroški), temveč sploh na vse iz službene zveze izvajane terjatve države do uradnikov in služabnikov in na take terjatve uradnikov in služabnikov do države.
§• 94.
Sodna oblastva so torej dolžna, na podstavi takih upravnih razsodeb dovoliti ugotovitev ali izvršilo.
§• 95.
Tudi brez posredovanja sodišč lahko zadevno upravno oblastvo zaukaže odbitke od plač, mezd ali drugačnih užitkov uradnikov in služabnikov, da se izterjajo ali ugotovijo državne terjatve, izvirajoče iz službenega razmerja, in blagajnice jih lahko izvršč neposredno ali po njim predpostavljenih oblastvih.
§. 96.
Taki odbitki se nikakor ne morejo zmotiti z rubeži ali odstopi, ki so jih tudi prej dosegli zasebniki,
torej se morejo pravice zasebnikov po tozadevnih posebnih predpisih dokazati samo na tisti del plače ali mezde ali pokojnine, čigar plačilo ni ustavljeno.
§• 97.
Od preživnin se ne more nič odbiti tudi ne v prid državnemu zakladu.
§. 98.
Zapuščina kakega uradnika ali služabnika, ki je imel račun z državnim zakladom, se izven izvršilne poti ne sme prisoditi brez dovolila dotičnega upravnega oblastva.
Obljuba.
Ker se je dovolila Vaša uporaba za poštnega pomočnika, obljubite, da bodete vestno izpolnjevali Vam v Vaši službi naložene dolžnosti in zvesto varovali službeno tajnost.
„Kar se mi je pravkar povedalo in sem prav in natančno razumel, to moram in hočem zvesto izpolnjevati.“
(Podpis objubljajote osebe.)
Spredaj stoječa obljuba se je danes storila v naši navzočnosti.
dne...........................190 .
(Podpis priče.)
(Podpis voditelja poštnega urada.)