Poštnina plačana v golot hd. Leto IXVH1~ ŠL 157 Ljubljana, torek, 16. julija 193$ •znaja vsak dan popoldne, lzvzemsi nedelje ln praznike. — fnimretl do 90 petit rret a Din 2.-, do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 800 vrat s Din 5w-p večji inseratt petit /rsta Din 4.-. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za Inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ailca štev. 6 Telefon: 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR Strosemaverjeva 3b. — NOVO lODSTO. Ljubljanska c, telefon' tL 36. — CELJE: cel iako uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon st~ 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon SL 190. — JESENICE, Ob kolodvora 101 Račun pri postnem čekovnem zavoda v Ljubljani it_ 10.351. Jugoslavija in Habsburžani Povratek Habsbiržanov na avstrijski prestol bi iz teme iev spre menil po ožai v Srednji Evrooi in povzročil popolno preorientacijo Beograd, 16. julija, julija, r. O habsburškem vprašanju objavlja ^Politika« uvodnik, v katerem pravi med drugim: V A\~striji pripravljajo restavracijo habsburške dinastije in v ta namen vešče bi bezobzirno izkoriščajo vsako zmedo in neprilike, ki se pojavi v mednarodno političnem položaju. To je logično in povsem naravno. Habsburžani so živeli in vladali stoletja in izkoriščali nezgode in nesreče drugih. Samo po tej poti se morejo tudi vrniti k oblasti in se p o vzpeti na hrbet avstrijskega naroda, ki se jih je ob nekem svetlem zgodovinskem trenutku o tresel To je logika habsburške eksistence. Kar se tiče naše države ln ostalih na-slodstvenih držav je njihovo stališče dovolj znano ne samo vladam, marveč celokupni evropski javnosti. Vsak korak, ki ga napravi Avstrija v svrho povratka Habsbur-žanov, je znak za nemir in skrb v teh državah. To se sicer ne izraza pri vseh na enak način, toda nesporno je, da je v najširših ljudskih slojih skupni občutek globoke averzij«* napram tej parasitski in fatalni dinastiji. In to v vseh na^ledstvenih državah brez izjeme. K.-sniea je, da ti narodi ne morejo vselej in popolnoma vplivati na razvoj dogodkov tako, kakor bi hoteli, in celo ne tedaj, ko vedo, da se dogodki razvijajo v smeri, kj je nedvomno ne pravilna in napačna, toda gotovo je, da tako pri nas, kakor pri vseh drugih narodih, Id so z velikimi žrtvami in napori svojih generacij vrgli s sebe habsburški jarem, obstoja neomajen sklep, da se tega zla tudi v bodoče obranijo. Ti mladi narodi, ki so za vselaj pustili za seboj temno preteklost in njene fantome, gredo po poti, kakor je potrebno za njihov neizbežni dostojni razvoj. Senca Habsbnržanov, ki se znova, pojavlja na tej poti, jfh ne bo preplašila, niti ustavila. Za nas je jasno, da se je sedanja avstrijska vlada že zdavnaj identificirala z onimi elementi v Avstriji, ki si žele habsburške restavracije. Ona to v svojih uradnih ebjevah sicer več ali manj srečno statva za izbranimi formulami( ki pa nikogar več ne morejo prepričati. Tako je v poslednjem komunikeju avstrijske vlade, ki naj hi pomiril evropsko javnost ni v nikaki zvezi z visoko politiko«. Mi smo vedno misli, da se Habsburžani kot ena izmed največjih dinastij na svetu ne morejo zamisliti brez zveze z visoko politiko. Toda prav sedaj jih avstrijska vlada dela čim manjše, da bi jih čimlažje vtihotapila v Avstrijo. Rekli smo že, da navaja avstrijska vlada kot svoj zadnji in osnovni argument, da je zakon o Habstmrzanih avstrijsko no-tranje-politicno vprašanje, ki se ostalega sveta ne Uča. Zares je avstrijska notranja zadeva, H nj se v čsu gospodrske krize HabsbuTžanom poklanjajo milijonska imetja. Njena notranja zadeva je tudi, ali se naj dajejo dohodki od teh posestev, ki so šli doslej v korist vojnim invalidom in v druge humane svrhe, mnogobrojnim članom habsbiLškega doma. Njihova notranja zadeva je, de nočejo poveličevati dinastijo, ki je spravila njihovo nekdaj močno ln ve-viko državo na sedanje stanje in socialni red. Notranje avstrijsko vprašanje je, ali naj se država uredi na fevdalno-klerikalni bazi, ali pa naj se poiščejo druga sodobnejša sredstva za odpravo sedanje gospodarske krize. Toda ni njeno notranje politično vprašanje v sedanjem času gospodarske in politične krize ter zapletljajev v Evropi, če budi fevdalne fantome in pripravlja restavracijo neke preživele dinastije, ki po-n>eni zlo in vz nemir jen j e za dober del Evrope. NI njena notranja zadeva, če se — in to je delala vse od vojne do danes — stalno obrača na velike in mal sile ter niednarodne ustanove za finačno pomoč. Ni njena notranja zadeva, ko s takimi svojimi akti postavlja na kocko ne samo celo svojo neodvisnost ,ki je zajamčena z mednarodnimi pogodbami. Tako gledamo mi s polno pravico na najnovejši odločni korak avstrijske vlade, na poti, po kateri naj se v Avstrijo povrne stara in nam samo zaradi svojega zla znana dinastija. Tako gledajo na ta problem vsi narodi v Podunavju brez razlike. Z budno pozornostjo zasledujejo to igro, pripravljeni na vse ter prepuščajo polno odgovornost za vse, kar se danes v Avstriji dogaja, avstrijski vladi. Nova damska godb« s petjem slovenskih narodnih pesmi gostuje vsak večer ▼ X AVAR M „L.ttO*i«, Toda pustimo na strani namere in Črte avstrijske vlade in habsburške dinastije. Danes je vse bolj aktualno tole vprašanje: Ali bo ono inozemstvo, Id, kakor kaže, ravnodušno ali celo blagohotno gleda na sejanje razdora v centralni Evropi, prav tako ravnodušno gledalo tudi na vse po- sledice eventualne habsburške restavracije. To moramo vedeti toliko bolj, ker bi, to je gotovo, eventualna restavracija Habsburžanov izvajala na žalost nujno in neizogibno osnovno preorientacijo v splošni politiki srednje Evrope. Kdo pa bo prevzel odgovornost za tak rasivoj? Mala antanta solidarna kategoričen d manti Titulesca o nes^gi-sj^ med držav mi Mile antante — Neuspele ntrge Bukarešta, 16. julija. Zunanji minister Nikola TStulescu je odpotoval snoči ob 23. uri iz Sina je v Bukarešto, odkoder namerava v Francijo na daljši odmor. Z njim potuje tudi državni podtajnik v ministrstvu za zunanje zadeve Savel Radu lesen. Pred svojim odhodom iz Sina je je zunanji minister Titulescu sprejel zastopnike tiska in jim dal naslednje izjave: Odhajam iz države zadovoljen. Mednarodni položaj je morda še nejasen. Zato je pa tembolj jasno stališče Male antante in Balkanske zveze napram dogodkom, ld M mogli nastopiti. Razgovori, ki so se vodiH v Sina ji, so mi dali priliko, da sem ugotovil popolno istovetnost stališč pri nas m pri naši zaveznici Jugoslaviji. Ker pa je bil g. dr. Beneš stalno informiran o vseh teh razgovorih in je izrazil glede njih istovetno mišljenje, smem trditi, da je enotnost akcije Male antante bolj popolna, nego kdajkoli prej. Dejstvo, da je g. Maximos znova pae-vzel portfelj za zunanje zadeve v Grčiji, je najboljše jamstvo, da se bodo sklepi Balkanske zveze, sprejeti na majski konferenci v Bulkarešti. izvajali v duhu najtesnejšega sodelovanja balkanskih držav. Na vprašanje novinarjev, koliko je resnice na nekih tendencijoznih vesteh, ki so se v posledsnjdh dneh pojavile v nekaterih tujih listih, je minister Titulescu poudaril: Te vesti so sad propagande nasprotnikov7 našega narodnega edinstva. Sprememba v smernicah naše zunanje politike je nemogoča stvar! Kdor že samo govori o taki izp remeni bi, dokazuje, da ne razmišlja resno o problemih, za katere gre. Naša zunanja politika je Izrazito nacionalna in teži v prvi vrsti za ohranitvijo naše teritorialne neodvisnosti. Ml ne vodimo zunanje politike, ki bi bila naperjena proti komurkoli. Rum unija si želi le prijateljstva z vsemi državami brez razlike m zato je pripravljena približati se vsem narodom, ld so pripravljeni s sredstvi. Id jih imajo na razpolago, pripomoči k ohranitvi naših meja m meja naših zaveznikov. Naše geslo je: Rum unija in mir nad vse! Zato morem trditi, da ne boste dočakali nikake spremembe sedanje zunanje politike, marveč le njen nadaljni razvoj v vseh smereh. Italija dobi mandat nad 4 besi niio Komp omisni o edlog veesil - Če Alesinic nanl ne bo piistai?. bo dobla Italija svobod e roke za svojo votaško akciio London, 16. julija, z. Dočim so listi včeraj še samo namigavali na kompromisni predlog, ki je bil sestavljen na podlagi posvetovanj med Londonom, Parizom in 2enevo, objavljajo danes sestavljene predloge že v konkretni formi. Italiji naj bi se ponudil mandat nad Abe-sinijo. Procedura, ki naj opraviči to postopanje, bi bila naslednja: Italija naj bi na zasedanju sveta Društva narodov, ki se sestane. 25. t. m., vložila pritožbo proti Abesinij! z očitki, da Abesinija ni zatrla suženjstva, da kljub obljubam še nima urejenih svojih meja in da ni sposobna za državno upravo. Zato bi smatral svet Društva narodov podelitev mandata Italiji za upra- vičeno. Na ta način bi bilo ustreženo željam Italije, ne da bi se formalno kršila neodvisnost Abesinije. če pa bi se Abesinija temu uprla, jo bodo enostavno izključili iz Društva narodov. Društvo narodov potem z njo ne bo imelo več opravka in Italija bi dobila proste roke, da z vojaško akcijo uresniči svoje načrte. Pariz, 16. julija, z. Italija je včeraj odredila mobilizacijo še dveh divizij in več letnikov specialnih čet zlasti za letalstvo. V tukajšnjih krogih tolmačijo to postopanje Italije za dokaz, da je Mussolini odločen za vsako ceno izvesti svoje načrte v vzhodni Afriki in podjarmiti Abesinijo. Amerika za Abesinijo imenski črne zbirajo dobrovot ce za abe insko vojsko Amerika na) intervenira v korist Abesinije Newyork, 16. julija. AA. Odbor za pomoč Abesiniji, ki se je pred kratkim ustanovil v Newyorku, je pričel zbirati podpise za vlogo, ki jo nameravajo izročiti predseaniku Zedinjenih držav Rooseveltu, da bi interveniral proti pripravljajoči se vojni Italije proti Abesiniji v interesu ohranitve Rriand-Kelloggovega pakta. Odbor se nadeja, da bo v najkrajšem času zbral nekoliko milijonov podpisov za prošnjo. Z vso naglico pripravljajo propagandne letake, zbirajo poročila in nabirajo prostovoljce med ameriškimi črnci, ki se bodo priključili abesinski vojski. Vse delo se vrsi pod geslom: Afrika Afričanom! Nekako v nasprotju z občimi simpatijami za Abesinijo, ki jo smatrajo za žrtev italijanske espanzije, je zanimiva izjava, ki jo je dala neka sorodni ca abesinskega cesarja, ki studira v Newyorku glasbo. Izjavila je novinarjem, da se abesinski cena vojno e Italijo le sest let in da so na njegov ukaz v tajnih skladiščili nagromadili velike količine vojnega materijala.Ob vznožjih planin so Izkopali globoke votline, ki bodo služile Abesincem kot zavetišča proti letalskim napadom. Tuji oficirji že leta instruira jo abesinske čete. Japonska kontrola nad Mandžurijo Tokio, 15. julija. AA. Agencija Rengo poroča, da so danes podpisali novo pogodbo med Japonsko in Mandžurijo. Po tej pogodbi bodo v Hsmkingu ustanov* ja-ponako-mandzursko gospodarsko komisijo z nalogo, da daje obvezna navodila o gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. Komisija bo lahko stavila obema Novi volilni zakon na sreskem sistemu? Plenum Narodne skupščine bo o dvanafstinah razpravljal po skrajšanem postopku — Kakšni bodo odbori za revizijo treh političnih zakonov Beograd, 15. jufija. pč. Razprave v finančnem odboru so se zelo zavlekle rn pred jutrišnjim dnem ne bodo končane. Ker dvanajstine s fmančmm zakonom od Narodne skupščine niso bile proglašene za nujne, bo postopati v smislu § 57. skupščinskega posJovmka, ld predpisuje, da mora biti poročilo skupščinskega odbora tiskano in da mora preiti pet dni, preden se otvori razprava v plenumu. Ker se navadno računa v trn rok dan tiskanja in dan sklicanja plenarne seje Narodne skupščine, se ta petdnevni rok običajno praktično reducira na tri dni. Ako bo torej finančni odbor jutri končal svoje delo, bi se strogo po predpisu *ple-mim Narodne skupščine mogel sestati šele v soboto. V krogih večine se govori, da na izključeno, da bo skupščina sklenila izvesti debato o takozvanem skrajšanem postopku v smislu § 64 skupščinskega poslovnika, kar bi omogočilo, da se skupščina skliče v sTedo in po sprejetju skrajšanega postopka prične razprava v četrtek. V tej razpravi sme potem govoriti le po en zastopnik za vsako skupino za in proti- Na ta način bi se osiguralo, da bi dvanajstine bile sprejete v Narodmi skupščini še ta teden. nakaT bi takoj mogel o njih razpravljati senat. Preden odide Narodna skupščma na po* letne počitnice bo treba razčistili se vprašanje posebnega odbora za proučevati je trasi političnih zakonov, za kartere zahteva vlada leg is Lat i v no pooblastilo. Vlada stoji na stališču, da naj se za vse tri zakone uvoli eden odbor m se ventihta tudi vprašanje, da bi skupščinski in senatski odbor v skupnih sejah razpravljala o vladinih načrtih. Proti tej nameri se pojavljajo tehtni pomisleki, ker je vloga senata napram Narodni skupščini vloga posebne ust s »ne instance m se zaradi tega misli, da senat ne bi pristal na skupen odbor. Predlogi za spremembo političnih zakonov v vladi se niso izdelani, šele po sprejetju dvanajatšn se bo vlada posvetna tem vprašanjem šn zatrjuje se, da bo do srede avgusta svoje predloge izdelala in predložila parlamentarnim odborom. Največje zanimanje vlada seveda za volilni zakon. Pristaši starega strankarskega življenja se ogrevajo za čisti sre&ki sistem. To je najboljše sredstvo za atrmrtztranje vsake vsenarodne fn vsedržavne skupnosti in vodi seveda k istim pogrešnim rezultatom, kakršni se očitajo sedaj vc4javnemu volilnemu zakonu. Stare stranke na delu Kljub prepovedi Ace Stanojevića in dr. Mačka tako dikali kakor mačkovci živahno nastopajo na shodih Beograd, 15. jutrja. Č. V razvoju strankarsko rjoiajtičnega življenja je opažati nekaj zanimivih pojavov. Navzlic formati -ni prepovedi predsednika Radikalskega glavnega odbora Ace Stanojevića, naj se zaenkrat ne vrši organiziranje brvšdh radikalov, nadaljuje dr. Laza Marković s svojo agitacijako turnejo in ustanavlja povsod radikalske odbore. V staro-radikalskem Glavnem odboru je izzvala ta akcija precejšnje neraspoloženje in dr. Mojrkoviću se očita, da ai na lastno pest ustvarja pozicijo, ki mu je merodaj-ni staToradikalsfci krogi ne nameravajo dati. Tudi Mačkova formaflina prepoved shodov HSS ni povsem zalegla. Prirejajo se shodi združene opozicije, katerih se pridno udeležujejo tudi Mačkovi ožji pristaši. Eden največjih takih shodov je bil v nedeljo v Banjahiki, katerega so se v glavnem udeležili srbski zeml joradnfki, a tudi več tisoč Mačkovh pristašev. Glavna govornik je bil bivši Toodonski poslanik Jeca Jovanović, ki je meri gim izvajal, da ima Stojad5movićw«m vlada kredit za izvršitev svobodouBrrss revizije političnih zakonov, .,, ' neko delo s sedanjo Narodno skupščino. Opozicija bo še nekaj cena čakala, ali ne dolgo. Na zboru združene opozieige v Vukovaru je dr. Kostič, bivši poslanec SDS. poskušal skonstruirati Mačkov državnopravni program m izjav dr. Mačka pred sodiščem za zaščito države 1. 1932. Dr. Maček je izjavil dr. Košticu, da je aa jugoslavensko državo na baari ravnoprsrv-nost in da hoče reftiti hrvatsko vpraAan je v okviru te države. V Novi Gradiški sta govorila Maflkov poslanec Speha in bivši federalistični poslanec dr. Zanič. S shoda je bil poslan Mačku brzojav, v katerem 15.000 Hrvatov pozdravlja dr. Mačka ter poatavtja vse svoje moči v njegovo slu*bo. Podobna zborovanja so btta tudi v Bakru In Samoboru. Slovenska opozicija za dr. Mačka? Zagrebški »Obzor« objavlja naslednjo, iz Ljubljane datirano vest: Akcija opozicije v Sloveniji se razvija zelo lepo. V mnogih srezih so pristaši bivše Samostojne kmetijske stranke sklenili, da se pridružijo dr. Mačku. Vso akcijo vodi narodni poslanec Dobovisek, ki je bil izvoljen na Mačkovi listi. Za ta pokret se baje zanimajo nekateri mladi ljudje, ki doslej niso aktivno delovali v političnem življenju. Akcijo s simpatijami spremljajo tudi nekatere zeto uglede osebe iz gospodarskih krogov, ki se doslej meo hotele opredeliti za nobeno skrvenako politično stranko. Voditelji tega pokreta bodo zaceli avgusta izdajati svoj tedsak, ki bo zagovarjal politiko dr. Mačka. Akeija bo dobila v najkrajšem času konkretne oblike«. Odgovornost aa te informacije prepuščamo seveda > Obzoru--. Kolikor vemo, glavni voditelji bivam kmeti jcev zanikajo, da bi se bavili s takimi načrti, dejstvo pa je, da so se mnogi podeželski pristaši dr. Marusica in Puelja že pri letošnjih majskih voHfcvah izneveri* svojim voditeljem in njtHrvemu programu ter v agitaciji nastopal za Mačkovo hsto. Pottttka g. Ma-rusi Ca je se fftnrst doživela svoj prvi polom. Zopet potres v Beludžistanu London, 15. julija AA. Agencija Reuter poroča, da je v severnem delu Bel udri-stana včeraj dopoldne nastal velik potres, ki je trajal 15 sekund. Potres je izzval zlasti v Qoetr4 veliko paniko- Sedaj je to pokrajino že fcretjsč razdejal potres v teku enega ineseca. Čeprav je bil včerajšnji potres eden najmočnejsrh, ni bilo človeških žrtev. Koncem maja je Quetto potres popolnoma razdejal in je tedaj našlo smrt 40.000 ljudi. Drobiž z vseh strani Smrt nizozemskega državnika Haag, 15. juMja. AA. Tu jc preminul bivši nizozemski ministrski predsednic van Predsedoval je nizozemski vMi v času svetovne vojne. Novo francosko kolonialno ranistmtvo Pariz, 15. julija. AA. >Jour< porote, da bo v kratkem ustanovljeno novo mri-nJBtrstvo za francoske kolonije v severni Afriki in Siriji. Fuzija političnih strank v RumomJjl Bukarešta 15. julija. AA. Listi poročajo o fuziji stranic prof. Cuze m Jorge. Nova politična skupina se imenuje narodno nacionalna krščanska stranka. Razkol v poljski kmečki stranki Varšava, 15. jnMja. AA. Tu se je vrfel Kretmi kongres kmečke stranke, ki se ga je udeležilo 270 delegatov. Sklenili so da stranka pri bodočih volitvah ne bo sodelovala. Nastal pa je zaradi tega spor In se je rađrkaina ah u pata odcepite oc stranke. Stran 2. »SLOVENSKI NAROD«, dne 16. julija 1035. Stev. 157 Granate so opravite grobar evo delo ..Strelski Jarek bajonetov', kjer je zasutih 110 francoskih vojakov Ljubljana, 16. julija. Naš vodnik še vedno pripoveduje-.. V hramu nad grmado človeških kosti pripoveduje molče, pa ga vsi razumemo, ker govore naša srca en jezik. Samo njegove oči pomagajo srcu pripovedovati. Njegova povest je brez konca in kraja. Začenja se pri prvem zdrobljenem okostnjaku in gre preko vseh do zadnjega. Tristo dvajset tisoč jih je, pa jih bodo se navozili, ker jih manjka še dobra polovica. Morda jih pa ne bo več tosiko, ker jih ne bodo našlijcer bodo že prej sami strohneli. 2rvi se boje mrtvih, ker jih čuvajo še ave granate, zarite med njihove t rohneče kosti... IA naš vonik pripoveduje,... Tisoči in tisoči vojakov pokrivajo zemljo med SouviUe in Douamontom, kakor da so jo razoraU hi razrili besi. To edinstveno bojišče na svetu mora človeka pretresti v dno duše. Deset mesecev so si stali tu milijoni ljudi naaprot, nikoli se niso videli, nobenega sovraštva ni bilo med njimi, nobenega prepira, nobene mržnje, pa so se vendar morali pobijati- Brisu osemdeset tisoč jih je padlo samo na teh livadah, ki bi jih človek skoraj lahko objel s rokami, tako se mu vadijo majhne. Vsa zemlja je prepredena z zovi, kakor da bi bih* spremenjeni ljudje v krte, travniki m polja, kjer je prej zcienela trava ki valovilo zlatu žitno klasje, so še zdaj pod mrežo bodeče žice. In vse je po žgano, vse pusto in prazno, kamor se oz res. Zemlja nima dovolj sokov, da bi zacelila te globoke rana preveč se je napila krvi, a mogla iztisniti iz sebe to prokletstvo. Pet mesecev so prodirali Nemci korak za korakom od Fort Dauaumont do Chapelle Sarnte—Fine, pet mesecev so padali pod ostro koso koščene žene kakor zrelo žito pod srpom žanjice, francoske čete pod poveljstvom generala M angina so jih pa pognale v kratkih urah nazaj tja, odkoder so bili začeli prodirati, rn vsa kri je bila prelita zaman, Z« ped zemlje je padlo tisoče in tisoče ljudi, a zemlja je dovolj velika, da bi se ljudem ne b-Ho treba boriti za njeno posest. Samo razdeliti jo je treba pravično ah pa odpraviti sploh delitev, pa ne bo treba zaradi nje nikomur več umirati pred naravno smrtjo- Fort Douaumont je bil nekaj časa v nemških rokah. Francozi so ga pod poveljstvom generala Mangi-na 24. oktobra 1916 zopet iztrgali Nemcem. MaToški kolonijal-rd polk, ieti ki je iztrgal Nemcem iz rok tudi vas Fleurv, je dobil povelje, naj navali na Fort Douaumont. Povest našega vodnika je brez konca ki kraja, a tu ni popolna. Maroški k od oni jalni polk je povelje izpolnil. Afrika je izkrvavela za Evropo. Za kulturo je vredno prelivati kri, za evropsko še posebno. In Afrika jo je prelila, da bi lahko odkupila z njo vso evropsko kulturo še za •iboč let naprej po najvišji ceni. 'A kaj bi z njo. ko se duši že v tej, kar je je drago kupila? Maroški kolonijami polk je zavzel Fort Douaumont, potem pa ni bil več polk.-Maročanke pa zopet rode sinove, da bodo s njihovo krvjo kupovale evropsko kulturo -puder, da jim bodo lica bela, barvila, da jim bodo ustnice rdeče. Evropska kultura ima rada bela in rdeča usta Maro-čank._ Smo £^ vcHpn na desnem bregu Meuse, a kri je tekla v potokih tudi na levem. Tja še pogledamo, tam je Mor* Homme in na njem je Promet Mauricev spomenik. Mano njega ne greš, ne da bi te pretresla groza do kosti. V bitki pri Souvittu je bruhnilo osem aopov v treh dneh iz žrela 45.000 granat. Smrt je kosam na obeh bregovih, da si je zaslužila spomenik na vrhu Mort—'Homme. V nema grozi smo se še enkrat ozrli na prostrano njivo belih krržev, a že je nas čakal nov strahoten pogled. Prišli smo do »Strelskega jarka bajonetov«. Tu stoji spomenik v jarku zasutim junakom 137. francoskega pehotnega polka. Milijon frankov je izročil francoski vladi zanj bogati Američan Georgea Rand. Drugi dan je odpotoval z letalom iz Pariza v London, pa je med potjo letalo strmoglavilo na tla in Rand se je ubil. Ali je hotel prst usode pokazati, da so granate za vedno pregnale plemenitost iznad te proklete zemlje? Venec pravljic je spletla ljudska domišljija okrog tega strašnega jarka. Kako »o bili vojaki francoskega polka zasuti, da mole še zdaj iz zemlje samo zarjaveli bajoneti njihovih < pušk. pa še te so granate večinoma skrivile? Naj govori očividec, francoski poročnik Foucher: Prvi bataljon 137. francoskega polka je krenil iz verdunske trdnjave na bojišče 9* junija 1916 in v noči od 10. na 11. junij je zamenjal 337. polk v strelskih jarkih 13. junija zjutraj so začeli nemški topovi bru- j ha t i ogenj in jeklo na francoske utrdbe, j ves dan in še pozno v noč je bobnela zemlja. Težke granate so rušile vse, kar so dosegle. Francoski vojaki so čakali % nasajenimi bajoneti, kdaj bodo Nemci navalili au msprro konja a* so oddali P© amssj^ prosa nam jnajp. Tam pm zaftocfli nsnn cnsmNcar^L, lni ao žeče, naj aa ustavijo. Vfcafcfa. med rani je h* tarfi Anton Krajše, na nteo slad« ta ao bsMI dalja, Graničar ji ao streljal la takoj po se je ssm^afil Anton Krajše, trebuh. Ranjenca ao po*a4l Lož, kjer na je nudal prvo potnoe trik dr. Majat. Zjutraj as Krajna odpeljan ▼ Unttjaao, kjer pa ja Društvena banka Iajatrjana, ro, T inaiwnaini Naroda« je t* dna H. t. m. pod gornjan anaatspcan objavljen navrat aa olajšanje plačevanja kulturnega davka. Ta načrpat se mi zdi tate «lr, da ta b*o ras škoda, de hi se dotam Meja brez 65skmarje z^gufjfia, kakor je ne pri nas navada. pem sam ndmađ bridkosti drust-blagajn&a, potrdim vse, kar pove p#ssc o križih In težavah te funkcija. In menda ga tudi ni pri nas društvenega bhagajnfta, ki ne bi imel enadrih izkušenj. Zato je pri naših kulturnih dru-Mana prsdssdnAMrfh kandidatov t isobi-1 ju, aa blagajnike pa skoraj zmeraj velik križ. Pri uresničenja njegova ideje bi strah pred blagajniško funkcijo odpadel, ker bi bfl blagajnik res upravitelj drusHrvenega denarja, ne pa samo nesrečen inkasaint, ki mora požreti toTSko bridkih zaradi nemarnosti članov. Mislim tami da bi Ma ^^a — ■ ■ •as sesrj pooorjriegpa, , her bi nato najlagvje JktivuvaA nekaj ftasa ki tnala za narodo bftajgc Spričo spksino znane požrtvovalnosti vfMkojeneev bf ae tudi gotovo nafto do-volj rJuA za tode3o, zlasti ker bi tako vpokojend na^erjee zavrnDi očitek, da brez potrebe odjedajo drugim delo m saa^u£sk. Seveda pa ne moremo od njih zahte-aaiti, da ucadjo ahrofire za pisarno, tiskovine, porto ibcL, ker bi bilo teh stroškov pač precej. Mislim pa, da hi vsako društvo rado žrtvovwk> deset odstotkov za mkaso. S temi odstotki bi zadruga pač (lahko krila stroške ter primerno odško-dovala mkasante. Cte bi konec leta še kaj ostalo, pa nemara tudi nihče ne bi Ugovarjal, če bi tudi fimkcijonarji dob.l! kak sbotak. Torej, požrtvovalni in za bTsigoT naroda vneti ljudje, na pran! P. K Nad 2000 delavcev stavka Komunike vodstva &D o vzrokih stavke na Davormku Jesenicah in Blejski Dob avi Jesenice, 17. julija Pogajanja med stavku jocimi odnosno med delavskimi zaupniki in predstavniki KID, ki so se vršila včeraj vse dopoldne in pa popoldne, niso privedla do ugodnega zaključka, zaradi česar so včeraj stopili v stavko tudi delavci, zaposleni v obratih KED na Jesenicah in in na Blejski Dobravi. Stavka zdaj nad 2000 delavcev. Vodstvo KID je izdalo danes sledeči komunike: »Delavstvo nadih železarskih obratov na Jesenicah in na Javorniku je stopilo v stav- na nje. Puške so imeli prislonjene kraj se be, tako da so moleli bajoneti iz strelske- 1 ko- Stavka je izbruhnila 12. t. m. na Ja-ga jarka, sami so pa držali v pričakovanju verniku ob 6. zjutraj brez vsake napove-nemskega napada pripravljene ročne gra- I Zahteve stavkujočih, ki so bile sporo-nate v rokah, da bi ga odbili . j čene ravnateljstvu Sele popoldne, se opira- ' jo deloma na nesoglasja V tolmačenju kolektivne pogodbe/ deloma zasledujejo po- j višanja sedanjih pogodbenih mezd. Poga- ! janja s stavkujočimi niso dovedla do uspe- j ha, čeprav je podjetje bilo pripravljeno , urediti vsa sporna vprašanja iz kolektivne r , . , ! pogodbe potom kompromisa, potom razso- Tako so ostali pokopani brez pogreba, j ^ tom redn sodišča in pro- ranate so same opravile grobar jevo delo. . učiu vse*predloge povišanja posa- Težke granate so podale ves dan in še ponoči pred njimi m za njimi, da je postajal strelski jarek vedno ožji. Po silnih eksplozijah je deževala prst s kamenjem na francoske vojake zdaj od spredaj , zdaj od zadaj, dokler jih ni zasula čez glavo- Granate so same opravile grobarjevo Skočiti iz jarka bi pomenilo skočiti v smrt. Smrt tu, smrt tam, povsod enako strašna, povsod mnogo prerano poklicana. Izbrali so si bližjo, da je prišla sama po nje, da jim ni bilo treba hiteti ji v naročje. 110 trpinov trohni tu. Ob premirju so jih našli zasute in nihče se ni dotaknil njihovega turobnega domovanja, dokler ni prišel Američan Rand, ki ga je pogled na to edinstveno grobnico tako pretresel, da je omogočil postaviti s puškami in ročnimi granatami vred živim pokopanim francoskim mučenikom veličasten spomenik. Ozreš se na te zarjavele in skrrvljene bajonete, pa vidfš v duhu ob njih čepeče človeške okostnjake. Misel je preslaba, da Skromen ie živalski vrt v Skoplju, ni tak bi mogla doumeti veličino m grozoto tega ' kakor splib&i na Marjanu sli celo *a^eb-žrtvenika. Nanj položene žrtve same bi šk* v Maksimiru (niti ne tak, kakor bi bil meznih zaslužkov, toda Sele po obnovitvi rednega obratovanja. Ko so se pogajanja še vršila, so as priključili stavki dne 15. t. ! m. tudi jeseniški obrati. širijo se glasovi, da je stavkovno giba-S nje nastalo zaradi tega, ker je podjetje ho-i telo znižati pogodbene mezde. Te vesti so ' neresnične. Podjetje mezd ni znižalo in tu-j di ni imelo tega namena Mezde, ki se pri nas plačujejo, so razmeroma visoke, mor- da najvišje v industriji Jugoaarvlje. valna zaslužka se v zadnjih letih ni zmanjšala, marveč povečala. Povprečni delavski zaslužek na 8 ur dela je znašal v nadih železarskih obratih n. pr. meseca junija 1932 Din 08.—, meseca junija 1985 pa Din 61.« pri čemer so vštete tudi ženske in pa mladoletni delavci. Strokovni delavci v posameznih oddelkih enako zaslužijo po 60 do 100 Din na delaven dan. Kdor pozna gospodarske in socialne razmere sedanjega časa bo moral priznati, da te mezde niso slabe in da ne morejo biti pravi vzrok za stavko, ki onemogoča delo baš onemu podjetju, ki je v vsej državi največ storilo proti brezposelnosti in proti znižanju zaslužkov, ki je v zadnjih petih letih investiralo preko 100,000.000, da omogoči nadaljevanje dela in proizvodnjo novih izdelkov In ki je — poleg rudarskih — menda edino industrijsko podjetje v državi, pri katerem je delavstvo deležno tudi starostnega zavarovanja Podjetje ve, da je večina njegovega delavstva delavoljna in da je razmeroma manjša skupina dobro organiziranih hujakacev po znanih metodah dovedla večino v sedanji položaj, ki postane za podjetje in za delavstvo prav lahko usodepomo. Podjetje apelira na vso objektivno javnost, naj se ne da varati po lažnih vesteh in naj ohrani tako podjetju kakor onemu delavstvu, ki je delavoljno, vse svoje simpatije in mu nudi s tem svojo moralno po-moc.c Zanimivosti živalskega vrta v Skopljn morale odkupiti vse zlo sveta. Ob te bajonete bi se moralo skrhati vse orožje, da bi ne bila nikoli več prelita nobena kaplja človeške krvi- O človek, kdaj boš našel same- ga sebe? J.Z. Zvočni kino Ideal Danes ob 4., 7 in 9*4 uri B. A. ROBERTS v veselem filmu Vlomile zopet na deiu Iduhl^ana, 16. julija. Varnostna oblaetva v LJubljani, v glavnem žandarmerijeka komanda, dobiva v zadnjih tednih vedno več prijav o drznih vlomih in tatvinah po deželi. Poročila orožnikov omenjajo, da ee klatijo zlasti po samotnih vaseh .številni nevarni rokoma vh i, ki ogTažajo javno varnost. Največkrat taki zlikovci ne hodijo posamič, marveč po dva ali trrje skupaj In vlamljajo zlasti v kmečke hiše, kjer ob času dela na polja navadno ni nikogar doma. Pohaja« ps ne prihajajo v postav samo kot drsni vlomilci in prijatelji tuje lastnine, marveč so zalo nevarni tudi kot požigalci. V večini primerov ne zažigajo nalašč, marveč iz nerodnost! in neprevidnosti. Prenočišče *>\ poiščejo najraje v skednjih aH pod kozolci, kjer se neredko pozneje pokaže rdeč! petelin. V petek se je priklatil neznan potepuh srednjih let tudi v okolico Kotredeža pri Zagorju. Oprezoval je okrog hiš, ponoči okrog 2. pa vlomil okno v gostilniško sobo Feliksa ljubljanski, — če bi bil). Ampak Skoplje ga ima, kulturna Ljubljana in metropola Beograd jih nimata V vzgojnem pogledu Je živalski vrt za mestno mladino res da precej potreben. Ampak nekdo mi je dejal takole: V Ljubljani je bilo preveč idej, gospodarjev in pameti; v Skoplju pa je eden začel in stvar izvedel. V Skoplju ni bilo nobenega društva, pač pa dobra volja. Kustos naravoslovnega oddelka skopske ga muzeja dr .Stanko Karaman je z majhno podporo mestne občine začel L 1927. ustvarjati vrt in danes je na njega lahko ponosen. V njem je zastopan večji del ptic in sesalcev Južne Srbije, a poleg njih je tudi nekaj eksotičnih živali, bolj zaradi pestrosti in privlačnosti za narod, kakor opic, papig, dva mlada leva in dve kameninske koze. Od južnosrbskih vrst so: Medved (ursusaretos). ujet 1. 1982. pri Peći v zetski banovini. Medvedov je Se nekaj v gozdovih okoli Sarplanine, Koraba, B4stre, Jablanice, Jakupice, Peristra, Kaj-makČalana. Cenijo jih na okoli 200 v vsej vardarski banovini. Letno jih pade ali jih vjamejo mlade okoli 10, največ pod Korm-bom in v Sari. C*s bi bil, da se prepove lov nanje. Veik (eanis lupus). Lahko bi se napolnile i njimi vse kletke, ako bi jih hoteli kupovati, odnosno sploh sprejemati. Zdaj jih je na vrtu sedem. Skrajni čas bi bil. da se prične sistematično zatiranje volkov, ker bo sicer popolnoma nemogoča vzgoja srniadi v južnosrbskih gozdovih. Vidra (lutra mrra). Vsako leto dobi vrt po kako mladica, ki pa ne obstane, ker ni za njo primernega ribnika. Vider je še Ljubljana, 16. jaHja, vedno nekaj ob iezerih — posebno ob Doj-Davi maSo pred 5. je umrl v splošni • ranskem in Ohridskem ta ob rekah, a so Že bolnici na posledicah strela v trebuh redke. govlno te katere je odnesel nad 3000 Din gotovine, večjo zalogo blaga, nekaj perila in drugih predmetov. Primerno 6e je oskrbel tudi z jest vi nami in pa s cigaretami. OSkodovani trgovec je vlom opazil že v zgodnjih Jutranjih urah in ga takoj prijavil. Orožniki so pričeli vlomilca nemudoma zasledovati, vendar jim je pobegnil. Poznan je samo njegov opte. Gre za okrog 46 letnega pohajača male čokate postave. Kakor so ugotoviti orožniki, je neznanec govoril štajersko naročje. Velik vlom je bil izvršen te dni tudi v Desnjafcu. Neznan vlomilec je vdrl v stanovanje posestnika Franca Ferruge, ter mu odnesel zlato žepno uro, ki ima vgTavi-ran napis »Franck Ferkiga«, dalje zlat prstan z briljantl, 3 zlate prstane z opali, 1 zlat prstan z belimi kamni .2 zlata poročna prstana, 1 zlato Žensko zapestnico, več parov zlatih uhanov, več zlatih igel, 3 srebrne dolarje, ter več švicarskih in francoskih frankov. Skupna škoda, ki jo je prizadejal neznani vlomilec, znaša okrog 10.000 Din. Žrtev tihotap tv* 27 letni sin posestnika iz Dan pri Starem trgu, Anton Krajec. Mladenič je postai ?itev tihotapske strasti. V petek so se odpravili neki fantje iz Loške doline skozi gozdove po tihotapskih pouh v Italijo. S seboj so ime1 i 6 konj, ki so jih nameravali pretihotapiti čez me.io.Dospeli so že pod Snežni-. kom mimo Belih voda in so bili že na se Je nato t tr- | italijanskem oz^iiju ko jih je zalotila šakal (eanis aureus). Precej jih Je v okolici Dojranskega jezera in Djevdjelije in doli proti Solunu. V zgornjem delu Povar-darja jih ni. Ris (lrnks). mladič, uiet 1. 1964. v 8ar-nlanini pri Gostivarju. Zelo redek. Nekaj iih je Še v gozdovih Sare in Koraba. Eden ie bil ustrelfen meseca aprila lanskega leta (19^4) v Bukoviku nad Kacanikom kljub temu da »e lov ns riee v Južni Srbiji prepovedan. Sicer se pa tudi pri krznar jih najde kakšna koža risa, kupljena od amaut-skih lovcev. Divji prešic (sus seopra). Dva mladiča. Teh je dovolj v vseh večjih Šumah. Srna (eapredus). Dva srnjaka in dve srni. Če bi ne bilo volkov, ovčarskih psov in lovskih tatov, bi bilo lahko mnogo srnjadi v gozdovih Južne Srbije. Sicer pa srne kljub temu niso redke. Rjavi jastreb (degTpius monadrus). Ta mrhojedec je splošen v vardarski banovini. Gnezdi v skalovju. Nekaj gnezdišč je v soteski reke Treske 17 km od Skoplja in v 5upijem kamnu pri Kačaniku. Plešee (gTps fulvus), je splošen in gnezdi kakor rjavi jastreb . Cesto se zgodi, da ujamejo pastirji kakšnega plešca, ki ae preveč nasičen od mrhovine ne more takoj vzdignili. Planinski orel (aOuila chrvsaetos). Je bolj redek. Nekaj jih je v visokem gorovju vardarske banovine Carski orel (aquila heliaca). Ni redkost. Junija 1. 1925. sem vzel iz gnezda dva napol odrasla mladica na reki Lokavici v bližini Stipa. Uharica (bubo ignavus). Teh je Še precej na jugu. Navedel sem nekaj glavnih zastopnikov južnosrbske favne v živalskem vrtu. Vrt ima tudi dva prav lepa ribnika, kjer so udomačene divje race, divje gosi, štorklje, med njimi tudi Srna (ciconia nigra), potapljači, čaplje in druea vodna in močvirna perjad. V kletkah so Se jazbec, dihur, Msica, kuna, od ujedi sove, kanje kragulj, skobec, postolke, sokoli (falco peregrinus), krokar, vrane, kavke, med nnmi ena bela jerebice, fazani in ostala ptičja drobnjad, nekaj kač, martinčkov, s ono besedo: pestrosti dovolj. Vstopnina je nizka. Zato Je vedno dovolj obiskovalcev, zlasti ob nedeljah popoldne. V vrtu se vedno popravlja in prhndava, vrt se vedno bolj izpopolnjuje in Skopi ie je lahko ponosno nanj. Vrt podpira t denarnimi sredstvi tudi skopska mestna občina. Tako Skoplje, a naša LJubljana? Anton KappuB KOLEDAB Karmal M. B., Bogdan. DANAŠNJE PMBKDITVE Kino Matica: Pot do srca Kino Ideal: Nedolžni Jakob Kina Dvor: Erotike« Hno tisam: Uspavanka AfS «1 fe član »Vodnikove dražbe41 Zvočni kino Dvor Telefon 1710 Danes ob 4^ 7. in 9. ur! TTA RINA t filma EROTIKON Praink litiiskih strelcev Sobota in nedelja sta bili posvečeni propagandi strelskega pokreta v Zasav->i. V soboto ob 17 se je zbral ob strelišč v Ravbar-gnabnu ves odbor Strelske družine s sreskim načelnikom g. Podbojem na čelu, ki je zastopal pokrov fcelja prireditve bana dr. Dinka Puca. K blagoslovu strelišča je prišlo m;iogo Liti janov in okoličanov. Goste je pozdrava predsednik Strelsk t družine g. Jože Bre-zan, nak=»r je ime.' ep g. vor itM šmar-sfld dekan g. Anton Gornik. Strelske tekme so se vršile vso soboto in nedeljo. Udeležilo se jih je tudi mnogo zunajih članov, z ve^jTm številom članstva pa so bile zastopane strelske družine iz Zagorja, St. Vida pri Stični ki žs Domžal. Otrvoritviana nedeljska slav-nost se je pričela po prihodu popoldanskega vlaka, ŽeaezničBjraka godba >Slo-ga« iz Trbovelj je priredila pred prihodom ljubljanskega vlaka ob 14.30 obhod po Litiji, nakar je krenrta povorka na s4axđisce. Tarnđnaj je sledil koncertu spored, potem pa je na6 nuril zbrane zopet predsednik Strelske družine g. Brezan. ki je tolmačil ;i.;men Sv«* *iun drjžin. S reski načelnik g. Podboj je čestital domaći družini in oddal v imenu pokrovitelja častni strel, nakar je proglasrl strelišče za otvor jeno. Prva prawdttwv nasp Strelske družine je dokaxafla, kako veliko zanimanje je med zasavnkhri prebfcvrf-atvorn za ta ter* vzgojni in narodni sport. Pogumen fant Jenovefa Baurodtnova ki LtDe «e je ,* trinajsti« saroCUa. Vseh njenih u mto-cencev Je doletela tragična, «mrt. Prvi zaročenec je bal francoski faetiitJu ki je bil v začetku vojne ranjen na boJMcu ki Je v bolnici umrl. Baarodinova Je postala po njegovi smrti bolnA&ka strežnfca. V bol&i ci se Je seznanita, s mladtan letalekim Caci* nikom in ee zarofiHa z njlim Toda txrt njen drugi saroeenec Je na bojlacn kmalu padel. Potem s4 jo izbrala po vrsti ie deset ženinov, toda vsi so umrli tragicn* amrtl, predno Je prhUo do poroke. Tretj' ženin je postal žrtev avtonrabJssfc« nesreče, četrtega, šestega in devetega Je pobrala sahrbtna bolezen, peti in sedmi ata se smrtno r>oneeroetla. Deseti je bfl SMfravnik, zastrupil se Je v svojem pofcJksi m je km* aa umrl. Osmi zaročenec al je končal srv lj&nje zaradi zre^ričakovene bagnbe premoženja, ki mu ga je požrla goepodarek« Zdad Je nastopil trinajsti sarocenee, ki se prav nič ne boji traštftne smrti svojih prednikov, niti zle usode. V svojo rrroijGn ko Je tako zaljubljen, da ae hoče strogo varovati, da bi ga ne zadela nesreča aH da bd si ne nakopal tedfcfee bolesni. Vfcra sanje je pa seveda, 6e se mu bo posrečilo premagati usodo, ki tako kruto prešanja Jeuovetfo Bauiyt*novo. Dvojne bilance Našičke Osijek, 15. Jufcja. n. Danes se le nadaljevala razprava zaradi naslčke afere. Kot priča Je bil zaslišan Zvonimir Jendraaić, uradnik v knjigovodstvu Nažicke d.d Priznal je, da so sestavljali vsako leto po dve bilanci, eno za člane upravnega odbora, za upnike v tujini, predvsem v ženevi in Parizu, drugo pa za običajno vporabo. Na vprašanje predsednika, ali je tako posto-I«nje moglo škodovati državi, Je odgovora, da ne ve, ker ne pozna diferenc .posameznih postavk v obeh bilancah. Nato Je ba zaslišan knjigovodstveni strokovnjak Ljubonrir Glavan, ki je izjav«, da je bilo vknjlzevanje posameznih postavk pri Naslčki, d. d. nepravflno, da pa s tem nd bflo oškodovano imetje podjetja. Razpis volitev na Poljskem 15. jfutrja. AA. Uradni sat objavlja odlok predsednika republike, s katerim razpisuje nove volitve. Votitve v sejm bodo 12. septembra, volitve v senat 16. septembra Obenem je raapusčen deželni zbor sleske. vodstva trgovskih združenj 16. Julija p. v prostorih trgovske zbornice se je pričela a^aaaa konferenca osrednjega vodstva trgovskih združenj. Razpravljajo o davčnih določbah novega finaiicnega zakona. Svoje zahteve bodo lorzmtfrali v resoluciji, Id jo bodo izročiH finančnemu rjitasslru m vsem članom fi-nsn^nega »SLOVE***. lf AfrODt dm U. Jaru 1939. Strmi 3 PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želode« oaao _ Franz Josefove Regnstrirano od ministrstva za soc. politiko ta nar. adravjs S m. 15.415 od m V. DNEVNE VESTI — Po kongresu strojevodij. V soboto se j« vrnil* iz Beograda 1 kongreia delegacija slovenskih strojevodij. Kongres je vodil predsednik g. Dragomir Jovanovič. Na kongresu sprejeta resolucija vsebuje glavne težnje strojevodij. Od ljubljanske oblastne uprave sta prišla v odbor predsednik Klembas in prvi tajnik Duhovnik. Splošno se je pokazala potreba po delegatskih konferencah pred kongresi. Strojevodje žele v prvi vrsti izpopolnitev zakona o prometnem osobju, zavzemajo se pa tudi za svojo prevedbo v posebni tehnični skupim, za napredovanje, pokojninski, podporni in posmrtninski sklad, za lastno hranilnico itd. Na kongresu so sklenili pokloniti se na Oplencu manom blagopokojnega kralja mučenika in preurediti svoje znake po bolgarskih. — Takse na nogometne prireditve bodo ukinjene. Skozi Sarajevo je potoval včeraj tajnik JNS dr. Kost a Hadži, ki je novinarjem izjavil, da bodo vse takse na nogometne prireditve odpravljene. Ostala bo samo 6Vt taksa, ki jo bodo pobirale davčne oblasti za državno blagajno. Banovinske in občinske takse bodo pa sploh odpravljene. — Kongres železničarskega strokovnega osobja. Včeraj se je pričel ▼ Sarajevu III. kongres strokovnega udruženja vozno manevrir-skega osobja državnih železnic iz vse države. — Mali ptujski harmonikarji na turneji. Zbor malih harmonikarjev iz Ptuja je priredil v soboto v Daruvaru prvi koncert na svoji turneji, ki bo trajali do 21. t. m. Zbor šteje 21 harmonikarjev, učencev ljudske lole v starosti od 6—14 let pod vodstvom učitelja Andreja Basa. Dvorana pivovarne je bila nabito polna. V nedeljo je priredil koncert v kopališkem parku, ki je bil tudi zelo dobro obiskan. Občinstvo je bilo tako navdušeno, da so morali mali harmonikarji poedine točke svojega programa ponoviti. Ptujski mali harmonikarji prirede koncerte ie v Novi Gradiiki, Požegi, Lipiku, Virovitici, Bjelovaru in Zagrebu. — Mariborski mali harmonikarji v Sarajevo. Na svoji turneji po državi so prispeli mali harmonikarji iz Maribora v soboto v Sarajevo, kjer so bili že na kolodvoru navdušeno sprejeti. V soboto in v nedeljo so priredili v >Imperialu« koncert m navdulenje občinstva je bilo tako veliko, da so morali včeraj popoldne se enkrat nastopiti, čeprav to ni bilo v programu. Iz Sarajeva odpotujejo v Mostar in Dubrovnik. — »Svoboda« razpuJčene. Z odlokom bana g. dr. Puca je razpuscena delavska telovadna in kulturna zveza »Svoboda« z vsemi njenimi podružnicami. Policijski organi so včeraj dopoldne zapečatili prostore, ki sta jih imela centrala in ljubljanska podružnica skupno v Delavski zbornici. Kazpulčemk je 38 podružnic »Svobode«, ki staje okrog 2000 članov. V utemeljitvi je rečeno, da je »Svoboda« prekoračila svoj delokrog kot nepolitična in kulturna organntecfj*. — Češkoslovaško odHtovanje naših častnikov. Z redom Belega leva m. stopnje so odlikovani polkovniki VTa^fmfr L« kič, Dušan Gložanski in Milan Radojevič, a redom Belega o#!a V. stopnje pa kapitan Milan Korač. — Prva licitacija za progo Varaždin—Koprivnica. Licitacija za prvi del nove železniške proge Varaždin—Koprivnica je bila te dni v Beogradu. Proračunska vsota je znašala 8,116.778 Din. Zanimanje za licitacijo je bilo med podjetniki zelo veliko. Najugodnejša je bila pogodba Dušana S to jedi novica iz Krulev-ca. Licitacija mora biti odobrena v treh mesecih, potem se bodo pa dela na progi Koprivnica—Ludbreg takoj pričela. — Podružnica Hrvatskega kulturnega društva »Napredak« v Ljubljani. Hrvatsko kulturno društvo »Napredak« ustanavlja nove podružnice m sklenilo je ustanoviti podružnico tudi v Ljubljani. Dan ustanovnega občnega zbora se ni določen. — Bivši egiptakJ kralj v Daknad^L Včeraj zjutraj je prišel s svojo luksuzno jahto »Nivek Allah« v Sptit bfvfi egiptski kralj Abaz Hil-mi, ki je vladal od leta 1892 do 1914, ko je bil strmoglavljen s prestola. Abaz rfilmi je bil že večkrat v Dalmaciji. Letos je bil že v Kotoru, Dubrovniku, Metkoviču, Makarski in Imotski. V Makarski je proslavil v nedeljo svoj 61. rojstni dan. — Slovenci v Ameriki Na progi blizu Glen Car bona, država Illinois, je nalel železniški čuvaj zadnje dni junija truplo 27 letnega rudarja Josipa Blatnika. Vlak mu je odrezal obe nogi in ga vsega rssmesaril, da je bil ta* koj mrtev. V Milwaukee je umrl bivši lastnik in urednik »Delavske Slovenije« in »Vestnika« Franc Novak. Bil je dolgo bolan na želodcu. V Ameriki je bil 30 let. Doma je bil iz Mo-*zirja. — Demonstracija zagrebških gledaliških igralcev. Nad 100 gledaliških igralcev se je zbralo včeraj dopoldne in odkorakalo pred Narodno gledališče. Igralci so izročili gledališki upravi nepodpisane pogodbe o namestitvi To pomeni, da 105 članov zagreb?kega gledali ca od 31. julija ni več v službi pri gledališču Zagrebško gledališče je ostalo brez igralcev, ki niso zadovoljni z upravnikom. Dokler se ne bo umaknil, m bodo odnehali. — Vrane. Vremenska napoved pravi, da nevihte. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 31, v Beogradu in Splitu 30, v Zagrebu 29, v Ljubljani 28, v Sarajevu 27, v Mariboru 26, v Rogaški Slatini 25. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.4, temperatura je znašala 16. — Christofov zavod, privatna enoletna trgovska šola, vpisuje ves julij, avgust, september vsak dan na Domobranski cesti 15. — Vpisnina 30 Din, mesečna šolnina tao Din, reveži popust. Pouk te prične 1. oktobra. Zahtevajte nove prospekte. — Zavod toplo priporočamo. — Usmrtitev v Slavonski Požegi. Včeraj zjutraj je bil v Slavonski Požegi usmrčen Branko Ivančevič, ki je s svojim bratom Danom lani 13. decembra vlomil v vasi Peki v hišo svečenika Spiridona Spasiča ter umoril njega, njegovo gospodinjo Jeleno Zafirovič ter hčerko trgovca Branješeviča Dušanko. Ivančevič je bil obsojen na smrt, njegov brat pa na 20 let težke ječe. Včeraj zjutraj je plačal svoj zločin z glavo. — Junak noža. Na cesti Jarše—Mengeš je sinoči pričakal neki Jože D. 30 letnega mizarskega pomočnika Načeta Škrleta, doma iz Malega Mengša in se ga lotil z nožem. Napadalec je škrletu popolnoma razreza] obraz, nakar ga je pustil ležati na cesti. Sele pozneje so prihiteli ranjencu na pomoč neki domačini, ki so ga spravili domov, nakar so ga davi od-premili v bolnico. Napadalca so orožniki aretirali. — Javna borza dela išče: i damskega krojača, 1 zlatarja, 1 urarja, 1 hlapca, 1 raznalal-ca kruha, 1 mizarja in a krojača za navadno delo. — Pod vlak je skočila. V nedeljo popoldne je skočila pri Capragu pod brzo v lak 20 letna hči odvetnika iz Vinkovcev Mirjana Orlic, učenka zagrebške gospodinjske šole. Mirjana je bila zelo lepa in njeni starši so premožni, tako da vzrok njenega obupa niso mogle biti težke gmotne razmere. Lokomotiva ji je zdrobila glavo. Kaj jo je pognalo v smrt, ni znano. — Zastrupil se je. Tajnik zagrebškega Trgovskega doma in lastnik avtomatičnega buf-feja aa Ilici Juraj Turina se je v soboto v Kraljevici zastrupil z veronalom. Zadnje čase je bil zelo potrt; nekaj ga je mučilo, pa ni nikomur povedal, kaj mu je. V Zagrebu je imel mnogo prijateljev, ki jih je vest o njegovi smrti globoko pretresla. Iz Ljubljane —lj Pojasnilo o tramvaju. Maloželezniška družba nam pošilja: Glede na notico v Vašem cen j. listu od 13. julija 1935, št. 155 pod naslovom »Tramvaj ima muhe na vse zgodaj«. Vas prosimo za objavo sledečega pojasnila: Glasom voznega reda zapusti prvi voz remizo ob j. uri 50 min. Temu sledi še ostalih 22 voz, kateri se razvrste po celi progi do 6. ure 3« min. Ta razvrstitev je vsemu voznemu osobju predpisana po veljavnem in odobrenem voznem redu. Promet se razvije vsak dan enako, brez vsake zakasnitve. Tudi ta dan ni bilo nikake zakasnitve ter je bil voz na minuto točno v višini Bohoričeve ulice. Vozni red je pa prilagođen potrebam občinstva, ker je pač to prometno sredstvo radi občinstva tu. Oseba, ki je povzročila vašo notico, je ob 6.23 uri vstopila pri Bohoričevi ulici in zabavljala, zakaj tramvaj ne vozi. Ni si pustila dopovedati, da je to prvi voz, ki je redne po voznem redu zapustil ob 6.17 izhodišče pri vojni holmci. Da so v tem času pasirali v nasprotni smeri najmanj trije vozovi, je povsem naravno, ker so pač vozili na svoje izhodiščne točke. Sicer je pa v vsakem vozu itak nabit vozni red, iz katerega je razvidno, kdaj prične redno obratovanje voz od posameznih končnih prometnih točk. —lj Izpopolnitev plinskega omrežja. Mestna plinarna neprestano izpopolnjuje plinsko omrežje, ki je zdaj res že precej veliko in gosto. V starejših mestnih delih bo zdaj že kmalu povsod napeljan plin. Pač pa še marsikje m periferiji, kjer še niso zazidane vse parcele, ni plina in ga najbrž ne bo še tako kmalu. Zdaj podaljšujejo plinovod v Levstikovi ulici med Nunsko in Subičevo ulico. -*lj V poglavje o mestni higijenu Pogosto se je že marsikdo obregal nad pometanjem naših ulic, ki je tudi tipična naša posebnost Po drugih velikih mestih čistijo ulice ponoči, ko je najmanj prometa in čistijo jih tako. da ljudje pri tem ne uživajo kakšnih posebnih blagodati ter imajo lahko ponoči odprta okna. Pri nas pometajo ceste v jutranjih urah, ko so ljudje že na cesti, bodisi, da hite v službe, bodisi na kolodvor. Pometači so opremljeni z brezovimi metlami, podobnimi kravjemu repu, in švigajo z njimi tako, da se prahu naso-pejo pešci i stanovalci. Imenitno je zlasti, da so pometači na delu navadno baš tedaj na Miklošičevi cesti, ko ljudje hite ob nedeljah na tur litovske vlake. Snaga je pač pri nas draga in vsak mora nekaj žrtvovati za njo. To pa baje niti ni najhujše, da požiramo zaradi nje prah na debelo. —lj Umrli so v Ljubljani posestnik Josip Kosler, star 70 let; trgovčeva vdova Marija Perdan roj. Lenček, stara 78 let; upokojeni kurjač Franc Marolt, star 73 let; bival trgov- bina Deželak, stara 31 let; vdova poštnega kontrolorja Neža Janko roj. Rachne, stara 71 let; hčerkica trgovskega pomočnika Marija Valenčič, stara 3 mesece; upokojeni železniški uradnik Ivan Bari, ssar 71 let in učiteljeva vdova Neža Jordan roj. Pre lesnik, stara c j let; v ljubljanski bolnici so umrli: uradnica Albina Robrovol je, stara 32 let; delavčev sin iz Polja Bok. matrica Peter Kravanja, star 13 lat; casterjeva žena Marija Konig iz Gotanic, stara 40 let; hlapec Jože Logar is Laz, star 52 lat; Franc Bregar, star 54 let; usmiljenka umobolnice m Studencu Evzebija Kosec, stara 49 let; delavec papirnice na Fužinah Karel Kristl, star 66 let; bajtar iz Zadobja Anton Hren, star 71 let; rudarjev sin iz Lok Rudolf Petek, star 5 let; posestnike* sinček 1 Kresni-škega vrha Vinccnc Štrukelj, star t leto; livar Josip Senica, star 41 let; mestna uboga iz Kranja Marija Modrijan, stara 72 let; sprevod-nikova vdova Jožefa Brdnik roj. Zaletel j, stara 53 let in sinček služkinje Andrej Kokalj, star 2 dni. —lj Javno stenograTtčno tekmo priredi Christofov zavod v svojih novih šolskih prostorih m Domobranski cesti if prihodnji petek, 19. t, m. ob 8. uri zjutraj. — K tekmi se vljudno vabijo starši in vsi, ki ta zanimajo za stenografijo. Vstop prost. — Ob enem opozarjamo m današnji oglas tega zavoda. —lj Najdba treh denarnic Prodajalka Marija S. je te dni našla v bližini Ljudske kuhinje v Streliški ulici 3 denarnice, zavite v Žepni robec V eni je bil molek in nekaj kovanega drobila, v drugih dveh pa tudi po nekaj drobiža. Denarnice je najbrž izgubil neznan žepni tat, ki je posegal v tuje žepe, pa je imel smolo, da je na nepojasnjen način prišel ob plen. —lj Vlom v vilo. Predvčerajšnjim ponoči je bilo vlomljeno v vilo geometra De Tonija v Strekljevi ulici 6. Neznani zmikavt je odnesel svilen namizni prt modre barve, dalje svilen prt rdeče zelene barve. Oba prta tu ročno delo. Nadalje se je tat polastil zlate zapestne ženske are, zlate kratke verižice, krilca z biserom in zlati ovratne verižice. Odnesel je pa tudi skoro nov ženski plašč in molki dežnik, tako da znala skupna škoda nad 3.500 Din. Iz Maribora — Vojni minister v Mariboru. V nedeljo zvečer se je peljal skozi naše mesto vojni minister general Peter Zivkovič, ki se mudi na oddihu v Rogaški Slatini. Vojni minister je po kratkem postanku v Mariboru nadaljeval pot v Rogaško Slatino. *— Jugoslovanski žel. uradniki na Pohorju. V soboto je prispela na Pohorje 40 članska ekskurzija Zveze železniških uradnikov. Izletniki so se nastanili deloma v Pohorskem domu in Mariborski koči. V obeh planinskih postojankah so bili Železničarji iz vse naše države prav prisrčno sprejeti. V Pohorskem domu je izletnike pozdravil v imenu Zadruge »Pohorski dom« planinski pesnik g. Zorzut, v Mariborski koči pa oskrbnik in Žel. uradnik g. Pagon. Železniške uradnike, ki so pohiteli tudi na Pohorje, so Živahno pozdravljali tudi številni izletniki, ki so se gostom pridružili, da se je zvečer v Mariborski koči razvilo res pravo planinsko rajanje. Deklica — Ncron. V St. IIju nad Turjakom živi ij letna Anica Flogijeva, kateri je gledanje požara poseben užitek. Tako je ta deklica te dni prav po vzgledu Nerona zažgala domaČo hišo in uživala, ko je gledala, kako plameni uničujejo poslopje. S tem je deklica povzročila lastniku hiše Antonu Krajncu 4| tisoč dinarjev škode. Da je deklica res po nc-ronsko napravila, je priznala tudi orožnikom. — Nesreča mesarja. V nedeljo popoldne se je v mestni klavnici zelo občutno ponesrečil konjski mesar, 33 letni Izidor Kopetti. Pri klanju se je mesar po nesreči zabodel z nožem v levo roko in si prerezal žile. Poklicali so na pomoč reševalce, ki so močno krvavečega mesarja prepeljali v bolnico. — Radi trpinčenja živali je bil tukajšnji policiji prijavljen neki Ivan Solina. Pristojna oblast ga bo naučila, kako naj ravna z živalmi. — Smrt na slamoreznici. Strašne smrti je končal 54 letni delavec Martin Vahter iz Remšnika. Pokojni je naprosil posestnika in gostilničarja Antona TerŠnika za prenočišče. V eemt se je Vahtar napotil na skedenj, da bi si pripravil ležiŠČe. Ker ni videl, je z vso silo butnil z glavo v zobe slamorezniee. Zobje so se nesrečnežu z vso silo zarili v glavo. Vahtar je v mlaki krvi bil na mestu mrtev. Nesrečnež zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. — Karamboli V nedeljo se je v Mariboru dogodilo veČ prometnih nesreč. Tako je motocikli« Konrad Hanko povozil na cesti Maribor—Kamnica kolesarja Štefana Laha, ki je zadobil več poškodb na nogah in u zlomil levo roko. — V Koroščevi ulici je zadel avtomobil dr. M. v kolesarja-dijaka Rudolfa Majcena ki si je zlomil levo roko v zapestju in zadobil poškodbe m glavi. Nesrečo je baje zakrivil kolesar. — Na Koroški cesti, bal pred rešilno postajo pa je motociklist inž. Milan Kancler povozil xt letno Anico Jamnikarjevo, ki je hotela prekoračiti cesto. Vsi ponesreČnci se zdravijo v mariborski bolnici. Iz Celja —c Planinski dom pod Tovstom nad Celjem bo začela mestna občina graditi le letos. Načrti so gotovi in dela razpisana. —c Staršem reprobiranih dijakov sporoča Društvo jugosl. akademikov Celju, da nudi tudi letos primerno število dobro fzvežbanih inštruktorjev za posamezne predmete. Dokaz, da člani omenjenega društva v redu poučujejo, je uspešen zaključek 16 v preteklem letu reprobiranih dijakov, ki so a poitsoejo tastrak- i te. Prijave je treba poslati Društvu jugoslov. akademikov v Celju. —c Umrla je v nedeljo v Celju (Komen-skega ulica 10), 73 letna zasebnica Fani Pleš-nikova. Istega dne je umrla v Gaber ju (Mariborska cesta 30) pri Celju 6y letna žena cin-karnilkega upokojenca Terezija Voukova, talca stavbenika g. Konrada Gologranca. Ii Plula — Za hvaležnost okrsdena. Pri Karolini Jerman, soprogi uradnika davčne uprave v Ptuju, se je zglasila te dni neka mladenka iz Ptuja ter prav milo prosila za delo, razlagajoč pri tem veliko revščino in bedo v družini, kjer je osem oseb. Njeno jad (kovanje je do-brotijivo gospo ganilo do solz, da se je je usmilila in jo sprejela v službo. Ko je bila .a rama zaposlena v sobi, je izrabila ugodno priliko, da je vse vrednostne predmete pospravila iz psihe v svoj žep ter se z lepimi besedami * poslovila od gospe, obljubljajoč ji, da pride naslednjega dne zopet na delo Mladenke pa nt bilo, ker je bila na potu v Maribor, kjer je ukradene predmete z neko svojo tovartšico v nov čila in denar zapravila. Med tem pa je gospa že tudi opazila tatvino ter zadevo prijavila policaji, ki je mladenko takoj, ko se je vrnila k staršem v Ptuj, trdo prijela. Tatvino je skesano priznala. — Nagluho žensko je povozil. Občinska reva Kolarič Julijana iz Ptuja, ki je napol gluha in slepa, se je vračala v sredo v mesto. Za njo je privozil neki kolesar iz Zabjeka, ki je zvonil, in reva se je hotela v zadnjem trenutku izogniti, je pa skočila naravnost pod kolo. Pri padcu je dobila težje poškodbe na glavi in so jo morali prepeljati v bolnico, kjer je poškodbam v četrtek ponoči podlegla, Sanatoriji za bolne na pljučih LJudtkega sanatorija za bolne na pljučih pri nas sploh nimamo Ljubljana, 16. julija. Nedavno je bil položen temeljni kamen za sanatorij za bolne na pljučih v Soko-banji pri Nišu. Ta sanatorij je namenjen zdravljenju orožnikov. Gradbena vsota znaša po časopisnih poročilih 7 milijonov dinarjev. Pogosto se tudi čuje, da se vrše resne priprave za graditev enakih sanatorijev za vojaštvo in za železničarje. Za sanatorij na Avali pri Beogradu so izvršena že prva preddela. Vsi omenjeni sanatoriji se imajo postaviti v Srbiji in imajo predstavljati centralizacijo zdravljenja jetičnih bolnikov omenjenih poklicev iz vse države. Vemo, d' se morajo obstoječi sanatoriji z naporom vseh svojih sil boriti za obstanek zlasti zato, ker postelje v teh sanatorijih niso vedno polno zasedene. Tako imajo prazne postelje na razpolago sanatoriji Golnik, Topol-lica, Vurberg, Brestovac, Klenovnik, Sarduli-ca itd. Ministrstvo za socialno politiko od Časa do Časa objavlja dolg seznam praznih postelj. To dejstvo ima za posledico, da so oskrbnine v sanatorijih nesorazmerno in neljudsko visoke. Skoraj povsod znaša oskrbnina nad 70 Din dnevno. To pomeni, da se morejo sanatorijskega zdravljenja posluževati le bogataši in pa zavarovanci raznih socialno-za-varovalnih ustanov, ki pa visoke oskrbnine tudi le z največjo težavo zmorejo. Ljudskega sanatorija za bolne na pljučih nimamo, v bolnicah imamo samo skromne oddelke za bolne na pljučih in to samo v nekaterih bolnicah. Ničesar ne storimo, da bi jetičnim bolnikom zdravljenje omogočili ali vsaj olajšali, čeprav se je ministrstvo za narodno zdravje zelo potrudilo, ko je s posebno naredbo, uvažujoč današnje težke čase, olajšalo plačevanje oskrbnih stroškov v bolnicah odnosno je tudi višino oskrbnih stroškov znižalo. Zato je razumljivo, da z vso neizprosnostjo sili na dnevni red vprašanje sanacije naših sanatorijev za bolne na pljučih, da tako ustvarimo predpogoje za zgraditev ljudskih sanatorijev za jetične bolnike. Pri označenem dejanskem stanju stvari je nerazumljivo, da grade razni fondi nove sanatorije, ko vidimo, kako na drugi strani obstoječi sanatoriji propadajo. Taka skrb za ljudsko zdravje je negospodarska, nesocialna, ona pomeni lahkomiselno razmetavanje denarja in neodpustljivo bagateliziranje težav sedanjih sanatorijev. Akcije za postavitev novih sanatorijev so očiten udarec vsem plemenitim stremljenjem naše necijonalne borbe proti tuberkulozi. Skromne so naše razmere, v zdravstveni politiki korak za korakom srečavamo žalostno obupno stan-nje naših bolnic, nimamo sredstev za zgraditev novih bolnic, modernih pripomočkov za tečen je raka nimamo, v borbi proti jetiki smo storili komaj skromen prvi korak, kamorkoli se ozremo, vidimo celo grmado socialno zdravstvenih potreb. Poleg te nepopisne bede pa naj se dvigajo novi, nepotrebni sanatoriji! Nobenega dvoma ni, da se bodo tudi novi sanatoriji morali boriti za svoj obstoj in da bo zato tudi v novih sanatorijih oskrbnina visoka. — Povedati moramo tudi to, da se novi sanatoriji nameravajo zgraditi deloma v krajih, ki za sanatorij niso primerni, ker ni vode, ne gozdov, ne dovoznih cest. Tako so za nameravani sanatorij na Avali samo za vodovod določili 12 milijonov Din, ko je sto in sto krajev, ki imajo za sanatorij vse naravne pogoje. Tako razkošje bi si smeli dovoljevati res samo bogati narodi 1 Sanatoriji naj se postavijo sicer izven ljudskih bivališč, toda tam, kjer je zadosti vode, kjer so gozdovi in v bližini železnica ali dobre dovozne ceste. Iz stališča interesov bolnikov moramo ugovarjati tudi centralizaciji sanatorijev v južnem delu države, ker je iz zdravstvenih razlogov bolniku nedopustno, da bi se v sanatorij moral voziti sto in sto kilometrov daleč. Vsi orožniki, železničarji in vojaki n. pr. iz Slovenije bi se morali voziti mimo Golnika in Topolšice daleč doli na jug države! Proti takemu mučenju bolnikov bi se moral dvigniti ves zdravniški stani S tem smo hoteli našo javnost, zlasti bansko upravo, naše zdravnike in poslance in pa neposredne interesente tame opozoriti na uso-depolna dogajanja v nali zdravstveni politiki, ker se zavedamo, da smo to storiti dolžni, ako naj pravilno vodimo borbo proti jetiki. Stvar je tako resna in nujna, da nobenega dneva ne smemo zamuditi, saj gre za usodo nesrečnih bolnikov in za zdravo načeto v naši zdravstveni politiki. Dr. Joža Bohinjec. Iz Trbovelj — Vrnitev deputacije iz Beograda. Deputacija zastopnikov delavcev in pridobitnikov, ki se je pietekii teden napotila v Beograd, da posreduje na merodajnih mestih radi večjih naročil premoga iz naših rudnikov za državne železnice, se je vrnila iz Beograda. Deputacija se je oglasila tako v prometnem ministrstvu, kakor v ministrstvu za šume in rudnike, kjer je prejela zagotovilo, da se stanje v revirjih radi bodočih naročil ne bo poslabšalo. Deputacija je odšla ie k notranjemu ministru g. dr. Korošcu ter mu obrazložila težak položaj v revirjih, zlasti pa tudi vse težke posledice, ki bi utegnile nastopiti, Če bi se s ponovnim znižanjem cen in dosedanje dobavne količine premoga položaj za delavstvo in sporedno s tem tudi za ostalo prebivalstvo v revirjih se poslabšal. Tudi notranji minister je deputaciji obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovih močeh, da se že itak do skrajnosti težko stanje v slovenskih rudarskih revirjih še bolj ne poslabša. — Vtis, ki ga je deputacija v posameznih ministrstvih dobila je, da bo ekonomski finančni komite vlade, ki bo prihodnje dni o vprašanju dobav premoga privatnih rudnikov državnim železnicam razpravljal, odločil, da se načrt bivšega prometnega ministra, ki je predvideval znižanje dobav in cen premoga driavnim železnicam za &•/•, ovrže, ter se postavi to vprašanje m zdravo našemu gospodarstvu in socijalnemu napredku koristno podlago, kajti vsako novo zniževanje cen premoga in dosedanjih dobavnih množin bi pomenilo povečanje brezposelnosti, s čemer bi se na drugi strani javna bremena zopet povečala. Upati in želeti je torej, da bi vsaj sedanja vlada to vprašanje, ki se vleče od leta do leta in povzroča med prebivalstvom, osobito pa med delavstvom in namešČenstvom stalno razburjenje, vendarle enkrat za vselej po določenem načrtu rešila, da bi se slovenskim rudnikom, ki so v tej krizi doslej največ trpeli, zasigu-ralo nemoteno obratovanje, našemu težko preizkušenemu delavstvu pa primeren zaslužek. — Kmetska prireditev m Sv. Planini. Dasi ravno je v nedeljo zjutraj vreme slabo kazalo, K je zbralo m Sv. Planini veliko ljudi, za Sv. Planino. 2e okrog %. ure zjutraj je soln-ce razpršilo megle in oblake in nastal je krasen solnČen dan. Pred planinskim domom je bil postavljen visok mlaj, raz katerega je vihrala državna trobojnica. Točno ob 13. uri se je zbralo na travniku pod Planino okrog ic koscev. Pred 20 m dolgim in 60 m širokim senožetom je bil improviziran oder, lepo okrašen z zelenjem in cvetjem. Prvi je po zdravil zbrano množico is tekmovalce zastopnik krajevne Zveze kmetskih fantov m deklet, nato so sledile deklamacije Sanic, nato pa je v lepem govoru podčrtava! pomen kmetskih tekem, s katerimi se goji stanovska solidarnost kmetskega stan«. Nato s« je na dano znamenje pričela tekma, pri kateri je zmagal kmetski fant Tori Aaeoa, ki je uacaosđ 40 metrov dolgo progo sesamatl v t maa. ao sek Dobil je kot prvo nagrado srebrno aro. — Navzoči so tekmovalce Usahni 1 spodbijali, zlasti pa ao Torija ,ki je prvi b Škatle Laka mah pa ne bo a aem nee, km cbfim ne dobi jua. Zato so sttensn, da aa bodo maapmi ste a kotlom, voda pa Sorfne struga. Poeeboo uprava ja po tam sklepu odiiutaialn v in so kupih" kotel s vsemi pespotnočki za dobrih Din aotfoo. Kotel prispe te dni v Skat> Loko. — Suša se pojavija. Mapceatam veočU, sožn-čni dnevi so prinesli salo, ki se sem in tje že prav nerodno odraza. V Pustara so že na več krajih usahnili vodnjaki in si motijo pomagati ljudje s prinašanjem vode iz Sore. Pa tudi vodovodu prede trda, 2a pred dnevi so raz glasili, da je vsaka uporaba vode za pranje namakanje vrtov ali škropljenje zabranjena ker se je sicer bati, da bo zmanjkalo vode ce lo za kuho in umivanje. — V nižjo lolo MI ■■ lisa !!■ 1 akademik bo letos sprejetih jo piosalu 1 iz meščanstva Prošnje je všoiki do 1$. fflt 1935. Pogoji ■rada na St ran 4 »SLOVENSKI NARODt dne 16. julija 1935. etev 157 Ludvik Wolff: 48 BOGINJA DOBROTE ROMAN Njene oči so zrle hrepeneče v siv jesenski dam. — Zdaj se odpeljem v atelje. Ali se bova danes še videla Ingelena? Morda zvečer. Ali bi ne mogla skupno večerjati — Važen razgovor imam. — Ne pustite me na cedilu. — Nikoli vas ne pustim na cedilu, gospod Harland. Avto je vozil po proleterskih ulicah berlinskega vzhoda. Harland je zopet videl umazane hišice blede otroke, žga-njame, postarana dekleta, mimo vozeče pogrebne vozove in moral se je spomniti na Kolodvorsko ulico v Curihu, na jeklene tresore draguljarja Trettenbacha m na Ingelenine solze. Človek ima dolgove. Človek ima dolgove, razjedajoče «rc e. Pred seboj je zagtledail palačo »Asto-;a«. Harland je hitel čez sumeče dvorišče gori v atelje in vstopil v svojo >obo. Tla so se tresla od brnenja stro-iev. Parne sirene so radostno tulile. Življenje je krasno je pomislil Harland in pogledal na uro, idočo tri sto dni, ki je por.pisi titotakafla. Toda kaj je hotel tu? Sedel je k pisalni mizi in dihal globoko, kaikor človek, ki je prehitro stopal po Ftomiicah. Razmišljal je: — Georg. Hotel je govoriti s svojim sinom Georgom. Gotovo je tu, če igra Gemma Rava. Hazfland je stopil na ozclk hodnik, vodeč v atelje. Režiser Wollamke je komam-dV^k1. Hugo Bassist je stal za njim in zete j pa ada j je skomignil z rameni. Operater je beeral nemirno in nervozno sem ter tja pripravljen vsak čas zaplesati jazbec ji ples okrog aparata, Gemma je ležala na divanu in se brezbrižno smeh-lia^a mlltademu Harlandu, ki je stal naslonjen na glasovir in požiral z očmi to br^o napudrano žensko. Harland je obstal za kuliso in naenkrat se mu je zavrtelo v gtevi, izgubil je fa pod nošami. Čas se je zasukal okrog niega liki kolo. Al je bil pahnjen proč? AH je kje kraj si sc Imenuje Sils Marin? Ali poganja v Pizi poševno kvišku sto'p ? Ka i, če bi skočil gori in se ma/lo porogaJ tej b;iljardni krogli? Pozneje, zdaj ni časa za to. Najprej moram napraviti red. In In gel ena čatka, Hardenbergova cesta. Že od daleč je klical napis: »Založništvo Endvmion.« Hatrland je skočiil iz avtomobila. — Zdaj je gospod Harland zopet zdrav, — je dejali šofer smeje. Harland je hitel po stopnicah, pokritih s preprogo. Dečko mu je prihitel naproti im ga spoštljivo pozdravil. Telefoni so peli, pisalni stroji ropotali, delalo se je pridno, delalo se je za Harlainda. Za Harlanda? Zamišljeno je vstopil HaTiland v pisarno. Gartzove še ni bilo. Naročil je slugi, naj damo, ki je njegova nova tajnica, takoj privede, čim pride. Potem je odšel Harland k doktorju Biintellu. Ho*el je govoriti z njim, pa ni v^del o ceni. Z'atovez se je razveselil in r^'"»osno je pokazal gospodarfu zvezke r^~košne izdaje del Jeana Paula. krasne k^i^ge. ro~no vezane v zeleno usnje. Harlnnd je vz*?l knjigo in jo Dozorno orrledovaL — Pollack ni mogel dobaviti tn'ečiega pergamenta, — je poročal dok-tnr Biintell. — zato sem porabil zeleni maroaim. Sicer je pa tudi ta vezava ze^o ler»a. — Krasna je. Koliko stame taka knjiga ? — Če dovolimo 35 % sortimentnega rz»bata, sem ka^kuliral na osemdeset mark. — Osemdeset mark! — je ponovil Harland mirno, toda v naslednjem trenutku je bruhnil iz njega srd, ki ga doktor Biintell ni razumel. Harland je napel vse sile, da je iztrgal knjigo iz platnic in jo poteptal z ma-roquinovo kozo vred. Doktor Biintell je stal, kakor da ga je zadela strela iz jasnega. Solze so mu silile v očL — Z vami ne bom več delal, — je (kričal Harland. — Z vami ne bom več delal, jaz že ne! Ste razumeli? — Kaj se je pa zgodilo? je zajecljail nič hudega sluteči Biintell. — Kdo pa more zdaj v Nemčiji kupiti knjigo za osemdeset mark? Ali bolje rečeno, kdo ima pra/vico do tega? Smo siromašna dežela, povsem obubožana dežela! — Vsa izdaja je Sla že v subskrip-cjjl, — gospod Harland. — VerižniM! Biezvestneži, Uri so obogateli med revolucijo. Take knjige lahko kupujejo ljudje, ki zadržujejo davke. Za verižnike ne bom več delaL — Sunil je v zeleno maroo^uinovo kožo, da je odletela k vratom. Doktor Biintell se je plaho približal knjigi in jo pobrali. — Trakati moramo cenene knjigo. Ste razumeli? Knjige za malega človeka. — Mali ljudje ne kupujejo knjig, gospod Harland. Mali ljudje hodijo v kino. — L/sž! Mali ljudje bi radi črtali knjige, pa jih ne morejo kupiti. Doktor Biimtel'1 je biisal z rokavom marroquinavo kožo. — Izdajati morate knjige, ki jih razume človek brez izobrazbe, ne pa knjige za estete, sladokusce in profesorje literature — Kakšne knjige pa naj bodo to? — je vprašal doktor Biintell. — To morate sami vedeti, to je »vaš pokflic. Za to dobrvate plačo. Zahtevam od vas knjige, ki jih razumem tudi jaz. gospod založnik, cenene knjjge, ki jih razumejo vsi HarlandL Sluga je privedel v sobo gospodično Gortzovo, ki je plaho obstaila pri vratih. Harland se je takoj pomir'1. Ve3 srečen se je nasmehnil in pozdravil Ingeleno. Potem jo je predstavil doktorju Biintell u, ki se ji je Hladno poklonil. — Če .je tako, bo pa moje delovanje v založništvu »Endymion« odveč, gospod Har'and ? — Kaj naj odidem? — je vprašala Ingci^r>a ? — Ne, kar ostanite, gospodična Gor-tzova. Povejte mi odkrito: Ali imamo zdaj pravico pošiljati na trg drage, v usnje vezane knjige, doč'm mnogi naši bratje niti čevljev ne morejo cULi popraviti? Ali imamo to pravico? — Pod gotovimi pogoji gotovo, — je odgovorila Ingelena previdno. . Doktor Biintell je v znak priznanja prikimal. — Izdaiati hoeetn dostojne in con« *,c knjige za neizobražene male ljudi. 73 rla.nantv Gospodična Gortzova se je obrnila na užaljenega upravitelja založništva »En-iymion« in dejala proseče. — Izdajajte torej Harlandove knjige, g. H coktor. Harland je stopil k vratom. — Do j jutri opoldne pričakujem vase predloge, i go*-nod doktor. Ingelena je prijazno pozdravita za slovo moža ki je držal v naročju v ma-roqui»novo kožo vezano kniigo kakor ranjeno dete in odšla je iz sobe. — Ne jezite se, — je prosil Harland boječe, ko sta ostala sama v njegovi pisarni. — Zakaj bi se jezila? Morala re je obvladati, da ni zaplakala Grozna tragediia na najlepši gori sveta 14. jul ja 1865. Najlepša gora sveta je Matterhorn, ki pravi ženevski pesnik Rudolf Topffer o njem, da je mogočen, blesteč kristal, dvigajoč se v najgloblje globine neba. Italijanski geolog Felice Giordano pi«e o njem kot o hudičevi gori. češki general Peeir-ka ga je primerjal s klj-uncm proti nebu obrnjenega pravljičnega orla .ki trga zastore oblakov .plazečih se po njegovih bokih. Matterhorn je bil od nekdaj hrepenenje in cHj plezalcev vsega sveta človeka ne vabi samo po svoji lepoti, temveč tudi po nevarnosti, ki se kaže najzgovorneje na pokopališču v Zermattu. Dolgo je kljuboval CJoveškeimu pogumu, dolgo je hranil svoj vrh, kamor še ni bila stopila človeška noga, dolgo se je zavijal v kopreno nedosegljivosti Stari prebivalci bližnjih krajev so verovali, da kraljujejo na Mat- ČITAJTE ŽIVLJENJE IN SVET terhornu skrivnostna božanstvena bitja, stražeča gore skrbno pred drznimi plezalci, ki jih kruto kaznujejo za prizadevanje doseči njen vrh. V nedeljo je pa minilo 70 let, odkar je človeška noga prvič s-topila na vrh Matterhorna. 14. julij 1865* je važen mejnik v razvoju plezalstva, čeprav je obenem dan eden naj^roznejših planinskih tragedij. Junak te^a znamenitega dogodka, mož, ki je postal v zgodovini alpinizma nesmrten, v Zermattu pa legendarni junak, je bil Edward \Vttiymper. Pet let je vodil plemenito tekmo s svojim rojakom Johnom Tvndallom in slavnim valtouma.nehskim vodnikom Jeanom Antoinom Carrelom Po šestih- izjalovljenih poskusih se je komaj 20 letni Whym-pe.r v juliju 1865 znova odločil premagati Matterhorn. Najel je Carrela, ki mu je bil zdaj nevaren tekmec, zdaj dober tovariš, da bi ga spremljal na nevarni poti. Bil Je pa presenečen, ko je kmalu zagledal Carrela v spremstvu neznanega tujca o katerem je 11. julija v Giomeinu zvedel, da je Fam organizator najnovejše italijanske ekspedicije na Matterhorn Felice Giordano. Carrel se je bil W*iymperju izneveril Bil je Ita!ijan in preveč je ljubil Matterhorn, da bi dovolil tujcu premagati ca. Biti prvi na Matterhornu, to je bil tudi njegov živi jenjsk 5 cilj. \Vhympe.r je bil ocrorčen, brž je začel zbirati novo ekspedicijo, toda vsi dobri vodniki so bili v Giordanovi službi. Odločil se Je za naskok od švicarske stran toda nosačev ni mogel dobiti. V največji stiski je prišel mladi Anclež lord Francis Douglas z vodnikom iz Zermatta. Whym-per mu je povedal, v kakšni zadregi • je. Douglas je rad sprejel njegov predlog in 12. julija sta se vrnila v Zermatt. Italijani so kmalu zvedeli za nov Whyxn-perjev poskus. Mrzlično so se lotili priprav čeprav so bili prepričani, da Whyimiper ne bo nič opravil. 14. julija ob dveh popoldne so bili že 150 m pod vrhom, trdno prepričani, da jim uspeh ne uide. Kar so zaslišali na vrhu človeški glas. Carrel. ki je videl svoje ponosne sanje un;čene, je bil ves iz sebe. v enem izmed plezalcev, ki so radostno mahali z vrha Matterhorna v po-adrav .je s-poznal WThyrmperja. Z dru^rijri slavnim vodnikom Maquizanom je hotel sicer nadaljevati pot, toda drugi so bili potrti in so ga prisilili k povratku. Ironija usode je hotela, da so smatrali Italijani Angleže za svoje. Valtoumanche je kar odmeval od navdušenja, po vseh cerkvah so zvonili .ljudje so se od radosti obVmali Whymper in Douglas sta našla v Zermattu slavnega chamonixske^a vodnika MLchela Croza z rojakema Hudsonom in Hadowom. Takoj so se sporazumeli. Vzeli so še vodnika Petra Taugwalderja in njegovega siouglasom in Petrom Tatig-waJderjeua pretrgala in že je videl prestrašeni Whymper, kalco padajo njegovi nesrečni tovariši razprostrtih rok v globino, kako ee odfbijajo od skal ta izginjajo v brezdanji globini nad matterhornskim ledenikom. Okamenela od groze, držeč se krčevito skale, več ur sploh nista mogla spregovoriti. "Wuytmper prifpoveduje da s,e jima je prikazal na obzorju križ. Grozna tragedija je razburila ves svet, izzvala je živahno polemiko o alpinizmu, od vseh strani so napadali Whymperja in Taugwalderja, ki so ga obdolžili, da je pre-rezal vrv. Prišel je cek> pred sodtSče, pa je bil oproščem, ker se je W!hytmjper z ybo vnemo zavzel zanj. Toda groznega summi-čenja se do svoje smrtii ni otrese!. Težko ga je prenašal, bil je ves strt. Whymper ni več plezal na Matterhorn, pač je pa rad prihajal v Zermatt pogledat ljubljeno goro vmj fcz doline, iz pijetete do avojih ponesrečenih tovarišev se je odrekel novim naskokom. Umrl je v Ohamon:xu 16. sep terubra 1911. Štiri dni po prvi zmagi nad Matterhor nam je dosegel njegov vrh od italijanske strani pogumni, žilavi Whymperjev tekmec Carrel. Leta 1871 je stopila na vrh Matterhorna prva ženska miss \Valker, leta 1876 so Angleži Coust, Cawood in Col-grave prvi dosegli vrh Matterhorna brez vodnika Leta 18S2 je premagal V i 11 orio iSella Matterhorn pozimi, leta lf^ je Gui-do Rey premagal zelo težiko Filtrsko p. č:no. S pomočjo pletene lestvice se je si>,: stil nazaj na kraj, od koder ni mogel naprej, in zato se je vrnil na vrh. Leta 1902 so zasadili Italijani na Ma-ttorhornu križ. pred katerim je 24. septembra istega leta opravil službo božjo Carrelov pranečak aftbe Carrel. Zdaj so preplezane že vse štiri stene v mnogih varijantah. Za najtežjo severno steno sta dobila brata Schanlt olimpijsko kolajno. Normalna najlažja tura seveda samo za izkušene alpiniste je iz Zermatta mimo Sol vevške koče. zahteva 10 ur plezanja, čas je seveda odvisen o*i plezalčevih spodobnosti in vremena. V nedeljo se je zbralo na vrhu 4505 m vi.= <^. k«ke:a Matterhorna več plezalcev, da proslave 70 letnico važnega dogodka v alpinizmu. Wh y mpe r jov spomin plava še zde j nad Zermattom. Slavni Anglež se je zapisal z zlatimi črkami v njegovo zgodov;no. ki se ga spominja v zermatts'kem thhto*] na prvem mestu. To Je edinstven muzej svoje vrste na svetu, najžalostnejši muzej. Tu zro na nas strašne rel;kvije žrtev Wal. liskih Alp, v prvi vrsti Matterhorna. Ob skale 1n ledenike odrgnjeni in okrvavljen' kosi oldeke in čevljev, z rožnni vencem ovit Croizov klobuk, Hudsonove mol;tvo fDouglasovega trupla še sedaj niso naši i V zlomljene palice, zvite pločevinaste čutare, raztrgani nahrt»tnHci. pretTgane vrvi, sam! predmefti, ki 00 Jih našli na ledenikih. Najbolj pretrese človeka mexi fotogra fjami ponesrečenih plezalcev nso-lna vrv. ki se je 14. Jurija 18*55 pretrgala. Tu je tudi Whyimperjeva s^fka tn njegov oep>in. Najgloblja podzemska jama Znani francoski rajuakovaloc podizam&kuh jam Casteret, ki je prektkaJ že nad 400 >am, votlin in podaems&ih vod, namerava letos temeljito pretoka&i najglobljo francosko jamo, Martelkovo Jamo v Pirenejih, ki je globoka 482 m_ Nekoč je že dospel 225 m globoko vanjo ki takrat odkril velikanski podoemeki shvp ta našel podzemsko reko« ki Jo je bflo kdLalo neko hidro-električno pocrjetje. LeCa je Casteret našed v dotlej neeananJ Jasni pri Monte-spanu ooi-io kmčanlih kactov. prexkBtavi>ajo-čih medvede ta leve. TI kipi ao buned naj-starejših, kar Jih Jo Ojostej (nlelaJa človeška roka. St&rtacsiovcl cenfjo njfh wtarost na SOjOOO teL Voi kini kadedfcv neke čndne rane in razna mag&fta znaoneaija. Na Jamskih tleh se &e vkUJo oottel nog in prstov Jagnatbega Kupujte rtomaJFc blago! bajonetov (Gbeo mmM/k na 2. strad) Makulatura! papii proda u*>rava ^Slovenskega Naroda**, Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 9 OLLA G um..? I En dinar več — 1 Sna noč brez spanja manj Narodna tiskarna LJUBLJANA MALI OGLASI V vseh malih oglasih velja oeseda 50 para. davek Din 2,-Najmanjd) znesek za mah 3 g las Din S.- davek Din 2.-Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, tanko tudi v znamkah — Za pismene odgovore glede malih oglasov je trebi* priložiti znamko — Popustov za male oglase ne priznamo PRODAM NajmanjSi znesek 8 Din Beseda 50 par. davek 3.- Din ZADOVOLJIM VSAKOGAR v ceni in kvaliteti Lister suknji« Din 145.—. športni Din 98.—. La pumparce Din 98.—, svilene srajce Din 45. itd. — Presker, Sv. Petra cesta 14. 4 L RAZNO Najmanjši znesek 8 Din beseda 50 par ;avek 3 Din POVERJEN1STVO. pisarniško zastopstvo, oziroma vodstvo ali kaj s ličnega iščem, sporedno poleg lastnega posla. Na razpolago lasten loka) v centru Ljubljane. PoStene ponudbe pod ^Menjalnica« - 2216 na upravo. CNTEL — \2VH — PLISE izvrši ekspres VIA TEK A HIKEs LJubljana (poleg hotela Štrukelj« ML ATELJE za fo!o£rata (dtlro opremljen) al* S'i"no obrt v st ogem c n ru odJ<>m bi zo'a -«o. Ponu.be tip Slov narod t d d^'^'bo' Najmanjši znesek 8 Din Beseda 50 pai. davek %• Din „M I) Z 1 K A**, LJUBLJANA, Miklošičeva c. 4 Prodaja Klavirje, harmonije, vijoline. kitare, citre, strun* in vse glasbilne potrebščine — Popravlja in uglasuje vsa glasbila — Nizke cene - Najmanjše obročno odplačilo 46/T MALI OGLAS! fLOV MAF.0DU SIGUB ć K USPEH Samo dve mali besedi, ki pa toliko pomenita vsaki mladenki, ki hrepeni po srečni .^možitvi. Moškega vedno privlačuje magnetični vpliv mehke, svetle, bele kože in nežne polti. Danes lahko vsaka žena naglo oodvoii svojo privlačnost z uporabo nove kreme Tokalon, bele barve (ni mastna) 2e v 3 dneh ;e presenetljiva tzprememba Razširjene znojnice, zajedalci ter od naporov povzročene gube izginejo, kožno tkivo pa postane nežno in belo. Poizkusite tudi Vi ta enostavni recept, če si želHe žarke ljubezni moškega. HffUvje joflp giipanffuv - t* »Narodu«.' osmamot cnu» >ezersea - t* jpiavi *n uO»exau^ je* a^ia jiu. »nwn — va 4 * $aa&m