Kupujte
VOJNE BONDEt
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Kupujte
VOJNE BONDEl
The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
■Volume xxvi.—leto xxvi.
CLEVELAND, OHIO, THUj^DAY (ČETRTEK). JUNE 10, 1943.
IKE PANTELLERIJE SO mE; SAMOMORI JAPONCEV
fantellerija ni odgovorila na ultimat zaveznikov. Samomori Japoncev na
otoku Attu	'
ŠTEVILKA (NUMBER) 134
RUSIJA SVARI PRED STRUPENIMI PLINI
Zavezniki so pričeli z vso si-p Jiapadati italijanski otok ^ntellerijo. Rimski radio je snoči naznanil: "Pantelle-jo napadajo ogromne sovraž-2fačne in mornariške sile."
Italijani niso odgovorili ultimat zaveznikov, da se ®adka otoka brezpogojno pre-■ so pričeli nadaljevati z zrač-in pomorskim bombardi-otoka.
Rim priznava grozo
posebni zavezniški komunike h ^ja> da je bil poveljstvu ^^Rtellerije dan ultimat v svr-da se prihrani nepotrebne Id toda ker na ultimat ni bi-; ^%ovora, se bo nadaljevalo estrukcijo o^oka. Rim pri-I'o 1?' doživlja Pantellerija ^ silnih zračnih napadov na
zavezniški bombniki pa iir ^ vso vnemo bombar-Sardinijo, Sicilijo in
^®ssino.
^apad na grško obal
^^ttibniki s Srednjega vzho-ig ^ napadli grško obal, kjer tvn- S svojimi • bombami osiščnih ladij. Bombniki iSlf^ pa bombardirajo želez-.i ? komunikacije' v Siciliji in Italiji.
RUSIJA SVARI PRED STRUPENIMI PLINI
NEW YORK, 9. junija. — Sovjetski radio naznanja, da je iz dokumentov, ki so jih zaplenili Rusi ujetim nemškim poveljnikom, razvidno, da se namerava Nemčija pričeti v velikem obsegu posluževati strupenih plinov.
"Možno je, da bo ■ sovražnik pričel vporabljati strupene pline, kajti mi vsi vemc^.da se hi-tlerjevci ne ozirajo na mednarodne dogovore in konvencije."
Sovjetska letala so napadla šest sovražnih letališč v zaledju, iz česar sledi, da se bodo kmalu razvile velike poletne bitke.
MN02ESTVENI SAMOMORI JAPONCEV
CORIES LAKES, otok Attu, 30. maja. — (Zakasnelo). — Organiziran japonski odpor je bil končan danes v masnih samomorih japonskega vojaštva. Mnogi japonski vojaki so, videč, da je vsak nadaljni odpor zaman, udarili s svojimi ročnimi granatami po svojih jeklenih čeladah, da so api'ozili detona-torje, nakar so si pritisnili granate na prsi. Ko je trenutek zatem granate eksplodirale, so jih raztrgale.
Čudeži moderne znanosti in vede
Gdč. Steinitz-ovi, Slovenki iz Ljubljane in tajnici jugoslovanskega oddelka Y. W, C. A., ki je skoraj popolnoma oslepela, so z delikatno operacijo vrnili vid.
F. Hlača umrl
"GI
naroda" poroča: V pe-p	ob 11.45 dopoldne
!fo, °^umbus bolnišnici v New H U umrl Rairler F. Hlača v ^osti 62 let. I
i kakimi tremi meseci ga 1^ ®la kap na levo stran te-je nekoliko okreval in lHgg bilo sem pa tam videti '"^ja	^ nedeljo, 30.
ga je zadela kap na w ^ane, vsled čfesar je nastalo iv^.^^'ije in je bil ves čas do ^ ®nirti v nezavesti.
je bil markantna oseb-in . ^ newyorskih slovenskih loJ^S^slovanskih krogih, pa 1)1} je bil tudi med drugi-w ^^odnostmi, kajti znal
je
v ^zikov in se ie vedno zelo za važna vprašanja
^ narodov.
Jtij je bil iz Trsta ter je v Ameriko še pred sve-Naglo se je naučil t^^%ne ter je bil tolmač za jezike na: sodiščih in ka-v Pittsburghu, Pa. Od
V	J. J® bil leta 1918 povabljen
^0'*k, da je vodil Slo-Vl X P^blicijski urad ter je v vse važnejše a-\ vj ® liste. Ravno po njego-\j. ^'^kih se je ameriška jav-^Q^^'^anila s slovenskim na-{jj ^ in njegovimi težnjami, je študiral na vseuči-y ^^agi ter je imel pozne-
V	J ^^^nih služb. Tako je bil
j vladnega korespon-urada v Trstu in ob->ti'i Pottiožni urednik "Edino-pleg slovenščine je govo-J ^eško, nemško, italijan-in špansko. Po-bil ravnatelj sloven-''il^^.Sledališča v Trstu ter je ' ®am izboren igralec.
Darujte za reveže v domovini
Jugoslovanski pomožni odbor, slovenska sekcija, je pomožna sekcija, kateri načeljuje deset slovenskih podpornih in bratskih organizacij v Ameriki^ Kdor koli bi rad daroval v blagajno lokalnega odbora št. 2, JPOjSS v Clevelandu, lahko prinese svoj dar v upravništvo E-nakopravnosti, zakar bomo iz-dalili pobotnico ter priobčili vsoto in ime v našem listu.
JPO,SS bo pomagal našim revežem v domovini, ko bo konec vojne, ko ne bo tam Hitlerja in Mussolinija, ko se bo lahko delila javno, nepristransko in pravično.
Darujte sedaj, ko imate denar. JPO,SS najprvo pomaga Ameriki, ker investira vse darove najprvo v ameriške vojne bonde, a še le po končani vojni bo pomagal z istim denarjem revežem v domovini.
Mal' položi dar. domovini na olta,r!



^alu
po končani prvi sve-
tovni vojni leta 1920, je dobil službo v Foreign Language Information Service za slovenski jezik.
Leta 1930 je bil nameščen v New York State Department of Labor (Wage Claims Division), kjer je ostal do svoje smrti.
Hlača je bil pristna kraška korenina in poln originalnega in zdravega humorja ter je bil ravno vsled te svoje lastnosti priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Zapušča hčer Joan in ženo, od katere pa je bil ločen.
Pokojnik bo ostal vsem, ki so ga poznali, v blagem spominu.
Iskreno sožalje njegovim zaostalim!
"Gledati v svet z očmi moškega ni prav nič drugače kot gledati zf očmi ženskej" pravi Miss Maxine Steinitz, zavedna Slovenka, ki je vposlena kot jugoslovanska tajnica pri Internacionalnem institutu Y. W. C. A.
Presad roženice drugega človeka v oko
Miss Steinitz je imela silno slab vid, končno pa je domala skoro popolnoma oslepela, dokler ni bila izvršena na njenih očeh ena najčudovitejših in najtežjih operacij, ko so ji presadili t;o^i;iicp očesa "nekega, moža v njeno lastno oko.
Pred letom dni je že 'tako o-slepela, da je morala vršiti vse svoje delo s pomočjo Brailleje-vega sistema ali tipanja vzbok-lih črk, kakršnih se poslužujejo slepci. Miss Steinitz je bilo takrat komaj mogoče razločevati svetlobo od teme.
čudež moderne kirurgije
Danes pa ji je bil s pomočjo tega čudeža moderne vede in kirurgije, vid v znatni meri povrnjen, tako da se je pričela že pripravljati za vstop v univerzo v Pittsburghu, kamor bo odšla tekom dveh tednov, da se pripravi na svoj "master's degree."
Posrečena operacija
Leta 1940 je dr. Roscoe Miller, clevelandski očesni specialist, ugotovil, da bi bilo njen vid mogoče izboljšati, ter jo je poslal v Presbiterijansko bolnišnico v New Yorku, kjer se je v Institutu za proučevanje oči podvrgla usodni operaciji, katero je izvršil dr. Ramon Ca-stroviejo, slavni španski kirurg.
Ker bi utegnil najmanjši pregib njene glave uničiti rezultate operacije, je morala polne tri tedne po operaciji ležati vznak z glavo med vrečicami, napolnjenimi s peskom.
Odličen napredek marljive Slovenke
Mis Steinitz je Slovenka iz Ljubljane ter je prišla v Ameriko leta 1920. Leta 1926 je z odliko dovršila Glenville High šolo, nato pa takisto z odliko Cleveland kolegij. Po sedemnajstih letih dela pri Y.M.C.A., se je odločila, da gre na univerzo za vršit svoje študije, — Vsa sreča bodi z njo!
Pojasnila dr. Kerna
Za nekatera pojasnila glede te operacije smo se obrnili na našega slovenskega zdravnika dr. Kerna, ki nam je povedal,
da je "cornea'^ ali rjpženica vsa tista okrogla ploskev ali krogla s punčico ali zenico vred, ki jo obdaje očesna belina. G. doktorju se zahvaljujemo za to pojasnilo. O možu, iz čigar očesa je vzel zdravnik roženico, ne navaja poročilo nič natančnejšega. Na vsak način je moral biti ta mož žiVj ker mrtva roženica bi bila brez pomena. Dr. Kern je mnenja, da je možno, da je bilo to oko vzeto možu zaradi kakšne notranje poškodbe v njegovi glavi.
V ZARJE NOVIH DNI!
Pred dnevi smo javili, da se bo razmerje glede četni-kov in partizanov kmalu razjasnilo in da bo kmalu konec poveličevanja tistih, ki poveličevanja ne zaslužijo, Danes smo prejeli iz u-rada "Office of War Information," kateremu načeljuje Elmer Davis v Washing-tonu, poročilo "Hrvatska je tvor v boku Italije." Poročilo iz tega avtentičnega in najvišjega vojno - informacijskega urada ameriške vlade navaja, opisujoč boje v Jugoslaviji, samo PAR TIZANE ter ne omenja nobenih četnikov ali gerilcev. Dalje je vredno omeniti, da to avtentično poročilo ne stavi besede — partizani —v narekovaje,.. kako)-dela to znani "delavski" in "napredni" urednik.
Izgleda, da bodo oni, ki \ se edini borijo za čast in svobodo svoje pregažene in nesrečne domovine in katere vsi ljudski sovražniki označujejo z "morilci," "po-žigalci" "razbojniki" in "bratomorilci," končno prišli na svoj račun, kajti tudi , današnji "Plain Dealer", ki je doslej poročal samo o četnikih, navaja v svojem poročilu iz Švice samo partizane. — Poročilo "War Information Boarda" bomo objavili jutri.
KONGRES ZA DRUTKNE ANTISTAVXOVNE ZAKONE
Na konferenci senatne in poslanske zbornice je bil dosežen tozadevni sporazum
ZA TE ZAKONE SE BO IMELO DELAVSTVO ZAHVALITI JOHNU L. LEWISU
Laški gromov-nik Benito ble-beee in nori
Naši
fantje-vojaki ★ ★
SLOVENSKI MLADENIČ TEŽKO RANJEN
Iz Vojnega departmenta v Washingtonu , D. C. je včeraj: prejela Mrs. Elizabeta Ludvik, I 6123 St. Clair Ave., telegrafsko sporočilo, da je bil njen najmlajši sin, saržent Edward Ludvik težko ranjen v bitki na "severno-ameriški" fronti. O podrobnosti njegovih poškodb ni bila obveščena, razen, da je
bil ranjen na 29. maja.
★ ★
Pri vojakih v Fort Benjamin Harrison, Ind., je avanziral za korporala Cassimer Mack, sin Mr. in Mrs. Frank Mack, 16717 Waterloo Rd. Njegov naslov je: Cpl. Cassimer Mack, 1215 M.P. Co. Avn., Fort Benjamin Harrison, Ind.
Šestdesetletni Benito, ki je bil velik babjek, se je popolnoma unesel, ker ' mu gredo sedaj po glavi druge stvari.
Kultura
DRAMSKO DRUŠTVO "ANT. VEROVŠEK"
Nocoj ob 8. uri se vrši v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd., seja dramskega društva "Anton Verovšek". Radi važnosti seje se prosi vse člane, da se gotovo udeležijo.
GRADUANT
LONDON, 9. junija. — Informirani italijanski krogi so danes izjavili, da trpi premier Mussolini, na splošni "paresiji," to je živčna bolezen, ki povzroča, da bolnik včasih kakor o-trok blebeta, včasih pa v silni jezi popolnoma ponori.
Mussolini jevo zdravstveno stanje, ki vidno peša, ga je prisililo, da se je zaprl za zidovje svoje vile Torlonije, kjer ga čuva in straži 200 črnosrajčnikov in detektivov. Tekom zadnjih o-sem mesecev je premier Mussolini telesno vidno opešal.
Isti viri poročajo, da odkar je pričela zavezniška zračna sila razbijati po Italiji, je Mussolini prenehal vandrati po deželi ter jačiti' moralo italijanskega ljudstva. To nehvaležno nalogo je položil zdaj v roke italijanskega kralja in prestolonaslednika.
Mussolini, ki je zdaj 60 let star in ki je bil znan kot velik babjek, se je zdaj popolnoma u-nesel. Zadnja Mussolini jeva me-tresa se je poročila ter odšla iz Rima. Mussolini jeva zadnja "ljubezen" je bila 22 let stara hči nekega prominentnega zdravnika.
Isti krogi poročajo, da so
WASHINGTON, 9. junija. — Po konferenci senata in zbornice poslancev je bilo nocoj jav-Ijeno, da je bil dosežen sporazum za uvedbo drastične anti-stavkovne zakonodaje, in obenem je bilo izraženo upanje, da bo odredba postala zakon, preden poteče sedanje premirje v premogovni industriji, to je 20. junija.
John L. Lewis je s svojim trmastim odporom proti določbam ameriške vlade dosegel, da bo zdaj najbrže uzakonjena predloga, ki bo prepovedala stavke v napravah, ki jih je zasegla ameriška vlada.
Vprašanje tehnikalij
Tehnično bi bili še vedno mogoči štrajki v premogovnikih in drugih napravah, katerih ni za-
segla vlada, toda šele potem, če bi večina delavcev odglasovala potom tajnega glasovanja, da želi zastavkati. Poleg tega pa bi se zahtevalo 30-dnevno predna-znanilo, da se namerava uveljaviti stavko.
Tozadevna predloga, katero je označila Ameriška delavska federacija za "fašistično" in "reakcijonarno", zahteva, da se kršilce kaznuje z globo do $5,-000 in z zaporom do enega leta.
Predsednik v mučnem položaju
Ker- je pričakovati silne delavske kampanje proti tej zakonodaji, bo prišel predsednik Roosevelt, ki je največji prijatelj delavstva, kar jih je še kraj sedelo v Beli hiši, v mučen položaj, ko bo treba podpisati predlogo.
Slovenska Osvobodilna fronta apelira
na ameriške in druge Slovence
Proslava druge obletnice Osvobodilne fronte, iz katere je izšla prva resnična ljudska armada v zgodovini slo-* venskega naroda.
BERN, Švica, 7. junija, —.vencev. SLOVENSKO LJUD-Radio Svobodna Jugoslavija po- STVO SI JE UTRLO S TO roča o sesttanku slovenskih re- BORBO POT V PRVO VRSTO
prezentantov Osvobodilne fronte, kateri sestanek se je vršil nekje v Jugoslaviji in na katerem se je proslavilo dveletnico ustanovitve slovenske Osvobo-
BORB SLOVANSKIH IN EVROPSKIH NARODOV.
"Mi smo trdno prepričani, da bo borba vseh svobodo ljubečih sil Slovenije, borečih se s hrab-
dilne fronte, ki je bila ustanov-; rimi četami Rdeče armade in
Ijena dne 27. aprila 1941. Ob tej priliki je apeliralo predstavništvo Osvobodilne fronte na ameriške Slovence; tozadevni apel je podpisal Edmund Trunher.
Pozdrav ameriškim bratom
z našimi velikimi anglo-ameri-škimi zavezniki, kmalu pripomogla do končne ■zmage.
Apel ameriškim Slovencem
"Ameriški.. Slovenci! Rojaki, ki živite v inozemstvu! Mnogo "Mi, delegatje, zbrani na se- domov, v katerih ste se rodili, Stanku, dočim se vrše herojske!	več ne obstoja. Te domo-
bitke proti fašističnim barba-ji^® fašisti do tal porušili. — rom, proslavljamo drugo oblet-j^Mogo ljudi, s katerimi ste bili nico ustanovitve Osvobodilne povezani po silnih vezeh krvi, fronte slovenskega ljudstva.	ljubezni, ni več
tej priliki se pridružujemo na-jp^i življenju. Umorili so jih fa-
V ši^ti.
Na Euclid Central višji šoli je dne 7. junija graduiral Edward Ivancic, sin Mrs. Rose I-vancic, 854 E. 207 St., Euclid, O. To je že tretji sin, ki je dovršil višjo šolo z lepim uspehom.
šemu eksekutivnemu odboru ppsrčnem in militantnem pozdravu, katerega pošiljamo ameriškim in vsem drugim slovenskim bratom v inozemstvu," je rečeno v apelu.
Zadoščenje v borbi slovenskega ljudstva
"Zdaj se slovensko ljudstvo že dve leti bori v najtežavnejših okoliščinah in v neenaki borbi proti okupacijskim četam in njihovim lakajem. Kljub temu, da je zahtevala ta borba ogromnih žrtev, je dala slovenskemu ljudstvu tudi ogromnih zadoščenj.
Prva in resnična ljudska armada
"Iz te borbe je izšla PRVA RESNIČNA LJUDSKA ARMADA V ZGODOVINI SLOVEN-
Dolžnc^ti bratov v inozemstvu
"Organizirajte vso možno pomoč, ustanovite Odbor Osvobodilne fronte, nabirajte materialna sredstva, razgaljajte lažnivo propagando naših sovražnikov, storite vse, kar je v vaših močeh, da postane vaša ljubljena rojstna dežela v resnici svobodna in srečna!
"Podpisano v imenu navzočih delegatov, po predsedniku te seje — Edmund Trunher."
Mussolinijevi Zdravniki i%Y™ sKEGA LJUDSTVA. Ta skupna upanje,, da bi ga mogli	j« ustvarila pravo
Kupujte vojne bonde in vojno-varčevalne znamke, da bo čimprej poraženo osišče in vse, kar ono predstavlja!
čiti. Splošno mnenje je, da bo moral Mussolini oditi še pred koncem vojne v kak sanatorij za duševno zmedene ljudi.
Podprimo borbo Amerike za Jemo-kracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in vojno-varčevalnih znamk!
in resnično bratstvo jugoslovanskega ljudstva ter položila trdne temelje novi, resnično demokra tični jugoslovanski državi.
Slovenci v borbi za svobodo
"Ta borba je visoko dvignila narodno zavednost in ponos Slo-
POCENITEV SUROVEGA MASLA
Cena surovemu maslu se bo danes znižala v trgovinah za 5 do 6 centov pri funtu. A. H. Anderson, distriktni OPA administrator, je izjavil, da ne sme trgovec v nobenem slučaju zahtevati v tem okraju za funt surovega masla več kot 51 centov, pa še to ceno sme zahtevati samo v slučaju, če spada med male trgovce in če prodaja res prvovrstno surovo maslo.
Istočasno pa naznanja isti u-rad, da se bodo v Cuyahoga o-kraju podražila jajca za 1 do 2 centa pri tucatu.
(fRAN 2.
ENAKOPRAVNOST
10. junija, 19^3-
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
'^ENAKOPRAVNOST'' Važnost jadranskega morja za invazijo
Owned and Published by THB AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town:
(Po raznaialcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
Por One Year — (Za celo leto)_________________________$6.60
Por Half Year — (Za pol leta)_____________________________________3.50
Por 3 Months — (Za 3 mesece) ____________________________________________________________ 2.00
By Mall in Cleveland, Canada and Mexico;
(Po poSti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
Por One Year — (Za celo leto)_______________________J7.50
Por Half Year — (Za pol leta)________________4.00
Por 3 Months — (Za 3 mesece)__________________________2.25
Češkoslovaški predsednik dr. Edvard Beneš
Por Europe, South America and Other Foreign Countiiei: 'Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske drlave):
Poi' One Year — (Za celo leto)________
Por Half Year — (Za pol leta) ...........................................
. ...$8.00 __4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
DR. EDVARD BENEŠ
Ko bodo zgodovinarji pisali o borbi in trpljenju Češkoslovaške v drugi svetovni vojni, bo sličilo poglavje o piedsedniku Edvardu Benešu po njegovem značaju in življenju bolj poglavju Abrahama Lincolna, kakor življenjepis katerih koli drugih dveh velikih državnikov. Edvard Beneš je doživel v svojem življenju več trpkosti in bridkih razočaranj kot jih je doživel Lincoln v najtemnejših dneh svojega življenja.
Beneš je eden onih poštenih in pravičnih voditeljev svojega ljudstva, ki bi lahko upravičeno vzkliknil: "Bog, zakaj me nisi ščitil in varoval pred mojimi tako zvanimi demokratičnimi prijatelji, kajti proti fašističnim sovražnikom se je bilo moje ljudstvo samo pripravljeno boriti na življenje in smrt!"
Noben evropski državnik ni imel jasnejše slike o tem, kar je imelo priti, kakor Edvard Beneš, toda veliki in močni oblastniki niso prišli nikoli k njemu po nasvet. Praga je bila bliže nacijski Nemčiji kakor Pariz in London in Beneš je bil oster in bistroumen opazovalec. Toda ta odlični evropski državnik je prav tako malo spadal med predpotopne evropska državnike iz leta 1938, kakor spa* da zdaj med zamejne vlade v Londonu. Njemu ni bilo treba brusiti sekire pro£i nobenemu narodu Evrope, zato ima tudi danes prav toliko skupnega s samozvanimi fevdalnimi ljudskimi zamejnimi režimi v Londonu, kakor s hitlerjevci.
Vendar pa je moral ta mož odstopiti, nakar so nacisti vdrli v njegovo deželo, v katero sta jadrno prilomasti-li tudi Poljska in Madžarska, da si odrežeta vsaka svoj kos ozemlja od te vzorne lepublike. V tej težki uri je bila Moskva edina, ki je jjonudila Pragi svojo pomoč, če bosta tudi Francija in Anglija izpolnili svoje svečane obveznosti vzajemne pomoči, ako bo Češkoslovaška napadena. Toda takrat je bilo rečeno, da "boljševiki samo blufajo" in da so Rusi gobavci med narodi, ki ne morejo pomagati niti samim sebi, kaj šele drugim, če bi bili napadeni po nacistih.
Dočim zamejne vlade v Londonu predejo dalje niti svojih profašističnih in antisovjetskih intrig, pa Beneš svečano izjavlja, da ne bo Češkoslovaška sodelovala pii nobeni zaroti proti Sovjetski Rusiji. Beneš ve, kaj dela, ker je imel že dovolj" bridkih izkušenj s poljskimi milita-risti, baltskimi baroni in »nadžarskimi ter balkanskimi monarhisti.
Imperialisti imajo zdaj v načrtih konfederacijo "ubogih malih" narodov, katerim naj bi vladali fevdalni veleposestniki vse od Finske do Rumunije, vključno češki republiki. Ta gospoda dela načrte za večji in temeljitejši Monakovo za predsednika Beneša in češko republiko. Popolnoma jasno je, da bi bila v vsaki konfederaciji baltiških baronov, poljskih šlahčičev, belogardističnih polkovnikov in madžarskih, srbskih ter rumunskih monarh isto v Češkoslovaška manj kakor pa narodnostna manjšina. Zločin, povzročen nad češko republiko v Monakovem, jim ni še dovolj! Ekonomski rojalisti hočejo zdaj obnoviti mo-nakovski pakt z reduciranjem češkoslovaške republike na statut lutke in vazalke baltiških baronov, poljske šlahte ijti Habsburške ter Hohenzollernske dinastije!
Edvard Beneš je eden izmed redkih pogumnih anti-monarhičnih državnikov Evrope; on je republikanec in liberalec, ki je odločno nasproten vsem koncesijam tem imperialističnim nazadnjakom. Njegov socialni program favorizira malega človeka. On sicer ne propagira kolektivne narodne ekonomije, je pa tudi zadnji mož v Evropi, ki bi se uprl kakršnemu koli napredku.
Edvard Beneš je tisti, okoli katerega bi se morali zbrati vsi republikanci in liberalci Evrope v svojem končnem boju proti monarhizmu, fevdalizmu in fašizmu, kar vse reprezentirajo ubežne zamejne vlade v Londonu!
New York Herald Tribune od vsaj do danes ostalo varno pred 30. maja je prinesla izpod pe- zračnimi napadi, si je Italija u-resa Paul Wehla dolg članek z stvarila svoj poseben prometni naslovom "Jadransko morje,' sistem. Že preko 18 mesecev je j ključna pozicija osišča za o- Trst glavna postaja za tovore : brambo trdnjave Evrope". Pri-' premoga iz gornje Šlezije. Od našamo prevod tega članka, ker začetka aprila 1942 sem, je do-je izredno dobro dokumentiran, bivala Italija preko slovenske Italija danes ni več ofenziv- prestolnice Ljubljane, in če« na trdnjava, iz katere bi Hitler- Trst, dnevno po 8 do 10 vla-jeve in Mussolini jeve vojne'sile kov, katerim je bilo priključe-ogrožavale Afriko in najkrajšo no 30 db 33 takozvanih cistern-morsko pot zavezniških ladij skih vagonov za prevažanje skozi Sredozemlje, pač pa je še petroleja, torej na mesec pri-vedno ključna in zelo važna po- bližno 75.000 ton petroleja. Ta I zicija v obrambnem sistemu o-' petrolej je bil odposlan v tržaš-j sisča. Varnost Hitlerjeve "trd- ke in reške refinerije in v ladje-njave Evrope" je odvisna od i-' delnice v Monfalcone, kjer so talijanske kontrole nad Jadran-j dogradili med vojno izredno ve-skim morjem.	j like rafinerije. Tu se izdeluje
Kakor nekakšen ogromen	^el goriva za italijan-
fjord, je zasekano Jadransko'^^o letalstvo. Iz Trsta, Reke in morje v osrčje centralne Evro-'	P°tuje bencin v ci-
pe, prav do praga južne Nemči- ^^ernah ali z ladjami dalje proti je. V planinah, takoj za vzhod-Iz Valone prevažajo ita-no obalo tega morja, čakajo	albanskih
petrolejskih vrelcev preko morija v rafinerije v Bari in Brindi-' si. Tudi premog dobavljajo z ladjami vzdolž obale.
Ker so železniške proge preko Alp preobtežene in je tudi promet po Donavi že do skraj-. nosti izkoriščen, so začeli itali-pota v notranjost balkanskega janski inženirji v cilju ugodnej-polotoka.	I še razdelitve tovornega prome-
Jadransko morje je platfor-jta, zidati več železniških preč-rna, po kateri se krečejo pro- nih prog in cest iz jugoslovan-metne linije za oskrbo Italije.! skih pristanišč na reko Savo, Nemoteni profnet po Jadranu in pritok Donave, in skozi Albani-
strpni jugoslovanski in alban ski partizani na zavezniška o-jančenja, da poženejo Mussoli-nijeve legije nazaj v morje, a ceste in železniške proge, katere so gradili italijanski inženirji v smeri na vzhod proti Bolgariji in na Donavo, odpirajo
I Na sliki je češkoslovaški predsednik Beneš, ki je prispel nedavno v Washington,
imel posvetovanja s predsednikom Rooseveltom.	_
i tre dolge, strme soteske s krh-I kimi stenami, od katerih se cesto odtrgajo kameni plazovi. Berlin in Rim seveda dobro poznata strategično važnost teh i linij. Glasom nekega nedavne-' ga poročila iz Slovenije, tvega I vsakdo, ki se približa železniški ' progi na manj od tri četrt milje, da ga ustrele.
Ako hočejo zavezniki z uspehom bombardirati ta vrata v
okoli njega je za Italijo ravno
jo vzdolž stare rimske ceste od
tako važen, kakor neovirano Drača na Egejsko morje in do poslovanje "vzhodne Ruhr-e" za | Carigrada. Kljub večni sabota-Hitlerjev rajh. Jadran je tudi: ži a strani jugoslovanskih grš-zadnja pomorska pot za oskr-1 kih in albanskih partizanov, bovanje Nemčije. Rumunski j prihajajo vendar se vedno znat-bencin, poljedelski pridelki iz,ne količine petroleja, cinkove južne Rusije, a tudi ladje iz,rude in poljedelskih pridelkov Turčije, gredo včasih vzdolž gr- j na Jadransko morje. Od tam ; ške obale skozi Korintski kanal i jih prenašajo italijanske ladje ali pa okoli Peloponeza, če je' preko morja v italijanska pri-
I omenjeni kanal zaprt, ' dransko morje.
I
Važnost tržaškega pristanišča
1
j Otrantsko ožino, tam kjer je I najožja, čuva na zahodu nizka, : razjedena obala Puglia na peti I italijanskega škornja, na vzhodu pa Albanija, ki se nahaja I pod italijansko okupacijo. Trst, ki je postal po porušenju Genove največje pristanišče Italije, dominira severni del Jadrana. : Nekdaj glavno morsko pristanišče Avstro-Ogrske, je Trst zdaj postal zadnja postaja iz-I redno važnih železniških zvez z
v Ja-1 stanisča
V bližini jadranske obale se nahajajo nekatere izmed največjih električnih central vse južne Italije. Več italijanskih ladjedelnic pa leži ob obali Jadranskega morja.
Kako velik je interes Nemčije za Jadransko morje, je razvidno iz dejstva, da si je Hitler iz-sekal iz zasedene Jugoslavije nekakšen koridor, ki vodi na Sušak, na severo - vzhodnem bregu Jadranskega morja, blizu Reke. Ta koridor deli Italijo od njenih začasnih posesti na vzhodni obali Jadranskega mor-
i Dunajem, Budimpešto in Pra- ja.
go. Vseh pet železniških prog, j Najsevernejši del Jugoslavi-ki gredo iz vzhodne in jugo-ije, preko katerega prihaja na-vzhodne Evrope v Italijo, teče I cistična Nemčija na Jadran, je
skozi Trst ali pa skozi kraje v njegovi neposredni bližini. Nekaj najdragocenejših ita-
edina zaseka v dolgi alpski verigi. V teku stoletij je bila ta zaseka pbzorišče invazij iz se
lijanskih pristanišč je razpore-j vera na jug in iz juga na sever, jenih okoli Jadranskega morja Danes vodijo skozi ta predel ju-
— stare Benetke, ki so postale pred vojno zopet zadnja postaja nekaterih od najhitrejših in najbolj luksurijoznih prekomor-skih ladij; pomorska baza An-kona ob gornjem .delu škornja; malo bolj na jug. Bari, ki razpolaga s prostranimi fnagazini in ogromnimi doki, v katere je Mussolini naložil prihranke polovice enega pokoljenja Italijanov; še dalje na jug Brindisi : — Brundisium starih Rimljanov, odkoder sta Sula in Cezar pognala svoje vojske na pohod proti vzhodu.
Na nasprotni obali — idoč od severa na jug — je dvojno pristanišč Reka - Sušak, dalje Senj, šibenik in Split,
^oslovanskega ozemlja dve že lezniški progi in dve avtomobilski cesti; proga Muenchen-Bel-jak-Gorica-Trst in Dunaj-Ljub-Ijana-Trst-Reka; cesta Dunaj-Beljak-Udine in feudimpešta-Ljubljana-Trst, ter Sušak-Za-greb.
V donavski kotlini se nahajajo ogromne vojne industrije, katerim služijo te prometne linije: Herman Goering Werke v Linzu, Steyer tovarna za motorje, železni rudniki in livarne v Avstriji in na Češkem; železne in jeklene livarne v Moravski O^travi in dalje proti jugovzhodu rumunski petrolejski t vrelci.
trojica j^ele^niške proge so izpostavlje-
ne zračnim napadom
najvažnejših jugoslovanskih pristanišč, dočim se nahajata na albanski obali Valona in! Razven proge pod Brener-Drač. Nobenega od teh prista-^jem, so vse železnice, ki gredo
nišč ne morejo doseči zavez- ob obali Jadranskega morja v
niški bombarderji z kratkim in severno smer sicer zelo važne
za osišče, a obenem izpostavljene zračnim napadom. Prav posebno ona proga, ki gre sko-
lahkim poletom.
Prometni sistem na Ja^lranii
Na Jadranskem morju, ki je zi Ljubljano, vozi skozi kilome-
j Evropo, ki se imenuje Trst, si I morajo najprej priboriti vhod I v Jadransko morje. Zavezniški j bombarderji bi pao mogli poleteti iz Bizerte do Trsta, toda razdalja je več od 600 milj.
Zračni napadi zadnjih dni na I kraje, ki leže v notranjem delu ! italijanske pete, morda ozna-I njajo operacije, ki se snujejo v ' tej smeri. Obale 'Puglie so z morske strani lahko pristopne, ki se snujejo v tej smeri. Obale : Puglije so z morske strani lahko pristopne, a notranjost dežele ima sorazmerno dobro razvit železniški in cestni sistem, preko katerega bi motorna vozila zavezniških premičnih čet mogla udariti z veliko hitrostjo v smeri važnih mest, kot n. pr. Bari, Brindisi in Toronto.
Zavezniki bi mogli zadušiti Italijo
Kakor hitro bodo imeli zavezniki v rokah utrjene postojanke ob vhodu v Jadransko morje, bodo mogli pretrgati ves blagovni promet Italije. Iz O-trantske ožine se bodo mogli povspeti po morju do albanske in jugoslovanske meje, in začeti svojo ofenzivo po novih, od Italijanov zgrajenih cestah, v Jugoslavijo, Bolgarsko, Rumu-nijo in Madžarsko, kjer bodo vojne siti sateliteti osišča morda s pozdravom čakali na prihod zaveznikov, osvoboditeljev izpod nacističnega jarma. Zavezniško prodiranje z Jadrana na vzhod v Jugoslavijo, bi pretrgalo glavne zveze osišča s Turčijo in z Egejskim morjem, i ter bi najbrže privedlo do otvoritve morske ceste skozi Dar-' danele in Bospor — najkrajšo pot iz Amerike v Rusijo.
V Jadranu bi naleteli zavez-' niki na izredno ugodne pomorske zveze, ki bi jih privedle glo-' boko v notranjost Hitlerjevega carstva; Nemci bi bili za oskrbo svojih čet odvisni od nekaterih redkih in neugodnih želez-' niških prog, ter bi se morali boriti proti zaveznikom v pozicijah, ki so v zaledju ogrožene od močnih partizanskih skupin. '
Zavezniško prodiranje v Jadransko morje bi bilo, v mnogo večjem obsegu, slično udarcu solunske ekspedicije v prvi svetovni vojni, ki je zadala centralnim silam prvo smrtonosno, rano in jih prisilila k predaji. '
Urednikova pošta
Prispevki v maju za JPO,SS štev. 35
Cleveland - CoUinwood, Ohio. — Sledeči naši rojaki in rojakinje so prispevali za reveže v domovini v mesecu maju:
Nabiralna knjižica Mrs. Josephine Debeljak:
Mrs. Jerry Kosmerl $2.00; Frank Zibert $1.00; Louis Pu-gelj 50c; Tony Zupančič $1.00; Margaret Zugel $1.00; Joe Dau-gan 50c; A. Baraga $1.00; Jos. Perme $1.00; Zele Coal Co. 50c, Jos. Kmet 50c; Srbski prijatelj $1.00; S. Kluga $1.00; Anton Kastelic 50c; Mr. Maxima 50c; J. Prostor Sr. $1.00; Anton Dolgan 50c; Ivan J. Barta 50c; James Sepic $1.00; Geo. Turk $1; Nečitljiv 25c; Frank Muzik 50c, Mrs. Mary Ovanin 50c; John Dolsak $1.00; Mr. in Mrs. L. Buklal $3.00; Mrs. Katehrine Mack $5.00; J. Kuhel $1.00; John Tomažič $1.00; Louis Oz-wald $2.00; Louis Roytz $1.00: Ana Crnkovich $1.00; John Vi-idigoj $1. Torej skupno $33.05. Mrs. Mary Lustig, nabiralka: Mr. in Mrs. A. Pirih $1.00; i Lody J. Mandel $1.00; Mr. in Mrs. Frank Kosič $20.00; John Dolenc $1.00; Eli Klisurich 50c, Star Tailoring 25c; M. B. Toak-mend 50c; S. J. Young 50c; Mrs. McDonald 50c; Lena Snaj-der 50c; Kemsington Cleaner 50c; Valpitt 25c; nečitljiv 25c; G. Allenied 25c. Skupno $27.00. J. F. Durn knjižica:
Mr. in Mrs. John Koželj Hunt-mere Ave. $3.00; ravno tako sta darovala $3.00 za SANS. Mrs. J. Cesnik ponovno $1.00; Joseph Okar ponovno $2.00; Mr. John Kantz je odrezal kar $10.00. Dalie je Mr. Kantz daroval $10.00 za SANS in $5.00 za ruski relief, torej je dal v razne dobrodelne namene kar celih $25.00, katere je izročil Mr. J. Ivančiču. Hvala lepa za tak velikodušni dar,,Mr. Kantz. Želimo obilo takih posnemalcfev. Torej skupno za JPO.SS $16.00.
Mrs. Mary Bučar nabiralna knjižica:
Mrs. Mary Bučar je kaj aktivna z nabiranjem, na vsaki se-! ji me iznenadi s kakimi nabiral-! nimi prispevki. Žal, da tega ne' vrše vsi zastopniki, in bi njo posnemali, in prinesli na vsako mesečno sejo kako vsoto. Sle-' deči so ji prispevali: Matt Kle-' men $1.00; Matt je že daroval' pred časom večjo vsoto. J. Zimmerman 50c: Frank Duavrich (nečitljivo), Louis Bolej $1.00; Andy Jerman $1.00, Val. Turk $1.00; Matt Klemen $1.00 (drugo potrdilo od M. Klemena); John Cimp« ri^an $1.00; F.
Znavrich 50c; Frank Frank Bučar (soprog nabi ke) $2.00. Skupno $10.50. Mrs. Louise Zabukovec,
ralka.
Matt Zabukovec $1.00; ham Zabukovec $1.00; Mrs-
#
G«-50C:
bane $1.00; Mrs. Plesec Jennie Jenko 50c; F. J-50c; Chas Gorjup 50c; Siskovich $1.00; Mrs. $1.00; Fanny Bohinc $1-00' ^ Skupno $8.00 Torej skupn" " brane vsote znašajo $94:.55'
Upajmo, da se bodo za
ta BI®"
sec naši zastopniki in z&s-ce bolje postavili. Veliko K še med nami, ki niso prisp^^
itoP"^'
kot tudi ne zbrali skupaj-
N>
take govore da za JPO.SS^
bodo storili nič, in ne bodo
1 ' ki ^ lali, se ne ozirajte, taki,
med nami brez srca, idim" f

ien*
ko njih, če jim njih zakrkW' vest tako veleva, ko ne "U ^ do svojih krvnih sobratov v .
_____krva^
peči domovini, ki danes
hod^*
za svojo prostost in ki umirajo v pomanjkanj"' jima sta Muso in kapro\ ^ pobrala, niso vredni sinovi s ^ jega naroda. Vsi vemo, ^ potreba velika, tudi bo naša velika Amerika gala in storila svoje, za P hranjevanje trpečih Evropi, je pa pri tem sgi« nost, da vsi kot sinovi in trpečega naroda nekaj sto^ za svoje.
Zato zbirajmo in
daruJ

vsak po svojih močeh. ^ mesec je ta postojanka no poslala $500.00 na
blagajnika br. Jurjovac-a-jesen, ko se pripravljamo liko, obsežno prireditev, uP j da bomo tudi spravili ® pri tej postojanki lepo Zato naj bo izrečena vsem prispevateljem kot ® ralcem.
Za JPO,SS št. 35
J. F. Durn,
taji
illf'
P. S. — Pri sestavljanju P p, la sem se poslužil potrdi"^^!. številkah, ki so v vsaki na" ni knjižici, in ne po vsotah-
a-
Osišče zapira Srbe-
Zuerich, 20. maja. (0^^^ je Nacistični radio Budimp®^' poročal, da so vsi Srbi, j*' klanjajo službo v občinski borih "brez tehtnih postavljeni pred sodišče, .g fee jim nalag-a kazni od leta zapora ali pa tri do y najst mesecev prisilnega ®
nemških koncentracijskih
riščih.	'4
Ista ■ radio postaja jgtr Beograda, da ie srbski ski svet izdal povelje, f katerega bodo kaznovani porom vsi lokalni uradn' 'gj,-ne bi vestno izvrševali botirali povelja swjih P' stavljenih.
10. junija, 1943,
ENAKOPRAVNOST
igTRAR 3.
MLADA BREDA
POVEST SPISAL DR. IVAN PREGELJ
Dijakinje — delavke na polju
Prvi hlapec je bil Tine, to in molila za vse na Peči, in ki jo pravi, on je bil najstarejši po je bila Katra udinjala z oblju-svoji službi na Peči, dasi sam i bo, da ji bo prosto obiskati letni verjel, kako da je še na Pe-' no tri božje poti. Marij an ica je ci. Imel je trdno vero, da dol-| imela poleg drugih dobrih lastno ne ostane, in prepričan je, nosti tudi to, da je povedala o svojih besedah, "da je le za-' vse, kar' in kakor je mislila in časno tu, ker se mu še ne zlju- j to zelo glasno. V mladih letih je bi oditi." Bil je človek čisto bila bolna na kozah, in ena ji je posebnega kova, -ne priden in bila sedla v uho, in tako se je *^6 len. Imel je dobro lastnost,' zgodilo, da je Marijanica z des-je vse jedel in mnogo jedel nim ušesom umela vse, na levo da je imenitno prebavljal. i pa je zaman udarjal še najpre-Zato je bil rejen in lepo okro-l pričevalnejši g^las. In ker se je sel. Kljub temu je bil najglas-! bilo to dejstvo utaborilo ko pre-'lejši oznanjevavec nauka, "da j pričanje v nji, da bodo sodni Je na Peči pasje življenje." Ka-j dan na levi kozli, na desni ovči-^""a ga je bila priklenila nase s: ce, in je ona na levo uho glu-Pogodbo, da dobi vsako Veliko-1 ha, ni mogla nikoli dovolj hva-l^oc in vsak Božič po tri pare ^ ležno zahvaliti Boga, da jo je ^jobas in goldinar za vino. In otel pred vabljivostjo še žive-Sirne radi klobas ni mogel s čih "kozlov" in ji dal nekako ^®či. In kadar mu je bilo prav zagotovilo, da je "odmenjena" hudo, je vtegnil vsklikniti: "Ta ovčicam.
resnična, klobase me. bodo j Najmlajši hlapec na Peči, če-spravile še v grob." In res je; ravno najpripravnejši in naj-ta ljubezen hlapčeva že! rnožatelji, pa je "bil Lipe. Na-
strntjf i	• • T u-i J- I ravnost od vojakov je prišel in
"uast, m izven nje le ljubil edi- .	, . A, „ v
"o k polič dobrega vina. Zato!
se mu je svetil obra., i Ko se je pogodil s Ka ro, je ta
samn 14 , 1 . . ' se cas molčala in dejala na to: '>d,mo ljubo zdravje, in morda
je Katra trpela in prena-l	priboljsek?
®ala ravno radi njegovega oči-1 "Saj smo se že pomenili za Vidnega zdravja, če je gospodi- plačilo!" je odvrnil fant. "^ja Katra trpela šimna, potem "2a tri leta."
gotovo vsaj toliko res, da je "Tudi za deset, mati! Meni je ^^a prišla dekla Neža samouprav."
^^di šimna na Peč. Naj si bode j In Katri je bilo tudi prav, akor hoče, toliko je gotovo, da dasi ni umela, zakaj pride tak atra Neže z najmanjšim iz- fant ravno na Peč in si pri tem oljskom ni privezala nase, da še priboljška ne izgovori. Lipe J® po treh dneh celo zapodi- je bil resen in molčeč in hlapec, in je Neža s solzami prepro- kakršen mora biti. Le malo pre-' "naj je oni ne pahnejo v samostojen se je zdel Katri, in ^Gsrečo." Bila je okorna pri i zaman je skušala prodreti za

ne izgube, posebno v časih depresije. Ako je treba rešiti
Jugbslovanska delegacija je njenih narodov pripomogla tej prepričana, da bo iskreno sode- konferenci, da doseže svoje ci-vprašanje, ali naj se Jugoslavi- lovanje in podpora vseh zedi- j Ije.
Na sliki vidimo skupino deklet, ki študirajo na Gustavus Adolphus kolegiju v St. Peter, Minnesota, in ki pregledujejo načrt projekta, na katerem bodo zaposlene.
in počasna ter silno potr-'skrivnost njegovih veselores-l^^žljiva. Na vse je molčala. Po- nihj, lepih, rjavih oči. Lipe je ^Soma šele je začela kazati I ostal kakor prvi dan vse nasled-ženske zmožnosti in, bo-'nje: samostojen, resen in po-^®Vala vitežki besedne boje s to-: nosnokrivnosten, in Katra je fisico Marijanco, pobožno i mnogokrat obžalovala, da ni ta devico, ki je delala za tri človek malo zgovornejši in
Požar v U. S. WALLPAPER TRGOVINI
_7812 BROADWAY_
Mi nadaljujemo s trgovino v naših glavnih prostorih na
6000 EUCLID AVE.
Pridite k nam, ali pa telefonirajte vaša naročila ^Enderson 6944	Tečna oddaja
U. s. Wallpaper & Paint Co.
6000 EUCLID AVE.	7812 BROAbWAY
Za vašo spomladansko dekoracijo
obiščite naš
Tapetniški razprodajni oddelek v gornjih prostorih
čudovita izbira 450 vzorcev za manj kot polovično
ceno.
Poleg tega imamo več kot 650 najnovejših atraktivnih Vzorcev v tapetu. Cene zelo zmerne. Mi nudimo poseben popust na vseh vzorcih leta 1943. Povprašajte o temu.
Imamo tudi popolne zalogo barv in varnišev. Vse je po-Po'noma jamčeno. Vprašajte za naš strokovnjaški nasvet 2 kakršnemkoli vašem problemu barv.
spolna izbora linolcja in prepiog iz linoleja v lepih barvah
PREPROGE

samo
$4,95
VSE TO
LINOI.KJ v rolah
lepi vzorci,
kvadratni
jd. po tanjo ........
43c
razstavljeno v paai izložbi, katero se smatra za največjo
in najpopolnejšo v državi Ohio.
l^onosni smo, da zadovoljiljenao našo objemi'Icc že nad 37 % našimi cenami in kvaliteto našega blaga.
Prosto parkanje avtov zadaj za trgovino.
Trgovina je odprta od 7:30 zjutraj do 7. zvečer.
S, Wallpaper & Paltit Co.
6000 EUCLID AVE.
Za dogovor pokličite po telefonu HE. 6944
vljudnejši. Sčasoma pa se je tudi takemu privadila in mu pustila samostojnost. Da se sme zanesti nanj, je vedela od prve ure. Dasi je bil Lipe njena desna roka, tega sama ni vedela, zlasti morda tudi zato, ker je bil ob istem času prišel na Peč še nekdo drugi in na čisto drugačen način, ko vsi drugi.
Bil je Tomaž, sin ubogega kočarja. Leporastel in močen je bil. široko zagorelo lice ne bi bilo nelepo, da ni bilo opaziti onih potez, ki jih piše strast na sicer mlade in zdrave obraze. Njegova nadarjenost in spretnost sta bili znani. Kljub temu ni bil Tomaž pri ljudeh v veliki časti. Leto za letom je odhajal v svet in se vračal čez zimo. In tedaj je od jutra do noči sedel po vaških gostilničah in bahaje se zapravljal prihranjeni novec. In tako se je leto za letom zgodilo, da je Tomaž zapravil že vse, ko je bilo treba oditi v svet. šlo je vse, od ure in težke srebrne verižice, pa do kozjega repka in plišastega klobuka, od srebrno okovane pipe do velikih gosposkih škornjev. Tedaj je Tomaž par dni pil za zadnje novce, si v sili potem izposodil kje par goldinarjev in lepega dne izginil iz vasi. In jeseni se je vrnil z novo in novo verižico in novim klobukom in škornji in s ponosom in staro navado. Edino kmečko p rezi-ran je revnih "kmetavzov" mu je ostalo vedno staro, in včasih je rekel, da bo raje kradel, ko' delal za dnino pri žgancih in, kislem zelju.	i
Zgodilo pa se je neke pomla-1 di, da je bil Tomaž zopet vse' zapravil in ker se je bil pre-i teklo nedeljo dodobra spri si krčmarjem in gosti, žaleč in j zasmehujoč jih, ni vedel kje: iskati in poprositi na posodo. V' sili je prišel na Pečanko. Debelo je pljunil, in zamrmral ko v; vspodbudo par kletvic in stopil na Peč.
Našel je Katro na vratih. !
"Dober večer!" je pozdravil! Tomaž.	'
"Je že dobro," je bil odgovor, "kaj bi pa rad?"
In Tomaž je povedal, kaj bi rad.
Z vidnim zadovoljstvom je motrila Katra orjaškega moža, ki mu ni šla posebno lahko z jezika beseda. Čutila je, koliko žaljenega ponosa je v njem, in v tej okornosti se ji je razdel še zanimivejši. Zadovoljen smeh je ležal Katri na licih. To pa je Tomaža še huje razburilo in razjezil se je.
(Dalje prihodnjič)
ferenca zedinjenih narodov v cilju proučevanja problemov prehrane in organizacije ,poljedelstva, da postavi temelje za boljšo bodočnost zedinjenih narodov.
Za Jugoslavijo ,je delo te konference prav posebno važno, ker je -i bistvu poljedelska dežela. Približno 70 odstotkov njenega prebivalstva živi od poljedelstva in živinoreje, a kljub temu se mor-a boriti s težkimi problemi radi nezadostne in neprimerne prehrane. Jugoslavija je primorana, da izvaža velik del svojih poljedelskih pridelkov, da more kupovati v inozemstvu one stvari, katerih domači pridelek ne krije, predvsem industrijske proizvode.
Najbolj bistveni in najtežji problem, Jugoslavije pa je problem pregoste naseljenosti, kajti na sto hektarjev obdelane zemlje pride, 133 prebivalcev, živečih od poljedelstva. Prenaseljenost ima niz dalekosežnih posledic : precejšnjo siromašnost ljudstva, pomanjkanje kapitala in omejenost sredstev za zvišanje produktivnosti zemlje. Posledica te zadnje postavke je, da so cene poljedelskih pridelkov sorazmerno visoke, tako da je včasih težko najti "primerna tržišča, a to zopet povzroča narodnemu gospodarstvu ogrom-'
ja odloči ali ne za pridelovanje določenih poljedelskih pridelkov, torej ne smemo upoštevati le trenotnih cen, temveč se moramo poglobiti prav v korenino zla in se lotit reševanja bistvenega problema s pomočjo mednarodnega sodelovanja. Kadar gre za sporazume, ki se tičejo produkcije in razdelitve, bi bilo torej potrebno, da so zastopani vsi prizadeti narodi. Tudi ako bodo mogli imeti'posamezni narodi le majhen delež v sve-Jtovni trgovini, bodo taki mednarodni sporazumi zanje morda ' ogromne važnosti z njihovega nacionalnega stališča, ker morejo globoko vplivati na njih gospodarsko življenje. Edinole na ta način bo mogoče doseči rezultate, katerih vpliv bo za našo državo ugoden in trajen. I Jugoslavija se želi udeleževati mednarodne trgovine z izvozom svojih poljedelskih pridelkov, kakor dosedaj, obenem pa zvečati svojo produkcijo in domači konzum. Toda interes zemlje je tudi, da se poveča uvoz industrijskih in poljedelskih pridelkov, potrebnih njenemu lastnemu prebivalstvu, katerih sama ne pridela.
Ako bodo osnovni problemi Jugoslavije rešeni na zadovoljiv način, se bo pokazalo, ^da pridela naša zemlja na racionalen način vse najvažnejše poljedelske pridelke; ako bo tem njenim pridelkom odprt dostop do svetovnih tržišč, bo postala tudi dober odjemalec za one stvari, katere ji bodo dobavljala ta tržišča.
Vse prebivalstvo Jugoslavije se nahaja zdaj, kljub velikanskemu nesorazmerju sil v krutem in brezobzirnem boju proti tujemu osvojevalcu. Toda izobilje dobrih in zdravih delavskih sil v naši domovini nas u-trjuje v upanju na bodočnost po vojni, pod pogojem seveda, da bodo te delavske moči pravilno izkoriščene in da bodo dobili naši kmetje in naši delavci priliko, da si ustvarijo primeren standard življenja, katerega so si zaslužili s tolikimi žrtvami.
Bpm
i lb.	3 lbs.
37c 75c
5 Points 15 Points
9 out of 10 screen
stars use it!
TOILET SOAP
LUX
^---- ^3 for 23c
LUX
GWe more of your washables regular large ^LUX care to last longer! ||^ 2Sc
SWAN FLOATING SOAP
^ for
regular l>vrge
LIFEBUOY 23c RINSO ul 25«
AZMAN & SONS
6501 St. Clair Ave.	ENdicott 0347
Konferenca v Hot Springs
Dr. Branko Cubrilovič, načelnik jugoslovanske delegacije na konferenci za prehrano in poljedelstvo zedinjenih narodov, katere se udeležujejo 45 držav, je podal v imenu Jugoslavije predsedništvu fonference naslednjo izjavo:
(ILC). Jugoslovanska vlada v Londonu je prisrčno pozdravila ])redlog predsednika Zedinjenih držav, da se sestane kon-


a. ( S lEFF
Maj. Jolm L. Smilil of tlic U. S. Marines has 19 Jap planes to his credit—Have you as many Ifar Bonds?
Show all our American boys that you're doing your part on the homo front to win the war. You've done yonr bit; now do your best—Buy more War Bonds.
V, Treasury Uestt,
\ 1
^ H
y blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI NEPOZABNEGA SOPROGA, OČETA, SINA IN BRATA
FRANK JOSEPH WINTER
ki nas je zapustil za vedno 10. junija, 1942.
Dragi soprog in oče, globoko potrtega srca se spominjamo trenutka, ko smo se morali ločiti od Tebe in izročiti Tvoje telo v narečje matere zemlje.
Ni Te več v naši družbi, toda Tvoj duh, spomin na Te, bo živel v naših srcih, dokler tudi mi ne pridemo za Teboj.
želimo Ti najslajšega počitka.
Oh, usoda ti nemila, kako kruta si do nas, Si moža mi ugrabila in očeta dragega.
Leto dni je že minilo, kar nas Ti zapustil si. Oh, kak' prazno je življenje, ker med nami več Te ni.
Saj ne mine nikdar dneva, da bi ne bili v.duhu tam.
kjer zdaj spava Tvoje truplo, tam Tvoj dom je zdaj hladan.
Žalujoči:
JENNIE, soproga. ELISABETH, hčerka.
JOHN, oče, ELISABETH, mati. JOSEPH in LOUIS, brata. Cleveland, Ohio, dne 10. junija, 1943.

je naslov
I
novi knjigi
i:.
ki jo je spisal v angleščini slovenski pisatelj ^
LOUIS ADAMIČ
Cena knjigi je $2.50 in nabavite si jo lahko v našemu uradu.
4 iw' W	/

^ver 50,000 blood donations a week " ,.'J n are needed by the american red cross for our armed forces.'



.....

•Jtl'K-..
^Through the american
red cross, food parcels, clothing, soap and other comforts are received by PRISON£RS OF WAR in
enemv cawps./
la-

r^he red cross is one of the largest MOVte THiATRB operfttors-a?££ movies for ' sick ano convalescent fighting men here and abroad.
STRAS 3.
ENAKOPRAVNOST
10. junija, 1943.




90
PUSTOLOVŠČINE
DOBREGA VOJAKA
SVEJKA
v SVETOVNI VOJNI f[]	JAROSLAV HAŠEK
(Nadaljevanje)
Švejk jih je napravil deset.
"Jaz sem vana vendar rekel,"
je dejal zdravnik, "da jih napravite pet."
"Par korakov več ali manj —
mar je meni!"
Nato sta ga zdravnika pozva-jŠvejka, je rekel strežnikom:
Stari delavec
švejk, "nisem nikak simulant, jaz sem resničen bebec. Lahko vprašate v Čeških Budjejovicah ali pa na dopolnjevalnem povelj-ništvu v Karlinu."
Starejši zdravnik je brezupno zamahnil z roko m kažoč na
la, naj sede na stol, in, eden mu je potrkal po kolenu. Nato je rekel drugemu, da so refleksi povsem pravilni, na kar je drugi zmajal glavo in še sam začel Švejka trkati po kolenu. Medtem je prvi dvignil Švejkove veke in pregledoval njegove zenice.
Potem sta šla k mizi in izprego-vorila nekaj latinskih izrazov. In potem je vprašal eden izmed njih: "švejk, ali je bilo že kdaj preiskano vaše duševno stanje?"
"Da, pri vojakih," je odvrnil Švejk slovesno in ponosno. "Gospodje vojaški zdravniki so me uradno spoznali za notoričnega bebca."
"Meni se pa zdi, da ste simulant!" je zakričal drugi zdravnik na Švejka.
"Temu človeku vrnite obleko in ga dajte v III. razred na prvi koridor. Potem naj se eden vrne in odnese vse spise o njem v pisarno. In recite tam, naj to hitro urede, da ga ne bomo imeli dolgo na vratu."
Še enkrat sta vrgla zdravnika uničujoč pogled na Švejka, ki se je spoštljivo hrbtoma umikal k dverim ter se vljudno klanjal. Na vprašanje strežnika, kakšne neumnosti vendar dela tu, je Švejk odgovoril: "Zato ker nisem oblečen in sem nag, a nočem gospodoma kazati tistega, česar se ne kaže, da bi ne mislili, da sem nevljuden ali pro-stak."
Od trenutka, ko so strežniki prejeli ukaz, naj Švejku vrnejo njegovo obleko, se niso zanj zmenili prav nič več. Veleli so


Jaz, gospoda," se je branil mu, naj se obleče in eden ga je
•" . • > I •'' ■

^a^nanilo in. zabvala
Z žalostnim in potrtim srcem naznanjamo, da je nemila smrt utrgala nit življenja našemu ljubljenemu soprogu in očetu
Alojziju Kržič
ki je po kratki in mučni bolezni zatisnil svoje mile oči dne 8. maja v starosti 55 let. Položili smo ga k večnemu počitku dne 11. maja na Elmivood pokopališče v Lorain, Ohio.
Tem potom se zahvaljujem vsem, ki so ga obiskali ko je ležal na mrtvaškemu odru, vsem, ki so darovali krasne vence v zadnji spomin: Mr. in Mrs. Anton Sterle, Mr. in Mrs. Lovrenc Hrovatin, Mr. in Mrs. Frances Novak. Hvala razredu, v kateremu je hčerka Josephine učenka, ter vodstvu Willson Jr. High šole za darovane cvetlite.
Najlepša hvala vsem, ki ste našega dragega pokoj-nika spremili na pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku. Lepa hvala Leo Zupančiču, ki je vozil na pokopališče, ter Jos. Žele in sinovi pogrebnemu zavodu za vsestransko in zadovoljivo postrežbo.
Moja iskrena zahvala naj velja vsem, kateri ste mi na en ali drugi način pomagali in mi stali na strani, ter nas tolažili, v času bolezni in britkosti.
Ti pa, ljubljeni soprog in oče, mnogo let si šel prezgodaj od nas, tja, kjer ni bolezni, ne trpljenja in grenkih dni. Tebe krije hladna zemlja, za nas pa tolažbe ni sedaj. Ti snivaš večni sen poleg svojih ljubljenih otrok!
Žalujoči ostali:
JENNIE KRZIC, soproga
ALOIS, WILLIAM, EDWARD, sinovi
JOSEPHINE, hčerka
Cleveland, Ohio, dne 10. junija, 1943
Marcus Turner, 95 let stari zamorec, je še vedno čvrst in zdrav in še vedno zaposlen s pridoMtvenim delom v Miami Beachu, Fla.
odvedel v III. razred. Tam je imel nekaj dni, dokler niso v pisarni izpolnili njegove pismene odpustnice, priliko lepo dalje opazovati blazniško življenje. Razočarana zdravnika sta mu napisala izpričevalo, da je "simulant medlega razuma," in ker so ga odpustili pred odhodom, je prišlo še do majhnega nastopa.
Švejk je namreč izjavil, če ga že mečejo iz blaznice, ga ne smejo metati ven brez obeda.
Izgredu je napravil konec vratar, ki je poklical policijskega stražnika, da odvede Švejka na policijski komisarijat v Salmo-vi ulici.
V.
Švejk na policijskem komisarijatu.
Po krasnih solnčnih dneh v blaznici so prišle na Švejka ure, polne preganjanja. Policijski inšpektor Braun je priredil sestanek s Švejkom z okrutnostjo rimskih beričev iz dobe prelju-beznivega cesarja Nerona. Trdo kakor takrat, ko so oni kričali; "Vrzite tega . kristijanskega lumpa levom!" je rekel inšpektor Braun: "Dajte ga za gav-tre!"
Niti besedice več niti manj. Le oči inšpektorjeve so se posvetile v posebnem perverznem razkošju.
Švejk se je poklonil in rekel ponosno: "Pripravljen sem, gospodje. Mislim, da gavtri pomenijo toliko kakor samotni zapor, kar ni ravno najhuje."
"Nič se ne repenčite tukaj!" je odgovoril policijski stražnik, na kar je Švejk odvrnil: "O, jaz sem zelo skromen človek in hvaležen za vse, kar storite zame."
V samotnem zaporu na prični je sedel zamišljen mož.
"Klanjam se, blagorodje," je dejal Švejk in prisedel. "Koliko pa je danes že ura?"
"Ura ni moj gospod," je odgovoril zamišljeni mož.
"Tu ni slabo," je navezoval Švejk razgovor; "tale prična je iz uglajenega lesa."
Resni mož pa ni odgovoril; vstal je in začel hitro hoditi po malem prostoru med dvermi in prično, kakor bi se mu mudilo, da nekaj reši. Nenadoma se je ustavil, upehan sedel na svoj stari prostor, naslonil glavo v dlan in zarjovel: "Pustite me ven!"
"Ne, ne izpuste me," je govoril na to sam s seboj, "ne izpuste me, ne izpuste me. Tu sem- že od šestih zjutraj." In vzpel se je ter vprašal Švejka: "Nimate slučajno pri sebi jermena, da se obesim?"
•'Prav rad vam postrežem," je odgovoril Švejk in si odpenjal jermen; "še nikoli nisem videl, kako se ljudje obešajo na jermen. Le to je nerodno," je nadaljeval in se oziral, "da tu ni nobene kljuke. Kljuka na oknu vas ne vzdrži. Kvečjemu če se obesite kleče ob prični, kakor je
to storil menih v samostanu vi "Prav gotovo," se je glasil Emanzih, ki se je obesil na odločni odgovor, zakaj Švejk ni krucifiksu zavoljo mlade Židov- imel nikoli navade, da bi kaj ke. Jaz imam samomorilce jako skrival pred drugim. "Tole o rad. Torej le veselo na delo!", j vas bo vsem čitateljem novin Mračni mož, ki mu je Švejk silno všeč. Tudi jaz rad či-potisnil jermen v roke, si je tam rubriko o pijancih in njih ogledal jermen, ga zalučil v razgrajanju. Nedavno ni 'Pri kot in začel jokati, razmazajoč kelihu' neki gost storil nič dru-si solze z začrnelimi rokami. Ob gega kakor da je s steklenico tem je divje vzkrikoval: "Otro-1 sam sebi razbil glavo. Vrgel jo ke imam, a jaz sem tukaj zaradi! je kvišku in se postavil pod pijanosti in nemoralnega življe-, njo. Aretirali so ga, in zjutraj nja! Jezus Marija, moja uboga'smo že čitali o tem. Ali v žena! Kaj mi porečejo v ura-, 'Bendlovki' sem dal enkrat ne-du?! Otroke imam, a jaz sem tu jemu pogrebcu klofuto in on zaradi pijanosti in nemoralnega' mi jo je vrnil. Da bi se zbogala, življenja!" In javkal je brez so naju morali oba aretirati, in konca.	takoj je bilo to v popoldnevni-
Naposled se je vendar nekoli- ku . . ."
ko umiril, šel k dverim ter začel suvati in s pestmi razbijati po njih. Za dvermi so se oglasili koraki in glas: "Kaj hočete?"
"Pustite me ven!" je rekel s takim glasom, kakor bi bil že popolnoma sklenil s svojim življenjem. "Kam?" je bilo vprašanje z druge strani. "V urad," je odgovoril nesrečni oče, zakonec, uradnik, pijanec in nečistnik. Odzval se je smeh, strahoten smeh v tišini hodnika, in koraki so se oddaljili.
"Ta gospod vas pa menda nima rad, ker se tako smeje," je dejal Švejk, ko je obupani mož sedel zopet tik njega. "Takle stražnik, kadar je jezen, je sposoben vsega. Le mirno sedite, če se nočete obesiti, in čakajte, kako bo nadalje . . . Ali vedo doma, da ste zaprti, ali pa počakajo, da bo to v novinah?"
"Mar mislite, da bo to v novinah?"
"Jaz sem postal nemogoč,"
je zaihtel švejkov tovariš: "gotovo me zapode iz službe."
"Gotovo," je uslužno pritrdil švejk. "In ne vem, ali tak naglo najdete drugo službo; zakaj vsakdo, čeprav bi hoteli služiti pri šintarju, bo zahteval od vas, da mu pokažete nrav-nostno izpričevalo. Da, takale kratka zabava, ki ste si jo privoščili, se res ne izplača. In od česa naj živi vaša žena z otroki?"
Oglasilo se je ihtenje: "Moji ubogi otroci, moja uboga žena!"
(Dalje prihodnjič)
Oglašajte v Enakopravnosti
SPRY
i lb. 3 lbs.
27c 75c
5 Points 15 Points
^	out of 10 screen 8 c
stars use it!
LUX
TOILET SOAP
WARTIME THRIFT TIP
Give more of your washaUes regular large iLUX care to last longer! --
lie 26c
SWAN FLOATING SOAP "7;" iVe LIFEBUOY 8e RINŠO lie 26c
ANTON VIDRIH
1192 East 61st St.
HEnderson 2736
MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY CO.'S BASEMENT
Sreze poletne obleke
Za prijetne dneve v mes+u ali na deželi
Sleherni novi in popularni stil . . . sleherno blago je privlačno životu . . . krasni novi prints in eno-barvno blago, v vseh barvah, ki jih dobite pod solncem ... in nekaj novih! Obleke so ukrojene, da se prilegajo vsakemu tipu ... v merah 10 do 20, 38 do 44, 46 do 52, in 18% do 24%, za dekleta in žene ter one, ki nosijo polovične mere.
The May Co. pritličje Največji department oblek v pritličju v Ohio
M/
5^
4.94 Sizes 14 to 20 i
'1.94 Sizes 14 to 20

It's Patriotic to Save! Buy Extra U, S, War Bonds and Stamps!
Mali oglasi
PRIHRANKE
davke
vojne bonde
nujnosti

Delo dobijo ženske
Delo dobijo ženske za poiM^" gat čistit dvorane in urade, dva ali tri dni v tednu. Plača na U" ro. Ako katera išče ali želi dobiti slično delo, naj se zglasi pojasnila v uradu Slovenskega narodnega doma, 6409 St. Cla^^ Ave.
Naprodaj
ije hiša za dve družini, 6 sob spodaj, in 6 sob zgoraj, ter tovljene sobe na tretjem na stropju. Vse v dobrem stan]'*' Cena zmerna. Lastnik je odše* na farme. — Za naslov se P" izve v uradu tega lista.
Hiša naprodaj
za eno družino; 7 sob, vse derno in nanovo dekorirac®' garaža. — Vpraša se na 987 76th St.
Proda se
hišo za 2 družini, in grocerij®^ Se nahaja na vogalu. Ni enake trgovine v bližini 4 niW' Zelo poceni. To je dober oak# in se požurite. 8905 Ave., E. 89 St., od Harvard Ave.	^
Pozor!
INCOME TAX ,
Vaše drugo plačilo na ninskl davek je plačljivo nija. Da vam ni treba stati ge ure in delati pota v naes ! bomo za vašo udobnost ^ naš urad odprt do 7. ure večer do 15. junija.
V našem uradu si lahko ^ bavite uradno denarno na^ nico, od $1.00 do $1,000, da bi morali čakati. Glede šega plačila na Income Tax ^ mo poskrbeli, da Vam ne treba zamuditi niti ene
Za zanesljivo in točno P strežbo, se obrnite na ^ MR. MARIAN MIHALJEVIt^ 6424 St. Clair Ave. _
NAPRODAJ
imam sledeče hiše: ^ ^ Bhzu Holmes Ave. — dve družini, 5 sob in kopal^^ ' spodaj, 4 sobe in kopalnica ^ raj. Velika lota. Cena $5,70 • Blizu E. 140. ceste — bi§^^ dve družini, 5 sob in za vsako družino. Cena . g
V Euclidu, blizu E. 200. moderna hiša s 6 sobami. ^ , ka lota. — Cena $7,200.
MATT PETROVICH 595 E. 140 St KE. 2641 ali GU
HIŠE NAPRODAJ
Hiša za eno družino, 6 sobf palnica zgoraj in spodaj! nez.	_ j;,
Hiša za eno družino, 4 sol)®' 78th St., blizu White Av«; Hiša za eno družino, 8 sob'
75th St., blizu St. Clair Hiša za sedem družin; zid , cena $10,000. $135.00 naJ® nine na mesec. — Za P® nosti pokličite
J. TISOVEC 1366 Marquette Av®v