r-iiaUtt. p‘* ' -ŠTEV. 144, j>.\Sl, četrtek, 30. Junija 1927. i<1H v! V V j i k a i>jn 5 {-ETO J1' NARODNI DNEVNIK I*ha|a vsak dan opoldne, izvzemSi nedelje in praznike. ■•»•Sna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20‘—, inozemstvo Din 80'—, Nectivisen političen list UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. Ui?RAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo* Pismenim vprašanjem naj se priloži znamk« za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. m mogoč blok. Silno mnogo se še vedno govori v 0veniji o potrebi ustanovitve napred-Ilega bloka. Dejali smo že, da ni ustanovitvi takega bloka prav nič ugovarjati, ce bi bil ta blok zgrajen na pozitivni Podlagi in če bL v resnici pomenil in-^flzivnejši boj za zmago pravili demoničnih načel. Jasno je, da bi bilo tak tudi mogoče ustanoviti, seveda le P0(i pogojem, če se izločijo oni, ki so se s Svojim delom izkazali kot narobe - demokrati in ki zato tudi propagirajo napredni blok le z negativnim programom. strank™ °'!'iru ie zgodovina demokratske P« preobratuV®Uiii prav Poučna- Takoi dejansko združeVafemokratska stranka predni živeli. Tedni Ves slovenski na‘ strankp ■ j So bili v vodstvu huaiiKe zastopani današni. ^ • dikali, davidovičevci a L161’,-' in ’ nai°dm socialisti m danes nevtralni gospodarski in inteli- • ge“cm kro8'i in zato je bila tedaj demokratska stranka tako močna, da je mogla resno misliti na boj 8 klerikalno stranko za prvenstvo v Sloveniji. Zgodilo pa se je, da so nekateri voditelji demokratske stranke zaradi partizanstva pozabili na demokratična in svobodomiselna načela ter da so zanemarjali interese posameznih stanov, da je vedno bolj raslo nezadovoljstvo s vodstvom. To nezadovoljstvo celo tako narasl°. da so pričele e s‘iUPiae izstopati iz straže in da Sino dobili Slovenci celo vrsto novih strank. Tako sta bile ustanovljene Samostojna kmetijska stranka in Narodno-socialistična stranka, skoraj nato je bila ustanovljena Narodno radikalna stranka, nato je bila ustanovljena končno tudi še davidovičevska stranka, docim je izstop gospodarskih in inteligenčni krogov iz JDS že p^e oslabil io stranko. Naj so bili motivi in nepo-edm vzroki vseh teh secesij še tako različni vendar so v glavnem bili vsi ti izstopi le protest proti metodam, ki so im uveljavili gospodarji vodstva demokratske stranke v stranki in javnem življenju. Človek bi mislil, da so končno vsi ti Vstopi vodstvo demokratske stranke iz-‘Uodrili in da je vodstvo opustilo vse te slabe metode in pričelo izvajati zopet staro pošteno in iskreno napredno politiko. Toda ravno narobe se je zgodilo. Čim bolj so se množile secesije, čim več novih strak je nastalo, tem bolj je vodstvo sedanje SDS stopnjevalo svoj teror ter skušalo s silo preprečiti beg razočaranih demokratov iz stranke. Ta obupen poskus mogotcev v SDS ie d^«l^eiVeda samo nasproten učinek in samo S“£,&cd,a f SDS "! nanrerlnialfi nn iv, v temvee tudi med naprednjaki najbolj osovražena stranka. K temu moralicnemu porazu je prfg]0 še to, da je SDS izgubila vsak vpliv v Beogradu in da je z Radičevim priznanjem vidovdanske ustave izgubila tudi svojo obstojno upravičenost. Ni čuda zato, če so se vsi poizkusi SDS za ustanovitev naprednega bloka pod njenim vodstvom izjalovili. Argument, vsled katerega so vse dosedanje napredne stranke izstopile iz JDS, je pač ostal isti, kakor je bil in se je v zadnjem času samo še okrepil. Ce bi napredne stranke sedaj sprejele ponudbo SDS in osnovale napredni blok pod vodstvom ali tudi le soudeležbo SDS, bi se pač to reklo, da same sebi odrekajo obstojno upravičenost, ker priznavajo, da niso imele za izstop iz SDS tolmačiti le tako, da so napredne izstopu je bila SLS ravno tako njihov nasprotnik ko danes in zato more javnost skupen nastop naprednih strank s Musiimeni §.roi8 g izskpcm iz Beograd, 30. junija. Kakor se doznava, je nerazpoloženje jugoslovenske muslimanske organizacije proti politiki, ki jo izvajajo radikali, precej veliko. Velja Vukičevič in radikalni del vlade ni do danes izpolnil nobenega od pogojev, Ivi so bili precizirani o priliki vstopa demokratske zajednice v vlado. Zato smatra jugoslovenska muslimanska organizacija za potrebno, da skliče svoj poslanski klub na nujno sejo, na kateri naj bi se razpravljala vsa politična vprašanja in zavzelo odločno stališče napram dosedanjemu političnemu delu radikalnega dela kabineta. Včeraj sla prispela v Beograd dr. Spa-ho in dr. Hrasnica. Za danes dopoldne se pričakujejo vsi poslanci jugoslovenske muslimanske organizacije. A ko bi ne prispelo zadostno število poslancev o pravem času, se bo seja vršila jutri. Poslanci muslimanske organizacije, ki so že dospeli v Beograd, so .mnenja, da bodo danes zagotovo vsi poslanci zbrani, tako da bo mogoče takoj pričeti z meritornim razpravljanjem o politični situaciji. Jugoslovanska muslimanska organizacija smatra, da je radikalni del vlade in posebej še minister notranjih del Velja Vukičevič pokazal s svojim delom, da nadaljuje v glavnem ono politiko, ki jo je bil prej izvajal v Bosni in Hercegovini Boža Maksimovič. Izpremembe, ki jih je napravil Vukičevič dosedaj v notranji politiki, so bile storjene samo v konist potrebam radikalnega dela vlade. \ar pa se tiče Demokratske zajednice \obce in muslimanske organizacije posebej, ni napravil Vukičevič prav nič od tega, kar bi olajšalo pozicijo jugoslovenske muslimanske organizacije v Bosni, oziroma kar bi ustrezalo pogojem, pod katerimi je muslimanska organizacija vstopila v vlado. Drugo splošno nezadovoljstvo obstoja proti ukazni politiki, ki jo je izvajal minister notranjih del Velja Vukičevič glede srezkih poglavarjev. Ravno naj- slabši srezki poglavarji so postavljeni , po srezih, ki spadajo v posebno inte-i resno sfero jurgoslovenske musliman-; ske organizacije. Enako nezadovoljstvo ; se pojavlja tudi v vprašanju velikih žu-; panov. Muslimani zahtevajo zase velika ; župana v Tuzli in Bihaču, ker imajo v i Tuzli 5 in v Bihaču 3 poslance. A Velja | Vukičevič ni upošteval nobene od teh i zahtev muslimanskega kluba. | Jugoslovenska muslimanska organiza-; cija poudarja, da je policijski oziroma : politični aparat v Bosni in Hercegovini ■ urejen tako, kakor da bi se naravnost ; hotelo delati proti interesom muslimanov in tako škodovati jugoslovenski muslimanski organizaciji. Tudi očitajo muslimani Vukičeviču, da še vedno ni rešil vprašanja občinskih komisarjev. Vukičevič je enostavno pustil to vprašanje tako kakor je bilo za časa ministrovanja Bože Maksimoviča, in muslimani imajo utis, da Vukičevič sploh ne namerava načeti tega vprašanja. Klub jugoslovenske muslimanske organizacije je zaradi vsega tega skleni!, da zavzame odločno stališče, ki naj se kasneje sporoči tudi demokratski stran-j Id, tako da naj bi se celo to vprašanje j pretresalo v demokratski zajednici. i Med člani jugoslovenske muslimanske organizacije in med člani demokratske I stranke se opaža prav velika ogorčenost nad delom, ki ga vrši Velja Vukičevič kot minister notranjih del. Demokratska zajednica bo smatrala to vprašanje za sporno jabolko v toliki meri, da pojde po potrebi tudi v opozicijo pred izvedbo volitev samih. Situacija v vladi je potemtakem zelo resna. Vlada se po mnenju njenih zaveznikov v vladi pripravlja, da uvede nov pravec v notranjo politiko ali pa da dovede tako politiko do poloma. V demokratski zajednici se zlasti naglasa, da noče za nobeno ceno prevzeti odgovornosti za politiko, ki se je dosedaj izvajala in ki se namerava izvajati, ko konča volitev. SEJA VLADE. Beograd, 30. junija. Včeraj ob 5. po- ■ poldne se je vršila seja ministrskega | sveta, na kateri se je razpravljalo o re-| somih vprašanjih ministrstva notranjih j del, ministrstva za trgovino in industrijo, ministrstva za vojsko in mornarico in ministrstva prosvete. ■ Razpravljalo se je o vprašanju nekih pogodb in o postavljanju kontraktualnih uradnikov na tehnični fakulteti v Zagrebu. Pretresale so se personalne stvari pri ministrstvu za socialno politiko, pri ministrstvu za pravosodje pa uredba o kontraktualnih uradnikih, dnevničarjih in druga resorna vprašanja. PRED SKLENITVIJO PRIJATELJSKEGA PAKTA S TURČIJO. Beograd, 30. junija, v diplomatskih krogih se zelo razpravlja 0 akciji turškega poslanika Ihmed bega v Beogradu. Njegov poset v zunanjem ministrstvu SDS tlmačiti le tako, da so napredne stranke zaradi mandatov zatajile vse argumente svojega nastanka in svoje obstojne upravičenosti. Zato trdimo, da je edin mogoč napredni blok samo tisti, ki bi ga stvorili vsi oni naprednjaki, ki, so istopili iz mladinske demokratske stranke, ker niso hoteli dalje sodelovati v stranki, ki je iz partizanstva zatajila napredna načela. .Vse te disidente veže pozitivna demokratska misel, vsi ti disidenti tvorijo v svojem je imel predvsem namen, dogovoriti se z našo vlado glede likvidacije sekvestrov nad turškimi podaniki v južni Sirbiji. O tem vprašanju se sedaj vodijo pogajanja. Ihmed beg, ki je intimen prijatelj Kernal paše, se mudi sedaj v Beogradu tudi zato, da pripravi teren — da se ustvari med Jugoslavijo in Turčijo prijateljski pakt. Kakor se v dobro infor-iniramh krogih doznava, je Ahmed beg zelo zadovoljen s svojim delom in z uspehi, ki jih je v tem pogledu že dosegel. On je trdno prepričan, da bo do Prijateljskega pakta med Turčijo in našo državo prišlo v čim krajšem času. Z ozirom na bližnja pogajanja med Turčijo in Jugoslavijo, trde diplomatski krogi, da se bo sam Kemal pagfl) ]{j se sedaj momentano nahaja v Karlovih Va-ryh ob priliki svojega povratka v Andoro, ustavil v Beogradu, da se odno-šaji med nami in Turčijo čim bolj utrde. Po§ai« 2 Italijo po volitvah Beograd, 30. junija. Včeraj še niso prispela v Beograd nikaka značilna poročila, po katerih bi se dalo ugotoviti, kakšna je sedaj situacija med nami in Albanijo po demarši velikih sil za ureditev spora, ki je nastal po aretaciji Gjura-škoviča. Kar se pa tiče direktnih pogajanj med nami in Italijo, so v diplomatskih krogih po službenem sporočilu, ki ga je prinesla »Agenzia Stefank, prepričani, da je Italija tokrat voljna rešiti vsa vprašanja, ki interesirajo Italijo in nas v pogledu Jadrana. Zdi se, da je inciativa sedaj potekla iz Rima, a z naše strani je bila ta iniciativa v toliko sprejeta, da se vodijo v tem pravcu že načelni razgovori. Italijanski poslanik Bodrero je s svojimi poseti, ki jih je napravil v to svrho pri Velji Vukičeviču in dr. Voji Marinkovi-i ču, sprožil to vprašanje in ga postavil na zelo resno podlago. Sedaj se čaka na to, kak pravec naj zavzamejo ta pogajanja, ki se vodijo med Beogradom in Rimom, in se pričakuje, da se bodo vršila formalna pogajanja pred izvedbo parlamentarnih volitev pri nas. Ker je treba vsa ta vprašanja pretresati se misli, da se v tem po-i gledu ne bo razvila brza akcija temveč j se bodo posamezna vprašanja tretirala tako, da bo moči najti začasa teh volitev | bazo, na kateri bi se mogli sporazumeti j obe pogodbeni stranki, ki se bosta se-) stavili neposredno po izvršenih naših ! skupščinskih volitvah. GJURASKOVIC BO IZPUŠČEN ŠELE DANES. Beograd, 30. junija. Iz dobro poučenih diplomatskih krogov se doznava, da je jugoslovanska vlada pristala na predlog velesil, da likvidira jugoslovensko - albanski spor, na način, ki bi bil v soglasju z nacionalnim čustvovanjem in pre-stižom obeh držav. Že ta fakt po sebi pomeni za Jugoslavijo občutno žrtev, ki jo je Beograd sprejel samo zato, da nudi ponovno dokaz o svoji miroljubnosti. Pričakovalo se je, da bo Gjuraškovič takoj izpuščen na svobodo ob istočasni izročitvi naše popravljene note. Da se to ni zgodilo, je krivda francoskega poslanika v Tirani, ki zastopa sicer naše interese, a je čisto pod vplivom Ahmeda. jedru eno idejno skupjno in zato je blok med njimi naravna in skoraj gotovo tudi potrebna tvorba. Pod vodstvom SDS stoječi napredni blok pa je m ostane zgrešena misel, za katero se more izreči samo oni, ki hoče z žrtvovanjem svojega lastnega moralič-nega kapitala rehabitirati stranko, ki je svoj ugled zaigrala. Taka je resnica in tudi najbolj duhoviti zofizmi te resnice ne prikrijejo. | PO NAPADU NA PAVLA RADIČA. Beograd, 30. junija. Izjave Pavla Radiča o volilnem terorju v južni Srbiji, kjer so se izvršili nanj in na njegove tovariše napadi, se v političnih krogih živahno komentirajo. V gotovem delu prevladuje mnenje, da Pavle Radič v svojih izjavah pretirava dejansko stanje in da hoče napade, ki so bili izvršeni nanj in na njegove tovariše, izrabiti v politieno-strankarske namene. Nekateri krogi ostro obsojajo nastopanje oblasti v južni Srbiji, ker to kvari ugled državi, vendar pa vztrajajo na tem, da tudi' izjave Pavla Radiča o terorju v Macedo-niji škodujejo ugledu države. »DUCE, LJUDSTVO JE LAČNO!« Milan, 30. junija. Te dni so se pojavili na milanskih ulicah veliki letaki z napisi: »Duee, ljudstvo je lačno!« Fašisti so takoj dobili nalog, da letake uničijo in spravijo iz javnih prostorov. Trud fašistov pa je bil brezuspešen. Govori se, da so plakate z napisi »Duce, ljudstvo je lačno!« nalepili nezadovoljni fašisti v Milanu. 1 v Štev. 144. : i 'n n rT r Pokrajinski zlet JSS v Ljubljani. Kot vsako leto, je tudi letos slavilo jugoslovansko Sokolstvo Vidov dan in je pri tej priliki .priredilo pokrajinski zlet v Ljubljani. Udeležba na zletu je bila obvezna samo za slovenske In bližnje hrvaške župe, vendar so celo tudi najoddaljenejše srbske župe poslale veliko število Sokolov. Že v nedeljo so prihajali prvi gosti, v pondeljek je prišla poljska sokolska delegacija, ki jo vodi starosta br. Zamojski, Peška, ki jo vodi br. Štepanek; iz Prage je prispel br. dr. Vergun, vodja .ruskega Sokolstva. Vsi so bili od naših Sokolov in od občinstva prisrčno sprejeti. Poseben blesk je dobil zlet s tekmami za prvenstvo JSS, ki so se vršile v pondeljek kot uvod sokolskih svečanosti. Za teknvo članov so bile določene iste vaje, ki so predpisane za olimpijado v Amsterdamu. Tekma je obsegala obvezno in poljubno prosto vajo, obvezno in poljubno vajo na bradlji, na drogu, na konju na šir in na krogih, poljubni preskok preko konja vzdolž (180 cm visok) s prožno desko, obvezen preskok preko konja na šir in skok s palico. Tekma stavilja na udeleženca velikanske zahteve, zato lahko trdimo da nas je presenetilo veliiko število tekmovalcev. K tekmi jih je pristopilo 14, iz Zagreba 2, Celja 2, s Sušaka 1, ostali vsi iz Ljubljane. Kljub temu, da mnogo tel-ovadcev mednarodnih kvalitet ni nastopilo, srno s tekmo jako zadovoljni, ker nam je pokazala Izvrsten naraščaj za mednarodne tekme. Zmagal je, kot se je splošno pričakovalo br. Primožič Tošo (Ljubljana I.) s 352.35 točkami. Sledi mu z malenkostno diferenco br. Malej Tone (Ljubljana I.), ki se je izkazal kot odličen, miren tekmovalec. Tretji zmagovalec br. Gregorka Boris (Ljubljana) je splošno presenetil, ker se je kljub svoji velikosti in teži tako dobro plasiral. Nato sledijo Jeras (Ljubljana), Poljšak (Celje), Porenta (Ljubljana I.), Ban (Sušak), Antosie-\vicz (Ljubljana), Rožič (Ljubljana L), Černe in ^ Šuica (oba Zagreb I.) ter Štemberger (Ljubljana 1.). Orel in Kastelic sta morala vsled poškodb odstoriii. Tekma članic je obsegala obvezno in poljubno vajo na bradlji, na drogu, na krogih in na .konju na šir, proste vajen in skok v višino '(120 cm). Kljub temu, da je to bila prva tekma Slanic, na kateri so se zahtevale razmeroma jako težke vaje na orodju, je pristopilo k tekmi 29 članic. Presenetilo je splošno to, da so zunanja društva potolkla Ljubljano. Zmagovalka je s. Gangl Marija iz Metlike s 139 točkami. Sledijo ji Lojk Milka s 138% in Križmanič Marija s 137% točkami. Obe iz Celia! V pondeljek dopoldan se je vršila odborova seja JiSS, popoldan pa seja zbora župnih načelnikov. Zvečer se je vršil na Taboru pozdravni večer s koncertom, na katerem so sodelovali »Ljubljanski Zvem«, pevski zbor Sokolov, šentjakobski pevski'zbor, Žepičev kvartet in godba dravske divizije. V torej je Ljubljana že imela slavnostno lice, na vseh poslopjih so vihrale zastave, povsod Sokoli in Sokolice v kroju. LAHKOATLETSKE TEKME. Dopoldan so se vršile na letnem telovadišču ljubljanskega Sokola tekme društev v prostih vajah in lahkoafletične tekme, ki so pokazale, kako neopravičen je očitek, da Sokoli zanemarjajo to polje. Dosegli so se jako dobri rezultati. Senzacijo je vzbujal skok s palico br. Ferkoviča iz Zagreba,^ ker je s skokom 350 cm skočil 20 cm višje nego je jugoslovanski rekord. Rezullati so sledeči: člani: Skok v višino z zaletom. I. Gregorka (Ljubljana) 165 cm. Skok v višino z mesta. I. Avsec (Ljubljana 135 cm. Skok v daljino z zaletom. I. Ferkovič (Zagreb 618 cm, II. Stepišnik ^Ljubljana II.) 602 cm. Skok s palico. I. Ferkovič (Zagreb) 350 cm. Tek 100 m. I. Stepišnik (Ljubljana II-) 11.8 sek. 1 Krogla. I. Zupan (Ljubljana I.) 10.54 m. | Disk. I. Vrhove (Ljubljana) 31.32, II. Zu- pan (Ljubljana I.) 31 m. V prostih vajah članov je zmagala osmerica Ljubljana. JAVNA TELOVADBA NA TABORU. V torek popoldan o 16. uri se je vršil na Taboru nastop Sokola I., gostov in vojakov 40. pešpolka. Prireditev je uspela sijajno. Sokol I. je nastopal s točkami, ki so bile specijelno sestavljene za otvoritev Tabora. Veliko število nastopajočih in uzoma izved- , ba vseh točk, nam je dokaz, da je prednjač-ki zbor pod vodstvom br. Miklavca na svojem mestu. Lepe vaje so pokazali -ruski Sokoli s kopji in naraščaj s Sušaka z vesli. Člani in članice s Sušaka so izvajali krasne vaje z motivi iz raznih kola, članice iz Zagreba pa vaje s sneženimi kepami. V navdušenje so spravile vaje s puškami, ki so jih izvajali vojaki 40. triglavskega pešpolka pod vodstvom pot p. Rataja. Po .končani telovadbi se je razvila ob zvokih godbe živahna sokolska zabava v vseh prostorih na Taboru, - ki je trajala do kasno v noč. i Včeraj je bil GLAVNI ZLETNI DAN. : Ze ob 5X> zjutraj so se zbrali telovadci in : telovadke na letnem telovadišču v Tivoli za ; skušnje v prostih vajah. Ob 10. se je formiral nato istotam sprevod, ki je krenil nekaj • Pred 11. po Aleksandrovi cesti na Mestni I trg, od tam na Vodnikov trg in čez Zmajski most ter po Sv. Petra cesti na Tabor. Vse ulice so biile polne občinstva, ki je mestoma navdušeno pozdravljalo sprevod. Na Taboru se je vršil stik Sokolstva, natopa slavnostna otvoritev Tabora. Uvod slavnosti je tvoril Adamičev koral »Molitev«, ki so ga zapela vsa pevska društva pod vodstvom br. Prelovca ob spremljevanju fanfare godbe dravske divizije. Po nagovoru tor. Turka, predsednika »Društva za zgradbo doma na T.aboru< se je izvršila slovesna predaja zgradbe Sokolu I., v čigar imenu se je zahvalil društveni starosta. Po govorih brigadnega generala Vukiče-viča, zastopnikov ljubljanske župe, ruskega, poljskega in češkega Sokolstva ter jugoslovanskega sokolskega saveza so zapeli vsi navzoči ob spremljevanju godbe »Hej Slovank, nakar je sledila defilacija Sokolstva in razhod. Popoldan je bil višek in zaključek sokolskih slavnosti na letnem telovadišču v Tivoliju kjer je pričela ob 3. popoldan javna telovadba pokrajinskega zleta. Udeležba občinstva je bila velikanska, okolu 8 do 10 tisoč gledalcev. 1. točko: vaje z žogami je izvajala -moška in ženska deca, 200 po številu, ob splošnem odobravanju. Zelo posrečena je bila tudi druga in tretja točka, proste vaje moškega in ženskega naraščaja, ki jih je izvajalo 192 oziroma —članov in članic. Brezhibno in naravnost vzorno so predvajali člani, M bo prikorakali v 32 šestnajsterostopih na telovadišče, proste vaje, za njimi pa članice, ki so tudi častno Tešile svojo na>logo. Burno pozdravljena je nato nastopila dijaška četa 40. pešpolka, ki je strumno in eksaktno izvajala vojne vaje s puškami. Nato je sledila orodna telovadba vseh oddelkov, ki ji je občinstvo sledilo z viharnimi aplavzi. Nastop gostov, in sicer poljskih suličarjev, pred katerimi je korakal krasen zastavonoša, in pa primorskih telovadcev sušaške župe, ki so nastopili z vajami z vesli, je istotako izzval viharno navdušenje. Kot zadnja točka je sledil nastop dijaške čete in vojakov 40. pešpolka, ki so tako ob nastopu kakor v odstopu želi viharno odobravanje občinstva, ki se ni moglo nadiv.iti strumnemu izvajanju tega oddelka v vajah s puškami. -o V. pokrajinski zlet je za nami. S ponosom lahko zre jugoslovansko Sokolstvo na izvršeno delo, zvesto svojim načelom pa ne bo počivalo na lavorikah, ampak nadaljevalo v svojem napornem delu za telesno in moralno povzdigo našega naroda. resnem umetniškem prizadevanju. Med obiskovalci galerije je zbudil Pirnat tako kot Trstenjak mnogo zanimanja. Seveda bo mogoče izreči o njem definitivno sodbo šele, ko se notranje ustali in razčisti. Njegova razstava daje veliko vere. * V drugi polovici maja in prvi polovici junija sta nastopala v enem najodličnejših pariških gledališč, Theatre de la Madeleine, gdč. W i s i a k o v a in g. V 1 č e k in sicer v Prampolinijevi futuristični pantomini. Pariška kritika ni bila'čisto soglasna v ocenjevanju pantomine same, bila pa je soglasna v pripisovanju visoke umetniške kvalitete plesalki gdč. Wisiakovi, gdč. Ricotti in g. Vlčku, ki so se zelo odlikovali pred drugimi nastopajočimi plesalci, in so včasih umetniškemu zamisleku deli s svojini udejstvovanjem visoko umetniško noto, tako, da na njih vsa pantomina sloni. Mislim, da smerno biti ponosni na ta uspeh naših plesalcev v tujini. Sta—Men. Pariško pismo Razstava gg. Trstenjaka in Pirnata. — Naš slikar g. Ante Trstenjak razstavlja to pomlad že drugič v Parizu. Začetkom maja je razstavil skupno s kiparjem g. Stovičkom v galeriji -»Bernheim jeune«, sedaj pa z g. Niko Pirnatom v galeriji »Carmime«. Ante Trstenjak je mnogo potoval. O tem nam govore njegovi pejsaži iz Rima, Savo je, Bretanje, Češke, Pariza. Izbral si je akvareli, da mu zaupa svoje popotne vtise. Njegova pokrajina je toplo doživljena in mojstrsko obvladanje akvarela mu pomaga pričareti tudi v nas dojem njegovega zavzetja. Površno ogledovanje 'razstavljenih slik naredi na nas vtis, da je Trstenjak slikar impresionistične šo>le. Če pa motrite dalj časa njegovo pokrajino, ki bi še sicer najodločnejše govorila za to tezo, se vam zazdi, da je slikar semintje žrtvoval optične zakone, ki so temeljni kamen impresijonizma, torej da se je nekoliko osvobodil jarma vizije, samo da bi dosegel rahel vpliv Vlamincka, Matissa, Othona Friesza, ki jih slakor sa mzelo ceni. S tem hočem reči, da naslednikov Claude Monet-a, ki so prenapolnili s svojimi slikami večino pariških salonov in v rokah katerih je postal impresijonizem anemičen, sentimentalen stil. Trstenjak še vedno išče. Upajmo, da ga to iskamje privede na najboljšo pot. Francoska kritika mu je naklonjena. V umetnostni reviji »Les artistes d’ aujourdhuk piše med drugim g. Pie pr e Mole o njem takole: »Trstenjak je gotovo umetnik, ker pozna misterij pokrajine, ker so mu ulice pripovedovale svojo zgodbo; vse to, kar so bile, vse to, ker so. V porabil je akvarel, da izpove svoje tajne, ker je procos najbolj hiter in Lep uspeh gdč. Wisiakove in g. Vlčka. Pariz, 22. junija 1927. neposreden, toda v njegovih barvali je neka globina in toplota, kakršne ne srečamo često v tem žonru. (genre). Nič mehkužnosti, nič površne elegance. Nič površne gracijoznosti, nič lažnivih čarov. Toda močan zamislek, ki se uveljavlja z jnočjo, ne da bi vedeli, kako je dosegel to resnost. Lepi kotički Francije so nudili tujemu umetniku dovolj prilike, da se je izpovedal popolnoma, kajti pri-; vilegij slikarja je občevati z vso lepoto.« * j V isti galeriji razstavlja tudi g. Nikola Pirnat. G. Pirnat je absolvent zagrebške umetnostne akademije in razstavlja prvič in to večinoma slike dasiravmo je v prvi vrsti kipar. Kljub naporu^ osvoboditi se tradicije in vseh vplivov kaže v posrečenem kipu Beethovnove glave in v glavi utrujene žene, da je Meštrovičev učenec. V razstavljenih slikah je originalen, dasiravmo ne povsem enoten, ponekod je njegova predstava slikarska, drugod kiparska. Toda vse to ne moti; iz vseh del se oči kij e Iskreno stremljenje najti svojemu pisanemu notranjemu svetu najprisr.čnejšega izraza. Mlada revolucionarna natura mu narekuje raztrgati vse vezi a tradicijo, šolo, starimi in sodobnimi mojstri. Zaveda se, da se mu to še ni posrečilo, toda vztraja pri iskanju nove ceste. Ljubi čiste barve, ki se na prvi pogled upirajo publiki navajeni zabrisanim, harmonično se prelivajočim in nejasnim barvam Moneta. Najmočnejši >je Pirnat brezdvomno v svoji skulpturi Beethovnu, toda tudi velika oljnata slika »žena z rožo« in njegov avtoportret, , kakor nekatere risbe pričajo v njegovem Politične vesti. = Ljuba Davidovie izključuje vsako možnost sodelovanja s SDS. Z delegatom slovenskih davidovičevcev je govoril Ljuba Davidovič tudi o odnošajih med demokratsko in samostojno demokratsko stranko. Dejal je, da je vsako sodelovanje s SDS izključeno iu sicer ne samo zaradi izdajstva SDS J. 1924. Demokratska stranka se ne loči od SDS samo po metodah in taktiki, temveč tudi načelno. SDS je fašistovska stranka, ne pa demokratska stranica ‘in s fašistovsko stranko je vsak sporazum nemogoč. Naj si to izjavo Ljube iDavidoviča zapišejo slovenski esde-esarski volivci za ušesa. Morda bodo sedaj vendarle spoznali, da si manj vplivne in bolj osamljene stranke ne morejo izbrati, .če glasujejo za SDS. = Ljubljanski škof dr. Jeglič je zavrnil prošnjo župnika Koblerja, da sme kandidirati na listi SKS, ker je dr. Jeglič mnenja, da ne more noben duhovnik kandidirati na listi radičevcev, ker da napada Radič cerkev in vero. — (Nismo vedeli, da na svoj način propagira napredni blok tudi ljubljanski škof. = Velja Popovič, novi minister brez port-lelja. Vsled sporazuma z vlado dobe centru-maši tudi svojega zastopnika v vladi. Niso pa mogli dobiti nobeno resorno ministrstvo, temveč bo imenovan za ministra brez port-felja Velja Popovič. Kakor je izjavil Velja Vuikičevič novinarjem, bo njemu pomagal Popovič v ministrskem predsedstvu. S tem novim ministrskim menovanjem je sporazum med vlado in centrom definitiven, ravno tako pa tudi razkol med radikali. — Voliven program zemljoradnikov. V petek je bila seja glavnega odbora Saveza zemljoradnikov. Seje se je udeležilo nad 70 delegatov iz vseh krajev, sejo pa je vodil Voja Lozic. ^ Posamezni delegati so poročali *o razpoloženju voilivcev in o stanju franke imed narodom. Vsa poročila so bila zelo optimistična in vlada splošno prepričanje, da bodo zemljoradniki v najslabšem slučaju število svojih mandatov potrojili. Po poročilih delegatov je bila sprejeta resolucija o volivnem programu in taktiki zemljoradnikov. Resolucija se glasi: I. Savez zemljoradnikov inastopi v volivni borbi popolnoma samostojno in čisto neodvisno od vseh drugih skupin. Kandidate se postavi v vsej državi. II. V boj stopi S. Z. za ta načela: 1. za popolno gospodarsko in politično svobodo kmetskega dela in njegovo zaščito: 2. za zmanjšanje davčnih bremen in drugih dajatev in za izenačenje tako zmanjšanje davkov; 3. za uvedbo svobodne saditve tobaka; 4. za l-azdolžitev kmetov od oderuhov; 5. za pravilno in hitro rešitev cenili kmet. posojil; 6. za končno rešitev agrarnega vprašanja po načelu, da pripada zemlja onemu, ki jo obdeluje in na njej stalno živi ter za pravilno rešitev dobrovoljskega in invalidskega vprašanja; 7. za prosveten, kulturen in higijen-ski napredek vasi; 8. za popolno zokonitost in pravico za vse državljane brez razlike na versko, plemensko ali narodno pripadnost in proti nasilju in korupciji, zlasti pa za odgovornost ministrov in vseh drugih državnih organov pred rednim sodiščem; 9. za svobodo tiska, shodov in dogovorov; 10. Save* zemljoradnikov je za slovansko solidarnost in mednarodni mir, toda obenem bo tudi zvesto čuval svojo samostojnost in nedotakljivost države proti vsaki sili in naj pride od kjerkoli. Savez zemljoradnikov znova konstatira, da zaščite kmetskih interesov in ustranitev kmetskega programa ne more izvesti nobena druga stranka, temveč samo kmetje, združeni v Savezu zemljoradnikov. — Nato je bil izvoljen akcijski odbor, kateremu pripada tudi brat Svetozarja Pribiče-viča — Milan Pribičevič. — Poslanik Nešič o misiji dr. Korošia. V Beograd je prišel naš sofijski poslanik Nešič ter poročal zunanjemu ministru Marinkoviču o zbližanju z Bolgarsko. V razgovoru z novinarji je dejal poslanik Nešič, da je naredil dr. Korošec na vse politične kroge zelo dober utis. S Koroščevim obiskom v Sofiji je bil storjen velik korak na poti zbli-žanja z Bolgarsko in sicer v vseh vprašanjih. — Napad na Pavla Radiča. Poizkus radi; čevcev, da bi agitirali za svojo stranko tudi po Macedoniji se vsled terorja upravnih organov ni posrečil. 'Radiče vski poslanci bili od nahujskane množice celo dej ^ napadeni ter je ^ P*vl« Vsled tega ko, Boškovič pa $?k^"idano Radičevo napada je bilo. tud^^^ namerava vodstvo HSS* za rad im ac e d o n ski h dogodkov pod- w ministra dr_Markoviča. Na potu v Rog. Slatino se je ustavil finančni minister v nedeljo v Zagrebu ter se na kolodvoru razgovarjal z novinarji. Med drugim je dejal, da gre pri teh volitvah zaito, da bo izvoljen parlament, ki bo mogel delati in 'ki bi kazal več intereFa ekonomska vprašanja. Kar se tiče srbsko- hrvatskega vprašanja, smatra minister, da je to vprašanje že rešeno. Državnopravna vprašanja ne interesirajo več ljudstva, temveč gospodarski in fnanč:i. problem', lrebi je okrepiti finance in potem bo nezadovoljstvo prenehalo. Prihodnji parlament mora biii delaven tako za Srbe, kakor za Hrvaie in Slovence. Na vprašanje, kaj misli, kako se bo odrezal Radič, je rekel minister: Radič se je zaigral in zgublja očividno na terenu. iAko bi bit v vladi in konstruktivno delal, b; stal .boljše. Sedaj najbrž io obžaluje. Radie se vara s poskusi v Makedoniji. Tam so se zrušili tudi močnejši kakor je on. Njegova agitacija v Makedoniji je samo znamenje, da ne pozna prilik in da izgublja teren celo tam, kjer je dosedaj dominiral. Končno je omenil fin. minister, da gre v Rogaško Slatino in se je o tem našem lepem leiorSSi zelo pohvalno izrazil. -Samo ne vem, k«k° bo sedaj, ko je prišlo v last oblasti,: je p; pomnil fin. minister. Nato mu rečejo novinarji, da ne sme pozabiti, da so tu Slovenci. Prav imate, reče nato dr. Markovič, -Slovenci so konstruktivni. = Grška predlaga balkanski Locarno. Po večmesečni diplomatični pripravi je pozvala gnška vlada Bolgarsko, Turško, Rum unijo in Jugoslavijo na posebno balkansko konferenco. Ta konferenca naj bi izdelala edinstveno protisovjetsko fronto .ter pripravila energičen boj proti komunizmu. Konferenca se naj bi vršila v Solunu ali Atenah. Nadaljnji na-” men konference naj bi bil ustvaritev baf; kanskega Locarna. V tem zmislu je zla9& uplival na grškega zunanjega ministra Mi-: lia.lokopulosa angleški zun. minister Chamberlain. — Albanijo zastopa na mednarodnem kongresu trgovskih zbornic v Stockholmu — Italijan. V prisotnosti švedskega kralja in vse vlade je bil v pondeljek otvorjen IV. mednarodni kongres trgovskih zbornic. Predsednik švedske skupine bankir Valenberg je pozdravil vse udeležence, zlasti pa estonsko, finsko in albansko delegacijo, ki prvič, sodelujejo na mednarodnem kongresu zbornic. Albanski delegat pa je neki Italija®-Tako je bilo hkrati s prvim nastopom A!*8" ni je na mednarodnem kongresu trg. aboi' nic tudi jasno dokazano, da ni Albanija vec neodvisna država, temveč že popolnoma P0* italijansko kuratelo. — Ru m unija se oprošča italijanske onen-tacije. Kakor poroča pariška »ta » o!orne", je bila v Italiji Bratianu-ova vlada nesimpatično sprejeta, ker mislijo rln'ski krogi, da bo Titulescu bolj vnet za politiko Mate antante ko .njegovi predniki ter da se bo ravnal po načelu: Balkan balkanskim narodom. Sicer pa ima Rumunija važne vzroke, da je nezaupna do Italije. Prvič v.ded Tiranskega pakta, ki .dokazuje, da Italija ne spoštuje načela Balkan balkanskim narodom in drugič zaradi velikih simpatij Italije do Madjarske. Te simpatije so očividno tudi povzročile, da je grof Betlilen govoril tako agresivno, ikakor še noben madjarski vladni politik, odkar je bil podpisan Trianonski mir. »La Voloiitč« j*e prepričana, da se Ma- djarslca ne b: upala nastopiti tako zelo proti j Jugoslaviji, če se ne bi zavedala, da ji je j pomoč Italije zasigurana. Značilno je tudi I to, pravi La Volonter, da ugašajo italijaai-| ske simpatije v Rumuniji istočasno, ko se I pojavlja v španskih .listih kampanja proti , Mussoliniju. Mednaroden ugled Mussolinija i je sploh tako padel, da mu aplavdirajo samo | še Madjari. Morda je v tem vzrok, da je | Consulta pričela direktna pogajanja z Jugo-i slavijo. ^ ! AGITACIJA LJUBLJANSKEGA >JUTRA« j y ZA »NAPREDEN BLOK«. ‘ Ljubljamsko »Jutro«, glasilo Dr. Gregorja j Žerjava, voditelja slovenskega krila Pribi-: čevičeve SDS. piše v uvodniku z dne 19. ju-: niia 1927, št. 144: .»Radikalna stranka je v agoniji... Ni dvoma, da je pred desetletji radikalna stranica I izkazala izvest,ne zasluge državi. Po osvobo-; jenju pa ni bila sposobna rešiti problemov razširjene države. Korupcija in nečuveno partizanstvo sta ji razjedla ostarele ude. Njena organizacija je postala identična s poli-j cijskim aparatom. V prečanskih krajih, zla-j sti pa med Hrvati in Slovenci so se ji pri-i družili neznačajni podrepniki, ki so iskali | kako ugodnost od države, ali imeli kaj skri-I vati, ali se bati. S tem, da je ta gnoj bil sprejet v radikalno stranko, je bila njena usoda tudi v prečanskih krajih zapečatena. Podgane že zapuščajo ladjo. Ginljivo je opazovati, kako se razbegava jata v samem Beogradu, pa tudi v vsej provinciji se izmečki pripravljajo na nove selitve. V Sloveniji je to gibanje izraženo v približavanju k SLS. Bog blagoslovi ta prelaz gnoja. Če in kar .je bilo vmes poštenih elementov, kjerkoli, ki so v dobri veri zašli v to družbo, se s studom obračajo stran.« jr. , Torej 510 radikalnih glasov v Lj 500 radikalnih volilcev, 'kmetov, ob^u'kitd' delavcev, inteligence v kočevt*ken> ^ za_ to ig vse v očeh »Jutrovcev« ^kot ž'ejj kaj? Zato, ker ne valijo^ k’j ^ >>Jutrovck gospodov (>krog >Jutr^-. ge ni ^ predbacujejo eVojlh nasprotnikov... In SRveda 23 sv vlagajo prošnje za ni malo dejstvo, da je’ stn«° iavnosl bo vsled sistematičnega poizveHanisko sodišče Položaju, da 0,1 j Mtov dodelilo preko 71) izpraznjenih .B JUn'^ * poizvedovalec, 1 ni«->..n ^ ’ ga) posluje^ vsak dan od 8 dTl^ure Slo7nnZlnenJaVaidlja)k0V- Med "aš° In čeho- siovasko generalno direkcijo šum je sklenjen sporazum glede izmenjave gumarskih dijakov za letošnje leto. Na podlagi tega sporazuma se pošljeta začetkom prihodnjega meseca dva naša šumarska študenta v° čeho-J #3 kjer se zaposlita pri terenskih delih, °®!AU Prideta dva čehoslovaška študenta s £',‘i?ke polklinike v našo državo ter bosta v podjetju za eksploatacijo lesa * novemu pravilniku o carinskih posrednikih. ~7 V Split 11 je več žensk kot moških. Iz ?Plita poročajo: Po zadnji uradni statistiki šteje Split 33.733 prebivalcev, ne vštevši vo s0d ,tega ^Ra je 16.449 moških in 17.324 žensk. V Splitu je torej looo žensk vec kot moških. Od 33./33 prebivalcev ima v Splitu domovinsko pravico 17.297 oseb iz drugih krajev Jugoslavije je 14.29? oseb Fiokv llsVnrZenTV' M° oeri je 32-168 kal0^ noitv, 1183 pravoslavnih, 272 Židov 54 nrn- nov” °’i'i',4l Sriko-kalollea- breikonSonS “ ""*• 20 “ 1“ ~ Zdravljenje vojnih invalidov v Toplicah Pii -Novem mestu se prično dne 5. julija t. 1. za vse upravičene invalide ljubljanske in Mariborske oblasti. Obsega radicemanacijske kopelji, po potrebi tudi melianoterapijo; za Ves čas zdravljenja pa brezplačno popodno ■oskrbo (hrana in stanovanje) v Invalidskem oniu v 'Toplicah. Pravico do brezplačnega aravljenja imajo na osnovi dotočil čl. 10. 1Qvaliot?dUoniav?n*re'bu0’ P° Potrebi Pa 5e: 3' srednega davka8'; u£ada 0 plačevanju nepo-zadnjem pregledi? ^aKnvalidsko uveranje ° v posameznem povodom prve preiskave. Opozarja ae kon* no nato, da je nastanitev le skupna v Inva" Udskem domu, ker dosedanji ločeni prostori (v baraki) niso več na razpolago. . — Vsem podružnicam »Družbe sv. Cirila j" Metoda«! Dne 5. julija je praznik naših Blagovestnikov sv. Cirila in Metoda. Zažgite 'resove .njima na čast po širni domovini! Visoki plameni Ciril Metodovih kresov naj bedo viden znak, da nisino pozabili naših neodrešenih bratov in sester, Id hrepene po svobodi. Njihove prošnje do nas se dvigajo kakor ognjeni zublji kresov: »Podpirajte nas zasužnjene in ogrožene, dokler nam ne zasije zarja svobode!« — Na severu in jugu je začel inaš neprijate-lj s podvojeno silo delati v našo propast — ali naj spimo in čakamo narodne smrti? — p. n. podružnice in prijatelji družbe, spomnite se ta dan s prispevki naše obrambene družbe. — »Družba sv. Cirila iin Metoda« v Ljubljani. — Državna dvorazredna trgovska šola v Ljubljani. Vpisovanje za šolsko leto 1927/28 bo dne 30. junija in 1. julija t. 1. vselej od 9. do 12. ure. Sprejemni zpiti bodo 2. julija t. 1. ob 8. uri zjutraj. Vpisnina znaša 100 di- narjev. Sprejemni pogoji so razvidni iz objave na razglasni deski. — Srednja vinarska in sadjarska šola v Mariboru prične novo šolsko leto 1927-28 dne 1. oktobra t. 1. Sprejemajo se le taki učenci, ki imajo vsaj 15, a ne več ko 19 let. Prosilec mora dokazati, da je uspešno dovršil 4. gimnazijski ali realčni razred ali popolno meščansko šolo. Tisti, ki so dovršili vsaj dvoletno kmetijsko šolo, se sprejmejo šele po povoljnem sprejemnem izpitu. Lastnoročno, ne celo polo pisano prošnjo za sprejem, ki vsebuje prosilčev točni naslov, je poslati direkciji šole koncem julija ali najkasneje do 15. septembra. Prošnja mora biti pravilno kolkovana (5 Din in 20 Din) in ji je treba priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. zdravniško spričevalo, 5. nravstveno spričevalo pri onib prosilcih, ki ne prestopajo neposredno iz kake druge šole. Sprejem se naznani vsakemu prosilcu pismeno; prednost pri sprejemu imajo kmečki sinovi. Ubožni in pridni učenci dobijo podpore. — Direktor Andrej Žmavc. — Na moškem učiteljišču v Ljubljani so se vršili zreilostni izpiti pod predsedstvom ravnatelja A. D okle rja v času od 13. do 18. junija t. 1. Od 23 pripuščenih kandidatov je položilo izpit 18 in sicer: Ankete Franc, Bavdek Franc, Berce Vladimir, Donar Viktor, Dodič Iv., Ferjan Milan, Klun Franc (z odliko), Kobilica Rudolf, Košmerl Vinko, : Majnik Ferdo, Mihelič Franc (z. odli-| ko), Primožič Ivan, Rojc Avrelij, Tome Iv., i Turk Josip (z odliko), Tratar Josip Volk Stanko in Železnik Marijan. 5 .Kandidatov je dobilo ponavljalne izpite, ki jih smejo polagati v jesenskem roku. — Matura na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Izpit je delalo ina gradbenem oddelku 16 na strojnem oddelku 29 kandidatov. Vsi kandidati so izpit napravili. Na gradbenem oddelku: Arko Franc, Bartol Branko, Drah-sler Jelka, Erbežnik Boris, Hoj ker Drago (z odliko), Kenda Stanko, Kandus Stane, Pečar Matevž, Pečar Osvin (z odliko), Sršen Frančiška, Sosič Josip, Sotler Adolf (z odliko), Svetina Franc, Urek Ivan, Vrhovec Karol, Zrimšek Viktor (z odliko). Na strojnem oddelku: Babnik Iv., Crlenjak Milan, Da Damos Konstantin, Fajdiga Anton, Gregorec Ivan, Gro-sičar Fr, Grošelj Edvard, Hubalek Jurij (z odliko), Kalan Franc, Kraigher Franc, Kramar Fr., Kremžar Ludovik, Marn Nestor (z odliko), Meško Viljem (z odliko), Pogačar | Ivan (z odliko), Pulko Zdravko (z odliko), j Rasinger Alojzij, Renar Statiko, Rotter Jo-j ško, iRovanik Anton, Stalo\vsky Emil (z odli-. ko), Stare iMilan, Svirčev Miluiin, Šemrov | Stanko, Šiftar Pavel, Šimunac Djuro (z odli-| ko (z odliko), Vidras Josip (z odliko), Zele-i nik Vojadin. ! — Promocija. Danes ob 12. uri bodo pro- ] movirani v zbornici ljubljanske univerze za i doktorje kemije gg. ing. Ladislav Guzelj, ing. Janko Kavčič in ing. Vinko Kramaršič. — Diplomiral je 24. t. m. na beograjski univerzi tehnične fakultete g. Marjan Sajovic, sin g. Fran Ks. Sajovic-a iz Kranja za strojnega inženerja. — Čestitamo. .— Nova bolezen vinske Irte. ^ okolici Sinja se j« pojavila na vinski trti nova, doslej neznana bolezen. Pijan orožnik umoril nedolžnega pa^an-ta. Te dni je bil v Moslavniei - Paporaci letni sejem. Bilo je vse veselo. Dasi so bile vse gostilne nabito polne, je izgle-dalo, kot da bo minil dan brez najmanjšega kravala. Medtem pa je prišlo proti večeru med pijanim orožnikom Savo Boži-okovič in nekaterim domačinom do kontro-verze. Domačin je očital orožniku, da sedi v gostilni, dasi je v službi. To je hudo pijanega žandarja tako razjarilo, da je hotel na moža, ki si je dovolil napram njemu sicer popolnoma upravičeno opazko, navaliti. Naletel pa je na človeka, ki ni bil prav nič bojevit, temveC se je izognil pretepu s tem, da je pobegnil. Orožnik je stekel za njim. Pred go-stilno Lakatoš mu je prišel nasproti miroljubni posestnik Ivo Bistrički. Bistrički, ki je bil sicer z orožnikom, dobro znan, je hotel pijanca zlepa pomiriti ter mu odvzeti puško. To je orožnika tako razljutilo, da je potegnil službeni revolver ter ustrelil Bistričkega v trebuh, nakar je hotel pobegniti, vendar ga JR pa razjarjeno ljudstvo ujelo, preteplo in izročilo orožniški patrulji. Bistrički je kmalu nato izdihni. Ko so gnali orožnika drugi dan ukleajenega na kolodvor, se mu je posrečilo kljub temu, da je izvlekel iz žepa britev ter si prerezal trebuh. Prepeljali so ga v zagrebško bolnico, kjer je pa naslednji dan umrl. Njegova žrtev, Ivo Bistrički zapušča vdovo ■n dva nedorasla otroka. I ~ Konec senzacionalnega proccsa v Beo-| gradu. Kot smo svoječasno poročali, je osleparil obcinsiki uradnik v Seštanih Sava Stojanovič s tem, da je fabriciral invalidske sezname in druge dokumente, državo za okrog pol milijona dinarjev. Pred preiskovalnim sodnikom je Stojanovič dejanje, ker mu drugega ni preostajalo priznal, izdal je J>a vrhu tega tudi svoje sokrivce, tri uradnike finančne uprave. Te dni se je zagovarjala vsa družba pred beograjsko poroto. Obsojeni so bili: Sava Stojanovič na 20, živojin Jerenič na 15, Dragoljub Perovič na 12, Vladimir Rističč pa na 10 let ječe.^ — Zagovornik Ise Langa vložil zoper Luko Petroviča ovadbo. Zagovornik Ise Langa, dn Nikola Gjuričič-Biorac, uradnik uprave državnih monopolov je vložil zoper Luko Petroviča, ovadbo radi krivega pričanja. Kot znano je izpovedal Petrovič pod prisego, da se je pripeljal dr. Gjuričič-Biorac v Beograd, ter mu ponujal 100.000 Din, da ne bi izpovedal zoper Iso Langa preveč obremenilno. Dr. Gjuričič navaja v ovadbi sedem prič, ki naj dokažejo njegov Aliki. Rajven tega je ovadil Gjuričič Petroviča radi zlorabe uradne oblasti. • — Osiješki veliki župan ioper nastavljanje nekvalificiranih uradnikov. iNovi osiješki velik župan dr. Frančič je odredil, da njego- vi podrejeni organi ne smejo brez njegove vednosti nastaviti ali odstaviti nobenega uradnika. Motiv za to prepoved je bilo dejstvo, da se je v zadnjem času tuintam pripetilo, da je bil ta ali oni uradnik nastavljen iz strankarsko političnih ozirov brez kvalifikacije. — Iluda toča na Madjarskem. Iz Budimpešte poročajo: V okolici Bekescsabe je padala te dni toča, ki je povzročila ogromno škodo. Mestoma je uničenih do 90 odstotkov letine. Podrobnih poročil še ni. — Motociklistična dirka v Osijeku. Dne 3. julija se vrši v Osijeku motociklistična dirka, ki se je udeleže tekmovalci iz Zagreba, Beograda, Ljubljane, Bjelovara in Rume. — Sprejem Chamberlina in Levina v Pragi je bil precej hladen. Povod temu je -bilo dejstvo, da sta ameriška letalca oficijelni sprejem in avdienco pri predsedniku čelio-slovaške republike v prvem trenutku odklonila ter pristala na to šele vsled energičnega protesta ameriškega poslanika v Pragi. — Gladovna stavka na smrt obsojenega. 21-letni Štefan Wurm iz Bogdanovca je imel pač korajžo, da je umoril in oropal svoječasno v Bogdanovcu neko vdovo, sam pa se fant boji umreti. Ko je bil namreč obsojen pred osiješkim sodiščem na smrt, je pričel v nadi, da bo potem pomiloščen, z gladovno stavko. Prepeljali so ga v bolnico. Te dni je padla nekem uzdravniku v glavo pametna misel. Dal je predložiti bojazljivemu roparskemu morilcu pečenko in močnato jed, obenem pa ga je mistificiral, da je pomiloščen. Tedaj je pričel Wurm z velikim veseljem in apetitom jesti: dejal je: >Hvala Bogu. — Zakaj so ameriški listi zamolčali Lindberghovega očeta. Ameriški listi, ki so poročali o Lindberghu vse mogoče podrobnosti, niso črhnili o njegovem očetu ves čas niti besedice. Vzrok je sledeči: Lindberghov oče je bil za časa svetovne vojne eden od redkih pogumnih mož, ki so protestirali zoper blazno morenje. Takrat so zlivali ameriški listi nanj cele kotle gnojnice, stigmali-zirali so ga kot germanofilskega špijona in izdajalca. Ker je kandidiral za minesotskega guvernerja, so izdali ameriški patrioti milijone dolarjev, da so njegovo zvolitev prepre-prečili. Takrat so insultirali listi tudi njegovega sira, ki ga dandanes tako proslavljajo. — Naglo postopanje v procesih o ločitvi zakonov. Če londonski listi ne lažejo, skušajo doseči londonski sodniki pri svojem poslovanju, pravtako kot športniki, »brzinske rekorde«. Sodni predsednik Merrivale je dosegel v obravnavanju procesov o ločitvi zakonov baje tako spretnost, da absolvira po-edino obravnavo povprečno v šestih minutah. Spričo -tega naglega tempa je razporočil nedavno tekom šestih dni 200 nesrečnih zakonskih parov. Listi poročajo, da ga skušajo njegovi kolegi posnemati, da rabijo doslej še po 7 do 10 minut z.atak proces, da pa je upati, da se bodo navadili sčasom hitreje poslovati-. — Samomor v cerkvi. V kolnski katedrali se je te dni neki mladenič obesil. Katedralo so takoj zaprli ter jo bodo v novič blagoslovili. — Blazna ljubosumnost. V Moskvi je začul te dni neki policijski stražnik iz nekega okna na dvorišču klice na pomoč. Izkazalo se je, da so prihajali klici iz sobe, v katero je neki ljubosumni možakar svojo ljubico, 17-lehio deklico, zazidal. Deklica se je nahajala v ječi že nad pol leta. Živil, ki jih je dajal ljubosumni možakar skozi malo odprtino, je imela v izobilici. — VII. mednarodni Ljubljanski vzročni velesejem, ki se vrši od 2. do 11. julija t. 1. v Ljubljani je nastarejša in najbolj obiskana gospodarska razstava v naši državi. Obiskovalci imajo tukaj največjo izbiro vsakovrstnih industrijskih in obrtnih izdelkov ter najboljši pregled za nakup od prvovrstnih in solidnih tvrdk. Vsled velike konkurence so cene zelo umerjene. Na podlagi sejmske legitimacije ki se prodaja po vseh denarnih zavodih po 30 Din se ima pravico do polovične voznine po železnici in paiobrodih. V zvezi z obiskom velesejma si oglejte prirodne krasote divne Slovenije. Ljubljana. 1— Proslava Vidovega dne. Kot vsako leto, je proslavila Ljubljana tudi letos Vidov dan kot patriotični praznik. Raz hiše so plapolale zastave. Na vojaškem vežbališče je bila slavnostna parada cele garnizije. Paradi so prisostvovali tudi civilni dostojanstveniiki: veliki župan dr. Vodopivec, komisar mestne občine dr. Mencinger, konzularni zbor, za-stopmki raznih korporacij itd. ter številno občinstvo. 1 red parado je bila maša, ki jo je opravil prota Jankovič. Po cerkvenih obredih je imel komandant 40. pp. polkovnik Karais patrioitičen nagovor. Nato je sledila paradna revija vojaštva v polni bojni opremi in defiliranje v kolonah. Ob 10. je bil v stolnici rekvijem za padlimi borci. Cerkvene obrede je ^ opravil knezoškof dr. Bonaven-tura Jeglič. Re.kvijenia so se udeležili zastopniki civilnih in vojaških oblasti raznih drV?tev in korporacij. 'Prisostvovalo mu je tudi številno občinstvo. Istočasno se je vršila cerkvena svečanost v evangeljski cerkvi. G. pastor je imel lep patriotičen nagovor. Delo v državnih uradih pa tudi po mnogih privatnih pisarnah je počivalo. V šolah so bile proslave. } Razstava čipkarskih izdelkov in ženskih ročnih del se vrši na Drž. osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani, Turjaški trg 4/1. od 28. junija do 1. julija 1927. Vstop prost. — I* pisarne gledališke uprave smo dobili sledeče obvestilo: Uprava Narodnega gledališča v Beogradu je na vsak način hotela angažirati za beograjsko opero člana ljubljanske opere in sicer gospo Marijo 2a-ludovo in višjega režiserja g. Zdenka Knit-tla. Ljubljanski upravi pa se je posrečilo ohraniti oba odlična umetnika tudi za na-daljni dve sezoni ljubljanski operi. 1— Gosposka ulica je dobila do Turjaškega trga nove asfaltirane pločnike, ki dajejo tej lepi stari ulici ugodnejše lice. Umestno bi pa bilo, da se ta regulacija proširi do križevniške cerkve in da se pri tej priliki razširi in obnovi popolnoma razbiti tlak pred križevniško cerkvijo. Ravno tako bi bilo potrebno, da se hodnik od Maurerjeve hiše do banke Slavije uravna, če ne drugače vsaj z robniki, ki naj se pomaknejo nazaj v smeri, ki jo daje pločnik ob Maurerjevi hiši. Kakor čujemo, se bo grd in razdrt leseni plot ob svetu Kmetijske družbe nadomestil z novo zidano ograjo. MATERAM! Sedanjo splošno brezposelnost nedvodmno najbolj občutijo žene, bodisi direktno kot na-stavljenke, ki jih. pri vsaki redukciji prve postavijo na cesto, še bolj pa kot matere, ki jim eksistenca njihovih hčera prizadeva čimdalje večje skrbi. Poleg splošne gospodarske krize pa leži velik vzrok brezposelnosti tudi v napačnem pojmovanju poklicne izobrazbe naših hčera. Vse sili v trgovske šole, tako da tudi če bi bila trgovina v najlepšem.pro-cvitu, bi ne mogla zaposlitvi vseh absolventk, zato ni čudno, da se tako težko dobe službe v tako kritičnih časih pri toliki nad-produkciji pisarniških moči. Nujno je torej potrebno, da začno tudi naši starši misliti na druge možnosti zaposlitve njihpvih hčera. Zlasti se bo treba ozreti, po raznih socijalnih poklicih, ki tvorijo pravzaprav najbolj naraven delokrog žene. Eden takih poklicev, ki se je začel uveljavljati tudi že v naši državi, je poklic sestre pomočnice. Zanimanje zanj je tembolj priporočati, ker je v naši državi delo na socijalnem polju šele v početkih in bodo imela dekleta, ki se j mu bodo posvetila, nedvomno veliko bolj si-j gurno stališče kot po drugih službah, i šola ze sestre pomočnice bo otvorjena le-! tos v Zagrebu. Njen namen je vzgajati stro-j kovne sestre za zdravstveno delovanje v raz-i nih socijalno-medicinskih napravah (dispan-| zer, ambulatorij, poliklinika). Ravnateljica i šole, naša priznana strokovnjakinja g. dr. A. ' Širnec ,je bila tako ljubezniva in se je odzvala naši prošnji, da natančneje seznani našo širšo javnost o namenu in organizaciji šole. -Zato vabimo starše, zlasti matere, pa tudi vse druge, da se udeleže predavanja, ki bo v četrtek, dne 30. t. m. ob 8. uri zvečer v fizikalni dvorani realke. Predavanje bo seveda slovensko. Ženski pokret. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Opera: • Začetek ob 20. uri zvečer. 30. junija, četrtek, zaprto. 1. julija, petek, zaprto. 2. julija, sobota: Orlov, Red D. 3. julija, nedelja: Carmen. Gostuje Gospodi-nov. Izven. 4. julija, ponedeljek, zaprto. 5. julija, torek: Madama Butterfly. Gostuje g. Darian. Red A. Dva gosta - tenorista v naši operi. V nedeljo 3. julija gostuje bolgarski tenorist gospod Gospodinov in sicer v operi Carmen, v torek 5. julija pa slovenski tenorist g. Darian v operi Madame Butterfly. Šport Pri mednarodnem teniškem turnirju v Wimbledonu je izzval največjo senzacijo boj med 16-letno Beti Nuthall in amer.ikansko prvakinjo Mallcry, ki si je priborila že sedemkrat amerikansko prvenstvo. V navzočnosti velikanske množice je zmagala Nuthal-lova presenetljivo lahko z 2 : 6, 6 : 2, 6 : 0. Proti vsemu pričakovanju so zelo slabo odrezali Nemci: v boju proti Francozu Cochetu je podlegel zadnji iNemec Kleinschrott. Tudi Američanka Helen Wills ne igra teč tako dobro, kakor še lansko leto; njena igra je apatična, mehanična in v kritičnih situacijah tudi precej prazna in neduhovita. Posebno pa se opaža, da je izgubila svojo prikupljivost, tako da jo je neki znani teniški igrač kritiziral z naslednjimi besedami: »Prezgodaj osiveli čudežni otroka 5 novih teniških profesijonalov. Mr. Co-chran, ki aranžira Lengle.nino turnejo po Angliji, izjavlja, da je sklenil pogodbe s petimi znanimi angleškimi amaterji, ki bodo po vimbledonskem turnirju prestopili k profesionalizmu. Nekateri od teh petih igračev ■bodo nastopili 12. julija v Glasgowu proti Suzani Lenglenovi in njenim partnerjem. Pogaja se tudi z Lenglenovo, da bi prvič nastopila proti moškemu v singlu. Svetovno boksersko prvenstvo v dolarjih. Sicer še ni določeno, proti komu bo branil sedanji svetovni prvak Gene Tunney v septembru svoj naslov; njegov manager Tex Rickards pa mu je že zagotovil nagrado pol milijona dolarjev in 50% zneska, za katerega presega vstopnina to vsoto. Za slučaj, da bo Jack Dempsey njegov nasprotnik, dobi slednji samo 250.000 dol., torej eno tretjino zneska, ki ga je prejel za svoj lanski boj proti Tunneyu. Vendar pride samo v tem slučaju do tega boja, če Dempsey poprej premaga druge pretendente za naslov svetovnega prvenstva; m vsak tak boj mu Je Rickards zagotovil 150.000 dolarjev. Najnevarnejši tekmec za Dempseya bi bil Bosto-nec Jack Sharkey; če ga bo ta premagal, ne bo smel Dempsey nastopiti proti Tunneyu. Da bo pa mogel Rickards te milijonske nagrade izplačati, bo moral najprej najti primerno bojišče, ki mu zagotovi kar največje prejemke. V tozadevnih newyorških etablis-sementih tega ne more doseči, ker glasom določibe bokserske komisije, ne sme zahtevati več kakor 22 in pol dol. za najdražji tribun-ski sedež. Skoraj gotovo bo priredil ta boks-match v Filadelliji, ker prvič bo imel tam največjo areno sveta na razpolago, kjer se je vršil tudi lanski boj med Tiumeyem in Dempseyem, in drugič lahko zahteva v Filadelfiji tako visoko vstopnino kakor sam hoče, ker ni tozadevno nobene prepovedi. ZA KOPAMO rczuo 2. - 11. iuiiia 1927. pod pokroviteljstvom Nj. Veličanstva kralja VII Mednarodni vzorčni »eteseiem v Uubliani. Najstarejša in najbolj obiskana gospodarska razstava v ua£i državi midi: 1. največjo izbiro vsakovrstnih industrijskih in obrtnih izdelkov, • 2. ker je velika konkurenca, zelo umerjene cene, 3. najboljši pregled za nakup pri prvovrstnih in solidnih tvrdkah, 4. na podlagi sejmske legitimacije 50% voznino na vseh osebnih in brzovlakih in parobrodih. Oglejte si prirodue krasote divne Slovenije! Legitimacije se dobe po Din 30,— v vseh večjih denarnih zavodih, potniških uradih, kulturnih in prosvetnih društvih, trgovskih organizacijah itd. Stanovanja preskrbljena! Informacije daje: Sejmski urad. Aleksander Želeinikar. Marcel Prčvoat. T>ov« - lunnkc Justina, ki je prinesla obleko, je našla svojo gospodarico vso trdo, sedečo na stolu. Drgnila ji je roke in ji dala duhati steklenko z dišavo. —* Hvala Justina, nič mi ni. V istini ni bilo nič. Kri ji je začela zopet pluti po žilah ... Samo ta noč je bila hujši kot smrt... V tem trenotku je rQzko zazvonil telefon. Usoda se bliža... Albina je videla, kako je prijela Justina slušalo. — Halo ... Da. Tukaj Justina, milostiva. Albina si misli: »To ni Roger... Pogovor me ne zanima.« — Halo, gospa komtesa je hudo bolna in res ne vem, če more sprejeti obiska. »Ne! ne! ji odkima Albina, toda Justina se obrne k njej, rekoč: — Gospa Lorande prosi gospo komteso, da jo mora na vsak način takoj sprejeti. Albina je že hotela odkimati z roko, toda v trenotku si je premislila, poskočila in zgrabila slušalo: — Halo, ali si ti Berta? — Da... Za božjo voljo te prosim, da me takoj pustiš k sebi. — Pridi, čakam te. Bolje je govoriti in skušati pozabiti, predno se zopet zaene trpljenje. IV. Prve besede, ki jih je dejala Berta, ko je stopila četrt ure pozneje v sobo prijateljice so bile čisto ženske: — Glej, no, kaj pa si napravila s svojimi lasmi? — Z mojimi lasmi? Nič! — Poglej se vendar! Ravnokar jih je bila še gledala v ogledalu, ko jo je Justina česala, toda opazila ni bila ničesar. Sedaj pa je zopet stopila pred ogledalo in takoj opazila veliko spremembo: Njeni krasni lasje so popolnoma izgubili svoj blesk, čeprav so bili še iste barve. Berta je že obžalovala svoj vzklik in rekla: — Ne, motila sem se. To je samo posledica sobne luči. — Ne, ne, prav imaš, je dejala Albina. Izgubili so svoj blesk! — Recu Justi naj gre ven, je dejala Berta tiho. — Justina, pustite naju same. Sami sta sedeli in si gledali v oči. In tu je šele Albina, ki je bila še vsa zaspana od učinka veronala, videla, da je Berta v domači obleki in copatah. Berta je nenadoma strgala klobuk z glave, iz las ji je padel glavnik-in Albina je zapazila, da niti počesana ni in da so ji oči podplute s krvjo. — Moj Bog, kaj pa ti je dragica? — Da, dobila sem smrtni udarec. Nisem se upala pogledati v ogledalu po tej obupni noči. Zdi se mi, da sem se postarala za trideset let. Albina, Albina, zgubljena sem, vse je končano .. ! Vrgla se je v. naročje svoji prijateljici, kateri se je milo storilo pri srcu, in je čutila čudpo olajšanje pri tej tuji boli. Berta je molče, a obupno plakala, Albina pa je božala njeno vroče čelo in ji dejala: — Jokaj, dragica, olajšaj se ... Ne govori! Čemu govoriti? Albina je razumela vse: Berta je doživela ena kpolom v življenju, kot ona sama. Berta je dvignila glavo, stresla lase nazaj, se tes' neje zavila v kimono in slednjič začela govoriti. — Glej, jaz sem preživela noč, ki jo ni mogoče opisati. Ko se je zdanilo, sem se hotela umoriti, toda jaz ne vem, kako se to napravi; samopresa nimam Če bi Lila zavžila vse spalne praške, ki jih imam v nočni omarici, bi morda zaspala ... A ne za vedno. Hočem mirno umreti brez vsakega trpljenja. Slednjič mi je šinila misel v glavo... Moj balkon. Hitela sein nanj in pogledala dol v globočino. Nobenega voza nl bilo na ulici. Naglo korakajoč možak je izginil oglom. Mlado dekle, svetlih las, oblečena v. niodi° platno, je leno porivala pred seboj voziček s posodami za mleko. Izgledala je kot mravlja, ki potiska zrno Ustavila se je ob pločniku tik pod mojim oknom. ;”°J Bog, kakšna višina ... če človek pada navzdol, ima| časa razmišljati... To morajo biti dolgi* strašili tre-notki. Sklonila sem se še malo bolj. Razumela sem, da sem premajhna, da bi mogla izgubiti ravnotežje, klopico bi to že šlo. Pogledala sem nazaj v sobo in zapazila svoj rumeni podnožnik: zganjen časopis le j c a! na njem. V tem trenotku sem popolnoma po^a bila, zakaj sem se hotela ubiti. Šlo je samo za to, an bom šla iskat rumeni podnožnik. Vrnila sem se v sobo in ga hotela prijeti. V tem trenotku vstopi moja stara zvesta Klarisa in me vpraša: — Ali ine milostiva ne rabite? (Dalje.) j MALI OGLASI. i | Za vsako besedo so plsifc j 50 psr. Za debelo tiskane pa Din 1.—. I Drva - Čebin [ Wolfova l/II. - Telet t»- Gospodična | išče posojUo do 8000 Din za dobo enega leta, ka-■ terega bi odplačevala me- I sečno 250 Din z obrestmi, j Ponudbe na upravo lista, pod >Dobre obresti«. Uradnik verziran v mlinski in lesni industriji, samostojen dopisnik v srbohrvatskem, nemškem, italijanskem in angleškem jeziku, knji-i govodja z daljšo prakso | želi trajne namestitve. — | Cenj. ponudbe na »Pošt-1 ni predal 171«. Na veliko 1 Nizke cene! VINOCET tovarna vlnskeaa kisa, d. s o. z., Ljubljana nudi naiffinelSi in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. S«H(«va|ta ponudbe. m Telefon itev. 2389. TehniCno in hlgifeniino najmod urejena klsarna v l GALANTERIJA D. M. C. prejico, dišeča mila, žlice, vilice (pribor) alpaka, aluminium, škarje za prikrojevanje in obrezovanje trt, žepni noži, glavniki, razni sukanci, dreta, svila v vseh barvah samo pri JOSIP PETELINC-U, Ljubljana Blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. PostreZba točnal Nizki cene! Na veliko in m®10' Prodajalka moč v mešanem Jeli premenitd me-dopise na upra-lista pod Šifro e 81 j i v ac. Oblačilno blago po globoko Milanih cenah prodaja družba >MAK0c, Ljubljana, Da najska cesta 36, iravea Jugo-auto. giesshubelsko SLATINO ima v zalogi A. ŠARABON LJUBLJANA CLAVNA ZALOGA TU- IN INOZEMSKIH MINERALNIH VODA Širite ».Narodni Dnevnik"! Izdajatelj: — Urejuje: Vladimir Svetek. — Za tiskarno »Merkurc odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani. Stran 4. >I»AKODJSX DNEVNIK< 30. junija 1927. Štev. 144. • -OH.-5Smam ■ — —B —UB—jBHaaaMB——— -Tmgnrnr-f togap-u ~ V-" Ta OHO* Spomini Josepliine Baker. Brez dvoma bo vsakega zanimalo, kaj pripoveduje o -sebi ena najslavnejših plesalk, mana kreolka Josephine Baker, zvezda pariškega Folies Bergere. . »Moja rodbina: prastara mati, stara mati, ■moja mati, brat in dve sestri. Oeota ni 'bilo. Jaz nisem podobna niti očetu, niti materi. Bili smo vsi strašno revni... Vsako (nedeljo sem šla v Basher W.asthing- , ton gledališče, da gledam ples. Ah! Plesal- ' ke... Klasično, pravijo, ne?... Tresla sem ! se od smeha! Na prstih se postavljajo, takole, torni, torri, podobne so mojhnim pticam, ki ne morajo odleteti. I Nogavic nisem imela, toda domov sem ] prinesla vse živali, ki sem jih videla na cesti. Živali in charleston ljubim najbolj na i svetu. Spala sem večkrat v kleti z mačkami in psi; toda podgan ne moreni trpeti. Z rev- j nim repkom pridejo na svet in so sveto- j hlinke! Poznam jih. Tudi majhne otroke imam rada. Pozneje, čez par let, hočem tudi jaz imeti otroke, toda, če bo hotel kdo od njih h kabaretu, ga zadavim; kajti, verujte mii, to življenje ni lepo. S šestnajstimi leti sem si ostrigla lase in postala »giric. 'Poklicno sem nastopila prvič v Philadeliiji, v Stardard gledališču. Potem sem šla v Newyork. Srečna nisem bila. Dan ' za dnem sem čakala na majhen engagement, i ponoči sem spala v parkih. > ... Zdaj pošiljam svoji rodbini vsak me- sec ček, debel ček. Razlika, kaj ne? Postala ; sem desna roka rodbine ... Musič iHall 63 rd. street, Broadway. O, spominjam se! .»Vi igrate in plešete kakor opica,« so me zmerjale druge girls, ki so bile ljubosumne. '»Jaz plešem tako in plešem zmirom na ta način in vam bom že še pokazala,« sem jim odgovarjala. iShuMle Along je bila prva revija črncev z Miller in Lyles, Sissle in Blake. Moje ime je zrastlo vsak mesec za centimeter. S šest-, najstimi leti sem bila že ravnotako močna, kakor sem sedaj. Potem sem bila na Broadway v Plantation Music-Haill. Bila 'sem posestnica zajčje ša- i pice, ki mi je prinesla srečo in ki me ni > nikdar zapustila; ponoči sem jo položila pod j blazino. Povest o tej zajčji šapici je prav : čudna... Kratko, nekega dne je prišla neka dama, ! ki me je že videla na turneji, v Plantation j gledališče. Organizirala je potovanje v Ev-| ropo in jaz bi naj vstopila v njeno družino. ; Zaslužila sem takrat stopetindvajset dolar- j i jev na teden. j »Pridite k meni,« je dejala gospa Reagen, ] j »dam vam stopetdeset na teden. Najprej sem sprejela, potem pa odklonila, j * »Dam vam dvesto dolarjev.« I »Potem bom premislila.« j »Dobro, tedaj vam dani dvestopetdeset i i dolarjev.« i Tedaj sem pristala. Bila sem nora od ve- j j selja. Dve uri sem objemala svojo zajčjo ša- j ; pico, potem sem šla na brzojavni urad in ! | brzojavila: »Marna, uspeh!« Mama je bila j bolna in je vsled tega ozdravila. 15. septembra je odplula Berengarie v J Gherbourg. Jaz sem bila tudi na njej. Pri j meni je prepovedano žvižgati. To prinaša i nesrečo. V Boga verjamem. Nekega večera | sem odšla v Folies Bergere čisto sama, gola i v svoji loži in žalostna — kajti jaz imam i svojo bolest, ki je pa ne pokažem. Prilira- j nim si jo za svoje molitve, Poklenila sem, j sklenila roke, sklenila glavo in molila. Te- , daj je naenkrat prineslo nekega gospoda, j Ne morem trpeti, če me kdo moti. Pogle- j dala sem dotičnika temu odgovarjajoče. Tiho je odšel i.n se opravičil, jaz sem pa opravila svojo molitev. ... Tudi pod lestvo ne sinete nikdar hoditi, ker prinaša smolo. Berem bajke. Sem izvrstna kuharica. In imam ogromen tek. Dobila sem mnogo Ijubavmh pisem, ki so me izvrstno zabavale. Meseca decembra, po božiču, sem dobila tudi to-Je pismo (darovala sem majhnim otrokom božično drevesce) : »Draga gospodična, hvala Vani za lepe igrače, ki ste mam jih darovali in za lepo popoldne. Srečna sem s svojo kuhinjo in s svojim medvedom. Hvala tudi za Sladkarije, tudi. Še enkrat hvala in Vam želim srečo in zdravje za 1927 s poljubi majhne dekli® ki prinašajo srečo. Gisele. Položila sem to pismo k svoji zajčji M801: Zmirom sem se spakovala. Saj obral to ?a spanje ustvarjen. Zakaj se ljudje ne sPa’ kujejo več? Trenutno posedujem sedem”psov, tri Hlačke, eno papigo, dve kozi in eno trdečo ribo. Razven tega plešem večkrat osemnajst ur na dan.