Poštnina plačana v gotovini.
® URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Letnik
IV.
V
Ljubljani dne 10. maja 1947
Številka
19.
VSEBINA:
107.	Zakon o volitvah odbornikov ljudskih odborov.
108.	Pravilnik za izvajanje uredbe o odkupu žita na območju LRS (v žito rodnih predelih).
109.	Pravilnik o organizaciji in dolžnostih agencije oziroma poverjeništev za prevozno delo.
110.	Odredba o obveznih serijskih zdravniških pregledih oseb, zaposlenih v nekaterih gospodarskih strokah ter o zdravniškem pregledu gospodarskih učencev.
111.	Odredba o izdajanju potrdil o zaposlitvi delavcev in name. ščencev.
112.	Odločba o ustanovitvi agencije iti poverjeništev za prevozno delo.
118. Odločba o obvezni izročitvi gradbenega materiala gradbenim podjetjem in o prijavi gradbenih strojev.
114. Odločba o imenovanju odbora za likvidacijo kreditnih zadrug.
PREZIDU LJUDSKE SKUPŠČINE LRS
1U7.
UKAZ
Na podlagi 4. točke 72. člena ustave Ljudske republike Slovenije v zvezi s 4. členom zakona o Prezidiju Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije razglaša Prezidij Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije zakon o volitvah odbornikov ljudskih odborov, ki ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na prvem rednem zasedanju in ki se glasi:
Zakon
i volitvah odbornikov ljudskih odborov Splošne določbe
1.	člen
Volitve odbornikov v ljudske odbore okrajev, mest, rajonov in krajev se vrše v Ljudski Republiki Sloveniji po določbah tega zakona po splošni, enaki in neposredni votivni pravici s tajnim glasovanjem.
2.	člen
Ljudske odbore krajev (vasi in manjšali mest) ter rajonov glavnega mesta Ljubljane volijo državljani za dve leti, ljudske odbore okrajev in mest, ki so izvzeta iz okrajev, za tri leta.
Razen teh volitev so volitve ljudskega odbora ali jPosameznih odbornikov, kadar je to potrebno zaradi odpoklica, smrti ali drugačnega prenehanja mandata posameznih odbornikov.
Če je prenehal mandat ljudskega odbornika, so nadomestne volitve samo tedaj, če tak ljudski odbornik nima namestnika ali če njegov namestnik nima več pogojev za ljudskega odbornika.
Odbornikom, izvoljenim po drugem odstavku, preneha njihova poslovna doba takrat, ko jMileče poslovna doba ljudskemu odboru.
3.	člen
Pravico, voliti in biti voljen, ima vsak državljan FLRJ, ki je vpisan v volivnem imeniku kraja, mesta ali rajona v območju upravnoteritorialne enote, za katero so volitve.
Z istimi pogoji imajo pravico, voliti in biti voljene, tudi vojaške osebe, ki so vpisane v stalni volivni imenik kraja, mesta ali rajona v območju upravnoteritorialne enote, za katero so volitve.
4.	člen
Prezidij Ljudsko skupščine LRS razpiše volitve t ukazom v tehle primerih:
1.	splošne volitve za vse ljudske odbore iste stopnje kakor tudi volitve v ljudske odbore za posamezna območja LRS, ne glede na to, ali je njihova poslovna doba potekla;
e 2. volitve v ljudski odbor, ki ga je sam razpustil;
3.	volitve v okrajni (mestni) ljudski odbor, ki je sklenil sam svoj razpust.
5.	člen
Okrajni izvršilni odbor oziroma izvršilni odbor mesta, ki je izvzeto iz okraja, kakor tudi izvršilni odbor glavnega mesta Ljubljane razpiše volitve v tehle primerih:
1.	volitve svojega ljudskega odbora kakor tudi krajevnih ljudskih odborov oziroma ljudskih odborov rajonov svojega območja, ki jim je potekla poslovna doba;
2.	volitve v krajevne ljudske odbore oziroma ljudske odbore rajonov svojega območja, ki jih je okrajni (mestni) ljudski odbor razpustil;
,	3. volitve posameznih odbornikov krajevnih ljudskih
odborov oziroma ljudskih odborov rajonov svojega območja namesto odbornikov, ki so bili odpoklicani;
4.	volitve posameznih odbornikov svojega ljudskega odbora namesto odbornikov, ki so bili odpoklicani;
5.	volitve v krajevne ljudske odbore oziroma ljudske odbore rajonov svojega območja, ki so sklenili svoj razpust oziroma so odstopili;
G. volitve posameznih odbornikov svojega ljudskega odbora in odbornikov rajonskih ter krajevnih ljudskih
odborov svojega območja v primeru drugačnega prene-lianja mandata.
O razpisu volitev mora okrajni (mestni) izvršilni odbor obvestiti P rezki ij Ljudske skupščine LRS.
0.	oleu
V	primerih, ko preneha mandat zaradi poteka poslovne dobe, se morajo razpisati volitve najkasneje tri tedne pred potekom in izvesti najkasneje mesec dni po preteku poslovne dobe. V drugih primerih se morajo razpisati volitve takoj in izvesti najkasneje v sedmih tednih po prenehanju mandata.
Razpis volitev se mora objaviti v »Uradnem listu LRS« najkasneje ti tednov pred dnevom volitev.
7.	člen
Dan volitev se določi v razpisu volitev ali naknadno.
. Volitve ljudskih odborov se vrše v nedeljo.
Volitve v okrajne ljudske odbore in v ljudske odbore mest, ki so izvzeta iz okrajev, ne smejo biti istega dne kakor volitve v krajevne ljudske odbore, v ljudske odbore mest s stopnjo kraja oziroma v ljudske odbore rajonov.
8.	člen
Glasovanje pri volitvah je svobodno. Nihče, niti organ državne oblasti ali organ državne uprave, ne sme v nobenem primeru klicati volivca na odgovornost zaradi glasovanja pri volitvah in tudi ne sme od volivca zahtevati, naj pove, za koga je glasoval.
Dva dni pred volitvami in en dan po volitvah ne sme biti noben volivec vabljen ali klican pred organe ljudske oblasti, ee bi ga to oviralo pri izvrševanju votivne pravice.
Kandidati in njihovi namestniki kakor tudi zaupniki kandidatov se v tem času v upravnoteritorialni enoti, v kateri kandidirajo, ne smejo pripreti, razen če so zaloteni pri izvrševanju kaznivega dejanja.
Številčni sestav ljudskih odborov
9.	člen
Pri določanju številčnega sestava ljudskih odborov je treba upoštevati zlasti število in gostoto prebivalstva kakor tudi obseg in posebnosti gospodarskih, kulturnih in drugih krajevnih razmer po načelih naslednjih členov.
10.	člen
Število odbornikov krajevnih ljudskih odborov, ljudskih odborov mest s stopnjo kraja in mestnih rajonov določijo okrajni izvršilni odbori oziroma izvršilni odbori mest, ki so izvzeta iz okrajev, po navodilih Prezidija Ljudske skupščine LRS.
V	krajevne ljudske odbore se voli najmanj 7 in največ 35 odbornikov.
Kraji, ki imajo do 500 prebivalcev, volijo 7 odbornikov, kraji, ki imajo od 500 do 1000 prebivalcev, do 14 odbornikov, kraji, ki imajo od 1000 do 1500 prebivalcev, do 20 odbornikov, kraji, ki imajo od 1500 do :?000 prebivalcev, do 30 odbornikov in kraji, ki imajo nad 3000 prebivalcev, do 35 odbornikov.
Ljudski odbori rajonov mest imajo od 35 do 00 odbornikov.
Število odbornikov se lahko zviša ali zniža za največ eno tretjino, vendar v mejah najvišjega in najniž-
jega števila odbornikov. Število odbornikov se lahko zviša, če je pričakovati, da bo poslovanje ljudskega odbora bolj obsežno in zapleteno zaradi mnogoličnega sestava prebivalstva (industrijski, turistični kraji itd.), zaradi obmejnega prometa in podobnih okolnosti, v nasprotnem primeru se število odbornikov lahko zniža.
11.	člen
Število odbornikov okrajnih ljudskih odborov oziroma ljudskih odborov mest, ki so izvzeta iz okrajev, določi Prezidij Ljudske skupščine LRS.
V	okrajne ljudske odbore in ljudske odbore mest, ki so izvzeta iz okrajev, se voli najmanj po 50 in največ po 100 odbornikov.
Okraji oziroma mesta, izvzeta iz okrajev, ki imajo do 25.000 prebivalcev, volijo 50 odbornikov. Okraji oziroma mesta, izvzeta iz okrajev, ki imajo nad 25.000 prebivalcev, volijo za vsakih nadaljnjih 1000 prebivalcev še po enega odbornika, toda nikdar več kot 100.
Določba petega odstavka 10. člena se uporablja smiselno tudi tukaj.
V	ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane se voli 120 odbornikov.
Vblivne enot«
12.	člen
Odborniki okrajnih ljudskih odborov in ljudskih odborov mest, ki so izvzeta iz okrajev, kakor tudi njihovih rajonov in krajev se volijo po votivnih enotah tako, da se ozemlja okraja, mesta, rajona ati kraja razdelijo na votivne enote. Volivci vsake votivne enote volijo po enega odbornika. Ce se pri določanju votivnih enot pokaže potreba po združitvi ati delitvi posameznih krajev, se to ne sme zgoditi na tak način, da bi se združili v eno votivno enoto deli posameznih krajev.
Ljudski odbori krajev (vasi in manjših mest) ee volijo praviloma prav tako po votivnih enotah, v katerih se voli po en odbornik. Pri volitvah v ljudske odbore mest in manjših krajev se lahko določijo votivne enote tako, da se voli v votivni enoti po več odbornikov, toda največ 7 v krajih in največ po 3 odborniki v mestih, to pa le s pogojem, če bi se sicer ne moglo osnovati toliko votivnih enot, kolikor je treba voliti odbornikov.
13.	člen
Obseg in razmejitev votivnih enot kakor tudi, v katerih krajih in mestih s stopnjo kraja se voli v posameznih votivnih enotah po več odbornikov, določi okrajna (mestna) votivna komisija po navodilih Prezidija Ljudske skupščine LRS.
Svojo odločbo mora objaviti na krajevno običajen način najkasneje 10 dni po razpisu volitev v vseh krajih območja, za katere so razpisane volitve.
Votivne komisije
14.	člen	,
I Volitve odbornikov ljudskih odborov vodijo votivne komisije. Votivne komisije so stalni državni organi z nalogami, ki jih določa ta zakon. V svojem delu so neodvisne od ljudskih odborov. Ljudski odbori pa jih morajo |xxlpirati v njihovem delu.
le komisije so: republiška votivna komisija in okrajne oziroma v mestih, ki so izvzeta iz okrajev, mestne votivne komisije.
/
Sedež republiške voLivne komisije je v Ljubljani, sedeži okrajnih (mestnih) volivnih komisij so na sedežih okrajnih (mestnih) ljudskih odborov.
15.	člen
Republiško volivno komisijo sestavljajo predsednik, ki mora biti član Vrhovnega sodišča LRS, tajnik in trije člani. Vsi morajo imeti namestnike. Imenuje in razrešuje jih Prezidij Ljudske skupščine LRS.
Republiška volivna komisija opravlja tele posle:
1.	tehnično pripravlja volitve;
2.	imenuje in razrešuje predsednika, tajnika, člane in namestnike okrajnih oziroma mestnih volivnih komisij;
‘L nadzoruje delo okrajnih oziroma mestnih volivnih komisij, jim pomaga in daje potrebna navodila;
4.	odloča o pritožbah zoper odločbe okrajnih oziroma mestnih volivnih komisij;
5.	opravlja druge posle po' predpisih tega zakona.
16.	člen
Okrajno oziroma mestno volivno komisijo sestavljajo predsednik, ki mora biti član okrajnega sodišča na sedežu okrajne oziroma mestne volivne komisije, tajnik in trije člani. Vsi morajo imeti namestnike. Imenuje in razrešuje jih republiška volivna komisija na predlog okrajnega (mestnega) izvršilnega odbora. Imenovanje se objavi na krajevno običajen način.
Okrajna oziroma mestna volivna komisija opravlja tele posle:
1.	tehnično pripravlja volitve;
2.	odloča o potrditvi kandidatur in kandidatnih list;
3.	določa volišča;
4.	imenuje volivne odbore;
5.	ugotavlja in razglaša volivne rezultate;
6.	opravlja druge posle po predpisih tega zakona.
17.	člen
Volivne komisije odločajo praviloma na sejah, ki so sklepčne, če so navzoči najmanj trije člani ali namestniki, med katerimi mora biti predsednik ali njegov namestnik. Odloča se z večino glasov navzočih. Pri enakosti glasov odloča glas predsedujočega.
18.	člen
Članom in namestnikom volivnih komisij in volivnih odborov preneha funkcija, če kandidirajo za ljudske odbornike ali namestnike v območju volivne komisije oziroma volivnega odbora.
Predlaganje kandidatur in kandidatnih Pst
19.	člen
Odborniki ljudskih odborov se volijo na podlagi posameznih kandidatur ali v primeru iz drugega odstavka 12. člena na podlagi kandidatnih list, vloženih in potrjenih za posamezne volivne enote.
Kandidatne liste za volitve v ljudske odbore mest in manjših krajev obsegajo toliko kandidatov in toliko namestnikov, kolikor se voli odbornikov za posamezno volivno enoto.
20.	člen
Ista oseba je lahko pri volitvah v okrajni (mestni) ljudski odbor kandidat ali namestnik največ v dveh
volivnih enotah. Tak kandidat mora imeti v vsaki volivni enoti drugega namestnika.
Pri volitvah v krajevne ljudske odbore oziroma ljudske odbere mest s stopnje krajev, mestnih rajonov in krajev je ista oseba lahko kandidat ali namestnik samo v eni volivni enoti.
21.	člen
Posamezne kandidate ali kandidatne liste lahko predlagajo politične in družbene organizacije kakor tudi določeno število volivcev.
Predlog za potrditev kandidature za okrajni (mestni) ljudski odbor mora podpisati najmanj 30 volivcev iz območja volivne enote, za katero se postavlja kandidat.
Predlog za potrditev kandidature v ljudski odbor kraja ali rajona mora podpirati najmanj 20 volivcev iz območja volivne enote.
V predlogu za potrditev kandidatne liste pri volitvah v ljudske odbore manjših krajev, kjer se voli za eno volivno enolo po več odbornikov (12. člen), se število predlagateljev lahko zniža do 50 za kandidatno listo sedmih kandidatov.
Prva dva podpisnika predloga veljata za vlagatelja predloga.
Vsak volivec.sme podpisati en predlog. Če jih podpiše več, je veljaven samo podpis na predlogu, ki je vložen kot prvi.
Predlagatelj ne sme biti oseba, ki je obsojena ali proti kateri je v teku kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja po zakonu o zatiranju nedovoljene trgovine, špekulacije in gospodarske sabotaže, po zakonu o varstvu splošnega ljudskega premoženja in premoženja pod upravo države in po zakonu o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo.
22.	člen
Predlog za potrditev kandidature oziroma kandidatne liste se sestavi takole:
Če predlaga kandidaturo ali kandidatno listo politična ali družbena organizacija se v uvodu predloga navede ta organizacija.
Nato slede tile podatki:
1.	ljudski odbor, za kateregn so volitve;
2.	naziv volivne enote;
3.	rodbinsko in rojstno ime, poklic in bivališče kandidatov in namestnikov.
Nato slede podpisi volivcev, ki morajo biti overjeni od okrajnega (mestnega) ali krajevnega (rajonskega) izvršilnega odbora (izvršilnega organa) ali okrajnega sodišča. Če predlaga kandidaturo ali kandidatno listo politična ali družbena organizacija, mora poleg potrebnega števila volivcev podpisati predlog tudi ta po svojih statutarnih zastopnikih, katerih podpisi morajo biti na enak način overjeni.
Predlogu je treba priložiti:
a)	pismene izjave kandidatov in namestnikov, da sprejmejo kandidaturo; podpisi morajo biti overjeni po predpisih prejšnjega odstavka;
h) potrdila pristojnih komisij za volivne imenike ali krajevnih (mestnih, rajonskih) ljudskih odborov o tem, da so kandidati, namestniki in podpisniki predloga vpisani v voli vnem imeniku, in sicer kandidati in namestniki v območju upravnoterilorialne enote, za katero .--o volitve, podpisniki pa v volivni enoti, za katere se predlagajo kandidati)
c) potrdila pristojnih notranjih odsekov pri okrajnih (mestnih) izvršilnih odborih o tem, da kandidati in njihovi namestniki niso obsojeni in da proti njim ni uvedeno kazensko postopanje zaradi kaznivega dejanja po zakonih, ki so navedeni v 7. odstavku 21. člena.
23.	člen
Predlog za potrditev kandidature ali kandidatne liste mora biti predložen okrajni (mestni) volivni komisiji v dveh izvodih najpozneje tri tedne pred dnevom volitev. Komisija izda osebi, ki predlog prinese, takoj potrdilo o prejemu.
24.	člen
Če potrjeni kandidat ali namestnik pred volitvami umre ali če po potrditvi kandidaturo izgubi volivno pravico, lahko najmanj tri četrtine podpisnikov prvega predloga predlaga drugega kandidata ali namestnika. Tak predlog mora biti vložen najkasneje 48 ur pred pričetkom volitev. V ostalem veljajo tudi za sestavo in vložitev tega predloga in za odločanje o potrditvi predpisi o vlaganju in potrjevanju kandidatur ali kandidatnih list. Okrajna (mestna) volivna komisija mora upoštevati pri tem nujnost zadeve.
25.	člen
Dvoje ali več potrjenih kandidatur ali kandidatnih list za isto volivno enoto se lahko med seboj zveže z učinkom, navedenim v 62. členu.
Vezavo kandidatur ali kandidatnih list morata prijaviti okrajni (mestni) volivni komisij vlagatelja predloga vseh kandidatur ali kandidatnih list, ki se vežejo, najkasneje 14 dni pred dnevom volitev.
Prijavo morajo podpisati tudi vsi posamezni kandidati, ki se vežejo, če gre za vezavo kandidatnih list z več kandidati, pa prvi kandidat vsake kandidatne liste. Podpisi morajo biti overjeni.
Potrditev in objava kandidatur in kandidatnih list ter obravnavanje vezave
26.	člen
Okrajna (mestna) vdlivna komisija mora preizkusiti v 24 urah predlog za potrditev kandidature oziroma kandidatne liste. Ako najde formalno napako, obvesti o tem vlagatelja predloga in ju pozove, naj v roku, ki jima ga določi, odstranita napako.
27.	člen
Če okrajna (mestna) volivna komisija ugotovi, da kateri od kandidatov nima zakonitih pogojev za kandidata, zavrne kandidaturo oziroma kandidatno listo v 24 urah in obvesti o tem vlagatelja predloga z odločbo. Proti tej odločbi imata vlagatelja predloga pravico pritožbe na republiško volivno komisijo v 24 urah po prejemu odločbo. Pritožba se vloži pri okrajni (mestni) volivni komisiji, ki jo mora s spisi in poročilom predložiti v 24 urah republiški volivni komisiji. Ta mora izdati odločbo v 24 urah po prejemu pritožbe. Njena odločba je dokončna.
Če v predlogu ni napak kakor tudi če se napake odpravijo v danem roku, potrdi okrajna (mestna) votivna komisija v 24 urah po prejemu predloga oziroma po odpravi napak kandidaturo ali kandidatne liste z navedbo kdaj in v katerem vrstnem redu je bila za dotično
volivno enoto potrjena. Odločbo o tem pošlje vlagateljema predloga in republiški volivni komisiji.
Če napake v danem roku niso bile odpravljene, zavrne okrajna (mestna) volivna komisija kandidaturo oziroma kandidatno listo v 24 urah po preteku roka. Proti tej odločbi je dopustna pritožba po predpisih prvega odstavka tega člena.
28.	člen
Ako pravočasno prijavljena vezava kandidatur oziroma kandidatnili list ustreza predpisom 25. člena, obvesti okrajna (mestna) volivna komisija o tem v 24 urah vlagatelja predloga in republiško volivno komisijo.
Ako pravočasno prijavljena vezava ne ustreza pred- ■ pisom, postopa okrajna (mestna) volivna komisija smiselno po predpisih 27. člena. Ako pomanjkljivosti v danem roku niso odpravljene, zavrne okrajna (mestna) volivna komisija vezavo v 24 urah po preteku roka. Proti lej odločbi je dopustna pritožba po prvem odstavku 27. člena. Pritožbo lahko vložita vlagatelja predloga vsake liste.
Ako je bila prijava vložena prepozno, jo zavrne okrajna (mestna) volivna komisija v 24 urah po prejemu. Glede pritožbe veljajo določbe prejšnjega odstavka.
29.	člen
Okrajna (mestna) volivna komisija je dolžna pravočasno razmnožiti objavo potrjenih kandidatur oziroma kandidatnih Ust, in sicer za vsako kandidaturo oziroma kandidatno listo posebej. Objava mora vsebovali:
1.	ako je bilo to v predlogu za potrditev kandidature ali kandidatne liste navedeno, naziv politične ali družbene organizacije, ki je kandidaturo ali kandidatno listo predlagala;
2.	ljudski odbor, za katerega so voli tv
3.	naziv volivno enote;
4.	rodbinsko in rojstno ime, poklic in bivališče kandidata oziroma kandidatov in njihovih namestnikov;
5.	pri kandidaturah oziroma kandidatnih listah, ki so med seboj vezane, označbo vezave.
Objave kandidatur oziroma kandidatnih list se morajo razlikovati med seboj po barvj papirja. Vendar morajo biti vezane kandidature oziroma vezane kandidatne liste objavljene na papirju iste barve.
30.	člen
Okrajna (mestna) volivna komisija mora pravočasno poslati potrebno število razmnoženih izvodov objave potrjenih kandidatur oziroma kandidatnih list krajevnim (mestnim, rajonskim) ljudskim odborom zaradi razglasitve in uporabe na voliščih.
Ta mora najpozneje 8 dni pred dnevom volitev razglasiti objavo potrjenih kandidatur oziroma kandidatnih list na krajevno običajen način in jih razobesiti na primernih mestih v območju vsakega volišča. Najmanj po dva izvoda vsake objave mora izročiti na dan pred volitvami votivnemu odboru zaradi razobešenja na volišču.
Volivni material
31.	člen
Republiška volivna komisija mora poskrbeti, da okrajne (mestne) volivno komisije pravočasno dobijo in pripravijo ves potrebni volivni material (skrinjice, kroglice) in druge pot rebščine.
Okrajne (mestne) votivne komisije skrbijo /.a branjenje tega materiala in za to, da krajevni (mestni, rajonski) ljudski odbori material pravočasno pošljejo volivnim odborom. 0 poslanem volivnem materialu se mora voditi poseben zapisnik.
Skrinjice morajo biti iz lesa ali iz druge primerne snovi. Zapirati in odpirati se morajo z dvema različnima ključema. Napravljene morajo biti tako, da se spuščanje kroglic vanje ne vidi in ne sliši. Na vsako skrinjico mora biti jasno vtisnjena zaporedna številka.
Natančne vzorce vsega votivnega materiala določi predsedstvo vlade LRS s posebnimi navodili.
Volišča. Volivni odbori. Glasovanje
32.	člen
Vsak voli ver; sme glasovati samo osebno in samo enkrat.
33.	člen
Prepovedano je točenje in kakršno koli drugo dajanje alkoholnih pijač na dan volitev, na dan pred volitvami in na dan po volitvah. To prepoved razglasijo krajevni (mestni, rajonski) ljudski odbori tri dni pred volitvami.
34.	člen
Krajevni (mestni, rajonski) ljudski odbori morajo preskrbeti za volišča najprimernejša poslopja in jih primerno uredili. Volišča odredi okrajna (mestna) votivna komisija.
V	krajih, ki imajo nad 300 volivcev, je glasovanje na več voliščih. V krajih, kjer imajo manj kot 300 volivcev, se glasuje na več voliščih, če jo kraj razdeljen na več volivnih enot. Vsaka volivna enota mora Imeti svoje volišče. Če je v kraju več volišč, mora imeti vsako volišče svojo številko.
V	bolnišnicah, porodnišnicah, invalidskih domovih in podobnih ustanovah, v katerih je nad 25 volivcev, se odredijo posebna volišča.
Krajevni (mestni, rajonski) ljudski odbori objavijo volišča na krajevno običajen način najmanj 8 dni pred dnevom volitev z navedbo, kateri volivci bodo glasovali po posameznih voliščih.
35.	člen
Okrajna (mestna) volivna komisija imenuje na predlog pristojnih krajevnih (mestnih, rajonskih) ljudskih odborov za vsako volišče volivni odbor, sestavljen iz predsednika in dveh članov. Vsem trem imenuje namestnika.
Odločbo o imenovanju, podpisano od predsednika in enega člana, pošlje okrajna (mestna) volivna komisija proti potrdilu predsedniku votivnega odbora in krajevnemu (mestnemu, rajonskemu) ljudskemu odboru, ki mora obvestiti o imenovanju oba člana votivnega odbora in namestnike.
3(3. člen
Najpozneje 3 dni pred volitvami smeta vlagatelja predloga vsake kandidature oziroma kandidatne liste prijaviti okrajni (mestni) volivni komisiji za vsako volišče volivne enote po enega zaupnika odobrene kandidature oziroma kandidatne liste in njegovega namestnika.
Predsednik okrajne (mestne) votivne komisije izda prijavljenim zaupnikom in namestnikom v 48 urah potrdilo s svojim podpisom in sporoči imena zaupnikov in njihovih namestnikov krajevnim (mestnim, rajonskim) ljudskim odborom, v katerih območju so volišča, za katera so postavljeni. Ta potrdila služijo zaupnikom in njihovim namestnikom kot legitimacije za sodelovanje pri delu votivnega odbora.
37.	člen
Krajevni (mestni, rajonski) ljudski <id!>or je dolžan, da skupno z volivnim odborom odredi v bližini volišča primerno mesto, na katerem zaupniki kandidatov oziroma kandidatnih list javno razobesijo objave kandidatur oziroma kandidatnih list in volivna gesla. To mesto je treba dati zaupnikom na razpolago najpozneje 48 ur pred začetkom volitev.
38.	člen
Na dan pred volitvami se ob 3. uri popoldne zberejo vsi člani volivnega odbora ati njihovi namestniki v poslopju, kjer se bo glasovalo, ter prevzamejo od krajevnega (mestnega, rajonskega) ljudskega odbora proti potrdilu skrinjice s ključi, ustrezno število kroglic, stalni volivni imenik, tiskovine z objavo kandidatur oziroma kandidatnih list in vse, kar je potrebno za izvedbo volitev. Skrinjice morajo pregledati in se prepričati, če so v redu. Nato predsednik zaklene skrinjice z dvema ključema ter zapečati njih ustja, tako da je vsaka skrinjica popolnoma zaprta. Kn ključ vzame predsednik, drugega pa eden izmed članov ali namestnikov volivnega odbora.
Skrinjice kandidatur oziroma kandidatnih list se postavijo v istem vrstnem redu, v katerem so bile kandidature oziroma kandidatne liste potrjene. Skriajice kandidatur oziroma kandidatnih list, ki so med seboj vezane, se postavijo po vrsti skupaj. K vsaki skrinjici postavi volivni odbor na viden in nedvoumen način tiskovine z objavo kandidature oziroma kandidatne liste.
Pri tem delu imajo pravico prisostvovati tudi zaupniki kandidatur oziroma kandidatnih list.
Za temi skrinjicami se mora postaviti skrinjica brez navedbe kandidata oziroma kandidatne liste (skrinjica brez liste), v katero lahko oddajo glasove tudi volivci, ki ne bi želeli glasovati za nobenega izmed kandidatov oziroma za nobeno kandidatno listo.
39.	člen
Ko volivni odbor to izvrši, napravi o svojem delu zapisnik, ki ga podpišejo vsi navzoči. Nato zapre okna, zaklene in zapečati vrata in odredi stražo za poslopje oziroma volišče. Ključ volišča vzame predsednik volivnega odbora.
40.	člen
Na dan volitev se ob 7. uri zjutraj zbere volivni odbor v volivnem poslopju, odstrani pečat, odpre volivni prostor, vstopi vanj in se prepriča, ali so skrinjice in kroglice in vse drugo v redu. Nato odpre predsednik ustje skrinjice. O tem delu in ugotovitvah sestavi volivni odbor zapisnik, ki ga podpišejo vsi navzoči.
Nato razglasi predsednik, da se začne glasovanje.
V industrijskih središčih in rudarskih okoliših lahko okrajna (mestna) volivna komisija določi drug dnevni čas volitev, vendar mora glasovanje trajati v celoti 12 ur.
41.	člen
Predsednik votivnega odbora skrbi z drugimi ćlar.i odbora za vzdrževanje reda in miru v času glasovanja.
V primeru potrebe zahteva predsednik pomoč narodne milice, ki je ta dan na volišču pod njegovim vodstvom.
42.	člen
Ves čas glasovanja morajo biti navzoči vsi člani volivnega odbora ali njihovi namestniki.
Ako zaupnik kandidature oziroma kandidatne liste zapusti volišče, se to vpiše v zapisnik, a se volitve nadaljujejo brez njega.
43.	člei
Nihče ne sme priti na volišče z orožjem ali nevarnim orodjem razen v primeru, navedenem v 41. členu.
44.	člen
V prostor, v katerem se glasuje, vstopajo volivci po vrsti drug za drugim, toda nikdar več kakor po deset na enkrat.
45.	člen
Praviloma glasuje vsak volivec na volišču, v katerega votivnem imeniku je vpisan.
Volivci, ki po razpisu volitev spremenijo svoje bivališče, kakor tudi tisti, ki iz upravičenih razlogov v zvezi z zaposlitvijo (na primer železniško vozno osebje), v zvezi s šolami ali uradnim poslom ali v zvezi z voiiv-nimi dejanji (člani votivnih odborov in njihovi namestniki, zaupniki kandidatov oziroma kandidatnih list in njihovi namestniki) na dan volitev niso v kraju, kjer so vpisani v volivni imenik, smejo glasovati v kraju, v katerem so na dan volitev, če predložijo potrdilo, da so vpisani v volivnem imeniku. To potrdilo jim izda na njihovo zahtevo ljudski odbor okraja (mesta, rajona ali kraja), v katerem so vpisani v volivni imenik; taka potrdila se smejo izdajati od dne razpisa volitev pa do tretjega dne pred volitvami; pri izdajanju potrdila se v stalnem volivnem imeniku v pripombi označi, da je tej osebi izdano potrdilo o volivni pravici in da bo na dan volitev ta oseba glasovala na drugem kraju. Takemu volivcu odvzame volivni odbor ob glasovanju potrdilo in ga priključi zapisniku o svojem delu, v katerega tudi vpiše, koliko takih volivcev je na tem volišču glasovalo.
Volivec, ki mu je bilo tako potrdilo izdano, sme na svojem volišču glasovati le, ako ob glasovanju potrdilo vrne. To se vpiše v volivni imenik in v zapisnik o delu volivnega odbora.
S potrdili po drugem odstavku glasuje lahko volivec le takrat, če ležita kraj, kjer je vpisan v volivni imenik, in volišče, na katerem hoče glasovati, v območju ljudskega odbora, za katerega so volitve.
46.	člen
Vsak volivec mora na predsednikov pbziv glasno povedati svoje rodbinsko in rojstno ime ter poklic, v krajih, kjer je več volišč, pa tudi svoje stanovanje. Predsednik ugotovi istovetnost volivca na podlagi osebne izkaznice ali na drug način.
Nato predsednik, kolikor ne postopa po določbah drugega odstavka prejšnjega člena, ugotovi, ali je volivec vpisan v volivni imenik; ako je vpisan, obkroži njegovo zaporedno številko v volivnem imeniku v znamenje, da je vpisani glasoval. Obenem vpiše tisti, ki vodi seznam
glasujočih, po zaporedni številki rodbinsko in rojstno ime glasovalca ter številko, pod katero je vpisan v volivnem imeniku.
47.	člen
Nato razloži predsednik ali drug član volivnega odbora volivcu način glasovanja, mu izroči kroglico in ga napoti na mesto, kjer se glasuje.
Predsednik ali eden izmed članov volivnega id bo ra pojasni pred glasovanjem vsakemu volivcu, kateremu kandidatu ali kateri kandidatni listi pripada vsaka glasovalna skrinjica. Vsak zaupnik kandidata (kandidatne liste) ali njegov namestnik ima pravico, volivcu povedati, kateri politični ali družbeni organizaciji pripada kak kandidat ali kaka kandidatna lista in katera je skrinjica tega kandidata ali kandidatne liste.
Na volišču je prepovedana vsaka agitacija za določenega kandidata oziroma kandidatno listo.
48.	člen
Glasuje se takole:
Ko volivec sprejme kroglico, jo položi v dlan desne roke, če te nima, pa v dlan leve roke, nato roko zapre in z zaprto roko pristopi po vrsti k vsaki skrinjici in seže vanjo. Kroglico spusti v tisto skrinjico, ki pripada kandidatu oziroma kandidatni listi, kateri namerava oddati svoj glas, oziroma v skrinjico brez liste, če ne želi glasovati za nobenega kandidata oziroma nobeno kandidatno listo. Ko potegne roko iz zadnje skrinjice, jo pred vsemi odpre, da lahko vsakdo vidi, da v roki ni več kroglice.
Ves čas, ko volivec glasuje, pazijo predsednik in člani volivnega odbora na to, da volivec ne premesti kroglice v drugo roko in da je ne odnese s seboj.
49.	člen
Volivec, ki zaradi kake telesne hibe ne more glasovati na način, ki je predpisan'v prejšnjem členu, ima pravico, pripeljati s seboj osebo, ki odda glas namesto njega. 0 tem izda volivni odbor odločbo in jo vpiše v zapisnik.
50.	člen
Ko volivec konča glasovanje, se mora odstraniti z volišča. Za volišče se šteje poslopje, v katerem se glasuje, in njegovo dvorišče.
51.	člen
Volivni odbor ne sme odreči glasovanja osebi, ki je vpisana v stalni volivni imenik. Morebitni ugovori ali pripombe članov odbora ali zaupnikov se vpišejo v zapisnik.
Če hoče glasovati volivec, za katerega je zabeleženo, da je že glasoval, odredi predsednik volivnega odboia, da se njegovo rodbinsko in rojstno ime, poklic in bivališče vpišejo v zapisnik, a mu ne pusti glasovati.
52.	člen
Glasovanje traja nepretrgoma ves dan do 19. ure zvečer. Samo v primeru nereda ali višje sile se sme s privolitvijo večine volivnega odbora glasovanje prekiniti za čas, da se vzpostavi red. Vzrok za prekinitev in trajanje prekinitve glasovanja se vpišeta v zapisnik.
Ob 19. uri se dvorišče ali poslopje, ako dvorišča ni, zapre, in se nihče ne sme več pustiti na volišče. Volivcem pa, ki so tedaj že v poslopju ali na dvorišču volišča, se dovoli glasovanje.
Ako se je moralo glasovanje zaradi nereda prekiniti za več kakor eno uro, se glasovanje za toliko časa podaljša.
53.	člen
O poteku glasovanja se piše zapisnik, v katerega se vpišejo vsi važni dogodki.
Vsak član odbora in vsak zaupnik kandidata oziroma kandidatne liste sme dajati na zapisnik svoja posebna mnenja in staviti svoje pripombe.
Vsi člani odbora morajo zapisnik podpisati; zapisnik podpišejo tudi zaupniki kandidatov oziroma kandidatnih list. Ce bi ti zapisnika ne podpisali, velja zapisnik tudi brez njihovih podpisov.
Ugotavljanje volivnih rezultatov na voliščih
54.	člen
Ko se glasovanje konča, prešteje volivni odbor neporabljene kroglice in jih shrani v posebno vrečico, ki jo zapečati.
55.	člen
Nato volivni odbor po volivnem imeniku in po seznamu tistih, ki so glasovali, ugotovi skupno število oddanih glasov. Ko je to ugotovljeno, začne volivni odbor odpirati skrinjice drugo za drugo in šteli glasove po oddanih kroglicah na ta način:
Predsednik odpre prvo skrinjico po vrstnem redu, kakor je postavljena, in prešteje nato pred vsemi člani odbora in navzočimi zaupniki kandidatov oziroma kandidatnih list kroglice takole: ko jih našteje sto, jih izroči enemu izmed članov odbora, da jih še ta prešteje, ta pa jih izroči zaupniku tistega kandidata oziroma kandidatna liste, katere glasovi se preštevajo, da jih še on lahko tretjič prešteje. To se ponavlja toliko časa, da se pre-štejejo vse kroglice ene skrinjice. Nato se takoj vpiše v zapisnik z besedami številka skrinjice, kandidata oziroma kandidatne liste, za katero so bili oddani v to skrinjico glasovi, in z besedami število kroglic, ki so bile v skrinjici. Vsi člani odbora in zaupniki kandidatov oziroma kandidatnih list se nato podpišejo.
Na enak način se odpro po vrsti druga za drugo nadaljnje skrinjice in »e preštejejo kroglice, ki so v njih, ugotovi število oddanih glasov in vpiše v zapisnik.
Ko je končano štetje kroglic v vseh skrinjicah, se zapisnik zaključi in ga podpišejo vsi člani odbora in navzoči zaupniki kandidatov oziroma kandidatnih list. Pod podpisom se pritisne pečat krajevnega ljudskega odbora oziroma ljudskega odbora mesta, rajona. Posebna mnenja in pripombe o delu odbora so tudi tukaj dovoljene.
Nato razglasi predsednik votivnega odbora javno pred volivnim poslopjem, koliko glasov je dobil vsak kandidat oziroma kandidatna lista.
56.	člen
Zapisnike s priključenimi potrdili po 45. členu, volivni imenik in seznam glasovalcev spravi volivni odbor v poseben omot in ga pod pečatom ljudskega odbora naslovi na okrajno (mestno) volivno komisijo. Omot z votivnimi spisi pusti v volivnem prostoru in odide. Volivni prostor zaklene in zapečati na enak način kakor prejšnji dan ter odredi stražo. Ključ volivnega prostora pa shrani predsednik.
Straža ne sme to noč nikogar in z nobenim pogojeni pustiti v to sobo.
57.	člen
Naslednji dan po končanem glasovanju se zberejo ob
7.	uri zjutraj vsi člani volivnega odbora pred vrati votivnega prostora, ga odpro in vstopijo. Prepričajo se, ali je vse v redu in tako, kakor so prejšnji dan pustili, in ugotovijo to v zapisniku. Nato vrnejo volivni material ljudskemu odboru, ki jim vrne potrdilo. Nato vzame predsednik omot z volivnimi spisi in ga osebno odnese okrajni (mestni) volivni komisiji. Predsednika lahko spremljajo tudi zaupniki kandidatov oziroma kandidatnih list ali njihovi namestniki.
58.	člen
Ako volivni odbor soglasno sklene in v to privolijo vsi navzoči zaupniki kandidatov oziroma kandidatnih list, sme predsednik volivnega odbora, ko je bil ta sklep vpisan v zapisnik, vzeti omot z vsemi volivnimi spisi takoj po končanem glasovanju in po prešletju glasov s seboj, da ga osebno odda okrajni (mestni) volivni komisiji. V tem primeru odpade postopek, predpisan v 56. in 57. členu, in volivni odbor vrne takoj volivni material ljudskim odborom.
59.	člen
Ako se ua dan volitev na enem ali več voliščih glasovanje iz posebnili vzrokov ni moglo končati, odred! okrajna (mestna) volivna komisija, kakor hitro to izve, da se na teh voliščih glasovanje opravi naslednjo nede-ijo, ter obvesti o tem republiško volivno komisijo. Krajevni (mestni, rajonski) ljudski odbor mora pravočasno objaviti, kdaj in kje bo naknadno glasovanje.
Ugotavljanje volivnih rezultatov po okrajnih (mostnih) volivnih komisijah
60.	člen
Dan po volitvah se sestane ob osmi uri zjutraj okrajna (mestna) volivna komisija zaradi prevzemanja volivnih spisov in ugotavljanja volivnih rezultatov. Prinašalcem volivnih spisov mora potrditi prejem spisov.
Pri delu okrajne (mestne) volivne komisije je lahko navzoč po on zaupnik vsakega kandidata oziroma kandidatne liste v času, ko se ugotavljajo volivni rezultati za dotično volivno enoto, kakor tudi pri razglasitvi teh rezultatov.
61.	člen
Okrajna (mestna) volivna komisija ugotovi po prejetih volivnih spisiii, koliko volivcev je glasovalo v vsaki volivni enoti in koliko je v vsaki volivni enoti dobil glasov posamezni kandidat oziroma kandidatna lista kakor tudi koliko glasov je bilo oddanih za skrinjico brez liste.
Ako se pri tem ugotovi razlika med številom oddanih glasov po seznamu glasovalcev in številom oddanih glasov po kroglicah, velja rezultat po kroglicah.
Pri ugotavljanju relativne večine in pri dodelitvi mandatov se no upoštevajo glasovi, oddani v skrinjico brez liste.
62.	člen
Izvoljen je tisti kandidat ali tista kandidatna lisfa. ki je dobila v svoji volivni enoti največ glasov (relativna večina).
Med seboj vezanj kandidati oziroma kandidatne liste veljajo pri ugotavljanju večine proti drugim kandidatom
oziroma kandidatnim listam kot enota. Glasovi, oddam za vezane liste, se seštejejo.
Če dobi skupina vezanih kandidatov največ giasov, velja za izvoljenega tisti izmed vezanih kandidatov, ki je dobil med njimi največ glasov. Če sta dobila dva vezana kandidata enako število glasov, odloči med njima žreb.
Če dobi pri volitvah v krajevni (rajonski) ljudski odbor skupina vezanih list največ oddanih glasov, se razdelijo odborniška mesta med vezane liste takole:
Število glasov, oddanih za vsako vezano listo, se deli z 1, 2, 3 itd. in nazadnje s številom odbornikov, kolikor jih voli ta votivna enota. Od števil, ki se dobijo s tako delitvijo, se vzame toliko največjih števil, kolikor je treba v volivni enoti izvoliti odbornikov; po teh caj-večjih številih se dodeli vsaki vezani listi toliko odbornikov, kolikor teh največjih števil odpade na vsako vezano listo. Odborniška mesta se dodelijo posameznim listam po vrsti, kakor so kandidati na listah navedeni. V primerih enakosti tako ugotovljenih zadnjih števil, odloči žreb. kateri listi pripada odborniško mesto.
63.	člen
Ako sta dobila dva kandidata oziroma dve kandidatni listi ali pa skupina vezanih kandidatov oziroma vezanih kandidatnih list in kak drug kandidat oziroma kandidatna lista ali dve skupini vezanih kandidatov oziroma kandidatnih list enako število glasov, odredi okrajna (mestna) votivna komisija za to volivno enoto ponovne volitve za prihodnjo nedeljo in obvesti o tem republiško volivno komisijo. Volitve so v tem primeru le med onimi kandidati oziroma kandidatnimi listami ali skupino vezanih kandidatov oziroma vezanih kandidatnih list. ki imajo enako največje število glasov.
64.	člen
Okrajna (mestna) volivna komisija izda izvoljenim ljudskim odbornikom potrdilo o izvolitvi. Potrdilo podpišeta predsednik in tajnik. Potrdila se izročijo izvoljenim odbornikom neposredno ali pa po okrajnem (mestnem) izvršilnem odboru.
Obrazec potrdila predpiše predsedstvo vlade LRS.
65.	člen
Če ugotovi okrajna '(mestna) volivna komisija, da so bile na kakem volišču take nepravilnosti, ki utegnejo vplivati na pravilnost volivnih rezultatov v tej volivni enoti (62. člen, I. odst.), razveljavi volitve na takem volišču in odredi nove volitve za prihodnjo nedeljo.
Isto pravico ima republiška volivna komisija, če ugotovi take nepravilnosti pri reševanju pritožb ali pri pregledu volivnih spisov.
66.	člen
0 svojem delu sestavi okrajna (mestna) volivna komisija za vsako volivno enoto poseben zapisnik.
V zapisniku se zlasti navede, koliko je bilo kandidatov oziroma kandidatnih list v volivni enoti, katero, osebe so bile kandidati oziroma pri volitvah po kandidatnih listah, katere osebe so bile prvi kandidati na kandidatnih listah, koliko glasov je dobil vsak kandidat oziroma kandidatna lista v volivni enoti, koliko glasov so dobili skupno vezani kandidati oziroma vezane kandidatne liste in kateri kandidati so izvoljeni za ljudske odbornike.
Zapisnik podpišejo vsi člani komisije. Vsak član ima pravico dati na zapisnik svoje posebno mnenje in staviti pripombe. To velja tudi za zaupnike kandidatov oziroma kandidatnih list.
Po končanem delu razglasi okrajna (mestna) volivna komisija na oglasni deski okrajnega (mestnega) ljudskega odbora, koliko je vsak kandidat oziroma kandidatna lista dobila glasov in kateri kandidati so v posameznih volivnih enolah izvoljeni za ljudske odbornike. Volivne rezultate volitev v krajevne (rajonske) ljudske odbore sporoči okrajna (mestna) volivna komisija pristojnim krajevnim (rajonskim) ljudskim odborom za posamezne volivne enote njihovega območja, rezultate volitev v okrajne (mestne) ljudske odbore pa vsem ljudskim odborom v območju posameznih volivnih enot z naročilom, da jih objavijo na krajevno običajen način.
67.	člen
Proti ugotovitvam okrajne (mestne) volivne komisije o volivnih rezultatih se lahko pritožijo predlagatelji kandidatur oziroma kandidatnih list in kandidati, vendar le vsak za svojo volivno enoto. Pritožbe se vlože v treh dneh po objavi pri okrajni (mestni) volivni komisiji, ki jih mora predložiti s spisi in poročilom republiški volivni komisiji v 24 urah po prejemu. Republiška volivna komisija mora rešiti pritožbo v treh dneh po prejemu.
Okrajna (mestna) volivna komisija izroči vse volivne spise s svojim poročilom ljudskemu odboru, za katerega so bile volitve, zaradi verifikacije mandatov izvoljenih odbornikov in zaradi nadaljnjega hranjenja spisov.
Vsaka politična in družbena, organizacija kakor tudi vsak državljan lahko vloži pritožbo na novo izvoljeni ljudski odbor zaradi nepravilnosti, ki so se zgodile med volivnim postopkom, kakor tudi zaradi nepravilne odločbe volivne komisije. Ljudski odbor rešuje vse pritožbe ob verifikaciji mandatov izvoljenih odbornikov.
Odpoklic odbornikov ljudskih odborov
68.	člen
Volivci lahko odpokličejo posamezne odbornike ljudskega odbora pred potekom dobe, za katero so bili izvoljeni, ob pogojih in na način, ki jih določa zakon. Odbornika lahko odpokličejo samo volivci volivne enote, v kateri je bil odbornik izvoljen.
Za veljavnost odpoklica jo potrebno, da glasuje za odpoklic najmanj polovica volivcev volivne enote, za katero naj se izvrši odpoklic.
Način odpoklica bo predpisan s posebnim zakonom LRS.
Prvo zasedanje ljudskega odbora
69.	člen
Takoj po objavi volivnih rezultatov sklice organ, ki je razpisal volitve, novo izvoljeni ljudski odbor na prvo zasedanje, ki mora biti najkasneje osmi dan po volitvah.
Prvo zasedanje otvori po letih najstarejši navzoči ljudski odbornik in vodi njegovo delo do izvolitve delovnega predsedstva.
Do izvolitve delovnega predsedstva vodi zapisnik odbornik, ki ga izbere izmed sebe ljudski odbor na predlog začasnega predsednika.
70.	člen
Nato izvoli ljudski odbor verifikacijski odbor treh do petih članov, ki izberejo izmed sebe predsednika in tajnika.
Ljudski odborniki predlože verifikacijskemu odboru potrdila o svoji izvolitvi.
Po predložitvi potrdila pozove začasni predsednik verifikacijski odbor, da najkasneje v 48 urah pregleda odborniška potrdila, volivne spise kakor tudi morebitne pritožbe irt opozorila ter da o tem poročilo.
71.	člen
Verifikacijski odbor predloži začasnemu predsedniku svoje poročilo, nakar se prekinjeno zasedanje nadaljuje.
Poročilo verifikacijskega odbora prečita tajnik. Ljudski odbor nato potrdi ali razveljavi izvolitev odbornikov.
Kolikor bi obstojala sporna vprašanja, se sklepanje odloži zaradi poizvedb, ki jih mora verifikacijski odbor izvršiti najkasneje v treh dneh. O takih mandatih sklepa ljudski odbor na svoji prvi naslednji seji.
72.	člen
Če se mandat ljudskega odbornika razveljavi zaradi tega, ker ne izpolnjuje pogojev za izvolitev, se pokliče na njegovo mesto njegov namestnik. Če tudi ta nima pogojev za izvolitev ali če se razveljavi mandat odbornika zaradi nepravilnosti volitev, se izvedejo ponovne volitve. Ponovne volitve razpiše okrajni (mestni) izvršilni odbor.
Ljudski odbornik, čigar mandat verifikacijski odbor izpodbija, nima glasovalne pravice vse dotlej, dokler njegova izvolitev ni potrjena.
Odborniki, ki na prvem zasedanju niso predložili potrdil o izvolitvi, jih morajo predložiti najkasneje na naslednjem zasedanju.
73.	člen
Ljudski odborniki, ki so bili izvoljeni v dveh voliv-nili enotah, izjavijo takoj po verifikaciji mandatov, v kateri volivni enoti hočejo obdržati mandat. Za votivno enoto, v kateri ne obdržijo mandata, se pokličejo na njihovo mesto namestniki.
74.	člen
Nato ljudski odborniki opravijo in podpišejo tole prisego: »Prisežem pri časti svojega naroda in pri svoji časti, da bom kot ljudski odbornik vedno zvesto zastopal in branil demokratične pravice ljudstva, svobodo slovenskega naroda in Ljudske Republike Slovenije; da bom zvesto branil neodvisnost, bratstvo in enotnost narodov naše skupne domovine Federativne Ljudske Republike Jugoslavije; da bom vedno branil in krepil pridobitve narodnoosvobodilne borbe; da bom posvetil vse svoje sile in vse svoje znanje* napredku, blaginji in sreči delovnega ljudstva in da bom svojo odborniško dolžnost izpolnjeval neutrudno in zvesto.'*
Kazenske določbe
75.	člen
Zaradi prekršitvo tega zakona se kaznuje:
1.	kdor na kakršen koli način prepreči komu drugemu izvajati volivno pravico ali izvršiti dolžnosti, določene po tem zakonu:
2.	kdor s silo ali grožnjo prisili volivca, da glasuje ali da ne glasuje za kakega kandidata ali kandidatno listo ali da podpiše predlog za potočite v kakega kandidata ali kandidatno listo ali da ga ne podpiše;
3.	kdor vpliva s podkupovanjem na volivca v smislu, navedenem v prejšnji točki;
4.	član volivnega odbora, ki z zlorabo svojega položaja izvaja pritisk ali na kakršen koli način vpliva na svobodo volivca glede uporabe njegove volivne pravice;
5.	volivec, ki glasuje ali skuša glasovati več kakor enkrat;
(>. kdor razen primeru iz 49. člena — glasuje ali poskusi glasovati mesto drugega ali pod tujim imenom;
7.	kdor na kakršen koli način prekrši tajnost glasovanja;
8.	kdor fizično napade volivni odbor ali volivno komisijo ali katerega od članov ali kakega zaupnika kandidata oziroma kandidatne liste ali na kak drug način ovira delo volivnega odbora ali volivne komisije;
9.	kdor pride na volišče z orožjem ali nevarnim orodjem, razen v primeru iz 41. člena;
10.	kdor namenoma poškoduje, uniči ali odnese kakršno koli listino o volitvah ali kakršen koli predmet, ki služi za volitve, ali spremeni število glasov z dodajanjem, odvzemanjem ali kako drugače;
11.	stražar, ki je določen za struženje votivnega poslopja oziroma volivnih prostorov, ako dopusti, da stori kdo katero izmed dejanj, navedenih v prejšnji točki;
12.	kdor brez pooblastila predrugači predlog za potrditev kandidatne liste, ki so jo predlagatelji že podpisali;
13.	člani volivnega odbora, ki dopustijo, da glasuje nekdo, ki ni vpisan v votivnem imeniku, ali nekdo, ki je že glasoval, ali da glasuje nekdo na tuje ime;
14.	člani volivnega odbora, ki brez opravičenega razloga skrajšajo ali podaljšajo čas za glasovanje ali brez opravičenega razloga menjajo volišče, ki je bilo že odrejeno in objavljeno;
15.	član} volivnega odbora, katerim jc bilo sporočeno, da so odrejeni za to dolžnost, pa ne pridejo ob določenem času na določena mesta, da bj izvršili svojo nalogo, pa ne morejo opravičiti svojega izostanka ali brez opravičenega razloga zapustijo svoja mesta ali odrečejo podpis na zapisniku o volivnem delu;
16.	kdor namenoma nepravilno piše volivni zapisnik ali v njem kaj popravi ali vanj vstavi, ko je že podpisan;
17.	kdor brez poziva predsednika volivnega odbora ukaže pripeljati ali brez kakega ukaza pripelje na volišče oboroženo silo;
18.	oblastveni organ, ki pokliče kakega državljana na odgovornost zaradi glasovanja po tem zakonu ali od njega zahteva, naj pove. za koga je glasoval;
19.	kdor zagreši kako drugo zlonamerno kršitev predpisov tega zakona, kolikor se zanjo ne kaznuje po naslednjem členu.
Za dejanja navedena v tem členu, se kaznuje storilec po teži dejanja:
1.	z denarno kaznijo do 20.090 din;
2.	z odvzemom prostosti.
Poleg kazni odvzema prostosti se lahko obenem izreče tudi kazen izgube političnih ali posameznih državljanskih pravic.
76.	člen
Z denarno kaznijo do 5.000 din ali s prisilnim delom brez odvzema prostosti do 6 mesecev se kaznuje:
1.	kdor se pri glasovanju nedostojno vede in kdor potem, ko se je ugotovilo, da ni vpisan v stalni volivni imenik, na opomin predsednika volivnega odbora noče oditi iz poslopja, v katerem se glasuje;
‘2. kdor razžali volivni odbor ali kakega njegovega člana;
8.	kdor proti predpisu 33. člena tega zakona toči ali na kak drug način daje alkoholne pijače.
77.	člen
Ako predpisuje za dejanja iz prejšnjih dveh členov kak drug zakon strožje kazni, se storilec kaznuje po strožjem zakonu
78.	člen
Za kazenski postopek so pristojna okrajna sodišča.
Postopek se uvede na zahtevo javnega tožilca ali na prijavo katere koli osebe, politične ali družbene organizacije.
79.	člen
Volivni odbor mora dejanja, kazniva po zakonu, ki jih ugotovi pri svojem uradnem poslovanju, vpisati v zapisnik o svojem delu in izpisek iz zapisnika poslati javnemu tožilcu.
Prehodne in končne določbe
80.	člen
Dokler ne bodo izdani glede volivnega materiala za volitve v ljudske odbore posebni predpisi, se uporablja za volitve v ljudske odbore isti volivni material kot za volitve v Ljudsko skupščino LRS.
81.	člen
Vse listine, predlogi za potrditev kandidatov oziroma kandidatnih list, pritožbe in druge vloge kakor tudi vsi posli pred ljudskimi sodišči, ki so v zvezi s tem zakonom, so prosti vseh državnih pristojbin.
82.	člen
Predsednik vlade LRS je pooblaščen, da izdaja navodila za uporabo tega zakona.
83.	člen
Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Glavno mesto Ljubljana dne 23. aprila 1947.
U. št. 15.
PREDSEDSTVO PREZIDIJA
LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE:
Sekretar:	Predsednik:
Franco Lubej s. t	Josip Vidmar s. r.
PRAVILNIKI,ODREDBE,NAVODILA.ODLOCBE
MINISTRSTEV
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
108.
Na podlagi 5., ti., 8., 11., 12. in 18. člena uredbe vlade FLRJ o odkupu žita z dne 11. marca 1947 (Ur. list FLRJ št. 155/22) izdajam v soglasju z ministrom za trgovino in preskrbo FLRJ
pravilnik
za izvajanje uredbe o odkupu žitu ua območju Ljudsko republike Slovenije (v žitorodnih predelih)
1.	člen
V Ljudski republiki Sloveniji velja kot žitorodni predel področje naslednjih okrajev: Murske Sobote, Dol. Lendave, Ptuja, Ljutomera in Gor. Radgone.
Vsi drugi okraji veljajo za nežitorodne predele,
2.	člen
Ker tudi v žitorodnih predelih ni pridelek žita povsod enak in da bi se v vsakem kraju mogle odrediti količine za obvezno oddajo po dejanski moči gospodarstev, se po povprečnem pridelku določata dva okoliša, in to ravninski in hriboviti. V ravninski (I. okoliš) spadajo: okraj Gor. Radgona, Ljutomer in ravninski deli okrajev Ptuja, Murske Sobote in Dol. Lendave, a v hriboviti (II. okoliš) Haloze v ptujskem okraju in Gorička v okraju Murska Sobota oziroma Dol. Lendava.
Podrobno razmejitev okolišev izvršijo pristojni okrajni izvršilni odbori.
3.	Člen
Kot obdelovalno zemljo, ki je [»odlaga za določitev obveznosti gospodarstev je šteti vso orno zemljo kakor tudi travnike, ki so bili do 1939. leta njive.
Od te površine je odšteti:
a)	površine, posajene s krompirjem,
b)	površine, ki so po pogodbi z državnimi gospodarskimi podjetji zasejane z industrijskimi rastlinami,
c)	površine, ki so na podlagi pogodb z državnimi gospodarskimi podjetji ali državnimi zdravstvenimi ali socialnimi ustanovami zasejane z zelenjavo.
Vinogradi, sadovnjaki in vrtovi se ne štejejo v ob-delovalno zemljo.
Za obdelovalno zemljo, ki je oddana v najem ali naspol, se obremeni za oddajo lastnik in ne najemnik. Izjemoma pa so obvezni oddati v žitni sklad oni najemniki, ki obdelujejo zemljo, katere lastniki so v inozemstvu oziroma neznanega bivališča ali pa, ki so dobili zemljo v najem od agrarnega sklada. V teh primerih se površine, ki so vzete v najem, pri računajo k ostali najemnikovi zemlji.
Gospodarstvom, katerim so bile od obdelovalne zemlje odštete s pogodbami (3. člen b in c) vezane površine, bo v primeru, da te svoje obveznosti ne izvršijo, odšteta površina naknadno obremenjena za oddajo alt in njihov obvezni predpis povečan.
4.	člen
Po 3. členu tega pravilnika določena obdelovalna zemlja je podlaga zr uvrstitev gospodarstev v posamezne skupine, ki so navedene v 5. členu tega pravilnika (1—3, 3—5, 5—8 itd.).
5.	člen
Količine žita, katere morajo oddati posamezna gospodarstva v državni žitni sklad se določijo na ta način, da se pomnoži obdelovalna zemlja v smislu 3. člena s količnikom.
Pri računanju obvezne oddaje za posamezna gospodarstva se ne sme vzeti za podlago niti večji niti manjši količnik kot je predpisan v tem členu za dotično skupino gospodarstev.
Najnižji oziroma najvišji količniki so tile:
skupina	I. okoliš	II. okoliš
1— 3 ha	0—200 kg	0-180 kg
3- 5 ha	150—290 kg	115—270 kg
5— 8 ha	270—480 kg	220—450 kg
8—10 ha	400—640 kg	320—580 kg
10-15 ha	540—740 kg	420—680 kg
15—20 ha	640—800 kg	500-740 kg
nad 20 ha	700-820 kg	580-770 kg
Količnik za posamezno gospodarstvo odredi po navodilih okrajnega izvršilnega odbora krajevni ljudski odbor, upoštevajoč pri tem povprečni pridelek na hektar, žitno površino, kakovost zemlje, dohodek iz drugih gospodarskih panog itd.
Na podlagi tega količnika odredi krajevni ljudski odbor vsakemu posameznemu gospodarstvu količino žit za obvezno oddajo in mu jo sporoči vnaprej.
Obenem z določitvijo količine žita za obvezno oddajo določi krajevni ljudski odbor razmerje med belimi žiti in koruzo.
6.	člen
Gospodarstva, ki imajo matij kot 1 ha obdelovalne zemlje, niso dolžna dati žita v državni sklad.
7.	Člen
Ker so v 5. členu odrejeni količniki izračunani za gospodarstva s 4 člani, se gospodarstvom, ki imajo 5 ali več članov, pa nimajo več kot 5 ha obdelovalne zemlje, pusti za vsakega nadaljnjega člana še po 200 kg žita. Gospodarstvom, ki imajo nad 5 ha obdelovalne zemlje, se teh 200 kg na člana ne pusti, četudi imajo več kot 5 članov.
Za člane gospodarstva je šteti tiste osebe, ki stalno živijo v skupnem gospodinjstvu, bodisi da so člani družine ali pa da so stalno zaposleni v kmetijskem gospodarstvu.
8.	člen
Pri iz računanju količin, ki jih morajo oddati kmetijske obdelovalne zadruge, se deli obdelovalna zemlja s številom družin, kri so včlanjene v zadrugi. Rezultat predstavlja število hektarov, ki je podlaga za uvrstitev zadruge v eno izmed skupin 5. člena.
Od te količine, ki jo dobimo na ta način, da pomnožimo površino obdelovalne zemlje po 3. členu s količnikom dotične skupine, se odšteje še 10% (ena desetina).
Poleg tega odbitka se nadalje odšteje še po '200 kg za vsakega nadaljnjega člana zadružnih družni, ki imajo več kot 4 člane.
Tako dobljeno količino odda zadruga kot celota
9.	člen
Predpisi tega pravilnika veljajo samo za žitorodne predele. Predpisi za oddajo žita v nežitorodnih predelih bodo izdani pozneje.
10.	člen
V pravilniku predpisani način določanja količin za oddajo ne velja za državna posestva. Navodila za izračunavanje količin, ki jih morajo oddati ta posestva, bodo izdana pozneje.
11.	člen
Kdor skriva žito, noče zasejati orne zemlje, uniči žiito ali stori kako drugo podobno dejanje sabotaže ali špekulacije, se kaznuje po 18. členu uredbe o odkupu žita.
Prekrški, ki ne pomenijo sodno kaznivega dejanja, se kaznujejo v denarju do 5.000 din. Te kazni izreka okrajni izvršilni odbor.
12.	člen
Pravilnik velja od dneva objave v »Uradnem listu L/RS<.
Ljubljana dne 25. aprila 1047.
Minister
za trgovino in preskrbo LRS;
Fajfar Tone s. r.
109.
Na podlagi 16. člena uredbe o delu in delovnih pogojih prevoznih delavcev v pomorskih lukah, rečnih pristaniščih, železniških postajah, carinskih, javnih in zasebnih skladiščih z dne 8. novembra 1946 (Uradni list FLRJ št. 10® z dne 10. XII. 1946) izdajam
pravilnik
o organizaciji in dolžnostih agencije oziroma poverjeništev za prevozno delo
I.	Organizacija
1.	člen
Agencija odroma poverjeništvo za prevozno delo je samostojna pisarna pri MLO, ki dodeljuje delovno silo, racionalno in pravilno razporeja delo prevoznim delavcem in skrbi za pravilno uporabo uredbe o delu in delovnih pogojih prevoznih delavcev in tarife za delo prevoznih delavcev.
2.	člen
Delo agencije oziroma poverjeništva vodi uprava, katere predsednik je poverjenik gospodarskega oddelka oziroma odseka pri mestnem ljudskem odboru, člana pa predstavnik krajevnega sindikalnega sveta in šef agencije oziroma poverjeništva kot tajnik uprave.
3.	člen
Poslovnik o delu uprave sestavi uprava sama, potrdi ga pa mestni izvršilni odbor.
4.	člen
O pritožbah »oper ukrepe in poslovanje odloča na prvi stopnji mestni izvršilni odbor, na drugi stopnji, pa ministrstvo za delo.
5.	člen
Sela agencije oziroma poverjeništva postavlja mestni izvršilni odbor na predlog poverjenika v sporazumu s pristojnim krajevnim sindikalnim svetom.
Drugo potrebno osebje agencije oziroma poverjeništva postavlja uprava s poprejšnjo privolitvijo pristojnega izvršilnega odbora.
Ko se postavlja šef oziroma drugo osebje agencije oziroma poverjeništva, zasliši izvršilni odbor oziroma uprava o strokovni sposobnosti osebja ustanove, ki se po svojem poslovanju pečajo s prevozništvom.
(i. člen
Šefu in drugemu osebju se odrede plače po uredbi o reguliranju mezd in plač delavcev in nameščencev in se izplačujejo iz dohodkov odrejenega dodatka po 23. členu uredbe o delu in delovnih pogojih prevoznih delavcev, iz katerega se izplačujejo tudi drugi administrativni stroški agencije in poverjeništva.
Glede discipline odgovornosti veljajo za šefa in drugo uslužbence agencije oziroma poverjeništva predpisi za uslužbence ljudskega odbora.
7.	člen
Dokler agencija oziroma poverjeništvo ne zmore samo administrativnih stroškov, mora mestni izvršilni odbor zagotoviti potrebne zneske, ki mu jih mora agencija oziroma poverjeništvo povrniti iz dohodkov, določenih po 23. členu uredbe o delu in delovnih pogojih prevoznih delavcev.
II. Dolžnosti
8.	člen
Agencija oziroma poverjeništvo določa v sporazumu z izvršilnim odborom in krajevnim sindikalnim svetom po zaslišanju podjetij in ustanov, ki inia.j^ interes na prevoznem delu, število prevoznih delavcev, ki jim je potrebno v njihovem področju.
«. člen
Agencija oziroma poverjeništvo vsak v svojem območju registrira v sporazumu s krajevnim sindikalnim svetom vse delavce v svojem območju ne glede na to, ali so 'zaposleni ali ne. Vsem prevoznim delavcem [»otrdi pristojna sindikalna organizacija, da to res prevozni delavci, in izda vsakemu registriranemu prevoznemu delavcu potrdilo o registraciji (legitimacijo).
Obrazec te legitimacije predpiše minister za delo,
Vsak prevozni delavec je lahko registriran le na enem kraju. Registriran delavec pa lahko opravlja delo na vsem območju LRS.
Ko agencija oziroma poverjeništvo registrira, opredeli delovne skupine po tem, za kakšno delo so delavci usposobljeni (kategorizacija).
10. člen
Registrirajo se samo prevozni delavci, ki jim je to edina zaposlitev.
Delavci, ki se nameravajo posvetiti temu delu, se registrirajo kot prevozni pomočniki.
Ne morejo se registrirati kot prevozni delavci tisti, ki so kvalificirani v kateri koli drugi stroki ali poklicu, kakor tudi ne lisli, ki jim je prevozno delo samo postranski ali začasni posel.
11.	člen
Stranke se morajo za opravo poslov prevoznega dela obračati izključno le na agencijo oziroma poverjeništvo za prevozno delo.
Na zahtevo strank bo agencija oziroma poverjeništvo dodeljevalo potrebno delovno moč, pri čemer bo gledalo na racionalno, pravilno in enakomerno razporeditev dela na vse registrirane prevozne delavce v kraju.
Agencija oziroma poverjeništvo sme zaupati opravo posameznih poslov prevoznega dela prevozniškemu podjetju, ki ji je agencija oziroma poverjeništvo dodelilo in registriralo stalne prevozne delavce, zlasti če nima zadostnega ali za ta posel usposobljenega kadra ali ustreznih sredstev ali pribora za opravo tega posla. Prevozniška ustanova ali podjetje je dolžno temu nalogu ustreči.
Predpisi o načinu obračunavanja v tem primeru pridejo v poslovnik o delu in morajo biti sporočeni prizadetim ustanovam oziroma podjetjem.
12.	člen
Prevozno delo na železniških postajah se lahko opravlja samo z registriranimi prevoznimi delavci.
Strankam, ki razkladajo in nakladajo blago z neregistriranimi prevoznimi delavci, se za to delo ne priznavajo računi, ako jih ne overi agencija oziroma poverjeništvo.
Izjemoma, ako se delo ne more opraviti z registriranimi delavci, se smejo zaposliti tudi neregistrirani delavci. Toda račune za njihove prevozne storitve mora overiti agencija oziroma poverjeništvo, sicer se stroški teh postavk no smejo zaračunati.
13.	člen
Prevozniška podjetja in druga gospodarska podjetja, ki izpolnjujejo pogoje, da zaposlujejo svoje stalne prevozne delavce, morajo te svoje delavce registrirati pri agenciji oziroma poverjeništvu, sicer jih zadenejo posledice 8. člena tega pravilnika.
Podjetje mora navesti tudi, v kakem delu so specializirani oziroma izurjeni.
O teh delavcih vodi agencija oziroma poverjeništvo posebno evidenco.
14 člen
Glede izstavljanja računov za opravljeno delo in plačevanja računov ter reševanja sporov je treba ravnati po 22. členu uredbe o delu in delovnih pogojih prevoznih delavcev.
Glede vsakega vplačanega zneska mora imeli agen-cja oziroma poverjeništvo ustrezajoče račune, overjene od strank, in jih mora na zahtevo pristojnega organa ali sindikalne organizacije pokazati.
Način računovodstva in knjigovodstva določa poslovnik o delu, ki se mora glede tega ravnati po veljavnih predpisih in skušnjah v takem poslovanju.
15. člen
Glede obveznosti in pravic delavcev do agencije oziroma poverjeništev in obratno veljajo določbe kot za druge delavce oziroma delodajalce, kolikor uredba o delu in delovnih pogojih prevoznih delavcev v morskih lukah,
rečnih pristaniščih, železniških postajah, carinskih, javnih in zasebnih skladiščih /. dne S. novembra 1940 (Ur. list FLRJ št. 100 z dne 13. decembra 1940) ne odreja glede tega drugače.
10. člen .
Odstotek posebnega dodatka za administrativne stroške in druge izdatke določa ministrstvo za delo.
17.	člen
Sicer pa se uporabljajo določbe uredbe o delu in delovnih pogojih prevoznih delavcev v morskih lukah, rečnih pristaniščih, železniških postajah, carinskih, javnih in zasebnih skladiščih z dne 8. novembra 1940, Uradni list FLRJ št. 100 z dne 13. decembra 1940.
18.	člen
Ta pravilnik velja od dneva objave v Uradnem listu LRS«.
Ljubljana dne 24. aprila .1947.
Minister za delo LRS: Tomo Brejo s. r.
110.
Na podlagi 19. točke 44. člena ustave LRS in glede na 10. člen splošnega pravilnika ministra za delo FLRJ o higienskih in tehničnih varnostnih ukrepih pri delu z dne 13. I. 1947 (Ur. list št. 121/16—47) predpisuje minister za ljudsko zdravstvo sporazumno z ministrom za delo vlade LRS tole
odredbo
o obveznih serijskih zdravniških pregledih oseb, zaposlenih v nekaterih gospodarskih strokah ter o zdravniškem pregledu gospodarskih učencev
1.	člen
Zaradi zaščite delavcev v obratih, kjer se opravljajo težka, nevarnejša in zdravju škodljiva dela ler zaradi zaščite splošnih zdravstvenih koristi, se odrejajo občasni obvezni serijski zdravniški pregledi vsega delavstva v tehle strokah in obratih:
1.	v vseh strokah, kjer so mogoča profesionalna obolenja (rudarski in topilniški stroki, kemični industiji in podobno),
2.	v živilski industriji in obratih, kolikor ima delavstvo in drugo osebje neposredno opravka z izdelovanjem, predelovanjem, prodajanjem, omotavanjem, prevažanjem, hranjenjem živil, s postrežbo gostov in podobno:
3.	v brivskih obratih.
Obveznemu serijskemu zdravniškemu pregledu so zavezani tudi gospodarski učenci vseh strok zaradi ugotovitve njihove telesne in duševne sposobnosti.
2.	člen
Obvezni serijski zdravniški pregledi se lahko razširijo še na delavstvo in osebje v drugih obratih in strokah.
3.	člen
Obvezne serijske zdravniške preglede socialno zavarovanih delavcev bodo opravili zdravniki Državnega zavoda za socialno zavarovanje po možnosti vsako leto po
poprejšnjem splošnem javnem ali individualnem pozivu delodajalcem. O pozivu in pregledu morajo delodajalci nemudoma obvestiti prizadete osebe.
Delavci, pozvani na pregled, imajo pravico zahtevati od delodajalca plačo za čas odsotnosti zaradi pregleda, ne pripada jim pa dnevnica.
Zdravniški pregledi se morajo sporazumno s prizadetim podjetjem tako odrediti, da ne trpi delo y podjetju. če mogoče izven delovnega časa.
4.	člen
' . Delodajalci oziroma njihovi zastopniki v strokah (obratih), v katerih se delavci obvezno pregledujejo, morajo vsako leto pristojnemu organu Državnega zavoda za socialno zavarovanje na njegov poziv poslati temu v dvojniku sezname vseh oseb, ki pridejo v poštev za zdravniški pregled.
5.	člen
O vsakem opravljenemu pregledu bo izdal zdravnik pregledani osebi potrdilo.
Če pa se je s pregledom ugotovilo, da pregledana oseba ne more biti več zaposlena pri dosedanjem delu, je treba obvestiti delodajalca in preiskanega, za kakšno delo je še sposoben in kakšno delo bi bilo zanj primerno v njegovi stroki.
(i. člen
Delodajalec je dolžan delavca, za katerega se je ugotovilo s pregledom, da zaradi obstoječe nevarnosti za njegovo zdravje ali za splošno zdravstvo ne more več ostati pri dosedanjem delu, sporazumno z delavskim inšpektorjem nemudoma zaposliti pri drugem delu, kjer te nevarnosti ni.
Ako drugačna zaposlitev ne bi bila mogoča, mora delodajalec takega delavca nemudoma javiti organu za posredovanje dela zaradi druge ustrezne zaposlitve in o tem takoj obvestiti inšpekcijo dela.
Osebo, ki mora po prednjem odstavku spremeniti zaposlitev, mora organ za posredovanje dela nemudoma in v prvi vrsti upoštevati pri namestitvah v drugih obratili. V ,dvomljivih primerih je treba poprej vprašati za mnenje zdravnika, ki je osebo pregledal. Sprememba delodajalca po tem odstavku se ne šteje za prekinitev službe.
Delodajalec, ki je zaradi zdravniško ugotovljene telesne ali duševne nesposobnosti gospodarskega učenca razdrl učno pogodbo, mora postopati po predpisi]) zakona o gospodarskih učencih, (20. člen).
7.	člen
Zdravnik Državnega zavoda za socialno zavarovanje, ki pri pregledu ugotovi, da se mora pregledana oseba zdraviti, odredi lo zdravljenje |h> predpisih za socialno zavarovanje.
8.	člen
Zdravniške preglede oseb. ki niso obvezno zavarovane po zakonu o socialnem zavarovanju, ki pa spadajo po 1. členu pod obveznost pregleda, opravljajo krajevni (rajonski) zdravniki in veljajo zanje smiselno vsi predpisi te odredbe kot za zdravnike socialnega zavarovanja.
Lastniki živilskih, gostinskih in brivskih obratov vseh vrst ter člani njihovih družin, ki opravljajo svoje delo ali službo na način, določen v 4. točki 1. člena, ne
sinejo osebno opravljati svojega dela, dokler je njihovo zdravstveno stanje nevarno za prenos akutnih in kroničnih nalezljivih bolezni.
Okrajni (mestni) ljudski odbori izdajajo pozive za pregled ali za predložitev seznamov (4. člen) ter napravijo razpored pregledov in obvestijo o njih prizadete osebe in krajevne (rajonske) zdravnike.
9.	člen
^ reKršitve te odredbe bodo kaznovali okrajni (mest-.n) ljudski odbori s kaznijo prisilnega dela brez odvzema prostosti do 3 mesecev ali z denarno kaznijo do 5.000 din v korist socialnega sklada okrajnega (mestnega) ljudskega odbora.
Neizterljive denarne kazni se spremene v kazen prisilnega dela brez odvzema prostosti, računajoč vsakih začetih 50 din za 1 dan kazni prisilnega dela.
10.	člen
Izvrševanje te odredbe bodo nadzorovali sporazumno organi inšpekcije dela in sanitarne inšpekcije.
11.	člen
Navodila za izvrševanje te odredbe bosta predpisala, če bo to potrebno, sporazumno minister za ljudsko zdravstvo in minister za delo LRS.
12.	člen
Ta odredba dobi veljavo z objavo v >Uradnem listu LRS«.
Ljubljana dne 14. aprila 1947.
Minister
Minister za delo LRS:	za ljudsko zdravstvo LRS:
Tomo Brejc s. r.	Dr. Ahčin Marjan g. r.
111.
Zaradi izvedbe predpisov drugega odstavka 2. člena uredbe vlade FLRJ o delovnih knjižicah z dne 10. marca 1947 (Ur. list FLRJ št. 156/22—47) izdajam na podlagi
19.	točke 44. člena in 82. člena ustave
odredbo
o izdajanju potrdil o zaposlitvi delavcev in nameščencev
1.	člen
Delodajalec mora zahtevati od vsakega delavca in nameščenca ob nastopu delovnega razmerja delovno knjižico, ki jo hrani, dokler traja delovno razmerje.
2.	člen
O prevzemu delovne knjižice v hrambo mora dati delodajalec delavcu oziroma nameščencu potrdilo, ki mu je obenem potrdilo o zaposlitvi.
Potrdilo ima tčle podatke: osebne podatke delavca oziroma nameščenca (priimek in rojstno ime, kraj in dan rojstva, stanovanje, poklic in vrsto zaposlitve); številko osebne izkaznice in navedbo organa, ki jo je izdal; številko delovne knjižice in navedbo organa, ki jo je izdal; delodajalčev priimek, rojstno ime in stanovanje;
izjavo, da je pri delodajalcu zaposlen. Potrdilo mora delodajalec lastnoročno podpisati.
Potrdilo se izda na obrazcu, ki ga založi minister za delo LRS, delavcu oziroma nameščencu brezplačno. Za dvojnik potrdila zahteva lahko delodajalec od delavca oziroma nameščenca povračilo dejanskih stroškov.
3.	člen
Ko delovno razmerje preneha, mora delodajalec vrniti delavcu oziroma nameščencu delovno knjižico, delavec oziroma nameščenec pa mu mora vrniti potrdilo o zaposlitvi.
Delodajalec obvešča vsakih 10 dni posredovalnico za delo pristojnega krajevnega sindikalnega sveta o izvršenih spremembah v zaposlitvi.
4.	člen
Ce delavec oziroma nameščenec potrdilo izgubi ali če se potrdilo uniči, mora to objaviti v Uradnem listu LRS s pristavkom, da ga razglaša za neveljavno. Nato mu mora izstaviti delodajalec dvojnik potrdila na njegove stroške.
V primeru prvega odstavka tega člena je dolžan delodajalec vrniti ob prenehanju delovnega razmerja delovno knjižico šele, ko je izgubljeno ali uničeno potrdilo z objavo v Uradnem listu razglašeno za neveljavno.
5.	člen
Kdor prekrši določbe te uredbe, se kaznuje z denarno kaznijo od 50 do 3.000 din, če dejanje ni teže
kaznivo.
Za postopek in izrek kazni je pristojen okrajni (mestni) izvršilni odbor. Zoper njegovo odločbo je dopustna v 8 dneh po prejemu pritožba na ministrstvo za delo LRS.
6.	člen
Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Ljubljana dne 28. aprila 1947.
Minister za delo LRS:
Tomo Brejc s. r.
112.
Odločba
Na podlagi 15. člena uredbe o delu in delovnih pogojih prevoznih delavcev v morskih lukah, rečnih pristaniščih, železniških postajah, carinskih, javnih in zasebnih skladiščih z dne 8. novembra 1946 (Ur. list FLRJ št. 100 z dne 13. XII. 1946)
odločam:
1.	Pri mestnem ljudskem odboru v Ljubljani se ustanovi agencija za prevozno delo.
2.	Pri mestnem ljudskem odboru Maribor in Celje se ustanovi poverjeništvo za prevozno delo.
3.	Natančnejše predpise o organizaciji agencije za prevozno delo, njenih dolžnostili kakor tudi o dolžnostih poverjeništev, o registraciji prevoznih delavcev in njihovem številu, o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati redni prevozni delavci, o njihovi disciplinski odgovornosti in
razvidu obsega pravilnik o organizaciji in dolžnostih agencije in poverjeništev z dne 24. aprila 1947 (Ur. list LRS št. 109/19—47).
4.	Ta odločba velja takoj.
Ljubljana dne 24. aprila 1947.
Minister za delo LRS: Tomo Brejc s. r.
113.
Odločba
Da se zagotovi smotrna izvedba načrta gradbenih del v letu 1947. izdaja načrtna komisija Ljudske republike Slovenije po zakonu o petletnem načrtu razvoja narodnega gospodarstva FLRJ in v sporazumu z zvezno načrtno komisijo
odločbo
o obvezni izročitvi gradbenega materiala gradbenim podjetjem in o prijavi gradbenih strojev
1.	Vsa zvezna in republiška industrijska, rudarska m druga podjetja in ustanove so dolžna, da ves gradbeni material, s katerim razpolagajo za izvršitev gradbenih del, ne glede na njegov izvor, izročijo gradbenim podjetjem, ki so za ta dela določena po operativnem načrtu ministrstva za gradnje. Ministrstvo za gradnje razpolaga s tem materialom po potrebah operativnega načrta.
Gradbena podjetja prevzamejo ta material s prevzemnimi pogodbami, katerih prepise morajo poslati ministrstvu za gradnje. Gradbena podjetja izkažejo material v dekadni poročevalski službi kot v drugi dekadi maja prejeti material.
2.	Vsa zvezna in republiška industrijska, rudarska in druga podjetja in ustanove, ki izvršujejo gradbena dela v lastni režiji brez sodelovanja gradbenega podjetja ali da za izvršitev njihovih gradbenih del ministrstvo za gradnje še ni določilo gradbenega podjetja, so dolžna vse zaloge gradbenega materiala, s katerim razpolagajo za ta gradbena dela, ne glede na njegov izvor, prijaviti načrtni komisiji LRS po stanju na dan prijave.
3.	Gradbeni material, ki ga je treba izročiti oziroma prijaviti po tej odločbi, je naslednji: betonsko železo, cement, rezani les, tesani les, nova in stara zidna opeka, krovski material, steklo, pločevina, železni profili, žica, žičniki, železne in cementne cevi in sanitarni predmeti.
Podjetja in ustanove so dolžna izročiti ta material gradbenim podjetjem’ ne glede na to, katera dela so gradbena podjetja že neposredno pogodbeno prevzela.
4.	Vsa zvezna in republiška industrijska, rudarska in druga podjetja in ustanove, ki razpolagajo z gradbenimi stroji, so dolžna prijaviti te stroje načrtni komisiji Ljudske republike Slovenije ne glede na njihov izvor in namen, in sicer s temi podatki:
a) ime in tip stroja, b) kapaciteta, c) vrsta pogona,
d)	stanje uporabnosti.
Gradbenih strojev, ki so industrijskim in rudarskim podjetjem stalno potrebni za izvajanje njihovega proiz-
vodnega načrta, ni potrebno prijaviti. Gradbena podjetja teh strojev ne prijavljajo.
5. Gradbeni stroji, ki jih je treba prijaviti, so: stroji za krivljenje železa, betonski mešalci, drobilci, stroji za sejanje peska in gramoza, gradbena dvigala, transportni trakovi, zabijala, vrtilni in drugi žerjavi, bagerji, buldožerji, skreperji, grederji, kompresorji, vodne črpalke, vagoneti, tračnice, drezine in lokomotive.
d. Rok za izročitev materiala po 1. točki, za prijavo materiala po 2. točki in za prijavo gradbenih strojev po 4. točki te odločbe je 15. maj 1947.
7. Kršilci te odločbe se kaznujejo po zakonu o zatiranju nedovoljene trgovine, špekulacije in gospodarske sabotaže.
Ljubljana dne 5. maja 1947.
Št. 643/3—47
Zastopa
predsednika načrtne komisije podpredsednik vlade in minister za gradnje LRS:
Ivan Maček s. r.
114.
Odločba
Na podlagi uredbe o likvidaciji kreditnih zadrug z dne 17. aprila 1947
imenujem
odbor za likvidacijo kreditnih zadrug:
predsednik: Par cer Karel, uslužbenec ministrstva za finance LRS,
podpredsednik: Božič Lado, načelnik pri ministrstvu za finance LRS,
tajnik: Vrhunc Bronislav, revizor pri Narodni banki LRS,
član: Zor Ivo, referent pri Iniciativnem zadružnem odboru Slovenije,
član: Šifrer Andrej, pomočnik načelnika pri Iniciativnem zadružnem odboru Slovenije.
Minister za finance LRS:
Polič Zoran e> r
ZAPISNIK
2. seje I. rednega zasedanja Ljudske skupščine LRS dne 15. aprila 1947 v Ljubljani
Predsedoval: predsednik dr. Ferdo Kozak, tajnik Jože Jurač.
Predsednik odpre 2. sejo ob 10. uni 25 minut in določi tajnika tov. Jožeta Ju raca.
Predsednik pozove tajnico tov. Miro Tomšičevo, da prečita zapisnik. Skupščina zapisnik soglasno odobri, nakar se zapisnik podpiše.
Slede sporočila. Skupščina odobri dvodnevni dopust ljudskima poslancema Jožetu Brileju in Bogdanu Osolniku, ki sta službeno zadržana ter ljudskemu poslancu Andreju Stegnarju, ki je bolan
Mato preide predsednik na prvo točko dnevnega edu, na razpravo in sklepanje o predlogu zakona državnega proračuna LRS za proračunsko leto 1947 s predlogom finančnega zakona za državni proračun LRS za proračunsko leto 1947. Predsednik opozori poslance, da se bo razprava in sklepanje vršilo po 32. in 34. členu poslovnika.
Predsednik odpre razpravo in pozove poročevalca odbora za gospodarski načrt in finance, da poda poročilo. Poročevalec dr. Miha Kambič predlaga skupščini, da ga razreši dolžnosti čitanja poročila odbora za gospodarski načrt in finance, ker je že razmnoženo in razdeljeno ljudskim poslancem. Skupščina predlog soglasno sprejme, nakar poda poročevalec dr. Miha Kambič v imenu odbora utemeljitev predlaganih zakonskih predlogov.
V	razpravi poda tov. Zoran Polič, minister za finance vlade LRS, ekspoze k predlaganim zakonskim osnutkom, uakar govorita še o svojih resorih tov. Boris Kraigher, minister za notranje zadeve vlade LRS in .dr. Marjan Ahčin, minister za ljudsko zdravstvo vlade LRS.
Ob 13. uri 10 minut prekine predsednik sejo in napove, da se bo nadaljevala ob 10. uri.
V	popoldanski razpravi so govorili: ing. Jože Lov-slik, minister za kmetijstvo in gozdarstvo vlade LRS ter ljudski poslanci: Alojz Diacci, Jože Petejan, Franc Simonič, Tone Ulrik, Alojz Ribič, Matija Maležič, Franc Kimovec, dr. Anton Melik, Božidar Jakac in Karel Reberšek, vsi »za«.
Ker je bila s tem razprava v načelu in podrobnostih končana, je predsednik pozval poročevalca dr. Miho Kambiča, da prečita člen za členom predlog finančnega zakona za državni proračun LRS za proračunsko loto 1947 in posamezne razdelke predloga zakona državnega proračuna LRS za proračunsko leto 1947. Glasovalo se je po vsakem prečitanem členu In razdelku z dviganjem rok ter sta bila na ta način oba zakonska predloga v posameznostih soglasno sprejeta.
Predsednik je nato po 32. členu poslovnika odredil, da se glasovanje o obeli zakonskih predlogih izvrši v celoti poimensko. Po poimenskem glasovanju je predsednik ugotovil, da za oba zakonska predloga glasovalo 96 poslancev in da so vsi glasovali »za«.
Skupščina preide nato na razpravo in sklepanje o predlogu zakona o zakljuv.iem računu LRS za proračunsko dobo od 1. julija 1945 do 31.'decembra 1945.
Poročevalec odbora za gospodarski načrt in finance dr. Miha Kambič je potem, ko ga je skupščina razrešila dolžnosti čitanja poročila odbora, ki je bilo razdeljeno poslancem, v svojem govoru utemeljil nujnost sprejetja tega zakonskega predloga. Ker se nihče ni prijavil k razpravi, je skupščina prešla na glasovanje v posameznostih in je najprej člen za členom, nato pa v celoti z dviganjem rok, soglasno sprejela predloženi zakonski osnutek.
Nato predlaga predsednik skupščini, da se seja zaključi in skliče prihodnja seja za dne 16. aprila 1947 ob 10. uri lopoldne z nadaljevanjem že sprejetega dnevnega reda.
Skupščina predlog soglasno sprejme in predsednik ob 19. uri 15 minut zaključi 2. sejo L rednega zasedanja Ljudske skupščine LRS.
Ljudska skupščina LRS
Tajnik:	Predsednik:
Tomšič Mira s. r.	Dr. Ferdo Kozak s. r.
Pregled »Uradnega lista FLRJ«
št. 13 z dno 14. februarja 1947:
113.	Odločba o normiranju upravnih in prodajnih st.o-škov v rudarskih podjetjili zas kupine proizvodov, katerim se odrejajo enotne cene za vso Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo.
Št. 14 z dne 18. februarja 1947:
114.	Navodilo za izvajanje uredbe o cenah gradbenih storitev, ki jih opravljajo državna gradbena podjetja splošnega državnega in republiškega pomena, ter o dobičku in razdelitvi dobička teh podjetij.
115.	Obvezna razlaga in navodilo za uporabljanje drugega odstavka 10. člena' uredbe o enotnih cenah in za obračunavanje prevoznih stroškov, ki gredo v breme proizvajalnih podjetij.
št. 15 z dne 21. februarja 1947:
116.	Uredba o splošnem državnem amortizacijskem skladu rudarske in industrijske proizvodnje in o amortizacijskem skladu državnih rudarskih in industrijskih podjetij.
117.	Uredba o ustanovitvi in delu tehničnih predstavništev (reprezentanc) inozemskih podjetij in ustanov.
118.	Odločba o amortizacijskih stopnjah v rudarstvu in industriji.
119.	Odredba da se vodi razvid o delu vozil v avtomobilskem prometu.
120.	Obvezne ponudbe za odkup deviz in inozemskih vrednosti Narodni banki FLRJ.
Št. 16 z dne 25. februarja 1947:
121.	Splošni pravilnik o higienskih in tehničnih varnostnih ukrepih pri delu.
122.	Odredba o ustanovitvi delovnega inšpektorata za železniški promet.
123.	Odredba o ustanovitvi delovnega inspektorata za
rečni promet v Beogradu,
izdaja:	»Uradni	Ust LRS«	- Urednik: Ivo Lapajne; tiska Prosvetna tiskarna	— oba v Ljubljani	- Naročnina:	mesečno din 24.-	četrtletno:	din 70.—, polletno din	135.—, celoletno din 260.—.	Posamezna številka:	prva pola din	2 50,
vsaka	nadaljnja pola din	2.— . — Uredništvo in	upravništvo: Ljubljana. Gregorčičeva ul. 23. Tel	ravnateljstvo 49-40,
uredništvo 49-90,	upravntžtvo 50-79. Ček, rač.	60—404033. t