nflRDDM GOSPODAR GLASILO ZADRUŽOE ZVEZE V LJUBLJARI. ▻F —IT Člani „Zadružne zvnze" dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto, za pol lota dve kroni, za četrt leta eno krono; za elane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posa-možne številke 20 vin. :: Telefon štev. 216. :: C, kr. poštne hran. št. 64.846 Kr. ogrske „ „ „ 15.649 A"...."A Izhaja 10. in 2o. vsakega meseca. — Sklep urejevanja 5. in ‘20. vsakega meseca. — Itokopisi se ne vračajo. — Cena inseratom po 30 vinarjev od enostopne petit - vrste, za večkratno inseraejio po dogovoru. Vsehina: Višina sedanjo obrestne mere. Gospodarsko razmerje med Avstrijo m Nemčijo po vojski. Zadružni pregled. Gospodarski pregled. Občni zbori. Prospekt o vojnem posojilu. Hilance. Višina sedanje obrestne mere. V splošnem se ravna vprašanje vsakokratne obrestne mere v narodnem gospodar, po razmerju razpoložljivih kapitali] in potrebe po kapitalijali. Vsakdo, ki razpolaga s kapitalijami, hoče z denarjem zaslužiti in zahteva, kadar ga naloži ali posodi, zanj gotovo odškodnino, ki jo imenujemo obresti. Cim večja je potreba po denarju in čim manj je denarja na razpolago, tem lažje ga bo razpečal in tem ugodnejšo obrestno mero bo dosegel. Nasprotno pa bo dobil manjše obresti za svojo naložbo, ako je denarja mnogo na razpolago ali ako je potreba po denarju maj lina. Množina razpoložljivih kapi talij je sad prejšnjega varčevanja in nabiranja ljudstva. Ta množina bo tem večja, čim bolj je ljudstvo navajeno skrbeti za pribodnjost, čim bolj umeva pomen varčevanja in čim večje dohodke ima. To zadnje jo seveda odvisno od dobro urejene produkcije in pa možnosti, izdelke in pridelke ugodno prodajati. Dalje je pri naraščanju množine razpoložljivega kapitala upoštevati okolnost, če so bile razmere za nabiranje kapitalij več časa trajno ugodne, oziroma če ni bilo kakih izrednih dogodkov, ki kapital uničujejo (krize, slabe letine, živinske bolezni, vojska itd.) V navadnih razmerah se je pri tem ozirati tudi na dejstvo, da ob današnjih zelo razvitih prometnih in kreditnih razmerah dotaka tudi internacionalni kapital v kraje, kjer je premalo denarja, in sicer zaradi višjega obrestovanja. Tak tuji kapital ostane več ali manj stalno v dotični deželi in pritiska potem na obrestno mero. V današnjih povsem izvanrednih vojski-nih razmerah seveda vsaj pri nas dotok inozemskih kapitalij ne pride v poštev in moramo zato shajati, kakor vemo in znamo s tem, kar imamo doma. Vkljub temu pa se je v naši državi nabralo sila denarja, ki leži neporabljen v blagajnah raznih bank. Industrije, ki dobavljajo državi vojne potrebščine, so mnogo zaslužile, tako da so mogle več ali manj povrniti kredite,' ki so jih imele pri denarnih zavodih; tudi kmetovalci so svoje pridelke prodajali po zelo visokih cenah. Vse to je učinkovalo, da se je obilo denarja nabralo po denarnih zavodih, ki so na drugi strani vsled negotove pribodnjosti v nekih ozirih popolnoma, v drugih pa vsaj močno ustavili podeljevanje kreditov. V zavode prihajajoči denar ne najde primerne porabe, leži ncplodonosen, mrtev. Vse to je uplivalo, da je morala obrestna mera za naložbe- pasti. Večje, solidnejše banke ne obrestujejo hranilnih vlog višje kakor po 3 do 31/20/o- Draginjo imamo na vseli koncih in krajih, draginjo, kakršne tudi najhujši pensimist ni pričakoval. To ne pomeni nič drugega kakor da je kupovalna moč denarja padla. Če sem preje potreboval v kak namen 100 kron, moram jih sedaj imeti 150 do 200. (Je sem preje teh 100 kron naložil, sem dobil zanje povprečno 4y20/o- Toliko kakor preje 100 kron pomeni sedaj 150—-200 kron; toda če to samo po imenu in le navidezno višjo vrednost sedaj naložim, kako pridem do tega, da bom za njo vlekel (i'75 — 9 K obresti? Vsakdo bo uvidel, da bi bila taka zahteva pretirana in v dejanskem položaju neutemeljena. Ravnokar smo omenili, da je sedanja obrestna mera za, hranilne vlogi- — 4 l/2i ^‘74 in čudo po 50/0 — za današnje razmere neprimerno visoka in neopravičena. Za višino obrestne mere ne pride v poštev le absolutna množina razpoložljivega denarja, ampak še bolj njega razmerje do potrebščin. Denar se potrebuje v različne svrhe, katere pa lahko razdelimo v dve glavni skupini, namreč v potrebščine za neproduktivne stvari in v potrebščine za produktivne namene. Poraba denarja za neproduktivne svrhe pri vprašanju obrestne more ne prihaja mnogo v poštev. Praviloma veliko jačja je potreba za produkcijo. V sedanjih razmerah pa je produkcija silnoma omejena, nekatere vrste pro-dukcije sploh popolnoma počivajo. Izvzemši industrij, ki izdelujejo vojne potrebščine, se jo pri vseh drugih obrat znatno omejil, deloma popolnoma ustavil. Investira se skoraj nič. Trgovina je prišla na čisto druga pota, pri nas docela nenavadna, ker se nič več ne kreditira, ampak mora kupec vsako blago plačati v gotovini. Pri takih razmerah razpoložljivi denar ne more ustvarjati novih vrednot,, ne more zaslužiti, kakor preje. (Je pa denar ne donaša več tistega dobička kakor preje, če je padla njegova produkcijska zmožnost, potem se zanj tudi ne morejo zahtevati tolike obresti kakor v navadnih razmerah. Ta izpremenjeni položaj na našem domačem denarnem trgu bo uplival tudi na obrestno mero naših posojilnic. Čim dalje bolj jasno je, da se sedanja neprimerno visoka obrestna mora za hranilne vloge ne bo dala vzdržati. (Je bi bilo naše denarstvo na vzgoraj bolje organizirano, bi bila morala pasti že pred več časom. Na sedanji višini se vzdržuje popolnoma neopravičeno in le vsled kvarne konkurence nekaterih zavodov, ki v svoji kljubovalnosti nudijo vlagateljem visoke obresti, čeprav imajo pri tem znatno škodo. Toda ravno lastna škoda bo tudi te zavode kmalu prisilila, da bodo obrestno mero znižali, čim preje se to zgodi, tem bolje. Vprašanje o znižanju obrestne mere za hranilne vloge se jo živahno razpravljajo že na letošnji Zvezini skupščini dne 10. marca. Dr. Krek je že tedaj opozarjal, da so denar-stvene razmere take, da bo kazalo obrestno mero znižati. Ta misel se je večini govornikov, ki so posegli v debato, ,zdela priporočljiva. Nadaljni razvoj dogodkov od takrat naprej je pokazal, kako utemeljen je bil nasvet, ki ga je bil dal predsednik naše organizacije k red i tn im zad rugam. Dogodki na denarnem trgu vedno bolj silijo k znižanju obrestne mere. Zato bo gotovo prav, da se posojilnice takoj začno pečati s to zadevo, in se pripravijo na to, da bodo tudi same znižale obrestno mero za hranilne vloge. __________ Gospodarsko razmerje med Avstrijo in Nemčijo po vojski. O gospodarskih odnošajih med Avstrijo in Nemčijo po končani vojski se je bila v zadnjem času v naši javnosti vnela živahna diskusija. Po dnevnem časopisju povzemamo o tem predmetu naslednje kratke podatke, ki pa vendar zadosti jasno označujejo vodilne misli tega gibanja. V „Novi Preši" od 24. aprila je priobčil prvi ogrski strokovnjak v carinsko-političnih zadevah, Aleksander pl. Matlekovits, daljši članek o tej tvarini, katerega konča z besedami: Prijateljska in blagohotna politika pogodb je danes edino možna oblika gospodarskega zbližan j a, če carinska unija ni izvedljiva. Pripominjamo, da se je isti strokovnjak, ki jo napisal o carinski uniji priznano strokovnjaško delo, v „Pester Lloydu“ izrazil nedavno proti carinski uniji. Dunajski listi poročajo dalje, da so se tudi v klubu industrijalce v dne 22. aprila bavili s tem vprašanjem, kjer se niso izrekli direktno za unijo, ampak samo za kolikor mogoče veliko zbližan j e na gospodarskem polju. Trgovsko-politični odsek kluba je sklenil, naj ostane osnovno načelo gospodarsko zbližanje z Nemčijo, popolnoma pa So mora varovati samostojnost in ednotnost gospodar, ozemlja monarhije kot neobhodno potreben predpogoj za samostojnost (politično 1 op. ur.) monarhije in enotnost gospodarske veljave kot velemoč, za katero sc naše čete sedaj bore. Zanimivo je tudi, kar piše znani nacijo-nalni ekonom L njo Brentam) v „Beri. Tag-blatu“ o tem predmetu (23. aprila): Ni prvič, da vzbuja misel avstro-nemške carinske zveze občno pozornost. Bilo jo leta 1885. Takrat so nameravali v Nemčiji zvišati carino na rž in pšenico od 1 na 3 marke za kvintah Ogri, ki so tedaj precejšnjo množino žita izvažali v Nemčijo, so se zbali škode in so sklicali mednaroden kmetijski kongres v Budimpešti, kjer se je pretresalo vprašanje o carinski zvezi z Nemčijo. Tudi jaz sem se udeležil kongresa, deloma z ozirom na politični pomen carinske zveze, deloma zato, ker sem bil mnenja, da. bi ta korak utegnil škodo zvišanja carine za Nemčijo ublažiti. Takrat sem se živo potegoval za carinsko zvezo. En dogodek pa mi je še živo v spominu: dočim smo se zdelaj v dvorani o tej misli zjedinili, je postajala galerija vedno nemirnejša in se je slednjič odstranila z izrazom veliko nevolje. Bili so to, kakor so mi povedali, Komuni, ki baje smatrajo monarhijo kot svojo gospodarsko nasprotnico in se čutijo kot zapostavljene od monarhije. Cilj sistematično ovirajo. Zato vidijo v avstro-neinški carinski zvezi svojo definitivno izkjučitev od nemškega trga. Vprašanje carinske unije sega torej globoko v mednarodne zadeve in ni samo privatna avstro-nemška stvar. V veliki dvorani nižjeavstrijsitega obrtnega društva je zboroval 10. aprila številno obiskan shod družbe, ki se je že pred meseci konstituirala, da se posvetuje o važnih problemih bodočnosti, ki obstoji iz zastopnikov obrti, industrije, uradnikov in znanstvenikov. Predsedoval je stavbni svetnik Bressler, ki je poročal o zborovanju nemško-avstrijsko-ogrske gospodarske zveze v Berolinu in pa o tem, da so bili tisti gospodje, ki zastopajo skupino avstrijskih Nemcev, pooblaščeni, da tam izjavijo, da lahko zastopajo kolikor mogoče tesno gospodarsko združitev centralnih sil, a varuje interese obeh držav. V doglednem času nameravajo svoje razgovore z zastopniki nemškega gospodarstva nadaljevati na Dunaju in stopiti v dotike tudi z ogrskimi krogi, da jim omogočijo sestanek z nemškimi gospodi na Dunaju. Načelnik zveze obrtnih društev avstrijskih Budvi g, jo tudi poročal o berolinskem sestanku. Na vse navzoče je napravilo globok vtis, ko je rekel, s kako visokega stališča se razpravlja v Nemčiji vprašanje gospodarske združitve centralnih sil in kako odkrito priznavajo Nemci (v raj h u) potrebo, da se naslonijo na Avstrijo, za kar so pripravljeni tudi mnogo žrtvovati, da si ohranijo gospodarsko močno Avstrijo, ki edina ima vrednost za Nemčijo. O rešitvi teh vprašanj se bo razpravljalo na Dunaju. Za. avstrijske udeležence so bila zanimiva tudi izvajanja O g rov, katerih stališče so Nemci sedaj slišali, a istega niso vsestransko odobravali. Govornik je poudarjal, da se prilika za korenito rešitev tega najvažnejšega vprašanja ne bo zlepa vrnila in zato se je ne sme pustiti v n e m a r. Tajni svetnik dr. Burnveithev je rekel: Danes se gre za to, da se pripravimo na gospodarski preporod Avstrije po vojski. Nekatera mnenja v tem oziru so danes že splošno znana. Niln'e ne dvomi danes več o tem, da je danes ni politične zveze brez gospodarske. Poudarja se, da so najglobji nagibi, ki so privedli do vojske, gospodarskega značaja; to spoznanje nas pa sili, da prihodnji mir postavimo na politi č n n - g o s p o d a r s k o podi a g o. V obeh smereh bomo šli z Nemčijo roko v roki. Se ena misel preveva danes vse sloje prebivalstva: T a kih r a z m e r, k a k or so bile p r i nas pred vojsko, po vojski ne sme biti več! Silne žrtve, katere darujemo danes z veseljem, bi bile odveč, če bi vse tako ostalo, kakor je bilo pred vojsko. To velja o vseh panogah našega državnega življenja, zlasti pa za naše trgovsko-politieno razmerje do Nemčije. To ne mor«; obstojati v za silo izboljšani trgovinski pogodbi; kajti mi sc le lahko lojalno združimo, da zadostimo potrebam obeh vladavin, ali pa se gospodarsko odtujimo. Govornik ne presoja gospodarskih razmer po vojski pesimistično; to pa le tedaj ne, če krenemo na pravo pot. Vojno breme in ves velikanski reprodukcijski proces le tedaj prebolimo, če bomo več producirali, če bomo več izvažali, in za to moramo že sedaj ustvariti vse predpogoje hitro in energično. To je naloga postavodaje, uprave in gospodarske vzgoje. Zato pa ne potrebujemo samo carinske zveze z Nemčijo, ampak treba je iskrenega duševnega kontakta. Materijalni odnošaji se danes ne dajo več ločiti od duševnih. Zlasti sc pa moramo čuvati šablonskega mišljenja. Tudi vera na edino zveličavno catino je taka šablona. V diskusiji o našem bodočem gospodarskem razmerju do Nemčije smo gotovo napredovali. Za celoto našega narodnega gospodarstva hočemo nekaj dobrega in za posameznika nočemo škode. Slika čiste carinske unije je stopila v ozadje, in mi iščemo novo obliko gospodarske priključitve, ki naj zadosti obema ciljema. To bomo našli. Ce je pa enkrat konkreten načrt tu, potem se bodo dali proučiti tudi oni. ki danes nezaupno gledajo na to vprašanje. Na tem potu se bomo sporazumeli tudi z Ogri. Z Ogri moramo priti v mnogih točkah na čisto. Mi ne moremo ustvariti nič trajnega, če ne postavimo na mesto desetletne nagodi) en e perij od e daljšega obroka. O tem vprašanju je potreba z Ogri jasnega, določnega in lojalnega razgovora. Danes so Ogri na trdnem, ker imajo močno vlado. Vendar pa od vlade ni odvisno vse, ampak tudi od treznega spoznanja, od delavnosti naših producentov in njihovega poguma, da krepko zastopajo svoje interese. Mi moramo svojo pozicijo in svoja prava proti Ogrom najkrepkeje braniti; napačno pa je na Ogre pisano gledati. Kolikor bolj napreduje Ogrska kmetijsko in industrijelno, toliko boljši odjemalec in kupec bo. Poslanec Prič d man n opozarja na prizadevanja gospodarske združitve pod Metter-niehom in Bruckom, ki so sc razbila vsled pruskega odpora. Stara misel je pa danes pod novimi razmerami oživela. Vojska je nastala iz gospodarskih motivov in v bodočih mirovnih pogajanjih bo zavzemala trgovinska politika gotovo važno mesto. Mi moramo računati z novimi razmerami in z velikimi gospodarskimi kompleksi in zato seje treba pravočasno pripraviti. Zato naša posvetovanja niso prezgodaj prišla. Cas za pripravo srednje - evropskega gospodarskega ozemlja bo prišel; podlago pa mora tvoriti naša gospodarska združitev z Nemčijo. Na tem potu se bo dala doseči edinost tudi z Ogri. Vprašanje carine same ob sebi pa ne more biti glavni problem, ampak mi moramo trgovinsko - politično biti edini z Nemci, seveda pa varovati svojo državno samostojnost. Mi 'ponavljamo za sedaj, kar prinašajo dunajski listi o tem vprašanju. Dobro bi bilo, če tudi naši krogi posvete temu vprašanju nekoliko pozornosti. Zadružni pregled. Kmetijsko zadružništvo v Nižji Avstriji. Nižjeavstrijska zadružna osrednja blagajna na Dunaju je imela koncem leta 1914 včlanjenih 553 hranilnic in posojilnic in 269 drugih kmetijskih zadrug, med njimi 21 skladiščnih zadrug, 12 paš-niških, 193 mlekarskih, 9 vinarskih, 8 konjerejskih, 8 živinorejskih. Vplačani deleži so znašali 11.692 K, jamstvo pa 2,338.400 K. Celotni promet je znašal 212 milijonov. Članice so imele pri osrednji blagajni naloženega denarja 44,162.106 K, kreditov je bilo pa 6,770.181 K. Osrednja blagajna ima vrednostnih papirjev za okoli 24 milijonov kron. Če pri toliki vsoti padejo kurzi le nekoliko, nastane takoj občutna izguba. Tako ima n. pr. osrednja blagajna nemških kmetijskih zadrug na Moravskem pri vrednostnih papirjih za okoli 11 milijonov kron kurzne izgube 1,782.000 K! Na Zgornjem Avstrijskem in Tirolskem so razmere pri osrednjih blagajnah enake ali še slabše, ker sta v teh dveh kronovinah morala dež. odbora prevzeti jamstvo za kurzno izgubo. Včlanjene posojilnice imajo okoli 65.000 članov. Celokupni njihov promet znaša okoli 260 milijonov, stanje hranilnih vlog približno 95 milijonov, stanje posojil okoli 50 milijonov kron. Vse posojilnice imajo okoli 2 milijona K rezervnih zakladov, Skladiščne zadruge so povzročale svoj čas veliko skrbi. Pred 10 leti so imele izgub še 700.000 kron. Danes je pa njihov položaj postal prav ugoden. Članov štejejo okoli 14.000, vplačani deleži znašajo 315.768 K. Nabavna vrednost njihovega inventarja sc ceni na 3,375.000. Njihove rezerve znašajo že 1,040.000 K. Njihova centrala (zveza kmetijskih zadrug na Nižjem Avstrijskem) je prodala lansko leto 6200 vagonov žita, nakupila pa 2800 vagonov poljedelskih potrebščin. Tudi te centrale finančni položaj je ugoden, njena rezerva znaša 125.000 K. Mlekarske zadruge so včlanjene večinoma (132) pri nižjeavstrijski mlekarni, ki dobiva dnevno okoli 75.000 litrov mleka, ima 134filialk, 200.000 kron rezervnega zaklada. Mlekarske zadruge imajo okoli 36 milijonov kron prometa, vrednost stavb in inventarja se ceni na približno 3 milijone kron, tako da je dve tretjini investicij pokritih z lastnini premoženjem. Čevljarska zadruga v Mirni pri Gorici je sprejeta {»od državno varstvo. S tem je zagotovljeno nemoteno in neskrčeno nadaljevanje obrata, dokler bo treba kriti potrebe vojne uprave. V soboto so sc izvršile dotične formalnosti. Vojna uprava je zadrugi izrekla svoje popolno zaupanje. Zadruga ima1 zaposlenih 300 delavcev in izdela na dan 800 parov vojaških čevljev. Dobila je te dni še nov modern motor za 12 konjskih sil. Zadrugo je ustanovil in jo po velikih žrtvah privedel do te lepe stopnje bivši mirenski župnik, sedaj dekan tolminski in deželni poslanec vlč. g. Ivan Rojec. Zadružna roj a žrebet v Ljutomeru. Konjereja v Ljutomeru je že zelo stara. Zadnjih sedem let deluje za povzdigo konjereje posebna zadruga, ki vodi poseben rodovnik, ureja in omejuje prodajo posebno dobrih kobil izven zadružnega okoliša, dovoljuje posojila za nakup kobil za pleme, prireja dirke itd. Kako dobro uspeva ta reja, se vidi — ne glede na ugodne cene — že iz tega, da so kmetski posestniki zadnja leta povprečno prejeli })o 9000 K premij samo pri dirkah. V okolišu zadruge je porazdeljenih 20 žrebcev. Tudi pri dunajskih dirkah so bili ljutomerski konji že večkrat odlikovani. Pred šestimi leti sc je ustanovila šc posebna zadruga za vzrejo žrebet; njen namen je osobito skrbeti za umno rejo mladih živali z napravo posebnega dvora, in sicer pred vsem v interesu remontiranja. Doslej je imelo remontiranje jako povoljne uspehe; konjcrejcem sc plačujejo triletne in štiriletne živali po zelo ugodnih cenah. Dvor za žrebeta se je bil priredil že pred šestimi leti čisto priprosto kot poletni pašnik s hlevom za silo. Sedaj pa je »zadruga zgradila nov, modernim zahtevam ustrezajoč hlev za okoli 100 žrebet. Zadruga ima okoli 30 hektarjev sveta za pašo. Gospodarski pregled. Razda s c. kr. deželne vladi- za Kranjsko z dne 11. maja 1915, št. 11.060, s katerim se prepoveduje nakupovanje živine potovaje od hiše do hiše. Na podlagi §4. ministrskega ukaza z dne 8. maja 1915, drž. zak. št. 115, zaukazuje deželna vlada tako: § 1. Nakupovanje živine potovaje od hiše do hiše je po vsej vojvodini Kranjski od 14. maja 1915 naprej prepovedano. § 2. Prestopki te prepovedi se bodo kaznovali po § 10. ministrskega ukaza z dne 8. maja 1915, drž. zak. št. 115.— C. kr. dež. predsednik: baron Schvvarz. Razglas c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dno 11. maja 1915, št. 11.189, o določitvi (Incvov, oh katerili jv dovoljena prodaja mesa in obrtniško oddaja jo mesnih jodij. Na. podlagi § 2. ministrskega ukaza z dne 8. maja 1915 drž. za k. št. 113, o zagotovitvi preskrbe z mesom sc zaukazuje tako: § 1. Prodaja mesa, sirovega in pripravljenega (kuhanega, pečenega, prekajenega in dr.) ter obrtniško oddajanje jodij, ki obstoje povsem ali deloma iz mesa, je dovoljeno samo ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih iti sobotah. Z mesom sc razumeva goveje, telečje, svinjsko in in kurje meso, izvzemši klobase in notranje organe zaklanih živali, kakor pljuča, jetra, kakce, vranica, možgane in dr. tj 2. Prestopki tega razglasa sc kaznujejo po tj 7. ministrskega ukaza z dne 8. maja 1915, drž. za k. št. I 1 .'5. tj o. Ta odredba dobi moč z dnem razglasitve. — C. kr. deželni predsednik: Baron Selnvarz m. p. O še ne obdelanih zemljiščih. Po ukazu c. kr. poljedelskega ministrstva, izdanem sporazumno z ministrstvom za notranje zadeve in s pravosodnim ministrstvom dne )>. marca t. 1., drž. zak. št. 55, ima občina pravico vsa neobdelana zemljišča v svojem okolišu, ki so za obdelavo pripravna, pa na njih lastnik ali druge v to upravičene osebe do 15. aprila ne opravijo pripravljalnih del za pomladansko setev, sama posejati in posaditi. A ko občina do 23. aprila leta 1915 tega ne stori, sme c. kr. okrajno glavarstvo sosednim občinam ali tretjim osebam dovoliti, da ta zemljišča obdelajo. Najdalje do 25. aprila mora vsaka občina predložiti e, kr. okrajnemu glavarstvu seznamek vseh še nepojasnjenih zemljišč. Neobdelano sme ostati le ono za obdelavo pripravno zemljišče,e katero je lastnik do 31. marca naznanil pri c. kr. okrajnemu glavarstvu, da ga misli zazidati ali porabiti v kak drug namen, ki obdelavo izključuje in je zato od c. kr. okrajnega glavarstva dobil tudi dovoljenje. Ta določba se povsod ne more vporabiti, ker se v mnogih krajih radi klimatičnih razmer vrše priprave za saditev koruze, lizola in zlasti zelja šele proti koncu meseca aprila in v prvi polovici meseca maja. Če bi se torej ta ukaz izvrševal natančno po besedah, bi lahko nastale mnoge neprilike, in to je dalo glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani povod, da jc vlado naprosil, naj bi občine ne bile vezane na določilo § 1. omenjenega ukaza, če posestnik verjetno le pri županstvu izkaže, da bo zemljišče še to pomlad v porabil za tak sadež, ki po svoji naravi zahteva poznejšo saditev, oziroma setev. (’. kr. poljedelsko ministrstvo je temu predlogu pritrdilo ter je vsled tega c. kr. deželna vlada vsem okrajnim glavarstvom na Kranj- skem naročila, da postopajo po smislu predloga glavnega odbora e. kr. kmetijskega družbe, če torej radi vremenskih razmer ni mogoče zemljišča obdelati tako pravočasno, kakor je predpisano v § 1. navedenega poljedelskega ministrstva, naj sc dotični posestniki edino le pri županstvu izkažejo, da bodo zemljišča pozneje vendar pa še to pomlad obdelali. V poraba kaznjencev za poljsko obdelovanje. 0. kr. justično ministrstvo jc poslalo vsem sodiščem I. in 11. inštance ter vsem državnim pravd-ništvom in nadpravdništvom sledeči odlok: „Ob sedanjih izrednih razmerah jc prav posebno važno da sc za spomladansko poljsko delo zadobi potrebnih delavcev. V ta namen sc je ozirati tudi pri izvrševanju prisojenih kazni. Mnogokrat bo že z ozirom na gospodarstvo obsojenca samega, naj si bodi samostojen posestnik ali poljedelski delavec, odložiti ali pretrgati prisojeno kazen po § 401 kazenskega pravdnega reda ali po § 2., št. L, črka a) cesarskega ukaza z dne 7. avgusta 1914, drž. zak. št. 207. Kolikor je preko določbe tega ukaza nujno potreba pritegniti kaznjenec k poljedelskim opravkom, ker ne zadostujejo delavci, ki so na razpolago, sc lahko po določbi § 2., št. L, črka b) navedenega cesarskega ukaza na prošnjo političnega oblastva v prid občega gospodarstva pretrga izvršitev krajših kazni ali odloži, če se ni začela. Tri odločitvi o odlogu ali pretrganju prisojene kazni se je ozirati po zmislu cesarskega ukaza na to, da se ne izpuste na svobodo osebe, ki so nevarne državi ali lastnini, in da sc ne uporabljajo kaznjenci, kadar je dovolj drugih delavcev, čeprav niso ravno tam, kjer jih baš treba, pa sc lahko s posredovanjem deželnih posredovalnic o pravem času pritegnejo'1. Svojci kaznjencev, ki se hočejo poslužiti dobrote tega odloka, naj se obrnejo, najbolje potom občine odnosno žetvene komisije do pristojnega okrajnega glavarstva. Odpravljena carina. „Wicner Zeitung“ objavlja ministrsko odredbo, po kateri je začasno odpravljena carina na: vole, krave, teleta, koze, ovce, jagnjeta, p reši če od (H) kg naprej, perutnino, divjačino, meso, kruh, ladijski prepečence, pecivo, meso sveže, posušeno itd., sir, slanike, mesne kon- ( zervc, sadje, sočivje vsake vrste, sočivne konzerve, čebulo, češenj in gotove sladkorne vrste. Dvekronslii bankovci. Med občinstvom sc je razširilo mnenje, da krožijo ponarejeni dvekronski bankovci, ki sc po pravih razločujejo po črkah A, B, C pri serijah v številkah. V pojašnjenje sledeče: Banka je dosedaj izdala tri emisije dve-kronskih bankovcev, ki so različno označeni po — 139 — serijah in številkah, in sicer je na zadnji strani prve emisije levo črka A s štirivrstno številko serije, desno pa število s šestimi številkami. Pri drugi emisiji je prav tako, le mesto črke A je črka B. Pri tretji emisije je na levi le štirivrstno število serije in desno črka G ter število s šestimi številkami, kar je razvidno iz naslednjih zgledov: Prva emisija levo A 1095, desno 133.840. Druga emisija levo B 1006, desno 679.044. Tretja emisija levo 1144, desno 0 000.005. Po m n oži to v žitno produkcije v Ameriki. Ugodna prilika za prodajo žita in zelo visoke cene, ki so jih amerikanski farmerji dobili za lanski pridelek, so jih napotile, da so pridelovanje žita močno raztegnili. Farmerji računajo, da bodo evropske države, ki sploh morejo dobaviti žito iz Amerike, v bližnji prihodnosti ga bolj potrebovale nego doslej. Za izvoz žita iz Zjedinjih držav pride zelo v poštev tudi okolnost, da je Anglija zelo omejila eksport iz Knnade. Dalje računajo amerikanski kmetovalci, da sc bo v Evropi letos žita pridelalo dosti manj nego ponavadi, ker primanjkuje poljskih delavcev. Kmetijska pisarna v Vašingtonu ceni, da se je samo za zimsko pšenico obdelana površina pomnožila na 40,169.000 akrov napram 36,008.000 Zjedinjeuih državah: pšenice 40,169.000, koruze 99,910.000, ovsa 36.930.000 in ječmena 89,878,000 bušclnov (1 bušel je 35-24 litrov). Dcnal uri rani sirovi sladkor. Kmetje! Poslužite sc ugodne prilike in kupujte dcnaturirani sirovi sladkor, ki ga ima na prodaj Splošna avstrijska družba za vnovčenje živine na Dunaja in sicer po ceni, ki jo je bila e. kr. vlada znižala. Zmešan z kokosovo moko, melaso in otrobi je dcnaturirani sirovi sladkor najboljše nadomestilo ovsa pri krmljenju konj in jo ravno tako izvrstna krma za govedo in prašiče. — Naročila je poslati Splošni avstrijski družbi za vnovčenje živine na Dunaju (Allgcmcine Ocsterreiehisehe Viehvenvertungs-Ge-sellschaft, Wicn 111., St. Marx). Dolgovi na svetu so dosegli, kakor poroča „Internationaler Volkswirt“ skoraj bajno višino. Ce odštejemo vojskini leti 1866 in 1870, ki sta naložili narodom ogromna bremena, so splošni državni dolgovi najbolj poskočili od 1. 1897. do 1. 1919. Od 1. 1879. do 1. 1899. so sc svetovni dolgovi povišali vsako leto za l tisoč 380 milijonov mark, od I. 1889. do 1. 1897. za 960 milijonov mark, zadnje čase so pa poskočili vsako leto za 9 tisoč 500 milijonov mark in so tako dosegli leta 1913 višino 164 tisoč v lanskem letu. Bo zadnjih podatkiti i te pisarne milijonov mark. Na najvažnejše države odpade in obsegajo žitne zaloge amerikanski h farmerjev v sicer: Prebivalcev: Leta 1897: Leta 1913: n.T Francijo 40,000.000 24.480,000.000 mark 25.426 000.000 mark „ Nemčijo 60,000.000 12.200 000 000 20.400,000.000 „ Rusijo 104,000 000 7.900,000.000 „ 19.178,000.000 „ Avstrijsko-Ogrsko .... 50,000.000 12.120,000 000 n 15.912,000.000 „ „ Veliko Britanijo 45,000.000 12.289,000 000 „ 14.688,000.000 „ „ Italijo 35,000.000 10.100,000.000 „ 10.619,000.000 „ „ Španijo 20,000.000 5.660,000.000 „ 7.956,000.000 „ „ Indijo 315,000.000 2.929,000.000 n 6.120,000.000 „ Avstralijo 5,000.000 3.400,000.000 „ 5.569,000.000 „ „ Japonsko 50,000.000 1.900,000.000 » 5.304,000.000 „ „ Združene države 92,000.000 3.971,000.000 „ 1.325.000.000 » „ Brazilijo 23,000.000 2,062,000.000 „ 4.058,000.000 „ Belgijo 7,500.000 1.830,000.000 „ 3.261,000.000 „ „ Kitajsko 400,000.000 1.0-0.000.000 „ 3.060,000.000 „ Portugalsko 45,500.000 2.530.000.000 „ 2.999,000.000 „ . „ Turčijo 17,000.000 1.600,000.000 2 611,000.000 n Seveda sc mora upoštevati, da so dolgovi pri nas n. p v. železnice. , tobačne tvornice, soline naloženi tudi v podjetjih, ki nosijo državi dobiček, in razni rudniki. Vabilo na redni občni zbor Hnm. in pos. v St. Petru na Medvedovem selu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo ki sc bo vršil dne 13. junija 1915, ob 3. uri popoldne v župnišču. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. •2. Odobritev računskega zaključka za leto 1911. •1. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Poučen govor nadrevizorja Vlad. Pušenjak. 5. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Živinorejske zadruge v Skocijanu, . registrovane zadruge z omejenim poroštvom ki se bo vršil dne 20. junija 1915 ob 3. uri popoldne v župnišču. Dnevni ved: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Sklepanje o likvidaciji zadruge. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati. Vabilo na redni občni zbor Konsumnegii društva v Starem!rgii pri Ložu, reg. zadr. z omej. zavezo, ki se vrši dne 30. maja 1U15 ob 3. uri popoldne Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč. zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1014. 6. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva, 7. Slučajnosti Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Homcu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki sc bo vršil dne 13. junija 1915 ob 3. uri popoldne v eer-kvenišeu na Homcu. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč. zboru. "2. Poročilo načelstva. 3 Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1914. 5. Čitanje revizijskega poročila. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in z istem dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. Vabilo na redni občni zbor Električno-strojne zadruge v Smarci, reg. zadr. z omej. zav. ki se bo vršil dne 13. junija 1915 ob pol 4. uri popoldne v cerkvenišču na Homcu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Odobritev računskega zaključka za I. 1914. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal no glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Grižah, reg. zadr. z neom. zav. ki se bo vršil dne 30. maja 1915 ob 4. uri popoldne v poso-jilničnem prostoru pri g. Štefanu Piki. Dnevni re d: 1. Odobritev računskega zaključka za leto 1914. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Zrečah. registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 0. junija 1915 ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1914. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se na istem prostoru in z istim dnevnim redom čez pol ure drug občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati. Načelstvo. Vabilo na XXIII. redni občni zbor Vzajemnega podpornega društva, registrovane zadruge z omejenim jamstvom, v Ljubljani, ki se bo vršil v petek dne 4. junija 1915 bb 5. uri popoldne v društvenih prostorih. D n evni red: 1. Odobrenje zapisnika XXIII. rednega in izrednega občnega zbora. 2. Poročilo in sklepanje o računskem zaključku za leto 1914. 3. Volitve. 4. Razni predlogi. Občni zbor je le tedaj sklepčen, ako se ga vdeleži deseti del članov. Ako bi se jih ne udeležilo zadostno število, se vrši drugi občni zbor na podlagi društvenih pravil v petek dne 11. junija 1915 ob 5. uri popoldne z istim vspo-redom in na istem kraju. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Živinorejske zveze za kamniški politični okraj na Homcu, registrovane zadruge z omejeno zavezo ki se bo vršil dne 27. junija 1915 ob 4. uri popoldne v za družni pisarni v ŠmareL Dnevni r c d: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1914. 6. Volitev načelstva. (j. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. — 141 Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Zibiki, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se lx> vršil dne 13. junija 1U16 no rani maši dopoldne v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. ■J. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1914. 4. Volitev načelstva. 5. Votitev nadzorstva. G. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Toinišljn, reg. zadr. z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 13. junija 1915, ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč. zboru 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1914. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučoldno v uradnih prostorih. D n ovni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1914. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. .Vko bi ta občni zbor ob na vodenem času no bil sklepčen, vrši so pol uro kasneje na istem meslu ob isti uri in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Sv. VUIu pri (ilrobelnem, reg. zadr. z neom. zav. ki se bo vršil dne 27. maja 1915 ob 3. uri popoldne, v županovi hiši. Dnevni r e d : 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Čitanje revizijskega poročilu. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1914. 4. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši so pol uro pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Načelstvo. Vabilo na občni zbor (jospoiiiirske zveze, ccitlrnlr za skupni nakup in prodajo v Ljubljani, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši dne 10. junij i 1915 ob 10. uri dopoldne v njeni posvetovalnici. Dne v n i r c d: 1. Volitev načelstva. 2. Volitev nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1914. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Prememba pravil. če bi občni zbor ne bi! sklepčen vrši se čez pol ure drug občni zbor, ki je sklepčen ne glede na število navzočih (§ Ki. zadr. pravil). Odbor. •Vabilo na redni občni zbor Kmetijskega društva v Rovtah pri Logatcu, registrovane zadrugo z omejeno zavezo, ki sc bo vršil dne 13. junija 1915, ob 3. uri popoldne v občinski pisarni v Rovtah. Dne v ni r e d: 1. Poročilo o delovanju v prelečeneni letu. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1914. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Kmečko hmuiluicc iu posojilnice v Šmarju pri Jelšah, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 20. juniia 1915 ob 3. uri popoldne v urad-nih prostorih. Dnevni red: 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč. zboru. 2. Poročilo načelstva iu nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1914. 4. Poiočilo o izvršeni reviziji. 5. Volitev enega uda v načelstvo. G. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bil ob navedenem času sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Slovenjcmgradcu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 30. maja 1915 ob pol 4. uri popoldne v dvorani Narodnega doma. D n ovni r e d: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1914. 4. Volitev načelstva, 5. Volitev nadzorstva. G. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. Vabilo na redni občni zbor llriiuiluico iu posojilnice v Kostanjevici, reg. zadr. z neom. zav. ki sc ho vršil dne 6. junija 1915 ob 3. uri popoldne v župnišču v Kostanjevici. D n e v ni r e d: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1914. I. Volitev načelstva. o. Volitev nadzorstva. G. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. — 144 — Vabilo na retini občni zbor Posojilnice v Dobrćpoljali, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vrši dne 13. junija 1915 ob 3. uri popoldne v prostorih Kmetijskega društva v Dobrepoljah. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1914. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se dne 28. junija 1915 na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v St. Vitlu pri /utici ni, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrči dne 6 junija 1915, ob 3. uri popoldne v Št. Vidu št. 2. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč. zboru. 2. Poročilo o izvršeni reviziji. 3. Poročilo načelstva in računskih pregledovalcev. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1914. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. ti. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnico in posojilnice na Trati, reg. zadr. z neom. zav. ki so bo vršil dne 6. junija 1915 ob 3. uri popoldne v poso-jilničnem prostoru na Trati. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1914. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Če bi ta občni zbor no bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice pri St. Jurju pod Kumom, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 30. maja 1915 ob 7. uri zjutraj v župnišču pri Št. Jurju. Dnevni r ed: 1. Poročilo načelstva. 2. P’oročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za I. 1914. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva, ti. Slučajnosti. Ako bi občni zbor ob zgoraj navedeni uri ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje na istem mestu iu z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki pa je sklepčen brez ozira na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Kmečko hnuiilniče in posojilnice v Št. Lovrencu nad Mariborom, reg. zadr. z neom. zav. ki se vrši v nedeljo, dne 30. maja 1915 ob 2. uri popoldne v posojilničnih prostorih pri Pirnatu. Dnevni red: 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1914. 4. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Živinorejske zadruge v Šmartnem v Tuhinjski dolini, reg. zadr. z omejeno zavezo, ki se vrši dne ti. junija 1915 po jutranjem opravilu ob pol 8. uri v prostorih gosp. Iv. Malija v Šmartnu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1914. 3. Posvetovanje in sklepanje o razpustu zadruge. 4. Slučajnosti. — 145 — Vabilo na redni občni zbor Mlekarske zadruge v Ninarei, reg. zadr. z omej. zav. ki se bo vršil dne 13. junija 1915 ob pol 5 uri popoldne v cerkveni.šeu na Homcu. Dne v ni rod: 1. Čitanje iu odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. i. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Odobritev računskega zaključka za 1. 1914. ti. Volitev odbora. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. Razglas. Hranilnica in posojilnica v St. Vidu nad Ljubljano, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, razglaša v smislu § 36 svojih pravil, da bode pri- ccnsi s I. julijem 191 o obrestovala pri nji vložene hranilne vloge po 4V2o/0. Obenem sc pristavlja, da je vlagateljem na prosto voljo dano, v primernem roku, kateri pa mora prej poteči nego stopi ta izpvememba v veljavo, svoje vloge vzdigniti. PROSPEKT. Davka prosti 5VI<> avstrijski vojni zajem -- 1 'i iz leta 1915, ki zapade I. maja 1925. z Objava. Po cesarskem ukazu od 4. avgusta 1914. 1., drž. zak. št. 202, o izvršitvi kreditnih operacij v svrlio plačila stroškov za izvanredne vojaške priprave povodom vojskinih spletek izdaja c. kr. finančni minister a'/zVo"11' vojni zajem. Skupni iznos zajma se bo določil na podlagi uspeha, katerega bo imela javna subskripcija. Vrednostni papirji vojnega zajnia se glase na imetnika in so izdani v kosili po 100, 200, 1000, 2000, in 10.000 K ter v kosili, ki stvavjajo večkratnik od 10.000 K. Datirani so kosi dne 1. maja 1915. 1., imajo na sebi posnetek podpisa c. kr. finančnega ministra in so protipodpisani od predsednika in od enega elana kontrolne komisijo državnih dolgov v državnem zboru. Izdani so v nemškem jeziku, bistveni obseg teksta pa je pridodan tudi v deželnih jezikih. Vrnitev vojnega zajma se ho vršila dne 1. maja 1925. 1. O. kr. državna uprava pa si pridržuje pravico, da sme vrniti zajem tudi pred 1. dnem Na Dunaju, dne 4. maja 1915. maja 1925. 1. bodisi v celoti ali deloma. Prejšnja vrnitev pa je mogoča samo na podlagi predidoče najmanj trimesečne odpovedi. Ta odpoved se razglasi v uradni „\Viener Zeihmgu. Vojni zajem sc obrestuje s 6i/2°/0 na leto in sicer v polletnih obrokih 1. maja in 1. novembra vsacega leta po dospelosti. Vrednostni papirji imajo po 20 polletnih kuponov, kojih prvi zapade 1. dne novembra 1915. I. Plačilo obresti in vračilo vojnega zajma se vrši brez vsacega davčnega, pri-stojbinskoga ali katerega drugega odbitka proti temu, da sc dospeli obrestni kuponi oziroma zajemni papirji oddajo c. kr. blagajni državnih dolgov na Dunaju. Radi zastare ugašajo tirjatve iz vojnega zajma, kar so tiče glavnico, v 30. letih in kar se tiče obresti, v ti. letili od dospelostnega roka. Razpečavanje vojnega zajma ni podvrženo pro- metnemu davku od efektov. C. kr. finančni minister. — 14C — Vabilo na subskripđjo. Z ozirom na predstojeći prospekt Njegove prcvzvišenosti gospoda e. kr. finančnega ministra se razglašnje slrdeee: Subskripcija se začne dne 8. maja 1915. Sn se zaključi v soboto dne 29. maja 1915. ob 12. uri opoldne. Podpisovanja sprejemajo sledeča mesta: poštno-hranUničili urad na Dunaju in vse njegove hiralnice (c. kr. poštni uradi), vse državne blagajne in davčni uradi, avstro-ogrska banka, glavni zavod na Dunaj n in njene podružnice v Avstriji, v Bosni in Hercegovini, dalje Anglo-avstr. banka Dunaj. — Dunajsko bančno društvo, Dunaj. — C. kr. priv. spl. avstr, zeml j i šk o -k r c d itn i zavod, Dunaj. — C. kr. priv. avstr, kreditni zavod za trgovino in obrt, Dunaj. — Splošna depozitna banka, Dunaj. — Nižje-avstr, eskomptna družba, Dunaj. — (!. kr. priv. banka avstr, dežel, Dunaj. — Banka S. M. pl. Itotseliild, Dunaj. — Union-banka, Dunaj. Jadranska banka, Trst. — C. kr. priv. splošna prometna banka, Dunaj. — Danca ('ommcreiale Triestinn, Trst. — Banka za i.ornjo Avstrijo in Solnograškn, Linec. — C. kr. priv. bančna in nienjaluična deli:, družba „Merkur", Dunaj. — Bieliško-Bialska eskomptna in menjalniška banka, Bielic. — češka eskomptna banka, Praga. — Češka industrijska banka, Praga. — C. kr. priv. češka Union-banka, Praga. (Jališka banka za trgovino in obrt, Krakov. — Industri-jalna banka za kraljestvo (Jalicijo in Vlad im i rijo z veliko vojvodino Krakov. — Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana. — Deželna banka kraljestva češkega, Praga. — Deželna banka kraljestva (»alicijc in VTadimirijc, z veliko vojvodino Krakov. — V. kr. priv. moravska eskomptna banka, Brno. — Moravsko-Oslrovska trgovska in obrt ra banka, Moravska Ost rova. Avstr, industrijska in trgovska banka, Dunaj. C. kr. priv. štajerska eskomptna banka, Gradec. — Osrednja banka čeških hranilnic, Praga. Dunajska lombardna in eskomptna bank:!, Dunaj. — Osrednja banka nemških hranilnic, Praga. — Živnbstenska banka, Praga in pri njih podružnicah ol) uradnih urah, običajnih pri vsaki posredovalnici. Podpisovanja se mogo vršiti tudi s pomočjo drugih avstrijskih bank, hranilnic, zavarovalnih zavodov in zasebnih bankirjev. Za podpisovanje volj "jo naslednja določila: 1. Podpisovalna cena je določena s 95-2;">°/o dodavši iV/gO/o obresti od kosa za vas od I. maja 191 o. 1. do dneva, ko se papirji prevzamejo. 2. Podpisovanje se vrši na temelju zglasilnega obrazca, ki je izdan v ta namen. Daljnji potrebni obrazci se dobe brezplačno pri predoznačenih mestih. Subskripcija je mogoča tudi pismeno in sicer v tej obliki: „Na podlagi razglašenih prijavnih pogojev se naročujem na Nom. K . . . S'^/o-uega avstrijskega vojnega zajma od leta 1915, ter se zavezujem glede sprejetja in plačila v smislu dodelitve. Obenem vplačam znesek K................ Vsaki subskripcijski posredovalnici je pridržano poverilo, da določi po svojem prevdarku visokost zneska vsake posamezne dodelitve. 3. Dodelitev se izvrši čimpreje, mogoče po končani subskripciji in se znamovalei o tem obve.ste. 4. Nabavna cena je pri subskripciji zneskov do K 200 — plačati v polnem iznosu takoj pri prijavi. A ko znaša snhsk ribi rani znesek več kot K 200-—, je plačati 100/0 takoj pri prijavi, 20. junija in 27. julija vsakokrat po 25°/0, 27. avgusta 20ii/q in 24. septembra 1915 ostanek do polne vsote. 5. Priglasila na gotove oddelke posojila se morejo \ poštovati le v- toliko, kolikor se more po mnenju posredovalnice spraviti v sklad z interesi drugih znamovalcev. G. Zadolžnice sc morajo dvigniti pri onih mestih, klor je bila izvršena subskripcija. 7. Do tedaj, da >e izdelajo prave obveznice, prejme znamovalei interimske liste, kateri se jim brezplačno zamenjajo proti definitivnim pri onih mestih, kjer so sprejeli interimske listine. Za subskripcijo pri c. kr. poštno-branilničnem uradu na Dunaju in pri zbiralnicah (e. kr. poštnih uradih) pooblaščenih v ta namen, veljajo posebna določila, kt so bila izdana od c. kr. poštno-hranilničnega urada. Avstro-ogrska banka in blagajnica za vojna posojila (Kriegsdarlehenskasse) dajejo proti temu, da se polože zadolžnice, oziroma začasni listi vojnega zajma kakor ročna zastava, posojila po obrestni meri, ki je znižana za i/2 procenta, namreč po vsakokratni oficijalni eskomptni obrestni meri. — Ta udobna obrestna mera ostane pa le začasno v veljavi, toda najmanj do 24. septembra 1916. Omenjena dva zavoda delita posojila po vsakokratni oficijelni eskomptni obrestni meri tudi na druge pripravne vrednostne papirje, ako je posojilo namenjeno za vplačilo zneska, ki je bil subskribiran na podlagi tega povabila. Za podaljšana posojila take vrste se enako dovolijo ugodnosti znižane obrestne mere in sicer najmanj do 24. septembra 1916. Na zahtevo se pa pri dovoljenih posojilih, kojih vplačilni roki ne segajo dalje nego do gori omenjenih terminov, mesto vsakokratne eskomptne obrestne mere zagotovi stalna obrestna mera letnih 5%. Vojno-posojilna blagajna je na podlagi § 6, točka 3, cesarske naredbe od dne 19. septembra 1914, drž. zak. št. 248 pooblaščena, da s polnim vpošte-vanjem v omenjeni cesarski naredbi se nahajajočih poslovnih načel dovoljuje posojila tudi proti zastavi takih hipotekarnih terjatev, ki nudijo postavno varnost (§ 1374 spl. mešč. zak.). Temeljem izdanih cesarskih naredb o ukinjenju zasebnopravnih denarnih tirjatev se morejo zneski, izhajajoči od vlog na tekoče račune, iz vlog proti blagajniškim listom in na vložne knjižice neomejeno dvigniti pri vseh kreditnih zavodih, ako se jih namerava porabiti za vplačila na vojno posojilo. — Izmed kreditnih zavodov so izvzeti samo oni v Galiciji in Bukovini. Na Dunaju, mesaca maja 1915. Bilanca Bilanca Posojilnice pri Sv. Lenartu v Hranilnice in posojilnice Slovenskih goricah, za Kandijo in okolico, reg. zadruge z neom. zavezo, reg. zadr. z neomejeno zavezo, z dnem 31. decembra 1914. z dnem 31. decembra 1914. Aktiva. K Aktiv a. K Posojila 505.387-78 1,208.741 70 Inventar premični .... 1.458-— Posojila Inventar nepremični . . 89 100 — Tekoči račun z Zvezo . . 177.500'— Zaostale obresti posojil . Delež pri Zadružni zvezi . 21.815-58 1.000 — Inventar premični .... Inventar nepremični . 937-79 51.092-28 Naložen denar 3.293-— Zaostale obresti posojil . . 19.015-58 Poštna hranilnica .... 5(>3'67 Vrednost tiskovin .... 2.233-21 Tekoči računi s člani . . G.(>4S-ll> Delež pri Zadružni zvezi . 4.000 — Prehodni 010-73 ('. kr. poštna hranilnica 240-02 Gotovina koncem leta 1914 8.507-51 Efekti Gotovina 31. decembra 1914 10.737-92 16.361-51 Skupaj . . G38.414" 13 Skupaj . . 1,490.850-01 Pasiv a. K Pasiva. K Deleži 12.291-— Hranilne vloge s kapitalizo- Deleži 25.105-30 vanimi ohrcstini 551 82 1 1 s Hranilne vlogr s kapitalizo- Tv.koČi varim z Zvezo . 1 G.4GG — vanimi obrestmi . . . 1,390.740-30 Predplačane obresti posojil 1.814-06 Predplačane obresti posojil 2.14506 Vknjižen dolg 8-683-82 Davki in doklade .... 976-92 Izposojilo 9.600 — Jubilejni zaklad .... 979-27 Neplačane obresti deležev . 370'— Zaklad za obrestovani e raz- Tekoči račun s člani . . 5.111-86 deljenih deležev . . . 2.467 — Rezervni zaklad .... 29.990-— Rezervni zaklad .... 01.427-70 Čisti dobiček 3.257-51 Čisti dobiček 1.008-40 Skupaj . 038.4 14-43 Skupaj . . 1,490.860 01 Denarni promet .... 5G7.857-G5 Denarni promet .... 1,824.198-12 Stanje elanov začetkom leta 1914 . 2184 Stanje članov začetkom leta 1914 . 2293 Pristopilo . . . 76 Pristopilo . . . 74 Odpadlo ... 92 Odpadlo ....... . . . 88 Stanje koncem 1. 1914 . . . . . 21G8 Stanje koncem leta 1913 . . . . 22711 Bilanca ii Hranil, in posojil, v Žiihniciih, Bilanca reg. zadruge z neom. zavezo, Hranilnice in posojilnice z dnem 31. decembra 1911. v Pliberku, Aktiva. K reg. zadruge z neom. zavezo, Posojila 68.920-— z dnem 31. decembra Tekoči račun z Zvezo . . 84.090 — 1914. Inventar pi emični .... Zaostale obresti posojil . . Delež pri „Zadružni zvezi" 190-40 691-86 Akti v a. K 1,000-— Posojila 146.945-63 Naložen denar . . ; . . 31.107-09 Tekoči račun z Zvezo . . 45.213-— Poštna hranilnica .... 21-47 Inventar premični.... 230 — Efekti 43.515-45 Zaostale, obresti .... 2.741-22 Efektne obvesti .... 1.062 — Delež pri „Zadružni zvezi" 1.000 — Gotovina 31. decembra 1914 1.103-18 Gotovina 31. decembra 1914 1,053-52 Skupaj . . 232,052-05 Skupaj . . 196.783-37 Pasiva. K Pasiva. K Deleži 407-— Deleži 1.195-— Hranilne vloge s kapitalizo- Hranilne vloge s kapitalizo- vanimi obrestmi , . . 220.092 51 vanimi obrestmi . . . 191.917-53 Predplačane obresti posojil 324'11 Predplačane obresti posojil 172-75 Rezervni zaklad .... 9.070-28 Rezervni zaklad . . . 2.228-13 čisti dobiček 951-82 Cisti dobiček 1.269-96 Skupni . , 232.052 06 Skupaj , . 190.783-37 Denarni promet . . . . 280.889 90 Denarni promet .... 257.829-48 Stanje članov začetkom 1. 1914 . 70 Stanje članov začetkom 1. 1914. . 137 Pristopilo Prirastlo . . . 18 Odpadlo Odpadlo Stanje koncem 1. 1914. . . . . 77 Stanje koncem 1. 1914 . ... 153 Bilanca Kmetijske hranilnice in poso- jilnicc v Starem trgu pri Ložu, reg. zadruge z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1914. x Aktiva. K Posojila . 6,39 824-40 Inventar premični .... 2.100 — Inventar nepremični . . . 100.548-22 Zaostalo obresti posojil . Delež pri „Zadružni zvezi" 49.126-94 1.000-— Stalna vloga 3.000-— Delež pri „Unionu" . . . 3.000 — Delež pri „Ljudski pos. 4-— Delež pri Autom, društvu . 2.000-— Gotovina 31. decembra 1914 2.377 03 Skupaj . . 808.980-59 Pasiv a. K Deleži 1.332 — Hranilne vloge s kapitalizo- vanimi obrestmi . . . 659.926-10 Tekoči račun z Zvezo . . 102.101' — Predplačane obresti posojil 591-76 Rezervni zaklad .... 43.216 59 Čisti dobiček 1.813-14 Skupaj . . 808.980-59 Denarni promet .... 572.361-61 Stanje članov začetkom 1. 1914. . 674 Pristopilo Odpadlo Stanje koncem 1. 1914 . . . . . 666 Bilanca Posojilnice v Radgoni, reg. zadrugo z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1914. Akti v a. Posojila................ Naloženi denar . . . Zaostale obresti posojil . Terjatev na kupnin, ostanku za prodano posestvo . Vrednost inventarja . . Vrednost posestev Zaostala najemnina . Prehodni ............... Gotovina 31. decembra 1914 723.966'49 11.345-25 1 il.744-.r)(> 280-— 1.391-30 48.800-— 150-— 57-81 11.987-12 Skupaj . . 817.722-53 Pasiva. K Deleži.................... 11.980-— Hranilne vloge.............. 594-897-75 Iz posojila................. 146.022-46 Predplačane obresti posojil (>.022-05 Rentnina........................ 429-59 Predplačana najemnina . . 275-— Rezervni zaklad .... 64.164-— Cisti dobiček................. 4.931-68 Skupaj . . 817.722-53 Denarni promet .... 1,17<>.(>11-60 . Stanje članov začetkom leta 1914 . 883 Pristopilo..............................-J9 Odpadlo..................................23 Stanje koncem leta 1914 .... 889 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Šmihelu pri Pliberku, reg. z.idrugv z neoni. zavezo, z dnem 31. decembra 191 4. Aktiv a. K Posojila 519.089-73 Inventar premični . . . 300-— Inventar nepremični . . . 29.071-59 Zaostale obresti posojil . . 28.101-00 Delež pri „Zadružni Zvezi" 1.000-— Delež pri Puškarski zadrugi 6.100-— Vojno posojilo 240 83 Vrednost tiskovin .... 299 10 Gotovina 31. decembra 1914 1.673 05 Skupaj . . 585.590-02 Pasiva. K Deleži 4.004-— Hranilne vloge s kapitalizo- vanimi obrestmi . . . 509.402-91 Tekoči račun z Zadr. zvezo 39.561— Predplačane obresti posojil 384 27 Ntiizpl iv. diviti, drlnž 801 13 Rezervni zaklad .... 30.112 20 Cisti doldv.ck 070 51 Skupaj . . 585.590-02 Denarni promet .... 315.186-29 Stanje članov začetkom leta 1914 648 Pristopilo . . .1 Odpadlo . . 14 Stanje koncem lota 1914 . . 645 Bilanca Kmetijskega društva v Vipavi, reg. zadr. z omejeno zavezo, z dnem 31. decembra 1914. Akti v a. K Vrednost blaga 71.734-89 Terjatve na blagu pri zadruž. 5.021-81 Terjatve na blagu pri nezadr. 28.205-52 Inventar nepremični . 29.037.— Inventar premični . . . 26.423 — Vrednost sitnice . . . 50- — Vrednost vinograda . . . 2.544-— Naložen denar 596-— C. kr. poštna hranilnica 4.985 37 Zadružna zveza .... 51'— Gotovina 31. decembra 1914 371-98 Skupaj . 169.686-67 Pasi v a. K Deleži 6.362 18 Neizplačane obresti deležev 1.139 02 Izposojila 113.396-13 Dolg na blagu zadružnikom 3.622-32 Dolg na blagu nezadruž. . 1.489-20 Brezobrestno posojilo 3.200 — Rezervni zaklad .... 35.202-33 Cisti dobiček 5.274-39 ’ Skupaj . . 109 685-57 Denarni promet .... 649.502 10 Stanje članov začetkom 1. 1914 . 339 Pristopilo Odpadlo Stanje koncem 1. 1914 . . . . 336 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Žireli, ivgistnjvam; Ziiilnigc^ z iivonicjniu zavezu z diinm 31. (li‘C(mil)i'a 1011. A k I i v a. K Posojila................... 479.218-24 Tekoči račun z Zvezo . . 1.2(‘>0-— Inventar premični . . . 102’— Zaostale obresti posojil . . 11.505-53 Delež pri Zadružni zvezi . l.OUO- — „ „ „Unionu" . . . 335 — „ pri „Ljudski pos.“ . 4-— Prehodni............... 200-— Vrednost tiskovin .... 24-50 Gotovina 31. decembra 1914 G.870 07 Bilanca Mlekarske zadruge na Vrhniki, Skupaj . . 500.579-94 Pasiva. K Deleži............................ 758- — Hranilne vloge s kapitalizo- vanimi obrestmi . . . 487.980-81 Predplafane obresti posojil 375 s7 Rezervni zaklad .... 10 480 03 čisti dobiček..................... 972 01 Skupaj . . Denarni promet .... Stanje elanov začetkom leta Pristopilo.................. Izstopilo................... Stanje koncem leta 1914 . 500.579 94 473.359.15 1914 . 305 . . 7 . . 1 . . 171 reg zadruge z omejem) z.-i vezo, z dnem *11. decembra 1914. Aktiva. K Vrednost Idaga .... 1.202 35 1‘ustna hranilnica .... 1.31 1-02 Terjatve na blagu pri nezadr. 1.673-93 Inventar nepremični . 33.190-52 Inventar premični.... 12.475 72 Vrednost pn moga in drv . 100- — Naložen denar 15.387 01 Delež pri Mlekarski zvezi 600 — Delež pri „Zadružni zvezi" 10- Delež pri ,Gospodar, zvezi1 Delež p.u Hran. in posojil- 20 — niči Vrhnika 5 — Gotovina 31, decembra 1914 6.604-71 Skupaj . . 72.580-29 Pasi v a. K Deleži 4 835-48 Izposojilo drž. brezobrest. 10 000 — Dolg na blagu zadružnikom 7.310-07 Dolg Mlekarski zvezi . . 117 43 Dolg Zadružni zvezi 54 — Rezerva ........ 47 190-52 čisti dobiček 2.760-79 Skupaj 72 580 29 Denarni promet .... 248.833-71 Stanje članov začetkom 1. 1914 . 490 Dri stopil o Odpadlo Stanje koncem 1. 1914 . . . . 490 Bilanca Hranilnice in posojilnice za Višnjo goro in okolico, registrovaue zadruge z neomejeno zavezo z dnem 31. decembra 1914. Akti v a. Posojila................ Naložen denar .... Inventar ............... Zaostale obresti posojil . Deleža Pro diversi 801.001-10 31.140— 395-15 10.507-71 350 — 1.004-— 000-— 234*44 2.552-54 Bilanca I. Delavskega konsiiinnegu d rušiva na Jesenicah, registrovaue zadruge z omejeno zavezo, z dnem 31. decembra 1914. Aktiv a. K Vrednost blaga............... 14.030-91 Terjatve na blagu pri zadr. 27.391-07 Inventar nepremični . . . 19.379-92 Inventar premični .... 2.397-09 Delež pri Zadružni Zvezi . 10-— Delež pri Gospodar, zvezi 220 — Delež pri Hranilnici in posojilnici v Jesenicah . . 5-— Predplačani davek . . . 40-30 Gotovina 31. decembra 191 I 8 003-05 Skupaj P a s i v a. 907.895-— K 1.594"— 902.750-17 3.293-71 257-12 Skupaj . . 907.895- 1,105.707-54 14 . 710 710 Skupaj . . 72.084-54 P a s i v a. K Deleži..................... 0.550-— Neizplač. obresti deležev . 123 09 Izposojila........ 10.254-91 Dolg na blagu nezadruž. . 1.505 12 Rezervni zaklad .... 30.503-05 Čisti dobiček.............. 17.087 77 Skupaj . . 72.084-64 Denarni promet .... 558.500 73 Stanje članov začetkom I. 1914 . 358 Pristopilo............................ 07 Odstopilo............................. 18 Stanje koncem I. 1914 .... 407 Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zvcze“. Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z om. zav. v Ljubljani.