PoStnina plačana r gotoriei.
S URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Letnik V.
V Ljubljani dne 16. novembra 1948.
Številka 49
VSEBINA;
264.	Uredba o ocenjevanja in nadzorstvu nad izdelovanjem igrač.
265.	Pravilnik o pripravniški službi, strokovnih izpitih in strokovnih tečajih v pravni stroki in o prehodu uslužbencev iz drugih strok v pravno stroko.
266.	Pravilnik o pripravniškem stažu, strokovnih izpitih in
tečajih v geološki stroki ter o prehodu iz drugih strok v geološko široko.
267.	Pravilnik o pripravniški službi, strokovnih izpitih in tečajih za uslužbence kmetijske stroke ter o prehodu iz drugih strok v kmetijsko stroko.
268.	Odredba o odpravi poklica »pristav* in pripravniške službe za ta poklic.
UREDBE, ODBEDBE. MMOBILA SM ODLOČBE
VLADE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
264.
Po 1. členu zakona o pooblastilu vladi LRS za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva izdaja vlada Ljudske republike Slovenije po predlogu ministra za'prosveto LRS
uredbo
o ocenjevanju in nadzorstva nad izdelovanjem igrač
1.	člen
Zaradi pravilne vzgoje in varstva zdravja otrok se smejo v Ljudski republiki Sloveniji razpečavati vse v Ljudski republiki Sloveniji izdelane in uvožene igrače, razen igrač, katerih razpečavanje prepove komisija za oceno igrač zato, ker bi lahko kvarno vplivale na vzgojo ali zdravstveni razvoj otrok.
Ne smejo se razpečavati igrače, ki jih je prepovedala podobna komisija v drugih republikah.
2.	člen
Igrače ocenjuje republiška komisija za oceno igrač pri ministrstvu za prosveto LRS.
V komisiji so predsednik, tajnik in potrebno število članov. Imenuje jih ministrstvo za. prosveto v sporazumu z ministrom za ljudsko zdravstvo LRS. V komisiji sodelujejo tudi zastopniki mladine in pionimke organizacije.
3.	člen
Naloge komisije so zlasti:
1.	da nadzoruje kakovost igrač glede na njihovo vzgojno, estetsko in higiensko vrednost, da priporoča dobre in prepoveduje slabe igrače;
2.	da daje pobudo m nasvete za izpopolnitev igrač glede na njihov vzgojni, estetski in higienski pomen;
3.	da daje navodila za smotrno uporabo igrač v vzgojnih domovih, pionirskih organizacijah in družini.
Komisija črpa sredstva za svoje izdatke iz posebne postavke predračuna ministrstva za prosveto LRS.
4.	člen
Komisija ima pravico, zahtevati od vseh proizvajalcev po en kos vsake igrače.
5.	člen
Minister za prosveto LRS izda natančnejše predpise za izvajanje te uredbe.
6.	člen
Kršilci te uredbe se kaznujejo z denarno kaznijo do 20.000 din ali s poboljševalnim delom do dveh mesecev.
Igrače, ki so predmet prekrška, se lahko odvzamejo v korist države; z odvzetimi igračami razpolaga republiška komisija za oceno igrač.
7.	člen
Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRSc.
St. S-zak 546
Ljubljana dne 10. novembra 1948.
Za predsednika vlade LRS Minister za prosveto LRS:	podpredsednik vlade LRS:
Dr. Potrč Jože l. r.	Ivan Maček 1. r.
Minister
za ljudsko zdravstvo LRS:
Dr. Ahčin Marjan 1. r.
PBIS VILNIKLOBIEDBE. M1¥0Q!L A,0DL0ČBE MINISTRSTEV LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
265.
Na podlagi 4. in 9. člena uredbe o pravni stroki z dag 20. septembra 1947 (Uradni list LRS, št. 40—227/47) predpisujem v sporazumu s predsednikom vlade LRS
pravilnik
o pripravniški službi, strokovnih izpitih in strokovnih tečajih v pravni stroki in o prehodu uslužbencev iz drugih strok v pravno stroko
Pripravniška služba
1.	E en
V pravni stroki je pripravniška služba za poklice nižjega sodnega pravnika, nižjega pravnega referent" in nižjega zemljiškoknjižnega referenta in traja 2 leti.
Za poklic nižjega sodnega pravnika ae zahteva izobrazba pravne fakultete, za poklic nižjega pravnega referenta se zahteva praviloma izobrazba pravne fakultete, za poklic nižjega zemljiškoknjižnega referenta pa praviloma uspešno dovršena nižja gimnazija.
2.	člen
Med pripravniško službo se mora pripravnik seznaniti z deli, ki so določena za poklice iz 1. člena. Za to skrbi neposredni starešina, nadzorstvo pa ima starešini organizacijske enote.
3.	člen
Pripravniška služba se podaljša za čas, ko pripravnik zaradi bolezni, vojaške službe, odsotnosti ali iz kakega drugega vzroka službe ni mogel opravljati. Pripravniška služba se ne podaljša, če take ovire niso trajale yeč kot tri mesece v enem letu.
Strokovni izpit
4.	člen
Za dosego poklica iz 1. člena mora pripravnik poleg drugega napraviti tudi strokovni izpit.
Pripravnik pridobi pravico, opravljati strokovni izpit, ko dopolni 18 mesecev pripravniške službe. Za nastavitev pristojni starešina lahko pripravniku dovoli opravljati izpit tudi že po enem letu pripravniške službe, oe je pri praktičnem delu pokazal poseben uspeh.
Pripravnik se mora priglasiti za izpit najpozneje v 6 mesecih po končani pripravniški službi. Pripravniku, ki nima izobrazbe pravne fakultete, lahko podaljša za nastavitev pristojni starešina rok za priglasitev k izpitu največ še za nadaljnjih šest mesecev.
5.	Sen
Strokovni izpit je usten in pismen. Ustni izpit obsega splošni in strokovni del. Ustni izpit se opravlja najprej iz splošnega, nato pa iz strokovnega dela.
Za nastavitev pristojni starešina lahko oprosti pripravnika ustnega izpita iz splošnega dela glede na njegove šolske kvalifikacije in stopnjo splošne izobrazbe.
Izpit se lahko ponavlja dvakrat, in sicer v treh do šestih mesecih po prvem oziroma drugem opravljanju.
6.	člen
Pismeni del izpita obsega praviloma rešitev praktičnega primera s področja tiste pravne panoge, v kateri je kandidat praktično delal. Pismeni izpit lahko obsega obdelavo ene ali več tem. Pri pismeni nalogi sme kandidat uporabljati samo zakonska besedila.
7.	člen
Izpit se opravlja pred komisijo, ki se sestavi pri ministru za pravosodje LRS za pripravnike resora tega ministrstva in pri predsedstvu vlade LRS za vse druge pripravnike pravne stroke.
izpitni program predpiše za predmete strokovnega dela minister za pravosodje LRS za pripravnike iz reso-ra ministrstva za pravosodje LRS in predsednik vlade LRS za vse druge pripravnike.
Predsednik vlade LRS predpiše izpitni program za predmete splošnega dela.
8.	Sen
Izgotovljene pismene naloge izročijo kandidati predsedniku oziroma članu izpitne komisije, ki je navzoč pri pismenem izpitu, oceni jih pa komisija,
Če kandidat ne dokonča naloge v določenem času, odda nedokončani sestavek.
9.	člen
Za pripustitev k strokovnemu izpitu se pripravniki iz resora ministrstva za pravosodje LRS priglasijo temu ministrstvu, vsi drugi pripravniki pa predsedstvu vlade LRS.
Priglasitev se vloži pismeno po starešini organizacijske enote, ki ji uslužbenec pripada.
Priglasitvi priloži starešina organizacijske enote podatke:
1.	o nastavitvi za pripravnika,
2.	o trajanju pripravniške službe,
3.	o šolskih kvalifikacijah,
4.	o uspehu, ki ga je pripravnik pokazal med pripravniško službo,
5.	o morebitnih okoliščinah iz drugega in tretjega odstavka 4. člena tega pravilnika.
10.	člen
V izpitni komisiji so predsednik in 4 člani, od katerih je eden zastopnik personalne službe. Predsedniku in članom se lahko določijo tudi namestniki.
Predsednika in člane izpitne komisije imenuje minister za pravosodje LRS oziroma predsednik vlade LRS glede na to, za katero komisijo gre.
Administrativno delo komisije opravlja zapisnikar. Zapisnikar vodi zapisnik o izpitu, v katerega se vpišejo: ime in priimek članov komisije in kandidata, ki opravlja izpit, datum opravljanja, postavljena vprašanja, teme na pismenem izpitu, ocene in drugo.
11.	člen
Priglašeni kandidati se vabijo na izpit praviloma po vrstnem redu priglasitev. Vabilo k izpitu se pošlje po starešini organizacijske enote, ki ji pripada kandidat.
Iz upravičenih razlogov lahko kandidat prosi za odložitev že določenega izpita. O tem odloči organ, ki mu je bila vložena priglasitev za pripustitev k izpitu.
12.	člen
Za pripravo in prvo opravljanje strokovnega izpita se pripravniku lahko dovoli 10 do 30 dni plačanega dopusta.
Pripravnik ima pravico do povračila stroškov po veljavnih predpisih o povračilu stroškov za uradna potovanja, kadar je poklican k opravljanju izpita. Če pripravnik brez opravičenih razlogov odstopi od izpita, nima pravice do povračila potnih stroškov.
18.	člen
Po končanem izpitu oceni izpitna komisija celotni us peli, ki ga je kandidat pokazal na izpitu.
Uspeh kandidata se oceni z ocenami: »odlično«:, »prav dobro«, »dobro« ali »ni napravil«. Komisija odloča ž večino glasov.
0 uspehu izpita izda komisija kandidatu spričevalo, ki ga podpišejo predsednik in vsi člani izpitne komisije.
14.	člen
Po opravljenem strokovnem izpitu se kandidat, ki izpolnjuje druge pogoje, razporedi za nižjega sodnega pravnika ali nižjega pravnega referenta ali nižjega zemljiškoknjižnega referenta.
Pripravnik, ki ne napravi strokovnega izpita v zadnjem mogočem roku, ne more ostati v pravni stroki.
Tak pripravnik se lahko razporedi v kako drugo stroko po svoji strokovni sposobnosti in izobrazbi.
15.	člen
Sprememba poklica v pravni stroki je dopustna, če :ma uslužbenec, po svoji šolski izobrazbi pogoje za poklic, v katerega se postavi.
Odvetniški izpit se prizna kot strokovni izpit za poklic nižjega pravnega referenta. Prav tako je strokovni izpit za poklic nižjega sodnega pravnika izenačen s strokovnim izpitom za nižjega pravnega referenta in narobe. Strokovni izpit za nižjega upravnega referenta je pri tistih, ki imajo izobrazbo pravne fakultete, izenačen s strokovnim izpitom za nižjega pravnega referenta.
16.	člen
Pogoj za poklic pravnega svetnika je ugodna ocena posebne strokovne komisije. To komisijo imenuje za nastavitev pristojni starešina. Ugodna ocena posebne strokovne komisije je samo eden izmed pogojev za dosego poklica pravnega svetnika, ki pa se v vsakem primeru zahteva.
Strokovni tečaji
17.	čl^n
Zaradi strokovne povzdige uslužbencev pravne stroke v poklicih nižjega pravnega referenta in pravnega referenta, ki nimajo pravne fakultete, nadalje za nižjega zemljiškoknjižnega referenta in zemljiškoknjižnega referenta se ustanavljajo tečaji za njihovo usposobitev za opravljanje del v njihovih poklicih.
Taki tečaji se lahko ustanovijo za pripravnike brez pravne fakultete tudi zato, da se usposobijo za opravljanje strokovnega izpita.
18.	člen
Tečaji za uslužbence resora ministrstva za pravosodje LRS se ustanovijo z odločbo ministra za pravosodje LRS, za druge uslužbence pa z odločbo resornega ministra v sporazumu s predsednikom vlade LRS.
V	odločba o ustanovitvi tečaja se določi njegovo trajanje in kraj.
19.	člen
Tečajnike določi resorni minister izmed uslužbencev ministrstva ali podrejenih organizacijskih enot.
*	20. člen
Učni načrt in program tečaja obsega strokovne predmete, po potrebi pa tudi predmete splošne izobrazbe.
Učni načrt in program določi za predmete splošne izobrazbe predsednik vlade LRS, za strokovne predmete pa minister za pravosodje LRS ali predsednik vlade LRS glede na to, ali se ustanovi tečaj za uslužbence resora ministrstva za pravosodje LRS ali pa za uslužbence drugih resorov.
Predavatelje na tečaju določi resorni minister izmed uslužbencev ministrstva.
21.	člen
Na koncu tečaja opravljajo tečajniki izpit pred izpitno komisijo.
Izpit je usten in pismen. Ustni izpit se opravlja iz vseh predmetov, ki jih obsega učni načrt tečaja, pismeni pa obdelavo ene ali več tem.
V	izpitni komisiji so predsednik in 4 člani od katerih je eden zastopnik personalne službe in ki jih določi
resorni minister izmed predavateljev, ki sp predavali na tečaju.
22.	člen
Ce tečajnik napravi izpit, mu izpitna komisija izda o tem spričevalo. Podpišejo ga predsednik in vsi člani komisije.
Uspeh, ki ga kandidat pokaže na ustnem iu na pismenem izpitu, se oceni z oceno »odlično«, »prav dobro«, »dobro« ali »ni napravil«. Komisija odloča z večino glasov.
Če je tečajnik pripravnik, lahko predlaga komisija za nastavitev pristojnemu starešini glede na pokazani uspeh, naj ga oprosti strokovnega izpita. Na podlagi takega predloga ima za nastavitev pristojni starešina pravico, oprostiti pripravnika, ki je dovršil tečaj, strokovnega izpita za nižjega pravnega referenta in za nižjega zemljiškoknjižnega referenta.
23.	člen.
Z vpisom na tečaj tečajniki ne prekinejo svojega službenega razmerja
Stroške za organizacijo in vzdrževanje tečaja plača resorno ministrstvo oziroma organizacijska enota, ki tečaj priredi.
24.	člen
Evidenco o tečajih uslužbencev pravne stroke vodi za uslužbence iz resora ministrstva za pravosodje LRS to ministrstvo, za druge uslužbence pa sekretariat vlade LRS za personalno službo.
Prehod iz stroke v stroko
a)	Za pripravnike
25.	člen
Pri prehodu iz druge stroke v pravno stroko je potrebno, da ima pripravnik strokovno oziroma šolsko izobrazbo, ki je predpisana za pravno stroko, in da ob koncu določenega roka napravi strokovni izpit.
Pripravniku se sme priznati prejšnja pripravniška služba. V tem primeru se trajanje staža določi po sorodnosti dela v prejšnji in v pravni stroki in po pripravljenosti pripravnika za izpit. Celotna pripravniška služba pa ne sme biti krajša od dveh tretjin pripravniške službe v pravni stroki.
Po prehodu pripravniku n: treba opravljati izpita iz tistih predmetov, iz katerih ga je že napravil pri prejšnjem strokovnem izpitu.	\
2-6'. člen
Pripravniku, ki je strokovni izpit napravil pred prenehanjem službe, se ob zopetni vrnitvi v službo izpit prizna, če prekinitev ni bila daljša od petih let.
b)	Za uslužbence
27.	člen
Prehod iz druge stroke v pravno stroko je dopusten, če ima uslužbenec strokovno oziroma šolsko izobrazbo, ki je določena za ustrezni poklic pravne stroke, in če ob koncu določenega roka napravi strokovni izpit. Rok za ta izpit ne sme biti krajši od treh mesecev in ne daljši od enega leta. Ko napravi uslužbenec izpit, se postavi v določeni poklic. Do te postavitve obdrži uslužbenec prejemke svojega dotedanjega poklica.
Uslužbencu ni" treba v pravni stroki opravljati izpita iz tistih predmetov, iz katerih ga je že napravil v prejšnji stroki.
Če dobi uslužbenec pri prehodu iz druge stroke v pravno stroko kak višji poMic, za katerega ni predpisan strokovni izpit, mora opraviti strokovni izpit, ki je določen za začetni poklic iz določene skupine poklicev.
28.	člen
Strokovnega izpita ob prehodu iz druge stroke v pravno stroko ni treba opravljati uslužbencem, ki pridejo na mesta vodilnih uslužbencev, kakor tudi ne uslužbencem, ki preidejo zaradi posebne sposobnosti in uradne potrebe.
Prav tako so staža in izpita lahko oproščeni uslužbenci, ki imajo po oceni strokovne komisije izobrazbo in prakso za opravljanje del določenega poklica.
Odločbo, s katero se uslužbenec pri prehodu v pravno stroko oprosti strokovnega izpita, izda za nastavitev pristojni starešina.
Uslužbenci ekonomsko-komercialne stroke iz skupine poklicev pod C in uslužbenci političnoupravne panoge administrativne stroke iz skupine poklicev pod B, ki imajo pravno fakulteto, pri prehodu v pravno stroko praviloma ne opravljajo strokovnega izpita.
Za nastavitev pristojni starešina lahko odredi, da morajo omenjeni uslužbenci pri prehodu v pravno stroko opraviti dopolnilni strokovni izpit. Dopolnilni izpit je samo usten. Obseg tega izpita določi minister za pravosodje LRS za uslužbence, ki preidejo v resor tega ministrstva, za druge uslužbence pa predsednik vlade LRS.
29.	člen
Prejšnji strokovni izpit se uslužbencu prizna ob vrnitvi v pravno stroko.
Prehodne in končne določbe
30.	člen
Uslužbenci, ki so prevedeni za pripravnike (prevedeni pripravniki), se morajo priglasiti za strokovni izpit najpozneje do konca 1. 1950.
31.	člen
Uslužbenci, ki doslej niso napravili strokovnega izpita ali izpit, ki so ga napravili, ne ustreza izpitu, predpisanemu za poklic, v katerega so prevedeni, morajo napraviti strokovni oziroma dopolnilni izpit najpozneje do konca 1. 1950.
Za nastavitev pristojni starešina lahko opresti tega izpita vodilne uslužbence kakor tudi uslužbence, ki imajo potrebno prakso in sposobnost za opravljanje del določenega poklica.
32.	člen
Državni strokovni izpiti iz pravne stroke, opravljeni pred 6. aprilom 1941. se priznajo kot strokovni izpiti po tem pravilniku.
Državni strokovni izpiti iz pravne stroke, napravljeni med sovražnikovo okupacijo, se priznajo tistim, ki jim jih je priznala komisija po uredbi o priznanju in veljavnosti med okupacijo opravljenih strokovnih izpitov državnih uslužbencev z dne 12. IX. 1945 (Uradni list SNOSa in NVS, št. 35-296/45).
33.	člen
Sedanji posebni strokovni tečaji se morajo spraviti v sklad z določbami o strokovnih tečajih v tem pravilniku.
Minister za pravosodje LRS oziroma predsednik vlade LRS določita vsak v svojem področju, kateri strokovni tečaji iz dobe od osvoboditve do uveljavitve tega pravilnika
se izenačijo s strokovnimi tečaji iz tega pravilnika in ali so udeleženci teh tečajev, če so še pripravniki, oproščeni strokovnega izpita za nižjega sodnega pravnika, nižjega pravnega referenta in zemljiškoknjižnega referenta.
34.	člen
Da bi se uslužbenci pravne stroke izpopolnili in si utrdili svoje strokovno znanje, zlasti pa da bi popolnoma obvladali zgodovinski razvoj naše države, njeno družbenoekonomsko ureditev in organizacijo njenih organov oblasti, organov uprave in organov pravosodja, odredi za nastavitev pristojni starešina, da se izpraša iz posameznih predmetov (posameznih pravnih panog) vsak uslužbenec pravne stroke, ne glede na poklic, ki ga ima v stroki.
V ta namen določi za nastavitev pristojni starešina za vsakega uslužbenca pravne stroke, iz katerih predmetov bo izprašan in v katerem roku.
Za nastavitev pristojni starešina sme samo izjemoma oprostiti posamezne uslužbence pravne stroke tega izpraševanja.
Izpraševanja je treba opraviti najpozneje do konca
1.	1949.
35.	člen
Ta pravilnik velja od dneva objave v sUradnem listu
LRS«.
Št. S-zak 662
Ljubljana dne 8. novembra 1948.
Strinjam se!
Za predsednika vlade LRS	Minister
podpredsednik vlade LRS:	za pravosodje LRS:
Dr. Marijan Brecelj 1. r:	Dr. Heli Modic 1. r.
266.
Na podlagi 4, in 8. člena uredbe o geološki stroki z dne 20. septembra 1947 (Uradni list LRS. št. 40—219/47) predpisujem v sporazumu s predsednikom vlade LRS
pravilnik
o pripravniškem stažu, strokovnih izpitih in tečajih v geološki stroki ter o prehodu iz drugih strok v geološko stroko
PRIPRAVNIŠKI STAŽ
1.	člen
Vsi pripravniki geolgške stroke prebijejo pripravniški staž in opravljajo strokovne izpite po predpisih tega pravilnika.
S predpisani, stažem in napravljenim izpitom dobi pripravnik ustrezen poklic.
2.	člen
V geološki stroki je pripravniški staž za poklic nižjega geološkega tehnika in nižjega getfoga in traja 2 leti.
Za oba poklica obsega pripravniški staž najmanj 22 mesecev praktičnega dela na terenu, v pisarni in v laboratoriju, in sicer po razporedu starešine organizacijske enote, pri kateri pripravnik prakticira.
3.	člen
Pristojni starešina skrbi, da spozna pripravnik vsa dela poklica, za katerega se pripravlja, in kontrolira po delovnem dnevniku pripravniški staž.
T
Pripravnik vpisuje v delovni dnevnik po dnevih vsa dela, ki jih je opravil, ter dosežene rezultate, starešina pa ga potrjuje.
4.	olen
Pripravnikom, ki pri delu pokažejo sposobnost in so pripravljeni za izpit, se lahko zmanjša pripravniški siaž za eno tretjino predpisanega staža.
Odločbo o tem izda minister za industrijo in rudarstvo LRS po predlogu starešine organizacijske enote, pri kateri pripravnik prakticira.
PRIPRAVNIŠKI STROKOVNI IZPIT
5.	člen
Pripravnik pridobi pravico, opravljati strokovni izpit, po dveh letih pripravniške službe.
Če ima pripravnik dovoljenje iz 4. člena, se lahko priglasi za izpit tudi že po 18 mesecih pripravniške službe.
6.	člen
Pripravnik, ki prvič ne napravi strokovnega izpita* ga lahko ponovi še dvakrat.
Rok za ponovno opravljanje strokovnega izpita določi; izpitna komisija in znaša do 6 mesecev.
7.	člen	,
Izpiti se opravljajo v ministrstvu za industrijo in
rudarstvo LRS dvakrat letno, in sicer spomlad; in jeseni, po potrebi pa se lahko določijo tudi drugi roki.
i
8.	člen
Prošnjo za pripustitev k strokovnemu izpitu vloži pripravnik po uradni poti pri svojem neposrednem starešini, in sicer mesec dni pred izpitom.
Starešina pošlje prošnjo s podatki o nastavitvi in pripravniškem stažu izpitni komisiji.
Komisija pregleda prošnjo in obvesti kandidata o dnevni izpita.
9.	člen
Za pripravo in prvo opravljanje strokovnega izpita se po potrebi lahko dovoli pripravniku 10 do 30 dni plačanega dopusta.
Ta dopust se ne všteje v letni dopust, Če gre pripravnik opravljat izpit.
10.	člen
Pripravnikom, ki zaradi bolezni ali iz drugih opravičenih razlogov ne morejo opravljati izpita, se lahko pripravniška služba podaljša za 6 mesecev.
Odločbo o tem izda .SThister za industrijo in rudarstvo LRS po predlogu starešine organizacijske enote, pr: katera pripravnik prakticira.
1L člen
Potovanje pripravnika na izpit se šteje za uradno potovanje.
Če pripravnik iz neopravičenih razlogov odstopi od izpita, mu ne pripada povračilo potnih stroškov7.
12. člen
Na strokovnem izpitu mora pripravnik pokazati, da je sposoben za opravljanje del poklica, za katerega se pripravlja.
13» člen
Za nižjega geološkega tehnika in za nižjega geologa se uvaja pffpfhvffiSži izpit, ki je sestavljen iz strokovnega in splošnega dela.
Strokovni del izpita obsega pismeno nalogo in ustni izpit. Pismena naloga je labko kameralDa ali terenska in obsega enega ali več predmetov iz geološke stroke, ki so v programu ustnega izpita.
Ustni izpit opravlja pripravnik, ko uspešno reši pismeno nalogo, obsega pa enega ali več izmed tehle predmetov:
splošna in zgodovinska geologija s paleontologijo, mineralogija in petrografija, inženirska geologija in hidro-geologija, metode geološkega proučevanja terena, nauk o rudiščiti, tehnika varnosti.
Katere predmete naj obsega ustili izpit, določi izpitna komisa ja.
Pripravnik za nižjega geološkega tehnika opravlja ta izpit v obsegu programa za geološki tehnikum, pripravnik za nižjega geploga pa v obsegu programa na geološki fakulteti.
Kameralna pismena naloga traja največ 6 ur, terenska naloga pa največ 15 dni in 30 dni obdelave. Kandidat odhaja sam na teren.
Splošni del izpita predpiše predsednik vlade LRS.
14.	čl eh
Strokovni izpit se opravlja pred izpitno komisijo, ki jo vsako leto določi minister za industrijo in rudarstvo LRS.
V komisiji so predsednik in štirje člani. Odsotne člane nadomestujejo njihovi namestniki, predsednike pa po činu najstarejši član. komisije.
Člane izpitne komisije imenuje minister za industrijo in rudarstvo LRS po predlogu ravnatelja Geološkega zavoda Slovenije. En član komisije je organ personalne službe.
Število članov se po potrebi labko poveča.
15.	Člen
• Člani izpitne komisije določijo sporazumno izmed sebe izpraševalca za posamezne predmete ali skupine predmetov.
Izpraševalci pripravijo teme za pismeno natego in vprašanja za ustni izpit.
16.	člen
Predsednik komisije vodi izpite in določa, koliko- časa naj trajajo.
17.	člen
Vse administrativno delo v zvezi z izpiti opravlja zapisnikar izpitne komisije, ki se določi izmed upravnih uslužbencev ministrstva za industrijo in rudarstvo LRS.
18.	člen
Izpitne ocene določi komisija, oceni pa se posebej pismena naloga in posebej ustni izpit.
Ocene so: odlično, prav dobro, dobro, negativna ocena pa je slabo.
Komisija odloča z večino glasov; če so glasovi enako razdeljeni, odteči predsednikov glas.
19.	člen
Kandidat, ki napravi izpit, dobi od komigije spričevalo o napravljenem strokovnem ižpitu.
Izvirno spričevalo se izda- kandidatu, kopija pa c^eese personalnemu oddelku organizacijske enote, v k-atc;:„*e pripravnik na praksi.
STROKOVNI IZPIT ZA DOSEGO VIŠJEGA POKLICA
20.	člen
Za dosego poklica višji geološki tehnik se uvaja strokovni izpit. Pravico, opravljati izpit, imajo geološki tehniki z najmanj dvema letoma uspešne prakee.
Prošnji za pripustitev k izpitu priloži kandidat mnenje pristojnega starešine o svojem delu kot geološki tehnik.
21.	čle n
Izpitni program obsega vse predmete, naštete v 13. členu tega pravilnika, razen splošnega dela, in sicer v obsegu, ki je potreben, da se preizkusi kandidatova spo-sposobnost za projektiranje, izvajanje in nadziranje geoloških del manjšega obsega.
Po napravljenem izpitu lahko kandidat postane višji geološki tehnik.
22.	člen
Določbe o pripravniškem strokovnem izpitu, o izpitni komisiji, načinu opravljanja, ocenah,-času in kraju opravljanja ter o povračilu potnih stroškov veljajo tudi pri strokovnih izpitih za dosego poklica višji geološki tehnik.
28. člen
Za geološkega svetnika in višjega geološkega svetnika se lahko postavi geološki tehnik, ki izpolnjuje pogoje iz 5. člena uredbe o geološki stroki, če ima poprejšnjo ugodno oceno strokovne komisije, ki jo imenuje minister za industrijo in rudarstvo LRS po predlogu ravnatelja Geološkega zavoda Slovenije za vsak posamezen primer posebej. Komisija naj preizkusi pokazano praktično sposobnost za organiziranje gospodarske panoge, v kateri kandidat dela, in prouči vrednost morebitnih teoretičnih del, v katerih se je kandidat izkazal s svojim znanstvenim ali sti'bkovnim delom.
Če kandidat nima takih teoretičnih del in tudi še ni dal praktičnega dela, ki bi nesporno dokazalo njegovo posebno visoko znanstveno in strokovno znanje, mu lahko določi komisija znanstveno tehnično ali organizacijsko praktično J delo iz njegove panoge, ki naj ga obdela in nato bram pred komisijo.
Rok za obdelavo takšnega dela določi komisija m ne sme biti krajši od treh in ne daljši od dvanajst mesecev.
V komisiji je potrebno število strokovnjakov in vodja personalne službe.
Višji geolog lahko napreduje za geološkega svetnika, geološki svetnik pa za višjega geološkega svetnika, če ima poprejšnjo ugodno oceno strokovne komisije.
STROKOVNI TEČAJI
24.	člen
Za dosego strokovne izobrazbe za poklic pomožnega geološkega risarja se ustanovi tečaj za tehnično risanje, za poklic nižjega geološkega kolektorja nižji kolektorski tečaj, za poklic geološkega kolektorja pa višji kolektorski tečaj.
Tečaj za tehnično risanje traja eno leto, kolektorska tečaja p* trajata po pet mesecev.
25.	člen
Učni načrt tečaja obsega strokovne in splošne predmete.
Strokovni predmeti so:
a)	za tečaj za tehnično risanje: splošno znanje iz geologije in geofizike, čitanje topografskih zemljevidov, kartografsko risanje ter risanje geoloških zemljevidov in profilov;
b)	za nižji kolektorski tečaj: splošna geologija, mineralogija s petrografijo, osnovno znanje iz zgodovinske geologije, osnove rudarstva, kartografija, osnovno znanje iz inženirske geologije in praktičnu delo na terenu;
c)	za višji kolektorski tečaj: stratigrafska geologija s paleontologijo, petrografija, metode geološkega proučevanja terena, rudarska raziskovalna dela, izdelava geoloških zemljevidov in profilov, prepariranje hribin, mineralov in okamenin, praktično delo na terenu in mineralna nahajališča v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
Splošni del izpita predpiše predsednik vlade LRS.
26.	člen
Predavanja iz splošne geologije in geofizike in čitanje topografskih zemljevidov na tečaju za tehnično risanje se priredijo izven delovnega časa, vsi drugi predmeti iz 25. člena pa se predavajo v rednem delovnem času, vendar tako, da se pri tem ne ovira delo ustanove a/M podjetja.
Predavatelje na tečaju določi starešina organizacijske enote, ki priredi tečaj.
Ob koncu tečaja opravljajo tečajniki izpit pred izpitno komisijo.
27.	člen
V tričlanski izpitni komisiji, ki jo določi minister za industrijo in rudarstvo LRS oziroma pristojni operativni upravni voditelj, so predavatelj; kot izpraševalca.
Število članov se po potrebi lahko poveča.
.	28. člen
Tečajniki opravljajo pismeni in ustni izpit.
Na tečaju tehničnega risanja se opravlja pismeni izpit iz risanja, ki traja štiri ure.
Iz vseh drugih strokovtfih predmetov iz 25. člena je izpit usten.
'	/	29. člen
Za ocene na izpitu veljajo določbe 18. člena pravilnika.
Če tečajnik ne napravi izpita, ga lahko ponavlja po trdi menečih.
Prošnjo za ponavljanje izpita vloži tečajnik pri svoji organizacijski enoti mesec dni pred izpitom, predsednik pa mora določiti izpit v enem mesecu po preteku roka iz prednjega odstavka.
30.	člen
0 napravljenem izpitu izda izpitna komisija tečajniku spričevalo.
Na podlagi izpita na tečaju za tehnično risanje oziroma na nižjem kolektorekem tečaju pridobi tečajnik pravico do poklica pomožnega geološkega risarja odroma nižjega geološkega kolektorja, na podlagi izpita na višjem kolektorskem tečaju pa ima tečajnik po potrebni geološki praksi kot nižji geološki kolektor izpolnjene pogoje, da lahko postane geološki kolektor.
31.	člen
Tečaji se prirejajo po podjetjih ati ustanovah po odločbi in razporedu ministra za industrijo in rudarstvo LRS.
Stroški za tečaje gredo v breme organizacijske enote ki priredi tečaj.
Nadzorstvo in evidenco nad tečaji ima kadrovski oddelek ministrstva za industrijo in rudarstvo LRS.
32.	čl»
Pravico, obiskovati višji kolektorski tečaj, imajo uslužbenci v poklicu nižjega geološkega kolfektorja z vsaj enoletno prakso.
33.	člen
Za strokovno izpopolnitev uslužbencev geološke stroke se lahko ustanovijo tudi drugi tečaji. Ti tečaji ne dajejo pravice do višjega poklica, upoštevajo pa se pri napredovanju v višji poklic.
DOLOČBE ZA PREHOD IZ DRUGE STROKE V GEOLOŠKO STROKO
a)	Za pripravnike:
34.	člen
Za prehod iz druge stroke v geološko stroko mora imeti pripravnik strokovno oziroma šolsko izobrazbo, M je predpisana za geološko stroko, in* ob koncu določenega roka mora napraviti strokovni izpit.
Pripravniku se sme priznati prejšnja pripravniška služba. V tem primeru se trajanje staža določi po sorodnosti dela v prejšnji in v geološki stroki in po pripravljenosti pripravnika za izpit. Celotna pripravniška služba pa ne sme biti krajša od dveh tretjin pripravniške službe za geološko stroko.
Po prehodu v novo stroko pripravniku ni treba opravljati izpita iz tistih predmetov, iz katerih ga je že napravil pri prejšnjem strokovnem izpitu.
35.	člen
Pripravniku, ki je napravil strokovni izpit pred prenehanjem službe, se izpit prizna ob vrnitvi v službo, če prekinitev ni bila daljša od treh let.
b)	Za uslužbence:
36.	člen
Prehod iz druge stroke v geološko stroko je dopusten, če ima uslužbenec strokovno izobrazbo, ki je določena za ustrezni pokkc geološke stroke in če ob koncu določenega roka napravi strokovni izpit. Rok za ta izpit ne sme biti krajši od treh mesecev in ne daljši od enega leta. Ko napravi uslužbenec izpit, se postavi v določeni poklic. Do te postavitve obdrži svojo dotedanjo plačo.
Uslužbencu ni treba v geološki stroki opravljati izpita iz tistih predmetov, iz katerih ga je napravil že v prejšnji stroki.
Če dobi1 uslužbenec pri prehodu iz druge stroke v geološko stroko kak višji poklic, za katerega ni predpisan strokovni izpit, mora opravljati strokovni izpit, ki je dotočen za začetni poklic iz določene skupine poklicev.
37.	člen
Strokovnega izpita ob prehodu iz druge stroke v geološko stroko ni treba opravljati uslužbencem, ki pridejo za vodilne uslužbence, in rodi ne uslužbencem, ki preidejo zaradi posebne sposobnosti in uradne potrebe.
Prav tako so lahko oproščeni staža in izpita uslužbenci, ki imajo po oceni strokovne komisije iz 23. člena tega pravilnika dokazano izobrazbo jn prakso za dela določenega poklica.
KONČNE DOLOČBE
38.	člen
Prevedeni pripravniki morajo opraviti strokovni izpit po določbah tega pravilnika.
Če je pretekel pripravniku rok pripravniške službe ali mu je do preteka roka ostalo premalo časa, da bi se lahko pripravil za strokovni izpit, se mu podaljša pripravniška služba za toliko časa, kolikor mu je potrebno za pripravo za izpit, vendar največ za šest mesecev.
39.	člen
Ce uslužbenec ni napravil strokovnega izpita ali če napravljeni izpit ne ustreza izpitu, ki je predpisan za poklic, v katerega je preveden, mora napraviti strokovni oziroma dopolnilni izpit v enem letu po uveljavitvi tega pravilnika.
40.	člen
Po oceni strokovne komisije se smejo strokovnega izpita po prednjem členu oprostiti vodilni uslužbenci in uslužbenci, ki imajo potrebno strokovno prakso in sposobnost za opravljanje določenega poklica oziroma funkcije.
41.	člen
Sedanji posebni strokovni tečaji se morajo spraviti v sklad z določbami o strokovnih tečajih iz tega pravilnika*.
42.	člen
V vsakem posameznem primeru odloči strokovna komisija, kateremu strokovnemu izpitu iz tega pravilnika ustrezajo posamezni prejšnji izpiti.
48, člen
Ta pravMnik vel J od dneva objave v ^Uradnem listu LRS«.
Št. S-zak 660
Ljubljana dne 10. novembra 1048.
Strinjam sel
Za predsednika vlade LRS podpredsednik vlade LRS: Ivan Maček 1. r.
Podpredsednik vlade LRS in minister za industrijo in rudarstvo LRS:
Dr. Marijan Brecelj It r.
267.
Na podlagi 4. in 8. člena uredbe o kmetijski stroki (Uradn; list LRS, št. 40—224/47) predpisujem v sporazumu s predsednikom vlade LRS
pravilnik
o pripravniški službi, strokovnih izpitih in tečajih za uslužbence kmetijske stroke ter o prehodu iz drugih strok v kmetijsko stroko
I.	PRIPRAVNIŠKA SLUŽBA
1.	člen
Namen pripravniške službe je, da si pripravniki kmetijske stroke pridobijo potrebno strokovno prakso in razširijo svoje strokovno znanje.
2.	čim
Pripnavnišlsa služba je za poklic nižjega agronoma in nižjega kmetijskega tehnika in traja dve leti V tefll roku mora pripravnik napraviti strokovni izpit.
Če pripravnik v tem roku ne napravi strokovnega izpita, mu sme za nastavitev pristojni starešina po pred-logu starešine" organizacijske enote podaljšati pripravniško službo še za pol leta.
Pripravniška služba se pripravniku lahko podaljša za šest mesecev zaradi dolge bolezni, službe v vojski in podobnega.
3.	člen
Pripravniki za nižjega agronoma prebijejo pripravnički staž v eni izmed teh skupin kmetijske stroke:
1.	genetika in požlahtnjevanje rastlin;
2.	semenarstvo;
3.	poljedelstvo;
4.	vrtnarstvo;
5.	sadjarstvo;
6.	vinogradništvo in kletarstvo;
7.	mlekarstvo;
8.	zaščita rastlin;
9.	pedologija in agrokemija;
10.	živinoreja;
11	reja malih živali;
12.	ribogojstvo;
13.	splošno kmetijstvo.
4.	člen
Od dvajsetmesečnega pripravniškega staža v posameznih skupinah prebije pripravnik za nižjega agronoma:
1.	v skupini genetike in požlahtnjevanja rastlin: v znanstveni raziskovalni ustanovi za pridelovanje in požlahtnjevanje rastlin 20 mesecev;
2.	v skupini semenarstva: v laboratoriju za semensko kontrolo 12 mesecev, na državnem kmetijskem posestvu pri organizaciji pridelovanja in kontrole seme na 4 mesece, v semenarni pri organizaciji pridelovanja semena in semenske službe 4 mesece; med priznavanjem (aprobacijo) posevkov in nasadov se pripravniki vsako leto dodelijo komisijam za priznavanje posevkov in nasadov;
8.	v skupini poljedelstva: v znanstveni raziskovalni ustanovi za pridelovanje in požlahtnievanje rastlin 8 mesecev in na zadružnem ali državnem kmetijskem posestvu s pretežno poljedelsko proizvodnjo 12 mesecev;
4.	v skupina vrtnarstva: v znanstveni raziskovalni ustanovi za požlahtnjevanje vrtnarskih kultur ali na državnem ali na zadružnem kmetijskem posestvu, na katerem se prideluje semensko blago vrtnin in semenskega krompirja, 20 mesecev;
5.	v skupini sadjarstva: v sadjarskem institutu ali v šoli za požlahtnjevanje sadja 20 mesecev;
6.	v skupini vinogradništva in kletarstva: v vinarskem institutu ali v šoli za požlahtnjevanje trte 8 mesecev in v enološkem zavodu ali postaji 12 mesecev;
7.	v skupini mlekarstva: v državnem ali zadružnem gospodarstvu za proizvodnjo mleka 8 mesecev in v zavodu ali postaji za mlekarstvo 12 mesecev;
8.	v skupini za zaščito rastlin: v zavodu za zaščito rastlin 20 mesecev;
9.	v skupini pedologije in agrokemije: v agrokemičnem zavodu ali postaji 8 mesecev in v pedološkem zavodu
12	mesecev;
10.	v skupini živinoreje: v živinorejskem zavodu 8 mesecev in v kobilarni ali na govedorejski ali prašiče-rejski farmi ali v planinskem gospodarstvu 12 mesecev;
11.	v skupini reje malih živali: v živinorejskem zavodu 8 mesecev in na ovcerejski, kuncerejski ali perutninarski farmi z rejo čebel ali sviloprejk 12 mesecev; .12. v skupini ribogojstva: v zavodu za uporabno zoologijo ali ribarstvo 8 mesecev in v državni ali zadružni ribo-gojni ustanovi ,12 mesecev;
13. v skupini splošnega kmetijstva: v zavodu za kmetijsko ekonomiko 8 mesecev in v praksi planiranja, kmetijskega knjigovodstva, taksacije, evidence in statistike na državnem ali zadružnem kmetijskem posestvu ali v ustanovi 12 mesecev.
5.	člen
Pripravniki za nižjega kmetijskega tehnika prebijejo pripravniški staž v eni izmed teh skupin:
1.	poljedelstvo,
2.	semenarstvo,
3.	vrtnarstvo,
4.	sadjarstvo,
5.	vinogradništvo in kletarstvo,
6.	mlekarstvo,
7.	živinoreja,
8.	splošno kmetijstvo.
6 člen
Od dvajsetmesečnega pripravniškega staža v posameznih skupinah prebijejo pripravniki za nižjega kmetijskega tehnika:
1.	v skupini poljedelstva: na državnem ali zadružnem kmetijskem posestvu s predvsem poljedelsko proizvodnjo 20 mesecev;
2.	v skupini semenarstva: v laboratoriju za semensko kontrolo 6 mesecev, na državnem kmetijskem posestvu s pridelovanjem semena 8 mesecev in v semenarni 6 mesecev; med priznavanjem posevkov in nasadov se pripravniki dodelijo komisijam za priznavanje posevkov in nasadov;
3.	v skupini vrtnarstva: na državnem ali zadružnem kmetijskem posestvu s pridelovanjem semen vsega blaga vrtnarskih kultur 20 mesecev;
4.	v skupini sadjarstva: na državnem ali zadružnem kmetijskem posestvu s sadjarsko proizvodnjo 20 mesecev;
5.	v skupini vinogradništva in kletarstva: na državnem ali zadružnem kmetijskem posestvu s proizvodnjo vina 12 mesecev in v državni ali zadružni kleti 8 mesecev;
6.	v skupini mlekarstva: v državnem ali zadružnem gospodarstvu za proizvodnjo mleka 8 mesecev in v zavodu ali postaji za mlekarstvo 12 mesecev;
7.	v skupini živinoreje: na državnem ali zadružnem kmetijskem posestvu z živinorejsko proizvodnjo 20 mesecev;
8.	v skupini splošnega kmetijstva: na državnem ali zadružnem kmetijskem posestvu ali v ustanovi v praksi kmetijskega planiranja, evidence, statistike in knjigovodstva 20 mesecev. e
7. člen
Za nastavitev pristojni starešina skrbi, da prebijejo pripravniki v 4. oziroma 6. členu tega pravilnika določeni čas v določenih ustanovah in podjetjih.
8.	člen
Med pripravniško službo se mora pripravnik seznaniti z vsemi deli iz tiste skupine kmetijske stroke, iz katere bo opravljal strokovni izpit.
Starešina organizacijske enote, v kateri pripravnik dela, mora voditi evidenco in kontrolo o njegovem delu in spremljati njegov napredek. V ta namen piše pripravnik delovni dnevnik, v katerega vpisuje vrsto dela, ki ga opravlja, starešina pa vpiše vanj ob koncu vsakega meseca svoje pripombe in kar opazi o pripravnikovih strokovnih sposobnostih.
Pri večjih organizacijskih enotah sme starešina organizacijske enote to delo prenesti na katerega izmed starejših strokovnjakov.
II.	STROKOVNI IZPITI
9.	člen
Strokovni izpiti so:
a)	pripravniški,
b)	za dosego višjega poklica,
c)	za prehod iz ene skupine kmetijske stroke v drugo in
č) za prehod iz druge stroke v kmetijsko stroko.
10.	člen
Strokovni izpiti se opravljajo pred komisijo v ministrstvu za kmetijstvo LRS.
Ministrstvo za kmetijstvo LRS določi ob začetku vsakega leta dve izpitni komisiji: prvo za poklic nižjega agronoma in od njega višje poklice, drugo pa za poklic nižjega kmetijskega tehnika in od njega višje poklice.
11.	člen
V izpitni komisiji so predsednik in člani izpraševalci. Predsedniku in vsakemu članu izpraševalcu se določi po en namestnik. Predsednik izpitne komisije se imenuje izmed uslužbencev ministrstva za kmetijstvo LRS. En član komisije je organ personalne službe.
člani izpraševalci pri izpitu za nižjega agronoma so lahko strokovnjaki z agronomsko fakulteto, iz kmetijskih znanstvenih ustanov ali iz ministrstva za kmetijstvo LRS.
Člani izpraševalci pri izpitu za nižjega kmetijskega tehnika so lahko profesorji in predmetni učitelji srednjih kmetijskih šol in kmetijski strokovnjaki s fakultetno izobrazbo.
Člani izpraševalci iz glavnih predmetov morajo biti strokovnjaki iz skupine, iz katere se opravlja izpit.
12.	Člen
Delovodja izpitne komisije je uslužbenec, ki ga določi vodja kadrovske službe ministrstva za kmetijstvo LRS.
Delovodja piše zapisnik o delu izpitne komisije in opravlja vse administrativno delo, k; je v zvezi z izpitom, nima pa pravice, sodelovati pri izpraševanju. Arhiv izpitnih komisij vodi kadrovska služba ministrstva za kmetijstvo LRS. '
13.	člen
Če kandidat potuje na izpit izven kraja svoje službe, ima pravico do dnevnic in povračila potnih stroškov po predpisih za uradr«n potovanja v breme državne blagajne.
Kandidatom za pripravniški strokovni izpit in za izpit za dosego višjega poklica se lahko za prvo opravljanje izpita dovoli 10 do 30 dni plačanega dopusta.
14.	člen
Kandidat vloži prošnjo za pripustitev k strokovnemu izpitu na izpitno komisijo po starešini organizacijske enote en mesec pred izpitnim rokom. Starešina organizacijske enote pošlje izpitni komisiji obenem s prošnjo podatke o zaključnem izpitu na agronomski fakulteti ali na kmetijski visoki šoli oziroma na srednji kmetijski šoti, odločbo o nastavitvi im za pripravnika tudi potrjeni delovni dnevnik.
15.	člen
Dan in čas izpita določi vodja kadrovske službe v sporazumu g predsednikom izpitne komisije. 0 tem obvesti pismeno vsaj 10 dni pred izpitom člane izpraševalce in kandidate po njihovih starešinah.
Če je kdo izmed izpraševalcev zadržan in ne more biti navzoč pri izpitu, mora to takoj sporočiti vodji kadrovske službe, da se mu dotoči namestnik.
16.	člen
Kandidate oceni izpitna komisija z večino glasov. Pri enakem številu glasov odtoči predsednikov glas. Ocene so: »odlično« (5), »prav dobroc (4) in »dobro« (3), če je kandidat izpit napravil z uspehom, in »ni opravili« (2), če kandidat izpita ni napravil. Ocena se izračuna tako, da se ocena pismenega izdelka in oceni ustnega in praktičnega izpita seštejejo in delijo s tri.
Izpitna komisija izda kandidatu spričevalo o opravljenem strokovnem izpitu na obrazcu, ki ga predpiše ministrstvo za kmetijstvo LRS.
Uspeh izpita se vpiše v uslužbencev uslužbenski list.
A) Pripravniški strokovni izpit
17.	člen
Pripravniškega strokovnega izpita so oproščeni:
a)	tile uslužbenci prosvetno-znanstvene stroke: profesorji, docenti in asistenti vseučilišč, kmetijskih visokih šol in znanstvenih raziskovalnih ustanov ter profesorji srednjih kmetijskih šol in uslužbenci stroke planiranja v kateri izmed kmetijskih skupin, ki so dovršili kmetijsko fakulteto ati kmetijsko visoko šoto in imajo strokovni izpit;
b)	uslužbenci prosvetno-znanstvene stroke, ki so dovršili srednjo kmetijsko šolo in so v službi na srednjih ali nižjih kmetijskih šolah kot predmetni učitelji ali učitelji, in uslužbenci strdke planiranja v kateri izmed kmetijskih skupin, ki so dovršili srednjo kmetijsko šoto in imajo strokovni izpit;
c)	tisti, ki prvič stopijo v državno službo kmetijske stroke, pa so znani kot kmetijski znanstveni delavci ali dobni kmetijski praktiki.
Za nastavitev oseb, ki jim ni treba opravljati strokovnega izpita, je potrebno obrazloženo mnenje izpitne komisije.
18.	člen
Pripravniki kmetijske stroke imajo pravico, opravljati strokovni izpit po dvajsetih mesecih pripravniške službe.
Če pripravnik prej obvlada gradivo svoje skupine, se mu sme po presoji neposrednega starešine dovoliti opravljanje izpita po osemnajstih mesecih pripravniškega staža.
Strokovni izpit sestoji iz pismenega, ustnega in praktičnega dela, ustni izpit pa se d<jli na splošni in posebni (strokovni) del.
Pri izpitu se ugotovi teoretična in praktična izobrazba kandidata in njegova sposobnost za kmetijsko službo.
19.	člen
Najprej se dela pismeni izpit.
Pri pismenem izpitu obdelajo kandidati temo iz glavnih strokovnih predmetov, upoštevajoč pri tem n jakov pripravniški staž.
Pismeni izpit traja zdržema do pet ur.
Sestavljanje pismene naloge nadzirajo izmenoma člani izpitne komisije po razporedu, ki ga določi predsednik.
Kandidat: smejo pri pismenem izpitu uporabljati zakone, uredbe, pravilnike ter druge pripomočke, ki jim jih dovoli izpitna komisija.
Kandidat, ki prej dokonča svojo nalogo, mora takoj oditi iz izpitnega prostora.
20.	člen
Po opravljenem pismenem izpitu delajo kandidati ustni izpit.
Program ustnega izpita obsega dva dela: splošni del, ki ga predpiše predsednik vlade LRS, in posebni (strokovni) del.
Pri posebnem delu se opravlja strokovni izpit iz predmetov tiste skupine, v kateri je pripravnik prebil pripravniški staž.
Pred začetkom ustnega izpita potegne kandidat za vsak predmet po tri vprašanja.
21.	člen
Posebni (strokovni) del strokovnega izpita opravljajo pripravniki za nižjega agronoma v posameznih skupinah iz teh predmetov:
I.	Genetika in požlahtnjevanje rastlin:
a)	kot glavni predmeti;
1.	biologija in fiziologija rastlin,
2.	genetika,
3.	požlahtnjevanje rastlin,
4.	splošno in posebnoi poljedelstvo,
5.	priznavanje posevkov in nasadov;
b)	kot stranski predmeti:
1.	osnove pedologije,
2.	osnove zaščite rastlin,
3.	osnove preizkušanja in kontrole semenskega blaga,
4.	kmetijska meteorologija in klimatologija,
5.	organizacija proizvodnje in dela v kmetijskem gospodarstvu in kmečko zadružništvo.
II.	Semenarstvo
a) kot glavni predmeti;
1.	biologija in fiziologija rastlin,
2.	preizkušnja semenskega blaga,
3.	poznavanje in zatiranje plevela,
4.	priznavanje posevkov in nasadov,
5 organizacija semenske proizvodnje in kontrole,
6.	splošno in posebno poljedelstvo;
b) kot stranski predmeti:
1.	osnove genetike in požlalAnjevanja rastlin,
2.	osnove zaščite rastlin,
3.	osnove vrtnarstva,
4.	kmetijska meteorologija in klimatologija,
5.	organizacija proizvodnje in dela v kmetijskem gospodarstvu in kmečko zadružništvo.
III.	Poljedelstvo:
a) kot glavni predmeti:
1.	pedologija,
2.	splošno in posebno poljedelstvo,
3.	kmetijski stroj:,
4.	osnove požlahtnjevanja rastlin;
b) kot stranski predmeti:
1.	priznavanje posevkov in nasadov njivskih rastlin,
2.	osnove preizkušanja in kontrol/e semenskega bl;jga,
3.	osnove vrtnarstva,
4.	osnove melioracij,
5.	osnove zaščite rastlin,
6.	kmetijska meteorologija in klimatologija,
7.	organizacija proizvodnje in dela v kmetijskem gospodarstvu in kmečko zadružništvo.
IV.	V rtnarstvo:
a) kot glavni predmeti:
1.	pedologija,
2.	splošno in posebno vrtnarstvo,
3.	teamakanje in urejanje vrtov,
4.	konserviranje vrtnih pridelkov;
b) kot stranski predmeti:
1.	priznavanje posevkov in nasadov vrtnih rastlin,
2.	osnove preizkušanja in kontrole semenskega blaga,
3.	osnove zaščite rastlin,
4.	osnove poljedelstva,
5.	osnove kmetijskih strojev,
6.	organizacija proizvodnje in dela v kmetijskem gospodarstvu' in kmečko zadružništvo,
7.	kmetijska meteorologija in klimatologija.
V.	Sadjarstvo:
a) kot glavni predmeti:
1.	pedologija,
2.	splošno In posebno sadjarstvo,
8.	vzgajanje sadja v rastlinjakih in ob umetnih pogojih;
4. konserviranje sadja;
b) kot stranski predmeti:
1.	osnove zaščite rastlin,
2.	osnove vinogradništva in kletarstva,
3.	čebelarstvo,
4.	osnove kmetijskih strojev,
5.	kmetijska meteorologija in klimatologija,
6.	organizacija proizvodnje in dela v kmetijskem gospodarstvu in kmečko zadružništvo.
V. Vinogradništvo in kletarstvo: a) kot glavna predmeti:
1.	pedologija,
2.	splošno in posebno vinogradništvo,
8.	kletarstvo,
4. mikrobiologija,
6.	predelovanje grozdja;
b) kot stranski predmeti:
1.	osnove sadjarstva,
2.	osnove zaščite rastlin,
3.	osnove kmetijskih strojev,
4.	kmetijska meteorologija in klimatologija,
5.	organizacija proizvodnje in dela v kmetijskem gospodarstvu in kmečko aadružnftšvo.
VII. Mlekarstvo:
a)	kot glavni predmeti:
1.	proizvodnja mleka s posebnim ozirom na hgideno,
2.	mlekarska mikrobiologija,
3.	mlekarska kemija,
4.	mlekarska tehnologija (izraba mleka),
5.	mlekarsko strojništvo in stavbinstvo,
6.	mlekarsko gospodarstvo,
7.	organizacija mlekarstva;
b)	kot stranski predmeti:
1.	osnove poljedelstva,
2.	splošna živinoreja,
3 posebna živinoreja z ozirom na mlekarstvo,
4.	proizvodnja krme,
5.	planinsko gospodarstvo,
6.	organizacija proizvodnje ;n dela v kmetijskem gospodarstvu in kmečko zadružništvo.
Vlil. Zaščita rastlin:
a) kot glavni predmeti:
1.	fitopatologija,
2.	entomolog ja,
3.	sredstva za zaščito rastlin,
4.	fifcosanitetna karantenska služba;
b) kot stranski predmeti:
1.	osnove poljedelstva in vrtnarstva,
2.	osnove sadjarstva in vinogradništva,
3.	osnove preizkušanja in kontrole semenskega blaga,
4.	kmetijska meteorologija in klimatologija,
5.	organizacija proizvodnje in dela v kmetijskem gospodarstvu in kmečko zadružništvo.
IX.	Pedologija in agrokemija:
a) kot glavni predmeti:
1.	analitična kemija,
2.	pedološka kemična tehnologija,
3.	pedologija,
4.	pedološko kartografiranje,
5.	agrokemija,
6.	kmetijska meteorologija in klimatologija;
v
b) kot stranski predmeti:
1.	osnove poljedelstva,
2.	osnove zaščite rastlin,
3.	osnove vinogradništva in sadjarstva,
4.	organizacija proizvodnje in dela v kmetijskem gospodarstvu m kmečko zadružništvo.
X.	Živinoreja; a) kot glavni pradmeti:
1.	splošna in posebna živnoreja (konji, govedo in prašiči),
2.	ureditev kobilarn in živinorejskih .farm,
3.	prehrana živine,
4.	proizvodnja krme,
5.	mlekarstvo;
b) kot stranski predmeti:
1.	veterinarstvo in prva pomoč živini,
2.	osnove poljedelstva, travništvo in pašništvo,
3.	planinsko gospodarstvo,	\
4.	osnove reje malih živali (ovce, koze, kunci, perutnina in čebele),
5.	organizacija proizvodnje in dela v kmetijskem gospodarstvu in kmečko zadružništvo.
XI.	Reja malih živali; a) kot glavni predmeti:
1.	splošna in posebna reja malih živali (ovce, koze, kunci, perutnina, čebele in sviloprejke),
2.	ureditev farm,
3.	prehrana malih živali,
4.	proizvodnja krme,
5.	mlekarstvo;
b) kot stranski predmeti:
1.	veterinarstvo in, prva pomoč živini,
2.	travništvo, pašništvo in planšarstvo,
3.	osnove živinoreje,
4.	organizacija proizvodnje in dela v kmetijskem gospodarstvu in kmečko zadružništvo.
XII.	Ribogojstvo: a) kot glavni predmeti:
1.	biologija in fiziologija rib,
2.	sistematika rib,
3.	gojitev in zaščita rib,
4.	ureditev ribnikov in drstišč;
b) kot stranski predmeti:
1.	osnove živinoreje,
2.	konserviranje rib,
3.	organizacija proizvodnje in dela v kmetijskem gospodarstvu in kmečko zadružništvo.
XIII.	Splošno kmetijstvo:
* ' a) kot glavni predmeti:
1.	organizacija proizvodnje v kmetijskem gospodarstvu,
2.	organizacija dela v kmetijskem gospodarstvi^
3.	kmečko zadružništvo,
4.	kmetijsko knjigovodstvo in taksacija,
5.	kmetijsko planiranje, evidenca in statistika,
6.	upravna organizacija kmetijstva,
7.	finančno poslovanje;
b) kot stranski predmeti: \
1.	osnove poljedelstva in vrtnarstva,
2.	osnove živinoreje,
3.	osnove sadjarstva in vinogradništva.
22.	Člen
Posebni (strokovni) del strokovnega izpita opravljajo pripravniki za nižjega kmetijskega tehnika v posameznih skupinah teh predmetov:
I.	Poljedelstvo: a) kot glavni predmeti:
1.	pedologija,
2.	splošno ir.1 posebno poljedelstvo,
3.	kmetijski stroji}
b) kot stranski predmeti:
1- priznavanje posevkov in nasadov njivskih rastlin, *2. osnove preizkušanja in kontrola semenskega blaga,
3.	osnove vrtnarstva,
4.	osnove živinoreje,
5.	osnove zaščite rastlin,
6.	kmetijska meteorologija in klimatologija,
7.	organizacija proizvodnje in dela v kmetijskem gospodarstvu in kmečko zadružništvo.
11. Sem e na rstvo ;
a) kot glavni predmeti:
1.	preizkušanje semenskega blaga,
2.	priznavanje posevkov in nasadov,
3.	organizacija semenske proizvodnje in kontrole,
4.	splošno in posebno poljedelstvo;
b) kot stranski predmeti:
1.	osnova zaščite rastlin,
2.	osnove vrtnarstva,
3.	kmetijska meteorologija in klimatologija,
4.	organizacija proizvodnje in dela v kmetijskem go-spodarstvu in kmečko zadružništvo.
IH. V rtnarstvo:
a) kot glavni predmeti:
1.	pedologija,
2.	vrtnarstvo,
3.	namakanje, zaprte grede in rastlinjaki,
4.	konserviranje vrtnin in sadja;
b) kot stranski predmeti:
1.	priznavanje posevkov in nasadov vrtnih kultur,
2.	preizkušanje in kontrola semenskega blaga,
3.	osnove zaščite rastlin,
4.	osnove poljedelstva,
5.	kmetijska meteorologija in klimatologija,
6.	organizacija proizvodnje in dela v kmetijskem gospodarstvu in kmečko zadružništvo.
IV.	Sadjarstvo:
a) kot glavni predmeti;
1.	pedologija,
2.	sadjarstvo,
3.	konserviranje sadja;
b) kot stranski predmeti:
1.	osnove zaščite rastlin,
2.	osnove vinogradništva in kletarstva,
3.	čebelarstvo,
4.	kmetijska meteorologija in klimatologija.
5.	organizacija proizvodnje in dela v kmetijskem gospodarstvu in kmečko zadružništvo.
V.	Vinogradništvo in kletarstvo;
a) kot glavni predmeti:
!. pedologija,
2.	splošno in posebno vinogradništvo,
3.	kletarstvo,
4.	predelovanje grozdja;
b) kot stranski predmeti:
1.	osnove sadjarstva.
2.	osnove zaščite rastlin.
3.	kmetijska meteorologija in klimatologija,
4 organizacija proizvodnje in dela v kmetijskem gospodarstvu in kmečko zadružništvo.
VI.	Mlekarstvo;
a) kot glavni predmeti:
1.	proizvodnja mleka s posebnim ozirom na higieno,
2.	izraba mleka: prirejanje mleka za potrošnjo,
^delovanje masla, izdelovanje sira,
izdelovanje trajnih mlečnih izdelkov,
3.	kontrola mleka,
4.	mlekarsko strojništvo in stavbdnstvo,
5.	mlekarsko gospodarstvo in organizacija dela v mlekarskem obratu,
6.	mlekarsko knjigovodstvo;
' b) kot stranski predmeti:
1.	osnove poljedelstva,
2.	splošna živinoreja.
3.	posebna živinoreja z ozirom na mlekarstvo,
4.	proizvodnja krme,
5.	planšarstvo, 1
6.	organizacija proizvodnje in dela v kmetijskem gospodarstvu in kmečko zadružništvo.
VIL Živinoreja: a) kot glavni predmeti:
1.	splošna in posebna živinoreja,
2.	ureditev kobilarn in živinorejskih farm.
3.	prehrana živine,	1
4.	mlekarstvo,
5.	proizvodnja krme:
b) kot stranski predmeti:
1.	veterinarstvo in prva pomoč živini,
2.	osmove poljedelstva,
3.	travništvo in pašništvo,
4.	planinsko gospodarstvo,
0.	organizacija proizvodnje in dela v kmetijskem gospodarstvu in kmečko zadružništvo.
VIII. Splošno kmetijstvo: a) kot glavni predmeti:
1.	organizacija proizvodnje v kmetijskem gospodarstvu,
2.	kmečko zadružništvo,
3.	organizacija dela v kmetijskem gospodarstvu,
4.	kmetijsko knjigovodstvo,
5.	kmetijsko planiranje, evidenca in statistika,
6.	upravna organizacija kmetijstva:
b) kot stranski predmeti:
1.	osnove poljedelstva,
2.	osnove živinoreje,
3.	osnove sadjarstva in vinogradništva.
23.	člen.
Ko napravi kandidat ustni izpit, opravlja praktični izpit iz glavnih predmetov v laboratoriju ali na kmetijskem objektu. Pri praktičnem izpitu se ugotovi njegovo praktično znanje.
25. člen
Če kandidat pade pri pismenem ali praktičnem izpitu, mora ponavljati ves izpit. Če pade pri ustnem izpitu
iz strokovnega dela v enem ali dveh glavnih ali v enem al: več stranskih predmetih, ponavlja izpit samo iz teh predmetov. Če pri ponovnem izpitu pade iz katerega glavnega predmeta, se šteje, da je padel pri vsem izpitu, če pa pade prj ponovnem izpitu iz stranskih predmetov, sme izpit iz teh predmetov ponavljat; samo še enkrat.
Če kandidat med opravljanjem izpita odstopi, se šteje, da izpita ni napravil. Če odstopi pred pričetkom izpita, se šteje, da izpita ni delal in izgubi pravico do povračila potnih stroškov.
Ponovni izpit se opravlja po treh mesecih. Izpit se sme ponavljati dvakrat.
24. člen
Ko pripravnik napravi strokovni izpit, se razporedi v začetni poklic.
B. Strokovni izpit za dosego višjega poklica
26.	člen
Pravico, opravljati strokovni izpit za dosego višjega poklica, imajo:
1.	višji kmetijski delovodja, ki je dovršil tečaj s stopnjo srednje kmetijske šole (38. člen),
2.	kmetijski nadzornik, kmetijski delovodja in višji kmetijski delovodja, ki so dovršili srednjo kmetijsko šolo,
3.	nižji kmetijski tehnik, kmetijski tehnik in višji kmetijski tehnik, ki so dovršili kmetijsko fakulteto ali kmetijsko visoko šolo,
in sicer v 1. in 2. točki navedeni uslužbenci za dosego poklica nižji kmetijski tehnik in v 3. točki navedeni uslužbenci za dosego poklica nižji agronom.
Višji kmetijski delovodja mora poleg pogojev iz 1. točke tega člena imeti potrebno prakso, dokazan uspeh pri delu kot višji kmetijski delovodja in oceno neposrednega starešine, da lahko opravlja dela poklicev, ki so določena za uslužbence s srednješolsko kmetijsko izobrazbo.
27.	člen
Strokovni izpit za prehod v višji poklic se opravlja po programu, ki je s tem pravilnikom določen za pripravniške strokovne izpite, kandidati pa se ocenjujejo, kakor je določeno v 16. členu tega pravilnika.
Izpit se sme ponavljati dvakrat. Ponovni izpit se sme opravljati po šestih mesecih.
28.	člen
Če kandidat pade pri pismenem ali praktičnem izpitu, mora ponavljati ves izpit. Če pade pri ustnem strokovnem izpitu iz enega ali dveh glavnih predmetov ali pa iz enega ali več stranskih predmetov, ponavlja izpit samo iz teh predmetov. Če pade pri ponovnem izpitu iz kateregakoli predmeta, mora ponavljati ves izpit.
29.	člen
Kandidat mora za pripustitev k izpitu vložiti prošnjo, ki jo neposredni starešina pošlje izpitni komisiji in z njo še tele priloge:
L dokaz o dovršenem tečaju oziroma overjeni prepis spričevala o dovršeni srednji kmetijska šoli, kmetijski fakulteti oziroma kmetijski visoki šoli,
2.	overjen prepis odločbe o sedanjem poklicu,
3.	oceno o strokovni usposobljenosti za zadnji dve leti dela v kmetijski stroki,
4.	za višjega kmetijskega delovodjo iz l. točke 28. člena tega pravilnika še mnenje o njegovi sposobnosti
za opravljanje del v poklicih, ki so določeni za uslužbence s srednješolsko kmetijsko izobrazbo.
30. člen
Kandidati iz 26. člena tega pravilnika so oproščeni pripravniškega staža, kandidati iz 3. točke istega člena pa tudi splošnega dela ustnega izpita ter jz tistih stranskih strokovnih predmetov iz posebnega dela ustnega izpita, iz kate rili so izpit že opravili pri strokovnem izpitu za nižjega kmetijskega tehnika.
31- člen
Višji kmetijski tehnik, ki se odlikuje s svojim visokim znanstvenim in strokovnem delom, sme biti postavljen za kmetijskega svetnika ali višjega lonetijskega svetnika šele po poprejšnji oceni strokovne komisije (2. odstavek 5. člena uredbe o kmetijski stroki), ki jo imenuje minister za kmetijstvo LRS.
V komisiji je šest članov, od katerih je eden predsednik. En član komisije je organ personalne službe, drugi člani so iz vrst znanstvenih delavcev tiste skupine kmetijske stroke, v kateri je uslužbenec delal.
Komisija povabi kandidata, da vloži prošnjo na ministrstvo za kmetijstvo LRS in prošnji priloži spričevalo o dovršeni srednji kmetijski šoli v izvirniku ali v potrjenem prepisu in odločbo o postavitvi za višjega kmetijskega tehnika.
32. člen
Komisija določi temo s področja glavne strokovne dejavnosti kr lidata. Kand' 'rti jo mora obdelati in v enem mesecu poslati komisiji v petih izvodih. Pri obdelavi teme sme kandidat uporabljati tudi svoja morebitna natisnjena dela.
33., člen
Predsednik komisije določi po prejemu pismenega izdelka, vendar najpozneje v petnajstih dneh, dan ustnega izpita ter pozove kandidata in člane izpitne komisije.
Izpit sme trajati največ dve uri. Pri izpitu se postavljajo kandidatu vprašanja iz kmetijske problematike, ki jo je kandidat obdelal v svojem pismenem izdelku. Pri izpitu se mora ugotoviti, ali ima kandidat visoko znanstveno in strokovno znanje, ki se zahteva za poklic kmetijskega svetnika in višjega kmetijskega svetnika.
Člani komisije izprašujejo po vrstnem redu, kakor ga določi predsednik.
O ocerri se sklepa z večino glasov in se glasi: »napravile ali rni napravile. Če so glasovi enako razdeljeni, odloči predsednikov glas.
C. Strokovni izpit za prehod iz ene skupine kmetijske stroke v drugo
34.	člen
Uslužbenec, M je napravil pripravniški strokovni izpit iz ene skupine kmetijske stroke, more opravljati strokovni izpit iz druge skupine kmetijske stroke po dveh letih dela v drugi skupini.
Blokovnega izpita iz druge skupine nima pravice opravljati uslužbenec, če je prakso v drugi skupini prekinil ali če ta praksa ne ustreza pogojem pripravniškega staža.
Kandidat opravlja v novi skupini pismeni, ustni in praktični izpit iz predmetov te skupine enako kakor pripravnik, le da je oproščen splošnega dela ustnega izpita In tistih glavnih predmetov te skupine, ki so mu bili glav-
ni predmeti p n pripravniškem strokovnem izpitu, in vsen stranskih predmetov te skupine, ki so mu bili glavni ali stranski predmeti pri pripravniškem strokovnem izpitu.
, Kand' lat vloži prošnjo za pripustitev k izpitu na izpitno komisijo pri starešini svoje organizacijske enote. Starešina ji mora priložiti overjeni prepis potrdila o opravljenem pripravniškem strokovnem izpitu in potrdilo, da je kandidat v skladu s predpisi za pripravniški staž delal dve leti v skupini, iz katere opravlja izpit.
HI. POGOJI ZA DOSEGO POKLICEV V KMETIJSKI
STROKI
35.	člen
Za nižjega agronoma in v poklice, višje od njega so lahko nastavljeni samo tisti, ki imajo kmetijsko fakulteto ali kmetijsko visoko šolo z vsemi izpiti. Izvzeti so primeri, ki so določeni v dragem odstavku 5. člena uredbe o kmetijski stroki.
36.	člen
Za nižjega kmetijskega tehnika, kmetijskega tehnika in višjega kmetijskega tehnika so lahko postavljeni:
a)	tisti, ki so dovršili srednjo kmetijsko šolo in napravili strokovni izpit za nižjega kmetijskega tehnika,
b)	tisti, ki so dovršili srednji kmetijski tečaj z zaključnim izpitom in napravili strokovni izpit za nižjega kmetijskega tehnika ter imajo pet let kmetijske prakse (1. točka 26 člena).
37.	člen
Poklic višjega kmetijskega tehnika, višjega agronoma in od tega višji poklic lahko doseže uslužbenec le po oceni strokovne komisije, ki jo sestavljajo strokovnjaki in predstavnik personalne službe.
IV. STROKOVNI TEČAJI
88. člen
V kmetijski stroki so strokovni tečaji iz posameznih skupin kmetijske stroke, in sicer:
1.	nižji kmetijski tečaji s stopnjo nižje kmetijske šole,
2.	srednji kmetijski tečaji s stopnjo srednje kmetijske šole.
Nižji kmetijski tečaj traja 6 mesecev, srednji pa eno
leto.
Poklic kmetijskega nadzornika in kmetijskega delovodje lahko doseže tisti, ki dovrši nižji kmetijski tečaj z zaključnim izpitom.
Višji kmetijski delovodja postane lahko nižji kmetijski tehnik, če dovrši srednji kmetijski tečaj z zaključnim izpitom in napravi strokovni izpit za nižjega kmetijskega tehnika.
39.	člen
Tečaji sestoje iz splošnega in posebnega (strokovnega) dela ter iz strokovne prakse.
Učni program za splošni del predpiše predsednik vlade LRS, učni program za predmete strokovnega dela tečaja in navodila za organizacijo tečajev pa ministrstvo za kmetijstvo LRS.
40.	člen
Vodja tečaja in predavatelje za posamezneme predmete določi minister za kmetijstvo LRS.
Stroški za tečaje gredo v breme ministrstva za kmetijstvo LRS.
41.	člen
Ob koncu tečaja se opravlja zaključni izpit.
Izpit je usten in praktičen.
V	izpitni komisiji so vodja tečaja kot predsednik in predavatelji na tečaju kot člani izpraševalci.
Delovodja izpitne komisije je eden izmed članov izpraševalcev, ki ga za to določi predsednik izpitne komisije.
Ocene so »odlično« (5), »prav dobro« (4) in »dobro« (3), če je tečajnik izpit napravil in »ni opravil« (2), če izpita ni napravil.
Komisija odloča o oceni z večino glasov. Ce so glasovi enako razdeljeni, odloči predsednikov glas.
42.	člen
Delovodja izpitne komisije piše zapisnik o delu komisije in opravlja vse administrativno delo, ki je v zvezi z izpitom.
V	izpitni zapisnik se vpišejo: ime, priimek in poklic predsednika in članov izpitne komisije ter delovodje in tečajnikov, ki opravljajo izpit, ocene izpitne komisije o izpitu iz vsakega posameznega predmeta ter skupna ocena.
43.	člen
Ce pade tečajnik pri izpitu iz glavnega predmeta, ne more izpita več ponavljati, ne da bi poprej znova obiskoval tečaj. Ce pade pri izpitu iz stranskih predmetov, lahko izpit iz teh predmetov ponavlja čez mesec dni.
44.	člen
Izpitna komisija izda tečajniku spričevalo o dovršenem tečaju in opravljenem izpitu s skupno oceno in z ocenami iz posameznih predmetov.
Spričevalo o dovršenem srednjem kmetijskem tečaju je dokaz o šolski izobrazbi, spričevalo o nižjem kmetijskem tečaju pa dokaz o šolski in strokovni izobrazbi v kmetijski stroki.
45.	člen
Nižji kmetijski tečaji se ustanovijo:
a)	za poljedelstvo,
b)	za vrtnarstvo,
c)	za sadjarstvo,
č) za vinogradništvo,
d)	za kletarstvo,
e)	za živinorejo,
f)	za mlekarstvo.
Ministrstvo za kmetijstvo LRS ustanovi po potrebi nižje kmetijske tečaje tudi za druge kmetijske panoge.
46.	Člen
Strokovni del nižjih kmetijskih tečajev sestoji v posameznih skupinah iz teh predmetov:
a)	tečaj za poljedelstvo:
1.	poljedelstvo kot glavni predmet,
2.	semenarstvo,
3.	travništvo,
4.	mehanizacija kmetijstva,
5.	živinoreja,
6.	organizacija kmetijske proizvodnje;
b)	tečaj za vrtnarstvo:
1.	vrtnarstvo kot glavni predmet,
2.	spravljanje in predelovanje vrtnin in sadja,
3.	poljedelstvo,
4.	semenarstvo,
5.	mehanizacija kmetijstva,
6.	organizacija kmetijske proizvodnje;
c) tečaj za sadjarstvo i
1.	sadjarstvo kot glavni predmet,
2.	predelovanje sadja,
3.	vinogradništvo in kletarstvo,
4.	mehanizacija kmetijstva,
5.	organizacija kmetijske proizvodnje;
8) tečaj za vinogradništvo:
1.	vinogradništvo kot glavni predmet,
2.	kletarstvo,
3.	sadjarstvo,
4.	mehanizacija kmetijstva,
5.	organizacija kmetijske proizvodnje;
d)	tečaj za kletarstvo:	,
1.	kletarstvo kot glavni predmet,
2.	predelovanje grozdja,
3.	vinogradništvo,
4.	mehanizacija kmetijstva,
5.	organizacija kmetijske proizvodnje;
e)	tečaj za živinorejo:
1.	živinoreja kot glavni predmet,
2.	mlekarstvo,
3.	travništvo,
4.	poljedelstvo,
5.	mehanizacija kmetijstva,
6.	organizacija kmetijske proizvodnje;
f)	tečaj za mlekarstvo:
1.	mlekarstvo kot glavni predmet,
2.	živinoreja,
3.	travništvo,
4.	mehanizacija kmetijstva,
5.	organizacija kmetijske proizvodnje.
47.	člen
Strokovna praksa v nižjem kmetijskem tečaju se opravlja med delom tečajnikov na kmetijskem objektu po navodilih in pod nadzorstvom predavateljev.
Praksa se opravlja iz vseh navedenih predmetov strokovnega dela tečaja zadevne skupine.
48.	člen
Strokovni del učnega načrta za srednje kmetijske tečaje sestoji iz istih skupin in predmetov kmetijske stroke, iz katerih se opravljajo strokovni izpiti za nižje kmetijske tehnike.
Tečajnik lahko obiskuje samo tečaj tiste skupine kmetijske stroke, v kateri je opravljal kmetijsko prakso.
Tečajniki opravljajo praktična dela iz glavnih predmetov svoje skupine in osnovno prakso iz stranskih predmetov.
V. STROKOVNI TEČAJI ZA IZPOPOLNITEV V SLUŽBI
49.	člen
Za izpopolnitve in usposobitve uslužbencev za določene naloge v kmetijski stroki se ustanovijo posebni tečaji.	...	%
Ti tečaji so v kmetijskih organizacijskih enotah, organizirajo pa jih starešine organi zaci jek ih enot.
Ti tečaji se vršijo periodično izven službenega časa. Posebne tečaje za usposobitev za opravljanje določenih
nalog (priznavanje posevkov in podobno) organizira za več organizacijskih enot ministrstvo za kmetijstvo LRS. Dokler obiskujejo tečajniki tak tečaj, so oproščeni dela.
50.	člen
Učni načrt in program ter predavatelje določi starešina organizacijske enote; če je tečaj skupen za več organizacijskih enot, pa ministrstvo za kmetijstvo LRS.
Tečajniki opravljajo izpit pred predavatelji, ki obenem z vodjem tečaja ocenijo uspeh vsakega tečajnika samo s skupno oceno, in sicer z večino glasov.
Ocena na tečaju je: »dovršil z uspehom« ali »ni dovršil z uspehom«.
Tečajnikom, ki so dovršili tečaj z uspehom, se izda potrdilo o dovršenem tečaju, starešina organizacijske enote pa vpiše podatke o obiskovanju in uspehu tečaja med tečajnikove osebne podatke.
Dovršeni tečaji za izpopolnitev ne dajejo pravice do poklica, upoštevajo pa se pri dosegi višjega poklica.
VI.	DOLOČBE ZA PREHOD IZ DRUGE STROKE
V KMETIJSKO STROKO
a)	Za pripravnika
51.	člen
Za prehod iz druge stroke v kmetijsko stroko je potrebno, da ima pripravnik strokovno oziroma šolsko izobrazbo, predpisano za kmetijsko stroko, in da ob koncu določenega roka napravi strokovni izpit.
Pripravniku se sme priznati prejšnja pripravniška služba, trajanje staža pa se v tem primeru določi po sorodnosti dela v prejšnji stroki z delom v kmetijski stroki ter po tem, koliko je pripravnik pripravljen za izpit. Skupna pr.pravniška služba pa ne sme biti krajša od dveh tretjin pripravniške službe v kmetijski stroki!
Pripravniku ob prebodu ni treba opravljati izpita iz tistih predmetov, iz katerih ga je že napravil pri prejšnjem strokovnem izpitu)
52.	člen
Strokovni izpit, napravljen pred prenehanjem službe v kmetijski stroki, se prizna uslužbencu ob vrnitvi v službo, če prekinitev ni bila daljša:
a)	od treh let za poklic nižj ega agronoma v skupinah: genetika in požlahtnjevanje rastlin, pedološka in agroke-m-ična skupina ter zaščita rastlin;
b)	od petih let za poklic agronoma in od njega višje poklice v skupinah: genetika in požlahtnjevanje rastlin, pedološka in agrokemična skupina ter zaščita rastlin;
c)	od osem let za poklic nižjega agronoma ter od nj^ ga višje poklice v vseh drugih skupinah;
č) od treh let za poklic nižjega kmetijskega tehnika, ne glede na skupine kmetijske stroke;
d)	od šestih let za poklic kmetijskega tehnika in od njega višje poklice, ne glede na skupine.
b)	Za uslužbence
58.	člen
Prehod iz druge stroke v kmetijsko stroko je dopusten, če ima uslužbenec strokovno izobrazbo, ki je določena za ustrezni poklic kmetijske stroke, in če ob koncu določenega roka napravi strokovni izpit. Rok za ta izpit ne sme biti krajši od treh mesecev in ne daljši od enega leta. Ko uslužbenec napravi izpit, se nastavi v določeni poklic. Do nastavitve obdrži plačo dotedanjega poklica.
Uslužbencu ni treba v kmetijski stroki opravljati izpita iz tistih predmetov, iz katerih ga je že napravil v pi-cJTiiji stroki.
Če dobi uslužbenec ob prehodu iz druge stroke v kmetijsko stroko kak višji poklic, za katerega ni predpisan strokovni izpit, mora napraviti strokovni izpit, ki je določen za začetni poklic v določeni skupini poklicev.
54.	člen
Strokovnega izpita ni treba pri prehodu iz druge stroke v kmetijsko stroko opravljati uslužbencem, ki pridejo na mesta vodilnih uslužbencev, kakor tudi ne uslužbencem, ki preidejo zaradi posebne sposobnosti in uradne potrebe
Prav tako so lahko oproščeni staža in izpita uslužbenci, ki imajo po oceni strokovne komisije dokazano izobrazbo in prakso za določen poklic.
VIL KONČNE DOLOČBE
55.	člen
Prevedeni pripravniki morajo opraviti strokovni izpit po določbah tega pravilnika.
Če je pripravniku potekel rok pripravniške službe ali če mu do poteka roka ne ostane zadosti časa, da bi se lahko pripravil za strokovni izpit, se mu podaljša pripravniška služba za toliko časa, kolikor mu je potrebno za pripravo za izpit, vendar največ za 6 mesecev.
56.	člen
Uslužbenec, ki ni napravil strokovnega izpita ali pa je napravil izpit, ki ne ustreza izpitu, predpisanemu za poklic, v katerega je preveden, mora napraviti strokovni oziroma dopolnilni izpit v enem letu po uveljavitvi tega pravilnika.
57.	člen
Po oceni strokovne komisije se strokovnega izpita iz prednjega člena lahko oprostijo vodilni uslužbenci, ki imajo potrebno strokovno prakso in sposobnost za določeni poklic oziroma funkcijo.
58.	člen
Sedanji posebni strokovni tečaji se morajo spraviti v sklad z določbami tega pravilnika o strokovnih tečajih.
59.	člen
V vsakem posameznem primera odloči strokovna komisija, kateremu strokovnemu izpitu iz tega pravilnika ustrezajo prejšnji izpiti.
60.	člen
Ta pravilnik velja od dneva objave v > Uradnem listu LRSc.
Št. S—zak 665
Ljubljana dne 8. novembra 1948.
Strinjam se!
Za predsednika vlade LRS	Minister
podpredsednik vlade LRS:	' za kmetijstvo LRS:
Dr. Marijan Brecelj 1. r.	Ing. Jože Levstik 1. r.
268.
Po 16. členu uredbe o pravni stroki z dne 20. septembra 1947, št. S-zak 497 (Uradni list LRS, št. 40-227/47) in v zvezi s 4. in 10. členom te uredbe izdaja minister za pravosodje LRS v sporazumu s predsednikom vlade LRS
odredbo
o odpravi poklica »pristav« in pripravniške službe za ta poklic
1.	člen
Odpravita se v pravni stroki poklic pristava in pripravniška služba za ta poklic.
2.	člen
V	skupini poklicev pod Č v 2. členu uredbe se namesto Č postavi C.
3.	čl pn
Odredba o odpravil in uvedbi novih poktieev v psavni stroki z dne 9. oktobra 1947, št. III-650/47 (Uradni list LRS, št. 42—249/47) se spremeni in se 3. člen odslej glasi:
V	pravni stroki je pripravniška služba za poklic nižjega sodnega pravnika in nižjega pravnega referenta.
4.	člen
Uslužbenci, ki So prevedeni za pripravnike v poklicu pristava ali v poklic pristava, se po odpravi tega poklica prevedejo za pripravnike oziroma v poklice pravne ali kake druge stroke.
5.	člen
Ta odredba vetja od dneva objave v >Uradnem listu LRS«.
Št. S-zak 658
Ljubljana dne 8. novembra 1948.
Strinjam se!
Za predsednika vlade LRS	Minister
podpredsednik vlade LRS:	za pravosodje LRS:
Dr. Marijan Brecelj 1. r.	Dr. Heli Modic 1. r.
Pregled »Uradnega lista FLRJ«
Št. 97 z dne 6. novembra 1948;
818.	Zakon o kazenskem postopku.
819.	Pravilnik o voznih olajšavah vojaških vojnih in drugih oseb, ki uživajo vojaško zaščito na državnih potnih morskih ladjah.
820.	Navodilo kako se predpiše obvezna oddaja živine za 'kmetijska gospodarstva in sklepajo pogodbe o pitanju prašičev.
821.	Odredba za nakladanje in odpravo blaga po železnici v maršrutnih vlakih.
822.	Odredba o sprejemanju abonentov na hrano v de-lavsko-uslužbenskih restavracijah.
823.	Odločba o pogojni prodaji podplatov in dulboksa ter gum za kolesa v trgovini po vezanih cenah.
Izdari »Uradni list LRS« — Ravnatelj 'n odgovorni urednik: Božo Vodušek; tiska Blasnikova tiskarna, obrat 1 — oba v Ljubljani. Naročnina: četrtletno 60, polletno 120, celoletno 240 din. — Posamezna številka: 4 din za 16 strani, 8 din za 32 strani, 12 din za 48 strani, 16 din za 64 strani, po pošti 2-50 din več. — Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica št. 23 — Telefon: ravnateljstvo 49-40, uredništvo 49-90, upravništvo 55-79. — Ček. račun 6—90190—1.
URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE TL OVENI JE
Letnik V
TTiloga k 49 nosu z dne 16. novembra 1948.
Številka 49.
Baizglaisl in oglasi
Razglasi ministrstev
IV—7179/2—48	10.208
Spremembe rodbinskega imena
Z odločbo ministrstva za notranje zadeve LRS, št IV—7176/2 z dne 2. novembra 1948 je bil po 21. členu zakona o osebnih imenih spremenjen priimek Dubokovič Kati, rojeni 28. II 1902 v Pit-vah pri Jelši (otok Hvar), bivajoči v Za-borštu 17, KLO Domžale, in njenemu sinu Dubokoviču Antonu, rojenemu 21. I. 1945 v Domžalah, v priimek »P e n go v<. Ta sprememba velja od dneva te objave.
*
IV—3960/2—48	10.206
Ministrstvo za notranje zadeve LRS v Ljubljani je z odločbo IV. št. 3960/1 z dne 2. XI. 1948 po 21. členu zakona o osebnih imenih dovolilo Klinc Mariji, rojeni 28 III. 1887 v Velikih Poljanah, im njenima polnoletnima otrokoma Klinc Mariji, rojeni 4. III. 1927 v Ljubljani in Klinc Florijanu, rojenemu 3. V. 1929 v Velikih Poljanah, vsi bivajoči v Velikih Poljanah, okraj Kočevje, spremembo priimka v »Sever«. Sprememba velja od dneva te objave.
*
IV—7259/1 —48	10.207
Z odločbo ministrstva za notranje nadeve LRS v Ljubljani št. 7259/1 e dne 2. XI. 1948 je bil po 21. členu zakona o osebnih imenih spremenjen priimek Rastresenu Jožefu, podporočniku NM, rojenemu 16. III. 1921 v Vel. Ligojni, bivajočemu v Ponikvah, okraj Grosuplje, in njegovi mladoletni hčerki Jožici, rojeni 8. III. 1948 v Ljubljani, v >S e v e r«.
Iz pisarne ministrstva za notranje zadeve LRS
V^isi v	dr^v-ih
gospodarskih podjetij
2073.
Sedež: Kotlje.
Dan vpisa: 9 novembra 1948.
Besedilo: Zdraviliško-gostinsko podjetje »Kotuljska Slatina«, Kotlje, skrajšano: »Kotuljska Slatina«, Kotlje.
Poslovni predmet: Gostinska obrt, vod-svo in uprava zdravilišča.
Ustanovitelj podjetja: Vlad« LRS, odločba št. S-zak. 677 z dne 31. XII. 1947.
Operativni upravni voditelj: Komite za turizem in gostinstvo pri vladi LRS.
Podjetje zastopa:
Poljanšek Joče, v. d. ravnatelja, M pod. pisuje samostojno, v obsegu zakonitih pooblastil in pravil podjetja.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 6. novembra 1948.
St. 243115-48	10.254
2074.
Sedeč: Ljubljana.
Dan vpisa: 8 novembra 1948.
Besedilo: Tovarna dekorativnih tkanin, preprog in plišev, Ljubljana.
Poslovni predmet: Izdelovanje bombažnih in volnenih tkanin, plišev, dekorativnih tkanin in preprog na industrijski način.
Ustanovitelj podjetja: Vlada LRS, odločba št- S-zak. 33 z dne 24. IX 1948. (Podjetje je po ukazu Prezjdija Ljudške skupščine LRS, št. 107 z dne 16. VIL 1948 prešlo iz lokalne uprave ponovno v republiško-)
Operativni upravni voditelj:	Glavna
direkcija tekstilne industrije LRS.
Podjetje zastopata:
Strlič Emil, direktor, ki podpisuje samostojno, v obsegu zakonitih pooblastil in pravil podjetja, ter
Lasan Mate, računovodja, ki sopodpi-suje vse listine, navedene v 47 členu spl. zakona o drž. gospodarskih podjet-jih.
Ministrstvo za finance,LRS, Ljubljana,
dne 3. novembra 1948.
Št. 2431695/1-48	10.299
2075.	*
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 9. novembra 1948.
Besedilo: Tovarna zaves, Ljubljana.
Poslovni predmet: Izdelovanje dekorativnih tkanin, zaves in preprog na industrijski način.
Ustanovitelj podjetja: Vlada LRS, odločba št. S-zak. 572 z dne 18 IX. 1948.
Operativni upravni voditelj: Glavna direkcija tekstilne industrije LRS.
Podjetje zastopata:
Štrlič Emil, direktor, ki podpisuje samostojno, v obsegu zak. pooblastil in pravil pK>dietja, in
Srebot Marija, glavni računovodja, ki sonodpisuje vse listine po 47 členu spl. zakona o drč. gospodarskih podjetjih.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 6 novembra 1948.
Št. 24311—48	10.251
2076.
Sedeč: Sv. Pavel pri Preboldu.
Dan vpia: 9 novembra 1948.
Besedilo: Gostinsko podjetje Savinjski dom, Sv. Pavel pri Preboldu, skrajšano:
Savinjski dom, Sv. Pavel pri Preboldu.
Poslovni predmet: Gostinski posli in vodstvo kopališča.
Ustanovitelj podjetja: Vlada LRS, odločba št. S-zak. 603 z dne 22. X. 1948.
Operativni upravni voditelj: Komite za turizem in gostinstvo pri VLRS. / Podjetje zastopa:
Zupančič Zvonko, ravnatelj, ki podpisuje samostojno, v obsegu zakonitih pooblastil in pravil podjetja.
Ministrstvo za finance LRŠj* Ljubljana,
dne 6. novembra 1948.
Št. 243118—48	10.252
*
2077.
Sedež: Sežana.
Dan vpisa: 9. novembra 1948.
Besedilo: Gostinski posli.
Ustanovitelj podjetja: Vlada LRS, odločba št. S-zak 608 z dne 22. X. 1948.
Operativni upravni voditelj: Komite za turizem in gostinstvo pri VLRS.
Podjetje zastopa:
Koprivnik Alojz, ravnatelj, ki podpisuje samostojno, v obsegu zakonitih pooblastil in pravil podjetja.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 6. novembra 1948.
Št. 248114—48	10.253
2078.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 8. novembra 1948. Besedilo: Gozdno gospodarstvo Ljubljana.
Izbriše se poslovalnica — gozdna uprava Trbovlje, ki se je združila z gozdno upravo Litija, in
. poslovalnica — gozdna uprava Grosuplje, "ki se je združila z gozdno upravo Turjak, s sedežem v Škofljici.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 3. novembra 1948.
Št. 2431416/1-48	10.265
2079.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 9. novembra 1948.
Besedilo: »Industrijski servis Ljubljana«, Ljubljana,
Izbriše se Pleteršek Joče, dosedanji ravnatelj, ki podpisuje samostojno, v obsegu zakonitih pooblastil in pravil podjetja.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 6 novembra 1948.
Št. 24316 -48	10.250
J
2080.
Sedež. Ljubljana.
Dan vpisa: ti. novembra 1948.
Besedilo; Trg. podjetje »Slovciiija-avto^;, Ljubljana.
Izbrišejo se dosedanji upravičenci za podpisovanje firme; Grabnar . Gašper, namestnik direktorja, Zupan Adolf, šef računovodstva, Banič Karolina, poslovodja poslovalnice v Tavčarjevi ulici, Turk Tina, poslovodja poslovalnice na Vilharjevi e, Miklavec Tončka, poslovodja poslovalnice »Servis«; vpišejo se novi pooblaščenci za podpisovanje firme:
Kavčič Ljudmila, glavni računovodja, ki sopodpisuje vse listine po 47. členu spl. zakona o drž, gospodarskih podjetjih;
Bizjak Jože, viš gosp pomočnik, ki podpisuje račune, izdane od poslovalnice v Tavčarjevi ulici;
Povše Anton, viš. gosp. pomočnik, ki podpisuje račune, izdane od poslovalnice na Vilharjevi cesti;
Bot Alojzij, prodajalec, ki podpisuje račune, izdane od poslovalnice na Celovški cesti;
Bartolj Alojzij, viš. gosp pomočnik, ki podpisuje račune izdane 0(1 poslovalnice v I* rankopanski ulici;
Šentjurc Hari. ind, nadzornik, ki podpisuje račune, izdane od novo ustanovljene poslovalnice v Celju;
Mlinar Vladimir se izbriše kot poslovodja poslovalnice na Celovški cesti in se vpiše kot v d- šefa komerc.-tehn odseka, ki podpisuje za podjetje v odsotnosti direktorja, v istem obsegu kot oni.
Krča Miroslav se izbriše kot poslovodja poslovalnice v Frankopanski ulici in se vpiše kol poslovodja poslovalnice »Servis«, Resljeva e.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 3 novembra 1948.
Št. 2431169/2—48	10.266
2081.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 8 novembra 1948.
Besedilo: Izvozno podjetje »Slovenija-vino«, Ljubljana, skrajšano: »Slovenija-vino«, Ljubljana.
Izbriše se Štemberger Drago, dosedanji pomočnik direktorja.
Jakše Mirko se izbriše kot šef kornere odseka in se vpiše kot pomočnik direktorja, ki podpisuje za podjetje v odsotnosti direktorja, v istem obsegu kot oni; vpiše se:
Malič Jože, načelnik kornere oddelka, kj podpisuje v obsegu pooblastil v pravilih podjetja, v odsotnosti direktorja in pomočnika direktorja pa v istem obsegu kot ona dva.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 4. novembra 1948.
Št 2433-48	10.255
*
2082.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 8. novembra 1948.
Besedilo: Predilnica in tkalnica. Maribor.
Izbriše se dosedanji v. d. direktorja Care Anton, vpišeta se:
Kranjc V .k tor, direktor, ki podpisuje samostojno, v obsegu zakonitih pooblastil in pravil podjetja, ter
Cesnik Valentin, obratovodja, ki podpisuje za podjetje v odsotnosti direktorja, v istem obsegu kot oni.
Ministrstvo za imance LRS, Ljubljana,
dne 4. novembra 1948,
Št. 2435—48	10.256
2083.	*
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 8. novembra 1948.
Besedilo: Splošno gradbeno podjetje »Konstruktor«, Maribor. »
Izbriše se dosedanja vodja stranskih obratov Šišerrvik Jakob in se vpiše
Stražar Ivan, k: podpisuje za podjetje v vseh trgovskih poslih, ki so v zvezi z vodstvom stranskih obratov: listine, navedene v 47. členu spl. zakona o drž. gospoda rsikih podjetjiih pa sopodpisuje glavni računovodja podjetja.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 4, novembra 1948.
Št. 2431—48	10.257
*
2684.
Sedež: Murska Sobota.
Dan vpisa: 8. novembra 1948.
Besedilo: Gozdno gospodarstvo Murska Sobota.
Izbriše se dosedanji operativni upravni voditelj Glavna direkcija republiških gozdnih gospodarstev in se vpiše kot tak: Ministrstvo za gozdarstvo in lesno industrijo LRS.
Izbriše se Zmazek Stanislav, dosedanji v. d. direktorja.
F;cko Vendel se izbriše kot v, d. pomočnika direktorja in se vpiše kot v. d. direktorja, ki podpisuje samostojno, v obsegu zakonitih pooblastil in pravil podjetja, vpiše se
Kosirnik Viljem, glavni računovodja, hi sopodpisuje vse listine, navedene v
47.	členu spl. zakona o drž. gospodarskih podjetjih.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 3. novembra 1948.
Št. 2431693—48	10.268
2085.
Sedež: Muta ob Dravi.
Dan vpisa: 8. novembra 1948.
Besedilo: Tovarna poljedelskega orodja in livarna. Muta ob Dravi.
Izbriše se Strajnar Ivan. dosedanji tajnik.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana.
dne 3. novembra 1948.
Št. 2431560/1—48	10.268
2086.	*
Sedež: Postojna.
Dan vpisa: 8. novembra 1948.
Besedilo: Gozdno gospodarstvo Postoma.
Izbriše se dosedanji direktor Žagar Jože. vpiše se
Fric Franjo, direktor, ki podpisuje samostojno, v oosegu zanorutih pouoiasiil m pravu poajetja.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 4. novembra 1948.
Št. 2431605/1—48	10.262
*
2087,
tiedež: Rakek.
Dan vpisa: 9. novembra 1948. Besedilo: Gozono gospodarstvo Rakek. Izbriše se dosedanji operativni upravni voditelj Glavna direkc.ja republiških gozdnih gospodarstev. Operativni upravni voditelj je odslej: Ministrstvo za gozdarstvo in lesno industrijo LRS.
Vpiše »e:
Trošt Stanko, sekretar, ki podpisuje ža podjetje v odsotnosti direktorja in pomočnika direktorja, v istem obsegu kot navedena.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 6. novembra 1948.	'
Št. 24313—48	10.249
2088.	*
Sedež: Sv. Lovrenc na Pohorju,
Dan vpisa: 8, novembra 1948, Besedilo: Tovarna kos in srpov. Sv. Lovrenc na Pohorju.
Vpiše se
Cokl Anica, računovodja, ki sopodpisuje vse listine po 47. členu spl. zakona o državnih gospodarskih podjetjih.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana.
dne 3. novembra 1948
Št. 2431683/1—48	10.264
2089.
Sedež: Šent Lovrenc pri Preboldu. Dan vpisa: 9. novembra 1948.
Besedilo: Opekarna 0L0 Celje okolica, Šent Lovrenc.
Poslovni predmet: Izdelovanje strešne in zidne opeke.
Ustanovitelj podjetja: OLO Celje okolica, odločba št. 7419/2 z dne 2. XI. 1948.
Operativni upravni voditelj: IzvršiM odbor OLO Celje okolica.
Podjetje zastopa m zanj podpisuje: Brečko Hinko, upravnik, po splošnem zakonu o drž. gosp. podjetjih in potrjenih pravilih
Okrajni LO Celje okolica, poverjeništvo za finance, dne 9. novembra 1948,
Št. 3699/1-48	10.117
*
2090.
Sedež: Podzemelj.
Dan vpisa: 4. novembra 1948 Besedilo: Krajevna čevljarska delavnica KLO Podzemelj.
Poslovni predmet: Dela čevljarske stroke.
Ustanovitelj podjetja: KLO Podzemelj, Podjetje zastopa in zanj podpisuje: Simonič Jožef, upravnik, samostojno v obsegu zakonitih pooblastil in pravit podjetja.
2091.
Sedež: Križevci pri Ljutomeru.
Dau vpisa: 8. novembra 1948. Besedilo: Krajevna gostilna Križevci pri Ljutomeru.
Poslovni predmet: Prodaja mrzlih in toplih jedil, točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač in nakupovanje predmetov gostinske stroke.
Ustanovitelj podjetja: KLO Križevci. Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor KLO Križevci.
Za podjetje podpisuje:
Kosi Gabrijel, upravnik, v obsegu pravil v vseh zadevah.
Okrajni LO Ljutomer, poverjeništvo za finance, dne 8 novembra 1948.
Št. 1673	10.124
*
2092.
Sedež: Križevci pri Ljutomeru.
Dan vpisa: 8 novembra 1948. Besedilo: Krajevna žaga Križevci pri Ljutomeru.
Poslovni predmet: Žaganje lesa, nabava in prodaja lesnih izdelkov in drugih predmetov te stroke.
Ustanovitelj podjetja: KLO Križevci. Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor KLO Križevci.
Za podjetje podpisuje:
Kosi Gabrijel upravnik, v obsegu pravil v vseh zadevah.
Okrajni LO Ljutomer, poverjeništvo za finance, dne 8. novembra 1948.
Št 1671/48	10.125
*
2093.
Sedež: Ljutomer.
Dan vpisa: 5. novembra 1948. Besedilo: Premogovniki, Ljutomer. Poslovni predmet: Izkopavanje premoga in raziskovanja premogovnih ležišč na območju okraja Ljutomer Ustanovitelj podjetja: OLO Ljutomer Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor OLO Ljutomer.
Za podjetje podpisujeta:
Vezjak Karl. upravnik v obsegu pravil v vseh zadevah,
Obilčnik Franc, knjigovodja.
Okrajni LO Ljutomer, poverjeništvo za finance, dne 5.. novembra 1948.
Št. 1692	TO 032
*
2094.
Sedež: Loška gora.
Dan vpisa: 9 novembra 194>-Besedilo: Krajevni mlin.
Poslovni predmet Mletie žita Ustanovitelj podjetja: KLO Loška efo-ra.
Operativni upravni voditelj: KLO Loška gora
Podjetje zastopa in zanj podpisuje: Gorjup Jurij upravnik, v vseh zadevah.
2095.
Sedež: Poljčane.
Dan vpisa: 8. novembra 1948. Besedilo: Okrajno elektro-inštalaeijsko podjetje.
Poslovni predmet: Storitve električne stroke in trgovina s predmeti te stroke. Ustanovitelj podjetja: OLO Poljčane. Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor OLO Poljčane.
Podjetje zastopa in zanj podpisuje: Bosch Ignac, upravnik, v vseh zadevah. Okrajni LO Poljčane, odsek za finance, dne 9. novembra 1948.
Št. 3741/48	10123
2096.	_	*
Sedež: Cerknica.
Dan vpisa: 22 oktobra 1948 Besedilo: »Kino-inštalacijsko podjetje«. Poslovni predmet: Kino predstave in vsa inštalacijska dela.
Ustanovitelj podjetja: KLO Cerknica. Operativni upravni voditelj: KLO Cerknica.
Za podjetje podpisujeta:
Bajc Alojz, upravnik,
Klančar Franc član KLO.
Mele Anton, blagajnik.
Okraini LO Postojna, poverjeništvo za finance, dne 22 oktobra 1948.
Št. 1960/2	9530
*
2097.
Sedež: Negova štev. 17 KT/O Negova-Dan vpisa: 8. novembra 1948 Besedilo: Krajevna krojaška in šiviljska delavnica.
Poslovni predmet: Izvrševanje vseh krojaških del.
Ustanovitelj podjetja: KLO Nestova. Operativni upravni voditelj: KLO Negova.
Podjetie zastopajo in zanj podpisujejo: šiško Anton, predsednik KLO Nebova. Rožman Ignac, tajnik KLO Negova, Slana Alojz, poslovodja ta samo v notranjih zadevah podjetja.
Okraini. LO Radgona, poverjeništvo za finance, dne 8 novembra 1948
Št 304/5	10.173
*
2098.
Sedež: Paričjak štev 28. KLO Kapela. Dan vpisa. 8. novembra 1948.
Besedilo: Krajevna sodarska delavnica.
Poslovni predmet: Izvrševanje sodar-skih del
Ustanovitelj podjetja: KLO Kapela. Operativni upravni voditelj: KLO Kapela
Podjetje zastopajo In zanj podpisujejo: Dunaj Franc, predsednik KLO Kapela. Bračko Franc, tajnik KLO Kapela,
Šic Matija, upravnik podietja. ta samo v notranjih zadevah podjetja.
Okraini 1,0 Radeona, povercn'^vo 7q finsnee.
dne 8- nnvomhra 1948
Št. 36/60	10.175
2099.
Sedež: Bač.
Dan vpisa: 3. novembra 1948.
Besedilo: Krajevna mizarska delavnica Materija.
Poslovni predmet: Posli mizarskega obrata
Podjetje zastopajo in zanj podpisujejo:
Kastelic Jožef, za glavnega poslovodjo, sklepa pogodbe in dogovore v okviru pravil podjetja;
Godina Franc in
Gržel Anton, so podpisujeta vse tinanč. ne in blagajniške listine.
Okrajni LO Sežana, poverjeništvo za finance, dne 7. novembra 1948.
Št 2230/1	10.098
*
'2100.
Sedež: Klanec.
Dan vpisa: 3 novembra 1948.
Besedilo: Krajevna pekarna opeke Ocizla.
Poslovni predmet: Izdelovanje zidno in strešne opeke.
Ustanovitelj podjetja:	Krajevni LO
Ocizla z odločbo št, 1110/48 z dne 20. X. 1948	'
Podjetje zastopata in zanj podpisujeta:
Pretrinja Josip, upravnik podjetja, sklepa pogodbe in dogovore v okvirn pravil podjetja;
Pečar Josip, ki sopodpisuje vse finančne in blagajniške listine.
Okrajni LO Sežana, pov 'jeništvo za finance.
dne 7. novembra 1948.
Št 2230/1	101)97
*
2101.
Sedež: Lokev.
Dan vpisa: 3. novembra 1948.
Besedilo: Krajevno čevljarsko podjetje Lokev.
Poslovni predmet: Posli čevljarskega obrata.
Ustanovitelj podjetja: Krajevni LO Lokev z odločbo št, 802/48 z dne 22 X-1948.
Podjetje zastopa in zanj podpisuje:
Božeglav Anton, za glavnega poslovod7 jo, sklepa pogodbe in dogovore v okviru pravil podjetja.
Okrajni LO Sežana, poverjeništvo za finance, dne 7. novembra 1948.
Št 2230/1	10.095
2102.
Sedež- Sežana.
Dan vpisa: 5. novembra 1948.
Besedilo: Okrajna delavsko nameščen-ska restavracija Sežana.
Poslovni predmet: Prehrana delavcev in nameščencev sežanskega okraja.
Ustanovitelj podjetja: Okrajni LO Sežana.
Podjetje zastopata in zanj pod pišu jieta:
Tramnuš Zdravko, poslovodja, ki zašto na, skleoa pogodbe in dogovore, v okviru pravil podjetja:
Ravbar Franc, računovodja, ki sopod-pisuje vse finančne in blagajniške listine.
Okrajni LO Sežana, poverjeništvo za finance, dne 7. novembra 1948.
Št. 2230/1	10.096
*
2103.
Sedež: Škrbina/	,
Dan ^pisa: 12. novembra 1948, Besedilo: Krajevno gostinsko podjetje Škrbina.
Poslovni predmet: Gostinski, kovaški in mlinarski posli.
Ustanoviteli podjetja:	KLO Škrbina,
odločba št. 985/48 z dne 9. XI. 1948. Podjetje zastopajo in zanj podpisujejo. fX,otar Alojz, glavni upravnik, ki sklepa pogodbe in dogovore v okviru pravil podjetja,
Vižentin * lojz, namestnik upravnika, _ Gotič Drago, knjigovodja, vse listine finančnega in blagajniškega pomena.
Okrajni LO Sežana, poverjeništvo za finance, dne 13. novembra 1948
Št. 2262/1	10.312
2104.	*
Sedež: Vremski Britof.
Dan vpisa: 10. novembra 1948. Besedilo: Krajevno gostinsko podietie Vremski Britof.
Poslovni predmet: Gostinski posli in turizem.
Ustanovitelj podjetja: KLO Vremski Britof.
Podjetje zastopajo in zanj podpisujejo: Pruk Franc, upravnik podjetja, sklepa pogodbe in dogovore v okviru pravil podjetja,
Hreščak Franc in
Vatovec Janko, soipodpisujeta vse finančne in blagajniške listine.
Okrajni LO Sežana, poverjeništvo za finance, dne 13. novembra 1948
Št. 2262/1	'	10.313
2105.	*
Sedež: Dobovec št. 34.
Dan vpisa: 5. novembra 1948. Besedilo: Gostilna KLO Dobovec. Poslovni predmet: Nakupovanje in prodaja alkoholnih in brezalkoholnih pi-jač ter toplih in mrzlih jedil Ustanovitelj podjetja: KLO Dobovec. Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor KLO Dobovec.
Za podjetje podpisujeta:
Jesenšek Janez, ravnatelj gospodarskih^ podjetij, v računovodskih zadevah skupaj z njim
Knez Mirko, knjigovodja poslovne uprave.
Okrajni LO Trbovlje, poverjeništvo za finance, dne 5 novembra 1948.
Št. 2398/1—48	10.044
*
2106.
Sedež1 Hrastnik 35.
Dan vpisa: 5 novembra 1948. Besedilo: Ljudska oblačilni ca, Hrastnik.
----------- ------—-—.— -----*----------
Poslovni predmet: Izdelovanje moških in ženskih oblek in perila in popravila.
Ustanovitelj podjetja: KLO Hrastnik.
Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor KLO Hrastnik.
Za podjetje podpisujejo:
Kravs Jože, upravnik gospodarskih podjetij, ali
Štravs Alojz, upravnik komunalnih podjetij, skupaj z njima
Zupan Ivanka, blagajničarka gospodarskih pod.etij, za vse zadeve do zneska 43.000 din, nad tem zneskom pa po poprejšnji privolitvi 10 KLO Hrastnik. Okrajni LO Trbovlje, poverjeništvo za finance, dne 5. novembra 1948.
Št. 2391/1—48	10.038
2107,
Sedež: Hrastnik 104.
Dan vpisa: 5. novembra 1948.
Besedilo: izdelovalnica soda-vode in pokalic, Hrastnik.
Poslovni predmet: Izdelovanje in razpečavanje soda-vode in pokalic.
Ustanovitelj podjetja: KLO Hrastnik.
Operativni, upravni voditelj: Izvršilni odbor KLO Hrastnik.
Za podjetje podpisujejo:
Kravs Jože, upravnik gospodarskih podjetij, ali
Štravs Alojz, upravnik komunalnih podjetij, skupno z njima
Zupan Ivanka,1 blagajničarka gospodarskih podjetij, za vse zadeve do zneska 20.000 din, nad tem zneskom pa po poprejšnji privolitvi 10 KLO Hrastnik. Okrajni LO Trbovlje, poverjeništvo za finance, dne 5 novembra 1948
Št. 2393/1-48	10.040
*
2108.
Sedež: Hrastnik 104.
Dan vpisa: 5 novembra 1948.
Besedilo: Krajevna mostna tehtnica, Hrastnik.
Poslovni predmet: Tehtanje do 5.000 kilogramov.
Ustanovitelj podjetja: KLO Hrastnik.
Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor KLO Hrastnik.
Za podjetje podpisujejo:.
Kravs Jože, upravnik gospodarskih podjetij, ali
Štravs Alojz, upravnik komunalnih podjetij, skupaj z njima
Zupan Ivanka, blagajničarka gospodarskih podjetij, za vse zadeve do zneska 5.000 din, nad tem zneskom pa po poprejšnji privolitvi 10 KLO Hrastnik. Okrajni LO Trbovlje, poverjeništvo za finance, dne 5- novembra 1948.
Št. 2392/1-48	10.037
2109.
Sedež: Hrastnik 104.
Dan vpisa: 5. novembra 1948.
Besedilo: Kurivopromet. Hrastnik.
Poslovni predmet: Preskrba prebivalstva Hrastnika in okolice s kurjavo.
Ustanovitelj podjetja: KLO Hrastnik.
Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor KLO Hrastnik.
Za podjetje podpisujejo:
Kravs Jože, upravnik gospodarskih podjetij, ali
Štravs Alojz, upravnikx komunalnih podjetij, skupaj z njima Zupan Ivanka, blagajničarka gospodarskih podjetij, za vse zadeve do zneska 50.000 din, nad tem zneskom pa po poprejšnji privolitvi 10 KLO Hrastnik. Okrajni L0 Trbovlje, poverjeništvo za finance, dne 5- novembra 1948
Št. 2387/1-48	10.045
#
2110.
Sedež: Hrastnik 104.
Dan vpisa: 5 novembra 1948. Besedilo: Uprava zgradb, Hrastnik. Poslovni predmet: Vzdrževanje zgradb. Ustanoviteli podjetja: KLO Hrastnik. Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor KLO Hrastnik.
Za podjetje podpisujejo:
Štravs Alojz, upravnik komunalnih podjetij, ali
Štravs Jože, upravn.k gospodarskih podjetij, skupaj z njima Zupan Ivanka, blagajničarka gospodarskih podjetij, za vse zadeve do zneska SO.OOPdin, nad tem zneskom pa pt poprejšnji privolitvi 10 KLO Hrastnik Okrajni LO Trbovlje, poverjeništvo za finance, dne 5. novembra 1948.
Št. 2395/1—48	10 034
' *
2111.
Sedež: Hrastnik 118.
Dan vpisa: 5. novembra 1948.
Besedilo: Zaloga piva in mineralne vode.
Poslovni predmet: Razpečavanje piva in mineralne vode.
Ustariovihlj podjetja KLO Hrastnik. Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor KLO Hrastnik.
Za podjetje podpisujejo:
Kravs Jože, upravnik gospodarskih podjetij, ali
Štravs Alojz, upravnik komunalnih podjetij, skupaj z njima Zupan Ivanka, blagajničarka gospodarskih podjetij, za vse zadeve do zneska 50.000 din, nad tem zneskom pa po poprejšnji privolitvi TO KLO Hrastnik. Okrajni LO Trbovlje, poverjeništvo za finance, dne 5. novembra 1948.
Št. 2396/1-48	10.046
*
2112.
Sedež: Hrastnik 124.
Dan vpisa: 5. i novembra 1948. Besedilo: Krajevne mesnice. Hrast-nik.
Poslovni predmet: Dela mesarske in prekajevalske stroke.
Podružnice:
Hrastnik 118,
Hrastnik 49,
Hrastnik 4,
Hrastnik 45
Ustanovitelj podjetja: Ki.O Hrastnik.
Operativni nnravnj voditelj: Izvršilni
odbor KLO Hrastnik.
Za podjetje podpisujejo:
Kravs Jože, upravnik gospodarskih podjetij, ali
Štravs Alojz, upravnik komunalnih podjetij, skupaj z njima Zupan Ivanka, blagajničarka gospodarskih podjetij, za vse zadeve do zneska 150.000 din, nad tem zneskom pa po poprejšnji privolitvi IO KL0 Hrastnik.
Okrajni L0 Trbovlje, poverjeništvo za finance, dne 5- novembra 1948.
Št. 2388/1—48	10.035
*
2113.
Sedež: Hrastnik 174.
Dan vpisa: 5. novembra 1948. Besedilo: Ljudska čevljarna, Hrastnik. Poslovni predmet: Izdelovanje in popravila čevljev.
Ustanovitelj podjetja: KLO Hrastnik. Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor KLO Hrastnik.
Za podjetje podpisujejo:
Kravs Jože, upravnik gospodarskih podjetij, ali
Štravs Alojz, upravnik komunalnih podjetij, skupaj z njima Zupan Ivanka, blagajničarka gospodarskih podjetij, za vse zadeve do zneska 20.000 din, nad tem zneskom pa po poprejšnji privolitvi 10 KLO Hrastnik.
Okrajni L0 Trbovlje, poverjeništvo za finance, dne 5. novembra 1948.
Št. 2394/1-48	10.086
dne 5. novembra 1948,
*
2114.
Sedež: Hrastnik 177.
Dan vpisa: 5. novembra 1948. Besedilo: Krajevna trgovina s sadjem in zelenjavo.
Poslovni predmet: Nakup in prodaja sadja in zelenjave.
Ustanovitelj podjetja: KLO Hrastnik. Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor KLO Hrastnik.
Podružnica: Hrastnik 113.
Za podjetje podpisujejo:
Kravs Jože, upravnik gospodarskih podjetij, ali
Štravs Alojz, upravnik komunalnih podjetij, skupaj z njima Zupan Ivanka, blagajničarka gospodarskih podjetij, v vseh zadevah do 230.000 din.
Okrajni L0 Trbovlje, poverjeništvo m finance, dne 5- novembra 1948.
Št. 2379/1—48	'10.042
*
2115.
Sedež: Hrastnik, Studence 35.
Dan vpisa: 5. novembra 1948. Besedilo: Krajevna ekonomija, Hrastnik.
Poslovni predmet: Pridelovanje zelenjave, poljskih pridelkov, gojitev sadnega drevja in reja kokoSi in svinj. Ustanovitelj podjetja: KLO Hrastnik. Operativni upravni' roditelj: Izvršilni odbor KLO Hrastnik.
Za podjetje podpisnjejo:
Kravs Jože, upravnik gospodarskih Podjetij, ali
Štravs Alojz, upravnik komunalnih podjetij, oba samostojno za vse zadeve do zneska 50.000 din, nad tem zneskom pa po prejšnji privolitvi IO KLO Hrastnik
Zupan Ivanka, blagajničarka gospodarskih podjetij, skupaj z enim upravnikom.
Okrajni LO Trbovlje, poverjeništvo za finance, dne 5- novembra 1948.
Št. 2390/1—48	10.039
*
2116.
Sedež: Radeče št. 18.
Dan vpisa: 29. oktobra 1948.
Besedilo: Krojaška delavnica KLO Radeče.	*
Poslovni predmet: Izdelovanje in popravila oblek.
Ustanovitelj podjetja: KLO Radeče Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor KLO Radeče,
Za podjetje podpisuje:
Lasič Franc, upravnik gospKKlarskih podjetij,
Pižmoht Franc, poslovodja, v vseh zadevah.
Okrajni L0 Trbovlje, poverjeništvo za finance, dne 29. oktobra 1948.
Št. 2326/1—48	10.043
2117.
Sedež: Dravograd.
Dan vpisa: 10. novembra. 1948. Besedilo: Okrajni magacin — Dravograd.
Vpiše se nova poslovalnica »Slovenj Gradec št. 14, ki bo oskrbovala bodoče matere in otroke.
Okrajni L0 Dravograd, poverjeništvo za finance, dne 10. novembra 1948
Št. 1082'2—48	10.248
*
2118.
Sedež: Ajdovščina.
Dan izbrisa: 7. oktobra 1948.
Besedilo: Destilacija in predelava sadja. Aidovščina.
Zaradi prehoda v sestav republiških podjetij na podlagi ukaza Prezidija Ljudske skupščine LRS z dne 18 VII. 1948 (Ur. list LRS 31—168/48).
Okrajni LO Gorica, poverjeništvo za finance, dne 7. oktobra 1948.
Št. 2529/2—46	9997
*
2119
Sedež: Miren.
Dan vpisa: 28. oktobra 1948.
Besedilo: /Okrajna nsnjarna Miren. Izbriše se knjigovodja Blažič Marjan, vpiše pa
Mozetič Ant<*i, z istimi pooblastili.
Okratnj LO Gorica, poverjeništvo za finance, dne 7. oktobra 1948.
St. 1786/53-48	9998
2120.
Sedež: Kranj.
Dan vpisa: 30. julija 1948.
Besedilo: Mestno elektrotehnično podjetje Kranj.
Poslovni predmet: Trgovina z elektrotehničnimi predmeti, elektrotehnične instalacije za napeljavo elektrovodov, navijanje električnih motorjev, popravila pisalnih, računskih in šivalnih strojev, popravila registrirnih blagajn in popravila radioaparatov.
Pooblaščenca za sopodpisovanje podpisujeta spise finančnega značaja odslej do zneska 50.000 din in ne več do zneska 200-000 din.
•	Okrajni LO Kranf,
odsek za finance, dne 10. novembra 1948.
Št. 1382/1-48	10.205
¥
2121.
Sedež: Ljubljana, Cankarjeva 4.
Dan vpisa: 5. novembra 1948.
Besedilo:	Gostinsko podjetje MLO
»Daj — dam«, Ljubljana.
Podpisniki: Izbriše se MaležiČ Božidar, ravnatelj, vpiše se
Kralj Silvo, ravnatelj.
MLO za glavno mesto Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 5. novembra 1948.
Fin. št. 4048	10.118
¥
2122,
Sedež: Ljubljana, Cesta dveh cesarjev št. 393.
Dan vpisa: 6. novembra 1948.
Besedilo: Mestno industrijsko podjetje »Zidak«.
Besedilo odslej: »Mestne opekarne« t Ljubljani.
MLO za glavno mesto Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 5. novembra 1948.
Fin. št. 3948	10.120
¥
2123.
Sedež: Ljubljana, Florjanska 27.
Dan vpisa: 2. novembra 1948.
Besedilo: Ljudska šivalnica, Ljubljana, Florjanska c. 27.
Podpisniki: Izbriše se Podboj Marija, vpiše ee
Pleterski Vilma, knjigovodja, ki podpisuje skupaj z upravnikom podjetja.
MLO za glavno mesto Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 2. novembra 1948.
Fin. št. 3944	10.031
¥
2124.
Sedež: Ljubljana, Gajeva 1.
Dat! vpisa: 11. novembra 1948.
Besedilo: Gostinsko podjetje Kavarna-bar »Nebotičnik«, Ljubljana.
Izbrišejo ee upravičenci za podpisovanje: Bec Jože, ravnatelj, Kokalj Dušanka, knjigovodja in Šinkovec Angela, namestnica knjigovodje; vpišejo se:
Serš Matija, ravnatelj,
Kraigher Josip, namestnik ravnatelja, Kraigher Josip, namestnik ravnatelja, MLO za glavno mesto Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 11. novembra 1948.
Fin. št. 3903	10.311
*
2125.
Sedež: Ljubljana, Miklošičeva 15/1. Dan vpisa: 5. novembra 1948. Besedilo: Trgovsko podjetje »Kurivo«,
Ljubljana.
Poslovalnica: Izbriše se poslovalnica v Podmilščakovi 11.
MLO za glavno mesto Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 5. novembra 1948.
Fin. št 3900	10.119
*
2126.
Sedež: Videm št. 13, KLO Sv. Jurij ob Ščavnici.
Dan vpisa: 9. junija 1948.
Besedilo: Krojaško-šiviljska delavnica Sv. Jurij.
Izbriše se poslovodja Kolarič Marija in vpiše
Borko Jožef, poslovodja.
Okrajni LO Radgona, poverjeništvo za finance, dne 9. novembra 1948.
Št. 193/2	10.174
¥
2127.
Sedež: Maribor.
Dan vpi-a: 10. novembra 1948. Besedilo: Mestne avtomehanične delavnice, Maribor, Jugoslovanski trg.
Izbriše se operativni upravni voditelj Direkcija proizvodnih podjetij MLO Maribor in pooblastilo za podpisovanje ravnatelja Čepela Franca. v Vpiše se novi operativni upravni voditelj:
Poverjeništvo za promet MLO Maribor in novi ravnatelj.
Gajšek Julij, ravnatelj, podpisuje v okviru pooblastila operativnega upravnega vodstva skupno z računovodjem. Mestni L0 Maribor, poverjeništvo za finance, dne 10. novembra 1948.
Št. Pov. 549/1II'1948	10.179
¥
2128.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 10. novembra 1948. Besedilo: Mestno trgovsko podjetje »Metrop« Maribor, Gosposka ul. 18. Izbrišejo se
Prodajalna št. 2 — Trgovina s špeceri-jo, Ulica X Oktobra 5,
Prodajalna št- 3 — Trgovina s špecerijo, Glavni trg 2,
Prodajalna št. 4 — Trgovina s špecerijo, Glavni trg 1,
Prodajalna št. 5 — Trgovina s špecerijo, Gosposka ul. 20,
Prodajalna št. 6 — Trgovina s špecerijo, Turnerjeva ul. 41,
Prodajalna št. 7 — Trgovina z elektrotehničnim materialom, Gosposka 20, Prodajalna št. 9 — Trgovina s tehničnimi artikli in kolesarskimi potrebščinami, Partizanska c. 44,
Prodajalna št. 11 - Trgovina z usnjem, Koroška c. 13,
Prodajalna št. 16 — Trgovina s čevlji, Gosposka ul. 1,
Prodajalna št. 17 — Trgovina z laki, barvami in pleskarskimi potrebščinami, Glavni trg 20,
Prodajalna št. 18 — Špecerijska trgovin:., Cankarjeva ul. 30,
Prodajalna št. 19 — Špecerijska trgovina, Jerovškova til. 32,
Prodajalna št. 20 — Špecerijska trgovina, Ljubljanska ul. 37 in Prodajalna št. 21 — Špecerijska trgovina, Radvanje 49.
Vpišejo se:
Prodajalna št. 2 — Manufaktura in galanterija, Moskovska 6, Tezno,
Prodajalna št. 3 — Komisijska prodaja, Glavni trg 16,
Prodajalna št. 4 — Manufaktura garantirane preskrbe, Partizanska 9, Prodajalna št 5 — Manufaktura garantirane preskrbe, Limbuška 14, Prodajalna št. 6 — Parfumerija, Trg . Rdeče armade 9,
Prodajalna št. 10 — Trgovina za bodoče matere, Gosposka ul. 1,
Prodajalna št. 23 — Manufaktura garantirane preskrbe, Valvazorjeva ul. 30 in
Prodajalna št. 26 — Konfekcija, Gosposka ul. 13.
Izbrišejo se ravnatelj Šepec Ivan, pod-ravnatelj Štok Franjo in namestnik glav-nega računovodje šepec Milica; vpišejo se
Kasesnik Franjo, ravnatelj in Leman Avrelija, namestnik glavnega " računovodje.
Mestni LO Maribor, poverjeništvo za finance, dne 10. novembra 1948.
Št. Pov. 487, 494, 495/III/1948 10.180
2129.	*
Sedež: Ruše.
Dan vpisa: 6. novembra 1948. Besedilo: Krajevna gostilna Ruše. Otvori se podružnica Ruše; poslovodja Trilar Štefka iz Ruš.
Okrajni LO Maribor okolica, poverjeništvo za finance, dne 6. novembra 1948.
Št. 1348/2-48 V/6	10.099
2130.
Sedež: Ajdovščina.
Dan izbrisa: 7. oktobra 1948.
Besedilo: Okrajno podjetje »Fotopod-jetje« Ajdovščina.
Zaradi prehoda v sestav invalidskih podjetij in na podlagi odločbe OLO Go. Tiča, št. 7803 z dne 17, VI. 1948.
Okrajni LO Gorica, poverjeništvo za finance, dne 7. oktobra 1948.
Št. 1786/49—48	9994
2131.
Sedež: Ljubljana, Šmartinska 28.
Dan izbrisa: 8,_ novembra 1948. Besedilo: »Zmaj«, tovarna baterij, Ljubljana.
Zaradi prehoda v republiško upravo na podlagi odločbe Prezidija Ljudske skupščine LRS, št. 107 z dne 16. VIL 1948.
MLO za glavno mesto Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 8. novembra 1948.
Fin. št, 4069	10.121
*
2132.
Sedež: Svečina-Dan izbrisa: 6. novembra 1948. Besedilo: Krajevno gospodarsko podjetje KLO Svečina z odsekom za trgovino in pekarno.
Zaradi prehoda v sklop Okrajnega masrazina Maribor okolica.
Okrajni LO Maribor okolica, poverjeništvo za finance, dne 9. novembra 1948.
Št. 1351/2-48 V/6	10.100
*
2133.
Sedež: Ruše.
Dan izbrisa: 6. novembra 1948, Besedilo: Krajevno gospodarsko podjetje KLO Svečina.
Zaradi prenehanja obratovanja.
Okrajni LO Maribor okolica, poverjeništvo za finance, dne 6. novembra 1948 Št. 1351/1—48 V/6	10.100
¥
2134.
Sedež: Gornja Radgona, Jurkovičeva 7. Dan izbrisa: 2. novembra 1948. Besedilo: Gostilna krajevnih gospodarskih podjetij.
Zaradi prehoda v sklop Okrajne delavske in uslužbenske restavracije. Okrajni LO Radgona, poverjeništvo za finance, dne 8. novembra 1948.
Št. 643/2	10.176
¥
2135.
Sedež: Gornja Radgona.
Dan izbrisa: 2. avgusta 1948.
Besedilo: Trgovina z mešanim blagom. Zaradi prehoda v sklop Okrajnega magazina v Gornji Radgoni.
Okrajni LO Radgona, poverjeništvo za finance, dne 2. novembra 1948.
Št. 643/1	10.177
¥
2136.
Sedež: Gornja Radgona, Kerenčičeva ul. štev. 2.
Dan izbrisa: 26. julija 1947.
Besedilo: Trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami.
Zaradi prehoda v sklop Okrajnega magazina Gornja Radgona.
2137.
Sedež. Trbovlje.
Dan izbrisa: 6. novembra 1948. Besedilo: »Naša knjiga« Trbovlje. Zaradi prevzema po Državni založbi Slovenije v Ljubljani.
Okrajni LO Trbovlje, poverjeništvo za finance, dne 6. novembra 1948.
Št, 2373/1—48	10.090
*
2138
Sedež: Zagorje.
Dan izbrisa: 3. novembra 1948. Besedilo:	Knjigarna KLO Zagorje,
»Naša knjiga«.
Zaradi prevzema po Državni založbi Slovenije.
Okrajni LO Trbovlje, ooverjeništvo za finance, dne 3. novembra 1948.
Št. 2374/1-48	10.041
Vpisi v register invalidskih podjetij
2139.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 8. novembra 1948.
Besedilo: Invalidsko podjetje »Komisija«, Ljubljana.
Poslovni predmet: Komisijska prodaja raznovrstnih' predmetov oziroma blaga.
Ustanovitelj podjetja: Mestni odbor VVI v Ljubljani, odločba št. 446—48 z dne 10. VIII. 1948.
Operativni upravni voditelj: Uprava invalidskih gospodarskih podjetij za glavno mesto Ljubljana.
Podjetje zastopata:
Roj:na Josip, upravnik, ki podpisuje samostojno, v obsegu pooblastil, določenih v pravilih podjetja, in
Verbajs Marijan, knjigovodja, ki podpisuje vse listine računovodskega značaja.	,
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana.
dne 4. novembra 1948.
Št. 2431721—84	10.260
2140.
Sedež: Ptuj.
Dan vpisa: 8. novembra 1948.
Besedilo: Invalidsko'podjetje »Tovarna perla«, Ptuj.
Poslovni predmet: Industrijski in obrtni način izdelovanja penila ter prodaja teh izdelkov r,'a debelo In drobno.
Ustanovitelj podjetja: Federalni odbor VVI v Ljubi lani. odločba št. 1331/1 z dne 1, VITI 1948.
Operativni upravni' voditelj: Federalna uprava invalidskih gospodarskih podjetij v Ljubljani.
Pod jeti e zastopata:
Vučak Franjo, upravnik, ki .podpisuje samostojno, v obse mi pooblastil, določenih v n ravni h norlietja. in
V ra bix Milan, ktiiitrovodja. ki sonod-n"=v"o v-':e liriine računovodskega, zna-č-aia.
Ministrstvo v- fmance Lnn Lfuhllana.
{Jpp nnflromVirfl 1048.
Št. 24310701-48	10.259
2141.
Sedež: Rogatec.
Dan vpisa: 8. novembra 1948.
Besedilo: Invalidsko podjetje »Stolar-na«, Rogatec.
Poslovni predmet: Industrijski in obrtni način izdelovanja stolov, stavbnega in sobnega pohištva ter žaga; prodaja lastnih izdelkov na debelo in drobno.
Ustanovitelj podjetja: Federalni odbor VVI v Ljubljani, odločba št. 1335/1-48 z dne 1. VII. 1948.
Operativni upravni voditelj: Federalna uprava invalidskih gospodarskih podjetij v Ljubljani.
Podjetje zastopa:
Švab Rok, upravnik, ki podpisuje samostojno, v obsegu pooblastil, določenih v pravil'h podjetja.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana.
dne 4. novembra 1948.
Št. 2431722—48	10.258
2142.
Sedež: Zamostec.
Dan vpisa: 8. novembra 1948,
Besedilo: Invalidsko podjetje »Stolar-na«, Zamostee-Sodražica.
Poslovmi predmet: Industrijski in obrtni način izdelovanja stolov, stavbnega pohištva, sobnega pohištva in žaga ter prodaja izdelkov na debelo in na drobno.
Ustanovitelj podjetja: Federalni odbor VVI v Ljubljani, odločba št. 1333/1 z drve 1. VII. 1948.
Operativni upravni voditelj: Federalna uprava invalidskih gospodarskih podjetij v Ljubljani.
Podjetje zastopa: "
Košir Albin, upravnik, ki podpisuje samostojno, v obsegu pooblastil v pravilih podjetja.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 4. novembra 1948.
Št. 2431726-48	10.261
Vpisi v zadružni register
1588.
Sedež: Lokovica, okraj Mozirje.
Dan vpisa: 25. oktobra 1948
Besedilo- Kmetijska zadruga z o. j. v Lokovici.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini 17 VI. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1 <fa na čim boljši in čim kulturnejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi nredmeti; 2. da odkupuje v svojem oko-lišu vse kmetijske nridp'ke in izdelke v skladu s postavlieuim načrtom za dobro oskrbo mest in druerih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe; 3 da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva ta svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadiarstvo vinogradništvo, čebelarstvo gojitev industrijskih in drugih kultu1" Gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste pflnooe oziroma kulture, ki v danih naravnih nogoiih naiboli nsnevn-io: 4 da uvala za povečanje kmetikke proizvodnje tn s tem za naraščanje b'a-
gostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kreditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Zaradi smotrnega in uspešnejšega izvajanja svojih nalog izdela p<ftrebne načrte v skladu s splošnim državnim načrtom.
Zadružni delež znaša lOOdin, delež družinskega člana zadružnika lOdin. Delež se mora plačati ob vstopu v zadrugo. Upravni odbor lahko dovoli, da se vpisani delež plača v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z desetkratnim zneskom vpisanega enkratnega temelj, nega oziroma družinskega deleža.
Priobčitve in sklepi se nabijejo na zadružni razglasni deski, kolikor ni v pravilih določeno drugače.
Upravni odbor sestavlja 7 do 9 članov, ki jih voli zbor izmed zadružnikov za dobo enega leta.	*
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora od katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge
Člani upravnega odbora so:
Dermol Jože, kmet, Lokovica, predsednik,
Plaskan Franc, kmet, Lokovica,- podpredsednik,
Hudobreznik Angelca, nameščenka, Lokovica, tajnik,
Konovšek Fronc. mali kmet. Lokovica,
Zak Karl. mali kmet, Lokovica,
D rev Alojz. kmet. Lokovica in
borniki r delavec’ L°kovica, od-
Okrožno sodišče v Celju dne 25 oktobra 1948
Zadr VITI 32/4	10.130
*
1589,
Sedež: Studenice.
Dan vpisa: 21. oktobra 1948.
Besedilo: Kmetijsko nabavno prodaf-na zadruga z o. j. v Studenicah
Na občnem zboru 18 VII 1948 so bila snrejeta nova pravila.
Besedilo odšle;- Kmetijska radr-ea
z o. f. v Snftfpjiippfj
• ^,0£?,e 7;adru3e so: 1. da na čim h-Ji m čim knltumeiši način oskrbuj* svoie riane z _ vsemi potrebnimi polnimi predmeti; 2. da odkupuje v svojem oko.
Lišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in, sklepa v ta namen pogodbe;
3.	da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične 'in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, Organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov m obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kreditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, stro-kovne tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Zaradi smotrnega in uspešnejšega izvajanja svojih nalog izdela potrebne načrte v skladu s splošnim državnim načrtom.
Zadružni delež znaša 100 din in se plača ob vstopu v zadrugo. Upravni odbor lahko dovoli plačilo v obrokih. Delež družinskega člana zadružnika znaša 20 din. Vsak zadružnik jamči s petnajst-kratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oziroma družinskega deleža.
Upravni odbor sestavlja 9 članov, ki jih voli zbor izmed zadružnikov za dobo enega leta.
Izbrišejo se člani upravnega odbora Živko Janko, Štefanciosa Andrej, Kenda Ivana, Turin Ludvik in Jančič Anton.
Vpišejo se novi člani:
Osojnik Kristina, kmetovalka, Studenice,
Kolenc Vinko, kmet, Križeča vas in
Vantur Ivan, kmet, Križeča vas.
Za podpisovanje je pooblaščena Pečnik Marta, knjigovodja, Studenice. Okrožno sodišče v Celju dne 21. oktobra 1948.
Zadr VIII 31—10	10.129
*
1590.
Sedež: Studenice, okraj Poljčane.
Dan vpisa: 21. oktobra 1948.
Besedilo: Kmetijska nabavno prodajna zadruga z o. j. v Studenicah.
Zadruga je bila ustanovljena na skup'-ščini 4. I. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1. da_ izdeluje po navodilih pristojnih organov načrt za odkup kmetijskih pridelkov v svojem
okolišu; H. da izdeluje po navodilih organov načrt potrošnje svojih članov; 3. da izdela finančni in kreditni načrt in ga opravi v sklad s finančnim načrtom svoje poslovne zveze in postavljenimi nirmami; 4. da zbira v ta namen stati-- stične podatke, ki jih daje v uporabo tudi svoji poslovni zvezi, Glavni zadružni zvezi LRS in okrajnim ljudskim odborom; 5 da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in oskrbuje svoje člane z vsem kmetijskim orodjem in drugimi kmetijskimi potrebščinami, kakor tudi z vsemi potrošnimi predmeti po postavljenem načrtu; 6. da sklepa pogodbe s kmetovalci v svojem okolišu za odkup kmetijskih pridelkov in jim izplačuje predujme (kontrahiranje); 7. da sklepa pogodbe z zadružnimi in državnimi podjetji za dobavo kmetijskih pridelkov; 8. da skrbi za kulturno in prosvetno izobrazbo svojih članov in za njihovo vzgojo.
Svoje naloge opravlja zadruga v skladu s splošnim državnim gospodarskim načrtom in z nalogami, ki jih dobi od svoje poslovne zveze in pristojnih organov ljudske oblasti.
Zadruga oskrbuje izključno svoje člane in njihove družinske člane Zadružni delež znaša 100din,, plača se ob vstopu v zadrugo. Upravni odbor lahko dovoli plačilo v obrokih. Delež zadružnikovega družinskega člana znaša 20 dinarjev.
Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnik jamči še s petnajstkratnim zneskom vpisanih obveznih deležev.
Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih, po potrebi pa na krajevno običajni način v dnevnem in krajevnem tisku.
Upravni odbor sestavlja 12 članov. Dolžnost upravnega odbora traja eno leto.
Zadrugo zastopa upravni odbor. Za zadrugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en pooblaščeni uslužbenec za-druge.
Člani upravnega odbora so:
Kodrič Ivan, kmet, Križeča vas, predsednik,
Živko Janko, šolski upravitelj v pok., Studenice, podpredsednik,
Štefanciosa Andrej, učitelj, Studenice, blagajnik.
Kolar Janez, kmet, Studenice,
Bračič Franc, kmet, Brezje,
Vantur Janez, kmet, Križeča vas, Novak Pavla, posestnica, Novake, Turin Anton, kmet, Modraže,
Kenda Ivana, posestnica, Globoko, Turin Ludvik, kmet Krasna in Jančič Anton, posestnik, Križeča vas, odborniki.
Okrožno sodišče v Celju dne 21. oktobra 1948.
Zadr VIII 31-6	10.132
*
1591.
Sedež: Tinje, okraj Poljčane.
Dan vpisa: 21. oktobra 1948.
Besedilo: Kmetijsko nabavno prodajna zadruga z o. j. v Tinju.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini 1. II. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1. da izdeluje po navodilih pristojnih organov načrt za odkup kmetijskih pridelkov v svojem okolišu; 2. da izdeluje po navodilih organov načrt potrošnje svojih članov; 3. da izdela finančni in kreditni načrt in ga spravi v sklad s finančnim načrtom svoje poslovne zveze in postavljenimi normami; 4- da zbira v ta namen statistične podatke, ki jih daje v uporabo tudi svoji poslovni zvezi. Glavni zadružni zvezi LRS in okrajnim ljudskim odborom; 5. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in oskrbuje ^vo-je člane z vsem kmetijskim orodjem in drugimi kmetijskimi potrebščinami, kakor tudi z vsemi potrošnimi predmeti po postavljenem načrtu; 6. da sklepa pogodbe s kmetovalci v svojem okolišu za odkup kmetijskih pridelkov in jim izplačuje predujme (kontrahiranje); 7 da sklepa pogodbe z zadružnimi in državnimi podjetji za dobavo kmetijskih pridelkov; 8 da skrbi za kulturno in prosvetno izobrazbo svojih članov in za njihovo vzgojo.
Svoje naloge opravlja zadruga v skladu s splošnim državnim gospodarskim načrtom in z nalogami. M jih dobi od svoje poslovne zveze in pristojnih organov ljudske oblasti.
Zadružni delež znaša 150din, in se plača ob vstopu v zadrugo. Upravni odbor lahko dovoli plačilo v obrokih Delež zadružnikovega družinskega člana znaša 20 dinarjev.
Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnik jamči še z desetkratnim zneskom vpisanih obveznih deležev.
Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih, po potrebi ,js na krajevno običajni način v dnevnem in krajevnem tisku.
Upravni odbor sestavlja 13 članov Dolžnost upravnega odbora traja eno leto. Predsednika, podpredsednika in tajnika voli zbor posebej.
Zadrugo zastopa upravni odbor. Za zadrugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora ali po en član u prsmi ega odbora in en pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Šega Franc, kmet, Jur^pa vas 9, pred-sednik,
Smogavee Ferdinand, Jurana vas, podpredsednik,
Gracej Milka, trg. pomočnica, Tinje 2, tajnik,
Skrbenik Gregor, voznik, Tinje 5, Boha Alojz, kmet Malo Tinje 8, Marguč Ignac. kmet. Sod rež 10. Smogavee Valentin, kmet, Sv. Urh 8, Dušej Janez gozdni delavec, Malo Tinje 2,
Blažič Jožef, kmet, Juršna vas 25, Leskovar Franc, tov, delavec, Tinska gora 17,
Tič Lovrenc, kmet. Planina 25,
Ajd Jakob, kmet, Sodrež 5 in Kregar Martin, kmet. Ratkovci 13 od-bomiM.
Okrožno sodišče v Celju dne 21. oktobra 1948’.
Zadr VIII 30	10-131
1692.
Sedež: Rogatec.
Dan vpisa: 21. oktobra 1948.
Besedilo: Potrošniška zadruga z o. j. v Rogatcu.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini 26. VIII. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši, čim kulturnejši in gospodarski način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti. V ta namen: oskrbuje šole in učence s šolskimi potrebščinami: a) ugotavlja potrebe svojih članov in sestavi na podlagi ugotovljenih potreb načrt potrošnje; b) sklepa po. godbe s proizvajalnimi podjetji, z državnimi trgovskimi podjetji in s kmetijskimi zadrugami oziroma njihovimi zvezami za dobavo industrijskih in kme-tijskih proizvodov, zlasti skrbi za dobavo povrtnin, sadja, mleka itd.; c) skrbi, da bo trgovsko poslovanje v vsakem pogledu na stopnji racionalne, tehnično dovršene in kulturne trgovine, to je, da bodo člani dobro postreženi, da bo trgovina tekoče založena s potrošnimi pred-meti, da ne bo imela nekoristnega blaga, da bo zniževala zakonito dopustno maržo, da bodo lokati in izložbe okusno opremljene itd.; 2. da ustanavlja za potrebe svojih članov po potrebi in možnosti lastna podjetja kot n. pr. obrtne delavnice, podjetja za konserviranje sadja, povrtnin, jajc itd.: 3. da skrbi za sodelovanje sindikalnih organizacij za dvig kulturne in prosvetne ravni in za zadružno vzgojo svojih članov.
Zaradi smotrnega in uspešnejšega izvajanja svojih nalog izdela potrebne načrte v skladu s splošnim državnim načrtom.
Zadružni delež znaša 150 din, delež zadružnikovega družinskega člana 10 din. Delež se mora plačati ob vstopu v zadru-go. Upravni odbor lahko dovoli, da se vpisani delež plača v obrokih.
Vsak zadružnik jamči s petkratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oziroma družinskega deleža.
Priobčitve se, kolikor ni v pravilih določeno drugače, nabijejo na zadružni razglasni deski.
Upravni odbor sestavlja 7 do 9 članov, ki jih voli zbor izmed zadružnikov za dobo enega leta.
Zadrugo zastopa upravni odbor. Za zadrugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nado-mešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Tušek Anton, poštni upravnik, Rogatec. predsednik,
Žerdoner Franc, kurjač, Rogatec, podpredsednik,
Okoren Karl, upokojenec, Rogatec, taj-nik,
Erjavec Štefan, ključavničar, Rogatec,
Sotošek Zdravko, šolski upravitelj, Rogatec,	. D
Mikolič Štefan, upokojenec, Rogatec,
Snpanc Milka, gospodinja, Rogatec, odborniki.
1593.
Sedež: Šmartno ob Paki.
Dan vpisa: 25. oktobra 1948,
Besedilo: Okrajna zveza kmetijskih zadrug za okraj Mozirje.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini 17. VIII. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so:
Zveza vodi včlanjene zadruge v organizacijskem in gospodarskem pogledu, uvaja v njihovo poslovanje in planiranje, evidenco in kontrolo, skrbi za vzgojo zadružnikov sploh, se bori za naprednejše oblike v zadružništvu in za pravilni razvoj svojih članic. V ta namen:
predstavlja in povezuje vse zadruge kmetijskega značaja svojega okraja razen kmetijskih obdelovalnih zadrug;
pospešuje in razvija s pomočjo svojih članic vse panoge kmetijstva in gozdar-stva na svojem področju, zlasti tiste panoge oziroma kulture, ki v obstoječih naravnih pogojih najbolj uspevajo, ,in sicer: a) pomaga svojim članicam pri pravilni organizaciji selekcije živine, pri ustanavljanju plemenilnib postaj, ambulant za živino, pri gradnji silosov, pri nabavi in odgoji plemenske živine, pri reji drobnih živali itd;, prav tako skrbi pa tudi za dobro organizacijo mlekarstva in za produkcijo živinskih proizvodov, kot mesa, kož, volno itd.; b) organizira in pomaga izvrševati svojim Članicam načrt lesne proizvodnje, odkupuje, predeluje in vnovčuje les ter skrbi po svojih članicah za uspešno organizacijo pogozdovanja, zlasti za ureditev drevesnic itd.; c) pomaga svojim članicam pri pravilni organizaciji semenske službe, pri vzgoji in pravilni obdelavi vseh vrst kultur, zlasti tudi industrijskih kultur, pospešuje uvajanje naprednejših agrotehničnih metod (mer) v kmetijstvu; č) piomaga svojim članicam pri pospeševanju sadjarstva in vinogradništva, zlasti pri ureditvi drevesnic in trsnic, pri zatiranju raznih rastlinskih bolezni, pri obnovi vinogradov, pri vzgoji kvalitetne, ga sadja, pri šolanju vin, pri vnovčeva-nju sadja m vin itd.; d) pomaga svojim članicam pri pospeševanju vseh drugih gospodarskih panog n. pr. čebelarstva, itd.;
pomaga svojim članicam pri mehanizaciji kmetijstva, s tem, da skrbi, da bodo zadruge uspešno izrabljale razpoložljive kmetijske stroje, nabavljale take stroje, da bodo ti stroji stalno v uporabnem stanju, da pomaga članicam pri ure-ditvi delavnic za popravilo kmetijskih strojev, da ima po potrebi lastno tako delavnico in lastne večje kmetijske stroje ter da sodeluje po potrebi pri skle-panju pogodb med članicami in traktorsko postajo;
pomaga pri pravilni organizaciji zadružne trgovine in sicer: a) skrbi, da bo trgovsko poslovanje njenih članic na stopnji racionalne, tehnično dovršene, in kulturne trgovine, da bodo članice zniževale zakonito dopustno maržo; skrbi za dobro tehnično organizacijo odkupa kmetijskih pridelkov in izdelkov, zlasti za pravočasno kontrahiranje in ukrene vse potrebno, da je odkup učinkovit, ka-kor tudi, da se pravilno razvije trgovina
po vezanih cenah; c) pomaga svojim članicam pri naročanju in dobavah blaga, zalaga članice s trgovskim blagom in sklepa pogodbe z dobavnimi podjetji, če in kolikor bo to racionalno in gospodarsko smotrno. Pri tem skrbi zlasti, da bodo vse zadružne trgovine pravočasno in zadostno založene s sortimenti, ki ustrezajo okusu in običajem zadružnikov, prav tako pa skrbi, da ne bodo imele zadruge na zalogi nekoristnega blaga; č) prevaža trgovsko blago za svoje članice z lastnim prevoznim parkom. V ta namen koordira tudi plansko in ra-cidnalno izrabljanje prevoznih sredstev svojih članic in ima tudi lastno avtomehanično delavnico;
posreduje in po potrebi razdeljuje med svoje članice kredite, organizira in povezuje kreditne odseke svojih Sanic z Narodno banko ter pospešuje zbiranje kmečkih prihrankov;
skrbi za sistematičen dvig kulturne in prosvetne ravni zadružnikov in kmečke, ga prebivalstva sploh. V ta namen pomaga predvsem pri gradnji zadružnih domov, prireja predavanja, razstave itd.;
vzgaja po planu zadružne kadre, jih pravilno razporeja in utrjuje pri njih zavestno disciplino;
organizira in usmerja delo svojih članic, ^ jim daje obvezna navodila organizacijskega in poslovnega značaja v skladu z obstoječimi zakonitimi predpisi in navodili podrejenih organov. Organizira in vrši organizacijsko instruktorsko in revizijsko službo, s katero kontrolira in zboljšuje njihovo .poslovanje, da bo v vsakem pogledu smotrno in racionalno.
Zaradi smotrnega in uspešnejšega izvajanja teh nalog izdela potrebne načrte v skladu s splošnim državnim načrtom in skrbi, da izdelajo te načrte tudi njene članice ter da jih tudi v celoti izvajajo in presegajo. V ta namen vodi tudi vso potrebno evidenčno in statistično službo Zadružni delež znaša 5000 din in se mora plačati ob vstopu v zadrugo. Upravni odbor lahko dovoli, da se vpisani delež plača v obrokih.
nim zneskom vpisanih obveznih deležev.
Upravni odbor sestavlja 7 do 9 članov za dobo enega leta.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odbora pooblaščeni uslužbenec zveze.
Priobčitve se nabijejo na zadružni raz-glasni deski, kolikor ni v pravilih do-ločeno drugače.
Člani upravnega odbora so:
Podgoršek Avgust, kmet, Rečica ob Paki,^ predsednik.
Kosam Ivan, kmet, Ravne, podpred-sedmk,
^Lesnik Ivan, nameščenec, Šoštanj, taj-
Bizjak Ivan, kmet, Perje,
Forstner Jože, kmet, Gorenje,
Gtojek Ivan, kmet, Šmartno ob Dreti, Kovačič Justina, nameščenka, Pesje, Gomiršek Franc, sedlar, Rečica ob Savinji,
Arnič Anton, lesni manipulant, Ljubno ob Savinji, odborniki.
Za sopodpisovanje sta pooblaščena Hasberger Alojz m Bitenc Vekoslav, nameščenca zadruge.
Okrožno sodišče v Celju dne 25. oktobia 1948.
Zadr Vlil 33-3	10.127
*
1594.
Sedež: Črna.
Dan vpisa: 5. novembra 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Črni.
Zadruga je bila ustanovljena na ustanovnem zboru 26. X. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in čim kulturnejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi pot rosnimi predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe; 3 da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih m drugih sadik itd., 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kre-ditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetna dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Delež znaša 190 din in se lahko plača v obrokih. Delež zadružnikovega družinskega člana znaša 20 din. Člani odgovarjajo za obveznosti zadruge z desetkratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oziroma družinskega deleža.
Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasni deski.
Upravni odbor sestavlja 5 do 12 članov, kj jih voli zbor izmed zadružnikov. Dolžnost upravnega odbora traja eno leto.
Za zadrugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Homšak Valentin, nameščenec. Krivčevo 22,
Urh Vinko, personalni referent. Kaolin,
Drnovšek Anton; kmet. Gozd 4,
Urh Franc, kmet. Gozd 24,
Homšak Jurij, delavec, Krivčevo 24,
Kuhar Miha, kmet, Krivčevo 14.
Kemperle Janez, kmet, Krivčevo 1.
Pooblaščenec za so podpisovanje: Šte-bljaj Franc, knjigovodja, Črna.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 5. novembra 1948.
Zt 252/48 - Zadr VI 215/1	10.049
*
1595.
Sedež: Kamniška Bistrica.
Dan vpisa: 5 novembra 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Kamniški Bistrici.
Zadruga je bila ustanovljena na ustanovnem zbom 29. II. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in čim kulturnejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potresnimi predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe;
3.	da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4 da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje bla-gostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd, ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe, svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kreditov svojim članom; 7 da skrbi za go>-spodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, pvedvajanja filmov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Delež znaša 100 din in se lahko plača v obrokih. Delež zadružnikovega družinskega člana znaša 20 din. Člani odgovarjajo za obveznosti zadruge z desetkratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oziroma družinskega deleža.
Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasni deski.
Upravni odbor sestavlja 5 članov, ki jih voli zbor izmed zadružnikov. Dolžnost upravnega odbora traja eno leto.
Za zadrugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru poobla* ščem uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Balantič Anton, kmet. Stahovica 8,
Spruk Jože. delavec, Bistričica 15,
Močnik Jožef, delavec, Županje njive št. 22,
Vidmar Janko, statistik. Stahovica 27,
Bernot Frančiška, gospodinja. Žago-rica 8.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 5. novembra 1948.
Zt 253/48 — Zadr VI 216/1	10 050
*
1596.
Sedež: Peče.
Dan vpisa: 5. novembra 1948
Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Pečah.
Zadruga je bila ustanovljena na ustanovnem zboru 8, III. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in čim kulturnejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepe v ta namen pogodbe; 3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj usjievajo; 4. da uvaja za povečanje kmetij-ke proizvodnje in s tem za naraščanje bla-gostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine: 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kreditov svojim članom; 7 da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje,. razstave, predvajanja filmov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Delež znaša 100 din in se lahko plača v obrokih Delež zadružnikovega dni žinskega člana znaše 10 din. Člani odgovarjajo za obveznosti zadruge z desetkratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oziroma družinskega deleža.
Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasni deski.
Upravni odbor sestavlja 7 članov, ki jih voh zbor izmed zadružnikov. Dolžnost upravnega odbora traja eno leto.
Za zadrugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Član; upravnega odbora so:
Bartič Franc, kmet, Goričane 20,
Barlič Franc, kmet, Hudeje,
Vetorac Alojz, kamnosek, Peče 15, Prestor Angela, gospodinja. Zg. Koseze,
Popit Ciril, kmet, jPlačnica 28,
Rokavec Lovrenc, mizar, Mošenik, Avbelj Anton, kmet. Hleve 23. Pooblaščenka za sopodpisovsnje: Ver-bole Marija, trgovka, Goričane 20.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 5 novembra 1948.
Zt 251/48 - Zadr VI 214/1	10.048
1597.
Sedež: Horjul.
Besedilo: Živinorejska zadruga z omejenim jamstvom v Horjulu.
Dan vpisa: 4. novembra 1648. Izbrišeta se člana upravnega odbora Lavriša Janez in Rozman Janez, vpišeta se člana upravnega odbora:
Čepon Franc, Horjul 23 in Mrzlikar Janez, Ljubgojna 2.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 3 novembra 1948.
Zadr. I 59/8	10.002
Uvedbe jsoetesc.nja
za razglasitev za mrtve
III R 865/48—3	8700
Gorenje Alojz, roj, 12. VII. 1899 v Studencu pri Krškem, rudar, Selo 32 pri Zagorju, je bil 16. V. 1943 odveden neznano kam. Od tedaj se pogreša.
Na predlog žene Gorenje Rozalije, gospodinje Iz Zagorja, Selo 32 se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega.
III R 869/48-2	8699
Nagi a v Jožef, roj. 17. IX 1925 v Trbovljah. delavec. Trbovlje, Loke 384. je odšel 1. IX 1944 v kamniško zasavski odred NOV. Od tedaj se pogreša.
Na predlog matere Naglav Alojzije, gospodinje iz Trbovelj, Loke 383, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega.
III R 866/48—2	8701
Stošicki Franc, roj. 31. Vlil. 1879 v Trbovljah, rudar v Trbovljah Loke 82. se od maja 1945 pogreša. Kljub poizvedbam se ni moglo ugotoviti njegovega bivališča.
Na predlog žene Stošicki Marije, gospodinje iz Trbovelj. Retje 82, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega.
III R 864/48—2	8702
Zaletel Jožef. roj.	16	TI	1899	v To-
ko*1! na Madžarskem in ^Zaletel Marija rojena	Ketz	16	VITI.
'!tv’8 v Hrastniku, stanujoča v Hrastniku 89, se od maja 1945 pogrešata. Kljub po-
izvedbam se ni moglo ugotoviti njunega
bivališča.
Na predlog hčere Zaletel Rike, delavke iz Hrastnika 60, se uvede postopanje za razglasitev za mrtva.
Vsakdo, ki mu je o pogrešanih kaj znano, se poziva, da to do 1. XII. 1948 poroča sodišču.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogih.
Okrajno sodišče v Trbovljah dne 28. septembra 1948.
*
III R 874/48—2	8939
Cukljati Vinko, roj 28. XII. 1920 v Jelenku 2, KLO Sv. Gothard, čevljarski pomočnik, je odšel leta 1942 v nemško vojsko, od koder je pobegnil v NOV, Ba. je je 18. 1. 1945 padel v bojih v Sremu pri Sigu oziroma v bližini Kukujevca.
Na predlog polsestre Lebar Ljudmile rojene Hribovšek, delavke pri Sv. Got-hardu 10, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega.
III R 873/48-2	9317
Knez Ema rojena Potekel, roj. 13. VII. 1909 v Trbovljah, gospodinja v Trbovljah, Na Tereziji, je odšla junija 1941 v NOV. Leta 1943 je bila od bega v Vel. Laščah ujeta in baje ustreljena. Od tedaj se pogreša.
Na predlog svakinje Jelen Berte rojene Knez, gospodinje v Trbovljah, Loke 433, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvo.
III R 872/48-2	9316
Knez Leopold, roj. 29. X. 1903 v Trbovljah. rudar, Trbovlje, Na Tereziji, je odšel julija 1941 v NOV. Od tedaj se pogreša.
Na predlog sestre Jelen Berte rojene Knez, gospodinje v Trbovljah, Loke 433, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega.
Vsakdo, ki mu je o pogrešanih kaj znano, se poziva, da to do 1. I 1949 poroča sodišču ali skrhniku Špuntu Marti-nu, sod. nameščencu v Trbovljah Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogih.
Okrajno sodišče v Trbovljah dne 8. oktobra 1948,
Oglasi sodišč
R 488/48—4	10.181
Zemljiškoknjižni oklic
Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici je z odločbo št. R 488/48-3 z dne 29. IX. 1948 ugotovilo, da je premoženje, obstoječe iz inventarja bivše »Opera Naz:o-nale per la Protezione detla Maternith ed Tnfanzia<, sedaj v prostorih Okrajne civilne bolnice v Trnovem pri Ilirski Bistrici, kot nrejšnje noldržavno italijansko premoženje na o^stonljenem ozemlju na podlag 1 točke XTV> priloge k mirovni pogodb z Ttaliio prešlo v last FLRJ.
Vse nrizadete osebe nai v 15 dr,'eh op objavi tega oklica v Uradnem listu LRS
podajo pri tem sodišču svoje ugovore ali izločitvene zahtevke.
Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici dne 29. oktobra 1948.
G 719/48-4	*	10.183
Oklic
Levart Kristina, pis. nameščenim, Maribor, Ptujska c. 31a, je vložila proti Levartu Antonu, zas. uradniku, Maribor, Ptujska cesta 31a, sedaj neznanega bivališča, tožbo za razvezo zakona.
Razprava bo 23. XI. 1948 ob 8. uri pri okrožnem sodišču v Mariboru, v sobi št. 84.
Tožencu se postavi za skrbnika Orozel Ivanka, sodna uradnica v Mariboru, ki ga bo zastopala na njegovo nevarnost in stroške, dokler se sam ne oglasi ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Mariboru dne 6. novembra 1948.
*
Oklici dedičem
O 378/48	10.135
Kovač Frančiška iz Gor. Radgone, Lackova ulica 8, je 29. VI. 1948 umrla.
Dediči sodišču niso znani Vsi tisti, ki menijo, da jim pripada dedna pravica do te zapuščine, naj se v treh mesecih priglasijo temu sodišču in podajo dedno priglasitev, ker bi se sicer zapuščina razpravljala le s tistimi, ki bodo podali dedno priglasitev in izkazali dedno pravico, nesprejeti del zapuščine pa bo pripadel državi.
Okrajno sodišče v Gor. Radgoni dne 4 novembra 1948.
*
0 656/48—9	10.222
V	zapuščinski zadevi po Čimžar Mariji, kmetski posestnici iz Cerkelj št. 39, ki je umrla 10. VIII. 1948 brez sporočila poslednje volje, se njen brat Lovro Cim-žar, neznanega bivališča, poziva, naj v 6 mesecih poda ustno ali^aismeno dedno priglasitev Po preteku roka se bo zapuščina obravnavala z drugimi dediči in s skrbnikom Janezom Beglom iz Cerkelj št. 34.
Okrajno sodišče v Kranju dne 6. novembra 1948,
*
0 675/48—9	10.221
V	zapuščinski zadevi po Trpinu Francu, žatrarju ;z Železnikov št. 122, ki je umrl 19. VITI. 1948, zapustivši naredbo poslednje volje, se njegov sin Alojz Trpu neznanega bivališča noziva, naj vloži v 6 mesecih _ pismeno ali ustno dedno priglasitev, sicer se bo po preteku roka papuščina obravnavala z drugimi dedič h m s skrbnico Fani Bauer v Rovtah št. 1 pri Podnartu.
Okra mo sodišče v Kranju dne 6. novembra 1948.
Ok 294/48-3	*	10.315
Amortizacra
Na prošnio bivše trgovke v Črnučah šf 130 pri Liubljani se uvede postopanje za amortiazcifo vrednostnega psrn'rig, ki ga je prosilka baje izgubila, ter se imet-
nik poziva, da v dveh mesecih po objavi v »Uradnem listu LRS<, uveljavi svoje pravice, sicer se bo po preteku roka iz-reklo, da je vrednostni papir izgubil svojo pravno veljavnost Oznamenilo vrednostnega papirja: zavarovalne police bivše zavarovalnice feniks za življenje, št. police 8010.183, začetek zavarovanja 1. lil. 1929, potek 1 III 1949 Koristnika: Janeš Vekoslava ■n Janeš Anica.
Okrajno sodišče v Ljubljani dne 9 novembra 1948.
Razr*? cclhis!
Poalvi upnikom in dolžnikom
K 9558
Pozivamo vse upnike in dolžnike, da v 8 dneh od dneva objave priglasijo vse .- oje terjatve oziroma obveznosti nasproti]" podjetjem:
»Alujnik, kovinska industrija, Ljubljana. Šmartinska 64,
»Kovinsko podjetje« (Rupena-Lutz), Ljubljana, Beljaška 4,
»Zvon«, livarska komanditna družba, Št. Vid nad Ljubljano,
Mostar Franc, livarna kovin, Ljubljana, Galieviea 67,
Mestnemu kovinskemu podjetju »Uni-tas«, Ljubljana, Celovška 90/a.
Mestno nodjetje »Ujiitas«
*
Št. 538/48	10.165
Lesno-produktivna zadruga v Preserju, zadruga z omejenim jamstvom, je bila izbrisana iz registra zaradi združitve s Kmetijske zadrugo z omejenim jamstvom v Preserju. (Zadr. V 209.)
Upravni odbor sprejemajoče zadruge poziva upnike pridružene zadruge, naj v treh mesecih priglasijo svoje terjatve, ki so že obstojale na dan izbrisa zadruge iz zadružnega registra.
Kmetijska zadrusa z o, j. Preserje.
#
št. 517/47	10.247
Vabilo
na zbor zadružnikov Kmetijske zadruge Št. Ilj v Slov. goricah,
ki bo v nedeljo 21. novembra 1948 ob 8. zjutraj v prosvetni dvorani (Dimnik) v Št. liju v Slov. goricah:
Dnevni red:
1.	čitanje zapisnika zadnje seje,
2.	poročilo upravnega in nadzornega odbora,
3- bilanca za leto 1947,
4.	ustanovitev kreditnega odseka,
o. dopolnilne volitve v upravni odbor,
predlogi in pritožbe zadružnikov
in	.
7.	slučajnosti.
Upravni odbor Kmetijske zadruge št. Ilj
Preklici izgubljenih listin
Preklicujem ukradeno osebno izkaznico št 053813, izkaznico za kolo znamke »Ideak št. 157814, izdano od uprave NM v Ljubljani na ime Bančič Anton. Ljubljana, Jarška 25.
10 140	Bančič Anton
Preklicujem izgubljeno izkaznico OF, izkaznico LMS, osebno izkaznico ter izkaznico zveze borcev na ime Bartol Ivan. Vince, p. Sodražica,
10.145	Bartol Ivan
Preklicujem izgubljeni kontrolni listek za menzo za november, izdan od Ljudske kuhinje v Ljubljani na Ime Benčina Mila Ljubljana, Cankarjevo nabr. 1 10-203	Benčina Mila
Preklicujem izgubljeno vojaško industrijsko nakaznico št. 57621 serija O, izdano 1. 1948 od voj pošte 3890. Vel. Blo-ke na ime Berec Anton, [oročnik. voj, pošta 3890. Vel. Bloke,
10 139	Berec Anton
Preklicujem izgubljeno šolsko spričevalo za I letnik II. trg šole. izdano 1 1943/44 od ravn II trg. šole v Ljubljani na j me Bezlaj Olga, Ljubl jana. Vodnikova 200.
10.278	Bezlaj Olga
Preklicujem izgubljene potrošniške nakaznice: reg. št. 1152 na ime Ahačič Franc. Kranj-Huje 72, reg št. 1153 na ime Ahačič Janez, Kranj-Huje 72, reg. št. 1028 na ime Novak Josefina. Kranj, Tomšičeva 13.
IO15I Bitenc Vera, Kranj. Huje 1
Preklicujem izgubljeno kolesarsko knjižico št. 10, izkaznico OF in druge vrednostne dokumente na ime Brečko Ivan, Sevnica 6’,
10 169	Brečko Ivan
Preklicujem ukradeno zač osebno izkaznico, izkaznico OF, sindikalno člansko izkaznico letno režijsko karto la brezplačno vožnjo po železnici in industrijske bone za 450 din, vse na ime Cerar Ivan, žel. kurjač Dobliče št 11, p. Črnomelj, ter prometno knjižico za kolo na ime Cerar Jože, Dobliče št. 11, Črnomelj.
10.226	Cerar Ivan
Preklicujem izgubljeno potno dovolilnico (rdečo) serije »L« št 37807 na ime Čudio Miloš, kapetan, vojna pošta 6615 Novo mesto.
10-192	čndič Miloš, kapetan
Preklicujem izgubljeno vojaško potrdilo.. izdano od vojaškega odseka v Brinju na ime Dasoviš Stipe. Kamnik. 10280	Dasovič Stipe
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico št 565 izdano od KLO Borovnica na ime Debevec Josipina
10.282	Debevec Josipina
Preklicujem izgubljeno oblačilno nakaznico št 2236, izdano v Zagrebu od V voj oblasti na ime Deič Marko. Voj on'da 20533/č Ljubljana.
10.290	Deič Marko
Preklicujem izgubljeno vajeniško knji-žico, izdano od MLO v Mariboru na ime Dobrajc Amalija, Maribor, Marnmntova št. 14
10146	Dobrajc Amalija
Preklicujem ukradeno izkaznico za kolo št. 1569171 znamke »NSU«.
Erjavec Jožef,
10296 Krčevina 67, Grajena pri Ptuju
Preklicujem izgubljeno sindikalno izkaznico št. 585833 na ime Eržen Ludvik, Kranj, Gorenja Sava.
10.299	Eržen Ludvik
Preklicujem izgubljeno izkaznico OF št. 060554. izdano od X. terena I rajona (Center) Ljubljana na ime Fajdiga Franc. Kotnikova 19.'
10285	Fajdiga Franc
Preklicujem izgubljeni živilski nakaznici zh oktober in november 1948 OM 2, izdani od KLO Metlika na ime Verica Feuš.
10 152	Feuš Franc
Preklicujem izgubljeno šolsko spričevalo III razr mešč šole. izdano od rav-nateljstva drž. mešitanske šole na Vjču na ime Gerkman Marija. Ljubl.ja.na. Cerkniška 2 •
10.143	Gerkman Marija
Preklicujemo izgubljeno prometno knjižico uradnega osebnega vozila znam. ke »Mercedese, evid št S-8356, št. motorja 416107 št šasije 415475.
Glavna direkcija za avtoprnmet. 10 276	Ljubljana
Preklicujem osebno izkaznico na ime K rep fl (Franca) Jožef, rojen 23 VII! 1894 v Št Janžu na Dravskem polju in osebno izkaznico na ime Golavšek (Matilde) Neža, rojena 1901 v Št. Janžu na Dravskem polju št. 201, oba stanujoča Fram št. 2;
10 301	Golavšek Hugo
Preklicujemo izgubljeno prometno knjižico tov_ avtomobila znamke »Diamond« št. S-1876, izdano na ime Gozdno gospodarstvo v Slovenjem Gradcu.
Gozdno gospodarstvo 10291	Slovenj Gradec
Preklicujem ukradeno osebno izkaznico in izkaznico OF na ime Habjan Marija. Ljubljana, Sv, Petra c 80 10 197	Habjan Marija
Preklicujem izgubljeno vojaško knjižico, izdano od mariborskega voj okrožja 24. IV 1947. člansko izkaznico Enot. sind Jugoslavije št 1279788 št. zveze 64493. izkaznico OF. izdano od krajev, odbora OF Nova vas pri Marku okraj Ptuj. izkaznico LMS, izdano od kraj odbora LMS Nova vas pri Marku osebno izkaznico št 28. izdano od KLO Nova vas pri Marku, tekdilno nakaznico na ime Horvat (Janeza) Janezvz 89 točkami in na ime Horvat (Janeza) Peter s 120 točkami, obe Izdani od KLO Markovci, okraj Ptuj rotrdilo o vplačanem ljudskem posojilu na 1000 din in potrošniško nakaznico za oktnh“r-novemher '948. izdano od KLO Markovci okraj Ptuj
10 227	Horvat Janez
Preklicujem vojaško knjižico, osebno in RK izkaznico ter dekret, vse na ime Hrastovšek Miha, Bukošek 21, p. Brežice.
10.228	Hrastovšek Mika
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za žensko kolo znamke »Juniore št-122.604.
Iglar Jožica,
10.158 Maribor, Košaki, Šentiljska 17
Preklicujem izgubljeno šolsko spričevalo in maturitetno spričevalo III. letnika Ekonomskega tebnikuma, izdano 1. 1948 od ravn. Ekon. tebnikuma v Ljubljani na ime Jakopin Zvonka, Kranj, Prešernova 18.
10.294	Jakopin Zvonka
Preklicujem izgubljeno izkaznico za rez. oficirja, serija P. U. 0001, št. 4247 na ime Jamnikar Alojz (Ivanov), roj. 29. V. 1926 V Rušah pri Mariboru. 10164	Jamnikar Alojz
Preklicujem izgubljeno oblačilno nakaznico štev. 227966, izdano od KLO Št Gotard, okraj Trbovlje, na ime Japelj Jožica, učiteljica, Št. Gotard 10153	Japelj Jožica
Preklicujem izgubljeno vojaško knji-žico, invalidsko izkaznico, potrdilo o treh odlikovanjih na ime Janič Radojka. ter potrošniško nakaznico za oficirsko zadrugo na ime Zokal Dragan, Ljubljana, Lepodvorska 1.
10.195	Janič Radojka
Preklicujem ukradeno osebno izkaznico št 2, izdano od KLO Šmartno pri Litiji, sindikalno knjižico, vojaško knjižico, izdano od voj. odseka Ljubljana okolica, živilski nakaznici SD. izdane od KLO Šmartno pri Litiji za oktober in november, administratorsko spričevalo, izkaznico OF in izkaznico RK, vse na ime Jeriha Franc ml.. Šmartno pri Litiji 5.
10 302	Jeriha Franc
' Preklicujem izgubljeno vojaško knjižico, izdano od voj. odseka v Novem mestu na ime Jerman Martin, Dol. vas, p. Šrharieta.
10236	Jerman Martin
Preklicujem ukradeno osebno izkaznico, izdano od uprave N M v Ljubljani na ime Juvan Mija. Ljubljana, Sv. Petra št. 29
10 147	Juvan Mija
Preklicujem izgubljeno živilsko nakaznico SD za november reg št. 1271, izdano od rajona Bežigrad-Šiška na ime Kajbič Marija, Ljubljana, Lesčeva 29. 10.281	Kajbič Marija
Preklicujem izgubljeno delavsko knjižico in izkaznico za kolo št 544681 na ime Kladnik Marija, Zaprce 33, p. Kamnik.
10204	Kladnik Marija
Preklicujem izgubljeno šolsko spričevalo za 4. razred osnovne šole v Kla-dovu, Srbija, izdano 1934 na ime Kor-bovljanovič K. Stanko.
Korbovljanovič K, Stanko,
10.230	Sežana, carinarnica
Preklicujem industrijsko nakaznico, izdano od tovarne za emajlirano posodo v Celju na ime Kos Jožica, Celje.
10.243	Kos Jožica
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico št. 070296, izdano od NM v Ljubljani na ime Kovačič Alojzij, Pred škofijo št. 4, Ljubljana.
10.287	Kovačič Alojzij
Preklicujemo izgubljeno industrijsko nakaznico št. 561960, kat. IR-1, izdano na ime Barac (Ivana) Joso, stanujoč v Koprivniku pri Kočevju.
10.229	KLO Koprivnik
Preklicujem ukradeno izkaznico OF na ime Krajne Minka, Laikova vas. Savinjska dolina, in sindikalno knjižico podružnice št. 1, št. 1697514 na ime Krajnc Minka, tekstilna tovarna. Sv. Pavel pri Preboldu.
10.160	Kranjc Minka
Preklicujem izgubljeni trajni orožni list, lovsko karto, osebno izkaznico, izdano cd KLO Blanca in plačilne liste o poravnanih davščinah v letih 1945—1948.
10.231	Krevelj Anton, Rožno št. 24, p. Blanca
Preklicujem osebno izkaznico na ime Krušič Jožef, roj. 1904 Celje.
10 240	Krušič Jožef
Preklicujem režijsko karto št. 89502, izdano cd železniške sekcije Ptuj, osebno izkaznico št. 45, izdano od KLO v Puconcih, Izkaznico OF št.. 341600, izdano od OF odbora Murska Sobota in sindikalno izkaznico št 103248, izdano cd sindikata v Murski Soboti, vse na ime Kuhar Albert.
10.154	Kuhar Albert
Preklicujem izgubljeno oblačilno izkaznico na ime Kuhar Aleksander, Loke 267, Trbovlje.
10.232	Kuhar Aleksander
Preklicujem ukradeno osebno izkaznico, izdano leta 1945, člansko izkaznico kmetijske zadruge, izdano leta 1948, 1240 bonov čekovnih nakazil po 100din, voj. živinski potni list, na ime Kukman Jože, vso izdano 2. VII. 1948, od voj. od-seka v Črnomlju.
10 155	Kukman Jože
Preklicujem izgubljeno odečno knjižico za oficirje in vojne uradnike št. 19278 na ime Lah Avgust-Borivoj, major JA, Postojna.
10150	Lah Avgust-Borivoj
Preklicujem prometno knjižico, kolesarsko knjižico za kolo št. 646639, znamke »M.k Werke« na ime Likozar Maksa.
10.233	Likozar Maksa, Kranj, Jenkova ul. 2
Preklicujem ukradeno uradniško izkaznico in medaljo dela na ime Lojk Jože, zidar, »Gradis« Jesenice.
10.303	Lojk Jože
Preklicujem izgubljeno oblačilno nakaznico IR-1, vojaško potrdilo in izkaznico OF na ime Majo rane Ivan, delavec v kamnolomu Štore, stanujoč Št. Lovrenc št. 33 pri Štorah, in tekstilno nakaznico ID-2 na ime Kovač Stanislav.
10.138	Maje ran c Ivan
Preklicujem delovno knjižico, izdano od odseka za delo OLO Gornja Radgona na ime Marinič (Jakoba) Malija, rojen 19. IX. 1920 v Paričjaku, okraj Gornja I Radgona.	.
10.156	Marinič Matija
Preklicujem izgubljeno izkaznico OF, izdano od rajona Bežigrad—Šiška na ime Markovič por. Zidar Angela, Ljubljana, Staničeva 13,
10.279	Markovič por. Zidar Angela
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo, izdano od uprave NM v Ljubljani na ime Mihelič Frane, Sneber-je 54.
10.289	Mihelič	Franc
Preklicujem izgubljeno vojaško knjižico, sindikalno knjižico in prometno knjižico za kolo na ime Mirnik Franc, n. davkar, OLO Celje okolica.
10234	Mirnik	Franc
Preklicujem izgubljeno izkaznico za kolo, osebno izkaznico, sindikalno izkaznico, potrdilo zaposlitve, zemljiške listine na ime Mohar Janez, Vrhpolje 12, p. Kamnik.
10.201	Mohar	Janez
Preklicujem izgubljeni orožni list št. 5682, reg. št. 221, S-št. 10631, izdan od OLO Ptuj, lovsko karto št. 158, izdano od OLO Ptuj, gozd. odsek, člansko izkaznico št. 0407, izdano od Okrajnega lovskega sv&ta v Ptuju, izkaznico OF številka 387524, izdano od OF odbora Tržec-Jurovci, osebno izkaznico št. 20, izdano cd KLO Tržee-Jurovci, pogodbo o plačanem znesku 10.000 din, izdamo od soc. skrbstva, v Ptuju in nakaznico za 3 voze drv.
10.304	Muzek Anton, Tržeč 26,
p. Sv. Vid pri Ptuju
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico št. 074605. izdano od NM Ljubljana na ime Nemec Frančiška, sindikalno knjižico, izdano od krajevnega sidikalne-ga sveta na ime Nemec Frančiška in oblačilno nakaznico št. 1264, na ime Nemec Franc, izdano od Gospodarskega odseka Maribor mesto.
10.157	Neme« Frančiška, Maribor,
Gorkega ul 374 nadstr.
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo, izdano od NM Dol pri Ljubljani, izkaznico LMS, izdano v Podgorici na ime Ogrinc Blaž. Podgorica 63.
10-288	Ogrinc Blaž
Preklicujemo izgubljeno številko tovornega avtomobila znamke »Vomag« številka S-3566, izdano na ime Okrajna zveza KZ, Krško
10.166	Okrajna zveza kmetijskih
zadrug z o. j. Krško
Preklicujemo prometno knjižico številka 4567, izdano 16. VI. 1948 na ime Globočnik Anton, Zg. Otok 4, reg. št. vozila 8-2853.
10.305	OLO Jesenice
Preklieujemo avtomobilsko tablico št. 4123.
10.242 Okrajni odbor vojaških vojnih invalidov v Celju
Preklicujem izkaznico S-169415 za kolo znamke »Kosmos«, tov. št. 5102666 na ime Dražen Franc, Verd 2, p Vrhnika. 10.149	Dražen Franc
Preklicujem izgubljeno sindikalno izkaznico št 285857 na ime Ostrovski Anton, Kranj, Primskovo.
10.298	Ostrovski Anton
. Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo, izdano od NM Ljubljana na ime Pezdir Tone, kapetan JA, Ljubljana, Šiška.
10.283	Pezdir Tone
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za žensko kolo št. 635737.
10.307	Pison Pavla, Maribor,
Radvanjska 52
Preklicujem oblačilno nakaznico IG na ime Podrenek Rija, Loke 16, Trbovlje. 10235	Podrenek Rija
Preklicujem izgubljeno mesečno avtobusno karto za november za progo Preddvor—Kranj, izdano na ime Pogačnik Vera, Preddvor 17.
10.292	Pogačnik Vera
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za moško kolo znamke >Rikse< št 257.937.
10.308	, Polanec Franjo, Maribor,
Aškerčeva 16
Preklicujem knjižico za žensko kolo znamke »Phanomen« št. 414903 na ime Polc Vera, Leskovec pri Krškem.
10.275	Polc Vera
Preklicujemo izgubljeno evid. tablico tov. avtomobila št. S-2591,
10.170	Preskrba trgovsko podjetje MLO Kranj
Preklicujem izgubljeno nabavno dovoljenje za civilno orožje, izdano od notranjega odseka OLO Maribor okolica pod reg. št 213'48 na ime Ignac Repi-na, poštni uslužbenec p. Šmarjeta ob Pesnici.
10.171	Repina Ignac
Preklicujem osebno izkaznico na ime Ribič Franc, roj. 29 IX. 1916, knjižico za kolo znamke »Viktorija«, tov. št. 1942 in zadružno izkaznico.
10.306	Ribič Franc, kmet. obdelovalna zadruga »Slavka Šlandra«, Vrbje p. Žalec
Preklicujem izgubljeno šolsko spričevalo o končanem izpitu strojno-mojstr-skega odd drž. delovodske šole na Srednji teh šoli, izdano od ravnateljstva zavoda v Ljubljani na ime Rituper Rudolf, Ljubljana, Malgajeva 6-10.142	Rituper Rudolf
Preklicujemo izgubljeno evid tablico S50830 osebnega avtomobila »Volkswa-gen«, št. mot A'94727 št. šasije A/069151 10.202	Sekretariat ministrstva za
lokalni promet LRS
Preklicujem izgubljeno sindikalno izkaznico na ime Semen Ivan, Kranj, Klanec.
10 300	Semen Ivan
Preklicujem izgubljeno maturitetno spričevalo 8. razreda drž. realne gimnazije, izdano L 1942 od ravn drž. realne gimnazije v Splitu na ime Skorič Jovan, Ljubljana, Vodovodna 34'1.
10 277	Skorič Jovan
Preklicujem izgubljeno tovarniško izkaznico št, 295, izdano od Titovih zavodov Litostroj na ime Smaila Cvetko. Pre-dovičeva 31, Moste, Ljubljana.
10.284	Smaila Cvetko
Preklicujem izgubljeno živilsko nakaznico SD za november in potrošniško po-trdilo za december-januar reg. št 038584, izdano od rajona Center na ime Smrekar Anica, Ljubljana, Erjavčeva 28.
10.295	Smrekar Anica
Preklicujem izgubljeno vojaško knjižico, izdano od A rt. brigade 11 div, I armija, Zaječar na ime Simonič Ivan, avto-mehaničar-podoficir, rojen 22 IV 1921 v Gydru, Madžarska.
10.159 Simonič Ivan, pom. meh , Dol.
Lendava. Zupančičeva 2
Preklicujem izgubljeno izkaznico za kolo znamke »Ideal« št. 119674, izdano od uprave NM v Ljubljani na ime Šinkovec Ivan, Ljubljana, Pod hribom 60. 10144	Šinkovec Ivan
Preklicujem izgubljeno industrijsko nakaznico IR-1, reg št. 2773
10.237	Škarja Franc, pom. delavec,
Guštanj, tab. 5
Preklicujem izgubljeno šolsko spričevalo IV. razr gimnazije v Kranju, izdano 1. 1946 od ravnateljstva zavoda na ime Škrlj Anica, Kranj, Primskovo 941. 10 293	Škrlj	Anica
Preklicujem ukradeno osebno in železniško izkaznico, službeni nalog ter izkaznico za kolo na ime Schoss Karel, Medvode, Preska 60.
10 200	Schoss	Karel
Preklicujem osebno izkaznico	št 944,
živilsko karto TD potrdilo o prejemu oblačilne karte in odrezek za prejem živilske karte za december, vse na ime Tajnšek Jožef, Celje, Ločnica 13.
10 244	Tajnšek	Jožef
Preklicujemo ukradeno knjižico za kolo št. 78620 na ime Tekstilna tovarna, Novo mesto.
10.161 Tekstilna tovarna. Novo mesto
Preklicujem ukradeno vojaško knjižico, sindikalno izkaznico na ime Todori Ivan, Podpeč 48, p. Preserje 10.148	Todori	Ivan
Preklicujemo izgubljeno evid. tablico osebnega avtomobila znamke Opel-Su-per, št. S-2387, izdano od uprave NM v Kamniku na ime Tovarna vate, Domžale.
10.198	Tovarna vate, Domžale
Preklicujemo izgubljeno delovno knjižico na ime Unetič Franc, roj. 2. II. 1916 v Mrtvicah, ziidar.
10.238	Unetič Franc, Pristava 11, p. Sv. Križ pri Kostanjevici
Preklicujem ukradeno spričevalo o viš. tečajnem izpitu v šol 1. 1940'41, izdano od ženske gimnazije na Poljanah na ime Uršič Ančka, Ljubljana, Hrvatski trg 3.
10 286	Uršič Ančka
Preklicujemo ukradeno prometno knjižico št. 5712 izdano od odseka za notranje zadeve pri OLO Kočevje za avto »Dodge« reg št. S-3455, št. motorja P. 17372, št. šasije 98091.
10.309	Vet eksperimentalna postaja Kočevje
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo št. 138584 na ime Visenjak Franc, Sv. Miklavž 52, p Hoče pri Mariboru
10.239	Visenjak Franc
Preklicujemo oblačilno knjižico številka 15812 na ime Šesto Peter, zastavnik. 10 189	Voj. pošta št. 1693
Ajdovščina
Preklicujemo izgubljeno potno dovolilnico (rdečo) serije »L« št 37842 na ime Radovanovič Vjekoslav, podporočnik, voj pošta 6615, Novo mesto.
10.190	Voj. pošta št, 6615, Novo mesto
Preklicujemo izgubljeno potno dovolilnico (rdečo) serije »M« št 005781, ki je bila izdana na ime Mitrič Vojo, vojak, vojna pošta 6615, Novo mesto.
10.193 Voj. pošta št. 6615, Novo mesto
Preklicujemo uničeno potno dovolilnico (rumeno) serije »I« št, 74745 na ime Milosavljevič Siniša, vojak, vojna pošta 6615, Novo mesto.
10.191	Voj. pošta št. 6615. Novo mesto
Preklicujemo izgubljeno potno dovolilnico (rdečo) serije »L« št 66037 na ime Kozica Izet, vojak, voj. pošta 6615, Novo mesto.
10 194 Voj. pošta št 6615, Novo mesto
Preklicujem izgubljeno knjižico za kolo št 689366, znamke »Triurno!« na ime Vrtačnik Karel, Zabukovje 69, pri Sevnici.	*
10.167	Vrtačnik Karel
Preklicujem izgubljeni indeks tehnične fakultete v Ljubljani na ime Vugrin Zvonko, Ljubljana, Jegličeva 24.
10.141	Vugrin Zvonko
Preklicujem ukradeno izkaznico OF, št 70515, izdano na ime Zagorc Janez, Jesenice.
10 162	Zagorc Janez
Preklicujem knjižico za kolo znamke »Holandija«, št. 20229967 na ime Zagorc Marija p. Breg 36, Ptuj.
10.172	Zagorc Marija
Preklicujem ukradeno OF izkaznico, izdano na ime Zavrl Stanko.
10.163	Zavrl Stanko, Ret je 31,
Trbovlje L
Preklicujem izgubljeno vojaško knjižico, železničarsko izkaznico za potniške in brze vlake ter razne čeke, potrdila itd. na ime Zorko Ivan, železničar, Sevnica 47, ob Savi.	.
10.168	Zorko Ivan
Izdaja »Uradni dal LRS« — Ravnatelj In odgovorni urednik; Rožo VoduSek; tiska Blaenikova tiskarna, obrat 1 — oba v Liubliani