Polt ni na plačan« r jalorinL I. izdaja. : ' Cena Din 1* Izhaja vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih tu dnevih po praznikih. Posamezna številka Din 1*—, lanskoletne 2’—: mesečna naročnina Din 20'—,zatu-* Jino 80'—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. 30-00 In 30-71 Jugoslovan Rokopisov bo vračamo. Oglasi po tarifi In dogovoru. Uprava v Ljubljani, Gradišče 4. tel. 30-68. Podružnica V Mariboru, Aleksandrova cesta St 24, tel 20-60. V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.t Ljubljana 13,621. St. 65 Ljubljana, četrtek, dne 19. marca 1931 Leto II. Vsa Poljska slavi danes god svojega osvoboditelja maršala Pilsudskega Novi avstrijski poljedelski minister Dunaj, 18. marca d Ministrski svet je danes opoldne sklenil, da bo imenoval glavnega ravnatelj viislauske tovarne za tkanine in predsednika neunkirchenske zveze industrijcev Ed-gar a Penzig-Franca za predsednika upravne komisije avstrijskih zveznih železnic. S tem je to vprašanje rešeno in sedanjemu predsedniku dr. Dollfussu dana možnost, da odstopi s svojega mesta. Sedaj je tudi mogel zvezni kance-lar dr. Ender končnoveljavno predložiti zveznemu predsedniku demisijsko prošnjo zveznega ministra za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Tha lerja, ki jo je ta pred nekaj dnevi izročil zveznemu kancelarju v ta namen. Zvezni predsednik Je na prošnjo za odstop pristal. Državna kmečka zveza je zveznemu kancelarju priporočila, naj predlaga zveznemu predsedniku dr Dollfussa za naslednika ministra za kmetijstvo dr. Thalerja. S poizvedovanjem v kmetijskih in gospodarskih krogih je zvezni kancelar doznal, da se ti krogi s tem predlogom strinjajo, in sam zvezni kancelar smatra dr. Dollfussa za moža, od katerega smejo pričakovati, da bo baš \ sedanjem za kmetijstvo tako težkem časv prinesel s seboj potrebno strokovno znanje in inicijativo. Zato je tudi predsedniku republike predlagal dr Dollfussa za novega zveznega ministra za kmetijstvo in gozdarstvo in tudi na ta predlog je zvezni predsednik pristal. Dr Dollfuss je bil že danes zaprisežen. Obsodba vojaških puntarjev na Španskem Madrid, 18. marca. AA. Proti pričakovanju je vojno sodišče v Jaci obsodilo na smrt samo kapetana Sedilesa. Drugi štirje kolovodje upora so bili obsojeni na dosmrtno ječo, dasi je predlagal državni pravdnik tudi za te obtožence smrtno kazen. Ostalih 72 obtožencev je bilo po večini obsojenih na 20 let prisilnega dela v kolonijah Vsem obtožencem, razen Sedilesu. je sodišče priznalo olajševalne okolnosti. Razsodba ni še razglašena, ker jo mora še potrditi vojaško pokrajinsko poveljstvo Časopisje meni, da bo kralj kapetana Sedilesa pomilostil. Madrid, 18. marca. A A Vojno sodišče je obsodilo na smrt izmed 81 častnikov, ki so se udeležili zarote v Jaci, edinob kapetana Sedilesa. Državni pravdnik je zahteval več smrtnih obsodb, Id so pa bile izpremenjene v daljše zaporne kazni. Kapetan Arguelles je bil obsojen na tri leta, poročnik Cordellini na 6 mesecev, poročnik Martine,z pa na dve leti. Mnogi podčastniki so bili oproščeni. Madrid, 18. marca. AA. ICralj Alfonz je pomilostil kapetana Sedillesa, katerega je vojno sodišče obsodilo na smrt. Otvoritev srednje-evropske gospodarske konference Dunaj, 18. marca. A A. Današnji otvoritvi srednje-evropske gospodarske konference so prisostvovali tudi diplomatski predstavniki vseh zainteresiranih držav. Našo državo je zastopal naš dunajski poslanik dr. Grga Andjelinovič in tajnik poslaništva dr. Stanko Erhartič. Kot opazovalca je delegiralo naše ministrstvo za trgovino in industrijo in zavod za pospeševanje zunanje trgovine našega častnega konzula na Dunaju M. Simiča. Nemški železniški materijal za Rusijo Berlin, 18. marca. AA Kakor poročajo listi, namerava uprava sovjetskih železnic nadaljevati in končati pogajanja o nakupu nemških lokomotiv in železniških voz. Ta pogajanja so odposlanci ruskih železnic pričeli žo pred meseci. Sovjetska Rusija bi bila pripravljena kupiti od nemških državnih železnic presežek 500 lokomotiv in 5000 vagonov. Skupno gre za posel v znesku 40 do 50 milijonov mark. Nemške vozove bi predelali in preuredili za širino ruskih železnic v nemških tvornicah Normalizacija odnošajev med Poljsko in Nemčijo Velik ekspoze ministra Zaleskega povodom debate o pogodbah z Nemčije - Pogodbe interesu vse Evrope - Okrepitev mednarodne varnosti, ki je brezpogojno potrebna za razvoj Evrope so v Varšava, 18. marca. AA. Pri debati v senatu o ratifikaciji haaških sporazumov in likvidaciji nemških posestev na Poljskem ter trgovinske pogodbe med Nemčijo in Poljsko je imel poljski mi ister zunanjih zadev Zaleski velik govor. Najprej je izjavil, da prav nič ne podcenjuje kritike, ki j> bila izrečena zoper omenjene pogodbe z Nemčijo. Vsaka mednarodna pogodba se mora kritizirati. Vsaka je namreč po svojem bistvu kompromis, ker je kompromis edini način reševanja mednarodnih zadev. C3 naj bo kompromis trajen, je treba stremeti za tem, da se bremena enako razdele na obe stranki. Ce tega ne bi bilo, bi se ona stranka, ki bi se čutila prikrajšano, poslužila prve prilike in odpovedala pogodbo. Nato je minister opisoval ugodne in neugodne strani teh pogodb z Nemčijo in u- gotovil, da je bil dosežen pravičen kompromis. Take dvostranske pogodbe imajo več pomena kakor samo konkretne, ker učinkujejo na mednarodne odnošaje sploh. Iz navedenih razlogov je minister za to pogodbo med Poljsko in Nemčijo. Največ neposrednih koristi ii v tem, da se normalizirajo trgovinski odnošaji in zato hkra‘i tudi gospodarske razmere v obeli državah. Poljska in Nemčija štejeta skupaj domala 100 milijonov prebivalcev in vsaka pogodba za toliko ljudi je vredna velike pažnje. Raz mljivo je, da javno mnenje za pogodbe takega obsega ne more biti indiferentno, kadar gre za interese vse Evrope. S temi pogodbami se okrepi mcdnarodi .urnost, ki je brezpogojno potrebna razvoju Evrope. Z okrepitvi j. mednaro.. ae varnosti pa s^ utrdi tudi varnost Poljske same. Tako prispevajo te pogodbe k splošnemu miru in redu. Na podlagi vsega tega minister upa, da bo poljsl ‘ s.. at ratificiral pogodbe in tako dal nov dokaz, da Poljska iskreno želi sodelovanja pri delu za obnovo Evrope. Berlin, 18. marca, .-vA. Ker Iranke sredine zahtevajo, naj se trgovinska pogodba s Poljsko predloži državnemu zboru pred Veliko noč’ so ekstremistične stranke, narodni socijalisti in nacijonalisti, sklenili, da sc bodo v tem priniei vrnilo v zbornico in skušale poraziti vlado na parla mentarnem polju. Takozvana narodna opozicija meni, da je trgo\ inska pogodba s Poljsko lemškei: • no „edelstvu škodljiva. Poročajo, da se bodo te ekstremisti” le sku, ine rlasovanju o tej pogod1- ponovno od anile iz parlamenta. Položaj za nemško vlado je toliko bolj resen, ker so proti trgovinski pogodbi tudi manjše vladne skupine. Nezadovoljstvo s pomorskim sporazumom v Franciji Članek Paula Boncour-a v „Journalu“ - Nezadovoljstvo nekaterih francoskih krogov je upravičeno - Italija ne bo nikdar odnehala od zahteve po pomorski enakosti s Francijo - Stališče Amerike Pariz, 18. marca. AA. »Le Journal« priobčuje komentar Paul Boncourja o po morskem sporazumu med Italijo, Francijo in Anglijo. Pisec pravi, da sta Anglija in Italija s to pogodbo popolnoma zadovoljni. Nezadovoljstvo, ki vlada v nekih francoskih krogih, pa tudi ni brez podlage. Pogodba bo vsekakor olajšala uspeh obče konference za razorožitev. V ostalem pa samo odlaga vprašanje francosko-italijan-ske paritete, čigar načelo Italija že zaradi prestiža nikoli ne bo opustila. Pisec končuje svoja izvajanja s tem, da naj bi zainteresirane države sprejele za področje Sredozemskega morja posebno locarnsko pogodbo, ki postaja nujna posledica razoro-žitvene politike. London, 18. marca. n. Snoči je sem prispel ameriški senator Morrovv, kateremu je ameriška vlada poverila zaupno misijo, ki jo mora izvršiti v Parizu in Rimu. ta misija je v zvezi s francosko-italijansko-britanskim pomorskim sporazumom. Snoči je Morrovv v spremstvu ameriškega poslanika v Londonu Davvesa posetil Hender-sona in se z njim dve uri razgovarjal. Posvetovanja se je udeležil tudi prvi lord admiralov Alexander. Današnji listi so poročali, da bo Morrovv nadaljeval svoja posvetovanja s Hender-sonorn in Alexandrom vse do sestanka pomorskih strokovnjakov in da se bo kot opazovalec za Am.riko udeležil tega sestanka. Poučeni krogi menijo, da je angleška vlada sprejela amerLko tezo, po kateri angleško - francosko - italijanske"., spoarazuma ne bi rezali z londonskim po morskim paktom, marveč da bi ga sestavili s posebnim diplomatskim aktom, p bi ga ne bilo treba parlamentarnim potom rati ficirati. Rim, 18. marca. A A. Francoski poslanik de Beaumarchais je podpisal novo pogodbo med Francijo in Italijo o carinskem režimu za italijanska vina, ki jih uvažajo v Francijo. London, 18. marca. d. »Reuter« poroča, da so francoski in italijanski izvedenci do-speli v London, kjer bodo jutri sodelovali pri končnoveljavni redakciji pomorskega sporazuma. Pariz, 18. marca. n. Italijanski zunanji minister prispe v Pariz že v soboto. Listi menijo, da je to velikega pomena, ker je hotel Grandi pokazati posebno prijateljstvo Italije napram Franciji. »Journal« in »Oeuvre« pravita, da pride Grandi v Pariz prej, nego je bilo določeno na povabilo same francoske vlade. Tako se nameravajo izogniti intervenciji Velike Britanije, ki bi pogajanjem bolj škodila nego koristila. Politični položaj v Nemčiji Važno posvetovanje notranjih ministrov nemških dežel o ukrepih proti desničarskemu radikalizmu — Proračun zunanjega ministra sprajet za svojo poljsko in dansko manjšino. Berlin, 18. marca d. Državni kabinet se je danes popoldne sestal k seji, na kateri je državni zunanji minister dr. Curtius poročal o svojih dunajskih posvetovanjih. Dunajska pogajanja so po ujegovi izjavi imela v prvi vrsti gospodarski in trgovinsko-politicni značaj.Med nemškim in avstrijskim zunanjim uradom je bilo doseženo soglasje naziranja, da je treba, če bi ženevska konferenca o carinskem premirju ne uspela, stremeti za regijonalnim sporazumom med posameznimi evropskimi državami. Pri tem se, kakor je dir. Curtius naglašal, nemški jnteres osredotoča na evropski jugovzhod in most na Madjarsko in v Jugoslavijo je tudi v tem slučaju Dunaj. Hamburg, 18. marca. AA. Zaradi umora komunističnega poslanca Henninga je prišlo v hamburškem deželnem zboru do ve likega spopada med komunističnimi in narodnimi socijalističnim poslanci. Predsed nik je bil prisiljen poklicati na pomoč po ličijo, i.i je napravila re . 7 komu. istov so izključili za delj časa iz sej. Nato je predsednik imel spominski govor za umorjenim in "o.vval drža ljan naj preprečijo nasilnosti, ki so nevredne kulturnega na roda. Berlin, 18. marca. Današnja konferenca notranjih ministrov večjih nemških dežel, ki je zasedala pod predsedstvom državnega notranjega ministra dr. Wirtlia, se je navila z notranje-političnim položajem in se je posebno ozirala na desničarsko radikalno udejstvovanje kakor tudi na protiversko hujskanje. S temi vprašanji so se bavili zelo podrobno in so prišli do popolnega soglasja v naziranju, da je potrebno proti vedno naraščajočemu ščuvanu in izgredom v političnem in kulturnem oziru nastopiti z vsemi sredstvi, ki so na razpolago. Ugotovljeno soglasno naziranje ministrov posameznih dežel bo podlaga za skorajšnji razgovor državnega notranjega ministra z državnim kancelarjem, nakar se bodo sklenjeni ukrepi izvedli. Berlin, 18. januarja. AA. Parlament je sprejel po drugem čitanju proračun mini-zunanje zadeve. Komunisti so strstva za slavili predlog o nezaupnici zunanjemu ministru dr. Curtiusu. Zbornica je predlog komunistov odklonila. Komunisti so stavili nato predlog, naj zbornica dezavuira izjavo zunanjega ministra o ponovnem kolo-nijalnem udejstvovanju Nemčije. Tudi ta predlog je zbornica odbila. Zunanji minister dr. Curtius je izjavil, da bo najbrže po veliki noči imel večji govor o zunanje-po-litičneni položaju. Poslanec centruma dr. Schreiber je v debati zahteval, naj bi zaščita nemških manjšin v inozemstvu ne bila prepuščena sami sebi, marveč je treba inozemstvu pokazati, koliko stori Nemčija Chaplinov odhod z Dunaja Dunaj. 18. marca. AA. Listi poročajo, da odpotuje filmski igralec Charlie Chnplin nocoj ob 22'20 v Benetke. Na našem poslaništvu je vzel vizum za Jugoslavijo Major Rekalov podlegel ranam Beograd, 18. marca. 1, Včeraj okrog osme ure zjutraj je bomba, ki je eksplodirala v Nemanji-ni ulici, težko ranila majorja Leona Rekalova, veščega vojaka in strokovnjaka za razstrelivo. Rekalov je. ko so mu sporočili o dogo Ilcih, take' odhitel v Nemanjino ulico, da demontira poslednji eksplozivni zaboj. Ko je pristopil iv peklenskemu stroju, je ta eksplodiral in mu raztrgal desno nogo in desno roko. Hrabrega častnika so takoj prepeljali v bolnico. Tu se je izkazalo, da je izgubil mnogo krvi in * a je potrebna transfuzija. Kljub transfuziji krvi pa je njegov organizem vedno bolj slabel. A niso še izgubili nade, da ga rešijo. Njegov duh je bil silen do zadnjega diha. Niti za hip ni potožil. Davi ob 8.35 je podlegel ranam. Ob njegovi smrtni postelji so bili zbrani vsi njegovi prijatelji in njegova žena. Z majorjem Rekalovom je legla v grob še ena žrtev naših sovražnikov in še en vzor ljubezni do domovine. Včerajšnje stanje vode po rekah Beograd, 18. marca. AA. Hidrometrično poročilo hidrotehničnega oddelka ministrstva za gradnje o stanju naših glavnih rek dne 18. t. m. Donava pri Passau stagnira, med Bratislavo in Novim Sadom pada, od Zemuna navzdol nekoliko raste. Med Bezdnnom in Novim Sadom :e vodostaj Donave 339 do 221 cm pod maksimalnim vodostajem. Okoli Zemuna 177 cm pod maksimalnim vodostajem. Drava od Maribora do izliva pada. Tisa od Sente malo raste, pri Titlu stagnira, Sava od Zagreba do Jasenovca pada, pri Brodu malo raste, pri Rači malo pada, v Beogradu ps nekoliko raste. Vodostaj Save pri Jasenovcu je 20 cm, pri Brodu 21 cm, pri Mitroviči 81 cm pod maksimalnim vodostajem. Pri Šabcu je 14 cm nad maksimalnim, pri Beogradu pa 146 cm pod maksimalnim vodostajem. ersmatKaosscc Neuspeh konference za carinsko premirje Predsednik Colijn označuje posledice neuspeha kot silen udarec za ' načelo sodelovanja med narodi Ženeva, 18. marca. A A. Konvencija o carinskem premirju je danes opoldne tudi formalno propadla. Tako se je končala tretja konferenca za carinsko premirje po polnoma brez uspeha. Delegati 12 držav, ki so že ratificirale konvencijo, so podpisali protokol, ki pravi, da je uveljavljenje konvencije do 1. aprila nemogoče, in razveljavlja zato vse ratifikacije. Predsednik konference Colijn je v za- ključnem govoru obžaloval brezuspešni konec konference, ki se je otvorila s tako velikim upanjem za gospodarsko pomnjenje Evrope. Nasprotni si interesi so preprečili delo za gospodarsko rešitev Evrope. Zaključil je, da bo to imelo zelo slab vpliv na gospodarsko-politično situacijo, ter je priznal, da je dobilo načelo sodelovanja si Jen udarec. Velik požar v Selcah pri Št, Petru na Krasu Enajst hiš pogorelo do tal — Pet glav živine zgorelo — 300.000 lir škode Stran 2 —im —ii i H n—rr m iiai—fi — i——— Mavšal cJosip SPilsudstii Na Madeiri v Atlantskem oceanu preživlja že od Božiča svoj dopust daleč od razburkanega političnega življenja v domovini prvi maršal obnovljene bratske Poljske Josip Pilsudski, ki praznuje danes svoj god. Rojen je bil leta 1867 v Zulavu na Litvi v vilinskem kraju, na Litvi, ki je dala Poljski toliko vodilnih duhov. Rojen je bil v dobi, ko se še niso pozabili žalostni dnevi ponesrečenega zadnjega poljskega ustanka iz leta 1863, zakaj marsikatera poljska družina je žalovala za sinom, očetom, bratom, ki je trohnel v groznih katorgah vzhodne Sibirije. Mati, izredno energična in izobražena žena, velika poljska patrijotinja, je v mladem svojeglavem mladem Pilsud-skem zanetila žar neugasljive ljubezni do nesrečne, nesvobodne Poljske. Po dovršeni ruski gimnaziji v Vilnu, kjer je marsikaj slišal od zaslepljencev sramotilne besede na račun nesrečne domovine, je študiral univerzo v Krakovu. Re-legiran je nadaljeval študije v Vilnu. Kmalu pa je policija odkrila zveze med omladino v Vilnu in ruskim revolucij o-narnim komitejem »Narodna Volja«. Pilsudskega so zaprli leta 1887 in ga obsodili na petletno izgnanstvo v vzhodno Sibirijo. To izgonsko življenje je učvrstilo mladeniča Pilsudskega v njegovem značaju. »Svobodna Poljska za vsako ceno«. To je bilo od sedaj naprej njegovo geslo. V izgnanstvu se je oprijel socialnodemokra-tične ideologije, a njegov socijalizem je bil posebne vrste, predvsem poljski. Urejeval je od leta 1894 in tudi sam tiskal v tajni tiskarni list »Robotnik« in propagiral svobodno Poljsko. Toda ruska policija je leta 1900 odkrila tiskarno in zaprla tiskarno in urednika. Grozile so mu vislice, če ne vsaj dolgoletna ječa. Vendar se mu je posrečilo zbežati v Krakov?, odkoder Je potoval na zapad in živel dve leti v Londonu. Ker je uvidel, da more le ves narod rešiti domovino, je prišlo kmalu med njim in oficijelno socijalno demokratično stranko do razdora. Delavci so ga zapustili, a oklenili so se ga nacionalni elementi. Bil Je tudi prepričanja, da s štrajki in letaki ne bo priboril poljskemu narodu svobode, zato je ustvaril leta 1908 vojaško organizacijo »Strelec«, ki je postal temelj bodoče poljske armade. V tej organizaciji so se ustanovile oficirske in podoficirske šole, kjer so se vadili v orožju mladi delavci, obrtniki, srednje in visokošolci. Organizacija Je jako rastla, da Je štela 1. 1913 že okroglo 10.000 članov. Pilsudski jih Je vestno ln strogo nadziral. In avgusta 1914 so se iz teh strelcev nastale poljske legije pod vodstvom Pilsudskega. Borile so se proti Rusiji, ker je bil Pilsudski mnenja, da bo po njenem zlomu sledil padec Avstrije in Nemčije. Avstrija je dovolila legije, a Jim je že od začetka hotela odvzeti vsako vojaško silo, saj Jih je oborožila s starimi Weradlovimi puškami. Pa vkljub temu so dosegle legije marsikakšen uspeh, saj so šle v boj za Poljsko, ne za cesarja, kar so glasno priznavale. Ker je Pilsudski vedel, da mu Avtsrija in Nemčija ne zaupate, je razpredel po svojih emisarjih že koncem leta 1914 mrežo tajne organizacije »Poljske voja-* ške organizacije«, ki je imela namen pripraviti borbo proti Avstriji in Nemčiji. 5. novembra 1916 sta obe centralni sili iz bivše ruske Poljske proglasile neodvisno Kraljevino Poljsko, da bi lahko rekrutirale nove vojake za svoje razredčene vrste. Pilsudski pa se je temu uprl in prepovedal svojim častnikom ln vojakom prisego Nemčiji. Pilsudskega so aretirali 20. julija 1917, odpeljali v Spandau, potem pa v magdeburško trdnjavo. Zapor je izval v vsej Poljski ogorčenje in jezo. Toda po dobrem letu sta ležali obe centralni velesili strti na tleh, vrata magdeburške trdnjave so se odprla in Pilsudski se je vrnil zmagoslavno v svobodno Warszavo nove svobodne Poljske ter prejel iz rok regentskega sveta načelništvo nove republike. Sen njegovega življenja se Je uresničil. Poljska je oživela. Kot šefa nove države ga je čakala težka naloga. V notranjosti nedisciplina, na vzhodni meji pa boljševiška nevarnost, Z vso energijo se je vrgel na Trst, 18. marca. v. V noči med ponedeljkom in torkom je velik požar uničil skoraj celo vas na Krasir v okolici Št. Petra. Enajst stavb je pogorelo do tal, skoraj toliko jih je bilo težko poškodovanih. V Selcah pri Št. Petru so se v Doraz-movi hiši 1. !u po 19. uri vnele saje. Domačini so se že odpravljali k počitku, ko je gospodar začul vpitje na cesti. Stopil je v vežo in pogledal ven. Sosed, ki je opazil zublje nad dimnikom, ga je priklical doli iz prvega nadstropja. Dorazinove je v hipu popadel strah, obup. V naglici so zapustili dvonadstropno hišo in odnesli, kar so mogli. Med tem so s cerkvice ljudje že bili plat zvona. Vsa vas je bila na mah pokonci. Silovita burja je netila ogenj. V dveh, treh minutah je bil Dorazmov krov v plamenih. Celi roji isker so se že zaletavali v sosedne s slamo krite strehe. Ljudje so gasili, kar so mogli, burje niso mogli ustaviti. Požar se je razširil že na pot, šest sosednih hiš, ko so prišli gasilci iz Postojne, Št. Petra, Slavine in Zagorja. S sabo so prinesli ročne brizgalne. Vodo so zajemali iz sosedovega vodnjaka in jo zvračali na Kemal paša ne odstopi Ankara, 18. marca. AA. Anatolslca agencija je pooblašCena demantirati vse vesti iz Carigrada in Aten, ki trdijo, da namerava predsednik turške republike Kemal-paša odstopiti, da bi sam prevzel sestavo nove turške vlade. Obletnica ustanovitve fašijev Rim, 18. marca. AA. 12. obletnico ustanovitve fašističnih bojevnikov bodo letos proslavili po vsej Italiji z velikimi slovesnostmi in z manifestacijami dne 22. marca. V ponedeljek izide prva številka tednika pod naslovom »Fašistična mladina«'. Začetna naklada mu bo 400.000. Prva številka prinese med drugim uvodni članek predsednika vlade Mussolinija. List bo posvečen /sem sodobnim panogam mladinskega udejstvovanja, kakor športu itd. Napad na sovjetskega zastopnika v Tokiu Moskva, 18. marca. AA. Japonski poslanik je izjavil namestniku zunanjega komisarja sožalje svoje vlade zaradi napada, ki je bil izvršen na trgovinskega zastopnika Sovjetske Rusije v To-kiju. Sovjetskega uradnika je napadel 'na javni cesti v Tokiju neki Japonec, katerega so sovjetska oblastva za bivanja v Amurju nadlegovala. Gostovanje milanske »Scale« v Celovcu Celovec, 18. marca. d. V mestnem gledališču se je včeraj pričelo večdnevno gostovanje milanske »Scale«, ki je predvajala Puccinijevo opero »Boheme«. organizacijo čvrste armade in spomladi leta 1919 je imel že okroglo 170.000 mož, število Je rastlo od dne do dne. Kako velike važnosti Je bila močna armada na vzhodu, se je kmalu pokazalo. Trocki Je hotel preko Poljske začeti ofenzivo proti zapadni Evropi s pomočjo komunizma v Nemčiji, Avstriji in Madžarski. Pilsudski pa je bil prepričan, da braneč Poljsko brani tudi evropsko demokracijo pred propadom, česar pa inozemstvo ni prav razumelo. Zučeli so se obupni boji. Okoli polovice leta 1920 so boljševiške čete že bile pred vrati Warszave. Tuji listi so že pisali o padcu Warszave, ko Je Pilsudski s krepkim nenadnim udarcem zlomil boljše-viško krilo in preganjal sovražnike do današnjih mej, ki so se potem končno veljavno določile v miru v Rigi. Zgodil se Je »čudež na Visli«, kakor se je pisalo po listih. Naredil je pa čudež Pilsudski sam s svojimi dobrovoljci brez sodelovanja ostale Evrope. Od sedaj naprej se Je posvetil Pilsudski notranji organizaciji države. Ker pa ni hotel ostati diktator, je bil sklical sej m in Je že 20. februarja 1919 položil čast predsednika države v roke parlamenta, vendar ga Je ta ^oglasno zopet izvolil za predsednika. Ker pa parlamentarne razmere niso streho prve bližnje bajte. Da bi pogasili požar ali ga vsaj omejili, ni bilo mogoče misliti. Poklicali so gasilce iz Trsta na pomoč. Okrog polnoči so prišli. Že deseti krov se je udrl, pet drugih hiš in hlevov je bilo v plamenih. Burja še ni odnehala in ogenj se je sproti širil. Pet glav živine je že poginilo, trije voli, ena krava in en konj. Vse seno in slamo v hlevih so že požrli plameni, polovico vsega pohištva in 'orodja. Gasilci iz Trsta, ki so pripeljali s sabo dve veliki brizgalni, so gasili ogenj na vso moč. Ob treh se je sesula enajsta hiša. Vso noč so sipali cele potoke vode na plamene. Zjutraj ob 9. so nehali. Enajst pogorišč je še ostalo, osem stanovanjskih hiš je pogorelo in trije hlevi. Na vseh sosednih so se poznali sledovi plamenov na pol pogorele strehe, okna, vrata. Pod sesutim kamenjem in tramovi je vedno tlelo. Opoldne so se tržaški gasilci vrnili domov. Petnajst družin je ostalo brez krova, brez kruha. Tržaški fašistovski tajnik se je z avtomobilom pripeljal na ogled. Izračunal je, da je škode za milijon dinarjev. Incident na kongresu študentov Male antante Bukarešta, 18. marca. n. Kongres študentov Male antante je odgoden. Temu je vzrok ta, da jugoslovanska študentovska delegacija doslej še ni prispela v Bukarešto in da je zastopnik romunskih akademikov in predsednik priredi-telj&kega odbora pozdravil češke delegate z antisemitskim govorom. Načelnik češkoslovaške delegacije pa je bil Zid po veri. V Romuniji sicer tega niso vedeli in incident je bil kmalu poravnan. Nesreča parnika z izrednim tovorom Atene. 18. marca. AA. Na grškem parniku »Vassilos Polemis«, ki je plul iz Pireja v Port Said, je eksplodiral parni kotel. Pri tem je bil ubit glavni strojnik in dva kurjača. Na parniku je polno kletk divjih zveri, med katerimi je nastala po eksploziji strahovita panika. Zdi se, da so krotilci izgubili glavo. Ladja pošilja obupne klice na pomoč. Na mesto katastrofe je odhitelo več parnikov. Huda nesreča pri dirkah z motociklji Amsterdam, 18. marca. AA. O priliki hitrostnih tekem z motociklji je gledalec skočil na tekmovalno progo, da stopi na drugo stran. Dirkač je zaradi tega zmanjšal hitrost in s tem povzročil hudo nesrečo. Štirje dirkači, ki so vozili za njim, so zadeli drug v drugega. Vseh pet je zadobilo hude notranje poškodbe. Ponesrečence so morali prepeljati v bolnico. / ------------------ bile v skladu s Pilsudskega nazori časti in dela, se je leta 1923 umaknil iz javnega življenja in živel sedaj samo študijem in spisovanjem svojih spominov. Mesesca maja leta 1926 pa se je zopet pojavil v javnem življenju, ker je smatral, da je prišel čas, da reši zopet svojo domovino, ker tedanje parlamentarno življenje je le ugonabljalo državo. Stranke so smatrale lastno korist za važnelšo ko koristi države. Tega pa ni mogel gledati poštenjak Pilsudski. Saj Je bil edini cilj in edinu. njegova misel: Poljska in njena sreča. V tej misli ne pozna nobenega kompromisa in nobena žrtev mu ni premajhna. Imenujejo ga neizprosnega diktatorja. Da, on je diktator, a le v taktiki, ker je proti onim, ki ne spoštujejo zakonov, ki skrbe bolj zase nego za državo. Sam pa je skromen, živi kot priprost vojak. Od svoje maršalske plače daje velik del univerzi v Vilnu. Drugače je nežen posebno v svojih čuvstvih do svoje matere, družine in vdanih prijateljev. Se danes se vprašuje v dvomih, kaj bi storila in kaj bi svetovala v tem primeru njegova mati. Tak je Pilsudski, ki je nedvomno eden največjih sodobnih državnikov, poln energije in vdanosti do svoje domovine — velike Poljske. F. E. Prihodnja številka »Jut/oslova* na« izide vsled praznika sv. Jožefa v soboto 21. t. m. Seja ministrskega sveta Beograd, 18. marca. AA. Danes od 12. do 13.30 je bila pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih -adev general Petra Živkoviča seja ministrskega sveta, na kateri se je nadaljeval pretres proračuna za leto 1931./32. Odhod zagrebškega nadškofa v Maribor Zagreb, 18. marca. k. Danes ob 2. popoldne je odpotoval v Maribor na proslavo jubileja mariborskega krezoškofa dr. Karlina metropolit in predsednik škofovskih konferenc zagrebški nadškof dr. Bauer v spremstvu svojega tajnika kanonika msgr. dr. Antona Slamiča. Jutri bodo praznovali god prevzvišeni gg. kriki škof dr. Josip Srebrnič, dubrovniški škof dr. Josip Carevič in banjaluški škof oče Joso I Garič. it-. Statistika jugoslovanskih železnic Beograd, 18. marca. AA. Generalna direkcija državnih železnic je izdala statistiko jugoslovanskih železnic za leto 1929. s primerjavo po- *j datkov za leto 1928. Ta statistika se lahko naroči pri vseh oblastnih direkcijah državnih železnic za 50 Din. Dovolitev polovične vožnje /ieograd. 18. marca. AA. S sklepom prometnega ministra je dovoljena polovična vožnja na državnih železnicah delegatom glavne zadruge nabavljalne zveze na skupščino zveze v Beogradu 20. t. m. Delegati, ki se skupščine udeleže, kupijo na odhodni postaji cel vozni listek, ki velja ob povratku s potrdilom predsedništva zveze, da so se skupščine res udeležili. Ta popust velja od 18. do 24. marca v vseh I razredih in vlakih razen ekspresa. Artilerijsko skladišče zletelo v zrak Kijev, 18. marca. AA. Tukajšnje artilerijsko skladišče je zletelo v zrak. 36 vojakov je bilo ubitih. Materijalna škoda je ogromna. Drobiž z vsega sveta Rim, 18. marca. AA. Snoči je prispel v Rini novi poslanik japonske vlade pri Kvirinalu. Dessau, 18. marca. AA. V tukajšnjih letalski tvomici grade monoplan, ki se bo lahko pospel 15.000 m visoko. Pari*, 18. marca. AA. Maršal Petain, generalni inšpektor letalskih sil tn driipi eenerali so odšli na inšpekcijsko potovanje, da prouče j organizacijo zračne obrambe v Marseillu, Nizzi in Toulonu. Berlin, 18. marca. AA. Semkaj je prispela iz Kaira vest, da so našli nemškega letalca Ernesta Udeta, ki so ga pogrešali že dalje časa, na nekem otoku v Belem Nilu. Našel ga je angleški letalec Campbell, ki pa ga zaradi pomanjkanja prostora ni mogel vzeti s seboj. Obvestil je letalsko poveljstvo v Khartumu, ki je poslalo na označeno mesto pomoč. Hamburg, 18. marca. A A. V nemški ladjedelnici so dogradili motorno ladjo, ki jo je naročilo francosko mornariško ministrstvo na račun reparacij. Ladja ima 9600 ton in bo služila kot tang. Podobno ladjo je ladjedelnica dobavila Franciji prve dni t. 1. Wilhelnishafen, 18. marca. AA. Staro prusko križarko »Preussen« bodo demontirali, železo pa prodali tukajšnjim industrijam. Bern. 18. marca. AA. Kitajska vlada namerava uvesti tnilični sistem po švicarskem primeru. S tem v zvezi je prispelo v Švico pet kitajskih oficirjev, ki bodo proučili ustroj vojaštva v Švici in način vojaške izobrazbe. VREMENSKA NAPOVED D n naj. 18. marca. d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Lepo vreme bo še nekaj dni trajalo. -------------------------------------------- Prof. dr- Gosar o družabni reformi Nadaljevanje ciklusa javnih predavanj — Moderni človek je glede denarja nenasiten! Ljubljana, 18. marca. Danes je vseučiliški profesor dr. Gosar nadaljeval ciklus svojih javnih predavanj o dru-čabni reformi na univerzi. Njegova izvajanja so bila zlasti zanimiva tam, kjer upravičeno trdi: Nihče nima in no more imeti danes toliko denarja, da ga ne bi mogel nič več zase za svoje namene porabiti. Čim je denar postal ključ do vseh zemeljskih zakladov in dobrin, so sc odprle vsakemu človeku brezmejne možnosti *a dovoljevanje njegovih starih, pa prav posebe tudi novih potreb. Z eno besedo: moderni človek nima nikdar dovolj denarja. Zato pa tudi njegovo stremljenje po pridobivanju ne pozna nobenih meja. Razpravljajoč podrobno o neomejenem stremljenju po pridobivanju in o njegovem pomenu je dr. Gosar ugotovil, da je tudi z narodno - gospodarskega in z občega družabnega vidiki osnovno načelo vsega menjalnega gospodarstva nujno le pridobivanje, oz. stremljenje po čim večjem pridobitku. Vse to pa seveda ue znači, da 'bi moralo v modernem družabnem življenju vedno in povsod prevladovati prav to osebno načelo. Gospodarsko področje življenja ali bolje, gospodarski pogled na življenje in njegove potrebe je pač samo en pogled, ki je prav radi tega nujno enostranski in nepopoln. Zato se samo po sebi razume, da ne more biti prav- in dobro, če bi se vse življenje uravnavalo zgolj no gospodarskih vidikih, brez ozira na najrazličnejše druge njegove strani in potrebe. KAJ PRAVIJO 700.000ZAVITKOV ELIDASHAMPOO PRODANIH V ZADNJE M LETU! ZAOkEB vinih SUBOTICA NOVISAD BEOCR SARWEVO MOST. CETINJE SKOPLJE DOKAZ NJEGOVE PRILJUBLJENOSTI! 700.000 zavitkov Elida Shampoo med 13 milijoni prebivalcev Jugoslavije! Vsak 20. prebivalec uporablja torej Elida Shampoo. a negovanj ^CLS ELIDASHAMPOO Prof. dr. Rožič Vali SlovensLi pesni!*! in (adransko morje Morje je pri Jugoslovanih v različnih dobah igijjlo različno vlogo. Politično in provlrtcijal-no razdeljeni skoz srednji in novi vek, morje ni v duhovnem, ne v gospodarskem Življenju igralo skoro nobenega vpliva na narodne mase, bodisi pri Slovencih, Hrvatih alt Srbih. Zdi se, da nam je morje ostalo do danes tujo — tak« tuje kakor bi živeli bogvedi kje sredi velikega kontinenta, čeprav smo prav za prav vsi — rojeni primorei. Res je. Povest narodova se je skoro izključno Odigravala daleč od morja. Boj na življenje in smrt, to je bil boj s Turki, se je odigraval skozi stoletja v kontinentalnih krajih: v Srbiji, v Crnl gori, liosnl-Hereegovini, v koutinetalni Dalmaciji, tlrvatski in v Sloveniji tja do južne Koroške. Ftavnotako se je Vršila druga ljuta borba z Nemci in Madžari na suhem. Edino z bivšo beneško republiko so se Hrvatje odnosno Uskoki pomerili park ra t na morju za nadvlast na Jadranu. Tako je naravno, da tudi naša narodna pesem, tudi junaška celo pri Srbih ni dosti prepojena z morjem. Tudi Slovenci imamo malo narodnih pesmi, kojlh motiv bi bil samo morje. Pa o tem zanimivem vprašanju morda drugič. Za danes Se hoČetu na kratko omejiti Batno na slovenske pesnike in to glavne, ki so tudi morje vporabljali z* motiv svojih duševnih proizvodv in čustev. Naš V. Vodnik poje v >111-riji oživljeni«: »2e močen na morju IllEjatt je bil k’ se ladije tesat’ je Rimec učil« — in v »Dramilu mojih rojakov« poje: volje, vinograd — gora, morjd, ruda, kupčija, — tebe redč —* In njegovemu »Zadovoljnemu Kranjcu« z lle-nčškega morja jug čel« poti! Z liričnim romantikom pesnikom Prešernom smo se Slovenci čustveno bolj približati Skrivnostnemu fenomenu — morju, saj poje v svojem »Mornarju!:: Morja široka cesta — peljala me je v mesta, — in Spet so se jadrn bela — od južnih sap napčla — prinesla me nazaj itd. in v pesmi »Ribič pravi: Mlad ribič cele noči vesla, visdko na nebu zvezda liiigliA, nevarna mu kaže pota morjii — itd. — Za Prešernom se je ontudll ob morju S. Gregorčič v pesmi: »Na rogu« — (Na bregu stojim — in v mdrje strmim) — -*• Od vseh slovenskih pesnikov pa je narodni klicar S. Jenko, ki je za večne čase ovekovečil naše morje s svojo veličastno himno »Morje Adrijansko«, katero pesem pozna in poje skoro však zaveden Slovenec, Hrvat in Srb. S. Jenko je s svojim »Morjem Adrijanskim« najgloblje podčrtal imcljonalnt karakter našega Jadran« dn historično pravo Jugostovenov do morja — v obče. Za Jenkom je Anton Aškerc najizmiteji jugoslovanski pesniški mariuofil, kajti spesnil je celo zbirkO»Jadranski biseri«, napisal prekrasne Črtice: »Med slovenskimi jadranskimi ribiči« en v*o Svojo srčno ljubezen je posvetil Jadranu g svoje pesnrijo: »O morje«, ki je prežeta z iskrenim zanosom in ponosom. Pa tudi Anton Medved je posvetil venec pesmi našemu morju »Z Adrije«, ki so prepletene z lepimi motiv,i naših istrskih mest. Neizmernost, veličastvo, lepoto, skrivnost in intimnost morja Sla nam odkrila Kettejeva ciklusa: »Adri-Ja« in »N« molu San Orle« Morje je pesniku Ketteju nov instrument, na kakemu o-dmeva bogastvo in raakošje njegove bujne pesniške feensriMv-nosti i« lirične refleksije. Pa tudi naš največja sedanji pesnik Oton Župančič je posvetil morju prekrasno, z globokimi mislimi in čustvi nadahnjOUO pesem: »01» kvarnorii*. V zadnjem desetletju (1920) pa je pesnik Igo Gruden-Narcis v svojih »Primorskih pesmih« prav globoko posege) v morje — kot osnovo za svoje rodoljubno in domotožne »Primorske pesmi«, k,i »o nekaka labudja pesem osirotelih bratov. Istotaiko mladi pesnik Janko Samec prekrasno opeva morske motive s tržaške okolice (»O Adrijk). Podal sem površen pregled pesniškega kontakta slovenske lirične muze — * dmdnaftstriin morjem. Zaključujem; Danes Tii več mej med našimi kraji i« Jadranskim morjem, vsa naša Jugoslavija je pravzaprav primorska zemlja. Nucijonnlni, državni, ekonomsko gospodarski in politični interes za naše Jadransko morje je porastel in moča Še zelo narasti po vsej kraljevini Jugoslaviji. M>i moramo v zanimanju »a morje — naprej! Doslej, kakor smo videli, so bili vodniki v vzbujanju pomorskih čustev ra zavesti le naši pesniki — odslej naprej naj pa se tudi pri Slovencih vzbudi ne samo »lirična struna;, ampak tudi sirote ovna, gospodarska žila — 1,n literatura — za morje v vseh narodnih gospodarskih krogih. St. fože! nad Celjem Narava je ozelenela, zadnji sledovi zime izginjajo, na vrbinju so pokukala na dan prve mačice, parobki so posuti s prvimi spomladanskimi cvetkami, zvončki in 'trobenticami. Sivo nebo je prepraženo s lahkimi meglicami. Okoli cerkve so razpostavljeni šotori, med katerimi SO gnete množica vernikov. Polna je cesta vernikov, ki še hite k cerkvi. Na stopnicah, {»o katerih gredo romarji, so kapele s trpljenjem Kristusovim. Otroci z začudenjem gledajo mračne obraze Jugov. Nekoliko na severno stran je Kalvarija, s tremi križi. Tu je pred pol stoletjem vsako velikonočno jutro pridigava! okoli 4. zjutraj pobožen mož Tomaž Grabež, ki je bil že neštetokrat na sv, Vičarjih. Njegove pridige so navdušile množico, saj je bil govornik iz srca. Skoro pri vsakem pogrebu je bil navzoč, govoril poslovilni govor, tako da so pogrebci Rdeli. Počiva v bližini cerkvice sv. Duha, njegov grob je zapuščen, pač pa se vidi še napis. Tudi letos bodo na današnji dan prihitele množice, Savinjčan bo prisopihal težko obložen, pa tudi vlaka iz Zidanega mosta in Maribora bosta pripeljala v Celje romarje. Prva pisanka bo na današnji dan veselje mladine. Pomaranče, srčki iz lecta, medica bodo tajno vžgali prvo ali pa staro ljubezen med fanti in dekleti. Marsikatera star« ženica z veseljem pripoveduje o pridigah očete Kitah«, ki se je na prižnici na prostem sam razjokal nad svetom in grešniki s prošnjo, da bi jim sv. Jožef pripomogel do spreobrnitve. Ganjeni so poslušali romarji po celo liro pridigo, ki je pripeljala marsikaterega še isti dan pred spovednico. Danes ni hrib več tako obložen s smrekami, lubadar je uničil idilo. Cerkev s samostanom očetov lazaristov je lepa razgledna točka po Savinjski dolini, po kateri se vije bistra Savinja. V bližini, na severni od cerkve, je mestno in vojaško pokopališče. Očetje lazaristi imajo svojo grobnico na okoliškem pokopališču. Posebno vstajenje Kristusovo, ki se obhaja na velikonočno jutro, ostane vsakemu, ki se ga udeleži, v nepozabnem spominu. Ko se zdani se razvije procesija med gr menjen topičev in potrkavanjem zvonov po hribu, ki je poln ljudstva. Prva Jutranja zarja s svojim dihom daje procesiji očarajoč izgled. Med žgolenjem ptičev se mešajo glasovi železničarsko godbe, med molitvami vernikov, zvončki pri nebu. Vstal je! Aleluja prepeva po hribu. Zgodovina pripoveduje o zidanju cerkve. Leta 1679 je razsajala v Celju grozna kuga, ki je v letih 1644 In 1647 mesto popolnoma izpraznila. V tej hudi stiski so Celjani šli bosonogi In jokajoč v procesiji na prijazen grič, ki se dviga na vzhodni Strani 60 metrov nad mestom. S seboj so nesli težek lesen križ, ki so ga kot drevo življenja zasadili vrh griča z zaobljubo, da hočejo tatu pozidali cerk. v sv, Jožefu, če bo po njegovi priprošnji ponehala strašna kuga. Križ ki so ga stari Celjani postavili na kraju zaobljube, je bil 20 metrov daleč od cerkve vzidan pozneje, v mrtvašnico, \ sedanjo kapelo lurškc Matere božje. Leta 1697 je bilo sveto truplo, ki je bilo od zoba Časa že precej pokvarjeno, sneto s križa, popravljeno in v romarsko hišo pre nošeno. Podolgovato bruno zaobljubljenega križa se pa še vodno nahaja na zunanji poprečni steni omenjene kapele, Ta čas je v Colju pasti-roval še kot arhidijakon Savinjske doline mestni župnik Bernard MavrišiČ, pleni, Mauris-berg; njemu je celjska občina darovala grič nad Celjetn. Dne 11. novembra 1679 so napravili Celjani zaobljubo, tretjo nedeljo po Veliki noči 1780 je bil položen temeljni kamen. Kuga je v januarju 1780 prenehala. Pomagalo je zidati osem občin. Cerkev je bila dozidana še isto leto, kakor je sklepati iz letopisa nad glavnim vhodom, ki se glasi: »Sv. Jožef odvzame Celjanom kugo 168«.« Leta 1852 je nepozabni škof in vladika Slomšek izročil cerkev misijonarjem sv. Vincenca Pftvelskega, današnji superior je Alojzij Pohar, lit se je tani delj časa mudil na misijonu v Holandiji med Slovenci. V cerkvi visi od stropa ura, posebnost svoje in redke vrste, ki teče natančno z zunanjo uro med zvonikoma ter v istem Času bije. Marsikateri določi v volilih zneske za cerkev, iz okolice daljne in bližnje pa si želijo sijajnega zvonenja za čas, ko bodo počivali na mrtvaškem Odru. Ko se nagiba dan, zadone iz lin obeh zvonikov srebrno čisti, lužno pojoči zvonovi, ki pojo pesem smrti iz griča po dolini... A. D. Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelost jeter, zastaja-nje žolca, bodljaje, tesnobo v prsih, močno srčno utripanje odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči, pljuča in Srce. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, s »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 471 Obtinslte zadete zagorske ofi»čine V petek popoldne ob 16. uri se je vršila seja občinskega odbora, ki se je zbral v tako pičlem številu, da je komaj mogel župan gosp. Albin Grčar otvoriti sejo. Po preČitanju zadnjega sejnega zapisnika, ki je bil z nekaj pripombami sprejet, sledi poročilo g. župana. Občinski blagajnik se še vedno ne bo imenoval, ker Še ni bilo tozadevnega odgovora od banske uprave. Odobreno je, da se povišajo takse na živino, katero priženejo na semenj. Glede kanalizacije Zagorja je bilo na predlog g. Kolenca sklenjeno, da se v poletnem času povabi strokovnjaka na lice mesta, ki bo naredil načrte in proračun. Izpeljava tega načrta se poveri stavbenemu odseku. Občinski odbor Se soglasno strinja z županovim dosedanjim postopkom proti gospodu Uršiču, ki je bil upokojen. Stavbni odsek bo uredil, da se bo dobil primeren prostor za mrhovišče in napravo ograje. Nadalje je dobil stavbni odsek naročilo, da pregleda možnost prezidave podstrešja v poslopju občinskega urada, kjer bi se pOd ugodnimi pogoji začelo takoj graditi stanovanje za novega občinskega nameščenca O namestitvi živinozdravnika je referi-ral obširno g. Kolenc. Sprejel je bil "predlog gospoda Prosenca, da se prepusti namestitev gospodarskemu odseku, ki naj, ako je možno, razpiše mesto živinozdravnika. Sledilo je čitauje obračuna občinskega in obožnega zaklada za leto 1930. Ker pa se je med tem odstranil od seje en odbornik, je postala seja nesklepčna. Izdatki občinskega zaklada so znašali 1,028.878'97 Din, izdatki nhožneg« zaklada pa 100.251 '56 Din. G. Weioberger Mirko, kot načelnik finančnega odseka izjavlja, da je odsek pregledal vse račune in našel vse v redu. V novi konjaški tarifi, ki jo je prečilal gospod župan, se je sklenilo, da jo prouči gospodarski odsek in o njej odloča. Ker prosijo vzdrževale!ji merjascev občinsko podporo, se sklene, da se da v ta namen določena vsota kmetijski podružnici in bo on« razdeljevala podpore zagorskim občanom. V občinsko zavezo so bili sprejeti: Žibrat Karol. Štrucl Franc, Dragar Matija, Marn Jakob, Rupar Martin, Zupan Franc, Drofenik Ludvik in Kerin Ivan, ne sprejme pa se Poznič Jožefe, ker še nima za to vseh potrebnih pogojev. Za stanovanje v občinski hiši je bilo vloženo 7 prošenj. Podeljeno je bilo Umek Mariji proli mesečni najemnini 25 Din. Nato je socijalni odsek poročal o prošnjah za povišanje in podelitev itbožne podpore in se je skoro vsem prošnjam ugodilo. Pri prostih predlogih se je prvi oglasil k besedi g. Kušar in obravnaval pereče stanovanjsko vprašanje in iznese predlog socijalnega odseka, ki je sklenil zidanje občinske ubožnice. Tvrdka Abel je začela podirati »Lebring« in tako je naenkrat 18 ubogih družin brez strehe. Tudi starim rudarjem se ne godi nič boljše. Ko ga je delo popolnoma izmozgalo in mora v pokoj, tedaj mu podjetje odvzame stanovanje in takrat ne ve siromak, kam naj položi svojo trudno glavo. Skrajni čas je tedaj, da se preskrbi takim, vedno številnejšim revežem, primeren dom. O tem predlogu se je razpravljalo nad eno uro in so v debato posebno posegli gospod Flisek. Ludoviko in VVoinberger. Ker pa je občina že tako zelo obremenjena, za enkrat ne more misliti na samostojno zidavo ubožnice, razen, če bi dobila od banovine izdatno podporo, za kar se bo prosilo. Končno je bil izvoljen Cčlnnski odbor, ki naj poseti g. Abela in ga prosi, naj podari občini hiše v »Lebrin-gu . Te bi potem podrli in postavili na drug kraj. Le tako bi bila za sedaj možna rešitev stanovanjske bede. Kolu jugoslovanskih sester se podeli podpora za prehranjevalno akcijo otrok 2000 Din. Odbor ugodi prošnji Postrživa Ivana, ki hoče postaviti na nekaterih mestih reklamne table Za plakatiranje. Sklene se poslati prošnjo kraljevski vladi za odpravo kuluka. Prosilo se bo tudi za nujen Sprejem deputacije pri g. banu, ki bo razpravljala o Zidavi riove Šole. Ker ni bilo drugih predlogov, zaključi g. župan tri ure trajajočo občinsko sejo. Hrzen roparski napadi Na potu domov napade« - »Denar sem!« Slovenjgradec, 17. marca. Včeraj se je po opravkih mudil v Slovenj-gradcu ugledni posestnik in lesni trgovec gospod Kranjčan Ivan, po domače Blatnik, doma iz Vrh pri SloveUjgradcu. V Starem trgu pri Slovenjgradcu Se je zamudil in šele ob 23. uri nadaljeval nič hudega sluteč proti domu. V bližini hiše g. Schbndorferja, kjer se pričenja vzpetost in samota, sta nenadoma skočili dve postavi iz teme in eden ga je sunil tako močno, da je padel čez korenine in zavpil: »Denar sem!« Sreča je bila, da napadeni posestnik ni dobil večjih poškodb. V strahu, da bi mu predla še hujša, je napadalcem izročil ves denar, ki ga je imel pri sebi, nekaj nad 200 dinarjev. Nato sla oba napadalca izginila v noč. Lesni trgovec je k sreči isti dan plačal pri g. dekanu za les okoli 4600 Din, kar bi mu gotovo odnesla napadalca. Napad in tatvino je takoj prijavil tukajšnjim orožnikom, katerim se je še istega dne posrečilo, da so izsledili nevarna napadalca. Bila sta' B. L, sin posestnika v Starem trgu iu neki Matko, bivši i»fa|»cc pri mesarju g. Kuharju, sedaj brezposeln. Izrečena sta bil* v zapore tukajšnjega sodišča. Napad je zelo presenetil tukajšnjo javnost, ker sta bila napadalca domačina in ker take vrste nočnega napada že dolgo časa ni bilo v naši okolici. Zborovanje »Kmetske prosvete« v Kranju Društvo »Kmetska prosveta« priredi r nedeljo 23. marca t. 1. ob 1«. tiri dopoldne r čitalniški dvorani »Narodnega doma« v Kranju zborov« nje, na katerem bodo predavali: minister v p g. Ivan Pucelj o državljanski izobrazbi in vzgoj' kmetske mladine ter o državni prosvetni politiki; dr. Jože Bohinc o socijalno-gospodarskem vprašanju kranjskega okraja; dr. Janže Novak o smernicah »Kmetske prosvete«. Odbor »Kmet ske prosvete« vabi k obilni udeležbi! Smrt nafftiareišega občana it občine Sevnica 92Ictnega starčka Miklav ža Radiča Sevnica, 17. marca. V torek »mo pokopali najstarejšega moža iz občine Sevnica. Bil je to 92 let star Miklavž Radič, občinski revež v Sevnici. Komaj pred tedni mu je umrla edina pomoč. 50 let stara hči Mica, aedaj pa je Bog rešil tudi njega vsega trpljenja. Še pred leti je ta pri jaze«, sivolasi starček sedel pri kozarcu dobre kapljice in se je, ko mu je neki hudomušen baritonist zapel priljubljeno »En starček je ži vel , zjokal. * V Sevnici in okolici že več. let mrgoli ne opravičenih branjevk. Te Ženske pri naših ž< itak revnih kmetih pokupijo vse najnujnejše življenske potrebščine po sramotnih cenah in jih prevažajo v Trbovlje, Hrastnik in Zagreb, .kjer gre vse za drag denar v promet. V Sevnici je bil pred vojno vsaki teden tržni dan. sedaj je to vse izostalo radi teh prekupčevali;. Vsaka krneč ka ženica rajši proda svoj skromen pridelek doma, prej ko bi ga nesla ali peljala na trg Skrajni čas bi že bil, da se početju teh žensk napravi konec. Nagla srn?! sirite Gederovci v Brekam rju, v marcu. Priljubljena hllelna VukanOva stara mati je bil« |>o opravilu na dvorišč«. Ko je prišla v sobo, se je čutila bolj slabo, ko po navadi, zato je legla v posteljo. Ko je pristopila njena hči. da bi ji popravila odejo, misleč, da spi. je pre strašena zaklicala, kajti mati je bila mrtva. Razširjajte Jugoslovana! Srčne, živčne in ženske bolezni se uspešno zdravijo v DOBRNI Do 45. junija kompletno 20 dnevno zdravljenje (autobus, brana, stanovanje, kopeli in zdravnik) za Din 1200'—. Prospekti zastonj! es» Jz f)pavsfec bancvine d Imenovanje. Za vršilca dolžnosti načelnika ’'aba pri komandi bregalniške divizijske oblasti je bil imenovan pešadijski podpolkovnik za generalštabne posle g. Burja L. Mirko, doslej načelnik štaba konjeniške divizije. d Prevent t. v rezervo. V rezervo je preveden rezervni pešadijski podporočnik dr; Kambič 1. Mirko. d Sedem mesi banovinskih poštarjev razpisanih. K ra Ijevska banska uprava razpisuje v območju sreskega cestnega odbora v Slovenjgradcu sedem službenih mest banovinskih cestarjev. d Razpisana služba banovinskega cestarja. Kraljevska banska uprava razpisuje v območju sreskega cestnega odbora v Celju službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer na banovinski cesti v odseku Teharje—Proseniško— Sv. Primož od km 400 do km 9-600. d Ljubljanski Sokol (Narodni dom) priredi v soboto ‘21. t. m. ob 20. uri v restavraciji »Zvezda« svoj običajni prijateljski večer v počastitev starejšega, dolgo vrsto let društvu zvestega članstva. Ti večeri *o *e že tolikanj priljubili, da se je društvena uprava odločila, da ludi le tos počasti preizkušene sokolske borce ter izvede obenem revijo med onimi, katerih imena so tako tesno združena z društveno zgodovino; tem torej velja v prvi vrsti naše vabilo. Obenem pa vabimo tudi mlajše članstvo na sestanek, da v prijetnem in prijateljskem razgovoru poživimo svetle spomine, vez med preteklostjo in sedanjostjo. Bratje in sestre, prihitite v nmo-gobrojnem številu. -862 d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Židovska ulica 4 inStaritrgl2. 600 Že v 24 urah barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd. škrobl in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo 1185 tovarna Jos. Reich. d Družba sv. Cirila in Metoda je edino slovensko obrambno šolslvo v Jugoslaviji. Podpirajmo družbo! Darujmo kak mal dar ter kupujmo družbene razglednice! • 861 d Družina »Soča« se udeleži molitve za zasužnjene brale v Primorju danes v stolnici ob 9'30. Zvečer gostovanje na Vrhniki ob 20. v Rokodelskem domu. Uprizori se Molnar-Skrbin-škova učinkovita trodejanka »Vrag«, ki simbolno satirično slika slabo stran človeškega značaja ter vpliva moralno vzgojno. Režira Košuta. Pred prestavo spregovori priložnostno komemo-rativno predavanje naš odlični gledališki pedagog, režiser in igralec g. Skrbinšek, d Staničeva koča na Triglavu je stalno oskrbovana. Pot skozi Krmo jo markirana. V Krmi se dobi tudi nosača. Oglasili se je pri Lojzetu Rekarju, vodniku v Krmi. Za večdnevno bivanje na Staničevi koči naj se prihod po mogočnosti z dopisnico naprej javi. Vse informacije daje: Janez Bitenc, Staničeva koča, pošla Mojstrana. d Vodnikova koča na Velem polju jo ob lepem vremenu od sobote 'na nedeljo zasilno oskrbovana. Smučarji, namenjeni na to kočo, naj so mimogrede informirajo pri vodniku Lojzetu Rekarju v Krmi. Dobi se tudi nosač. d Koča pri Sedmerih jezerih je ob lepem vremenu od sobote na nedeljo oskrbovana. Smučarji, ki so namenjeni na to kočo, naj se mimogrede informirajo pri oskrbnici Žvanovi v Srednji vasi ali pa v hotelu Sv. Janez ali pa v Zlatorogu. Oskrbnica Žvanova preskrbi ako treba, tudi nosača. d \ remensko poročilo. Barometer je kazal včeraj v Ljubljani 772-3, termometer —2, relativna vlaga 88%, smer vetra NE, oblačnost S. V Mariboru je kazal barometer 772’3, termometer —3, relativna vlaga 82%, mirno in jasno. Deževalo je samo v Skoplju (1 mm). Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 4, v Mariboru 3, najnfžja v Ljubljani in Mariboru —3, v Zagrebu —1, v Beogradu —6, v Sarajevu —2, in v Skoplju 2. Vsa opazovanja ob 7. uri. BIORIZIRANO kratko imenovano BIO mleko ________je najboljše pitno mleko. Cjuhljcmai <'etr(ek, 19. marca 1931. Jožef. Pravoslavni 6. marca, 42 mučenikov. Petek, 20. marca 1931. Niketaš. Pravoslavni 7. marca, Vasilije. Nočno službo imata danes v četrtek lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. * ■ Slavistični klub D. S. F. F. priredi svoje prihodnje javno predavanje v nedeljo, dne 22. marca 1981 ob pol 11. uri dopoldne. Predaval bo g. dr. Stanko Vurnik o temi »Vprašanje slovenstva v ljudski umetnosti«. Ker bo spremljano predavanje s slcioptičnimi slikami, se bo vršilo izjemoma v prostorih kina »Ljubljanski dvor«, na kar opozarjamo cenjeno občinstvo. Vstop prost. ® Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli so: Marjana Srebrot, roj. Kaluža, 87 let stara, zasebnica, Sv. Petra cesta 29. Karel Trost, 66 let star’ nadučitelj v pok., Prekmurska ul. 4 in Frančiška Palčar, 23 let, stara, trgovska sotrud-nica, Žitnikova ul. 17. N. v in. p.! Žalujočim sožalje! ■ Šentjakobski gledališki oder ponavlja danes izvrstno veseloigro v treh dejanjih »Extem-porale«, ki je dosegla pri vseh dosedanjih predstavah zelo lep uspeh. Posebno prizori v gimnazijski konferenčni sobi so s svojo napeto-komično vsebino izredno ugajali. Kdor se hoče dobro zabavati, naj poseli predstavo. — Vstopnice bodo od 19. ure pri večerni blagajni na razpolago. — V nedeljo pa se bo ponavljala Jz dheuefifo hancvin Dr. Čok o koloniji Bistrenici po potresu O priliki katastrofalnega potresa v Južni Srbiji je slovenska javnost s hvalevrednim sočutjem za vse prizadeto prebivalstvo pokazala svoj živi interes posebno tudi za usodo mlade leolonije Primorcev — izbeglic v selu Bistrenica —Dubljanl na Vardaru. Razne vesti so v tem pogledu krožile med narodom in po časopisju. Zato bo prav, ako javnost informiramo, kak je položaj v naši novi naselbini. Ker sem takoj, ko sem zvedel za potres, odšel na licu mesta, morem podati v tem pogledu sledeče pojasnilo. Prvi potresni sunki so se javili, kakor znano, v soboto 7. t. m. v noči (pravzaprav noči od petka na soboto). Dasi so bili precej jaki in so se večkrat ponovili, niso napravili posebno velike škode. Preplašili pa so ljudi, ki so zbežali iz hiš. Mnogo jačji so bili sunki v naslednji noči, od sobote na nedeljo. Imeli so tudi težje posledice. Nobena hiša ni ostala neprizadeta. Večinoma so popokale stene in strehe so se upognile. Porušenih je v Bistrenici pet ali šest hiš, ostale so več ali manj poškodovane. Pri nekaterih obstoja možnost, da so po prvem močnejšem dežju poruši streha. Ko hodiš po vasi, vidiš na raznih mestih, kako se je odkrušil del zida ali strehe. Stara džamija ob Vardaru je porušena, velika džamija v sredi vasi je le močno trpela in izgubila polumesec z vrha minareta. Stara in jaka »kula« je tudi trpela: z vrha doli je padlo večje število težkih kamnov, a po sredi sever, nega zida od vrha do tal je razpoka v zidu. Največ je bil prizdeta edina moderno zgraje-:ia hiša v Bistrenici: nova žandarmerijska Staniča. Prebivalci so se morali izseliti in hišo bo treba porušiti. V glavnem so slabe turške hiše bolje prenesle potres nego nova moderna zgradba. One hiše, ki so porušene v Dubljanih, ki je bilo bolj prizadeto nego Bistrenica, čeprav sta jbe stali v neposredni bližini, so bile namreč v Uiko slabem stanju, da bi po mojem mišljenju v doglednem času tudi brez potresa same razpadle. Kdor pozna razmere v takem »turškem 4 selu, Kakor so še danes Bistrenica in Dubljanl, mi bo pritrdil, ako pravim, da je materijalna’ škoda azmeroma prav majhna, še n j večja škoda je napravljena na onih hišah, ki jih vporabljajo naši naseljenci, ker so to dosti dobro popravljene turške hiše. Seveda pa se bo moralo sedaj prilično mnogo potrošiti za zidanje novih hiš. Da so potresn sunki, ki so se potem v vedno Šibkejši obliki ponavljali še naslednje dni, prestrašili prebivalstvo, ki je za par noči ostalo zunaj hiš, je naravno. No ker ni bilo prav nobene žrtve, niti najlažje ranjenih ne v Bistrenici, ne v Dubljanih in ker so sunki prenehali, je prenehal tudi ves strah in ko sem pretekli torek zvečer pohitel med to nad vse simpatično in korajžne svoje prijatelje, smo se veselo pozdravili in pogovorili o vsem in naslednje jutro že je šlo vse na delo; eni so orali za duhan, drugi so sadili krompir, zopet drugi so bili v hlevu okrog živine, kovač je nabijal. Krasen spomladanski dan je vlil novo in nezlomljivo voljo do dela in napredka. Morala, ki je bila že pred potresom v naselbini najboljša, je ostala po potresu nespremenjena; če mogoče jo je potres še bolj utrdil, ker se vsi naseljenci čutijo še bolj navezani drug na drugega. Par dni pred potresom se je naselila družina Gruden z devetimi člani družine, istočasno z menoj — torej ravno v času potresa — se je preselil naseljenec Hrast iz Istre s svojim tastom (družina pride naknadno) in v teku zadnjih treh dni, torej že po potresu, se je prijavilo devet novih družin, ki se hočejo še tega meseca preseliti v Bistrenico, med njimi tudi Pavel Marušič, brat gospoda bana Dravske banovine. Beograd, 17. marca 1931. Dr. Iv. Mar. Cok, predsednik agrarne zajed-nice Julijske Krajine« v Bistrenici. b »Kraljica Marija« v Šibeniku. V ponedeljek je priplul v šibeniško pristanišče naš najlepši parnik »Kraljica Marija« katerega so svečano sprejeli. Mesto je bilo v zastavah. b Poplave v Črni gori. Iz Cetinja poročajo, da dežuje že 10 dna neprenehoma v vsej'Orni gori. Vse^ reke so narastle. Skadrsko jezero se je razlilo, po zetsldh poljih ni napravilo mnogo škode. Reka Crnojeviea se je razlila po glavni ulici v Rijefci Crnojeviiča, Zelo otežikočen je poštni promet med Cetinjem in Podgorico in Cetinjem in Vir Padarjem.. T-uo 175 do 200 l)in eden. Krave molznice, lani še po 15.000, se dobe zdaj po 10 do 12.000. Ker kmetje niso na sejmu vsega prodali, sploh me mnogo, so seveda trpeli tudi kramarji in drugi. Vsi tožijo, kako slab je bil zaslužek. Po vsem tein se polašča ljudi upravičena aknb Pomislite dejstva: les se ne proda, tudi vožnje jii — to sta za Notranjskega kaneta dve živ- f*©ICVC01|C p© zvezdi vcčcra/ci 19. Venera se je bolj in bolj večala in treba je bilo raketo obrniti, da ne bi prenaglo priletela na njena tla. Tudi to se jima je dobro posrečilo, in ko sta nekolikokrat obkrožila ogromni planet, ki je le malo manjši kakor naša zemlja, sta raketo previdno zaustavila. Bum... Tresk... In vsemirsko vozilo se je s spodnjim koncem zarilo v prst in pesek ter obstalo. 20. Dušan in Danica sta ustavila vse aparate in ker sta že dobro poznala ves mehanizem, jima tudi vrat odpreti ni bilo težko. Gosti in soparni vzduh nove zemlje ju je skoraj zadušil, toda ob pogledu na čudovito pokrajino, v katero sta stopila, sta kmalu pozabila tudi na to. Sčasoma sta se popolnoma privadila. Pred njima se je dvigal gozd ogromnih preslic in praproti. ljensko važni stvari, ker je nanje navezan, ker le iz njih črpa glavne svoje dohodke in zaslužek. Dalje: s prašiči je pravzaprav le zguba, ker so vzreje val ni stroški večji, kakor pa znese sku-piček, aiko je blago sploh mogoče prodati. Z vso drugo živino je prav tako, ker jo je težko prodali. Zraven lega pa govore še o vrnitvi naših ljudi iz Francije, kjer se mude na raznih krajih pri zaslužku — torej b oludi ta' vir, čeprav majhen in pravzaprav najbolj pekoč in bridek, ljudem ugasnil? Tole, glejte, ta vprašanja se porajajo ljudem, ko razmišljajo o krizi, ki je v resnici zarezala v naše gospodarstvo že globoke rane, komaj izloči ji ve. Poskus samomora v Mariboru Skok v Dravo prod ožini številnih (iiisantov. Maribor, 18. marca. Danes dopoldne se je dogodil v sredini mesta na desnem bregu Drave razburljiv poskus samomora. Kmalu po 10. uri se je pojavila na ozki obrežni stezi pri črpalkah delavnic drž. žel., dobro oblečena ženska srednjih let in se zamišljeno sprehajala semintja, tako da so pa-samti na brvi že kmalu postali nanjo pozorni. Naposled je stopila na neko skalo, ki moli nad strugo in se vrgla v valove deroče ^eke. Ljudje, ki so to opazili, so stekli na breg in železniški uradnik Ivan Piščanec se je takoj pognal za samomorilko in jo po težjih naporih, ko je že izginila s površja, prijel in dvignil nad vodo. Med tem so na pristanu tudi že odvezali čoln in mu hiteli na pomoč. Ko so rešilca in rešenko srečno spravili na breg, kamor je bila tudi že pozvana rešilna postaja. Na to jo je še vedno nezavestno pripeljala v bolnico, kjer so jo kmalu spravili k sebi in je sedaj že izven nevarnosti. Pomagati so morali tudi rešitelju, ki je bil zaradi napora popolnoma izčrpan. Samomorilna kandidatinja je ločena žena nekega uradnika Z. Zakaj je hotela v smrt ni znano. BSeiske novice Po dolgem času bo menda v kratkem pričel poslovati naš občinski odbor, ki je stavkal malone že tri mesece, radi česar je vse občinsko delo bilo do sedaj v največjem zastoju. Zato je bil prav skrajni čas, da so odločilni krogi pokazali pravilno razumevanje za gospodarski razvoj Bleda in njega aktualna tujsko-prometna vprašanja s tem, da so pokrenili akcijo oživo-tvorjenja blejske občinske uprave. Za župana je imenovan g. dr. Joža de Gleria, ki je že pred leti županoval Bledu. V občinski odbor so sprejeti novi odborniki, kakor Ambrožič, Rvnik Jurij itd. Odstavljeni pa so župan g. Rus in odborniki Pretnar, Žumer, Černe, Žirovnik, Korošec Franc in Žvegelj Lovro. Z imenovanjem nove občinske uprave ja jasno, da bo skrbela za tekoče posle, kakor za proračun, kanalizacijo, asfaltiranje cest in še za mnoge druge nadvse važne tnjsko-prometne naprave. V ospredje stopa aktualno vprašanje gradnje nove šole, ki je nujno potrebna, kajti dosedanja je veliko premajhna. Zato se vrši pouk dveh razredov v starem župnišču, ki nikakor ne odgovarja sodobnim šolani, najmanj pa na Bledu, kjer se bodo lahko inozemski posije znašali, nad našimi šolskimi stavbami. Šolski prostori v starem župnišču niso le samo nehigijenski, marveč tudi v zasmeh in sramoto “leda, ako bi se mogel vršiti pouk še nadalje v takih stavbah, ki niti ne zasluži svojega imena. Jeseni je občinska uprava kupila od gospoda Krkoča travnik na Prešernovi cesti, to stav-bišče je zelo primerno za gradnjo nove šole. Želeti bi bilo, da se gradbena akcija nove šole na omenjenem stavbišfcu čim prej oživotvori. Na Bledu imamo sedaj kar štiri zdravnike, ki izvršujejo prakso. Zadnji čas je pričela ordi-nirati ga. dr. Fiscliejeva Zdenka, ki stanuje na Vidovdanski cesti v neposredni bližini hotela J oplice. Telovadci Sokolskega društva na Bledu se pripravljajo za svoj prvi letošnji telovadni nastop, lu se bo vršil na praznik ‘25. t. m. popoldne. Na cvetno nedeljo 29. t. m. bodo naši vrli bokolici uprizorili v novem Sokolskem gledalcu mladinsko igro »Siroto Jerico«, pravljico s petjem v štirih slikah. Ker nastopajo v igri So-količi, ki so hkratu učenci tukajšnje osnovne sole, vlada me ddomačini za to igro največje zanimanje. 4 J Vidovdanska cesta, ki pelje iz Želeč na Mline je radi jarkov, v katere polagajo cevi za kanalizacijo, na gotovih krajih zaprta za nedo-gleden čas. Bivša banovinska cesta, ki pelje od hotela Toplice mimo Parkhotela in Jelderja do pensio- v3i Q?VH’ JO,pre"];i.po zakonu 0 opravljanju cest «J »• — 10btl,IR- To cesto bo dala občina asfaltirat1 še do sezije. StroSki bo proračunani naokrog pol milijona Din. Zalivala prestolonaslednika Peira. Radovljiško sresko učiteljsko društvo je imelo na svojem zborovanju na dnevnem redu tudi predavanje »Sokol in učiteljstvo«. Po predavanju se je poslala udanostna brzojavka starosti Sokola Kraljevine Jugoslavije prestolonasledniku Petru n,a Sreski načelnik je poslal društvu naslednji dopis: »Po naročilu Nj. Vel. kralja ter Iirtn ioQiVa T?a ,not,'al’ie zadeve z dne 17. febru-štvli jjili' i vJ' t,? ’ 1111 ie ®as* sporočiti dru-za vdnnost f J' • prestolonaslednika Petra na Jesenicah ‘ M 15. v prosvetni dvorani pevski koncert. Pridite! G. dekan Ante Gornik je pozval na ukaz jugoslovanskega metropolita zagrebškega nadviadike dr. Ante Bauerja, da se vsi na Jožefovo udeležimo ob 14 skupne molitve v deik. cerkvi za naše zasužnjene brate in sestre. Odzvali se bomo. Divji lovci so g. Koprivnikarju, posestniku iz Sirmanskega hriba, neopaženo ustrelili izvrstnega psa čuvaja. Orožniki so zlikovcem na sledu. Zaspala in umrla Poljčane, 18. marca. Pravijo, da če se zima dolgo upira, rado stare ljudi pobira...! In letos bo res tako. Skoro dan za dnem se oglašajo zvonovi, žalostno oznanjajoč smrt. Najbolj pobira med 70- do 80-let-nimi. V kratkem razdobju imamo zaznamovati 5 takšnih primerov. V torek pa je zvonilo spet dvema hkratu in to: krog 80-letni Mlakarjevi ženki, ki je že dalje časa bila priklenjena na posteljo in jo je zdaj Bog odrešil vsega trpljenja ter 75-letni Valantov! Rezi. ta je umrla na prav originalen način in lahko. Po dobri večerji — klobasi z zeljem — se je dobro naspala. Zjutraj je še prav čila vstala in se za zajtrk najedla žgancev. Pri tem pa se je živahno razgovarjala in šalila z razposajenimi vnuld. Nenadoma pa se ji je začelo spet dremati, naslonila se je na mizo, zaki-mala je... zaspala... in — umrla. Naj ji bo lahka zemlja, kot je lahk^o umrla. Žalujočim naše sožalje. Braslovče Luč na postaji. Ze meseca decembra 1. 1. se je sklenilo na seji polzelskega občinskega odbora, da se bo namestila žarnica na postaji in na savinjskem mostu. A še vedno nismo deležni te razsvetljave, ki je pa prav potrebna. Osebna vest. V ponedeljek 16. marca je odšel na novo službeno mesto na postajo v Bohinjsko Bistrico skladiščnik g. Bernot. Po 12 letih, od kar je prišel na Polzelo, se je vsem tako priljubil, da ga bomo pogrešali. Uradui dan sreskega načelnika. V četrtek je prišel sreski načelnik g. Hubad uradovat v Braslovče. Prav mnogo dela je imel, ker je prišlo toliko strank. Pritoževale so se v glavnem radi kuluka. Za sklad Sokolskega doma. Za sklad Sokolskega doma na Polzeli so darovali g. Ivan Repnik in trije neimenovani po Din 100. Hvala 1 Konfekcija Ljubljana Prešernova ulica 7 — 9 priporoča, da si ogledate brezobvezno in moških plaščev ter oblek bogato zalogo damskih Polepšanje l jubij.ine Gradbeni program ljubljanske mestne občine Ljubljana, 18. marca. Mestni gradbeni urad ima v delu osnutke za naslednje naprave, predvidene v 1. 1931.: 1. prezidava dr. Lnckinannove hiše v sVrli« razširjenja Gradišča; 2. povečanje ubožnice v Japljevi ulici; 3. prizidek k Srednji tehnični Soli za obrtno-nadaljevalne tečaje; 4. nova šola za Bežigradom: 5. mrtvašnica in mrtvaška veža; 6. temeljite poprave vseh javnih spomenikov; 7. sestava programa in osnutka za novo magistralno poslopje; 8. naprava podrobnih načrtov nabrežij Ljubljanice; 9. naprava načrtov za preureditev Lntterma- novega drevoreda; 10. ureditev vseh potov na Grad in preureditev ljubljanskega gradn sploh; 11. preureditev Zvezde; 12. ureditev prostora pri etrkvfci sv. Jerneja v Šiški; 13. razširitev in ureditev ceste *a Koslerje-vim zidom, pod Bellevuejem do cerkvice sv. Jerneja v šiški; 14. preureditev stopnišča pri cerkvi sv. Florjana; 15. nova naprava Čevljarskega mostu ju ureditev okolice; IG. tlakovan je cestišča Kongresnega trga pred Uršnlinkami in Gradišču ob priliki položitve tirov železnice; 17. potlakovanje Selenburgove ulice z lesenimi kockami; 18. preureditev Jegličeve ulice (zasaditev in razširitev hodnfkov); 19. priprave za nov tlakovalni program; 20. priprave za izvršitev javnih in privatnih hodnikov; 21. ureditev Vrazovega in Ambroževega trga; 22. izpopolnitev regulacije pred glavnim kolodvorom glede na nov načrt postajnega poslopja ; 23. novo upravno poslopje v mestni klavnici, kontumačna klavnica in naprava ograje okrog celotne klavnice. iajstfarejia sestfra v bolnici stfopila v pokoj Ljubljana, 18. marca. Danes je po 38-letneirt službovanju stopila v pokoj najstarejša usmiljena sestra v tukajšnji bolnici in obenem tildi liajstarejša izmed vseli uslužbenk in uslužbencev v bolnici sestra Uršula Zelenko, roj. 19, junija 1873 V Sv. Urbanu pri Ptuju. Sestra Uršula je stopila v red usmiljenih sester 8. oktobra I. 1882. in je službovala najpfej v stari bolnici rta Dunajski cesti, in sicer od 30. junija 1893 dalje. V stari bolnici se je Udejstvovala do selitve, po selitvi na Zaloško cesto pa v novi bolnici. V teku svoje dolgoletne samaritanske službe je bila r.a-poslena na vseh oddelkih, nazadnje pa v Šivalnici in sušilnici. Imela je tudi v oskrbi bolni-&ko kapelo. Ves čas je bila želo marljiva in požrtvovalna v svojem poklicu. Odlikovala se je posebno za časa vojne, ko je bila noč in dan na nogah v prid ranjencem. Svoj zasluženi pokoj je odšla sestra Uršula preživljat V Marijin dom v Ljubljani. Želimo ji, da bi ga preživela v miru, ki ga dolgih 38 let ni poznala! Samomor na pokopališču Marenbetilto pismo Klili urno življenje, popisovalni odbor za ljudsko Štetje, avtobusna *vez» i Avstrijo. Ze smo mislili, da se nam bo nasmejala pomlad v vsej svoji le|H»ti, pa nas je *opet pozdravit »neg in mraz. V torek je začelo ponovno snežiti, pa tudi mraz je začel pritiskati. Kebri Kozjaka in Pohorja bo prejšnji teden bila tu in tam že kopna, toda sedaj so zopet zasnežena ih zamelena, saj je na nekaterih mestih Še nad pol metra snega. V našem trgu se je pričelo Živahno kulturno življenje. V nedeljo 15. t. m. je imel naš Sokol svoj prvi Članski Sestanek. Na programu je bilo predavanje o ideji sokolstva brata Do|čtnovifa. V nedeljo 22. t. m. pa priredi psosvetni odsek tukajšnjega Sokola v UrudermuuoVi dvorani Nušičevega »Navadnega človeka«. Čisti dobiček je namenjen za nabavo novega sokolskega odra. »Jugoslovan« je že poročal pred dnevi o nameravanem koncertu, ki ga priredi društvo Rdeči križ za Mareilberg tn okolico. Koncert bo 25. t. m v Brudermanovi dvorani, kjer bo nastopilo primorsko pevsko društvo »Jadran« iz Maribora s svojim kompletnim moškim zborom, ki bo pel okoli šlitlndvajse! modernih in narodnih pesmi. Tako bo prišel vsak na svoj račun. Po dolgem Času bo tudi pri nas odjeknila moderna In narodna slovenska pesem. Tudi na popisovanje prebivalstva se že pripravljamo. V zadnji občinski seji je bil izvoljen tudi popisovalni odbor, za ljudsko štetje, ki' je Sestavljen iz sledečih gospodov: predsednik Odbora je župan Sieghert NVrentsehur, Člani pa so notar AvgUst Kolšek, občinski tajnik Valentin Stangl in kanclist Kandrič Rado. Na spomlad, ko bo otvorjena carinska cesta preko Radina z Avstrijo, se, kakor slišimo, že potegujejo neka avstrijska avtomobilska podjetja, da bi vzpostavila reden avtobusni nrom*‘t med Gradcem in Celovcem. Proga bo tekla tudi po našem ozemlju od prelaza Radelj po carinski cesti sko*i Marenberg, Dravsko dolino v Celovec. Promet bo gotovo velik ter se bo podjetju 19 avtobusna zVesa lep« renlirala. V go- Ljubavna drama v Središče ob Dravi, 17. marca. Danes je izvršil na tukajšnjem pokopališču samomor radi nesrečne ljubezni mladenič Fr. Bračun, sin malega posestnika iz okolice Ptuja. Prišel je obiskat svoje dekle, doma iz Sv. Bol-fenka blizu Središča. Tu se je mudil na njenem donui, odkoder jo je spremil v Središče, ker je dekle imelo nastopiti službo pri nekem tukajšnjem posestniku. Predno sta se poslovila, sta še obiskala gostilni Kosi in Horvat. Ko sta krenila iz gostilne Horvat, je dekle ustavil neki njen znanec, domačin, s katerim je nekaj časa govorila. To je fanta, ki je bil precej ljubosumne narave* želo razburilo. Bračun je bil baje že zadnje dneve zelo potrt, ker mu stariši niso hoteli predati posestva in mu tudi branili poroko z njegovo izvoljenko. Pod vplivom razmer In pod vplivom dogodka na cesti je sklenil izvršiti samomor. Ker je bil Središču ob Dravi v tukajšnjem kraju neznan, je vprašal neko domačinko, kje je pokopališče. Ko mU je ta pokazala pot, se je v diru spustil na pokopališče, tako da ga dekle ni moglo dohajati. Vse njene prošnje so bile zaman, izjavil je, da mu ni več do življenja. Prišedši na pokopališče, je z naglo kretnjo potegnil samokres in izprožil. Krogla ga je zadela in mu prestrelila pljuča. Dekle je vse zbegano pribežalo do gostilne in javilo gostilničarju pretresljiv dogodek. Takoj so bili na mestu zdravnik, ki je nudil ranjencu prvo pomoč, žandarmerija in duhovnik, ki je dal umirajočega v sv, poslednje olje. Ko se je to izvršilo, je že bil na mestu rešilni avto tukajšnjega gasilnega društva, ki je pripeljal nesrečneža v ormoško bolnico. Tržane je ta ljubavna tragedija globoko pretresla. Slaboumen občinski revež — bogataš V Gorici pri Rajhenburfcu živi dolarjev i Ljubljana, 18. marca. Družba sv. Rafaela je izdala Četrto številko »Izseljeniškega vestnika«, iz katerega posnemamo, da je družba tekom svojega kratkega obstoja ugotovila, da ostane pri raznih poškodbah in ob smrti naših izseljencev silno mnogo denarja v tujini, ki bi ga morali prejeti sorodniki v domovini V Obliki zavarovalnine, zapuščine ali odškodnine. Družba je skušala kolikor mogoče našega denarja v Ameriki rešiti in se ji je to UjeiiO prizadevanje v mnogih primerih tudi posrečilo. Družba sv. Rafaela deluje skupaj 7. Izseljeniškim uradom kr. banske uprave. Laiii je Družba sv. Rafaela skupno z Izseljeniškim uradom kr. banske uprave intervenirala v 15 primerih, ki jih tudi navaja v omenjenem vestniku. Dosegla je, da so prejeli sorodniki ponesrečenih rojakov 11.449 dolarjev, dočiin v nekaterih primerih postopanje še ni končano. Najzanimivejši je naslednji primer: Dne občinski revež, ki prejme 12.000 z Amerike 11. marca leta 1925. se je v Montani v Zedinjen nih državah ponesrečil na glavi rojak Anton P. Radi tega se mu je omračil um, Zavarovalnina 5000 dolarjev in odškodnina 7000 dolarjev je bila deponirana na ameriškem varilskem sodišču, slaboumnega A. I’. pn so deportirati v njegov rojstni kraj Gorico pri Rajhenburgu lire* vseh sredstev. Tam živi sedaj kot občinski revež. šele po posredovanju Družbe sv. Rafaela in Izseljeniškega urada kr. banske uprave se je ugotovilo, kje je njegov denar in pod kakimi pogoji ga bo prejel tukajšnji njegov sodnijsko postavljeni Varlih. Kakor hitro pride 12.000 dolarjev iz Amerike, je pričakovati, da se bo položaj občinskega reveža Antona P. temeljito zboljšal. Žal, da je slaboumen in da se ne bo mogel velike svote — v našem denarju okoli (>80.000 Din — poslu-žiti tako, kakor bi se je, če bi bil normalen. spodarsketn pogledu je to gotovo potrebno, ker bo imel zgornji del Dravske doline direktno avtobusno žvezo t Dravogradom in Prevaljeni. Po drugi strani pa bo to zopet kvarno vplivalo v nacijonalnem pogledu na naše prebivalce. Ilovice iz Rajhenburga Da nas je letos vreme prav pošteno potegnilo, o tein ne dvomimo. Imeli smo že lepe pomladanske dneve, nakar nas je zopet presenetil sneg. Posebno hudo je divjalo v sredo. Namreč med viharjem (n snežnim metežem je okrog poldneva celo treskalo in grmelo. Na ta dan je padalo babje p&enO. Ravno tako je tudi Sava zelo narasla pretekli teden, da brod pri Raj-henburgu ni mogel voziti. Posledica je bila, da so morali učenci, ki obiskujejo meščansko šolo v Krškem, hoditi po Štajerski strani do Vidma in tukaj čez most V Krško, kar pot še zelo podaljša, Menda še nobena do sedaj igrana mladinska igra ni bila tako dobro obiskana in igrana s tolikim Uspehom kot »V kraljestvu palčkov«, igro so preteklo nedeljo 8. t. m. ponovili v »Slomškovem domu«, tudi tokrat je bila udeležba zelo lepa. Mlado sokolsko društvo na Senovem je priredilo v nedeljo popoldne v telovadnici osnovne Šole pestro izbrano prireditev. Uvodoma je Senovski kvartet izvajal pod taktirko g. Goriška koračnico »Naše zastave«, sledil je nagovor br. staroste inž. Ivanoviča, ki se je uvodoma zahvalil vsem navzočim za udeležbo. Spregovoril je nekaj besedi o Sokolstvu in njegovi veliki ideji. Njegova izvajanja so bila pri navzočih toplo sprejeta. Nato je pevski zbor zapel pod vodstvom g. GBjšeka nekaj prav lepiti pesmi. Sledila je godba z »Na valovih Jadranskega morja in »V domačem Urogu«, zatem je pevski zbor zapel »Potrkali na okno«, »Sijaj solrtSice«, sdniel Sem ljubi dve«, »Lahko ri0č«. vse pesmi so bile zapete res prav lepo in žele^ toplo priznanje navzočega občinstva. Sledila je glavna točka, predvajala se je veseloigra »Malomestne tradicije«. Igra je uspela v vsakem pogledu. Igralci so povsem ugajali ter izvrstno zabavali občinstvo, ki je kar gromelo od smeha. Letos beležimo izredno delavnost med našimi društvi. Sokolsko društvo v Rujlien-burgu bo danes na Jožefovo priredilo v svojem dotmi veseloigro »Namišljeni bolnik« ob 15. uri popoldne. Pričakuje se polnoštevilna udeležba. Ko je rajhenburžka občina kupila hišo v Rajhenburgu od Kovačičevih dedičev, se je takrat mnOgo govorilo o tem. da bi se hiša preuredila za učiteljska stanovanja, zadaj ob vodi pa liaj bi se potom občine zgradila klavnica, ki je za naš trg nčobhodno potrebna. Samo v trgu Rajhenburgu so trije mesarski mojstri, katerim bi bilo z zgraditvijo klavnice mnogo poinagano. Murska Sobota Vod« narašča po r*em Prekmurju. Takoj ko je ntut Opilo malo toplejše vreme, so 6e vsi potoki napolnili in ponekod je že voda prestopila bregove. Po vseh gospodarskih kleteh je polno vode, tako morajo ljudje ves svoj pridelek znositi iz kleti, če hočejo, da jim vse ne segnije. ŠK Mura namerava preurediti Bvoje tenis igrišče m bodočo sezono. Pregledovanje livlue je bilo v Turnišču. Kakor se je pokazalo se prekmurski kmetje zelo zanimajo za živinorejo, kmjti v TurniSče je bilo prignane zelo mnogo in lepe živine. Najlepšo živino so prignati kmetje iz Odranec. kjer gojijo pretežno simodolsko pasmo. Rogatec Sokolsko društvo v Rogatru priredi v nedeljo 22. marca ob treh popoldne ob lepem vremenu na trgu, ob slabem vremenu v hotelu Sporu v Rogatcu veliko tombolo, kntelp čisti dobiček je namenjen za nabavo telovadnega orodja. Trzin Zveza z Ljubljano. Tudi pri na« imamo na postaji telefon. Če se zopet pripeti kak tak slučaj kot zadnjič, da je namreč šofer potnega avtobusa tekel iz Trzina v Domžale telefonirat, kar bi lahko storil tudi pri has na postaji. Promet. »Kamničan« je ob nedeljah opoldne že pred naso postajo čisto nabit. Zalo ni čudno, če ljudje stoje na stopnicah in rinejo v vozove, kjer sploii šo prostora ni. Za nedeljo opoldne so štirje vozovi vsekakor premalo. Seveda je med temi štirimi vštet tudi drugi razred. če se^ še potem kdo rajši pelje z avtobusom, je pri tem pač nekoliko kriva tudi železniška upraVa; če se že v Ljubljani ne zganejo, naj bi se pa vsaj v Kamniku. Slovenska Bistrica Preminul je 13. t. ih. v 09. letu svoje starosti g. Srečko Lorber, posestnik in privatni u-radnik. Pokojnik je bil vedno narodnjak In je v predvojnih in medvojnih letih stal vedno \ prvih vrstah narodnih boriteljev. Pokojnika je na njegovi zadnji poti 15. t. m. spremljalo vse Irtesto in zelo mnogo okoličanov. Na grobu so mii zapeli člani Sokola in Čitalnice. Bodi mu lahka svobodna domača zemlja! — Umrl je po daljšem bolehanju v splošni bolnici v Mariboru posestnik in upokojeni ketecnlSar I, e »ko var Stefan tz Spodnje Nove vasi pri Slov. Bistrici. N. p. V m.l Žalujočim sožalje! Nastopil je svoje novo službeno mesto kol Sodnik tukajšnje sodnije r Rici, davčni inšpektor Tajnik Josip in občinski tajnik Engelman Anton. Dalje je določenih 20 popisovalcev, od katerih dobi vsak po en izvod pravilnika k zakonu o popisu prebivalstva. Srezko načelstvo Sklicuje sestanek vseh popisovalnih odborov, revizorjev in popisovalcev, ki bo bo vrftil v ponedeljek 23. mflrCft ob 9. Uri. Raztolmafeua bndo pojasnila k pravilniku in dana drtiga navodila. Krflnjsko županstvo pa sklicuje za petek dne 20. marca v občinski pisarni sestanek vseh popisovalcev, da dobe tiskovine, navodila in se jim določijo popisni krogi. Vsak bo dobil od občine predpisano legitimacijo. Vsem ustanovam. Vse Upravne ustanove (za-duzbine) naj odpošljejo skupno 7. letnim poročilom bilanco o svojem delu najkasneje v roku 3 mesecev po zaključku poslovnega leta kralj, barifckl Upravi ob. prosvetnemu ministrstvu, kakršen je obseg Ustanovine oblasti. Članski sestanek grafičnega društva se bo vršil danes, 19. marca Ob pol 21. url v gostilni pri Jezeršku (Knedelmi) s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo delegata centralne unrave- 2. slučajnosti. Davkoplačevalcem. Odmera zgradarine za leto 1931. je končana in razporedi odobreni. Davkoplačevalcem so ti razporedi na vpogled od 20. do 27. marca pri davčni upravi med uradnimi urami. Kolo in oljčne vejice. Danes, na praznik sv. Jožefa prične Kolo s prodajo pozlačenih, posrebrenih in želenih oljčnih vejic, ki jih bodo članice prodajale po hišah. V ponedeljek 23. in na mazilili 25. Ittarca bodo na prodaj na Glavnem trgu. Ker gre izkupiček v dobrobit mestnim revežem. Segajte pridno po njih. Zagorje Občni zhnr N« Jožefovo po prvi maši ima redni obrni zbor kmetijska podružnica pri Koprivcu. Kmetovalci, pridite! V nedeljo 22. t. m. pa Imajo ustanovni občni *bor naši nogometaši. Vajeniški sestanek. NaSe ' :tno društvo prireja na praznik sv. Jožefa ob 10. uri dopoldne v telovadnici topi iške šole tretji vajeniški sestanek. Predaval bo podpredsednik zveze obilnih zadrug g. Milko Krapež Iz Ljubljane: Obrtništvo v splošnem in njega organizaciij.« Vajenci in pomočniki, izobražujte sel Produkcija gojencev glasbene šole, ki jo je priredilo Glasbeno društvo v nedeljo, je sijajno Uspela. Odprla noč in dan so groba vrala, V ponde Ijek popoldne so položili k večnemu počitku učiteljico, gdč. Milko Vodopivčevo. Na zadnji pot' S(J jo spremljali vsi njeni stanovski tovariši, učenci in mnogo drugega občinstva. S solzami v očeh so se poslavljali od svoje mrtve učiteljice učenci njenega razreda in ji metali v prerani grob šopke svežega cvetja. Pri odprtem grobu se je poslovil od rajne šolski upravitelj g. Matija Pelko. Ohranimo ji blag spomin! Šoštanj Zdravstvena predavanja v Šoštanju. V okviru »Tedna narodnega zdravja«, ki ga priredi mariborska Zveza kulturnih društev v dneh od 22. do 29. t. m. v območju celega svojega delokroga (bivša mariborska oblast), se vrše v Šoštanju predavanja g. okrožnega zdravnika dr. Ferda Koruna po sledečem vrstnem redu: 22. t. tn. ob 8. v Slomškovem domu, 24. t. ni. ob 20. v Zadružnem domu in 2K. I. m. ob 12. v Sokolskem domu. Slednje predavanje je namenjeno zlasti učencem in učenkam osnovne in meščanske šole. Predavanja bodo spremljale skioptične slike, ako bodo pravočasno dospele. Opozarjamo na predavanja vse, staro in mlado, iz mesta in okolice! Jugoslovansko-češkoslovaški trgovinski odnošaji »Glasnik zavoda za pospeševanje zunanje trgovine« prinaša na uvodnem mestu med drugim tudi sledeče: Na inicijativo Slovanskega instituta v Pragi se je stvoril pripravljalni odbor za osnutek Ju-goslovansko-češkoslovaške gospodarske zbornice, pod načelstvom bivšega opolnomočenega ministra in sedanjega ravnatelja Zivnostenske banke g. Dvoračka. Osnova in delovni program jugoslovansko-češkoslovaške gospodarske zbornice v Pragi pomeni važen datum v zgodovini obeh bratskih narodov. Politična zveza, kakor tudi prisrčni nacijonalno-kulturni stiki, ki vežejo oba bratska naroda že od davnine, dobili bodo šele sedaj svoj polni značaj. Stvorenje te zbornice, ki so je udejstvilo ravno y dneh sklenitve trgovinske pogodbe med obema državama, pomeni posebno titrjenjc oduošajev obeh narodov, katerih interesi se v vsem krijejo. Politična zveza popolnega razčiščenja trgovinskega stanja, je kazala neko praznino, ki je s tem popolnoma izpolnjena. Kajti poznano je, da smo živeli celo vrsto let brez carinsko-tarifnega dela trgovinske pogodbe, tako da smo morali vse odnose urejevati samo z delnimi in začasnimi kontin-gentarnimi pogodbami. S sedanjo trgovinsko pogodbo pa so naši medsebojni odnošaji učvrščeni na osnovi medsebojnih gospodarskih struktur. 84. re na glavna skupščina Pne hrvaiske štteciionice Pod predsedstvom g. Miroslava grofa Ulmerja se je vršila dne 7. marca 84. redna glavna skupščina Prve Hrvatske štedionice v Zagrebu. Iz poročila ravnateljstva, kakor tudi iz bilance je razvidno, da so vloge v preteklem letu narasle za znatno vsoto nad ‘216 milij. Din tako, da znašajo skupne vloge sedaj Din 1„954,674.930 85 p, od katere vsote odpade na vložne knjižice Din 1 „058,327.832-08. Glavne aktivne postavke bilance sestojijo iz blagajniške gotovine in dobroimetij pri denarnih zavodih v skupnem znesku Din 208,800.000, vrednostni papirji Din 307,200.000, menična listnica Din 457,200.000, dolžniki Din 1„711,700.000, občinska posojila Din 78,000.000, amortizacijska hipotekarna posojiJa Din 47-5 milij., nepremičnine Din 177,700.000. Skupna aktiva torej 4 milijarde 13 milijonov dinarjev. Na strani pasiv rezultira delniška glavnica Din 75 milij., rezerve ,81-6 milij. Din, pokojninski fond Din 24-9 milij., vloge 1,,954,GOO.000, upniki 802-2 milij. dinarjev. Poslovno leto 1930. se je zaključilo s čistim dobičkom Din 16,609.199-95, odnosno s prenosom iz leta 1929. Din 1,178.402-81 s skupnim dobičkom torej Din 17,787.602-76 ter je potemtakem dobiček v letu 1930. za Din 280.350-24 večji, kakor v letu 1929. Od čistega dobička se je sklenilo nakazati na naslov posebnih dotacij rezervnemu fondu in pokojninskemu fondu vsakemu po Din 750.000, poleg po pravilih predvidene dotacije 5% čistega dobička tako, da je vsak od teh fondov do-tiran v tekočem letu skupno z Din 1,580.460. Na naslov 16% dividende za leto 1930. je bilo (-otirnih 12 milij. Din; a ostanek Din 1,430.820-36, ki preostaja po odbitku s Statutom zajamčenih tantjem ravnateljstvu in upravnemu svetu, se je prenesel na novo na račun zgube in dobička za leto 1931. Dividenda se prične izplačevati počenši z 9. marcem 1931. ii Din 80-— za vsako celo delnico. 863 GospoJarske vesii X Tečaj za mizarsko lit žen jo na Jesenicah. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani priredi na soboto in uedeljo 28. in 29. marca t. 1. celodnevni tečaj za mizarsko lu-ženje po najnovejši metodi (kemično luženie). V tečaju bode predaval strokovni učitelj Tehniške srednje šole v Ljubljani g. Adolf Dolak. Vsak udeleženec plača pristojbino, ki znaša za mojstre 50 Din, za pomočnike 25 Din. Prinesti mora s seboj z vodo brušene deščice raznega lesa v velikosti 10X20 cm in 6 do 8 mm debele (masivne ali furnirane) in sicer 3 komade češnjevega, 3 hruševega, 6 bukovega, 5 jelševega, 8 orehovega, 10 javorovega, 10 smrekovega in 17 hrastovega lesa Na željo dobe udeleženci koncem tečaja uradna izkazila o rednem obisku in seznam 120 raznih receptov za sestavo 'užil. Udeležbo je prijaviti neposredno Obrtnemu društvu na Jesenicah, ki bo dalo pri ja vi jencem vsa podrobnejša pojasnila. X Postaje /a kontrolo sodov. Na podlagi členov 4. in 8. zak. o ureditvi službe kontroliranja mer in dragocenih kovin itd. je finančni minister sporazumno s trgovinskim ministrom določil te-le postaje za kontrolo mer: v Dravski banovini v sestavu oddelka kontrolnih mer v Celju: Brežice, Konjice, Kozje, Krško, Rogatec, Šoštanj, Sevnica, Slovenjgradec; v sestavu oddelka v Ljubljani: Kočevje. Kranj, Kamnik. Litija, Novo mesto, Rakek; v sestavu oddelka v Mariboru: Borle (?), Gornja Radgona, Ljutomer, Murska Sobota, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica, Sv. Lenart. X Naš izvoz živine v Francijo v letu 1930. Olasoin francoskih statističnih podatkov je Francija v letu 1930 uvozila skupno 59.000 komadov goveje živine. 1,218.000 ovc in 298.000 prašičev. Uvoz goveje živine se je vršil po največ iz fran, coskib kolonij, pa tudi Nemčija je v Posnarju Uvozila 27.000 komadov goveje živine, Polen te- Zato je tudi pojav nove gospodarske zbornice oddaljen od običajnega vljudnostnega akta in ne nosi samo dekorativnega, oziroma reprezentativnega značaja, pač pa bo ta zbornica imela polne roke prvega gospodarskega dela na novi ledini medsebojnih odnošajev. Dejstvo, da smo se nahajali v takem nenaravnem odnosu in da naši jugoslovanski proizvodi niso bili v zadostni meri zastopani na češkoslovaških tržiščih, je doprineslo, da je glavni del izvoženih naših pridelkov po prestopu državne meje iztiril naravnim smerem in odpotoval na oddaljenejša, tuja tržišča. Iz te situacije se je porodila zamisel po ustvarjenju instutucije, ki bo normirala direktne trgovinske zveze med nami. Jugoslov.-češkoslovaška gospodarska zbornica bo imela glavno nalogo, da pojači te direktne trgovinske zveze. To direktno ekonomizacijo pa bo zbornica ustvarila s svojo inicijativo, z direktno informativno službo, s svojim vplivom na povoljno reševanje raznih tekočih poslov, s koristno izmenjavo dobrin itd. Samo ob sebi je umevno, da bodo v zbornici zastopane same odlične osebnosti trgovskega, industrijskega in finančnega sveta obeh držav, ki bodo zajamčile uspeh in ščitile interese obeli bratskih rrttrodov. ga pa je Nemčija uvozila v Francijo tudi še 178.000 prašičev, med tem ko je Italija uvozila^ 70.000 prašičev. Naš uvoz v Francijo je znašal vsega .8800 komadov, medtem ko je Romunija v tekočem letu pričela uvažati živino v Francijo. Vsekakor je čudno, da si naš izvoz ni zasigural večjega kontingenta, ker kakor je iz te statistike razvidno, so dobavitelji Francije baš naši odjemalci. X Oddaja zgradbe treh dvonadstropnih stanovanjskih hiš v Ljubljani se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 14. aprila t. 1. pri gradbenem oddelku Direkcije drž; železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji, proračuni in načrti pa pri istem oddelku.) X Oddaja zgradbe dveh dvonadstropnih stanovanjskih hiš v Mariboru se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 15. aprila t. 1. pri gradbenem oddelku Direkcije drž. železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji, proračuni in načrti pa pri istem oddelku.) X Borze dola. Omejitev izdajanja objav, ki jih je izdajala borza dela, je bila začetkom marca razveljavljena, tako da morejo delavci ponovno potovati z objavami borze dela za polovično ceno. X Oddaja nakupa kolodvorskega restavracije n« postaji Osijek se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 8. april t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOi v Ljubljani.) X Oddaja zakupa kolodvorske restavracije na postaji Pragersko se bo vršila potom licitacije dne 7. aprila t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti direkciji.) X Oddaja clektroinstalacijski del se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 8. aprila t. 1. Pri inženjerskein oddelku Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) X Oddaja rekonstrukcije ležišča na mostu preko Donavo pri Novem Sadu se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 15. aprila t. 1. pri Direkciji drž. železnic v Subotici. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji in načrti pa pri gradbenem oddelku te direkcije.) X Oddaja popravila fasade na zgradbi Direkcijo državnih železnic v Sarajevu se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 28. marca t. 1. pri Direkciji državnih železnic, gradbeni oddelek, v Sarajevu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti direkciji.) X Izvoz žitaric. S sklepom generalne direkcije državnih železnic je podaljšana olajšava za prevoz žita v jugoslovansko-madjarsketn prometu in olajšava za izvoz turščice po italijansko-jugoslovanski tarifi do konca junija t. 1. Dobave. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 26. marca t. 1. ponudbe glede dobave zobatih koles. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 26. marca t. 1. pri Direkciji državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu glede dobave 7 električnih motorjev; pri Komandi bregalničke divizijske oblasti v Stipu glede dobave pisarniškega materijala; pri Direkciji državnih že-Teznic v Subotici glede dobave telegrafsko-te-lefonskega materijala; pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 200.000 kg cementa, 5000 kg bencina in 5000 kg petroleja. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 23. marca t. I. ponudbe glede dobave 400 kg snažilne volne. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik (Srbija) sprejema do 23. marca t. I. ponudbe glede dobave kablovskega materijala. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 26. marca t. 1. ponudbe glede dobave krogličnih ležajev. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 26. marca l. 1. ponudbe glede dobave 2500 kilogramov olja za osovine, 300 steklenic Sidola. 10 kg salmijaka, 50 kg salmijakove soli, 10 kilogramov boraksa, 5 kg šelaka, 25 komadov krtač za parkete in 4 gumijevih cevi. Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 27. marca t. 1. ponudbe glede oddaje zidanja visoke peči. Dne 27. marca t. 1. se bo vršila pri Direkci-ciij državnih železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave naprave za izdelovanje matic ter glede dobave 5000 kg karbida. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Dne 27. marca t. 1. se bo vršila pri telegraf-sko-telefonskem oddelku Ministrstva saobrača-ja tOdsck za nabave) ofertalna licitacija glede dobave !X)00 komadov telefonskih varoval. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem odseku.) Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 21. marca t. 1. ponudbe glede dobave 150 parov cokelj in 100 komadov lopat za premog; do 23. marca t. 1. pa glede dobave 200 kg pobakrene žice za autogenično varenje kovnega železa. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 26. marca t. 1. ponudbe glede dobave 620 komadov pil, 300 komadov za barvanje, 160 komadov krtač za apno, ribanje itd., 1000 kg kovanih žebljev, 1000 kg bodeče žice ter glede dobave 1 jermena. Dne 28. marca t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave 5000 kg vulkanskega in 5000 kg repičnega olja, umetnega škriljevca, 1000 m2 ladijskega poda in 4000 komadov smolnatih ba-kelj; pri Direkciji državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu pa glede dobave naprave za čiščenje vode. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Direkcija državne železarne Vareš—Majdan sprejema do 18. marca t. 1. ponudbe glede dobave plinskih cevi in 2000 kg preje. Borzna poročila dne 18. marca 1931. Devizna tržišča Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 18. marca. Amsterdam 22-7910 do 22-8510, Dunaj 798-94—801-94, Berlin 13-55 do 13-61, Bruselj 793'54 bi., Budimpešta 991-27 do 994-27, London 276-24-277-04. Milan 297 20 do 299-20, Newyork ček 56-73—56-93, Pariz 221-82 do 223-82, Praga 168-30-169-10, Ziiricta 109410 do 1097-10. Beograd. 18. marca. Amsterdam 22-7950 do 22-8550, Berlin 13-55—13-58, Dunaj 798-94 do 801-94. London 276-24—277-04, Milan 297‘30 do 299-30, Ne\vyork 56-73—56-93, Pariz 221-82 do 223-82, Praga 168-30—169-10, Curih 1094-40 do 1097-40. Dunaj, 18. marca. Amsterdam 185-12, Atene 9-215, Beograd 12-4885, Berlin 169-47, Bruselj 99-06, Budimpešta 123-98, Bukarešta 4'23, Ko-penhagen 190-15, London 34-5537, Madrid 74-80, Milan 37-255, Ne\vyork 711-20, Pariz 27-8325, Praga 21-0725, Sofija 5155. Stockholm 190’55, Varšava 79-67, Curih 136-83. Notacija naSih državnih papirjev r inozemstvu London, 18. marca. 7% Blaire 81-875—82-625. Newyork, 18. marca. 8% Blaire 92-50—93, 7% Blaire 82—83, 7% pos. drž. hipot. b. 81-50—83. Curih, 18. mar. Beograd 9-1260, Pariz 20-3375, London 25"25, Newyork 519'70, Bruselj 72-42, Milan 28-2275, Madrid 54 50, Amsterdam 208-29, Berlin 123-82, Dunaj 73'07, Sofija 3-765, Praga 15-395, Varšava 58-20, Budimpešta 90'615. Vrednostni papirji Na ljubljanskem tržišču situacija ueizpreme-njena. Zagreb, 18. marca. Drž. papirji: 7% inv. pos. 87-75—88 (88), voj. škoda ar. 424-75—425"25, kasa 424-50—425-25 (425). marc 424-50—425-50, julij 424—426, dec. 425—425-50 (425). 4% agr. april, maj 425-25 bi., junij 424—425 (424-50), obv. 51-50—52-50, 7% Bler 82-75—83 (82-75 do 83), 8% Bler 92-75—93 25, 7% pos. hipot. 82-75 do 83'25. — Banke: Hrvatska banka 50 d., Praštediona 900 d., Udružena 190—192, Ljublj. kred. 128 d., Medjunarodna 69 d. — Industrija: Sečerana Osijek 275—290, Trboveljska 329-50—331, Slavonija 200 d., Vevče 129—136-50. Beograd, 18. marca. 7% inv. pos. 88-50—89-50, 4% agr. obv. 51-50—52\50, 7% pos. hip. banke 83-83-50, 7% Blaire 82-75-83, 6% begi. obv. 70-25, Rdeči križ 44, Tobačne sr. 20—23, vojna škoda 424-25—425-75. uit. junija 425‘50, uit. julija 425—426, Narodna banka 7800—8000, Založna banka 450—480, Izvozna banka 750. Dunaj, 18. marca. Bankverein 16-35, Kreditni zavod 46-60, Dunav-Sava-Adria 14-71, prioritete 89-20, Trbovlje 40'25. Žitna tržišča Tendenca na ljubljanskem tržišču neizpreme-njeno stalna, promet: 2 vag. pšenice, 1 vag. koruze. 1 vag. činkvantina. Novi Sad, 18. marca. Vse neizpremenjeno. Promet: pšenica 24 vagonov, koruza 14, moka 6, otrobi 1 vagon. Tendenca: neizpremenjena. Ljubljansko lesno tržišče Tendenca mlačna, promet: 1 vagon x-emeljnov. HSgijensko mleko v Ljubljani Nagli razvoj Ljubljane, ki se vsebolj in bolj približuje velikomestnim razmeram, stavlja vedno nove zahteve organizatorne narave. Med najbolj pereča vprašanja spada preskrba prebivalstva z dobrimi živili. Neposredna okolica mest pač ne proizvaja dovolj, da bi mogla zadostiti vsem zahtevam. Težišče problemov leži na strani živil živalskega izvora, ki so splošno mnogo bolj izpostavljena kvaru in so v pokvarjenem stanju veliko bolj škodljiva nego rastlinski sestavni deli naše hrane. Če so razmere pri prodaji mesa dovoljno kontrolirane in urejene, ne sinemo isto trditi o prometu z mlekom. In vendar je mleko kot hranilo velikanskega pomena. Pomislimo samo na prehrano naše mladine. Tu je mleko jedro vsega! Toda kolikor dobrega nudi nvleko v zdravem stanju, tako nevarno je v pokvarjeni obliki. Splošno znano je, da se prenašajo povzročitelji tuberkuloze tudi potom mleka bolnih živali lahko na človeka. Eminentno nevarnost tega prenosa ilustrira trditev pri- znanih strokovnjakov, da je do 50% vseh tuberkuloznih obolenj pri otrocih povzročeno po uživanju inficiranega mleka oz. masla. Če sedaj pomislimo, da postanejo * naraščajočim razširjenjem mesta razmere, v katerih žive otroci, za njihovo zdravje v glavnem vedno manj ugodne, potem samo po sebi rezultira zahteva po nujni kontroli vseh faktorjev, ki bi utegnili kvarno vplivati predvsem na zdravje našega upa — naše mladine. Zahteva po kontroli ni samo zadeva, ki spada v interno sfero meščanstva, tudi producent je na rešitvi problema bistveno interesiran. Kajti, le če bo mleko, ki je v prometu, res prvovrstno, sme naš kmet pričakovati povečanje konzuma in s tem v zvezi lažje vnov-čevanje mleka. Poglejmo si sedaj, potom kakih postopkov lahko dosežemo, da je mleko res zdravo. Do zadnjega časa nam je služilo pasteriziranje kot otovo izključna metoda za uničenje škodljivih lic v mleku. Pri tem pasteriziranju segrevamo mleko na približno 85° C. Na ta način sicer uničimo škodljive bakterije, toda zvezano je to žalibog z znatnim poslabšanjem kakovosti mleka. Mleko, ki ima fiziološki pomen, da v razmeroma dolgi perijodi življenja tvori edino hrano, je po svoji sestavi najpopolnejše sestavljeno živilo. Ne vsebuje namreč samo glavne skupine hranil — maščob, beljakovin in ogljikovih hydratov poleg anorganskih soli — temveč najdemo v njem tudi vitamine poleg enzy-mov in antitoxynov. Ti zadnji sesta.vni deli imajo velikanski vpliv pri reguliranju raznih procesov v organizmu. Vitamin A (rast itd.) vpliva vsled tega tudi na splošno počuten.je jako ugodno. Efekt pasteriziranja je poleg uničenja škodljivih bakterij znatno zmanjšanje vsebnosti mleka na njegovih regulirajočih faktorjih, vitaminih, enzymih in antitoxynih. In ne samo to, tudi beljakovine mleka preidejo pri segrevanju v težje prebavno obliko. Torej pasteriziranje mleka nikakor ni idealen postopek. V novejšem času se je pojavil drug način, ki ima dobre strani pasteriziranja, je pa prost njegovih slabih — t. j. takozvano bioriziranje mleka. Princip biorlziranja je analogen pasteriziranju — termično uničenje škodljivih klic. Toda segrevanje se vrši samo tako dolgo — in v tem leži bistvo procesa — da se uničijo ravno bakterije, da pa na sestavne dele mleka še ne upliva neugodno. Tehnično se vrši tako, da razpršimo mleko v obliki najfinejše megle v kurjenem valju, kjer se posamezne kapljice hipno segrevajo na potrebno temperaturo. Iz valju pa vodimo mleko tako, da ne pride predhodno v dotiko z zrakom na hladilnik, kjer ga hladimo tako nizko, da se mikrobi ne morejo več razvijati v njem. Tako obdelano mleko je prosto bolezenskih kali, pri tem pa je obdržalo še poseben značaj svežega nekuhanega mleka. Je torej res neoporečne kakovosti. Ker je malo verjetno, da bi moglo mesto, ki Ima toliko drugih izdatkov, investirati toliko denarja, kolikor bi hilo treba pri ustanavljanju moderno urejene mlekarne, nas je posebno razveselila vest, da hočejo Osrednje mlekarne modernizirati svoj obrat in spraviti v promet tudi biorizirano mleko. Mleko bodo dostavljale v higijenskih steklenicah v zgodnjih jutranjih urah na dom. S tem bi dobila tudi Ljubljana v aprovizaciji mesi a z mlekom to, kar imajo že davno vsa večja mesta v inozemstvu. — A. P. 865 fladic Ljubljana, Četrtek, 19. marca. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje g. Jagodic. 10.20 Ferdo Jelenc: Nauk o serviranju. 11.00 Radio-orkester. 11.30 Prol. dr. Rudolf Mole: Josip Pilsudskii, prvi maršal Poljske. 12.00 Časovna napoved in poročila; plošče. 15.30 Gdč. A. Lebar: Kmetska žena in žensko društvo. 16.00 Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski. 16.30 Citre-solo, izvaja gdč. Greta Justin. 20.00 Prenos ljubljanske opere. 22.30 Časovna napoved in poročita, plošče. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, petek, 20. marca. 12.15 Plošče (Solistične pol ure — Uvertura). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Radio-orke-eter. 19.00 P. dr. R. Tominec: Krščanstvo in njegov odnos do umetnosti. 19.30 Dr. Lavro Suš-nak: Francoščina. 20.00 Prenos iz Prage. 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, sobota, 21. marca. 12.15 Plošče (Mešan program). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas. plošče, borza. 18.00 Viktor Pirnat: Po splitski okolici. 18.30 Bogo Pleničar: šah, 19.00 Kunaver: Apnenec in voda. 19.30 Ga. Orthaber: Angleščina. 20.00 Koncert zbora »Balalajk«. 21.00 Slovenske narodne z orkestrom poje g. Drago Žagar. 21.30 Valukova ura, izvaja Radio orkester. 22.80 Časovna napoved in poročila; Havai-jazz. 23.00 Napoved programa za nasilednji dan. Zagreb, četrtek, 19. marca. 12.20 Kuhinj« 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Balalajke koncert. 18.30 Novice. 20.00 Perutninarstvo II. 20.30 Ljubljana: Koncert. 22.30 Novice in vreme. 22.40 Večerna glasba. Zagreb, petek, 20. marca. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Prenos glasbe iz kavarne. 18.30 Novice. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Orkestralni koncert (Smetana, Dvorak, Novak. Suk). 22.00 Novice in vreme. 22.10 Plesna šola. Zagreb, sobota, 21. marca. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Popoild. koncert Radio orkestra. 18.30 Novice. 20.00 Prenof opere iz Beograda. Beograd, četrtek, 19. marca. 11.30 Plošče 12.45 Opoldanski koncert Radio orkestra. 13.30 Novice. 16.00 Plošče.. 17.00 Predavanje. 17.30 Flavta. 18.00 Prenos glasbe iz hotela »Moskva« 19.30 Francoščina. 20.00 Zdravstvo. 20.30 Glas ba iz sinagoge. 21.30 Ljubljana. 22.30 Dnevne vesti. 22.50 Večerni koncert Radio orkestra. Beograd, petek. 20. marca. 11.30 Plošče. 12.4r> Opoldanski koncert Radio orkestra. 13.90 Novice. 16.00 Plošče. 15.00 Šolski Radio. 17.00 Kuhinja. 17.30 Narodni trio. 18.00 Narodni napeva. 19.30 Nemščina. 20.00 Praga. 22.00 Novice. 22.20 Večerni koncert Radio ork. Beograd, sobota, 21. marca. 11.30 Plošče. 12.45 Opold. koncert Radio orkestra. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Narodne s kitaro. 17.00 Popoldan. koncert Radio ork. 19.30 Predavanje. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Opera. £. M. Hcmcfrq«c: Vol 45 nazaj Homan (Copyright by Al. Fealure Syndicate. Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.) Stotnij skl poveljnik se je splazil noter k nam. »Imate vse pri sebi?« je vprašal. »Premalo municije,« je zakričal Bethke. Hehl je zmajal z rameni in čez ramo podal Bethkeju cigareto. Ta je pokimal, ne da bi se ozrl. »Mora iti tudi tako,« je dejal Hehl in skočil v sosednji lijak. Vedel je, da bo šlo. Vsak teh starih vojakov bi bil prav tako lahko stotnijski poveljnik, kot je bil on. Nastopila je noč. Ogenj nas je zgrabil. Kritja smo imeli malo. V lijaku smo z rokami in lopaticami grebli luknje za naše glave. Ležali smo trdno stisnjeni drug ob drugem. Poleg mene sta bila Albert in Bethke. Komaj dvajset metrov od nas je udarilo. Ko se je vrag žvižgajoče bližal, smo odprli usta, da smo s tem rešili bobnila v ušesih. Navzlic temu smo skoraj oglušili; oči smo imeli napolnjene z zčmljo in blatom, v nosovih pa polno prekletega smodnikovega in žveplovega dima. Odstrelkov je kar deževalo. Nekoga je gotovo zadelo, ker v naš lijak je ravno poleg Bethkejeve glave z vročim granatnim izstrelkom priletela tudi odtrgana roka. Hehl je skočil k nam. Ob svitu eksplozij je bil videti njega obraz pod čelado vapneno bled. Ves divji je zahropel: »Brandt — zadet, vse uničeno.« Zopet je treskalo, hrumelo, rjovelo, deževalo blata in železa, v zraku je grmelo, zemlja je bobnela. Zastor se je dvigal in spuščal. Istočasno so se dvigali iz zemlje ožgani, črni ljudje. V pesteh so držali granate, pripravljeni so prežali. »Počasi nazaj —,« je zaklical Hehl. Napad se je vršil levo od nas. Bil se je boj za gnezdo lijakov. Strojnica je lajala. Bliski ročnih granat so švigali. Naenkrat je strojnica umolknila. Zapreka pri naboju. Takoj so napadli gnezdo od strani. Samo par minut in odrezano je bilo. Hehl je to videl. »Prekleto,—« spustil se je čez pobočje, »naprej!« Municija je letela za njim. Bethke in Hehl sta bila hitro v razdalji, pripravni za lučanje. Metala sta. Hehl se je divje pognal naprej. V takih trenotkih je bil Hehl ko zblaznel, pravi satan. Toda posrečilo se je, — onih v lijaku se je polastil zopet pogum, strojnica je začela zopet delovati, zveza je bila zopet vzpostavljena; skupaj smo skočili nazaj, da bi dosegli betonski parobek za nami. Vse se je izvršilo tako hitro, da Angleži niti opazili niso, da je bilo gnezdo izpraznjeno. Strele so še vedno švigale v zapuščeni lijak. Postalo je mirneje. Bal sem se za Ludvika. Toda bil je tu. Potem se je priplazil Bethke. »Wessling?« — »Kaj je z Wesslingom?« »Kje je Wessling?« — V zamolklo bobnenje oddaljenih topov se je čul ta klic. »Wessling — Wessling —.« Hehl se je pojavil. »Kaj je?« »Wesslinga ni.« Prej je ležal Tjaden poleg njega, ko pa smo se umikali nazaj, ga ni več videl. »Kje?« je vprašal Kosole. Tjaden je pokazal tja. »Prekleto,« — Kosole se je spogledal z Bethkejem. Oba sta vedela, da je bil to morda naš zadnji boj, toda niti trenutek nista pomišljala. »Vseeno,« je zarenčal Bethke. »Naprej,« je sopel Kosole. Izginila sta v temi. Hehl je skočil za njima. Ludvik je vse pripravil, da bi naskočili, če bi one tri napadli. Začasno je ostalo vse tiho. Naenkrat pa so se začele svetlikati eksplozije ročnih granat, vmes so pokali streli samokresov. Ludvik in Laher sta bila že skoraj zunaj, ko sta se prikazala od potu oblita obraza Bethke j a in Kosola. Za seboj sta vlekla šatorko, na kateri je nekdo ležal. Hehl? Bil je Wessling, ki je stokal. Hehl? Hehl je sovražnika zadrževal s streli. Takoj za Bethkejem in Kosolom se je vrnil. »Vso bando v lijaku sem odpravil,« je kričal, »dva še z revolverjem —« Potem se je ozrl na Wesslinga. »No, kaj je?« Wessling ni odgovoril. Planina pri Sevnici Upravitelj planinske graščine g. Fišer je radi bolezni dal ostavke na svoje mesto in odšel v svrho zdravljenja v inozemstvo. O. Fišer je bil radi svoje inteligence, mirnega značaja in dobrosrčnosti po vsem okraju visoko spoštovan in priljubljen. Prav posebno ga bodo še pogrešali delavci in revni sloji, katerim je bil pravi krušni oče. Želimo mu skorajšnjega okrevanja. Uprava narodne šole v Sv. Vidu je vprizo-nla trodejanko »Težke ribe«. Vprizoritev je zelo uspela. Albinov sejem je bil v primeri s prejšnjimi leti dokaj slab. Prignanih je bilo 411 glav go-vede, prodanih pa 88 glav . Cene za vole so se gibale od 7—9 Din za kg. Proračun cestnega odbora v Šmarju, ki jo iazgrnjen pri občinskih oblastih, izkazuje preko poldrugi milijon Din primanjkljaja. Za kritje se bodo pobirale 75°/o doklade na vse neposredne davke. Avtobusni promet s Sevnico, ki je bil radi vremenskih prilik ukinjen, je zopet vpostavljen. Avtobus vozi redno po starem voznem redu. Graje so vredna neštevilna anonimna pisma, ki se zlasti v zadnjem času grmadijo pri obeh sreskih načelstvih o najtendencioznejših stvareh. Ako že hoče kdo opozoriti oblast na kaka protipravna dejanja, naj bo vsaj toliko možat, da prijave podpiše, ne pa da bo kot kukavica skriva. Bohinj Koprivnik. Poročilo o bolezni šol. otrok bi se moralo pravilno glasiti, da je okrožni zdravnik bolne pregledal in sestavil tozadevno poročilo brez kakašne odredbe o prekinitvi pouka. Pouk je bil prekinjen v ponedeljek, in sicer zato, ker ni bilo nobenega učenca v šolo. Toliko v pojasnilo, da ne bo kake nepotrebne zamenjave. Od dobrega najbolišo le le 423 šivalni stroj in belo Elegantna izvedba najboljši materija! I ummm pisalni stroj v 3 velikostih I Novosti Šivalni stvoj kot damska pisalna miz Le prt J os- ‘Peteline Ljubljana za vodo, blizu Prešernovega spomenika Zmerne cene tudi na obrokel Tel. int 2913 VI 2801/31-5. 807 Razpis. Načelstvo lnestne občine ljubljanske razpisuje oddajo: Dobave različnih kamnoseških izdelkov v poslopju mestnega magistrata. Razpis in pripomočki so dobe v mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami. Ponudbe je vložiti do dne 28. marca 1931 do 11. ure dopoldne v mestnem gradbenem uradu Šolski drevored 2/II. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 18. marca 1931. VI 2896/31—3. 808 Razpis. Načelstvo mestne občine ljubljanske razpisuje oddajo: Kompletne izvršitve nove postaje za črpalko z motorjem na Osojah. Razpis in pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami. Ponudbe je vložiti do dne 28. marca 1931 do 11. ure dopoldne v mestnem gradbenem uradu Šolski drevored 2/II. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 17. marca 1931. KLIŠEJE vseh. vrši- por ■folog rafij a/2-ali ri sbah. in vi* it uje n aj s ol id n 9 j še ki H a ffio ST-D EU HUB LIANA DAIMATIN0VA13 308 Poslužujte se za oglašanje »Jugoslovana«! JU606RAD' Jugoslovanska gradb. družba as o. as. LJUBLJANA, StrellSka ulica 33 se priporoča eenj. občinstvu za izvršitev vseh gradbenih del, načrtov in statističnih računov. DELO SOLIDNO — KONKURENČNE CENE Ing. arh. Pust Bogomir konc. mestni stavbenik Poslevodeča: Ing. Pust Srečko tesarski mojster dan svefe ]HL B. Pauer keksi biskviti vafelni i. t. d. so najboljši! 732 Bisernico II. in III. brač in berdo, kupim. Ponudbo z navedbo cene na upravo pod šifro „dobro ohranjeno". 849 Elektrotehnično podjetje Ivair Černe 1 Petra nasip M | Zele /•HO lekarnarja dr. G. PICCOLl-ja v Ljubljani krepča oslabele, malokrvne, odrasle in otroke. 324 Nogavice, rokavice, volna in bombaž 463 najceneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubliana, Židovska ulica in Stari trg Znatne stavbne prihranke dosežete, če Vam Izvrši načrte, proračune In nadzorstvo Tehnični biro >Tehna". Ljubljana, Mestni trg štev. 25'I 507 1000 dinarjev tedensko zaslužite z obiskovanjem v Vašem okraju. Znamko za odgovor. — Tovarna Kosmos, Ljubljana, poštni predal 507 506 Telelon 2059 ** Premog /\ suha drva PogaltJk, Bokorileva ulica 5 Kolesa na ugodne obroke »CENTRA« trgovina šivalnih strojev, koles gramofonov itd., Ljubliana, Masa-rykova cesta, na-proti gi. kol. Palača Vzajemne zavarovalnico. 733 m Kavarna Restavracija Klet „Zve*da“ Dnovno koncert lastnik Fr. in Roza Krapeš, vulgo „Ziveli“ Ljubljana 762 Vezeni namizni prti 150/150 na dobrem blagu Din 55-— »Breda« žepni robci kom. Din 2•— Entlanje, ažuriranje, predtiskan je Specijelni enlel oblek Vezenje mehanično umetno in ročno Tamburirunje hotelskih in gostilničarskih zaves. MATEK & MIKEš LJUBLJANA, poleg hotela Štrukelj. Soortaši pred, med in po naporu upo- rabljajte VALDA PASULJE « Vi bodete v Vaših uspehih iznenadeni. Dobite jih v vseh lekarnah in drogerijah. Zahtevajte samo pristne » VALDA « v originalnih škatljicah z naslovom »VALDA « Tradicijonafna Domača veselica (Ha«.baii) Sk t liri je 21. III. v kazini Mercurjev jazz: velika dvorana moderni plesi, mala dvorana valček in polka Slrojno podjelje R.Wi9Bmann, Ljubljana Slomškova ul. 5 431 Zatvornice. vodna kolesa in mlinske naprave, beneški janneniki, krožne žage, nihalne žage, transmisijski deli IIINPERWOOD Štiri milijone strojev v rabi! ZasJopsbo ima LUDV. BARAGA Telefon 29-so Ljubljana, Šelenburgova ul. 6 šmm "" : ■ 'V'' ' • :• . >vryXx > Z' v'.. Kdo gleda: oko ali možgani Neki nemški list odgovarja na to vprašanje talco-le: »Zgodovina pozna dosti slučajev, da eo znane osebe videle razne »prikazni«. »Duhovit so med takimi »prikaznimi« najbolj znani. Prikazen, ki jo je videl cesar Konstantin Veliki, je najbolj znana. Cerkveni pisatelj Evzebij poroča, da je »videl« cesar Konstantin pred odločilno bitko leta 811. po Kristusu na nebu križ z napisom: V tem znamenju boš zmagal (»In lioc signo vinces«). Nekaj podobnega se je zgodilo tudi v tretjem letu svetovne vojne. Neki angleški vojak je tedaj poročal listu »Illustrated Nevva« to-le: »Ob eni uri po polnoči smo videli v oblakih krasen bel križ. Križ se je pomikal naprej, dokler ni dosegel lune. Vsi smo videli križ in 10 minut ni počil noben strel, pač pa je vladal globok molk na obeh straneh. Kaj je neki pomenila ta prikazen?« Moderna znanost ne smatra takih pojavov za nobene čudeže več, ampak jih tolmači iz vstnoja našega aparata za gledanje. Mi vemo, da im« naše oko s tem, kar vidimo oziroma s tem, lcar mislimo da vidimo, opraviti le toliko kakor ima opraviti leča na fotografskem aparatu s sliko, ki se pojavi na fotografski plošči. Leča meče sliko na ploščo, oko pa na mrežico, kjer vpliva slika na možgane. Možgani pa so tisti organ, ki tolmači slike, ki mu jiih dovaja oko (leča). Možgani pa ne sprejemajo samo slik, ki jim jih dovaja oko, ampak oni tudi ukazujejo očesu, kaj naj vidi, in se včasih ne zmenijo niti za to, kar jam javlja oko. Možgani torej popolnoma nadzorujejo naš aparat za gledanje in zato ne smemo vedno verjeti svojim očem: mi ne verjamemo, kar vidimo, ampak mi vidimo, lcar verjamemoI To dejstvo potrjujejo vsak dan priče pred sodišč — niti dve priči ne opisujeta enega in istega dogodka enako, čeprav sta ga obe geldali g svojimi očmi. »Prikazen«, ki jo je videi cesar Konstantin, je nastala bržkone vsled neke posebne osvetljave oblakov; da pa je »videi« cesar Konstantin križ z znanim napisom, to so mu narekovali njegovi možgani, ki so že zdavnaj omahovali v veri na vsegamogočnost poganskih bogov, pač pa so verjeli na zmago kristjanstva. Profesor fiziologije na vseučilišču v Manitobi (Kanada) Frank Allen je napravil mnogo poskusov, da spozna razmerje med očmi in možgani. Začel je z barvami. Znano je namreč, da zadostujejo tri barve, da izzovejo v našem očesu vtis vseh mavričnih barv. Profesor Allen je dognal tri važne okolnosti pri gledanju barv. Najprej pošlje očesni živec možganom »poročilo«. da je oko »nekaj« videlo, n. pr. nekaj zelenega. Nato pošljejo možgani očesu poročilo, vaU*d katerega se občutljivost očesa za »zeleno« barvo po j n*«; poleg lega pa možgani tudd lahko zmanjšajo občutljivost očesa za vse mogoče barve. Tako si razlagamo pojav, da vidijo nekateri eno in isto zeleno barvo bolj zevi e no, drugi pa manj zeleno. Vtis barve je namreč odvisen od tega, kaj povedo možgani očesu o moči barve, v kateri naj oko barvo vidi. V največ slučajih dajejo možgani očesu pravilna poročila in povelja, kaj naj oko vidi. Toda če nas obvladuje strah, obup ali pa zamaknje-nost, takrat so povelja možganov na oko navadno napačna in skaljena .in takrat javlja oko možganom .da vidi nekaj, lcar v resnici ne vidi (»strah ima velike oči«). Ne moremo trditi. Če so ta izvajanja nemškega pisca točna ali ne. vsekakor pa so prav '.aniniiva. Čudna usoda lo8>anfe sUadarfeSra Hayd na Na Dunaju se z veliko vnemo pripravljajo na proslavo 200-letnice rojstva skladatelja Haydna (ta je zložil med drugim tudi staro-avstrijsko cesarsko pesem). Ministrstvo je že dovolilo zna ten prispevek za dostojno proslavo, te dni pa bodo izvolili še poseben slavnostni odbor. Skladatelj Haydn je bil rojen na Gradiščanskem (Burgenland) in mnogi trdijo, da je bil slovanske (hrvaške) krvi. Z ozirom na to okol-nost so Gradiščani sklenili naprositi dunajsko vlado, naj dovoli prenos lobanje Haydnove na Gradiščansko. Haydnova lobanja se namreč nahaja na Dunaju, hrani jo pa »društvo prijateljev glasbe«. Usoda lobanje pa je bila prav čudna. Po Hay-dnovi smrti je namreč pregovoril upravitelj neke kaznilnice Ivnn Peter, sporazumno 8 tajnikom kneza Esterhazy-ja Rosenbaumom, grobarja Demutha, ki je pokopal Haydna 31. marca 1. 1809, naj izkoplje Haydnovo lobanja in naj jo izroči njemu. Ivan Peter se je namreč mnogo bavil s proučevanjem človeških lobanj. Grobar je lobanjo res izkopal in jo izročil Petru. Ta je hranil res lobanjo nekaj časa doma, kasneje pa se je zbal, da se stvar ne bi razzvede la, ln je lobanju izročil tajniku Rosenbaumu. Do 1. 1820 res ni nihče zvedel nič o Haydnovi lobanji. Tega leta pa se je odločil knez Ester-hazy, ki je Haydna visoko čislal kot svojega nekdanjega učitelja glasbe, da prepelje Hay-dnovo truplo na svoj grad in ko so truplo iz kopali, so prišli na to, da mu manjka glava. Truplo so res prepeljali v mesto Eisenstadt, kjer jo pokopano še danes, lobanjo so pa dolgo iskali, dokler se ni izdal knežev tajnik Ro-senbaum sam. Rosenbaum pa je dal knezu neko drugo lobanjo, ki so jo pokopali zraven trupla. Prava Haydnova lobanja pa je silno dostikrat menjala svoje lastnike, dokler ni prišla v roke dunajskega društva prijateljev glasbe. Iz Tolstojevega muzeja _ Tolstojev muzej so ustanovili v Moskvi Se L 1911. Ta muzeij p« je sovjetska vlad* Bedaj popolnoma preuredila. Za preureditev je vlad« dovolila 100.000 rubi je v. V muzeju »o branili spočetka le za Tolstojev življenjepis važne stvari. Tu »o zbrali vse rokopise njegovih del, razne »like članom Tolstojeve rodbine, razne stvari, ki jih je Tolstoj rabil pri svojem delu in nebroj časopisnih izdelkov o Tolstoju in njegovih delih. V tej zbirki vidimo, kako je bil Tolstoj priden in natančen. Rokopisov znane »Kreutzerjeve eo-nate« je kar 12, veliki roman »Vojna in mir« pa Je desetkrat prepisan, popravljen in izpiljen. Na vsaki strani njegovih rokopisov pa kar mrgoli popravkov, lcar dokazuje, kako vestno j* Tolstoj vedno iskal pravo besedo za svoje mi sli. Tolstoj je rabil za zgodovinske študije za svoj roman »Vojna in mir« nad 500 znanstvenih knjig, večinoma ruskih in francoskih. V posebnih prostorih so pa zbrani dokumenti, ki pojasnjujejo Tolstojevo razmerje do njegovih sodobnikov, do cerkve in države in p« do njegovih lastnih del. Sovjeti so seveda posebno izkoristili Tolstojevo razmerje do cerkve, kar vešče izrabljajo v svojem boju proti ved sploh. Inženjerjev je preveč Združenje nemških inženerjev poroča v svo jam letnem poročilu med drugim tudi to-le: »Na tehniških srednjih in visokih šotah v Nemčiji študira okoli 40.000 mladih ljudi in približno 8000 Jih konča vsako leto svoje študije. Ti ljudje pa silno trpe zaradi brezposelnosti, kajti povprečno Jih najde le 20 odstotkov svoj kruh, 10 odstotkov Jih nadaljuje svoje študije, da se specializirajo, 20 odstotkov jih gre v službe, ki nimajo a tehniko nič opraviti, ostalih 50 odstotkov pa jih 03tane brez deta in zaslužka. Mnogo jih je pa prisiljenih, da prodajajo po ulicah vžigalice in cigarete, drugi hodijo v hotele In gostilne pomivat posodo ali pa si služijo svoj skromni kruh kot solo-plesaloi v raznih zabaviščih. Danes cenijo, da je bre*-posalnih tehnikov okoli 15.000, toda že L 1984. jih bo gotovo 40.000 in tako bo vedno hujše... Velika tatvina nakita. V mestu Miami na polotoku Floridi, kamor bodijo prezimovat bogati Amerikanoi, bo drzni tatovi okradli nakita za več kot 1 milijon dolarjev. Okradli eo namreč zastopnika neke veletrgovine z dragulji. Zastopnik se Je Sel zvečer sprehajati, med sprehodom pa so ga drzni banditi zgrabili in ga posadili v svoj avtomobil Ko m bili »na varnem«, so mu vzeli ključ od jeklen« blagajne, potem pa so se vrnili v trgovino io »o tam pobraiH vse, kar se jitai je zdelo vredno. Pravijo, da j« ta tatvina draguljev ena naj-večjih, kar jih pozna kriminalna zgodovina v Ameriki. Gramolon v avtomobilu Neki prebrisan šofer v Berlinu je dal vdelati v svoj »taksi« gramofon in kadar goet vstopi v voz, ga vpraša: »Gospod, kakšno godbo želite: poskočno ali resno?« Po želji gosta vsta- vi šofer zahtevano ploščo in voz zdrdra naprej na svoj cilj. Pravijo, da so Berlinčani prav radi vozijo I »glasbenim vozom« in 6koro gotovo bodo tudi svojemu tovarišu. Šoferji imajo pa posebno korist še od tega, ker skoro vsak gost čaika, da plošča doigra zaželjeni komad do konca, tudi Če pride prej na svoj cilj. To pa šoferju zopet nekaj nese, ker se taksa vsled Čakanja nekaj zviša. Zdravnice v starem veku Precej splošno prevladuje mnenje, da so zdravnice nekaj še zelo modernega, kar pozna le najnovejša doba, stari in srednji vek pa ne. Dr. J. LObel pa pripoveduje v »Pr. Tagblatt<-u, da je že stari vek poznal zdravnice ■ kratkimi lasmi (frizura »na fante«). Atenska gdč Agnodike se je bila namreč odločila preobleči se v moškega in v moški obleki Je potem obiskovala predavanja slavnega atenskega zdravnika in profesorje, da bi pomagala tistim ženskam, ki so se sramovale priti pred zdravnika. Ko pa se Je razzvedelo, da Je gospodična Agnodike v moški obleki študirala medicino, so dvignili stari Atenci sprva silen škandal, kasneje so pa le dovolili, da so smele svobodne žene (ne sužnje) študirati tudi medicino. V Parizu pa Je živelo v 14. stoletju toliko medicink in zdravnic, da je moral izdati kralj Ivan ukaz, po katerem je bilo ženskam prepo vedano ljudi operirati. Medicinski študij žensk torej ni nič novega, ampak ima že prav dolgo preteklost. Vojaška spričevala Ministri Briand, Cheron in Loucheur so se deli mirno v parlamentarni restavraciji in čakali, kako se bo razpletla velika kriza, ki je pred nekaj dni resno ogrožala nadaljni obstoj sedanje francoske vlade. Govorili pa niso o krizi, ampak sa si pripovedovali vsak svoje spomine spomine. Loucheur je rekel: »Bil sem podčastnik, ko je izbruhnila svetovna vojna. V svoji vojaški knjižici pa sem imel zapisano in po-trjeno:»Dr. jur..., zna brati in pisati.« — Cheron je rekel: »V moji vojaški knjižici pa je bilo zapisano, da sem inteligenten podčastnik, ki je sposoben tudi za narednika.« — Briand pa je povedal, kaj je stalo zapisano v vojaški knjižici gospoda vseučiliškega rektorja Hesnorda: »Dr. Jus. in phil tudi, da je izobražen.« Francoska zmaga v nogometu nad Nemci Prva nogometna tekma med Francozi in Nemci po vojni se Je končata s zmago Franooaov 1:0. Tekmo je gledalo nad 60.000 ljudi. Slika nam kaže nemškega nogometaša v borbi proti dvema nasprotnikoma. Požar velikega skladišča v Ameriki V mostu P-rovidenoe (juiuo-znpadno od Bostona) J« požar uničil velika obalna skladii&Sa. Škodo cenijo na 60 milijonov dinarjev. Nesreča vsled plazov v Savoji Poročali smo že o veliki nesreči vsled plazov, ki go uničili v francoski provincijl Savoji več vasi. Zemlja pa se še vedno »seda. — Na sliki vidimo domačine, kd zapuščajo svoje porušene in uničene vasi. Poplavljeno kopališče Na obali kopališča Revere-beach v državi Massachusetts (Zedinjene države) je orkan poganjal morske valove skoro v vse ulice kopališča Kultvaea Zbor UJU v Zagrebu in Beogradu Na pravkar končan,i turneji pevskega zbora Učiteljev uta bili najvažnejši postojanki Zagreb in Beograd. V Zagrebu so učitelji izvajali izključno slovenski program (Adamič, Lajovic, Kogoj. Škerjanc, Ravnik, Štritof, Osterc, Foerster), •v Beogradu pa poleg tega 8e Papandopula, Slavonskega in Mokranjca. Ves spored je bil v rokah dirigenta Kumarja, ki si je nadel nalogo, gojiti predvsem najnovejšo domačo glasbo. Poleg zborovskih točk je naša ljubka sopranistka Anita Mezetova osvežila spored z nekaterimi samospevi. Pri klavirju sta se udejstvovala ŠJ-■vic In K rin po tič. V Zagrebu je koncert posetilo malo ljudi, pač pa so ti dajali duška svojemu navdušenju po vsaki točki. V Beogradu smo ie Ob sprejemu na kolodvoru videli, da bo dvorana aarodnega gledališča polna. Prišla je tudi kraljica, predsednik vlade gen. Živkovič, prosvetni minister Maksimovič, minister inž. Semec in najodličnejša beograjska družba, kar je pa posebno važno — vsi beograjski glasbeniki, ki so v odmoru čestitali zboru na krasnem izvajanju in nepričakovanem uspehu, ki ga je dosegel Kumar z naštudiranjem najmodernejših in najtežjih naših zborovskih skladb. Vse beograjske In večji del zagrebških kritik je pisal o sporedu in o izvajanja v superlativih. Enemu kritiku v Zagrebu je bil spored in izvajanje najbrž premalo solznodoliiisko in predlaga neko žirijo, ki bi naj določila, kaj kdo sme peti In česa ne. In vse naj bi pasiralo to žirijo, predno kam gre. Predlog je sijajen. Jaz mu stavim protipred-log: naj mi vsak mesec nakaže 10.000 Din (ako jih ima). Moj Bog, katn bi pa prišli, če bi imeli vsi enake okuse. Saj bi postala konkurenca v vseh panogah javnega življenja (in celo umiranja) neznosna. Ln plod te konkurence — eno samo dolgočasje. Kakor figurine bi hodili ljudje okrog, vsi enako veliki, vsi enako debeli, vsi « enakimi frizurami, mogoče bi imeli vsi samo leve ali pa samo desne noge, prav gotovo pa vsi skisane možgane. Slavko Ostcrc. Ljubljanski Zvon prinaša v svoji tretji številki predvsem dva eseja in vrsto literarnih prispevkov. Na uvodnem mestu je A. Melika članek za notranjo osamosvojitev, v katerem pisec na energičen, pa lep način zavrača znane, nedavno iznova izražene nemške aspiracije na našo zemljo in pri te) priliki odločno poziva k likvidaciji vsega, kar nas še teži izza tisočletnega življenja pod tujstvom. Drugi članek je prispevni A. Makleeov: Psihoanaliza in kazensko pravo, v katerem ugledni kriminalist obravnava stremljenja psihoanalitike vede, da bi prišla do sodne dvorane in bi pomagala s svojimi izsledki tolmačiti kriminalne slučaje; Članek pomeni oster obračun jurista g psihoanalizo in zaradi tega se mi nikakor ne zdi v redu, da je izšel v literarno-duhovni reviji, kakor bi naj bil Ljubljanski Zvon; nobenega dvoma namreč ne more biti? da bi se v polemiki psihoanaliza - jus duhovni človek brez odloga in v vsakem primeru moral postaviti na stran prve, pa naj bi bile magari vse ekstravagance pgihoanalitskih teoretikov, ki lih pisec navaja, karakteristične zanjo psihoanaliza kot gigantski poizkus, raztolmačiti in razumeti človeka do dna, mora biti vkljub vsem svojim naivnim zatikljajein duhovnemu človeku bližja kakor ves trdni, jasni, sistematizirani Jus. — Pesmi in prozo so poleg Bevkovega romana In solnce je obstalo prispevali še Mrzel (Granitni tlak, Pred slovesom), Bartol (Izpoved doktorja Forcesina), Kranjc (Novo življenje) in pa Gradnik, čigar soneti pričajo o silnem, tež-iem notranjem življenju. — V Obzorniku je Ocvirkovo poročilo o vprizoritvi Balzacovega Mercadeta, Zalaznikovo o La formation de la Yougoslavie, Rajkovo o Hibandetovi knjigi kritike, Borznikove o Mauriacovi Gobavca je poljubila in razni pregledi. Ante Dukič: Pogledi. Z letnico 1929. Je v Zagrebu izšla knjiga Ante Dukičas. Pogledi na život 1 svljet«. Pred par dnevi jo je objavil v drugi Izdaji g. Kohn v ekavščinl ln cirilici za srbsko občinstvo. Delce je po obsegu majhno <72 strani), vendar svojevrstno. To so makslme, pregnantne ln drzne, pa žlvljensko zelo resnične ln uporabljive. To sicer ne velja za vse po vrsti, vendar pa za veliko večino. Vseh skupaj Jih Je okrog sedemsto. Za ilustracijo Jih bom nekaj navedel: »Volu in prostaku makni se s puta. — Zaljubi se danju. — Komu Je dobro bez njegove zasluge, neka misli na one kojlma Je slo bez njihove krivnje. — Vreme nije no- vac; nije niti dragulj. Ono Je mnogo više. — Kad opanak postane clpela, misli da je člzma. — Malo mesto ubilo Je mnogo velikih ljudi. — Svak Je stvar lepa dok nije us nju neka lepša.« Podobnih primerov bi lahko serviral brez števila. Ante Dukič Je pred to knjigo objavil v Zagrebu »Dnevnik Jednog magarca«, ki Je zbudil splošno zanimanje in je že preložen v češčino. T. P. &gl&d.ališč& REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama. Začetek ob 20. url zvečer. Četrtek, 19. marca: Trije vaški svetniki. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Petek, 20. marca: Sveti plamen. Gostuje gospa Marija Htibner iz Prage. Izven. Sobota, 21. marca: Dom žena. Red B. Opera. Začetek ob 20. uri zvečer. Četrtek, 19. marca: Dijak proejak, opereta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Petek, 20. marca: Svanda dudak. Red C. Sobota, 21. marca: V/erthcr. Red E. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER Začetek ob 20-15. Četrtek, 19. marca: »Extemporale«. Nedelja, 22. marca: »Prostozidarji«. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Četrtek, 19. marca ob 20. uri: Odgodena noč. Zadnjič. Petek, 20. marca: Zaprto. Sokolstvo Izjave sokolskega bratstva. Povodom velike potresne katastrofe, ke Je zadela južne kraje naše države, je sprejel Savez Sokola kraljevine Jugoslavije lz Prage in Varšave sožalne Izjave. Bratska COS je poslala sledečo izjavo: »Težko prizadeti nad groznimi vestmi o potresu, ki Je zadel vašo krasno domovino, posebno pa kraje, katere Je posetilo češkoslovaško Sokolstvo pred nekaj leti ob priliki svojega Izleta, Izražamo svojo globoko žalost nad Izgubo življenj ter kulturnih ln gospodarskih vrednot. Prosimo Vas, da ljubeznivo sprejmete naše zagotovilo, da češkoslovaško Sokolstvo vedno deli z Vami Vaše boli ln vaše težke Izgube, ter Jih udano ln skupno z Vami prenaša, stoječ Vam v teh težkih trenotkih ramo ob rami. Sprejmite ljubeznivo bratsko Izjavo našega Iskrenega sožalja«. Savez poljskega Sokolstva pa je poslal sledečo brzojavko: »Pod globokim utisom vesti o katastrofi, ki je zadela vašo domovino, sprejmite bratske Izraze globoke sožalja. Czolem! Enako sožalno izjavo je poslal v svojem Imenu starosta PSS brat Adam Zamoyski. Vsem tem Izjavam sožalja Je poslal svojo toplo zahvalo Savez SKJ v Beogradu. Ustanovitev Sokola v Sv. Jerneju pri Ločah. Pripravljalni odbor vabi na ustanovitev sokolske čete v nedeljo, dne 22. t. m. ob 11. uri. 14 do 16 telovadcev vežba tedensko enkrat brat Zagažen. Bratje pevci bodo zapeli nekaj pesmic. Sokolsko društvo v Beltincih Je imel redni občni zbor, v dvorani hotela Zemljič. Društveni starosta br. Medvešček Je otvoril občni zbor ter s toplimi besedami pozdravil navzoče članstvo, nato pa prečital poslanico SKJ. Poročilo brata staroste je dokaj razveseljivo, saj nam dokazuje da Sokol v Beltincih, kljub raznim zaprekam zelo dobro napreduje. Leta 1930 Je štelo beltinsko društvo 36 članov, dočim Jih šteje danes 80 članov in 40 naraščajnikov. V preteklem letu je društvo Imelo 6 lepo uspelih prireditev. Tudi prosvetno delo Je razmeroma dobro gibalo. Društvo Je imelo dohodkov Din 6929'63, izdatkov pa Din 6580. Za vestno delo se je bratu blagajniku Izreklo priznanje. H koncu se Je oglasil k besedi br. Horvat Pavle, ki je pozival navzoče, da je potrebno storiti vse, da se sokolska ideja razširi v sleherno prekmursko vas, v vsako kmetsko hišo, ker le tako bo Sokol kos svoji vzvišeni nalogi pri dograditvi naše lepe Jugoslavije«. Po končanem govoru Je brat Horvat Pavle predlagal, naj te ustanovi organizacijski odbor, ki naj stopi v zvezo z županstvom ln učiteljstvom krajevnih občin, s pomočjo katerih se mora do pomladi v vsaki naši vasi ustanoviti sokolska četa. Predlog Je bil soglasno sprejet. Br. Horvat, ki je v najkritlčnejšeh dneh organiziral prekmurske dobrovoljce proti Madjar-rom, ki so ga radi tega obsodili na smrt, Je najboljši porok, da bo uspšeno izvršil svojo misijo in organiziral sokolstvo po prekmurskih občinah in tako nadaljeval svoje požrtvovalno in častno narodno delo. Sokolska akademija v Toplicah. Sokolsko društvo v Toplicah Je priredilo preteklo nedeljo telovadno akademijo, pri kateri so nastopili vsi telovadni oddelki. Akademijo Je otvorila moška in ženska deca s kraljevim kolom. Ravno tako Je ženska kakor moška deca prav lepo nastopila v prostih vajah. Obilo smeha pa je nudila gledalcem »Pasja dirka« moške dece, pri kateri 60 malčki pokazali svojo spretnost ln izurjenost Moški naraščaj je nastopil v vajah s puškami, s kateftmi so strumno in prav po vojaško izvajali lične vaje. Za svoje lepo ln disciplinirano izvajanje so želi pohvale. Krasen Je bil nastop članio v prostih vajah v slikovitih oblekah. Sestre so težke vaje brezhibno izvedle. Istotako so tudi člani navdušili s svojo simbolično skupinsko vajo »Hej Slovani« navzoče občinstvo. Navdušenje pa je prišlo do vrhunca ob sklepni skupini, ko ,1e telovadec dvignil državno trobojnico, ki je objela celotno skupino. Vihar aplavza Je spremljal telovadce pri odhodu. Končno je nagovoril starosta Gregorc zbrano občinstvo ter v svojem govoru povabil še vse one, ki sokolsko delovanje le od strani gledajo v sokolske vrste, zlasti pa mladino, da bo postala ko odraste dober ln koristen član človeške družbe v podos naroda ln države. Zdravo! Ustanovitev Sokola v Jurkloštru. Na lnicijativo učiteljstva se Je vršil preteklo nedeljo v osnovni šoli informativni sestanek za ustanovitev Sokola v Jurkloštru. Šolski upravitelj br. Koželj Alojzij je domačinom v lepili besedah pojasnil veliki pomen zgodovinskega akta 6. Januarja 1929 ln posebej težnje Sokolstva. Soglasno Je bilo nato sklenjeno, da se v najkrajšem času ustanovi sokolsko društvo, h kateremu naj se priključi še vas Henina. Svoj pristop Je takoj Javilo nad 30 članov hi članic, ki so si izbrali naslednjo upravo: predsednik br. Jurko Anton Iz Henine, odborniki: br. Koželj, šolski upravitelj v Jurkloštru, br. Ankele, šolski upravitelj v Henlni, Graf Prane, ključavničar, Spes Ivan, šofer ln Seme Mimi, učiteljica. Mladi sokolski postojanki želimo mnogo uspehov. Sokol v Limbušu pri Mariboru. Ustanovitev Sokolske čete. V nedeljo, dne 8. t. m. ob 9'30 Je bil pri nas ustanovni občni zbor Sokolske čete, pripadajoče zaenkrat Sokolskemu društvu v Studencih, ki se bo pa upajmo kmalu osamosvojila in razvila v samostojno društvo. Občni zbor, na katerem se Je zbralo lepo število domačinov hi sosedov lz Peker ter od drugod, Je bil plod dvomesečne akcije pripravljalnega odbora. Obenem so nas posetili tudi starosta M. K. dr. Kovačič, ki je idejno orisal temelje sokolske misli, starosta Sokola v Studencih br. Hren, ki Je govoril o podrobnem delu ter načelnik br. Hočevar. Načelnik pripravljalnega odbora br. Feliks Robič Je pa prečital in raztolmačil pravila. Soglasno je bilo sklenjeno, da se bo naša četa po 3 mesecih če bo pokazala dvolj moči, lahko spremenila v samostojno društvo. Obenem se je pobrala tudi že prva članarina, okrog 200 Din. V vodstvo so bili Izvoljeni: starosta Feliks Robič, tajnik Ivan fiumenjak, blagajnik Jožko Majer, revizor pa Peter Zorko. Novi četi želimo obilo uspeha. Zdravo! Spori Prvenstvo Ljubljane v table tenisu. Danes ob 9. dopoldne se prične v areni Narodnega doma prvenstvo LJublJanev table tenisu za leto 1931. Kakor smo že poročali, bo turnir Izredno zanimiv radi prijav najmočnejših Igralcev Zagreba, Ljubljane ln Murske Sobote. Včeraj se je prijavil tudi državni prvak Janez Nemec, ki ima seveda najboljše šanse, da sl pribori krasno prehodnvo darilo. Nastopijo tudi najboljši zagrebški Igralci Hegger, Korenči« ln Slavina. Korenčič Je bil v naši reprezentanci ob priliki svetovnega prvenstva, ki se Je nedavno vršilo v Budimpešti. Slavina Je zmagovalec na lanskem prvenstvu Ljubljane in bo moral napeti vse sile, ako si bo hotel obdržati naslov prvaka Ljubljane. Ilirija pošlje v boj svojo najmočnejšo gardo, ki bo skušala doseči, da ostane nekaj prvenstev v Ljubljani. Dopoldne se bodo vršila prvenstva v double gospodov, mlzed double in za moštva. Popoldne ob 14'30 se vrše preostale discipline: single dam in gospodov. V slučaju, da turnir ne bo končan, se nadaljuje v petek ob 15. url Ilirija : Železničar. Danes ob 15.30 se vrši na igrišču Ilirije prt. jatelska tekma Železničar (Maribor) : Ilirija. Srečata se dva enakovredna protivnika. Ilirija bo morala napeti vse sile, kajti njen nasprotnik Je v Jeseni pokazal, da Je kos najmočnejšim ljubljanskim in mariborskim klubom. Pomembni sta bili njegovi zmagi nad Primorjem s 3:2 in nad Mariborom s 2:1. Ob 14. Igrata Ilirija rez. : Reka predtekmo. Smučka skakalna in Štafetna tekma v Mojstrani. . klub Dovje-Mojstra priredi v ne- del jo 22. marca t. 1. sledeče smučarske tekme: 1. Dopoldan vsakoletno medklubsko štafetno tekmo. štafeta sestoji iz 4 tekmovalcev in prevozijo posamezni tekmovalci po 5 km dolgo progo. Klubi postavijo poljubno število štafet. Start točno ob 8. uri (žrebanje pol ure pred startom). Start in cilj v Mojstrani. Prijaviti najkasneje pred žrebanjem vodstvu tekme v hotelu Triglav v Mojstrani. Darila: Klub one štafete, ki je zasedla prvo mesto, prejme lepo pokrajinsko sliko. Oni tekmovalec, ki doseže najboljši čas dneva na progi 5 km, ki jo ima prevoziti prejme plaketo. Prijavnina 20 Din za štafeto in se Jo plača najkasneje pri žrebanju. Tekmuje se po pravilniku JZSS. DosedaJ prijavljenih že več klubov s 3 in 4 štafetami. Udeležbo obeta biti zelo velika. Snežne razmere so Idealne. Tudi ni bojazni, da bi bilo premalo snega, četudi bi nastopilo južno vreme. 2. Popoldan medklubska skakalna tekma na Mojstranski skakalnici in sicer v treh razredih. V prvi razred spadajo vsi oni tekmovalci, ki so že na mednarodnih tekmah startali. K tekmi je vštet tudi g. Palme. V drugi razred spadajo pa vsi drugi ki so dopolnili 18 let in so rojeni v letu 1918. V tretji razred spadajo pa vsi ostali mlajši rojeni od inkl. 1914 in pozneje. To bi bil razred za mladino. Darila: Prvoplasiranec v vsakem razredu prejme plaketo. Start točno ob pol 3. uri popoldan. 2rebanje ob 13. url v hotelu Triglav v Mojstrani. Tekmuje se po pravilniku JZSS. Tekmuje vsak na lastno odgovornost. DosedaJ prijavljenih v vseh treh razredih čez 20 tekmovalcev. Prijave, ako le mogoče vposlati do petka Smu-čarskemu klubu Dovje-Mojstrana, sicer pa na dan tekme. Vlakovne zveze od vseh strani jako ugodne. Prenočišč zadostno število po zmernih cenah na razpolago. Ta tekma bo zelo Interesantna, ker se bodo posamezni klubi medsebojno s svojimi najboljšimi močmi borili za čim častnejše mesto, kajti startali bodo vsi Jugoslovanski favoriti kakor v teku, tako pri skokih. Tudi bo to ena zadnjih prireditev v večjem obsegu letošnje sezone. Smučarska sekcija Ilirije. V petek dne 20. marca ob 20. v klubovi sobi kavarne Evropa (vhod Dunajska cesta, dvorišče) sestanek tekmovalcev, radi udeležbe na tekmi v Mojstrani. Točno ln vsi. Prvi alpski smučarski tečaj na Staničevi koči se prične, kot že javljeno, 29. t. m. ln traja do Velikonočnih praznikov. Cena tečaja Je 560 Din. Prijave se sprejemajo do 25. t. m. Tečaj vodi nastavnik JZSS g. Jože Pogačar. Skupni odhod lz Mojstrane je v nedeljo 29 t. m. ob 6. uri zjutraj. Prijave sprejema in daje vse potrebne Informacije J. Bitenc, Staničeva koča pošta'Mojstrana. Alpski smučarski tečaj na Staničevi koči vezan z večdnevno turo po triglavskem pogorju pod vodstvom nastavnika JZZS g. Janeza Kve-dra prične dne 6. aprila ln traja do 19.aprlla. Prijave je poslati najkasneje do 1. aprila na naslov J. Bitenc, Staničeva koča pošta Mojstrana. Cuida: Feriimcp Homan 26 »Torej nas kmalu zapustite in odpotujete iz Anglije, lord Farnmor?« To so bile preproste, naravne besede, toda njeno oči so govorile nehaj drugega. Te so ga vpraševale, če ima toliko poguma, da žrtvuje njej čast in čin. In teni očem je on odgovoril, toda ne z njeno nemo govorico: >Če mi rečete, naj ostanem, pa se jutri odrečem svojega poslanstva.« »Kaj, bodočnost si hočete pokvariti? Svoj življenski smoter zatajujete zaradi hrepenenja po žinski? Fuj, sramujte se, mylord!< Njen srebrni glas mu je omamil čute in odgovoril Je: >Saj poznate mojo blaznost, mylady. Recite, naj oeta-neni in vam na ljubo se odrečem vsemu. Samo me morate ljubiti, kakor vas jaz ljubim. Se danes se morate odločiti. Toda Bog varuj, da bi se boteli z menoj igrati; moje maščevanje bi bilo strašno. Za vašo ljubezen Žrtvujem vse, se odpovem blesku, časti in slavi.« Te besede ji je strastno šepetal v uho. Obličje mu je bilo smrtnobledo, oči pa so mu plamtele z div jin' ognjem. Žgoča, gospodovalna ljubezen ji je bila nekaj novega in ji je iaskala. Saj je bila nov dokaz, da je njena lepota vsemogočna. Topla, ljubka radost ji je preletela obličje, oči so ji gledale sanjavo in hrepeneče izpod črnih obrvi, diamanti nad močno bijočim srcem so se tresli — in on je bil uverjen, da ga je tudi ona vzljubila. Njegove robe so divje objele nežno, omamno bitje, ki ga je pritisnil na jekleni oklep, kakor bi ga hotel streti. Njegove ustne pa so šepetale vroče, zanosno in gospodovalno: »Povej, kaj hočeš — vse ti žrtvujem — ali pa te tako zasovražim, kakor ni še sovražil noben moški. Med nama prijateljstvo? Ne, pri Bogu — med nama je mogoče samo ljubezen — ali pa smrtno sovraštvo!« Hkratu je umolknil. Strastno in skoraj jezno jo je pritiskal na svoje prsi, da jo je skoraj strl. Njene oči so ga gledale z usodno zgovornostjo, njeni svilnati lasje so se mu usuli po prsih in z vročimi poljubi je pokril njena ustna. 11. Naslednjega jutra je stopal po skrivnih stopnicah, vodečih iz razkošnih grajskih soban v knjižnico. Na zadnji stopnici je prisluhnil. V dvorani je bilo tiho. Pogledal je skozi okence v vratih, ki so jih napravili iznajdljivi stavbeniki prošlih galantnih časov. V velikem prostoru ni bilo nikogar. Odpahnil je zapah ter stopil. Slučajno pa je sedel v neki globoki alkovi pri oknu za težkimi zastori — Erroll. Bral je časopis, toda že pravočasno dvignil pogled in videl, kako je grajski gospodar stopil v knjižnico skozi tajna, dobro mu znana tapetna vrata. Farnmor se je zdrknil, ko je videl prijatelja, toda rekel je z ravnodušnim glasom: >Ti tu, Bertie, pri časopisih? Kaj je novega?« »Nič!« je odgovoril zehajoče kapitan ter odložil časopis. >0 tvojem poslanstvu vse piše. Kdaj odpotuješ?« jSploh ne odpotujem,« je odgovoril Farmnor kratko. Pon. slil je, da se mora prej ali slej to razvedeti, zato mu je bilo v njegovem sedanjem nastroju vseeno, kako ga presojajo in kaj si o njem mislijo. Erroll ga je začudeno pogledal. >Ne odpotuješ?« »Ne, prosil sem, naj me razrešijo.« Nastopila je grobna tišina. Nato je Erroll hitro in tako burno vstal, da je stol daleč nazaj odskočil. Šel jei z roko preko čela in las, ne vedoč, kaj bi rekel. »Za Boga, Farnmor, ali si ob pamet? Ali te ima ta prokleta ko-ketka tako trdno v krempljih, da zadostuje ena njena beseda, pa si pripravljen zavreči prihodnost. In nič te ni »ram pokazati pred svetom svojo zaslepljenost?« Te beaede so se mu nevzdržno usule iz ust. Sovražil je žensko, ki mu je ukradla prijatelja in je imela nad njim več moči kakor čast in dolžnost. Namesto odgovora ga je grajski gospodar gledal nekaj časa z nemim, temnim, zloveščim pogledom. Šiloma se je zatajeval, ko je rekel: »Pri Bogu, noben moški na zemlji bi ml tega ne rekel brez kazni.« Hm* i—m ii I Službene objave Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 46/10. Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 1. marca do 7. marca 1931. S r e i 3 o S3 C O žo .5±-ea s.n Skupina ti!uxnili bolezni. Celje .... 1 — — — 1 Dolnja Lendava , « > 1 — — — 1 Kr« n j , t — — — 1 K rSko 1 — — — 1 Litija • . . * 1 , * 1 — 1 — — Ljubljana (mesto) . . 4 1 — — 6 Slovenjgradeo .... 1 — — —- 1 Skupaj 10 1 1 — 10 ftkrlatinka..— Scarlatina. Celje 1 — __ — 1 Celje (mesto) . . • . 2 — 1 — 1 Gornjigrad . , . > , 1 — 1 — ~ Kamnik 7 1 — — 8 Konjice — 1 — — 1 Krško 2 — — — 2 Litija ....... 13 — 6 — 8 Ljubljana (srez) . • . 2 — — — 2 Ljubljana (mesto) . ► 5 — 2 — 3 Ljutomer . . 7 2 — — 9 Maribor desni breg . ? 3 — 1 — 2 Maribor levi breg , , , 9 2 — — 11 Murska Sobota .... 1 1 — — 2 Ptuj , 1 — — — 1 Slovenjgradec .... 1 — — — 1 Skupaj 55 7 10 - 52 OSpice. — Morbilli. Novo inesto 51 — 61 — — Ptuj 44 31 27 2 46 Skupaj 96 31 78 2 46 I Ja vira. — Dipbtcria et Croup. Brežice 12 1 4 — 9 Celje 3 — — — 8 Kamnik 1 — t — — Kranj 6 O O p 1 5 0 KoCe»je C O £ 1 s Konjice 1 — — 1 Krško 1(5 1 4 — 13 Laško — 1 — — 1 Litija ..».»«* 1 1 1 — 1 Ljubljana (srez) . * . 5 2 1 1 5 Ljubljana (mesto) . . 10 — 3 — 7 Ljutomer ..... 4 — — 4 Maribor desni breg . . 1 1 — — 2 Maribor levi breg . , • 11 4 — 1 14 Maribor (mesto) . , • C 1 — 1 6 Novo mesto . • • • • 1 — 1 — — Prevalje 2 — — — 2 Ptuj . | . . . — 1 — 1 — Ptuj (mesto). ■ ■ ■ . 1 — — — 1 Radovljica 4 2 4 1 1 Slovenjgradeo .... 1 — — — 1 Šmarje pri Jelšab . . . 4 3 1 — fl Skupa) 91 21 22 6 84 Sen. — Brysipe!a8, Cfiljs » t • » • Krtnij . , ■ ■ i Kočevje , • • ■ Litija . * • • • Ljutomer .... Maribor desni breg Maribor levi breg Maribor (mesto) Murska Sobota . . Skupaj Vranični prisad. 12 Ptuj. 1 1 Antlirax. I - I ll- lO Otročniška vročica, — ralis. Novo mesto .... Prevalje . « . . . Skupaj | 1 j — | 1 | — Scpsis pucrpe- Skupaj .2—1 Ljubljana, dno 10. marca 1931. Kraljevska banska uprava Dravsko banovine v Ljubljani. * II-Ko. 5329/2. 708 Razpust društva. Društvo >Tamburaško društvo Slavček v Cirkovcah«, j« razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti invovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj. Kraljevska banska uprava Dravske banovine Ljubljana, dne 9. marca 1931. * 17 II. No. 2*257/2. Razpust društva. Društvo >Udruženje jugoslovanski akademske mladine i/. Primorja« je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne čla- nov uiti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj. Kraljevska banska uprava Dravske banovine V Ljubljani, dne 10. marca 1931. * 709—3—2 VI No 696/21. Razpis. Na osnovi j Zakona o državnem računovodstvu« — oddelek B pogodbe in nabave 61. 82 do 105 — se razpisuje pismena ofer-talna licitacija za dobavo mesa vseh vrst, mesnih izdelkov im slanine za dobo od 16. aprila 1931 do 31. marca 1932 odnosno pri splošni bolnici v Ljubljani za dobo od 1. maja 1931 do 31. marca 1932 in sicer za sledeče zavode: 1. Splošna bolnica v Ljubljani; 2. Bolnica za ženske bolezni v Ljubljani; 3. Bolnica za duševne bolez.nl Ljubljana-Studenec; 4. Gluhonemnica v Ljubljani; 5. Mladinski dom v Ljubljani. Licitacija sc bo vržila v torek dno 7. aprila 1931 ob desetih dopoldne za vse spredaj naštete zavode pri upravi splošne bolnic« v Ljubljani. Podrobni dražbeni in dobavni pogoji so interesentom na razpolago pri upravi zavoda, ki mu hočejo ponuditi dobavo. Ponudbe, opremljene s kolkom za Din 100-— v zapečatenem ovitku z oznako 2Ponudba zadobavo mesa ponudnika I. N.«, se morajo izročiti najkesneje na dan licitacije do desetih v roke dražbene komisije. Ponudnik se mora že v ponudbi obvezati, da v celoti pristaja na dražbene in dobavne pogoje; položiti mora vsaj eno uro pred pričetkom licitacije predpisano kavcijo ter predložiti licitacijski komisiji potrdilo o dražiteljski sposobnosti in plačanih davkih. Upravam zavodov kot tudi dobaviteljem se pridržuje pravica, odpovedati dobavno pogodbo za vsako nadaljno koledarsko četrtletje najmanj 10 dni pred potekom četrtletja. Ako se pogodbenika ne poslužita te pravice odnosno ako sporazumno vsled spremenjenih tržnih cen revidirata dobavno ceno, velja pogodba tudi vnaprej. Ponudbe se morajo glasiti na stalno ceno za celo dobavno dobo. Kraljevska banska uprava ni vezana na najnižjo ponudbo in si pridržuje pravico, v slučaju. Že bi se ponudene cene ne mogle sprejeti, postopati po določilih čl. 9 »Pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka B pogodbe in nabave — zakona o državnem računovodstvu. Kraljevska banska uprava Dravske banovino. V Ljubljani, dne 16. marca 1931. Razglasi sodišč in sodnih oblastev : Nc 124/30—7 714 Oklic, s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči. Hiti Marija (dekliško ime neznano) je umrla pred nekaj leti v okolici Washing-tona v Ameriki in ni zapustila nobenega sporočila poslednje volje. Je ld kaj dedičev, sodišču ni znano. Gosrp. Poznika Viktorja, notarja v Ložu, postavlja sodišče za skrbnika zapuščine. Kdor hoče zahtevati zapuščino za eč, mora tov enem letu od danes naprej javiti sodišču in izkazati svojo ded insko pravico. Po preteku tega roka se bo zapuščina, v kolikor bodo zahteve izkazane, izročAla, v kolikor se to ne bo zgodilo, se bo zasegla v prid državi. Okrajno sodišče LoZ, odd. I., dne 12. marca 1931. # E 26-11/30—13 692 Dražbeni oklic. Dne 18. aprila 1931 ob desetih bo na licu mesta v G ruško v ju št. 244 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga: d. o. Gruškov-je, vi. št. 61 in 240. Cenilna vrednost: 57.670"—; vrednost pritikline: 3553'— Din; najmanjši ponudek: 39.481’12 Din. Prodajalo se bo tudi po posameznih parcelah. Pravice? katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri diražbe-nem naroku pTed začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Ptuj, dne 7. marca 1931. E 462/30—13. * H9 Dražbeni oklic. Dne 20. aprila 1931. ob des-etih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Mohor, vi. Štev. 53. Cenilna vrednost: 23.897 Din 40 p; vrednost pritiklino: 294'— Din; najmanjši po-nndek: 24.101 Din 40 p. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Rogatcu, dne 12. mairca 1931. E 13/81—9. 71f) Dražbeni oklic. Dne 2 7. aprila 1931. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Donačka gora, ene tretjine vi. štev. 115 in 128. Cenilna vrednost: 13.517 Din 46.3/n p; vrednost pritikline: 5015 Din 83.1/, p; najmanjši ponudek: 12.357 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Rogatcu, dne 12. marca 1931. •j: E IX 38/31-10, 665 Dražbeni oklic. Dne 27. aprila 1931 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga: 1) k. o. Radizel, vi. št. 61, 2) k. o. Slivnica, vi. štev. 76, 3) k. o. Greta, vi. štev. 103. Cenilna vrednost: ad 1) 88.627'70 Din. ad 2) 14.983-— Din, ad 3) 3.110— Din; vrednost pritikline: 5860*— Din; najmanjši ponudek: 31.147-— Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski te ga sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX., dne 28. februarja 1931. E 32/31—12 698 Dražbeni oklic Dne 4. maja 1931 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kočice, vi. štev. 153. Cenilna vrednost: 87.380'80 p; vrednost pritikline: 1175 Din; najmanjši ponudek; 25.710 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede jpremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Rogatcu, dne 3. marca 1931. & E IX 5854/30—9. 674 Dražbeni oklic. Dne 11. maja 1931. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 N c 111. 633/31—1. 680 Uvedba postopanja v dokaz smrti. Deželno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešancl za mrtve ker se zamore o njih po § 240. o. d. z., odnosno po § 1. zakona z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128 domnevati, da so umrli. Pogrešance navedeno sodišče poživlja, da naj se zglase pri njeni, ako še žive, ali naj mu dajo to kako drugače na znanje — Po preteku spodaj označenega roka in po sprejemu dokazov bode sodišče razsodilo o dokazu smrti. — Vsakdo ki bi kaj vedel o katerem teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču aii skrbniku. * Ime, rojstni dan, stan in zvanje, bivališče pogrešanca Bistvene okolnosti, na katere se predlog opira. Uvedbo postopanja predlaga Dan in opr. štev. oklica. Oklicnl rok poteče dne Brodar Ciril, rojen 5. julija 1891, samski, iz Kra&ne 7. Rpt vojak 27. črnogorskega polka prišel Jeta 1914 v srbsko ujetoiStvo, od takrat pogrešan. brat Brodar JosipizKraŠne7. 2. februarja 1631. T 53/31-2 31. avgusta 1931. Bregant Frane, roj. S), oktobra 1887, samski, iz Zg. Grabna 38. Kot vojak 4. bramb. pe&poika 10. bat. v prvih bojih v Galiciji prišel v rusko ujetništvo in se od takrat pogreša. sestra Veber Marija na Jesenicah. 2. februarja 1931. T 6/81—2 31. avgusta 1931. Cvirn Mihael, rojen 29. septembra 1873, oženjen, iz Ljubljane. Leta 1914 ali 1915 v bojih na ga-liškem bojišču onemogel obležal, od takrat 0 njem ni sledu. iena Cvirn FrančiSka. 2. februarja 1931. T 4791—3 1. oktobra 1931. Ferlin Martin, rojen 6. novembra 1885, oženjen, iz Toplic pri Zagorju. Uedcležil se je na gališkem bojišču hudih bojev, vsaka sled za njim izginila. iena Ferlin Ana, v Zagorju ob Savi 75. 12. februarja 1931. T 7/31-2 1. oktobra 1931. Zrimšek Janez, rojen 4. julija 1858, iz Cerknice 255. Odšel pred 20. leti v Ameriko, in se ni več javil. •estra Urh Frančiška Iz Cerkniee. 12. dec. 1830. T 65/30-2 1. marca 1931. Kuralt Frane, roj. 26. januarja 1885, samski, i* Godešič 48. Septembra 1914 se udeležil bojev na gališkem bojišču, odtlej pogrešan. oče Kuralt Anton iz Godešič 7. 12. dec. 1930. T 61/30-2 1. oktobra 1931. Urbančič Prane, rojen 17. septembra 1852, samski, iz Borovnice. Odšel pred 40. leti v Ameriko in od takrat brez sledu izginil. sestra Štuhec Antonija iz Ljubljane. 12. februarja 1931. T 12/31-2 1. aprila 1981. ttinevt! Karol roj. 20. oktobra 18i*.\ samski, iz Cevic. Odšel s 27. dom. polkom na italijansko bojišče junija 1915, se udeležil bojev na Krnu in Doberdobu, nazadnje pisal oktobra 1916. oče Miheve Ivan, v čevicl 88. 17. februarja 1931. T 13/31-2 1. oktobra 1631. Sirnik Janez, rojen 22. julija I8i>2, oženjen, iz Zg. Kašlja 47. Jeseni leta 1875 brez sledu izginil od hiše, od takrat pogrešan. ■in Sirnik Janez, v Zg. Kaliju 47. 17. februarja 1981. T 10/31-2 1. oktobra 1631. Deželno sodiSee v Ljubljani, dne 1. marca 1931. dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Hotinja vas, vi. št. 16. Cenilna vrednost: 4500 Din; najmanjši ponudek: 3500 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, si-oer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Maribor, odd. IX., dne 7. marca 1931. * E 299/30—20 691 Dražbeni oklic. Due 15. m a j a 1931. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Sodji vrh, vi. št. 52, zemlj. knjiga k. o. Pribišje, vL št. 429. Cenilna vrednost 23.800 Din; vrednost pritikline: 700 Din; najmanjši ponudek: 7192-50 Din. Pravice? katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče t Metliki, dne 13. marca 1931. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se tzpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 261. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 21. februarja 1931. Besedilo: Peter Angelo, družba z o. z. r Ljubljani. Vsled sklepa izrednega občnega zbora družabnikov z dne 14 februarja 1931 sta se spremenila odstavka 9.) in 10.) družabne pogodbe z dne 20. decembra 1928 tako, da ima družba enega ali več poslovodij, katerih vsak je upravičen tvrdko samostojno zastopati in podpisovati, slednje na način, da pristavi od kogarkoli napisanemu, natisnjenemu ali s pečatom odtisnjenemu besedilu tvrdke svoj podpis. Izbriše se poslovodja Fanzoj Franc. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. februarja 1931. (Firm. 197 - Rg C III. 270/6) * 262. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 28. februarja 1931. Besedilo: Ljubljanska gradbena družba i o. z. Prokura je podeljena ii^. Boleslavu Likarju, pooblaščenemu civilnemu inženerju v Ljubljani, ki bo kolektivno z enim poslovodjem zastopal ln podpisoval tvrdko s pristavkom p. p. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. februarja 1931. Firm. 231 — Rg C II 35/18. & 2S3. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 28. februarja 1931. Besedilo: »Minerva«, Arhar & Kosem. Besedilo firme odslej: »Minerva« Rojina & Kosem. Deželno kot trg. sodišče t Ljubljani, odd. III., dne 28. februarja 1931. Firm. 211 — Rg A VII 33/3. * 264. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 28. februarja 1931. Besedilo: Silicium, družba z o. z. Izbriše se prokurist Henrik Kenda. Prokura je podeljena Janku Dolarju Iz Ljubljane, Gorupova ulica 3/1, ki ima v smislu družbene pogodbe pravico, družbo samostojno zastopati in za njo podpisovati s pristavkom pp. Deželno kot trg. sodišče t Ljubljani, odd. III., dne 28. februarja 1931. Firm. 226 — Rg C III 148/5. ❖ 265. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 2. marca 1931. Besedilo: »Jugo-Pochtler«, družba l o. z., to varna sifonov in godavičarskih strojev. Po sklepu občnega zbora z dne 22.1. 1931 se je družba razdražila in prešla v likvidacijo. Likvidatorja sta: dosedanja poslovodja: Alfred Fischer-Pochtler in Urbančič Valentin. Likvidacijska firma: Jugo-Pochtler, družba z o. z., tovarna sifonov in sodavičar skih strojev v likvidaciji. Podpis firme: Likvidatorja skupno podpisujeta likvidacijsko firmo: Deželno kot trg. sodišče t Ljubljani, odd. III., dne 28. februarja 1931. Firm. 161 -- Rg C III 189/4. 266. Sedež: Sr. Lenart. Dan vpisa: 5. marca 1931. Besedilo: Lenarška autoprometna družba z o. z. Družba sloni odslej na družbeni pogodbi z dne 19. januarja 1922, posl. št. 8140, izpremenjeni z notarskimi pismi z dne 5. aprila 1924, posl. št. 539, z dne 23. marca 1928, posl. št. 4621 in z dne 7. avgusta 1930, posl. št. 7528. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 5. marca 1931. (Firm. 89/31 — Rg C I. 47/16) * 267. Sedež: Frauheim. Dan vpisa: 5. maTca 1931. Besedilo: Thomas Krainz. Obratni predmet: KtlrbiskemOl - Erzeu-gung. Vpis firme v nemškem jeziku se izpre-mem v slovenski jezile in se glasi odslej: Besedilo: Tomaž Krajnc. Sedež: Fram. Obratni predmet: Tovarna olja. Imetnik: Tomaž Krajnc, tovarnar v Framu št. 70. Okrožno kot trgovsko sodišče r Mariboru, dne 5. marca 1931. (Firm. 142/31 - ltg A I. 152/99) Izbrisala se je nastopna firma: 268. Sedež: Kranj. Dan izbrisa: 28. februarja 1931. Besedijo: Tekstilne tvornice, družba z o. z. v likvidaciji. Izbrisala se je po končani likvidaciji. Deželno kot trg. sodišče r Ljubljani, odd. III., dne 28. februarja 1931. Firm 1832/30 — Rg. C. III. 45/8. Vpisi v zadružni register. Vpisala se je nastopna zadruga: 269. Sedež: Preserje pri Homcu. Dan vpisa: 2. marca 1931. Besedilo: Vodovodna zadruga v Preserjah pri Homcu, registrovana zadruga z o. z. Obrat in predmet: Zadruga ima namen oskrbovati svoje člane z vodo za gospodarstvo in gospodinjstvo ter zgraditi in vzdrževati v ta namen potrebne zgradbe in naprave, predvsem vodovod. Zadružna pogodba (statut) z dne 1. februarja 1931. Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa s trikratnim zneskom istih. Oznanila se izvršujejo po enkratnem ob-javljenju na zadružni objavni deski in po potrebi tudi na drug način. Načelstvo obstoji iz načelnika, podnačelnika in še štirih članov. Člani načelstva so: Zupan Janez, posestnik, Preserje 7, načelnik, Kač Martin, ključavničar, Preserje 43, podnačeluik. Peterlin Alojzij, posestnik, Preserje 5. Peterlin Franc, elektrikar, Preserje 46, Peterlin Lovro, ščetar, Preserje 5, Kač Martin ml., ključavničar, Preserje •štev. 43. Načelstvo vodi in zastopa zadrugo ter podpisuje za njo na ta način, da se podpišeta pod zadružno tvrdko po dva člana načelstva ali en član načelstva in en pooblaščenec. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. februarja 1931. Firm. 219/31 — Zadr. IX 266/1. Vpisale so s e i z p r e m e m b e tn dodatki pri nastopnih zadrugah: 270. Sedež: Gornja Lendava. Dan vpisa: 26. februarja 1931. Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica v Gornji Lendavi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Zadružna pravila so se izpremenila v § 16. Načelstvo obstoja odslej iz 7 zadružnikov. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 26. februarja 1931. (Firm. 140/31 — Zadr. III. 44/12) * 271. Sedež: Breg pri Ptuju. Dan vpisa: 26. februarja 1931. Besedilo: Kmetijska zadruga za Breg pri Ptuju in okolico, registrovana zadruga z omejeno zavezo na Bregu pri Ptuju. Izbrišeta se člana načelstva Sima Friderik in Trofenik Ignac, vpišeta pa novoizvoljena člana načelstva Brua Martin, posestnik in kolar na Zg. Bregu št. 44 in Her-zenjak Josip, posestnik in kovač na Spod. Bregu št. 20. Zadružna pravila so se izpremenila v §§ 10, 14 in 35. Okrožno kot trgovsko sodišče r Mariboru, dne 26. februarja 1931. (Firm. 104/31 — Zadr. II. 51/16) $ 272. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 28. februarja 1931. Besedilo: Spodnještajerska ljudska posojilnica t Mariboru, registrovana zadruga ■ neomejeno zarezo. Izbriše se član načelstva dr. Martin Matek, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva dr. Josip Hohnjec, profesor bogoslovja v Mariboru. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 26. februarja 1931. (Firm. 139/31 — Zadr. I. 124/30) 273. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 2. marca 1931. Besedilo: s Bajtar«, stavbna in kreditna zadruga železniških uslužbencev v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Jereb Gustav, vpiše pa član načelstva Mrak Ivan, višji uradnik državnih železnic v Ljubljtni, Sodna ulica 3/1. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. februarja 1931. Firm. 213 — Zadr. VIII 31/19. 274. Sedež: Preddvor. Dan vpisa: 2. marca 1931. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Preddvoru, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Iz načelstva so izstopili člani Arnež Janez, Bohinc Mihael in Arh Jože, vstopili pa so novoizvoljeni člani: Jeraša Franc, kaplan v Preddvoru, Kaštrun Jože, posestnik v Novi vasi 7, Valjavec Anton, posestnik na Srednji Reli 10. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. februarja 1931. Firm. 228 — Zadr. III. i00/52. 275. Sedež: Savlje. Dan vpisa: 2. marca 1931. Besedilo: Kmetijska strojna zadruga v Savljah, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Iz načelstva je izstopil Šubelj Ignac, vstopil pa je v načelstvo Klemen Anton, posestnik v Klečah 14. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. februarja 1931. Firm. 227 — Zadr. IX. 193/3. * 276. Sedež: Predoslje. Dan vpisa: 2. marca 1931. Besedilo: Mlekarska nakupovalna in prodajalna zadruga v Predosljah, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbrišejo^ se člani načelstva Hribernik Franc, Brešar Matevž in Hudobivnik Alojzij. Vpišejo pa se člani načelstva: Umnik Josip, posestnik na Suhi, Babič Andrej, posestnik v Orehovijah, in Pičnian Andrej, posestnik v Britofu. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. februarja 1931. Firm. 222 — Zadr. IV. 40/52 277. Sedež: Selce. Dan vpisa: 2. marca 1931. Besedilo: živinorejska in pašna zadruga za Selško dolino, registrovana zadruga z zavezo v Selcih. Na občnem zboru dne 14. II. 1930 se je izpremenil § 1 odst. I. zadružnih pravil. Besedilo firme odslej: Živinorejska zadruga za selško dolino, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Selcih. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. februarja 1931. Firm. 223 — Zadr. IV. 57/40. Konkur/ni razglasi Sa 4/31—2.* 722 278. Poravnalni oblic. Uvedba poravnalnega postopanja o imo-viaii Osredkarja Josipa, trgovca z lesom v Ljubljani, Linhartova ulica 18. Poravnalni sodnik Jerman Jakob, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani; poravnalni upravnik dr. Adlešič Juro, odvetnik v Ljubljani. Narok za sklepanje poravnave pri deželnem sodišču, soba štev. 140 dne 2 5. aprila 1931. ob desetih. Rok za oglasitev do 2 0. a p r i 1 a 19 31. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 17. marca 1931. S 11/30-13. 696 279. Odprava konkurza. Prezadolžene« Kranjc Adolf, gostilničar v Konjicah. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom, opravilna štev. S 11/30—1, o imovini pre-zadolženca, se odpravi, ker je bila razdeljena vsa masa po § 151 k. z. Okrožno kot konkurzno sodišče t Celju, dne 11. marca 1931. S 15/30—57. 712 28°. Odprava konkurza. Frezadolženka: Faninger Maiija, kavar-narka v Mariboru. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opravilna številka S 15/30—2 o imovini prezadolzenke, se odpravi, ker se je sklenila prisilna poravnava po § 157 k. r. Okrožno sodišče ▼ Mariboru, odd. III., dne 12. marca 1931. Razglasi raznih uradov in oblastev Štev. 2080/11. 612—2—8 Razpis. Direkcija državnega rudnika Velenja razpisuje za na dan 30. marca 1931. ob 11. uri nabavo: 4 komade škripcev na vijak, za 10 ton, 6 komadov železnih voznih vint, 60.000 kg Portland cementa, 60 komadov jednopolovih varoval za prenapetost, 14 komadov električnih trofaznih števcev. Pogoji se dobe pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 3. marca 1931. Štev. 2513/11. 718—3—J Razpis. Na osnovi čl. 86. do 98. Zakona o drl. računovodstvu, se bo pri Direkciji državnega rudnika Velenje, vršila dne 21. aprila 1931. ob enajstih prva ofertalna licitacija za prodajo 3150 komadov praznih vreč. Vreče, ki so na prodaj, se lahko ogledajo pri podpisani. Kavcija se ima položiti naj-kesneje do 10. ure dopoldne na dan licitacije pri blagajni Direkcije državnega rudnika Velenje, v viširii od 5% za domače, a 10% za tuje ponudnike od skupne vsot«. Pogoji se dobe pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 16. marca 1931. * 718 Razpis Podpisani odbor razpisuje ofertno licitacijo naprave novega lesenega kozolca spodnje mere 6X11 ni za župnišče Olimje. Ves potrebni materijal na licu mesta. Nadaljni pogoji in načrt pri podpisanem odboru na vpogled do 10. IV. t. 1. Pravilno opremljene in obvezne ponudb« naj se vložedo 10. aprila na spo<' ji naslov. Cerkveno-konkurcnčni odbor, Olimje, pošta Podčetrtek, dne 16. marca 1931. Razne objave 715—3—1 Poziv upnikom. Tvrdka Jugo-Pochtler, družba z o. z. to varna sifonov in sodavičarskih strojev » Ljubljani, je po sklepu občnega zbora i dne 22. januarja 1931 prešla v likvidacijo Upniki se pozivajo, da prijavijo svoj* morebitne terjatve do 30. aprila 1931. Likvidatorja. 720 Objava. Podpisani se je izgubilo pred 2 mese cema »Učno izpričevalo« pod štev. 9 za tr govino mešanega blaga, katero je bilo iz dano dne 17. maja 1930, glaseče se na im# Kogojšek Leopoldina, rojena v Planini pn Rakeku, izdano od grem i ja trgovcev za sod na okraja Črnomelj in Metlika — v Crnom lju. Vsled izgube tega Učnega pisma svarim pred eventualno zlorabo. Od danes naprej je veljaven le duplikat zgoraj imenovanega »Učnega pisma«. Kogovšek Leopoldina, s. r. * Objava. 716—2—1 Izgubil sem železniško legitimacijo za 50^ ^ znižano vožnjo, izdano od direkcij« drž. železnic v Ljubljani, dne 2. oktobra 1928, št. 175.831, in jo s tem proglašam za neveljavno. Šuštaršič Andrej, s. r., pripravnik fin. kontrole, Gederovcl * 721 Objava. Izgubil sem indeks in legitimacijo juri-dične fakultete univerze v Ljubljani na ime: Burger Franc, rodom iz Ribnice (Dol.), ter ju proglašam za neveljavna. Burger Franc, s. r. * 706 Objava. Izgubila sta se pečata, eden elipsaste oblike, z imenom: M. Jazbinšek, trgovina i mešanim blagom, Planina pri Sevnici; drugi podolgast z: M. Jazbinšek. Proglašam ju za neveljavna. Jazbinšek M., s. r. * 684 Objava. Toman Janez posestnik, Klanc št. 57, občina Dobrna pri Celju, sem izgubil orožni list za nošenje puške dvocevke, izdan od sreskega poglavarja v Celju z dne 15. de oembra 1928. pod štev. 629. Proglašam ga za neveljavnega. Toman Janez, b. r. Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčt«eva ulica 23. Za tUkamo odjovarJ« Otmar Mihilek. - Urednik Milan Zadnelc. - Za inseratni del odgovarja Avgust Koiman. — Val t Ljubljani