LETO XIII, ŠTEV. ÖÖ
Cena 6 did
SLOVENSKI
Direktori Bod) Mnloiii — Odgovorni oreomk: Sergej Vodnjak — Tlaka tiskarna »Slovenskega poročevalca» “ Uredništvo: Ljubljana. TomdlCeva ulica I, telefon »a do SMS — Uprava: Ljubljana Čopova ni. S4/IU.. telefon *5-71 la 4M» — Oglasni oddelek: Ljubljana. Kardeljeva ulica t, telefon 3*4«. sa ljubljanske na. ročnik« £4-43 za tananje tS-32 — Poitnl predal a — Tek. raćnn SB 4S1.44T71 4 — Mesec n a naročnina 14« din
Sporazum, ki odpira možnost za nadallnle poglabljanje odnosov
med Avstrijo in Jugoslavijo
Zdravici maršala Tita in ministra dr. Gruberja — Uradno sporočilo o razgovorih na Brionih in izjave ministra dr. Gruberja na tiskovni konferenci
Brioni, 24. junija (Tanjug):
Avstrijski minister za zunanje zadeve dr. Karel Gruber je prispel včeraj ob 10 dopoldne na Brione v spremstvu avstrijskega poslanika v Jugoslaviji g. dr. Karla Braunisa ter funkcionarjev avstrijskega zuranjega ministrstva in poslaništva v Beogradu. Ob prihodu je goste pozdravil pomočnik zunanjega ministra vlade FLRJ Veljko Vlahovič, ob 11.30 pa je ministra dr. Gruberja in poslanika dr. Braunisa sprejel maršal Tito. Sprejemu in razgovoru, ki je potekal v prisrčnem razpoloženju, so prisostvovali namestnik zunanjega ministra FLRJ Veljko Vlahovič, pomočnik zunanjega ministra Leo Mates, in poslanik Jugoslavije na Dunaju Viktor Repič.
Maršal Tito je potem priredil v počastitev avstrijskih gostov kosilo, ki so se ga udeležili minister dr. Gruber, poslanika dr.
Braunis in dr. Schleinitz, svetnik dr. Willfort in poslaniški tajnik Tursky( od naše strani pa pomočnik zunanjega ministra Leo Mates, poslanik Viktor Repič, pooblaščeni minister dr.
Sloven Smodlaka, načelnik evropskega oddelka ministrstva za zunanje zadeve Dragomir Vučinič in svetnik zunanjega ministrstva Žiga Vodušek.
Ob 8 zvečer so bili vsi na slavnostni večerji, ki jo je priredil maršal Tito. Med večerjo	T tgm
sta maršal Tito in avstrijski minister dr. Gruber izmenjala prisrčni zdravici. Maršal Tito je nazdravil ministru dr. Gruberju takole:
»Ob tej priložnosti bi rad poudaril, da s posebnim zadovoljstvom pozdravljam g. ministra dr. Gruberja in mu želim kot našemu gostu dobrodošlico. Prav tako pozdravljam njegove sprem-
PriEod japonske pisateljice v Slovenijo
Ljubljana, 24. junija. Danes zjutraj je prispela z avionom iz Zagreba v Ljubljano Kikne Ja-makawa, japonska pisateljica in posebni dopisnik Generalnega sveta japonskih sindikatov. Kot pisateljica je napisala mnogo del o socialnih problemih.
Zanima se za socialistično izgradnjo naše dežele in bo o tem tudi pisala. Gospa Jamakawa bo ostala v Sloveniji dva dni in bo obiskala nekaj zadrug in tovarn. Po povratku na Japonsko misli napisati knjigo o Jugoslaviji, o socialnih ustanovah in o udejstvovanju žena na raznih področjih.
IJevalce ter ostale tovariše. Povsem se strinjam z mojimi sodelavci, ki so že v Beogradu ob srečanju z zunanjim ministrom dr. Gruberjem poudarili pomembnost tega obiska za medsebojne odnose med republiko Avstrijo in Jugoslavijo. Ta naša težnja izvira iz naše globoke In iskrene želje, da bi živeli z vsemi državami, ki isto želijo, v najboljših odnosih. Posebno poudarjam, da želimo kar najboljše in najtesnejše ekonomsko, kulturno in politično sodelovanje s sosedno republiko Avstrijo. Sodimo, da so takšni odnosi in takšno sodelovanje nujno potrebni, saj koristijo obema državama v vsakem oziru, zlasti pa glede na materialno izmenjavo, kar se je že do neke mere pokazalo v dosedanji praksi.
V življenju in razvoju držav, ki imajo skupne koristi, zlasti pa v življenju naših dveh držav, je važno, da si le-ti prizadevata nenehoma in ob obojestranskem razumevanju odpravljati vse tiste bistvene in nebistvene elemente, ki utegnejo biti ovira za skupne večje koristi In skupne cilje.
Potemtakem sodim, da bo obisk g. dr. Gruberja koristil za odpravo nekaterih preostalih, vendar važnih elementov, ki bi utegnili zavirati še večje poglabljanje sodelovanja in dobrih prijateljskih odnosov med našimi narodi. Potemtakem vi-obisku g. ministra Gruberja kot predstavnika vlade sosedne republike željo, da bi še bolj smelo in še s trdnejšim korakom ubrali pot našega medsebojnega sodelovanja.
Popolnoma razumem položaj, v katerem je še zdaj republika Avstrija v zvezi z mirovno pogodbo» želimo, da bi čimprej prišla iz tega položaja in da bi se mogla popolnoma svobodno razvijati. Pri tem zagotavljam g. ministru našo moralno podporo ter želim vse najboljše sosedni republiki. Dvigam čašo na zdravje gospoda ministra Gruberja.«
Na zdravico maršala Tita je g. Gruber odgovoril z naslednjimi besedami:
■Velespoštovani gospod maršal, gospodje! Vesel sem, da sem imel danes priložnost sestati se z Vami in obširno razpravljati o problemih, ki zadevajo Avstrijo in Jugoslavijo. Pripominjam, da so me ganile ljubeznive besede, ki ste mi jih izrekli, gospod maršal. Dandanes je splošno znano, da so potrebe za izgraditev boljših gospodarskih, kulturnih in političnih odnosov med državami pogoj za razcvet
narodov. Izgraditev prijateljskih odnosov med sosednimi narodi pa mora sloneti na naravni osnovi. Lahko rečem, da me posebno veseli, ker lahko že danes ugotavljam pomemben napredek v avstrijsko-jugoslo-vanskib odnosih.
Med našimi narodi so še namreč razvili prijateljski odnosi, ki so zgodovinsko nujni. Zatorej ni nobenega dvoma, da bo-
sta obe državi imeli koristi od tega poglabljanja odnosov.
Gospod maršal, Vi ste opozorili na to, da jo potrebna red-na izmenjava mnenj. Na temelju obojestranskega razumevanja in odpravljanja sedanjih težav bi bilo omogočeno še nadaljnje plodovito razvijanje so. sednih odnosov. K temu bi pripomnil, da je v sodobnem razvoju držav postala neposredna izmenjava mnenj posebno pomemben element za obojestran. sko sporazumevanje. Glede na zamotanost mednarodnega polo-
žaja, id je podvržen stalnim spremembam, je to razumljivo.
Moj razgovor z Vami, gospod maršal, prav tako pa tudi z Vašimi sodelavci, je imel do neke mere poseben namen. Izražam upanje, da bo odslej mogoče, da bomo naše medsebojne odnose gradili hitreje in na trdnejši podlagi« Zahvaljujem se Vam, da boste podprli zakonita avstrijska prizadevanja za svobodo in neodvisnost ter končujem z najboljšimi željami za narode Federativne ljudske republike Jugoslavije in dvigam čašo na Vaše zdravje, gospod maršal, in na zdravje Vaših sodelavcev.«
Izjave ministra dr- Gruberja na tiskovni konferenci
Beograd, 24. jun. Avstrijski minister za zunanje zadeve dr. Karel Gruber je imel danes pred številnimi domačimi in tujimi novinarji na Brionih tiskovno konferenco, Preden je začel odgovarjati na vprašanja novinarjev, je dr. Gruber -poudaril, da je cilj njegovega obiska popolnoma uspel. »Razpravljali smo o zrelih vprašanjih, ki nas skupno zanimajo, in dosežen je bil dober napredek med razgovori, ki so potekali v zelo prijateljskem ozračju,« je poudaril dr. Gruber. »Dotaknili smo se vprašanj, ki presegajo okvir lokalnega značaja in ki so posebnega pomena za odnose med našima dvema državama. V teh vprašanjih je bil dosežen popoln sporazum, ki odpira možnost za še nadaljnje poglabljanje odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo.«
Na vprašanje nekega novinarja, ali so bila pri razgovorih z maršalom Titom najdena sredstva, da se najde izhod iz slepe ulice v problemu Trsta, je dr. Gruber odgovoril, da Trst sploh ni bil predmet njegovih razgovorov z maršalom Titom in drugimi jugoslovan-
skimi predstavniki. »Mi imamo posebne gospodarske interese v Trstu,« je dodal. »Upam, da bodo pri reševanju tega vprašanja upoštevali te naše interese. Avstrija je zainteresirana na miroljubni in prijateljski rešitvi tržaškega problema med Jugoslavijo in Italijo.«
Na vprašanje angleškega novinarja, ali bi sporazum z Jugoslavijo o Trstu povečal možnosti Avstrije za dosego mirovne pogodbe, je dr. Gruber izjavil, da Avstrija tudi dosedaj ni smatrala, da bi bil problem Trsta pravi razlog, zakaj še ni prišlo do sklenitve mirovne pogodbe z Avstrijo. »Načelno smatramo, da se lahko vsako mednarodno vprašanje reši po diplomatski poti,« je dodal doktor Gruber v 'zvezi z vprafa-njem Trsta. »Prepričan sem v neobhodnost obstoja dobrih odnosov med Jugoslavijo in Italijo. Zato smatram, da se mora prej ali slej najti ugodna rešitev za obe državi.«
Na vprašanje nekega dopisnika, ali so resnične vesti francoskih listov, da bo avstrijska vlada ponudila za rešitev tržaškega vprašanja svoje posredo-
Obiski delegacij
iz inozemstva
Beograd, 24. junija (Tanjug): Davi je prispela iz Londona burmanska vojaška delegacija, ki jo vodi g. Cho Nyen, generalni sekretar burmanske protifašistične lige za svobodo. Na beograjski železniški postaji so delegacijo sprejeli zastopnik ministrstva za narodno obrambo generalni major Djura Kladarin, pomočnik ministra za zunanje zadeve Bogdan Crnobrnja in zastopnik komisije CK KPJ za mednarodna vprašanja. Po pri-
Pozdravljeni, rojaki iz Amerike!
Rojaki iz ZDA so na obisku ▼ Sloveniji vejše kraje Slovenije. - Slika Je počneta -či tolikega doma v Gozdn-Mar tuljku
obiskali naJfcagilmL-A priliki ogleda po-
Danes se bodo zbrali v Ljubljani na koncertu, ki ga prireja njim na čast mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane, rojaki iz Amerike, ki so po dolgih letih v več skupinah prišli na obisk v domovino.
Vsi smo njihovega obiska veleli ne le zato, ker jim lahko po dolgi odsotnosti v tujini — gaj so je nekateri zapustili že
pred 30 in celo 40 leti, ker takrat zanje ni imela ne dela ne kruha — stisnemo roko, marveč še bolj zato, ker bodo imeli sedaj priliko, da se na lastne oči prepričajo, kako delamo in kako živimo. Spoznali bodo, kako smešne in zaničevanja vredne so vse klevete, ki jih razširjajo v zunanjem svetu agenti Kominforma is gAt&a-
na o novi socialistični Jugoslaviji. Videli pa bodo tudi, da je pri nas dovolj dela in kruha za vsakega delovnega človeka in da danes ni treba zaradi tega nikomur več s trebuhom za kruhom v Šimi svet in tam trdo garati zato, da drugi požanjejo plod njegovega dela. Prepričali se bodo lahko, da se danes pri nas povsod uveljavlja načelo: Delu čast in oblast! Na mesto porušenih in v hleve spremenjenih cerkva, o katerih jim pripovedujejo pobegli belogardistični vojni zločinci, bodo lahko videli, da se pri nas zaradi vere nikomur ne skrivi niti la» in da ima vse hujskanj« proti Titovi Jugoslaviji samo namen prikriti resničen gospodarski in kulturni razvoj in napredek naše domovine in podpirati imperialistične težnje vzhoda in zahoda. Prepričani smo, da bodo potem, ko se bodo vrnili nazaj v Ameriko, lahko s še večjim poudarkom širili resnico o Jugoslaviji in povedali tudi tistim, ki nimajo prilike, da bi se sami prepričali, da je Titova Jugoslavija resnična domovina delovnih ljudi, pobornik mednarodnega sodelovanja in odkritosrčen, a hkrati odločen branik miru v tem delu sveta.
V tem duhu pozdravljeni, rojaki iz Amerike! Naj bo Vaše bivanje v domovini prijetno in
eefeal
hodu v Beograd je g. Cho Nyen izjavil dopisnikom Tanjuga: »Upam, da bo ta obisk pomenil tudi začetek trdnega prijateljstva med Jugoslavijo in azijskimi državami, ki so pred kratkim dobile neodvisnost.« — Delegacija namerava ostati v Jugoslaviji mesec dni.
Davi je prispel v Beograd tudi novo imenovani burmanski odpravnik poslov v Jugoslaviji g. Tin Mauag Dži. Na beograjski železniški postaji so ga sprejeli zastopniki ministrstva za zunanje zadeve FLRJ.
V Jugoslavijo pride 26. junija 25 članov Društva prijateljev Jugoslavije iz Danske. V naši državi bodo ostali do 11. julija, obiskali pa bodo Beograd, Zagreb, Sarajevo, Dubrovnik, Split, Opatijo, Postojno, Bled in Ljubljano.
Zvedelo se je, da bo delegacija belgijske socialistične stranke prispela v Jugoslavijo okrog 20. julija. Belgijski socialisti bodo gosti komisije CK KPJ za mednarodna vprašanja. V delegaciji bodo najvplivnejši voditelji belgijske socialistične stranke. Gosti si bodo ogledali razne kraje v Jugoslaviji. Zlasti jih zanimajo delavski sveti in izkušnje delavskega razreda Jugoslavije pri upravljanju podjetij.
Naknadno se je zvedelo, da bo tudi vodja kmečke grške stranke Aleksandros Baltazis, narodni poslanec član grške parlamentarne delegacije, ki bo prišla v začetku julija v Jugoslavijo na povabilo Ljudske skupščine FLRJ.
Uspeh ansambla narodnih plesov Makedonije v Grčiji in Trstu
Beograd, 24. junija. Po večdnevnem gostovanju v Grčiji in Trstu je priredil ansambl narodnih plesov in pesmi Makedonije koncerte v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu.
vanje, je dr. Gruber izjavil, da so te vesti brez vsake stvarne podlage in popolnoma neutemeljene.
Na vprašanje, kakšne vtise odnaša s svojega obiska v Jugoslaviji, je dr. Gruber izjavil: »Najprvo moram naglasiti, da sem bil zelo prijateljsko sprejet in čutim, da to ni bilo samo s strani jugoslovanske vlade, temveč s strani množic jugoslovanskih narodov. Glede na kratko bivanje v Jugoslaviji je popolnoma naravno, da ne morem dati popolne in definitivne ocene Jugoslavije. Smatram pa za pravilno, da poudarim, da je Jugoslavija premagala svoje največje gospodarske težave, da je njen gospodarski sistem utrjen in da ima Jugoslavija vse pogoje za najvišji razvoj svojega gospodarstva.«
Govoreč o vtisih z razgovorov z maršalom Titom je doktor Gruber izjavil: »Maršal Tito nas je zelo prijateljsko sprejel. Mislim, da je maršal Uto državnik, ki ima pravilen realistični smisel za ocenjevanje mednarodnega položaja. Lahko rečem, da so bile njegove ocene mednarodnega položaja za nas zelo koristne.«
Na vprašanje nekega tržaškega dopisnika, ali je Avstrija zahtevala določene ugodnosti na Reki, je dr. Gruber odgovoril: »O tem sploh ni bilo govora.«
Neki novinar je navedel, da so nekateri italijanski Kati, zlasti inforrobirojski, jesno pokazali, da niso zadovoljni z obiskom avstrijskega ' zunanjega ministra v Jugoslaviji, ter je vprašal dr. Gruberja, dali je tudi on mnenja, da to ni v skladu s konstruktivnimi in miroljubnimi napori jugoslovanske in avstrijske vlade. Dr, Gruber je odgovoril: »To je tudi moje mnenje, da to ni v skladu s konstruktivnimi napori obeh vlad.«
Prav tako je dr. Grtfber poudaril, da med razgovori niso razpravljali o svobodni coni v Trstu. Ponovno je dodal, da Je sama bodočnost Trsta odvisna I« od prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo.
Poslednji dve vprašanji sta postavila naš dopisnik in dopisnik lista »Oslobodjenje« glede zaščite narodnih pravic koroških Slovencev in Gradiščanskih Hrvatov.
G. minister je odgovoril, da je to razvidno iz komunikeja, katerega so dopisnikom razdelili po končani konferenci.
Na vprašanje nekega ameriškega novinarja, ali je avstrijska vlada v zadnjih mesecih nameravala sodelovati pri reševanju tržaškega problema, da bi ponovno prišlo do neposrednih razgovorov med Jugoslavijo in Italijo glede na to, ker ima Avstrija prijateljske odnose z obema državama, in glede na dejstvo, da ima Avstrija posebne gospodarske interese v Trstu, je dr. Gruber izjavil: »Avstrijska vlada je zainteresirana na tem, da se to vprašanje reši, toda vlade ZDA, Velike Britanije in Francije imajo mnogo več možnosti kot pa avstrijska vlada, da privedejo do končne rešitve tega problema. Niti jugoslovanska, niti italijanska, niti vlada tretje države ni od avstrijske vlade zahtevala, da bi posredovala v tem vprašanju. Sodelovanje treh zahodnih velesil lahko največ prispeva k rešitvi tržaškega problema,« .je končal razgovor dr Grube*.
Uradno sporočilo o razgovorih na Brionih
Brioni, 24. junija. Glede na zaključek razgovorov, ki so bili v naši državi med avstrijskim ministrom za zunanje zadeve g. Karlom Gruberjem, maršalom Titom in funkcionarji avstrijskega in jugoslovanskega ministrstva za zunanje zadeve, je bilo izdano danes skupno uradno sporočilo, v katerem je rečeno:
»Avstrijski minister za zunanje zadeve g. dr. Karel Gruber je bil v Jugoslaviji na uradnem obisku od 19. do 24. junija 1952. Med svojim obiskom je imel g. dr. Gruber razgovore s predsednikom vlade maršalom Jugoslavije Josipom Brozom Titom in odgovornimi funkcionarji jugoslovanskega ministrstva za zunanje zadeve.
Pri teh razgovorih, ki so potekali v prijateljskem tonu in v duhu vzajemnega spoštovanja in razumevanja, so se na obeh straneh dotaknili vprašanj med obema državama in njunega splošnega stanja.
Na jugoslovanski strani so ob obisku zlasti poudarili pozitivno stališče vlade FLRJ do čim prejšnje uvedbe popolne neodvisnosti Avstrije in njene suverenosti ter do sprejema Avstrije v OZN.
Dotaknili so se tudi gospodarskih vprašanj, ki so posebno važna za obe državi, in sporazumno so ugotovili željo, da bi se obojestranska blagovna zamenjava po možnosti razširila. Poleg tega so se dogovorili, da je treba čimprej začeti izvajati sprejete rešitve glede drugih vprašanj, id so bila predmet razgovorov. — Zlasti je bil dosežen načelni sporazum o položaju avstrijskib dvolastnikov in sklenjeno je bilo, da se čimprej sestaneta delegaciji obeh držav v Bad Gleichenbergu, kjer bosta sestavili dokončno besedilo sporazuma o drobnem prometu na meji.
Na razgovorih so bila tudi izmenjana mnenja glede tega, da bi bilo treba na zadovoljiv način rešiti vprašanja, ki so v zvezi s položajem Jugoslovanskih manjšin v Avstriji, v duhu prijateljskega sodelovanja.«
Sporazum o malem obmejnem prometu
Beograd, 24. junija. Po konča- g_ Gruberja in ostalih gonih razgovorih sta avstrijski stov poslovil maršal Tito.
rednim poslanikom Jugoslavije v Avstriji Viktorjem Repičem. V Fažanu pri Pulju se je od
minister za zunanje zadeve dr. Gruber v imenu avstrijske vlade in namestnik jugoslovanskega
Na letališče v Pulju so spre, mili goste namestnik ministra za zunanje zadeve Veljko Vla-
zunanjega ministra Veljko Via- hovič ^močnik ministra za hovič podpisala sporazum o dvo- zunanje zadeve Leo Mates, lastnikih v zvezi z malim ob- __ ,_____ -	■	,____	-
opolnomočeni minister g. dr. Sloven Smodlaka in načelnik evropskega oddelka ministrstva za zunanje zadeve Dragomir Vučinič.
Pulj, 24. junija (TanjugJ^-A*-. -Minist» g. dr. Gruberja, in strijski minister za zunanje za- zastopnike avstrijskega ministr-deve dr. Karel'Gruber je odpo- stva za zunanje zadeve sta spre-
mejnim prometom.
Dr. Gruber odpotoval na Dunaj
toval danes ob 17.30 z letalom iz Pulja skupno z opolnomoče-
mila tudi izredni poslanik in opolnomočeni minister Avstrije
nim ministrom in izrednim po- v Jugoslaviji g. dr. Karl Brau-
slanikom g. dr. Nikoiausom Schleinitzem, svetnikom g. dr.
Johannesom Willfortom in iz- Turski.
ni» in prvi tajnik avstrijskega poslaništva v Beogradu g.
Vsak pretilog oti spodaj fe vreden odgovora
Odbori Ljudske skupščine nadaljujejo z delom
Včeraj sta odbor za zakonodajo in odbor za ljudsko oblast ljudske skupščine LRS nadaljevala pretres predlogov novih zakonov o ljudskih odborih. Po načelni razpravi so prešli na obravnavanje posameznih členov teh zakonov. V živahni diskusiji so se ustavili predvsem na potrebi dosledne izvedbe pravne terminologije v novih zakonih. Opredeliti je bilo treba pojem akt, ki ga uporabljajo zvezni zakoni v pomenu splošnih predpisov in konkretnih odločb. V naši praksi se je namreč ta pojem .zožil na navaden spis. Odbora sta se odločila, da se bo izraz odločba uporabljal samo v upravnem postopku, vsi ostali akti, kot odloki, odredbe in navodila, pa se bodo v novih zakonih obravnavali pod skupnim izrazom — predpis.
Nekateri člani odbora so tudi predlagali, da naj se za členom 41. vnese še en člen, ki bi obvezoval • višje državne organe, da nižjim odgovore, kadar jim ti predlagajo nekaj, za kar so pristojni višji organi. O tem se je razvila zanimiva diskusija, v kateri so se člani odbora postavili na stališče, da je odgovarjanje in obveščanje o usodi predlogov, ki so prišli od spodaj, ena važnih dolžnosti višjih organov, ki pa je ni treba uzakoniti, ker bi morala biti samoumevna in postati moralno pravilo v odnosih med višjimi m nižjimi organi. V zvezi s tem vo flsoi odhgres tudi obsodil'^ak.
so nekaterih organov, ki smatrajo, da predlogi, ki pridejo od spodaj, niso vredni odgovora.
Oba odbora nadaljujeta z razpravo o posameznih členih pred? loženih zakonov.
IX, razširjeni plenum, CK KP Hrvatske
V Zagrebu se je začelo v ponedeljek zasedanje IX. razširjenega plenuma CK KP Hrvatske. Plenumu prisostvujejo tudi sekretarji okrajnih, mestnih in oblastnih komitejev, sekretarji rajonskih komitejev Zagreba ter sekretarji nekaterih tovarniških komitejev, člani Sveta zveze sindikatov Hrvatske ter zastopniki množičnih in družbenih organizacij.
Referat o političnem delu partijskih organizacij v novih pogojih je podal organizacijski sekretar in član Politbiroja CK KP Hrvatske tov. Zvonko Brkič. V svojem referatu je poudaril, da je Politbiro CK KPH smatral za potrebno, da se na tem plenumu obravnavajo dosedanji uspehi, prouče problemi ter razčistijo nejasnosti, ki se pojavljajo v delu partijskih organizacij, ter določijo metode dela in glavne naloge partijskih organizacij v novo nastalih pogojih. O tem referatu se je razvila obširna razprava, v kateri so sodelovali sekretarji okrajnih in mestnih komitejev. Opozarjali so na razne probleme in slabosti ter na uspehe partijskih organizacij na terenu. Zasedanj« s« nadaljuje.
Ustavni zakon in naše
Dm *o nadaljevali Je Članka Is »Borbe«, kl ga Ja napisal TOV. BORIS KIDRIČ
intiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiitHiiHiiiiiiMiiiiiiiHHiiiitiHiiiiiimHiiiiiiiiiiiifiiiiimMiiiiiimiiiiiiiiitmi
Novi proizvodni odnosi, kl so se rodili in se ie naprej razvijajo iz jugoslovanska socialistične revolucije, niso znaCilni samo po tem, da so nastali z eks-propriacijo kapitalističnega razreda. Odlikujejo se tudi s tem, da so neposredni proizvajalci na temelju doslednega boja, kl ga bije naša Partija proti pojavom in potencialnim možnostim izmaličenja socialistične revolucije, dejansko dobili v roke proizvajalna sredstva. — Prvikrat v zgodovini človeštva Je proletariat zares nehal biti proletariat; proizvajalna sredstva se spet vračajo k neposrednemu proizvajalcu, seveda »e več na bazi lastninskih pravic, ki iz njih neogibno raste razredna struktura družbe, marveč na temelju socialistično demokratičnih pravic opravljanja družbene lastnine. Te pravice pa postajajo izhodišče in poro-itvo za bodočo brezrazredno družbo.
Oblikovanje in utrditev resnično socialističnih proizvodnih odnosov v naii deželi ni več pesem daljne bodočnosti. Ta proces je tu. Odigrava se pred našimi očmi, tako rekoč vsak dan se poglablja in razširja. Vsebina in smer državnih uredb in naredb na področju gospodarstva sta se zato obrnili za 180 stopinj. Medtem ko so se v prejšnjem, administrativnem na, činu gospodarjenja vrstili predpisi, ki so širili in utrjevali »operativo« uradniškega aparata na področju gospodarstva, se zdaj vrste predpisi, ki takšno operativo čedalje dosledneje odpravljajo v dobro socialistično demokratičnega upravljanja po neposrednih proizvajalcih. Te dni bomo odpravili vrsto tako imenovanih direkcij, ki so bile eden najmočnejših ostankov birokratizma v socialističnem gospodarstvu. Odpravljajo se tudi alokacije surovin in polizdelkov ter distribucija deviz in vzpostavlja svobodno kupovanje deviznih sredstev na borzah Na, rodne banke.
S temi ukrepi, ki dokončujejo Osvoboditev gospodarstva in socialističnih delovnih kolektivov od administrativnega načina gospodarjenja, postaja »operativa« državnega uradniškega aparata na področju gospodarstva v glavnem odveč. Pred državnim gospodarskim aparatom novega tipa, ki preneha biti nared bo-dajalee v socialističnem gospodarstvu, sta zdaj dve veliki nalogi, povsem različni od »operative«.
Na eni strani Je treba urediti, izpopolniti ln dvigniti na visoko stopnjo eksaktna znanosti, metodiko družbenega planiranja, ki že vedno trpi tako od birokratskih ostankov kakor tudi od »obrtnih«, neznanstvenih, oz. znanstveno nerazvitih metod dela, na drugi strani je treba pripravljati zamenjavo sedanjega že nepreglednega obilja uredb, naredb in predpisov s področja gospodarstva, ki tako neposrednim proizvajalcem kakor tudi regulativnim organom otežko-čajo pregled njihovih pravic in dolžnosti, s štiri do pet urejenimi zakoni s področja gospodarstva, ki lahko zadostno regulirajo nov* proizvodne odnose, regulirajo gospodarsko življenje in omejijo potrebo po raznih »naknadnih« in »dopolnilnih« predpisih na neogibni minimum. Seveda takšno zakonodajno delo zahteva več mesecev iadatnib naporov. Toda sedenja hipertrofij* administrativnih uredb in predpisov na področju gospodarstva že zdaj, to se pravi neposredno zavira funkcioniranje in nadaljnji raz. «oj novega gospodarskega si-
stema. Zato se Je treba takoj lotiti likvidacije vseh tistih uredb oz. odredb, ki so postale odveč, in formulacije majhnega števila novih uredb, ki urejajo gradivo skladno s sedanjo stopnjo gospodarskega razvoja. Takšen postopek bi lahko bil učinkovit prehod h končni ureditvi regu-lativnih predpisov na področju gospodarstva z omenjenimi maloštevilnimi zakoni.
Glede na takšen razvoj novega gospodarskega sistema in na nadaljnje zahteve tega razvoja se je že pokazalo, da ni mogoče, da bi na področju gospodarstva delali z resorno razbitim aparatom posameznih ministrstev ozir. svetov. Zato tako zvezna kakor republiška ministrstva ozir. posamezni sveti te dni svoj aparat združujejo v enoten aparat gospodarskih sve. tov. Takšen enoten aparat gospodarskega sveta bo imela vsaka republika in zvezna .’■lads kot prehodno obliko do novega ustavnega zakona.
Enoten aparat gospodarskega sveta se deli v ekonomsko-planski in upravnopravni sektor. Osnovna naloga ekonomsko, planskega sektorja je, računsko pripravljati osnovne proporce družbenih planov oz. avtomatsko uporabljive intervencijske ukrepe za njihovo zagotovitev. Osnovna naloga upravnopravne. ga sektorja je, proučevati organizacija)^ vprašanja socialističnega gospodarstva in pripravljati ustrezne regulattvne predp te. K tej nalogi se pridružuje naloga konti ole oz. 'n-spokcije nad izpolnjevanjem teh predpisov. »Gospodarska opeia-tiva« bo potemtakem kmalu povsem reducirana. Omejena bo samo še na organizacijo raznih zaščitnih ukrepov na področju kmetijstva, živinoreje, gozdarstva in podobno (veterinarski boj proti nalezljivim boleznim, gojitev in zaščita gozdov itd.) Pa tudi ta ostanek operative — kolikor dejansko gre za neposredno operativo — je treba še bolj prenesti na okrajne in mestne ljudske odbore, kajti edino tako bo lahko neposredna operativa kor: 'na in učinkovita. Na drugi strani je treba to operativo postopoma prenašali na razne zavode, ki bodo ustanovljeni z ustrezno nalogo. Enako je treba dosledno prenesti na okrajne in mestne ljudske od-t re razni inspekcijske službe, v republiških in zveznih kompetencah pa obdržati samo predpise o splošni organizaciji in kontroli teh inspekcijskih služb.
Z združitvijo sedanjega resornega aparata s področja gospodarstva v enotni aparat republiških in zveznih gospodarskih svetov, se sprosti kakih 5000 uradnikov, ki bodo lahko dovolj spopolnili gospodarski aparat okrajnih in mestnih ljudskih odborov. Ta gospodarski aparat je doslej strokovno in številčno premalo močan, da bi sprejel vse naloge, ki se z novim gospodarskim sistemom prenesejo na okrajne, mestne in občinske ljudske odbore v smeri postopnega razvijanja komun, kakor si jih je zamišljal Marx. Njegova pojmovanja še ne ustrezajo razvoju in pridobitvam novega gospodarskega sistema. V večini primerov se ta pojmovanja omejujejo na mnenje, da povečanje vloge okraj, in mestnih ljud. odborov in decentralizacija Iržav-ne uprave v gospodarstvu ne pomenita nič drugega, ko povečanje števila podjetij, ki jim bo lahko gospodarski aparat okrajnih, oz. mestnih ljudskih odborov »komandiral«. Decentralizacija se torej pojmuje tako, da bo gospodarski aparat okrajnih oz. mestnih ljudskih odbo-
gospodarstvo
(D Meni gre za to» kaj porežejo
gospodje onkraj meje
rov odslej »komandiral« tudi bivšim zveznim in republiškim podjetjem. V resnici pa je prav narobe.
V novem gospodarskem sistemu, niti zvezni niti republi-iki pa tudi n« okrajni in mestni, državni gospodarski aparat ne bo več »komandiral« ne zveznim, ne republiškim, pa tudi ne lokalnim podjetjem, niti ne bo več določal cen in »ploh ne uresničeval kake »operative« nad podjetji in gospodarskimi organizacijami. Vloga okrajnega in mestnega državnega aparata se dejansko omeji na naloge, po. dobne tistim republiškega in zveznega gospodarskega a, .rata: na eni strani na računsko uporabo tistih proporcev družbenih planov, ki jih je pristojen določati okrajni oz. mestni odbor, kakor tudi na celoten pregled ustvarjanja in porazdelitve nacionalnega dohodka na področju okrajev, na drugi strani pa na uporabo regulativne konkretizacije zakonitih predpisov in na inspekcijo nad izpolnjevanjem teh predpisov.
Razvoj proizvodnih odnosov, ki že zdaj zahteva tako daljnosežne reforme, zahteva seveda določene teze tudi glede novega ustavnega zakona. Da ni tako, ne bi veljala osnovna marksistična teza o vplivu proizvodnih odnosov na družbeno in državno nadstavbo.
Preden se morem dotakniti nekatere izmed najisnovnejših tez, ki jih zahtevajo sodobni proizvodni odnosi glede novega ustavnega zakona, je treba spregovoriti nekaj besed o dveh kategorijah družbenih planov — o določanju ključne kapitalne graditve ter o določanju stopnje akumulacije in fondov.
Pojem ključne kapitalne oz. investicijske graditve v sedanjem pojmovanju ni dovolj razčiščen in tudi naša teoretična pojasnjevanja tega problema niso obdelala. V sedanjem pojmovanju je ta pojem še zmerom rar' rijiv ko harmonika, kar omogoča raznim birokratsko razpoloženim ljudem v aparatu, da ga napačno uporabljajo. Predvsem bi morali biti na čistem e dveh stvareh: prvič določanje ključne kapitalne graditve ne more biti istovetno s prepovedjo drugih Investicij, ie so za njihovo izpolnjevanje dani pogoji, to se pravi, zadostna akumulacija v rokah investitorjev. Ce na pr. zvezni družbeni plan določi takšno ln takšno kapitalno graditev, to ne pomeni, da republiški družbeni plani ne bi mogli predvidevati tudi drugih investicij, seveda če imajo zanje na razpolago dovolj denarnih sredstev. Prav tako ne pomeni, da okrajni in mestni plani ne glede na zvezne in republiške »ključne« investicije ne bi mogli vsebovati tudi svojih investicij, če imajo zadostno akumulacijo. Določanje ključne ’-ap»talne graditve oziroma Investicij potemtakem pomeni pozitivno obveznost o tem, kaj naj se zgradi, ne pa prepoved podjetjem in r ’posrednim proizvajalcem oz. okrajem, mestom, republikam itd. kakršne koli druge graditve. Edina omejitev iniciative kogar koli — bodi kolektiva neposrednih proizvajalcev, bodi ljudskih odborov in republik — je višina materialnih sredstev, ki z njimi razpolagajo podjetja ali drugi investitorji na temelju socialistično demokratičnih pravic upravljanja. Drugič, določanje »ključne« »kapitalne« graditve ne sme biti maksimalno, ampak mora biti minimalno. Konkretno rečeno, z obveznim določanjem ključne kapitalne
graditve določa družba minimum, ki mora biti investiran v te in te namene, da bi dosegli tak in tak razvoj. Prosto razpolaganje c preostalimi materialnimi sredstvi na temelju socialistično demokratičnih pravic upravljanja mora omogočati tako neposrednim proizvajalcem, kakor tudi samoupravnim enotam, proste investicije. Brez takšnih prostih investicij nikoli ni rentabilnosti in gospodarske celote, fiele proste investicije ustvarijo meso tistemu ogrodju, ki ga predstavljajo sam« »ključne« investicije.
Iz teh dveh tez izhaja tudi tretja. Pojem »ključno« ni istoveten za vse enote naše socialistične družbe. So, stvari, ki ■o ključne za vso Jugoslavijo. To se pravi; so investicijske graditve, ki kot obvezni minimum pomenijo osnovno ogrodje za gospodarski razvoj vse Jugoslavije. Samo takšne odredbe sodijo glede obvezne Investicijske graditve v zvezni družbeni plan in nobene druge. So pa še drugi važni objekti, ki »e njihova važnost razprostira samo na republiško ozemlje. Za republike so takšni objekti »ključni« in sodijo v republiški plan obveznih investicij. Po tej poti pridemo do sklepa, da postane znaten del z družbenim planom določene investicijske graditve pravzaprav »ključen« samo za okraje, oz. za mesta, in da Je treba ta del investicijske graditve popolnoma prepustiti iniciativi okrajev in mest, ni pa ga treba določati z republiškim ali zveznim planom. Ze s tem se pokaže jasna smer razvoja v smislu Marksove komune. (To bo veljalo zlasti potem, ko bo končano najtežavnejše obdobje industrializacije.)
Z gornjimi ugotovitvami pa pomen mest in okrajev v socialističnem planskem gospodarstvu še ni izčrpan. Za tisto ključno investicijsko graditev, ki jo določajo zvezni in republiški družbeni plani, mora nekdo nastopati kot investitor oz. uresničevalec. Prej so bile to razne direkcije, ki jih zdaj kot birokratske ostanke v novem gospodarskem sistemu razpušča, mo. Neposredni investitorji oz. uresničevalci zvezne in republiške »ključne«, to se pravi obvezne investicijske graditve, so lahko torej predvsem bodisi podjetja, to se pravi delovni kolekitivi neposrednih proizvajalcev, kolikor gre za obvezno (z družbenimi plani določeno) rekonstrukcijo njihovih podjetij, ali za razširjenje ali graditev novih tovarn v njihovi neposredni bližini, ali pa okrajni in mestni ljudski odbori, ki dobivajo za to v zveznem oz. re-publiškem družbenem planu določeno dotacijo. Da bi bili neposredni proizvajalci kakor tudi okrajni in mestni ljudski odbori čim bolj zainteresirani na racionalni graditvi »ključnih« objektov, bodo morali zvezni in republiški družbeni plani na temelju predprojektov določiti precizno vsoto, potrebno za kapitalno zgraditev posameznih ključnih objektov. — Kolikor okrajni ln mestni ljudski odbori oz. neposredni proizvajalci do-kazano dosežejo investicijsko uporabno vrednost z manjšimi denarnimi Izdatki, kakor jih je določil družbeni plan, tedaj bo potrebno, da jim te prihranke prepustimo v popolnoma prosto investicijsko razpolaganje.
Določanje stopenj akumulacije in fondov Je izrecno družbeni akt. Upoštevati mora, da se presežek dela ne glede na vprašanje, kdo ga na temelju socialistično demokratičnih pra-
ti skupini duhovnikov iz Tolminskega, ki so namesto duino-pastirskega opravljali gpijonsko in protidržavno delo, smo že pisali. Ta primer je poleg tega, kar smo že pisali, tudi do konca razkril 'vso protiljudsko vlogo, ki so jo ti duhovniki odigrali med vojno In po vojni, pred priključitvijo cone A k Jugoslaviji.
Ko so konec 1942 leta višji cerkveni voditelji označili narodnoosvobodilno gibanje kot komunistično, so se pri teh duhovnikih takoj ohladile tudi tiste skromne simpatije do njega, ki so jih nekateri v začetku gojili zaradi dotedanjega italijanskega zatiranja. Takoj so začeli s poskusi organizirati katoliško akcijo; kar pa ni uspelo, ker je bila ta organizacija že preveč kompromitirana. Zato je njeno vlogo prevzela Marijina družba. Kanonik Brumat, ki je bil škofijski vodja Marijine družbe, Je leta 1944 z okrožnico prepovedal članicam vsako delovanje v OF In obenem dal navodila, kako postopati z aktivisti, Praktično je to pomghilo, da je duhovnik, ki je bil vodja Marijine družbe, aktiviste in simpatizerje OF javil domobrancem, ki so nato izvajali represalije. Na ta način je Marijina družba postala špijonažni organ domobrancev. Podatki so se zbirali na dekanijskih sestankih v Tolminu in Kobaridu. Aprila 1944 se je takega sestanka udeležil tudi Cotič, komandant domobrancev v Kobaridu. Njemu so vse prisotni brez izjeme povedali imena aktivistov in simpatizerjev OF, za katere to
vic upravlja, ne spreminja vin. divldualno potrošnjo (s čimer je zagotovljena socialistična razširjen reprodukcija), in da je dovolj zagotovljeno socialistično načelo — enako plačilo za enako delo. Glede na različni organski sestav fondov posameznih podjetij so tudi stopnje akumulacije in presežek dela v raznih podjetjih različne. Zvezni in republiški družbeni plani pa lahko dajejo glede stopenj akumulacije in fondov vendarle samo določene splošne norme. V najboljšem primeru lahko za isto proizvodno vejo glede na različen organski sestav fondov določijo večje ali manjše število raznih skupin — stopenj akumulacije in fondov. V katero skupino posamezno podjetje konkretno sodi, to bodo morali določiti, zagotavljajoč socialistično načelo enakega plačila za enako delo in družbenega prilaščanja presežka dela prav ljudski odbori, s čimer «e njihova vloga v smislu komun« še bolj okrepi.
Novi gospodarski sistem bo moral v svojem razvoju hitro zagotoviti, da bodo ljudski odbori dejansko zainteresirani na pravilnem uvrščanju posameznih podjetij v akumulacijske skupine. Ce ljudski odbori kot predstavniki družbene enote ne bi bili na tem materialno zainteresirani, bi se lahko zgodilo, da bi začeli presežek dela uporabljati za Individualno potrošnjo, s čimer bi ne le oškodovali socialistično razširjeno reprodukcijo, marveč bi tudi na škodo drugih delovnih kolektivov »svojim« omogočali nepravično velike individualne zaslužke. Da bi bil torej ljudski odbor zainteresiran na tem, da pravilno uvršča podjetja v aku. mulacijske skupine, mora kot predstavnik družbene enote dovolj sodelovati pri uporabi akumulacije. Se več, ljudski odbor mora biti dejansko osnovni nosilec družbene akumulacije, katere del — kolikor to že določa zvezni oz. republiški družbeni plan — odračunava družbeni celoti za ključno kapitalno gra. ditev, narodno obrambo la podobno.
Se nekaj o profil judskem delovanja tolminskih duhovnikov
vedeli. Temu so sledile aretacije in požigi na Čadrgu, Ltbuš-ni, Strmecu, Vrsnu, aretacije in preganjanja, zaradi katerih so padle tudi smrtne žrtve. Kobal Ivan, bivši dekan v Kobaridu, sam priznava, da je bil pomemben člen in opora domobrancem in da je sodeloval s tolminskim dekanom Vodopivcem pri izdajanju naših ljudi, organiziranju obveščevalne mreže itd. Klin-kon Karel priznava, da je dal Cotiču seznam 15 terenskih delavcev in da so bile te osebe nato aretirane. Hlad Ivan sicer zanika svoje grehe med narodnoosvobodilno borbo, toda iz izjav prič je jasno razvidno, da je, imel tesne zveze z Nemci in da njegove roke pri 18 žrtvah in do tal porušeni vasi Strmec niso čiste. Krajnik Lucijan pa priznava, da je po konferenci v Kobaridu kmalu prišlo do aretacij in da je bila konferenca odločujoč činitelj pri teh represalijah.
Tudi po osvoboditvi tl ljudje niso prenehali g svojim sovraštvom do osvobodilne borbe slovenskega ljudstva. Reakcionarna emigracija, ki je uspela pobegniti pred zasluženo kaznijo, ti ni mogla najti boljših pomočnikov. Ko so pobirali podpise za priključitev cone A k Jugoslaviji, se kobariška duhovščina ni izneverila sovraštvu do FLRJ in vsa, na čelu z dekanom Pavlinom odklonila svoj podpis. Nasprotno pa so z vso voljo podprli reakcionarne poskuse emigracije, ki Je hotela, da se cona A priključi k STO, čeprav tudi tu niso dali svojih podpisov, da se ne bi kompromitirali v očeh množic. Ko je med tem postalo jasno, da bo del cone A priključen k Jugoslaviji, so organizirali konec januarja 1947 dekanijski sestanek duhovnikov v Kobaridu, ki »e ga je udeležil tudi pobegli gestapovski agent kaplan Pontar. Tam so sklenili, da bodo kompromitirani duhovniki pobegnili pred priključitvijo, ostali pa bodo ostali in pomagali emigraciji v njeni borbi proti FLRJ s tem, da bodo pošiljali poročila in rovarili proti oblasti. Vsi pa so potem z vso silo delali na tem, da bi čim več prebivalstva pobegnilo pred Jugoslavijo, da bi tako opravičili «voj lastni pobeg. Dogovorili so se tudi o načinu poročanja, zvezah itd. O tem, kako zvesto so vse to izvrševali, pa smo pisali že zadnjič.
Ob vseh teh stvareh »e nehote zamislimo tudi nad moralnim likom ljudi, ki so tako nizko padli. Vse življenje in delovanje nekaterih obtožencev je vse od 1949. leta pa do aretacije predstavljalo eno samo nepretrgano verigo zločinov proti lastnemu narodu, njegovi svobodi in neodvisnosti. Zato tudi ni čudno hinavsko in licemerno zadržanje teh ljudi vselej, kadar je bilo treba biti najprej človek in Slovenec in potem šele duhovnik, podrejen glede verskih vprašanj cerkveni hierarhiji. Eden najbolj tipičnih »pokvarjenjakov« je Hlad Ivan. Znal se je prilagoditi prav vsaki oblasti, Italijanom, Nemcem, Amerikancem, samo ljudski oblasti se nikdar ni mogel. Malo* pred priključitvijo je, svest si svojih grehov, hotel pobegniti v inozemstvo, potem pa je mislil, da se bo tam daleč v Logu pod Mangartom vendarle lahko skril in nadaljeval s svojim delom. Ostali so o njem izpovedali, da je imel na dekanijskih sestankih glavno besedo. Glavno besedo pa je imel tudi takrat, kadar le je po »uradnih poslih« začela »prosta zabava« in je
Hlad z užitkom pripovedoval mastne zgodbice o ljubezenskih dogodivščinah svojih farank, ki so se mu prišle izpovedat in se iz njih norčeval.
Kobal je tudi v Izpovedbah na zaslišanjih povedal marsikaj zanimivega. Tako na primer pravi; »ko je bil pregnan Močnik, se je postavilo vprašanje novega apostolskega administratorja. Edini smo si bili v tem, da to more biti dr. Toroš, ker smo vedeli, da očitno sodeluje z oblastjo.« Tako daleč to torej šli v svojem slepem odporu do Jugoslavije, da so sovražili celo duhovnike, ki so bili lojalni do oblasti. Isti Kobal pa je v preiskavi dvakrat vse priznal m dvakrat nato vse zanikal, dokler ni končno pod težo dokazov le moral priznati resnico. Vmes pa je dajal take izjave: »Ce bi vedel, da bo moje priznanje ostalo samo v arhivu, bi vse priznal. Tako pa bo zame to strašna blamaža.« Ali pa: »Meni gre za ugled cerkve in za to, kaj porečejo gospodje onkraj meje«. Tudi Ljubo Marc daje podobne izjave: »Sedaj bom razgaljen v pravem bistvu kot hinavec in neznačajnež, ker sem namenoma tako pridigal, da sem svoje podtalno delovanje pred oblastjo prikril. Pridigoval sem tako, da so nekateri imenovali moje pridige volilni sestanek, delal pa sem drugače.« Takrat ko je bil čas, pa seveda niso niti pomislili na svoj ugled in na ugled cerkve.
Tako je torej *e ena Izdajalska in špijonska grupa zasluženo končala svoje delo, obsojena od ljudskega sodišča zaradi kaznivih dejanj in od ljudskega mnenja zaradi podlega izdajstva ljudskih interesov in globoke moralne pokvarjenosti ter licemerja. Tako se po železni logiki mora zgoditi vsakomur, komur več pomenijo direktive in interesi reakcionarne cerkvene hierarhije, inspirirane s politiko Vatikana, kot pa lastno ljudstvo, ki si je včeraj v krvi, danes pa si v znoju gradi boljše življenje.	y
In še nekaj: Ko je prišla na dan vsa stvar kobariških duhovnikov, se ni mogla ločiti (posebno za čas NOB), od delovanja tolminskega dekana Vodopivca. Obtetilni material, ki ga je dal samo ta proces, zadostuje za smrtno obsodbo tega velezločinca in izdajalca. Razumemo in odobravamo stališče ljudske oblasti, ki smatra, da tega 80 let starega, fizično in moralno propadlega in poleg tega danes popolnoma brezpomembnega zločinca, nima smisla klicati na odgovornost. Toda vodstvo katoliške cerkve pri nas bi lahko imelo toliko takta (posebno, ker prav dobro pozna grehe Vodopivca), da ga ne bi mirne duše pustilo še danes tam, kjer je zagrešil vse svoje zločine. Smatramo, da ni nihče upravičen tako grobo žaliti vse tiste, ki so zaradi njega trpeli, vse vdove in sirote in spomin tistih, ki so zaradi njega izgubili življenje; B. L.
Plenum CK Ljudske mladine Jugoslavije se bo sestal 28. junija
Razširjeni XVII. plenum CK Ljudske mladine Jugoslavije se bo sestal 28. junija v Beogradu. Na tem plenumu bodo obravnavali članek tov. Aleksandra Ran-koviča »O delu z mladino«. Govorili bodo tudi o nekaterih spremembah in dopolnitvah statuta Ljudske mladine Jugoslavije.
Dr. D. Savnik:	2
Pereči problemi francoskega kolonialnega imperija
Režim terorja
Po nalogu iz Pariza podpirajo obla*ti v Tuniziji premoč francoskih veleposestnikov in trgovsko-induatrijske interese francoskega kapitala. Zaradi tega oblast preganja tudi takšno aktivnost v delavskih vrstah, ki bi jo, recimo, v Evropi ali Ameriki imeli za vseskozi upravičeno. Upravičenim zahtevam delavstva odgovarjajo z aretacijami, delavske manifestacije pa razbijajo s streljanjem žandarmerije (ki je pod poveljstvom francoskega vojaškega komandanta v Tuniziji!) v množico...
Položaj v Tuniziji bi se vsaj deloma lahko rešil s povečanjem industrijskih naprav in ob ustanovitvi novih industrijskih podjetij, kjer bi delavstvo dobilo zaposlitev. Toda francoski kapitalisti niso posebno zainteresirani investirati »voj kapital na »nčsigurnem področju« v Tuniziji tn «« zadovoljujejo z eksploatacijo rudnikov (fosfati, železo, svinec, kositer) ter z u-vaianjem industrijskih proizvodov metropolhe industrije. Zaradi tega pa j« tudi razumljiv stalni deficit tunizijske zunanje trgovine, ki »e j« l«n» P°* grzpela na lS milijard francoskih
frankov! Ta dejstva jasno govorijo, zakaj v Tuniziji ni mogoče ločiti sindikalno-razredne-ga boja od nacionalnega gibanja. Na tiskovni konferenci v Bruslju, kjer je sedež Mednarodne konfederacije svobodnih sindikatov, je generalni sekretar tunizijskih sindikatov konec letošnjega marca izjavil:* Pod režimom, ki sloni na terorju, delavstvo ne more doseči svojih socialnih teženj... Za tunizijske delavce je sedaj najvažnejši cilj upostavitev demokratičnega režima, ki bo dal tunizijskemu ljudstvu svobodo, da samo urejuje svoje zadeve...«
Odgovor Pariza
Leta 1946 je stranka Neo—■ Destour očrtala svoj politični program, po katerem naj Tunizija postane neodvisna, Francozi pa naj bi dobili koncesije za vojaško, diplomatsko, kulturno in tudi trgovsko delovanje. Te svoje nacionalne težnje oslanjajo Tunizijci na dejstvo, da ima sedaj 250.000 Evropejcev (večinoma Francozov in nekaj Italijanov) skoraj popolno oblast nad 3 milijoni domačinov. Ko je bila leta 1950 osnovana
vlada pod predsedstvom Che-nika, je stranka Neo-Destour prvič prenehala a opozicijo in je poslala svojega predstavnika v tunizijsko vlado, kajti pariška vlada je obljubila široke reforme, predvsem pa samoupravo pri vodenju notranjepolitičnih zadev. Toda vse leto niso v Parizu napravili ničesar, zaradi česar je Chenik oktobra 1951 sam odšel v Pariz ih predlagal: ustanovitev tunizijske vlade, v kateri bi bili samo domačini, namesto dosedanje mešane vlade; nadalje: ustanovitev reprezentativne tunizijske skupščine, namesto sedanjega »Grand Conseil«, ki je tudi mešan; in slednjič: Tunizijci naj
Habib Bourguiba, voditelj toni.
«Uskega gibanj« »a neodvisnost
bi postopoma prevzemali vladne in upravne položaje, ki jih imajo sedaj Francozi.
Lani, 19. decembra, je prišel iz Pariza odgovor, ki so ga Tunizijci sprejeli kot očitno zavrnitev vseh svojih minimalnih zahtev. Voditelj Neo-Destoura Bourguiba se je prav tedaj vrnil v Tunis, potem ko je vse leto posvetil propagandnemu potovanju po Egiptu, Pakistanu, Indoneziji, ZDA in Veliki Britaniji. Cim se je Bourguiba pojavil v Tunisu, so ga francoske oblasti aretirale. Toda hkrati Je prišel v Tunis tudi novi francoski generalni rezident Haute-ciocque, ki naj bi zatrl »nerede« v Tuniziji s politiko »močne roke«. Bourguiba je svetoval tunizijskim članom vlade, naj vložijo pritožbo pri Organizaciji združenih narodov, kar so tudi storili, toda takoj nato so bili aretirani predsednik vlade Chenik in trije ministri njegove vlade! Vojaški poveljnik general Garbay, ki je znan po tem, da je leta 1947 zadušil upor domačinov na Madagaskarju, je razglasil obsedno stanje in vojaška sodišča so prevzela tudi obravnavanje »političnih zločinov«. Tunizijci so začeli z množičnimi demonstracijami, Francozi so odgovorili z aretacijami; sledile so sabotaže, lokalni upori, napadi, nakar so izvedli Francozi »čiščenje« z bombardiranjem »uporniških« vasi in z vojaškimi operacijami, pri katerih se je zaradi svoje krvo-
ločnosti izkazala posebno »Tujska legija«, kjer služi veliko število nemških hitlerjevskih oficirjev in vojakov.
»Solidarnost« držav Atlantskega pakta
Za novega ministrskega predsednika je bil postavljen Šalah Eddin Baccouche, človek brez posebnega političnega zaledja, ki so ga Bourguibovi pristaši ocenili kot »ministra, ki vlada po želji kolonialnih gospodarjev«. Francozi so takoj ojačili svoje čete v Tuniziji, domačini so demonstrirali, Upori so izbruhnili po številnih krajih dežele; skratka položaj v Tuniziji je že nekaj mesecev skrajno napet...
Naravno je, da te razmere v Tuniziji niso ostale brez odmeva v svetu. Kmalu potem, ko je Chenik poslal protest Organizaciji zdr. narodov, je blok 11 arabskih in azijskih držav s posebno resolucijo zahteval, naj tunizijsko vprašanje pretresa Varnostni svet. Prve tedne aprila je to vprašanje res prišlo pred Varnostni svet, toda zaradi »solidarnosti držav Atlantskega pakta« je bila arabsko-azijska resolucija zavrnjena, da bi ne bila zaradi razprave o Tuniziji prizadeta Francija, članica Atlantskega pakta.
Prav te dni pa Je arabsko-azijski blok poslal tajništvu OZN zahtevo za sklicanje izrednega zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov, ki bi bilo posvečeno tu-
nizijskemu vprašanju; to naj bi bil protest proti sklepu Varnostnega sveta, ki ni hotel sprejeti tunizijskega problema v dnevni red svojih razprav. Arabske in azijske države imajo le malo upanja, da bi ugodili njihovi zahtevi, vendar pa predstavlja njih ponovna intervencija v prid tunizijskemu gibanju za neodvisnost močno moralno podporo svobodoljubnim Tunizijcem.
Pri zavrnitvi zahteve arabsko-azijske skupine, da naj Varnostni svet obravnava razmere v Tuniziji, se je jasno čutila roka ameriške vlade. Toda to dejstvo je vzbudilo precejšnje nezadovoljstvo ne s.amo v Tuniziji, Alžiru in Maroku, pač pa po vsem Srednjem vzhodu. Edini nacionalistični list, ki še izhaja v Alžiru — »La Republique Algiri-enne« — je ob tej priložnosti napisal, da »arabske države odslej ne bodo več gojile takšnih simpatij do ZDA«, to pa zaradi »dvojne Igre« ameriške diplomacije, ker »se Američani razglašajo za nasprotnike kolonialne politike, obenem pa podpirajo Francijo in njeno nepravično, škodljivo ln brezizgledno kolonialno politiko«. Ne samo v muslimanskem svetu, pač pa tudi v sami Ameriki je taktika ameriške vlade v Varnostnem svetu naletela na močan odmev. Oba najmočnejša ameriška sindikata — CIO in AFL — sta protestirala proti ravnanju vlade ZDA in zahtevala, naj wäShlngtönska
vlada omogoči, da Me tunizijskemu ljudstvu zagotovi resnična svoboda«.
Posledica »dvojne igre«
Ta odmev in oster odpor glede ameriške politike do Francije v pogledu Tunizije j« povzročil, da so v Washingtons kjer so zelo zainteresirani ohraniti si kolikor mogoče dober ugled na Srednjem vzhodu in v ostalih muslimanskih deželah, prav zaradi čedalje bolj oslabljenega vpliva Velike Britanije in Francije, sklenili nekoliko spremeniti svojo politiko, ki ni samo vrgla slabe luči na Atlantski pakt, pač pa je napravila očitno škodo tudi Organizaciji združenih narodov. Ko je nedavno ameriški zunanji minister Acheson prišel v Evropo, je izjavil, da so ZDA naklonjene misli, da naj Varnostni svet OZN vsaj formalno začne diskusijo o tunizijskem vprašanju. Ta izjava je povzročila precejšnje razburjenje v pariških vladnih krogih, ki so po svojih diplomatskih kanalih sporočili v Washington, da pomenijo takšne izjave »direktno vmešavanje ZDA v notranja francoska vprašanja«, obenem pa je franeoska vlada zagrozila z represalijami, češ da bi se v takšnem primeru »umaknila« iz Varnostnega sveta in eventuelno tudi zapustila Združene narode, če bi ta organizacija zavzela negativno stališče do francoske j 'litike v Tuniziji.	(Konec Jutri),
Kako bridko so se prevarali
Tujina je vedno le neusmiljena mačeha
Tujina, inozemstvo. Prekrasna mesta, čudoviti avtomobili in motorji, prepolne izložbe najrazličnejših dobrot in lepot. Čudovite so druge dežele, tam je vse najboljše in. vse najlepše, tam se cedi med po cestah! Tujca čakajo z odprtimi rokami in mu nudijo, kar mu srce poželi. Odprta mu je pot v Ameriko, v svet. Prelepe sanje, kajne? Toda tiste, ki so jih sanjali, so zapeljale. Sedaj se razočaram vračajo. Udrta so lica, bolesten je izraz na obrazih povratnikov, ki jih na desetine in desetine prihaja iz tujine nazaj v Jugoslavijo v sprejemališče v Volčji potok pri Kamniku. V tem prijetnem domu, sredi čudovitega parka, se odpočijejo, tu dobijo
Pričakoval sem od Italijanov toplega sprejema. Toda prvi sprejem je bil na policiji, kjer so me vtaknili za sedem dni v zapor. Nato sta me dva policijska agenta kot največjega zločinca odpeljala v koncentracijsko taborišče Fraschette,, obdano s sedem metrov visokim obzidjem, med zločince, črnoborzijance in druge begunce z vseh koncev sveta. Tu sem užival italijanski raj! Cisto juho s tri dni starim kruhom, spal pa sem na ušivi slami. Mesec dni sem živel tu sredi ljudi, ki se bijejo ža svoj obstanek, saj drug krade drugemu. Pri tem nastajajo pretepi za kruh, ki se končajo s težkimi ranami v bolnišnici. Toda kaj je tu človek, številka
Radostni, veselih obrazov zapuščajo Hinko Torre in Albina Tadič iz Split* ter Borovoj Zikič iz Požarevca sprejemališče povratnikov v Volčjem potoku. - Z avtom so se odpeljali v Ljubljano, tu so šli na vlak, danes pa so po dolgih letih že spet v svojem domačem kraju.
potrebne papirje, nato pa gredo na svoje domove.
Solze imajo v očeh ob spominu na žalostno trpljenje v tujini, solze, ki se spreminjajo v radostni smehljaj, ko se ti ljudje zavedo, da so spet v svoji domovini, da niso več sužnji tujine. Pustimo govoriti tiste, ki so se vrnili včeraj, predvčerajšnjim in v zadnjih dneh.
Andrej Cuder z Jesenic je še mlad, krepak fant. Tudi njega so premotile prelepe sanje o čudežnih deželah. Lani 6. junija je zbežal čez mejo v Avstrijo. V Ameriko je kanil priti. Toda Amerike je daleč, bližni je bil avstrijski zapor in taborišče tJesuitskaserne« v Celovcu, kjer je dva meseca bedno živel. Za njim je prišlo v Avstrijo še njegovo dekle Milica Pintar. Oba sta sanjala o čudovitem življenju. Toda življenje v tujini ju je teplo neusmiljeno. Edini izhod iz taborišča je bilo delo pri kmetih. Andrej, ki ima svoj poklic, saj je električar, je moral pri avstrijskem kmetu hlapčevati, Milica pa je bila dekla. Izhoda od tu ni bilo. Dela za tujca, begunca, v Avstriji ni. Povsod si le stokrat prekleti »Ausländer«, vedno osovraženi človek, ki živiš na račun Avstrijcev. Le kmetje te še uporabijo kot ceneno, skoraj brezplačno delovr"' silo, kot garaškega hlapca, z« sužnja. Tako sta tudi Andrej in Milica dosa-njala svoje sanje in pred nekaj dnevi sta se vrnila v domovino.
Tudi Jožeta Strumpela iz Celja je zapeljala tujina. Lani v jeseni je zbežal čez mejo. Devet mesecev je preživel v Italiji, pred nekaj dnevi pa se je vrnil strt in obupan. V Italiji je pričakoval raj. Pričakalo pa ga je več mesecev neznosnega težkega življenja za bodečo žico in visokimi obzidji italijanskih begunskih taborišč Fraschette, Fro-sinone, Bagnoli, San Antonio, Aversa, Capua. V zadnjem se je znašel sredi 1200 naših emigrantov, večinoma bivših ustašev in četnikov. Zanj je bilo tod življenje neznosno. Ustaši, ti dobijo vsaj pakete od italijanskega klera. Tudi slovensko skupino bivših domobrancev pridno obiskujejo slovenski duhovniki iz Rima, Blatnik, Rus ir drugi. Toda večina emigrantov in beguncev strada.
Se bolj pretresljivo pa je opisal žalostno pot begunca Valentin Komar z Reke: »Letos .18. aprila sem pobegnil v Gorico.
6563, kot sem bil jaz, prazna številka, ki se ne izmuzne več tako lahko izza visokega obzidja, na katerem so italijanski stražarji z brzostrelkami. Težko mi je uspelo pobegniti. Taval sem
Po italijanskih mestih, lačen in razcapan sem si ogledoval svetleče izložbe v Bariju in San-temu, Genovi, Turinu, iskal sem zaslužka, toda tega ni niti za Italijane. Bedni reveži iz množice treh milijonov italijanskih brezposelnih so me povsod prezirali.
V Calle sem obiskal sorodnico, ki je optirala iz Reke za Italijo. Sedaj živi v taborišču »Ro-calta Profugi« bedno življenje. V eni sami sobi živi šest družin. Za hrano in obleko dobi vsak dan 138 lir, toda saj stane kg kruha 120 lir, kg mesa pa 1000 lir. Tako živijo danes ljudje, ki so dobili italijansko državljanstvo. In kaj preostane potem ubogemu beguncu v tej deželi neusmiljene bede? Zato je tudi bila moja zadnja pot v Milano na naš konzulat. Tam sem dobil dovoljenje za vrnitev ter še denar za pot. In tako sem se vrnil po dveh mesecih tavanja po Italiji spet v svojo domovino in jutri bom že na Reki v svoji hiši svoboden človek, ki ga je tujina globoko razočarala in izučila.«
Slične so zgodbe Nikolaja Si-meca iz Breginja, ki je lani oktobra zbežal v Italijo, Alojza Jenžeka iz Prevalj, ki se je od leta 1950 potikal po Avstriji in Nemčiji, ter številnih drugih. Tujina jih je izučila. Toda domov se ne vračajo samo ljudje, ki so po vojni zbežali v inozemstvo, temveč tudi vojni ujetniki bivše jugoslovanske vojske. Poglejmo si žalostno zgodbo nekoč pehotnega kapitana Dragomirja Pavloviča. Leta 1941 je bil ujet, nato je preživel življenje po nemških koncentracijskih taboriščih. Po vojni ni hotel prelomiti prisege kralju in tako se je njegovo življenje nadaljevalo za bodečo žico. Leta 1947 je odšel v Francijo. Tu je bil sprevodnik na tramvaju, de-
lavec v raznih tovarnah. O tem sam pripoveduje. Njegovo pripovedovanje pa je težka obsodba vseh emigrantskih voditeljev in političarjev, ki zapeljujejo tisoče emigrantov, ki si z vsem srcem želijo nazaj. Toda ti jim vcepljajo strah do vrnitve. »Spoznal sem, da od emigrantskega življenja nimam ničesar drugega kot garanje in bedo. V pokrajini Alzacija-Lota-ringija je okrog 2000 takih zapeljanih bednikov, kot sem bil' jaz, ki garajo po rudnikih v nezdravem zraku in opravljajo za boro plačilo druga dela, ki se jim Francozi izogibajo.«
Tudi vojni ujetnik Borovoj 2ikič iz Požarevca vse od 1941; leta ni videl svojega doma. Taval je po Nemčiji za vsakdanjim kruhom, predvčerajšnjim pa se je vrnil. Danes je že spet v srečnem objemu svoje žene in otrok. Zgodbe teh ljudi so iste in se ponavljajo, »Tujina nam je bila neusmiljena mačeha, domotožje je bilo vedno večje«, pove s solznimi očmi Hinko Tor-, re, ki se je predvčerajšnjim vrnil iz Argentine z Albino Tadič, sestro njegove pokojne žene. Kljub zastraševanju informbiroj-cev in ustašev v Argentini, da vsakega povratnika vtaknejo v Jugoslaviji v koncentracijsko taborišče, da v Jugoslaviji ubijajo nedolžne ljudi itd., je prišel nazaj. »Danes pa sem vesel ter nadvse srečen, da sem spet donja«, pripoveduje ves radosten Torre.
Tako Izjavljajo vsi, ki se vračajo in teh je vsak dan več. Zadnje dni so se vrnile tudi cele družine: Škerlj, Gusman, Sot, Vinko, Beker, Vrhovec, bivši vojni ujetniki Savo Gus-lav, Miodrag Stokič, Boško Bu-lovič, Milovan Petrič, Djuro Gerčič, Radomir Miloševič in še na desetine drugih ljudi, ki jih je tujina neusmiljeno bičala.
Gluhonema mladina ne sme ostati brez možnosti, da se usposobi za življenje
V sredini tega meseca je bil v Bitolju razširjeni plenum Centralnega odbora Zveze gluhih Jugoslavije. Plenum je ugotovil zlasti veliko aktivnost nekaterih glavnih odborov pri ustvarjanju lastnih gospodarskih podjetij, pri čemer prednjači Združenje gluhih Hrvatske.
Z odločbo o začasnih stop-
Bosni in Hercegovini imamo po nepopolnih podatkih cca 800 takšnih otrok, neupošteva-joč predšolsko ali šoli odraslo gluhonemo mladino, zavod pa jih lahko sprejme v šolanje v prihodnjem letu le 10. Zato je bil sprejet sklep, da predlagajo glavni odbori v posameznih republikah prosvetnim forumom na podlagi zakona o obveznem
organizacije, - zlasti pa zagotavlja vsem gluhim primeren življenjski standard, kakršnega jim mora in more nuditi tako urejena družbena ureditev, kakor je v naši državi. O. K.
njah o obračunavanju in v. la- šolanju ustanavljanje posebnih čevanjil akumulacije In skla- oddelkov za “šoloobvezno gluho
do v, so ta podjetja oproščena plačevanja prispevkov, ker služijo v prvi vrsti i-^posabljanju gluhonemih v poklicno delo. 2al lahko sprejmejo ta podjetja v primeri z dejanskimi potrebami le sila skromno število učencev. Glede na to okolnost in upoštevajoč dejstvo, da se gluhi lahko uspešno udejstvujejo skoraj v vseh poklicih, je potrebno zlasti poskrbeti da se zaposli gluha mladina v poklicih, do katerih ima veselje, tudi v ostalih podjetjih in pri posameznih mojstrih. Učenje gluhega mladinca ali mladinke zahteva v začetku učne dobe sicer nekaj več potrpljenja in tudi ljubezni, zato pa bo potrebno v bodoče mojstre, ki sprejemajo v uk gluho mladino, nagraditi z rednimi honorarji iz proračunskih sredstev.
V	zvezi z zaposlitvijo gluhonemih je ugotovil plenum primere nepravilnega in brezdušnega odpuščanja gluhih delavcev, zaradi česar je prišel do zaključka, da je nujno pokre-niti vprašanje izdaje zakona o zaščiti gluhonemih.
V	svojem nadaljnjem delu je plenum med drugim ugotovil, da se vprašanje opismenjevanja gluhe šoloobvezne mladine še vedno ni premaknilo z mrtve točke. V posameznih republikah se opismeni le takšno število gluhonemih, kakršna je kapaciteta zavodov, o vseh ostalih pa ni točnega pregleda, niti se ne iščejo druge možnosti rešitve tega vprašanja, V LR
mladino, ki naj bi bili' pri normalnih osnovnih šolah vsaj v vseh večjih središčih.
Jasno je, da bomo gluhe najhitreje osposobili za življenje, le če jih bomo pravilno vzgajali in učili govora že v naj-nežnejši mladosti. Dokler to ni mogoče zaradi pomanjkanja zavodov, kakor tudi zaradi nezadostnega števila strokovnega kadra, si je plenum zadal nalogo, da med ljudstvom in zlasti pri starših gluhonemih otrok in pri učiteljstvu čimbolj popular rizira brošuro »Nasveti staršem gluhonemega otroka«, ki je pravkar izšla v Zavodu gluhonemih in slepih v Zemunu ter jo bo potrebno takoj ponatisniti tudi v slovenskem jeziku. Knjižica daje v zelo poljudni obliki praktična navodila, kako naj ravna neposredna okolica z gluhonemim otrokom, čim zazna to njegovo telesno okvaro.
Nadaljnji sklepi plenuma gluhih se nanašajo na dejavnost združenja v pogledu nalog, ki jih ima organizacija v bližnji bodočnosti na področju kul-turno-prosvetnega dela, udejstvovanja gluhih v fizkulturi in zlasti v krepitvi njihove lastne gospodarske baze. Uspešno izvajanje vseh teh sklepov pomeni velik napredek same
B KRITE
ponedeljsko izdalo »Slovenskega poroževalea«
M wetea naročnina din M—
Koloradskega hrošča kar na litre
Prebivalstvo Vojnika in okoliških vasi vse do letos ni poznalo koloradskega hrošča. Obsežna kmečka gospodarstva so leta in leta pridelovala lep krompir in dosegla celo izredne hektarske donose.
Pred dobrimi 10 dnevi pa je tehnik kmečke delovne zadruge v Gmajni pri Višnji vasi našel v krompirišču prvega hrošča z več ličinkami. Takoj po odkritju tega prvega krompirjevega škodljivca je občinski ljudski odbor Vojnik organiziral množični pregled krompirišč. Porazna odkritja — ko so samo šolski otroci v nekaj urah našli, odnosno nabrali 3 litrske kozarce ličink s hrošči — so kmete predramila k največji čuječnosti. Temeljito so pregledali vsak svoje krompiri-šče in začeli tudi takoj škropiti. Samo v zadrugi Gmajna pri Višnji vasi je okuženih 6 ha Vrorvoirišč.
V Škofji vasi ja okužena Smarjeta. Pristava In Ljubečna. Naj večje okuž*^ S» opazili po-
leg Gmajne še v Strmcu in Soc-Strmec spada 17 vasi, ki so z malo izjemami vse okužene. Šolski otroci v Strmcu so kar v enem dnevu našli 24 hroščev in več kg ličink. Okužbe segajo celo do daljnega Vitanja, kjer so pred nekaj dnevi tudi našli nekaj hroščev z ličinkami.
Pregledi v okuženih vaseh so vsakodnevni. Kmetje so zelo zainteresirani in največ sami pregledujejo po svojih njivah — glavno kontrolo pa vodijo množične in krajevne skupine, ki
so stalno na delu. Kmetje pa pridno škropijo okužene in neokužene krompirjeve njive.
To nedeljo je v krompiriščih po vsem vojniškem področju kar mrgolelo ljudstva, ki je iskalo in uničevalo škodljivca. Našli so več novih žarišč. Tako je po koloradskem hrošču okužen ves vojniški, frankolovski in celo vitanjski predel. Po vseh teh vaseh se je letos prvič pojavil koloradski hrošč in je kmete to odkritje tembolj neprijetno presenetilo. V. S.
Takse v upravnih sporih
Zvezna vlada je s posebno uredbo- predpisala takse v upravnih sporih. Te taksa^so naslednjet, .
Za tožbo zoper upravno odločbo 500 din, za pritožbo zoper prvostopno sodbo na Vrh. sodišče 300 din, za tožbo za obnovo postopka 800 din. za druge vloge razen omenjenih 50 din, za priloge 25 din, za sodbo 1*/, od vrednosti spora, najmanj 500 din, če se vrednost spora ne da oceniti, 500 din.
Za odgovor na tožbo, razpravni zapisnik, za predlog, naj sodišče izda odločbo, ki je upravni organ ni hotel izdati, in za* sklep sodišča s katerim se tožba ozir. pritožba zavrne, se taksa ne plača.
Za sodbo se plača taksa samo, če se tožba oziroma pritožba odbije.
V Invalidskih zadevah, zadevah socialnega zavarovanje in v sporih iz uslužbenskega ali delovnega razmerja se taksa ne plača vnaprej, temveč šele pozneje, če Je tožba oziroma pritožba odbita ali zavrnjena.
Ce se tožbi oziroma pritožbi ugodi, se plačane takse vrnejo.
Ce je vloga nekolkovana ali ne. pravilno kolkovana, pozove sodišče zavezanca, naj v 8 dneh plača takso. Ce tega ne stori ali vloge ne umakne, naznani sodišče to finančnemu organu, kar ima za posledico plačilo dvojne takse.
Uredba velja tudi za nazaj za vse liste spore, ki so se začeli po uveljavitvi zakona o upravnih sporih.
Člani Zveze borcev v Žirovnici vabijo na svoj spominski dan«
Te dni bo minilo M let, odkar so partizanske enote požgale železniški most v Mostah pri Žirovnici. To je bilo prav v času, ko so Nemci na vzhodno fronto prevažali čez naše ozemlje dve diviziji. Zaradi požiga tega mostu, ki je postal velika ovira njihovim načrtom, so v svojem divjem besu postrelili v Mostah 29 talcev, trideseti pa se je s pobegom rešil.
Zveza borcev v Žirovnici bo deseto obletnico požiga mostu v Mostah proslavila v nedeljo 29. junija. Zjutraj bodo člani Zve. ze borcev skupno s pripadniki Jugoslov. ljudske armade priredili »napad« na most, prav kakor je potekal pred desetimi leti, po napadu pa bodo z žalno komemoracijo .počastili spomin žrtev — 29. talcev. Ta dan bo tudi svečano spuščena v pogon hidrocentrala v Mostah. Vsi, ki bodo sodelovali v napadu ter domačini in gostje se bodo udeležili svečanega trenutka na hidrocentrali ter sl bodo lahko natanko ogledali eno izmed največjih gradenj naše prve petletke. Spominski dan se bo nadaljeval s popoldanskim kulturnim programom in s splošnim ljudskim rajanjem.
Člani Zveze borcev v Žirovnici vabijo vse stare borce in aktiviste, da jih ta dan obiščejo v kar največjem številu.
KOLEDAR
Sreda, 25. junija: Jaroslav, Viljem,
Vitko.
Četrtek, 26. junija: Gruda, VigiliJ.
SPOMINSKI DNEVI 25. VL 1940. — Slovenski protifa-šlsd Julijske krajine so izvedli prvo rušenje na železniški progi Beljak-Videm pri Trbižu. V velikem procesu proti Slovencem je bil nato obsojen in ustreljen Tržačan Pino Tomažič.
25. VL 1941. — Začetek ljudskega upora v Hercegovini.
25. VI. 1942. — Partizanski poveljnik Pavle Rošt in devet partizanov z Nanosa obsojenih v Rimu na smrt.
25. VI. 1944. — Enote Južnoprimor-skega odreda zavzamejo postojanko v Danah pri Sežani.
*
Vse diplomante Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani vabimo, da se udeleže razdelitve diplom v soboto 28. junija ob 12? v dvorani fakultete, Gregorčičeva ulica 27. — Dekanat.	3953-n
Na Akademiji za glasbo je bila diplomirana iz folkloristike tov. Znfaga Kumer, asistent Glasbeno-narodopisnega instituta v Ljubljani. Iskreno čestitamo!	4013,.n
Izšel je Splošni register predpisov za leto 195L strani 330, cena din 280. Dobi se pri Uradnem listu LRS. Ljubljana, Kidričeva ulica štev. 5 in v vseh knjigarnah. 4014-n Planinska zveza Slovenije in Uprava Planinskega Vestnika poslujeta v svojih poslovnih prostorih v Ljubljani, Likozarjeva ulica, IV. provizorij, telefon 45-53 do dne 1. septembra t. I. od 6—13. PZS.
Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov LRS vabi svoje člane, da se udeležijo ogleda notranjosti zgradbe in ureditve studiov »Radia Ljubljana« dne 27. junija. Zbirališče pred poslopjem v Tavčarjevi ulici ob 16.	4002-n
MKUD — Vinko Košak — mladinski pevski zbor na Tehniški srednji šoli. Zbor za turnejo je v četrtek ob 17. uri. Odhod z vlakom v četrtek o polnoči.	4015-n
Upokojenci! Podružnica Rajona Center bo imela občni zbor v Mest. nem gledališču. Frančiškanska pasaža, v soboto 28 junija ob pol 16. Ob nezadostni udeležbi bo zborovanje pol ure kasneje, ne glede na število navzočih članov. Po referatih in volitvah poročilo o ureditvi pokojnin.	401l-n
ULKDALISCE
OPERA
Sreda, 25. junija ob 20.30: Verdi: »Traviata«. Izven. Predstava na letnem odru v vrtu Doma JLA, Mikloščeva cesta.
Četrtek, 26. junija ob 20.30: Verdi: »Trubadur«.. Predstava .na letnem odru v vrtu Doma JLA. Miklošičeva cesta. Izven in abonma reda B.
Sobota,- 28. junija: ob 20.30: Su-termeister: »Romeo in Julija«. — Predstava na letnem odru v vrtu Doma JLA. Abonmaji redov A, D in G.
Prodaja vstopnic za operne predstave na letnem odru v vrtu Doma JLA je za en dan vnaprej v opernem gledališču od 9—12.30 in od 15—18, ter eno uro pred pričetkom predstave ob- vhodu na vrt. Abonentom se izdajajo vstopnice za letni oder pri dnevni blagajni v Operi proti predložitvi abonentske izkaznice. Danes in jutri se dodeljujejo vstopnice abonentom« reda B za četrtkovo uprizoritev »TrüBadürja«, v petek iri 'soboto * pa bo dodeljevala operna blagajna vstopnice abonentom redov A, D in G za »Romeo in Julijo« za soboto zvečer.. Začetek vseh predstav bo ob 20.30. Naročila za rezerviranje vstopnic sprejema Uprava SNG, poštni predal 27, telefon številka 45-26.
Šentjakobsko gledališče
LJUBLJANA. Mestni dom Sreda, 25. junija ob 20: Nestroy: »Lumpacivagabundus ali Zanikrna trojica«. Čarobna burka s petjem v sedmih slikah. Red sreda. Zaključek sezone.
Prodaja vstopnic pri blagajni v Mestnem don\u.
KINO
LJUBLJANA — Kino »Union«: ameriški barvni film: »Iz tisoč in ene noči«. Tednik.
Ali je trpinčenje živali dopustno?
V petek, 13. Junija se Je prl-tepla - v Novo mesto od nekod ciganska ali cirkuška družina, ki vodiš s seboj tudi malega med-vodi s seboj tudi malega med-možakar vodi to ubogo žival na verigi in Jo s pretepanjem prisili, da skače ln pleše pred ljudmi, seveda za plačilo. Medvedek je ves sestradan in v ti vročini od Izčrpanosti večkrat pade na tla, pijani možakar pa ga z debelo palico spet pripravi do plesa. Možakar iz sočutja do živali naberači precej denarja in Jestvin, kar vse sam pospravi, saj je rejen in stalno pijan.
Mestni ljudski odbor in dva miličnika sta hotela zabraniti nastope z medvedom na območju mestne občine, toda možakar Je šel na Svet za notranje zadeve OLO Novo mesto, kjtr mu Je neki uradnik podpisal, da lahko nastopa, trpinči žival in predvsem berači na ta račun.
Skrajni čas bi bil, da bi se take stvari preprečile. Medveda je treba oddati v zoološki vrt ali kam drugam, možakarju pa dati pošteno delo, ki mu verjetno smrdi, ln ga naučiti, da trpinčenje živali v današnjem času ni dopustno. Mnogi novomeščani so se zgražali nad takim ravnanjem z živaljo, posebno pa lovci, ki na območju bolenjske skrbno ščitijo to redko divjad,	(r)
Kino »SLOGA«: premiera Jugoslovanskega filma: »Hoja Lero«. Tednik.
Kino »MOSKVA«: italijanski film: »Junak ceste«. Tednik. Predstave v vseh treh kinematografih ob 16, 18.15 in 20.30. Prodaja vstopnic od 15 dalje.
Kino »TIVOLI«: italijanski film: »Junak ceste«. Tednik. Predstava ob 20.30. Pred predstavo se vrši artistična točka. Prodaja vstopnic od 19.30 dalje.
Kino »BEŽIGRAD«: ameriški film: »Mildred Pierce«. Tednik. Pred-stva ob 20.30. Prodaja vstopnic od 19.30 dalje.
Kino »TRIGLAV«: nemški film: »Strel skozi okno«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje.
Kino »SISKA«: ameriški barvni film: »Nebo brez jastrebov«. — Tednik. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. — Cene vstopnicah se znižajo na din 20, 30 in 40.
Letni kino »DOM MILICE«: nemški film: »Strel skozi okno«. — Tednik. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic od 18.30 dalje. JESENICE: angleški film: Bagdadski tatič«.
KRANJ — »STORŽIČ«: francoski film: »Varujte se plavolask«. — LETNI »PARTIZAN«:	nemški
film: »Poročna noč v raju«. KAMNIK: ameriški film: »Zaradi njega«.
OBVESTILA
DO 30. JUNIJA MORAJO BITI IMENOVANI ZAČASNI ODBORI OKRAJNIH ZAVODOV ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE
Po 1. Navodilu za izvajanje uredbe o ustanovitvi zavodov za Socialno zavarovanje (Uradni' list FLRJ 32 z dne * 18. t. m.) morajo bid imenovani začasni odbori vseh okrajnih (mestnih) zavodov za socialno zavarovanje do 30. junija 1. 1952, na kar se opozarjajo vsi okrajni ljudski odbori in okrajni (mestni) sindikalni sveti. Predsednik Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko vlade LRS, je z odločbo z dne 20. t. m. imenoval na predlog Republiškega sveta Zveze sindikatov sledeče osebe v začasni odbor Zavoda za socialno zavarovanje LRS: 1. Kovačič Fedor. pomočnik ministra pri Svetu za 'ljudsko zdravstvo in socialno politiko; 2. Plevnik Jože, predsednik Republiškega odbora sindikata metalurških delavcev; 3. Razdrih Feliks,' predsednik Republiškega odbora sindikata kmetijskih delavcev; 4. Batagel Avgust, predsednik Republiškega odbora sindikata železničarjev; 5. Vidovec Valentin, tajnik Združenja upokojencev LR Slovenije; 6. Skubic Pepca, delavka tovarne »Saturnus«; 7. Carman Tone. strugar tovarne »Utensi-lia«. — Na prvi seji začasnega odbora Republiškega zavoda, ki jo je začel dne 23. t. m. namestnik predsednika Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko tov. minister Fajfar Tone, je bil za predsednika odbora izvoljen tov. Kovačič Fedor, za podpredsednika pa tov. Plevnik Jože.
ŠOLSTVO
UPRAVA DVOLETNE KMETIJSKE, vlnarsko-sadjarske šole v Svečini
razpisuje vpis za šolsko leto 1952-' 1953. Vpisovanje- od 21. junija do 31. avgusta 1952. Sprejme se 35 dir jakov Dopoldne Je pouk teoretičen, popoldne pa so. praktične vaje na šolskem posestvu. Ves čas šolanja stanujejo učenci v domu šole. — Pogoji za vpis so sledeči: 1. starostna doba najmanj 16 let; 2. pred-izobrazba: najmanj s prav dobrim uspehom končana osnovna šola; prednost imajo učenci s podeželsko gimnazijo; 3. prispevek staršev za vzdrževanje učencev v višini 900—1500 din. Upošteva se premoženjsko stanje staršev; resnično revnim in z ozirom na pridnost, daje šola podporo; 4. kandidati morajo biti iz podeželja, kjer se ukvarjajo s kmetijstvom. Potrebni dokumdnti: rojstni list, zadnje šolsko izpričevalo, lastnoročno napisana prošnja, zdravniško spričevalo, potrdilo občinskega KLO o premoženjskem stanju, izjavo staršev, odnosno ustanove, ki pošilja, da se strinja s posedanjem šole ter da so voljni plačevati šolnino v višini po dogovoru na podlagi premoženjskega stanja, odjavnioo KLO. Vse navedene dokumente ter eventueliie informacije pošljite na naslov: Vinarsko-sadjarska šola v Svečini, p. Zgornja Kungota nad Mariborom.	4005-a
RAZPIS
šestmesečnega podkovskega tečaja pri Državni podkovskl šoli v Ljubljani.
Ravnateljstvo Državne podkov. ske šole v Ljubljani razpisuje natečaj za šestmesečni podkovsiki tečaj v letu 1952-53. Pogoji za sprejem so: da je telesno in duševno zdrav (zdravniško spričevalo), da je pismen (šolska odpustnica), da ima volilno pravico (potrdilo), da ni v sodni preiskavi (potrdilo), da je dopolnil 18 let starosti (rojstni list), potrdilo od pristojnih vojaških oblasti, da' ne bo med tečajem vpoklican na odsluženje kadrovskega roka, da se je izučil podkovske obrti in da je bil najmanj dve leti in pol zaposlen kot podkovskl pomočnik (pomočniško spričevalo in delavska knjižica. -Gojenci se bodo vzdrževali v internatu na državne stroške. Lastnoročno napisane prošnje s kratkim življenjepisom pravilno kolkovane in s pravilno kolkovanimi prilogami je nasloviti na ravnateljstvo državne podkovske šole v Ljubljani, Poljanska cesta 69 — najdalje do 20. julija 1952. — Tečajniki bodo pravočasno obveščeni o sprejemu in začetku tečaja.
METALURŠKA INDUSTRIJSKA SOLA JESENICE
razpisuje sprejem učencev v L letnik za izučdtev naslednjih poklicev: livarji, obratni ključavničarji ln obratni elektrikarji. Učna doba traja tri leta. Kandidati, zdravi ln fizično krepki, stari od 14 do 17 let, ki so z uspehom dovršili najmanj dva razreda gimnazije ali šest razredov osnovne šole (za
elektro stroko najmanj 3 razrede
gimnazije ali 7 razredov osnovne šole) naj najkasneje do 8. julija t. L vložijo osebno ali po pošti s. točno navedbo svojega naslova na Upravo šole lastnoročno pisane prošnje (kolkovane z dm 30) za sprejem z naslednjimi prilogami: rojstni Ust, zadnje šolsko spričevalo v originalu ali overovljenem prepisu, zdravniško spričevalo o zdravstvenem stanju in sposobnosti za šolanje, potrdilo o imovin-skem stanju staršev (varuha), kratek življenjepis. Število vpisa je omejeno in bodo sprejeti ie najboljši kandidati na podlagi spre. jemnega izpita, ki bo 9. julija t. L* v šoli. Pričetek ob 8 zjutraj. — Kasnejših prijav se ne bo moglo upoštevati. — Uprava šole. 4008-a *
Uprava Internata TSS. Ljubljana,
Vidovdanska cesta 9 sporoča, da je za novince vpisovanje v internat do 15. Julija. Vprašalne pole so na razpolago pri Upravi interneta	3030-a
Nižja gimnazija v Tolminu spo-rača svojim dijakom, da bo delitev spričeval 28. junija ob 8 zjutraj. Vpisovanje v vse razrede dne
30.	junija od 8—12. — Ravnateljstvo.	4004-n
KADIO
SPORED ZA SREDO Poročila ob 5.15. 6.00. 12.30, 15.0»,
19.30	in 22.08. — 5.00—7.00 Pester glasbeni spored — vmes ob; 5.20—
5.25	Objava dnevnega sporeda; 5.50—6.00 Jutranja telovadba; 6.30—
6.40	Pregled tiska in radijski koledar; 12.00 Filip Bernard: Rapso-dično kolo: Pavel Sivic: Divertimento za klavir in orkester; 12.40 Zabavna glasba, vmes objave;
13.00	Po različnih plateh o raznih stvareh — za pionirje; 13.15 Slovenske narodne; 13.40 Igrajo Ve-seU godci; .1400 Radijska reklama; 14.10 Plesi in baleti; 15.10—
15.30	Zabavna glasba, vmes objave; 17.30 Prenos nogometne tekme med reprezentancama Norveške ln Jugoslavije (prenos iz Zagreba); 19.40 zabavna glasba, vmes objave; 19.50 Radijska reklama;
20.00	Lepe melodije; 20 JO Arch Oboler: Polet v temo (radijska igraj; 21.10 Zbori in arije iz oper; 22.15 Pregled sporeda za naslednji dan; 22.20 Mali orkestri izvajajo zabavno glasbo: 22.35—23.00 Nočni konce; t. — Oddaja Rad;a Jugoslavija za Inozemstvo na valu 327.1 m: 23.00—23.10 v nemškem Jeziku; 23.10—23.25 v poljskem Jeziku.
UMRLI
Sporočamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da nas je v 83 .letu starosti zapustil naš dobri oče, stari oče in brat FRANC KUŠAR. Pogreb bo v sredo 25. junija ob 16 iz hiše žalosti v Domžalah. — Žalujoči: sinovi Jernej, Franc, Ludvik in hčere Roza. Mici, Ivana in Francka z družinami in ostalo sorodstvo.	4013-a
Sindikalna podružnica žel. Poljčane sporoča žalostno vest, da je
22.	junija umrl tragične smrti naš član SLAVKO SPES, vlakovni odpravnik postaje Poljčane. Požrtvovalnemu graditelju socializma in dobremu tovarišu bomo ohranili trajen spomin.	4006-a
Umrla Je moja draga žena in naša ljubljena mama ANGELA JERKO roj. KNEZ. Pogreb bo v četrtek ob 17 na pokopališče v Sto-žicah. — Žalujoči: mož Jože. otroci in ostalo sorodstvo. — Ljublja-• na. 24. junija 1952 .	4016-a
Umrla je naša draga sestra, teta in svakinja HELENA LOVŠE, upokojenka Tobačne tovarne. Pogreb bo v sredo 25. junija ob 16.30 z Zal. iz Jožefove mrliške vežice. — Žalujoči: sestra Marija, brat Ivan, družine Lovše. .Barlič. Jeras, Nov-šak. Zupet, Žirovnik in Vadnjal. — 'Ljubljana, Škocjan, Buenos Aires.	4017-a
MALI OGLASI
RAČUNOVODJO, popolnoma samostojnega, za takoj, išče podjetje kovinske stroke v mariborski okolici. Ponudbe pod »Samostojen računovodja« na oglasni oddelek SP.	8468-e
MLIN ZA ŽITO kompletni, nov, naprodaj, — Pohištvo »Kurnik«, Sevnica ob Savi.	8465-4
MOTORNO KOLO 250 ccm, v brezhibnem stanju, prodam. Ogled: Mrak Vinko, mehanična delavnica. Viška cesta 4.	8457-4
SADNI MLIN, nov, ročni, prodam. Naslov v podružnici Slov. poročevalca Trbovlje.	8469-4
KUPIM čiste ploščate steklenice z bakelitnimi zapirači po 100 gr in 25 gr za kozmetiko, ne manj kot 500 kosov, enake oblike. Naslov v oglasnem oddelku. 8456-5 RIMIFON. novo zdravilo prod tuberkulozi, prodam: tudi za bone. Naslov v oglasnem odd 8480-4 ZAMENJAM dvosobno stanovanje, komfortno, lepo, za trisobno. Ponudbe pod »Kopalnica« na oglasni oddelek.	8426-9
BELE PLOSCICE za oblogo, prvovrstne.. prodam. Ogled vsak dan med 15 in 17. Naslov: Rožna dolina, Cesta XV-8.	8449-4
POŠTENO DEKLE se sprejme za pomoč v gostilni in gospodinjstvu. Vprašati od 10—12. Naslov v ogl. odd.	8464-1
ZLATO ZA ZOBE (ploščica) prodam. — Naslov v oglasnem oddelku.	6450-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, bel, tapeciran, ugodno prodam. Ogled od 13—16. Naslov v oglasnem oddelku.	8450-4
GUMI VOZ, nov, 2500 kg. prodam.
Naslov v oglasnem odd. 8461-4 MOŠKO KOLO »Dürkopp« pro. dam. Strossmayerjeva štev. 10-11, levo.	8483-4
PISALNO MIZO zelo ugodno prodam. Koser, Aleševčeva ulica 35, Šiška.	8487-4
AVTO znamke Fiat 1500, prodamo po zelo ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku.	8473-4
KOBILO, 10 let staro, prodam. — Ekonomija Rudnik 18.	8472-4
PREPOVEDUJEM izplačilo obveznic I. in II. 'ljudskega posojila Dežman Marti. Kavškova ulica štev. 17. — Dežman Ivan. 8484-U KUPIMO rabljene ali nove polne gume za avto SPA — I tona, tipa Karo-leggero 39. — Avto moto društvo Črnomelj.	8470-5
CEZ POČITNICE išče lepo sobo arhitekt. Vošnjakova ulica 10-1, levo,	8462-9
BREZOBRESTNO POSOJILO dam, kdor mi nudi stanovanje. Ljub-ljana-okolica. — Ponudbe poslati na podružnico SP Kranj pod: »Nova hiša«.	8471-9
IZ NAŠIH KRAJEV
KOČEVJE. Obvezniki predvoja-ške vzgoje v kočevskem okraja vneto tekmujejo la se že skrbno pripravljajo na slovenski narodni praznik — Dan vstaje 22. julija. V ta namen so Dolenjevaščanl, ki so najboljši v okraju, napovedali tekmovanje centrom v Kočevju, Ribnici, Sodražici, Loškem potoku, Zlmaricah in Podpreski. Tekmujejo v vojaški izurjenosti, disciplini, stoodstotni udeležbi na vajah prtdvojaške vjgoje tor y
najboljših uspehih celotnega dela. vsi vaški ln delavski centri bodo sodelovali v štafeti na Dan vstaje. Tekla bo od hrvatske strani pa do ljubljanskega okraja. Ob tem prazniku bodo obiskali tudi razne partizanske kraje bi se pomerili, kdo bo bolje izvedel taktične vaje.
MURSKA SOBOTA. Taborniška misel je tudi v naših ravninah našla plodna da. Zadnjič je bil ustanovni občni Shoe rodu tabo«
niške organizacije v Murski Soboti. Izbrana je bila rodova uprava s starosto prof. dr. Ježkom Pezdircem in načelnikom Dragico Kac, Odločili so se, da bodo novi rod imenovali rod »Veselega vetra«. Rod združuje dve taborniški družini, štiri vode in klub. Ima že preko 66 članov, predvsem dijakov murskosoboških srednjih šol, ekonomske sredn^ šole, gimnazije ln učiteljišč^ Pritegnili
bodo tudi vajence.
NE POZABITE, da		lahko izkoristite SVOJ LETNI ODDIH			
edino v komfortno	in	-moderno urejeni			h hotelih in penzionih
y SONČNI OPATIJI!					
Cene penzionov kategorije A «s			lil»	1	dinarjev 880.— do 950.—
s popustom 40% .	•	• • •	« • « •	1	dinarjev . 530.— do 570,—
ali v bonih . •					100 do U4
Kategorija B . •					dinarjev 560.— do 750.—
					dinarjev 340.— do 450.—
ali v bonih - «	9	I • i	«Iti	I	68 do 90
Kategorija C . s	*	I • •	9 ft 1 •	1	dinarjev 510,— do 600.—
s popustom 40% .	§	■ 1 1	I I 1 1	1	dinarjev Slo.— do 360—
ali v bonih . .	i	• • •	• I 9 S	«	n do n
Za vse informacije glede bivanja v vseh			i 3 1 S		
urad, Opatija, telefon 610.			- f ' fr*		
Franc Pečar:
K diskusiji o delavskih svetih
in upravljanju tovarn
Veslači Mornarja so kandidati za oiimpiado
Ker je bilo v celotni razpravi o »problemu« Litostroj napi. sanega že zelo mnogo, smatram za potrebno, da se tudi jaz oglasim in to ne z namenom razpravljati o tem, kaj je kdo rekel, ali je res rekel ali ne, ali so trditve posameznih diskutantov o Litostroju in o meni oziroma direktorski kliki resnične ali ne, ker sem prepričan, da bo čas storil svoje in ker vem, da so argumenti najmočnejša resnica.
V svojem članku bi se hotel dotakniti v glavnem problemov, ki so pravzaprav sprožili polemiko o Litostroju, in sicer, kako osebno gledam na naloge delavskih svetov, upravnih odborov in direktorjev, prav tako pa, da nakažem probleme, ki se pojavljajo danes v kolektivih v zvezi 3 prevzemom uprave v svoje roke.
Res je, da je izšlo v zvezi s tem že mnogo člankov, vendar imam občutek, da je bilo o tem, kako naj delavski sveti vrše svoje naloge, premalo povedanega.
Dotakniti bi se hotel še tudi vprašanja tovarniške organizacije in tako imenov. tovarniške »birokracije« ter problemov, ki se pojavljajo v zvezi z naraščajočo zavestjo, da so delavci dejansko upravitelji podjetij. (Pod tovarniško organizacijo mislim organizacijo dela oddelkov itd.)
Prvo in osnovno, kar bi hotel naglasiti v zvezi z delavskimi sveti, je, da načina upravljanja podjetij po delavskih svetih in upravnih odborih ne moremo šablonizirati niti sedaj, niti pozneje, ko bomo razpolagali z zadostnimi izkušnjami, ker bo ta način v vsakem podjetju drugačen. To pa zaradi tega, ker zavisi način upravlja, nja od mnogih faktorjev, ki so lastni podjetju in od katerih so glavni naslednji:
a)	način proizvodnje;
b)	razvojna stopnja podjetja in tovarniške organizacije;
c)	vrsta proizvodnje;
d)	v podjetju se nahajajoči ljudje.
Da članka ne razvlečem, ne bom analiziral vsakega od teh faktorjev, vendar moram pribiti, da ni verjetno, da bi se vsi štirje elementi ki poleg mnogih drugih vplivajo na način upravljanja, ujemali v dveh ali več podjetjih.
Za izhodišče dela vsakega organa upravljanja v proizvodnem podjetju, predvsem delavskega sveta in upravnega odbora, je treba vzeti naslednjo osnovo:
a)	podjetje mora proizvajati tiste izdelke, ki jih trg potrebuje;
b)	kvaliteta proizvodov mora ustrezati tržnim potrebam:
c)	cena proizvodov mora biti konkurenčna.
Da to dosežemo, je potrebno:
a)	organizirati proizvodnjo čimbolj ekonomično;
b)	skrbeti za odgovarjajoče izpopolnjevanje proizvodnih kapacitet z odstranjevanjem ozkih grl, ki se pojavljajo v proizvodnji;
c)	ustvarjati nove kapacitete;
d)	boriti se za znižanje proizvodnih stroškov (izmeček, upravno-prodajna režija, pogon-ska režija itd.); '
e)	dvigati strokovnost sleher. nega delavca in uslužbenca;
f)	utrjevati in izpopolnjevati tovarniško organizacijo;
g)	dvigati povprečno storil-
nost vsakega delavca in uslužbenca.
Ako hoče delavski svet zagotoviti prej navedene cilje, ima v trenutku, ko je prevzel tovarno v svojo upravo, dvojno nalogo: na eni strani zagotoviti čimboljšo, ceneno in ekonomično proizvodnjo s tendenco dvi-ganja storilnosti, a na drugi strani istočasno skrbeti za to, da bo vsak za svoje delo pravilno plačan in nagrajen, da bo izvršena vsa tehnična zaščita delavca, da bedo urejeni vsi higienski pogoji in da se bo odločno nastopilo proti vsakemu delavcu in uslužbencu, ki bo hotel na neupravičen način priti do višjih prejemkov. O oblikah, kako se ti problemi v praksi pojavljajo, bom govoril še kasneje.
Nekaj pa mora biti vsakomur jasno, in sicer: s tem, ko imajo delavski sveti uprav0 podjetja v svojih rokah, ne sme trpeti tovarniška organizacija. V organizaciji ne smemo iti na. zaj samo zato, ker so enostavnejše oblike razumljive slehernemu: iti moramo naprej, tako kot ustreza notranjim materialnim pogojem. Prav tako nam mora biti jasno, da mora v vsa. kem primeru biti dana možnost popolnega razvijanja osebne iniciative slehernega delavca in uslužbenca, kolikor je to v korist podjetja in skupnosti.
Kaj sledi iz vsega navedenega? To, da sta pred vsako podjetje postavljeni dve osnovni nalogi:
Pravilno analizirati tržišče ter na podlagi te analize proizvajati tisto, kai tržišče potrebuje, torej:
a)	problem prodaje "in
b)	problem proizvodnje.
Obe nalogi sta v popolni zavisnosti druga od druge, uspeh podjetja pa zavisi od uspešnega obvladanja obeh.
Vem, da bo marsikdo dejal, kako se le more eno primerjati z drugim. Pa je stvar od trenutka, ko je odpravljena distribu-cija in plan proizvodnje, dirigiran od zgoraj navzdol, vendarle taka.
Razumeti je treba tudi, da je pot od naročila, preko proizvodnega delavca do končnega produkta dolga in da je prav tako dolga pot priti do naročila (posebno za podjetje individualne proizvodnje); da je za vse to delo potreben aparat v katerem je vsak človek člen v kolesju, ki se mora vrteti. Ce en člen manjka, celotno kolesje ne more pravilno funkcionirati. To navajam z namenom, da bo razumljivo, da proizvodno podjetje ni nikaka upravno-administrativna ustanova, temveč izvršilna gospodarska edi-nica, v kateri niso možne ni-kake revolucionarne izpremem-be, vsaj ne v organizacijskem pogledu v zvezi s proizvodnjo, ker bazirata tok proaizvodnje in organizacija podjetja na znanstveno obdelanih principih ter se v podjetju more govoriti samo o višji ali nižji organizacijski stopnji, ustrezajoči povprečnemu nivoju delavca, stopnji mehanizacije, produktu itd. Cesto namreč ta vprašanja niso popolnoma jasna in napačno je mnenje, da je tudi v podjetjih možno ukinjati delovna mesta, oddelke itd., kot se to lahko vrši v ostalem državnem aparatu. Seveda je možno uki-
njati delovna mesta, ki so obstajala zato, da je nadrejeni državni organ dobival potrebne podatke, poročila itd., ali delovna mesta ustanovljena s tendenco, napihniti aparat.
Nakazal sem že vrsto osnovnih nalog, ki jih imajo delavski sveti kot najvišji organi za upravljanje podjetij, vendar bi hotel opozoriti še na izpremem. be, ki so nastale v trenutku, ko so postali delavski sveti najvišji organi, voljeni od delavstva, in sicer:
a)	izpremenili so se odnosi znotraj podjetja — delavci volijo delavski svet, ta voli upravni odbor, vsem tem pa je podrejen direktor in ves ostali izvršilni aparat;
b)	oblastne funkcije direktorja, kolikor jih je imel, so se prenesle na delavski svet odnosno na upravni odbor;
c)	podjetje je postalo samostojna, n eodvi5na gospodarska edinica, ki zavzema v socialistični družbi določen položaj in ima do te družbe tudi svoje določene obveze.
Katere naloge je potemtakem prevzel delavski svet?
Delavski svet je med ostalim prevzel skoraj vse naloge bivšega AOR-a in resornih ministrstev, nanašajočih se na konkretno podjetje. Nikakor pa de-
Kakšne naloge ima potemtakem direktor?
Prvo, kar bi hotel poudariti, je to, da pod navedenimi pogoji direktor nikakor ni samo dirigent proizvodnje, temveč je v enaki, često v še večji meri, tudi dirigent celotnega komercialnega poslovanja. To pomeni, da sam ali preko izvršilnega aparata išče podjetju zaposlitve, skrbi za naročila, vodi pogajanja o njih, sklepa pogodbe, išče zveze z inozemstvom ter v osnovi skrbi za čimbolj ekonomično in uspešno poslovanje podjetja na podlagi sklepov delavskega sveta in upravnega odbora. Kot tak je direktor najvišji uslužbenec v podjetju, kateremu se pri izvajanju sklepov delavskega sveta in upravnega odbora nihče ne more upirati, razen teh organov.
V ilustracijo prejšnje trditve, da je naloga direktorja biti istočasno komercialno in tehnično na višini, naj navedem, da obstoja .povsod na svetu prepir, ali naj bo direktor tehnik ali komercialist. Tudi tu pravzaprav opredeljuje produkt, kaj naj bi direktor bil. V glavnem
Veslaška zveza Jugoslavije je na podlagi nedeljskih rezultatov mednarodne regate na Bledu sklenila, pustiti na izbirne tekme za določitev olimpijskih kandidatov naslednja moštva: Crveno zvezdo in Gosarja v četvercu s krmarjem, Savo in Crveno zvezdo v dvojki brez krmarja. Crveno zvezdo 7 dvojki s krmarjem. Mladost in Gusarja v četvercu brez . krmarja, Mornarja v osmercu ter Dinamo in Savo v double scullu
Četverec brez krmarja zagrebške Mladosti je še kandidat za oiimpiado
Včeraj so se imenovana moštva vnovič pomerila za izpolnitev olimpijskih norm. ki so bile določene na podlagi lanskih rezultatov blejske regate. Glede na slabe čase na nedeljskih tekmah je bilo splošno mnenje, da je letos proga daljša in da so na rezultate vplivali tudi drugi momenti. Zato je bilo sklenjeno, da bo za izbirne tekme proga spet obrnjena, tako da so vozili iz Zake do Park hotela.
Start je bil v mirnem ln ugodnem vremenu Navzlic temu se je posrečilo izpolniti pogoj za udeležbo na olimpijskih igral samo osmercu Mornarja iz Splita, ki je dosegel doslej na Bledu najboljši čas 6:12,5 minute, s čimer je za 5 in pol sekunde presegel normo. Omeniti je treba, da so veslači Mornarja tekmovali brez konkurence in vozili skozi cilj popolnoma sveži. Osmerec Mornarja bo do odhoda na oiimpiado ostal na treningu na Bledu.
Rezultati v ostalih disciplinah so bili na splošno slabši kot na tekmovanju v nedeljo, s čimer so bili ovrženi vsi ugovori na račun obrnjene proge. Normi sta se približala edino četverec brez krmarja zagrebške Mladosti, ki je premagal Gusarja In double scull pan-
Kdo pride v zvezno ligo?
Kakor znano, bosta Izpraznjeni mesti v zvezni ligi, od koder sta se poslovila Rabotnički in Mačva, zasedla zmagovalca kvalifikacijskih tekem vzhodne in zahodne skupine. V vzhodni skupini bodo igrali prvaki Srbije, Makedonije in Cme gore. v zahodni pa prvaki Slovenije, Hrvatske ter Bosne in Hercegovine.
V zahodni skupini Je položaj že razčiščen. Slovenijo bo zastopal
pa prevladuje želja, da bi bil • Odred. Hrvatsko Osješki Proleter,
direktor oboje — tehnik in komercialist. Mislim, da se bo tudi pri nas zaradi tega v vedno večji meri pojavljal problem
ki ga v nobenem primeru ostala
dva tekmeca Kvarner ln Metalac ne moreta več dohiteti, Bosno in Hercegovino pa Velež iz Mostara, ki je zmagal tudi v povratni tekmi s Slobodo iz Tuzle v razmerju 4:2 (2:1).	-
V vzhodni skupini sta dva kandidata že določena, in'sicer prvak Makedonije Pobeda Iz Prilepa ter prvak Cme gore Budućnost iz Titograda. Za prvenstvo Srbije se bosta borila subotiškl Spartak in Radnički iz Beograda.
Strelci Ljubljane bodo tekmovali
lavski svet ni prevzel nalog di-. kvalitete direktorskega kadra.
rektorja oziroma izvršilnega aparata dotičnega podjetja, ker so te naloge ostale iste, ne oziraje se na to, kdo podjetje upravlja. Te naloge se v ničemer ne morejo izpremeniti. Delavski svet potemtakem vodi generalno politiko podjetja, sprejema smernice za bodoče delo, analizira finančno stanje in vodi finančno politiko podjetja. Sprejema program proizvodnje, postavlja proizvodni plan podjetja, rešuje generalno organizacijo itd. V glavnem pa delavski svet budno čuva, da se vse delo v podjetju razvi :a v korist socialistični družbi. Delavski svet je potemtakem organ, ki izdaja notranje tovarniške zakone in čuva, da se ti zakoni res izvajajo. Nikakor in nikoli pa se ne more ukvarjati z drobnimi problemi, kot to mislijo nekateri, na primer s tem, koga je odpustiti itd., temveč sprejema sklepe, v katerem oddelku je treba skrčiti število ljudi, kje ga je treba povečati, da se doseže določen proizvodni ali ekonomski uspeh. Slično velja za sklepe o povećavanju kapacitet, o izgradnji tovarne itd.
Prva naloga delavskega sveta v kasnejši razvojni fazi bo ana. liza uspeha ali neuspeha podjetja skozi dinar. Na osnovi te analize bo prejel upravni odbor naloge in skrbel za njihovo pravilno in pravočasno izpolnjevanje.
Upravni odbor se bavi s podrobnejšimi, deloma operativnimi nalogami, rešuje personalne probleme vsega vodilnega kadra, izdeluje podrobnejše programe za izvajanje gotovih ukrepov na podlagi sklepov delavskega sveta, sprejema sklepe o raznih disciplinskih, finančnih in drugih ukrepih in rešuje pritožbe na odločbe direktorja ali ostalega upravno-izvršilnega aparata. Prav tako mora upravni odbor biti na tekočem glede vseh problemov v zvezi z materialom, naročili itd.
Ko bodo prišli do izraza vsi revolucionarni gospodarski in upravni ukrepi, ki se trenutno izvajajo v naši državi, bo prav gotovo kolektiv oziroma delavski svet tisti, ki bo v celoti odločal o tem, kdo bo direktor, ker bo merilo za postavljanje izvršilnega kadra finančni uspeh ali neuspeh podjetja. Seveda je stvar delavskega sveta in upravnega odbora, kakšna pooblastila ima direktor. Ta pooblastila bodo lahko širša ali ožja, se-veda zopet v zavisnosti od mnogih faktorjev.
(Dalje jutri)
Strelišče ob Dolenjski cesti bo v dneh od 26. do 29. junija prizorišče zanimivih borb v streljanju. Najboljši strelci Ljubljane bodo merili svoje sposobnosti v moštvenem tekmovanju in posamezno. Nastopili bodo člani, članice, mladinci in mladinke. Pravico nastopa imajo vsi člani strelskih družin, sindikatov, LM, UDV, mladinskih ter ostalih telesno-. vzgojnih in množičnih organizacij.
ZA NAJBOLJŠE SO LEPE NAGRADE Za hitro streljanje: tri ekipe in 10 strelcev diplome ter 5 nagrad; moški — vojaška puška: 5 ekip in 15 strelcev diplome ter deset nagrad. mladinci — vojaška puška:
5 ekip in 10 strelcev diplome ter pet nagrad; mladinke — malokalibrska puška: 5 ekip in 5 strelk
diplome ter S nagTade; članice — vojaška puška: 5 ekip in 10 strelk diplome ter 5 nagrad; moški — pištola: 5 ekip in 10 strelcev dir plome ter 3 nagrade. — Prva in druga nagrada za strelski družini je puška 'in zaboj municije.
Puške in municijo bodo dobili tekmovalci na strelišču za vse discipline razen za hitro streljanje. Ti tekmovalci naj prineso s seboj puške, medtem ko jim bo municija na razpolago.
Mestni strelski odbor naproša vse strelske in množične organizacije, da poskrbe za množično udeležbo svojih članov na tem tekmovanju.
čevskega Dinama. Podrobni rezultati včerajšnjega tekmovanja so naslednji:
Četverec s krmarjem: Crvena zvezda 7:09,5, Gusar 7:17.0; dvojka brez krmarja: Sava 7:38,2. Crvena zvezda 7:41,4; dvojka s krmarjem: Crvena zvezda 8:13,6; četverec brez krmarja:	Mladost 6:49.0, Gusar
6:54.6; osmerec:	Mornar 6:12,5;
double sculi: Dinamo 7:14,6 (norma 7:12), Sava 7:20,0.
Danes bodo ponovno tekmovale posadke četvercev brez krmarja in double scullov. Ce bo kdo od tekmujočih izpolnil normo, bo ostal na treningu na Bledu, končno besedo za udeležbo na olimpijskih igrah pa bo prihodnje dni Izrekel olimpijski odbor v Beogradu.
Štirje rokoborci
pojdejo
na oiimpiado
Na olimpijskih igrah v Helsinkih bo Jugoslavija sodelovala s štirimi rokoborci: v mušji kategoriji bo tekmoval Vukov, v peresnolahki Torma, v welter Cuzdi in v srednji Arsič. — Olimpijska komisija Težkoatletske zveze Jugoslavije se je odločila samo za četvorico, ker sodi, da so le oni v izvrstni formi in lahko dosežejo uspeh.
V Litostroju so vneti kegljači
Zadnji čas je med delavstvom Litostroja veliko zanimanje za kegljanje. — To športno panogo sta uvedla med člane kolektiva tov. Kreč in Bel j an. Pred dnevi so končali medobratno prvenstvo v narodnem slogu, pri katerem je sodelovalo 6 oddelkov tovarne z nad 100 tekmovalci. Disciplinirano in tovariško vedenje udeležencev je dalo tekmovanju pečat resne sporu ne prireditve.
Prvenstvo je razdeljeno v dva dela: v prvem, ki je bilo odigrano na dvosteznem kegljišču Ilirije, so se moštva zvrstila takole:
IVE	5 5 0 1052:837 10
Obdelovalnica 5 3 2	857:892	6
523	824:647	4
523	920:927	4
523	920:836	4
514	798:890	2
Ob zaključku tekmovanja je bila še prijateljska tekma med Ilirijo in najboljšimi kegljači Litostroja, ki se je končala v razmerju 302:289 v korist Ilirije. To je bila tudi izbirna tekma za sestavo Litostrojevega moštva proti kegljačem »Rade Končarja« iz Zagreba.
Tehn. oddelek Montaža Ind. kov. šola Siva livarna

u
S
T!V«
Obiščite planinski koči na Trstelfu in na Krnu
Našim delovnim ljudem so manj znane lepote Goriškega Krasa, čeprav je letos Stjen-kovo planinsko kočo na Trste-lju (664 m) obiskalo nad tisoč izletnikov. Največ je bilo obiskovalcev maja, odkar je v veljavi znižana vožnja z nedeljskimi povratnimi kartami. Prišli so pionirski odredi bližnjih šol, ki so praznovali dan pomladi, dijaki ter nedeljski izletniki iz bližnje okolice. Bili pa so tudi posamezni izletniki in skupine iz Ljubljane, Kočevja, Jesenic, Reke in celo Zagreba, ki so svoje nepozabne vtise zapisali v spominsko knjigo.
Da bo okolica še privlačnejša, namerava planinsko društvo Nova Gorica urediti v bližini koče tudi botanični vrt po zamisli dr. Marušiča, v katerem bodo zbrali vso kraško floro. Koča ima 25 ležišč in je odprta ob sobotah popoldne in v nedeljo. Ce pa kakšna skupina obvesti društvo o svojem prihodu, je odprta tudi med tednom. Na Trstelj se dospe v eni uri po dobro markirani poti od postaje Zali hrib (Dörnberg), kolesarji pa preko komenskega Krasa in po novi cesti iz Mir-
na, od koder imajo komaj pol ure peš hoje.
Te dni bo planinsko društvo Nova Gorica odprlo planinsko kočo s stalnim skrbnikom tudi na Krnu. Koča je bila že lani v glavnem končana. Ima 30 ležišč, ločeno za moške in ženske. To je zavetišče Ervina Go-miščka, ki se je na Krnu smrtno ponesrečil.	-jp
Juventus prvak Italije v nogometu
Zadnje kolo. nogometnega prven-stva Italije je minilo brez presenečenj. Prvo mesto je dosegel »Juventus« s 60 točkami, na drugem je lanski prvak »Milano« s 53, na tretjem pa »Inter« z 49 točkami. Za njim pridejo »Lazio«, »Fioren-tina«, »Napoli«. »Sampdoria« itd.
Iz I. lige sta izpadla »Legnano« in »Padova«. »Triestima« in »Luc-chese« bosta igrala kvalifikacijsko tekmo, zmagovalec pa se bo pomeril z drugoplasiranim moštvom
H.	lige »Brescio«.
*
Prvenstvo Zahodne Nemčije ▼ nogometu si je priboril »Stuttgart«, ki je v finalni tekmi premagal »Saarbrücken« z rezultatom 3:2 (2:1).
»Napoli« Je z denarjem predsednika monarhistične stranke Laura kupil od »Atalante« švedskega krilca Jepsona za doslej na j večji znesek — 75 milijonov lir.
Na wimbledonskem turnirja se
Je od treh Jugoslovanov plasiral v
2.	kolo le Palada z zmago nad Angležem Himejem 6:4. 6:2, 6:4. Mayers (Kenija) je premagal Petroviča 6:1. 6:4, 3:6, 1.*«, 6:1, Herrn! (Anglija) pa Milojkovlča 6:0, 6:2, 6:4.
Tekma za prvenstvo LNP mefl
Krimom in Gregorčičem je končala z zmago Krima 5:1 (2:0).
Tekmovanje za nogometni pokal v Zasavju se bliža koncu. Tekme so se končale z naslednjimi izidi: Brastvo I. : Rudar H. 3:2, Proleta. rec I. : Bratstvo I. 6:1, Retje I. : Proletarec H. 4:1. Tekmovanje bo končano 5. avguste, nakar bo p?-vak Zasavja igral z' Rudarjem.
Avstrijska nogometna reprezentanca je • preteklo nedeljo Igrala z izbranim moštvom Švica neodločeno 1:1 (1:0).
Švedi so v Stockholmu premagali nogometno reprezentanco Danske 4:3 (3:0).
Finski nogometaši so v Helsinkih izgubili tekmo z Madžari 1:6.
Angleško nogometno moštvo Tottenham gostuje v Ameriki. V New Yorku je zmagalo 7:1, v Montrealu v Kanadi pa 8:0.
Argentinci pošljejo na olimpijske igre 10 atletov in 3 atletinje.
Nogometaši, pozor! Športno društvo Svoboda vabi vse ljubitelje nogometa na občni zbor nogometnega kluba, ki bo danes ob 19 v prostorih Ljudske tehnike, Lepi pot štev. 6.
Nogometaši nekdanje Ilirije in
Primorja bodo igrali nogometno tekmo z Mariborčani 10. julija v Mariboru. Zaradi tega bo skupen sestanek pri Ferlincu v četrtek ob 19.
Resfaewsky: Gligorič 5 % s 4
ii
12
Deseta partija Šahovskega dvoboja med velemojstroma Reshew-skim in Gligoričem s eje končala neodločeno. — Končni rezultat Je 5 in poi : 4 in pol točke v korist prvaka zahodnega sveta. Reshew-sky Je dobil dve partiji, Gligorič eno, sedem partij pa se je končalo neodločeno.
Navzlic porazu Je Gligorič dosegel pomemben uspeh, saj Je argentinski velemojster Najdorf pred kratkim Izgubil dvoboj z Reshew-skim v 18 partijah s 7:11.
Gligorič se sedaj vrača v Jugoslavijo.
Kratke šahoTske vesti
V Cerknem Je ob zaključku Šolskega leta . v elektrogospodarski šoli proti 40 členom tamošnjega šahovskega društva igral simultanko naš mednarodni mojster
Vasja Pirc. Dobil je 35 partij, 4 remiziral in 1 izgubil. Igralni čas je trajal 3 ure.
Na turnirju v Beogradu, ki je veljal kot kvalifikacijsko tekmovanje za polfinale državnega prvenstva, so se na prva mesta uveljavili Božič, Djaja, Nikolič, Dju-raševič in Vukovič in s tem dobili pravico do sodelovanja.
Avstrijsko Šahovsko prvenstvo je končano. Prvo mesto in naslov prvaka ja dobil mojster Poschau-ko z 10 in pol točke. Na drugem mestu sta Beni in Auer z 8 in pol, za njima prideta Bruckner in Pal-da s 7 in pol itd.
Velemojster Bogoljubov je pretekli teden v 65. letu starosti umrl v Tribergu, zadet od srčne kapi. V svoji šahovski karieri je imel lepe uspehe in bil med drugim trikTat prvak Nemčije. Letos maja je igral tudi na turnirju v Beogradu.
Šola za umetno obrt
V treh različnih medsebojno oddaljenih prostorih je bila odprta razstava izdelkov dijakov Sole za umetno obrt. Le zakaj kar v treh hišah — v Mali galeriji, na Titovi cesti (Tyrševi), v Umetniški zadrugi v Kardeljevi ulici (Selenbur-govi) in na Novem trgu? Mar je toliko gradiva, da ga mora šola razstavljati kar na treh Jerajih? Kaj bi ne bilo za gledalce bolj pri roki in ali bi ne bil zagotovljen večji obisk, če bi razstavo uredili v Moderni galeriji? Upravičena so vsa ta vprašanja in gotovo je, da bi obiskovalce laže privabili v Moderno galerijo kot pa na Novi trg. Toda prireditelji so iz tehtnih razlogov razstavo razdelili v tri dele.
Ne vem, ali je še kje tako, da bi morala šola osebenjko-vati v treh medsebojno oddaljenih hišah (točno rečeno celo v štirih, kot mora Sola za umetno obrt. V eni hiši je uprava šole, t. j. ravnatelj in upravna pisarna — vse v eni sami tesni sobi, v drugi so učilnice z delavnicami, kolikor jih seveda šola sploh ima, v tretji pa ri-salnice ozir. učilnice. Vsakemu pedagogu je takoj jasno, da je pouk ob takih pogojih zelo otežkočen, saj je težko nadzirati dijaka in je močno ovirano sodelovanje med profesorji ter med oddelki; recimo keramični oddelek ima na povsem drugem kraju delavnico kot kiparski oddelek, sodelovanje med tema oddelkoma je nujno, toda zaradi oddaljenosti je skoraj nemogoče; slikarski oddelek, ki je osnova vsem ostalim oddelkom, Je nastanjen spet v tretji zgrad-dijaki in profesorji izgub-
ljajo veliko časa prav zaradi razdeljenosti pouka v različne zgradbe.
Vodstvo šole je hotelo javnost na samosvoj način opozoriti na ta prvi problem SUO, zato se je odločilo, da v različnih hišah organizira razstavo, ki naj tako zgovorno priča, da se šola ne more prav razviti, ker nima enotnih prostorov. In prireditelji niso hoteli jedra razstave prenesti v Moderno galerijo, ker so želeli, da obiskovalec pride na Novi trg, kjer bo videl, da so prostori za namene šole neprimerni, pretesni, slabo osvetljeni in kar je glavno — da šola nima delavnic.
Z delavnicami je že dolgo tako, da dijaki kiparskega oddelka modelirajo kar na tesnem veramdnem hodniku, kjer je pozimi mraz, poleti pa vroče; tekstilci izpodrivajo statve in statve nje, ker je prostor tesen kakor v mišnici; oddelek za notranjo opremo pa sploh nima delavnic, zato dijaki Izdelujejo samo načrte. Projekti dijakov pa kažejo, da bi njih realizacija pomenila vzpon umetne obrti, ako bi le bile delavnice, da bi jih mogli uresničiti! — Ker ni prostora, da bi mogel vsaj nakazati vso problematiko Sole za umetno obrt, naj te bežne oparite zadostujejo; sicer pa sodim, da bo tega ali 'onega Te gnala, radovednost in bo kljub vsemu šel na Novi trg, kjer bo na razstavi spoznal, da šolo res duši pomanjkanje delavnice.
Ce -naj bi to, kar sem povedal, bila materialna, zunanja problematika Sole za umetno obrt (in s tem naše umetne obrii vofc&>, p« otyggji ie idej.
Nova številka „Arhitekta“
ive Bole
umetno «Art v Mali galeriji
na, notranja problematika. Pozornemu obiskovalcu se bo na razstavi dovolj nazorno prikazala tudi ta problematika. Tu gre za vprašanje, ali se na pravih osnovah vzgajajo dijaki šole — bodoči razvijalci domače umetne obrti in umetniški vodje nase industrije ter za vprašanje, v koliko in kako naj domača umetna obrt postane izhodišče za oplemenitovanje naše industrije. Pridružuje se tudi vprašanje, v koliko in kako bi sola smela postati proizvajalec izdelkov za prodajo doma in v inozemstvu ter vzporedno s tem, katere zvrsti umetne obrti bi iz gospodarskih razlogov morala šola prvenstveno gojiti. Prireditelji razstave so se odločili, da ta vprašanja ponudijo v razpravo vsej javnosti, zato željno čakajo razgovora v časopisih. Razen tega pa je Društvo za dekorativno umetnost, ki mu je Iflivaj &U£) is s ftjo ug&ifis
obrti prva skrb, pripravilo dva razgovora o teh vprašanjih na razstavi sami, ki se ju bodo poleg zastopnikov oblasti udeležili zastopniki Etnografskega muzeja, »Doma«, v prvi vrsti pa zastopniki Društva slovenskih upodabljajočih umetnikov, Društva arhitektov Slovenije in razen njih še vsakdo, ki se zanima za razvoj umetne obrti.
Za zaključek naj omenim samo še to, da Društvo za dekorativno umetnost družno s Solo za umetno obrt že snuje načrte za splošno razstavo slovenske umetne obrti. Razstava bo jeseni in bo neprimerno obsežnejša kot sedanja, ker bo z*a-jela vso Slovenijo: Ribničane, Belokranjce, Prekmurce, Gor-jušce itd., k tem pa še umetniške obrtnike in umetniško-obrtniška podjetja.
Sele tedaj" bomo videli, kako se razvija naša umetna obrt.
2eß K,
Izid tretje Številke revije »Arhitekt«, ki jo izdaja Društvo arhitektov Slovenije, nas mora v vsakem pogledu razveseliti. Predvsem nam dokazuje, da so se odgovorne naloge oprijeli resni delavci, ki bodo prebredli značilne težave slovenskih periodičnih publikacij, drugič pa vsebina kaže spet očiten napredek.
Arhltektonsika revija učinkuje najprej vizualno. Ko jo prvič prelistaš, te morajo pritegniti ilustracije. Pestra vsebina in grafična oprema nekaterih strani dosegata nivo inozemskih Tevij. Ko si re-vtjo »pregledal« — se polotiš čitanja člankov. Se pozneje se poglobiš v študij objavljenih strokovnih problemov. No, v tem pogledu je značaj revije še bolj poljuden — saj pa tudi ni namenjena le strokovnjaku, temveč širokemu krogu bralcev.
Uvodna beseda Je posvečena sojetnici maTšala Tita. Prvi članek pa je doprinos Urada za regulacijo Ljubljane k ureditvi ljubljanskega središča. Arhitekt Marko Zupančič skuša iz organskega razvoja mesta utemeljiti prikaz bodočega mestnega središča, ki je členku priložen v odlični dvobarvni reprodukejii. Bralci nestrokovnjaki pa bodo verjetno pogrešali podrobnejše obrazložitve projekta, ki jo nudi le splošna le-genda pod načrtom.
Sto tisoči poslušajo vsak dan oddaje Radia Slovenija. Le malo od njih pa sl zastavlja vprašanje, v kakšnih prostorih se te oddaje Izvajajo. Se redkejši bodo tisti, ki Jim je znano, koliko truda in naporov Je bilo treba, da smo po osvoboditvi zgradili svoj Radiodom ln ga opremili z vso komplicirano tehnično opremo, ki jo taka ustanova zahteva. Velika zasluga gre pri tem gotovo projektantu arhitektu Otonu Gaspariju. S stavbo Radia Slovenija, ki. Je funkcionalno, akustično in tehnično zelo zahtevna naloga, ln s pro-jektom poštne telefonske in telegrafske centrale ob Masarykovl cesti se Gaspari uvršča med naše vidnejše projektante. Njegov članek nas povede skozi študije ln druge tehnične prostore radijske oddajne službe.
Tretji članek obravnava stanovanjsko problematiko. Za tovarno
hiš v ZavMovičlh s
Bosni, opremljeno s švedskimi stroji, ki pa je izdelovala prva leta po vojni prav ponesrečen tip dvostanovanjske hiše. je izdelal arhitekt Dušan Černič v sarajevskem projektivnem zavodu več tipov stanovanja. Njegov članek prikazuje srednje samostojno trisobno stanovanje. Hiša je enoetaž-na in kaže vešč prijem arhitekta, ki se z zamakanjem srednjega dela stavbe lzbegne nevarni vnanjo-Rti barake, ki jo montažne hiše tako rade izkazujejo.
Prof. arhitekt Edo Miheve objavlja jugoslovanski paviljon v Parizu. Z opremami naših gospodarskih razstav v inozemstvu, ki so težka in odgovorna naloga, si je pridobil že dostojen slove« doma in v tujini.
S prevodom odličnega članka angleškega arhitekta D. Bullivan-ta o projektiranju udobnih stolov bo »Arhitekt« gotovo koristil našim projektantom in obrtnikom. Članek prikazuje v skicah in grafikonih proučevanja dr. Akerblo-ma iz anatomskega instituta v Stockholmu o načelih neu trajajočega sedenja.
S člankom o tekstilnih vzorcih nas arhitekt Uroš Vagaja seznanja z vrsto umetniškega udejstvovanja. ki se pri nas še ni razvila, obeta pa z rastočo domačo tekstilno industrijo postati hvaležna panoga za naše likovne ustvarjalce.
Rezultat ankete o nekaterih aktualnih vprašanjih naše arhitekture vsebuje zanimive doprinose k vlogi, položaju ln uspehih naše današnje arhitekture, o odnosu arhitekture do likovnih ln tehničnih vprašanj, o današnji organizaciji BThitefctnega projektiranja In o vzgoji arhitektov na naših fakultetah. Zanimivo je. da so skoraj vsi udeleženci ankete soglasnega mnenja, da organizacija arhitektonskega projektiranja ne zadovoljuje, ker napravlja iz arhitekta uradnika, odvzeme njegovim stvaritvam osebno noto in s tem čut za odgovornost projektanta, ki edino jamči za res kvalitetno projektiranje.
Revija razpisuje novo anketo o umetni Obrti ln oblikovanju. Želeti moramo le, da ee te ankete udeleži večje število strokovnjakov, saj je na prva vprašanja poslalo' odgovore iz vse Jugoslavijo le 10
V	drugem delu revije — Odmevih je na prvem mestu prevod Članka iz dunajskega dnevnika »Die Fresse«, ki da je napisal prof. dr. Lehman ob promociij prof. Jožeta Plečnika za častnega doktorja Tehniške visoke šole na Dunaju. Sledi javna tribuna, kjer E. R. upravičeno zahteva več obzirnosti pri uvajanju modeme tehnike v mesto. Z dobrimi slikovnimi primeri pokaže nasilje, ki ga tehnične pridobitve izvajajo nad naravo.
Izčrpna studija Ing. arh. Maksa Strenarja o novi operi za Ljubljano prikazuje nedvomno velik trud projektanta, ki ga je vložil v večleten podroben studij prostorskega, funkcionalnega in aku- ■ stičnega problema opere. Odprla bo predvsem vprašanje lokacije opere in več drugih problemov, ki Jih arh. Strenar zanimivo osvet-Huje.
V	»Gradbeni kroniki« objavlja arh. Jože Kregar pismo iz Kopra, ki opisuje gradbeno delavnost v coni B, Ilustrirano s 7 slikami projektov in realizacij. Arh. Oto Jugovec piše o svojih vtisih in delu na obnovi mesta Coventrvja v Angliji, znanem cilju nemških bombnikov.
Zanimiv članek o knjižni opremi prinaša nekaj tehtnih misli o opremi knjige, ki nudi v Sloveniji že več let široko polje udejstvovanja arhitektom. Bilo bi poučno, da bi avtor svoja izvajanja prikazal na več in ne le dveh primerih.
Sledi še ocena knjige A. Dero-ka: Srednjevekovni gradovi u Srbiji 1 Makedoniji, ki jo je napisal arh. M. Mušič, in Branislava Kojiča: L deo projektovanja privrednih 1 industrišklh zgrada, izpod peresa arh. Hrvoja Bmčiča.
Omenil bi če vprašanje insera-tov, ki pri nekaterih Inozemskih arhitektonskih revijah tvorijo celo obsežnejši del vsake številke.
V grafični Izdelavi oglasi vidno napredujejo, ne moremo pa se strinjati, da imajo nekatere tvrdke samo angleški tekst, čeprav gre revija tudi v inozemstvo. In prav zaredi inozemstva ne vemo. če je povsem na mestu, da zavzema najvidnejše mesto — na hrbtni strani platnic nemška tvrdka, ko bl vendar katero koli Jugoslovansko izvozno podjetje moralo biti zainteresirano za ta prostor, ki je Skoraj enako na očeh kakor naslovna stran.	F. G,