Leto ucnr«, Summ Cena 40 cent. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJTJBLJAlfA, IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase te Kraljevine Italije ki UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A^ MILANO ULICA &, — opoldne, t«*-«*™* naročnina 6.— L, Za Inozemstvo 10 L CX3MCBSSIONARIA BSCLUSIVA per ki pubblicitA di provenienza italiana ed estera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A_ MILANO. SfaHJanske čete posegle v boj na vzhodni fronti Včeraj so čete italijanskega ekspedicijskega zbora na ukrajinskem bojišču prevzele določen odsek in takoj izvršile uspešen napad Z ukrajinskega bojišča, 8. avgusta, s. Ital:jan.ske čete na vzhodnem bojišču so včeraj prevzele določen jim odsek ter so prvič posedle v boj. Na svojem odseku so prešle takoj v napad in vrgle sovražnika iz mor no utrjenih in srdito branjenih postojank. Z ukrajinske fronte, 8 avgusta, sl Po seb- popočcnnaec agencije Štefani javlja: Koio*ne ^a- h čet. k; so v preteklih dneh tudi ob neugodnem vremenu korakale k rbarali-ščem so spert na pohodu. Oddolki raznih vrst orožja, rn razn ;h specializiranih čet se približu jej o hitro sektorju, ki je brl doiočen našemu ekspedicijskemu zboru m ki je eden najvažnejših na fronti. Tudi ostale kHocneTre na romunskem ozemlju so Čerte prehodile ob navdu^nem pozdravljanju prebivalstva. Zadržanje vojakov in njih opreme sta povsod" vzbujala največje občudovanje. Ne samo rurnunsko prebi-valsrtvo, ki jc imelo srečo, da ni prisilo pod boijševike. rudi prebivalstvo ozemlja, ki je bilo pod vflado rdečih, je priredilo na-3rrn vojakom fcvečane s/prejeme. V pro-de!:h, ki so bili nedavno osvobojeni, jo ba sprejem naših čet posebno svečan in mnogokrat naravnost ganljiv. Pohod italijanskih vojakov po tej zemlji je potrdšl, da je komuni-zem tod za vodno odstranjen in da se ne bo vrnil nikoli več. da bi ropal in moril med tem nesrečnim prebivalstvom. Zvino in Smolenskom obkoljenih čet sovjetske vojske je bila zapečatena. Premoči nemškega vodstva, iniciativnosti podreje-nih poveljnistev, kakor tudi pogumu tn vztrajnosti čet se je zahvaliti, da Je bil tn-%aj kljub najtežjim okoliščinam za dovoz dosežen uspeh, Id bo odločilnega pomena za nadaljnje vodstvo naših operacij. Letalstvo je pri tej zmagi odlično sodelovalo. V neumornih poletih so ustvarili oddelki bojnih letal izvidniško podlago za vodstvo bojev na zemlji. Oddelki lovskih, strmoglavnih in bojnih letal, podpiranih z izvid nizkimi letali za dolge polete, so v najtežjih okolici nah napadali operativne rezerve sovražnika in njegove obkoljene dele. Odločno so napadali, kjer je bilo treba zlomiti odpor sovražnika, razbiti njegove protinapade ter v sodelovanju s protiletalskim topništvom izločiti njegovo udejstvovanje v zraku. Pri tem je bilo uničenih 126 železniških vlakov, 6 oklopnih vlakov, na tisoče raznih motornih vozil in 15 mostov. Tudi v bojih proti sovražnim bunkerjem in topniškim postojankam, kakor tudi proti oklopnim vozilom sovražnika je sodelovalo letalsko orožje z velikim uspehom. V poteku te ogromne bitke so slavno sodelovale armade maršala KJugerja, generalnih polkovnikov Strausa in barona VVeichsa ter oklopne skupine generalnih polkovnikov Guderiana in Hotna. kakor tudi letalski oddelki letalskih generalov Loerzerja in von Richthoffena. Močni oddelki bojnih letal so zadnjo noč spet napadli Moskvo. Številni bombni zadetki v polno so bili doseženi v neki tovarni za letala. V moskovskem loku in vzhodno od njega je nastalo več velikih požarov. Nemške izgube Berlin, S. avgusta, e. Kakor je objavil DXB snoči, so boljševiki utrpeli precej hude izgube tudi v teku zadnjih borb. V nekem sektorju, kjer se je borila nemška divizija, so našteli predvčerajšnjim nal 600 sovjetskih trupel. Glede nemških izgub se iz avtoriziranLh virov ponavlja, da so relativno majhne in v splošnem relativno ne večje kot v prejšnjih vojnih pohodih. Anglosaksonska propaganda se podviza razširjati najbolj fantastične vesti, očitno ria bi omilila vsaj deloma učinek, ki so ga naredile številke, katere je objavil Hitlerjev glavni stan. Madžarski demanti Budimpešta. 8. avg. s. Angleško-sovjetski propagandi, ki je zadnje dni razširila govorice, da so maižarske bolnišnice prenapolnjene z nemškimi ranjenci, je lil snoči dan odgovor v posebnem madžarskem službenem poročilu, ki kategorično demantira te propagandne vesti londonskega in moskovskega radia ter poudarja, da v nobeni madžarski bolnišnici ni nemških ranjencev. Ne prej, ne sedaj, pravi službeni demanti dobesedno, v madžarskih bolnišnicah niso alf & vili ranjenih nemških vojakov. Tukajšnji poritični krogi ugotavljajo, da postavljajo te ugotovitve v pravo luč angleško in sovjetsko propaganlo, ki imata neskončno slabe namene in ki mislita, da lahko na tak način zmanjšata ogromne uspehe, ki so jfh dosegle nemške in zavezniške čete na vzhodni fronti. Rtuminska zavrnitev angleške propagande Bukarešta. 8. avg. s. Rumunslca brzojavna agencija abjavtlja odgovor na izmišljotina londonskega radija, ki skuša že nekaj časa zapeljati v zmoto glede položaja v Rumu-niji. Av-torizirani krojji v Rurnuniji izjavljajo, da je vojna Rumunije p«roti boljševizmu najbolj popularna vojna, kair jih pozna qgodo*3lML Rumunsiki narod in vojska sta resno združena ob kondukatorju države in s*c borita v tej vojni o»b shrani nemške vojske z lojalnostjo, kakr:na je pot-rebna do tistih, kri so s svojimi žrtvami pomagali Rurnuniji oswboditi pokrajine, katere so ji pripadale, in braniti civilizacijo. Glede drugih informacij, nadaljuje poročilo1, po katerih naj bi "Vemci izk' -riščali nimunsko cjoepodarstvo rn zatirali rumun-sko s.vobr*io>. rjodertavajo v istih krofih, da v štirih mesecih ni Rumunija izvozila nič žita v Nemci ro in da to tudi ni bilo od nje zahtevano. Dcj^vo, da je bilo poveljstvo rumunsiko-ncmški vojski poverjeno generalu Antoncscu. je najbolj zgovorni dokaz o spoštovanju rumunske suverenosti, rumunske vojske in kond-ukator-ja drŽave. Skupna borba Rumunov in Nemcev za nimunsko zemljo kaie tudi spoštovanja Nemčije in Hitlerja do mmirnsk*h teritorijalnih pravic. Končno se je Anglija, zaključuje poiročilo. ki se je izdajala za bra-nirre^jico civilizacije m ki je vedno negovala kult velike svojine, zvezala s sovražnikom civilizacije, vere io lastnine. Appena comunicatagii la notlzia, il Du-ce e partito in volo per Pisa, accompagna-to dal Capo di S tato Magglore delTAero-nautica generale Pricolo. Dopo di aver pas-sato in rassegrja gli equipaggi del campo si e recato insieme con il figliolo tenente pilota Vittorio alTospedale di Santa Chia-ra dove ha sostato vicino alla salma di Bruno. Successivamente si e recato sul luogo dove e caduto lapparecchio. Piu tar-di il Duce si e recato nuovamente nell'o-spedale ove ha reso omaggto al!e salme degli altri due camerati caduti con Bruno Mussolini e ha poi visitato gli altri com-ponenti delTequipaggio feriti. Alle ore 17 č giunta in volo da Rimini Donna Rachele. Alle ore 19 la salma di Bruno Mussolini e quelle dei suoi came- rati sono state trasportate alle sedi dal Fascio trasformata in camera ardente. I funerali avranrio luogo domattina parten-do daila časa del Fascio per la stazkme da dove il treno partira per Forli. Sabato mattina avra luogo la t umu lazi one nel cl-mitero di S. Casciano in Pendino Prodap-pio. Le vi ve condoglianze del Re Imperatore Roma, 8 agosto. s. La Maesta del Re Imperatore ha inviato al I>uce il segnente telegvamma: >Eruce, Roma! In que»to momente hi cul il v ostro affetto di padre e cosi duramen-te eolpito la Regina ed io nel prendere vi-va parte al Vostro dolore desideriamo VI giungano le piu sentite condoglianze per H gnrave lutto. Affezionatlssimo cugino Vittorio Emanuele.c Papa Pio XI? Sua Santita Pio XIP ha inviato alla Ejccellenza il ca v. Benito Mussolim, Capo del Governo, il seguente telejrramma: >Presenti al gTande repintino dodore dl Vostra Eccellenza, acconipagnamo a Dio, col n ostri suffragi, ranima dl chi ha com-piuto nella f ede in Lui la sua breve giar-nata, e confortiamo rEccellenza Vostra e tutti i suoi con la nostra paterna lxmeMentre 11 fiero dolore colpisce il Vostro cuore dl padre, le Camicie Nere d'Italia ed il po pol o tutto vi sono aceanto e rimpiangono con Vod il figlio generoeo, 1'audace transvolatore, 1'eroico combatten-te dl tre gnerre. Adelchi Serena, Segro-tario del PNF. * La noti zla del grande ftevo dolore del I>uce e della sna famiglia t rova anehe nella nostra popolazione la piii profonda. eoo* Tntta la popolazione slovena della Provtn-cia dl Luhiana prende vtva parte al dolore del Fondatore deU'Impero e Comandante supremo delle Forze Armate operanti «u tutti i fronti. Lubiana č ©orne tutte le altre cltta deiritalia \1e»na al Duee, Capo del Fascismo. Bruno Mussolini Zapadna fronta Napadi na angleška letališča Berlin, 8. avgusta. s. Glede napadov nemških bojnih letal na angleška letališča v noči na 6. avgust doznava DNB. aa so bili napadi posebno učinkoviti na letališča New Marke, kjer so nastale velike eksplozije, katerim so sledili požari. Požari so nastal- tudi po eksploziji rezervoarjev letal, ki so bila pripravljena za odlet in katere so zadele nemške bombe. V Honig-tonu so bili zadeti hangarji. Tudi tu so bfle štiri eksplozije. Eno izmed poslopij na letališču jc bilo popolnoma uničeno. Na treh drugih angleških letališčih so nastali požari. Alarm na Islandu Lizbona, 8. avg. s. Gz Londona je prispela vest, da je bila Islandija včeraj prvič alarmirana. Alarm je trajal 40 minut in je povzročil veliko zmesrravo med ameriškimi In angleškimi četami, ki so razmeščene na otoku. Rim, 8. avgusta, s. Včeraj dopoldne ob 10. je novo štirimotorno bombno letalo, ki je pripadalo neki eskadrilii, ki se je pripravljala na bližnje vojne podvige in je bila na preizkusnem pc'.etu, baš prićeK.-pristajati na tofcaliSČU Sv Jusrta pri P:zi. ko je zaradi vzrokov, ki še niso dogna.r. treščilo na tU. Izmed članov posadke so izgubili življenje kapctan-r$: /t Bruni, Mussolini, poveljnik posadke in eskadri'lje, poročnik-pilet Franccsco Vitalini Saccc/ni in pedcastnik-mehanik Angelo Trizzini. Ranjeni so bili poročnik-pilot Domenijo Musti, letalec-elektro-tehnik Ricardo Gottardi, Ietalec-mehanik Arturo Petrinelli, letaiec-mehanik Luigi Turco in delavec Saverino Giund.rinetti. Čim je bila vest sporočena Duccju. jo ta z letak m krenil v Pizo. Spremljal ga je načelnik letalskega glavnega stana general Tncoloro. Duce je ob prihodu pregledal oddelke na letaliicu in se je skupno s svojim drugim sinom poročnikom-pilotom Vittorijem takoj podal v bolnico Sv. Klare, kjer se je pomudil ob zemskih ostankih Bruna. Nato se je odpeljal m» kraj. kjer se je letalo ponesrečilo. Duce se je nato znova vrnil v bolnico ter je izkazal čast trup'om cotalih dveh padlih tovarišev Bruna Museolinija. Obiskal je tudi druge člane posadke ponesrečenega letala, ki so bili ranjeni. Ob 17. je z letalom prispela fz Riminia gospa Racheia. Ob 19. so bila trupla Bruna Mussolinija im njegovih dveh padlih tovarišev prepeljana v prostore Fašistične zveze, kjer so bila noloržeria na mrtvaški ctder. Pogreb bo danes popoldne. Trupla bodo odpeljali na postajo, od koder bodo s posebnim vlakom prepeljana v Forli. V soboto zjutraj bodo Bruna Mus^rrrrija pokopali na pokopališču S. Casciano v Pen-duiu Proda ppni. Kapetan Bruno Mussolini se je rodil v Milanu 22. aprila 1918. Bil je star šele 17 let, ko je dovršil izpit za vojaškega pilota In je kot prostovoljec odšel v Vzhodno Afriko. V vojni za Imperij se je udeležil mnogih vojnih podvigov in se je odlikoval z velikim pogumom in izkušenostjo. Neštetokrat se je vrnil na svoje oporišče z letalom, ki so ga zadeli izstrelki sovražnika. Za svoje junaštvo je bil odlikovan s srebrno svetinjo za vojaške zasluge na bojnem polju in z bronasto svetinjo za letahAce zasluge. Posegel je, da so ga pre- vedli v efektivno službo in da je napredoval zaradi vojaSkih zaslug za poročnika. Kot drugi pilot se je 20. avgusta. 1937 udeležil z letalom S 79, ki ga je vodil polkovnik Biseo, tekme Istres—Damask—Pariš. Letalo je doseglo sijajen uspeh. Preletelo je progo, ki je merila okrog 7000 km, s povprečno brzino 350 km na uro. Ob tej priliki je bil Bruno Mussolini odlikovan s srebrno svetinjo za letalske zasluge. Pozneje se je prijavil med letalske legi o nar je, ki so se borili v Španiji. Udeležil se je letalskih napadov na Ahcante, Barcelono, Valencijo in Kartageno. Tedaj sl je pridobil drugo srebrno svetinjo za vojaške zasluge. V januarju leta 1938. je sodeloval pri poletu tako imenovanih >zelenih miši« iz Italije v Brazilijo. Ob tej priliki je napredoval za kapetana zaradi izrednih zaslug. Na osnovi zkušenj, ki si jih je pridobil tako pri pripravah kakor tudi pri izvedbi poleta preko Atlantskega oceana, se je posvetil organizaciji redne letalske zveze med Italijo in Južno Ameriko. Dal je pobudo za ustanovitev družbe LATI. Bil je njen generalni direktor in njen duhovni organizator. Cim so se pričele sovražnosti s Francrjo, m Anglijo, je takoj zahteval to dosegel, da je bil dodeljen nekemu operativnemu letalskemu oddelku. Sodeloval je pri zelo važnih operacijah na srednjem Sredozemskem morju ter se je s svojim pogumom in napadalnim duhom odlikoval. Mnogo je bilo napadov, ki jih je izvedel na Malto in mnogo izvidniških podvigov nad najvažnejšimi objekti v Sredozemlju. S svojim oddelkom je nato prešel na grško bojišče in razvil tam zelo intenzivno delovanje. Izvedel je tam pomembne bombne napade, med drugim na Solun. Takoi in na najvažnejše sovražne naprave v Epiru m Albaniji. Ko se je zmagovito zaključil pohod proti Grčiji, je bilo kapetanu Brunu Mussoliniju poverjeno poveljstvo novega pomembnega, avtonomnega bombniškega oddelka. Letala tega oddelka so imela velik akcijski radij. Ko je baš preizkušal eno izmed novih letal svojega oddelka, ga je dohitela slavna smrt na kraju borbe. Utemeljitve, s katerimi je bil pokojni kapetan Bruno Mussolini odlikovan ▼ svoji letalski službi, so se glasile: srebrna svetinja za vojaške zasluge — kot najmlajši pilot bombnika prostovoljec ▼ Nadaljevanje na %. strani Stran 2 »8LOTENSEI NAROD c, Pete*. 8. avgusta I*41-XIX Stev. 181 Vzhodni Afriki se je s svetlim pogumom od početka sovraštev udeležil številnih vojnih podvigov proti sovražniku v skupnem času po 110 ur poleta. Spričo terena in drugih okoliščin je bil čestokrat prisiljen leteti zelo nizko in se izpostaviti silovitemu odporu sovražnika, ki je 18krat zadel njegovo letalo, a vendar je vselej dovršil poverjeno mu nalogo. 28. decembra se je vrnil z važnega letalskega napada na plitvine pri Tacazeu. Desno krilo letala je bilo poškodovano in zvito od protiletalske granate. V Enderti, Tembienu, Semienu 3. oktobra 190!v — 3. marca 1936. Srebrna svetinja za vojaške zasluge. Kot poveljnik posadke bržega bombnika in prostovoljec v neki misiji v vojni, v kateri ?e je boril za najvišji ideal, je z navdušenjem prestal vse najtežje preizkušnje in jih pogumno premagal. Bil je vedno pripravljen na najbolj viteške podvige in se je udeležil številnih vojnih operacij, ne da bi se oziral na silovit sovražni odpor. Postavil je jasen zgled izbranih vojaških vrlin. — V Španiji 26. okt. 1937. Srebrna svetinja za letalske zasluge: Udeležil se je letalske tekme Istres—Damask—Pariš kot pilot 20. do 21. avgusta 1927. leta. Bronasta svetinja za letalske zasluge. Ko je izvedel, da je neko trimotorno letalo pristalo v kritičnih okoliščinah na sovražnih tleh. je prostovoljno z izredno pogumnim naletom zapustil letališče v Desieu, ki je bilo zaradi slabeea vremena skoraj neporabno. Po dolgem in nevarnem iskanju, ki ga je opravil v izredno težkih letalskih okoliščinah, mu je uspelo najti in pri Mnkaleu reš;tj posadko letala, ki se je ponesrečilo. PodPl je vzeled izku5*»no=:+! in velikega tovarištva. — De-sie 23. aprila 1936. -XIV. Sožalje Kralja in Cesarja Rim, 7. avg. s. Nj. Vel. Kralj in Cesar je poslal Duceju naslednjo brzojavko: Puce, Rim! V tem trenutku, ko je bila vaša očetovska ljubezen zadeta tako kruto, sočustvujeva Kraljica in Jaz globoko z Vašo boljo in vam izrekava svoje najgloblje sožr»Tjc v tej hudi žalosti. — Vdani bratranec Viktor Emanurl. Sožalje Hitlerja Berlin. 8. avgusta, s. Vodja je v posebni prisrčni brzojavki izrazil svoje globoko sožalje Duceju sprlfto velike irgTi**, ki ga je zadela. Ves dan so včeraj ugledne osebnosti iz krogov vlade narodnocociaiistične stranke, iz umetniških in drugih slojev prihajaJe na italijansko veleposlaništvo ter so izražale svoja sožalja veleposlaniku Dinu Al-fieriju Frosili so ga. da bi njihova sožalja sporočil Duceju Fašizma, Sožalje papeža Rim, 8. avgusta, s. Njegov Svetost papež Pij XII. je poslal Eksc. ca v. Beni t u Mussoliniju, Načelniku vlade, naslednjo brzojavko: Prisotni ob veliki nepričakovani boli Vaše Ekscelenee spremljamo k Bogu z našimi molitvami dušo onega, ki je dovršil v veri vanj svoj kratki dan, in tolažimo Vašo Ekscelenco m vse Vaše z našim očetovskim blagoslovom. — Pius p. p. XII. Sožalje Stranke Rim, 8. avg. s. Duce je prejel od Tajnika Stranke naslednjo brzojavko: V trenutku, ko je zadela Vaše očetovsko srce huda bol, so Crne srajce Italije in ves narod ob Vaši strani in z Vami žalujejo za velikim sinom, drznim letalcem, junaškim borcem iz treh vojn. — Adelchi Serena, Tajnik Nacionalne Fašistične Stranke. Žalovanje v Braziliji Rio de Janeiro, 8. avgusta, s. Vest • smrti Bruna Mussolinija je sprožila val najglobljega žalovanja v vseh tukajšnjih italijanskih krogih, med katerimi si je pokojni pridobil splošne simpatije ob priiiki svojega drznega poleta preko Atlansk?ga Oceana in svojega bivanja v Rio de Janeiro. Vest o veliki in hudi boli Duceja ter njegove rodbine je napravila tudi na paše prebivalstvo najglobji vtis. Vse prebivalstvo Ljubljanske pokrajine sočustvuje z ustanoviteljem Imperija in vrhovnim poveljnikom vseh Oboroženih Sil. Ljubljana je, kakor vsa ostala mesta, prav sedaj posebno blizu Duceju, voditelju Fašizma. V:*na med Japonsko, Anglijo In Ameriko ]e neizbežna Tokio, 8. avg. s. Članek poveljnika ja- poi-eke m orna lice Hiraide in članek generala Ishimarua dokazujeta, kako budno je zadržanje japonskih vojaških krogov in kako pazljivo sledijo odgovorni ljudje na Japonskem razvoju političnega in vojaškega položaja na Daljnem vzhodu ter se pripravljajo na vse morebitne možnosti. Poveljnik Hiraide zatrjuje, da bo v Rusiji v kratkem izbruhnila revolucija, kar ne bi bilo brez važnosti za Japonsko, v kolikor se Zediniene države čedalje bolj oko-i iSSajo s huuim položajem Sovjetov in zahtevajo od njih vojaška oporišča na Daljnem vzhodu, od koder bi ogrožale Japonsko. Ako vlada molči, pravi poveljnik Hiraide, to še ne pomeni, da nima določene pc^tike. Njen molk kaže na moč_ članek generala Ishimarue poudarja, da je vojna med Japonsko in Anglijo neizbežna. Pisec omenja razne faze obkoljevalne politike, ki jo vodijo Anglosaksoni v škodo Japonske, ter podčrtava, da sodelujejo pri tej politiki tudi vlada v Črungkingu, Rusija in Nizozemska Indija, kar odkriva namero Angloamrričanov, da hočejo zadušiti Japonsko. Pisec poziva Japonce, naj se zedi-nijo v močni blok, da bodo premagali grozečo krizo. Roosevelt hujska tuđi Siam Rim, S. avg. s. Ameriški novinar Rahem Swing je izjavil, da je vlada Zedinjenih držav obljubila Siamu orožje in druge vojne potrebfičine, če se postavi proti japonski vladi. Londonski radio je potrdil to vest. Očitno skuša Roosevelt ponoviti v Bangkoku udar. ki mu je tako slabo uspel v Beogradu. Roosevelt bo v zgodovini te vojne ostal obeležen kot politik, ki je prvenstveno odgovoren za podaljšanje in razširjenje vojne. Gotovo je on ta trenutek na vseh petih kontinentih edini človek, ki povzroča največ nesreč. Živčni vezel Daljnega vzhada Tokio, 8. avgusta, s. Generalni guverner Francoske Indokine Decoux je v neki izjavi poudaril, da se Angleži in Američani vedno znova vtikajo v zadeve, ki se tičejo Indokine. Pogodba, ki je bila sklenjena o obrambi Indokine, je dejansko obramr.ne-ga značaja. Francija in Japonska sta se zanjo odločili po svobodnem ptemisleku. Mir v južni Aziji pa ni v nevarnosti. Generalni guverner je opozoril tudi na angle-ško-ameriški pritisk na Siam in pripomnil, da lahko ta dežela postane živčni vozel Daljnjega vzhoda. Kai se tiče agresivn;h operacij Cangkajška na indokitajski meji, je Decou>: pripomnil, da so morale indo-kitaiske čete že dvakrat odbiti oldelke Cangknjsica, ki so prekoračili indokitajsko mejo. Stavka v ameriških ladjedelnicah N>w York, 8. avgusta, s. 16.000 ladje-delniških delavcev v New Jersevu je začelo stavkati. Stavko je proglasil sindikat pomorskih in ladjedelniških delavcev Amerike. Delavci so bili zaposleni pri gradnjah vojnih in tr^ovsfldh ladij v zveznih ladjedelnicah, ki imajo naročil za 493 milijonov dolarjev. Po neizpolnjenih oblfucah nove grozile Rim, 8. avg. s. Angleški zunanji minister Eden je govoril v poslanski zbornici in je v tem govoru sprožil nove grožnje proti različnim narodom. Poudaril je, da bi kakršno koli ogražanje neodvisnosti in integralnosti Siama pomenilo ogrožanje interesov Velike Britanije in še posebej Singapora. Eden je hvalil Čangkajškovo Kitajsko in je naglasil, da se bodo z njo pričeli razgovori za najintimnejše organič-no in uspešno sodelovanje. Govoreč o položaju na Srednjem Vzhodu je Eden potrdil, da so imeli koraki, ki jih je napravil angleški poslanik v Iranu, izsiljevalni značaj. Izrazil je trdno upanje, da bo tamkajšnja vlada upoštevala angleška sporočila. Kar se tiče Turčije, je Eden skušal dokazati, da vznemirjenje te države spričo sporazumov, ki jih je Anglija sklenila s Sovjetsko Rusijo, ba- je v škodo Turčije, ni v skladu s stvarnim položajem. Nasprotno London se pripravlja poveriti Turčiji važne naloge v novem svetu, ki se bo organiziral po neizbežni angleški zmagi. Ostro pa je Eden govoril o Bolgariji in dejal, da bo ta narod hudo kaznovan zaradi svojih slabih dajanj. Ne Anglije, ne njene zaveznice ne bodo pozabile, ko bo prišla prilika za to, krivic, ki so jih storili Bolgari. V zanimivem nasprotju z Edenovimi izvajanji pa je članek, ki ga je objavil »Yorkshire Post*, ki pravi, da se Velika Britanija sicer trdno zanaša na boljše čase, da pa mora biti pripravljena tudi r.a slabše. Kdor hoče zmagati v tei vojni, pra- I vi list. mora biti ne le odločen, marveč I se mora oboroževati in pripraviti do kra- j ja. Angleži so še daleč do tega. lavca marca 170, junija 186.5 in julija 188.2. Indeks življenjskih stroškov kvalificiranega delavca in nameščenca je pa znašal marca 161, junija 176.4 in julija 177.4. Življenjski stroški nekvalificiranega delavca se krijejo z urno mezdo 3.25 ali 640 na mesec, stroški kvalificiranega delavca ali nameščenca pa z mezdo 4.2 L na uro ali 840 na mesec Novi cenik mesa Ljubljana, 8. avgusta Na podlagi nove tabele za plačevanje živine so bile uradno določene tudi nove najvišje dopustne cene za nadrobno prodajo mesa. Novi cenik je naslednji. L voli, telice in biki — meso sprednji del 8.10 lir, zadnji del 8.90; 2. krave — meso, sprednji del 6.90, zadnji del 7.70 L; S. Goveje drobovje — (ohranjene so stare cene, ker pač to vrsto največ kupujejo siromašne j ši sloji): jezik 9.10 1-, pljuča 3.10, srce 6.90, jetra 6.90, vran ca 6.90, ledvice 7.60, vampi 3.80, glava 3, možgani 7.60 L: 4. teleta — sprednje meso 9 lir, zadnje 11 Ur, telečje drobovje: pijucka in srce 9.50, jetra 12, rajželc 10, vranica 2 liri, priželjc 4, jezik 5.50. možgani 7.50. Pričujoči novi cenik se uveljavi v soboto 9. t m. Prodaja mesa je dovoljena samo na tržnih stojnicah odnosno v oblastveno dovoljenih lokalih. Nakazovanje masti, olja ta sladkorja Ljubljana, 8. avgusta Mestni preskrbo valni urad obvešča vse trgovce na drobno, da bo od sobote, 9. avgusta, dalje nakazoval mast, olje in sladkor po naslednjem razporedu: v soboto, 9. avgusta, trgovcem z začetno črko 2—R, v ponedeljek, 11. avgusta, trgovcem z začetno črko od P—K, v torek 12. avgusta pa trgovcem z začetnicami J—A. Dodeljevanje se prične v n. nadstropju Mestnega doma ob 7.30 ln traja do 13. Obenem mestni preskrbo v alni urad vabi vse trgovce na drobno, naj najkasneje do torka. 12. avgusta, vrnejo spiske trgovcev, prošnje za sladkor in maščobe, ne-oddane karte odnosno od rezke ln glave kart prejšnjega meseca. Vsakemu spisku potrošnikov naj trgovci prilože na posebnem listu popravke, ki naj jih vpišejo v spiske. Spisek popravkov pa naj bo čim bolj natančen ter mora biti v njem priimek in ime osebe aH družinskega člana, pri katerem je nastopila sprememba. Hkrati mestni preskrbovalni urad spet opominja vse potrošnike, naj vedno vsako spremembo naznanijo tudi na mestnem preskrbovalnem uradu v I. nadstropju Mestnega doma. Ne pozabite obnoviti naročnino! Maturantom? ki hočejo študirati na univerzi Na katerih italijanskih univerzah lahko zaprosijo za vpis, ki bo trajal od 1. avgusta do S* novembra Ljubljana. 8. avgusta. Izmed 711 srednješolskih maturantov naše pokrajine se jih je izjavilo le 76, da se bodo takoj posvetili kakšnemu poklicu. Drugih 69 je neodločenih glede izbire, kateri univerzitetni stroki naj se posvetijo pri nadaljnjem studiranju. Želeti je, naj bo ta izbira izključno usmerjena po osebnih sposobnostih in ne pod vidikom bolj ali manj neposrednega dobička. Drugih 566 se hoče večji del posvetiti tehničnim študijem. Dobrih 200 izmed njih se hoče namreč vpisati na tehnično fakulteto. 98 maturantov se hoče posvetiti študiju medicine in kirurgije, 68 filozofskim in naravoslovnim študijem, 38 pravnim študijem, 14 bogoslovju, 10 pa glasbi. Skupaj 428 maturantov, ki bodo lahko na naši univerzi ali na drugih ljubljanskih zavodih nadaljevali študij izbrano stroke. Ostalih 138 pa hoče nadaljevati študij strok, kj jih ni v Ljubljani, in sicer: 50 ekonomijo in komercialno vedo, 23 agronomijo, 11 gozdarstvo, 21 farmacijo, 6 veterino, 2 ladjedelstvo, 3 politično vedo, 22 izmed njih hočejo končno končati študije, ki jih ni na univerzah, temveč na raznih zavodih, in sicer 1 dramatiko umetnost, 8 telesno vzgojo, 2 vojaško akade-"mijo in 8 domačo ekonomijo. Naravno je, da 116 mladeničev. ki ne bodo mogli začeti svojih •univerzitetnih študij v Ljubljani, kajti naša univerza nima teh fakultet, želi nadaljevati svoje učenje na italijanskih univerzah. V ta namen se obveščajo, na katerih univerzah lahko zaprosijo za vpis ter se jim obenem sporoča, da bo vpis trajal od 1. avgusta do 5. novembra. Za diplomo v ekonomskih in komercialnih vedah je treba 4 letnega študija. Pogoj za pripustitev je maturitetno spričevalo klasične ali realne šole ali pa spričevalo komercialnih, industrijskih, agrarnih, mornariških ali geometrskih šoL Univerze so v Bariju. Bologni, Catanijt, Florenci, Genovi, katoliška univerza v Milanu, univerza v Na poli ju, Palermu, Pe-rugiji. Rimu, Turinu, Trstu. Poleg tega so še visoke ekonomske in komercialne šole v Milanu in Benetkah. Za d/plomo v agronomskih vedah je treba 4 letnega študija. Po£oj za pripustitev je zrelostni izpit klasičnih ali realnih šol ali pa dovršena tehnično-agrarna šola. Univerze so v Bariju, Bologni. Florenci, Milanu, Napoliju, Perugiji, Pisi in Turinu. Za diplomo v gozdarstvu je treba 4 letnega študija. Po^oj za pripustitev je zrelostni izpit klasične ali realne šole ali pa dovršena tehnično-n^rarna šola. Univerza je v Florenci. Za farmacevtsko diplomo je treba 4 letnega študija. Pogoj za pripustitev je zrelostni izpit klasične ali realne šole. Univerze so v Bariju. Bologni, Cagliariju, Ca-merinu, Gataniji. FerraFi, Florenci, Genovi, Messini. Modeni, Napoliju, Padovi, Pa-lermu, Parmi, Pavi ji, Perigi j i, Pisi, Rimu, Sassariju, Sieni, Turinu in Urdinu. Za diplomo v veterinarstvu je treba 4 letnega študija. Pogoj za pripustitev je zrelostno spričevalo klasične ali realne gimnazije. Univerze so v Bologni, Came-rinu, Messini. Milanu. Napoliju. Parmi, Pe-rugiji, Pisi. Sassariju in v Turinu. Za diplomo v ladjedelstvu in ladijskem strojništvu je pogoj zrelostno spričevalo klasične ali realne šole, učna doba pa traja 5 let. Univerzi sta v Genovi in v Napoliju. Za diplomo v političnih vedah je treba štiriletnega študija. Pogoj za pripustitev je zrelostno spričevalo klasične ali realne šole. Univerze so v Bariju. Cagliariju, Ca-taniji, Florenci, Genovi, Messini, na katoliški univerzi v Milanu, na univerzi v Napoliju, Padovi, Palermu, Paviji, Peri-giji. Pisi, Rimu, Sieni, Turinu in Trstu. Za vpis na te univerze je treba vložiti pisano prošnjo ter jo nasloviti na rektorja, priložiti pa prošnji rojstni list, srednješolsko spričevalo, legitimacijo s fotografijo ter še dve drugi fotografiji v formatu za legitimacijo. Vpisanci so obvezani na plačevanje taks in šolskih prispevkov. Bodočim maturantom, ki si še niso izbrali svoje študijske stroke, se tukaj sporoča v njih vednost, katere diplome so podeljujejo na italijanskih univerzah. To so: diploma v pravništvu, v političnih vedah, v statističnih in demografičnih vedah, v ekonomskih in komercialnih vedah, v filolozi i in filozofiji, v literarnih vedah, v pedagogiji, v tujih jezikih in literaturah, v medicini in kirurgiji, v kemiji, v industrialni kemiji, v fiziki, v matematiki, v matematiki in fiziki, v naravoslovnih vedah, v bioloških vedah, v geoloških vedah, v farmacevtiki. v civilnem inženirstvu (pododdelki: edilno, hidravlično in transportno), v industrijskem inženirstvu (pododdelki: mehanika, elektrotehnika, kemija in aeronavtika), v ladjedelstvu, v kemičnem inženirstvu. v aeronavtičnem inženirstvu, v rudarstvu, v arhitekturi, v v agronomiji, v gozdarstvu, v veterinarstvu, v zemljepisju. v statistiki, učitelj-stvu, v ekonomiji in pravništvu. v učitelj-stvu v gospodarskem podietništvu ter v usposabljanju za nadzorništvo v ljudskih šolah. Podrobnejše informacije se dobijo v tajništvih poedinih univerz, kakor tudi v tajništvu naše univerze. 1 Čelike mesa bo na rasule ifio za prehrano Po izvršenem popisu računajo strokovnjaki, da nam bo nudila Ljubljanska pokrajina 6,090*000 kg govejega mesa na leto Življenjski stroški po cenah iS* Julija Letni življenjski stroški delavske družine so znašali 5463 lir Ljubljana, 8. avgusta Pokrajinska delavska zveza v Ljubljani vodi indeks življenjskih stroškov na podlagi predpisanih, uradnih cen. Iz -ideksa je razvidno v kakšni meri se morajo mezde in plače prilagojevati cenam. Kaj potrebuje delavska družina za preživljanje? Na podlagi seznama najpotrebnejših živil za preživljanje delavske družine (4 člani) so zračunani življenjski stroški. Prišteti so tudi stroški za kurivo. Najnujnejša sta živež in kurivo, tako da moramo s stroški za njiju računati v vsakem primeru, četudi za nekaj časa izvzamemo izdatke za obleko in obutev. Letni stroški za prehrano delavske družine po indeksu Pokrajinske delavske zveze znašajo 5.462.62 L. Družina potrebuje za preživljanje na leto naslednjo količino živeža: 37 kg govedine; 2 kg teletine: 26 kg masti; 600 kg enotne moke; 30 kg koruznega zdroba; 350 kg krompirja (starega); 50 kg fižola; 20 kg riža; 400 litrov mleka; 14 litrov olja; 250 jajc; 40 kg sladkorja (kocke); 9 kg »knajpa«; 9 kg cikorije; 25 kg soli. Razen živeža je pa treba za gospodinjstvo še 1.5 tone premoga; 7.5 kubičnih metrov drv; 18 kg mila; 20 kg sode (luga). K temu bi bilo treba prišteti še stroške za vžigalice, voščilo za čevlje, sukanec, za razsvetljavo itd. Toda že brez tega znašajo stroški 5.463 lir na leto. Stroški za stanovanje so računani v indeksu na 730 lir, za obleko in obutev pa 1.656. Skupni življenjski stroški delavske družine (nekvalificiranega delavca) bi torej znašali (po cenah 15. julija) 7.848.6 lir. Junija so skupni življenjski stroški znašali za vse leto 7.737 L. Skupni življenjski stroški kvalificiranega delavca in nameščenca so pa znašali po cenah prejšnji mesec za vse leto 10.865.8 L. Marca so znašali 9.559.1 in junija 10.754.2 L. Indeksni račun na podlagi L 1939 nam pokaže, da je znašal indeks življenjskih stroškov nekvalificiranega de- Ljubijana, 8. avgusta ' Vprašanje mesne prehrane mestnega prebivalstva, ki ga je zastavila sedanjost z vso ostrino, je že delj časa predmet temeljitih proučevanj oblastev Visokega Ko-misarijata in Prehranjevalnega zavoda. Preden pa ga je bilo mogoče rešiti pravično in kolikor le dopušča;o razmere, za vse zadovoljivo ter izdati odgovarjajoče odredbe, je bilo treba vedeti, na kakšno produkcijsko osnovo se more zanesti zadovoljitev konzumentskih potreb. ŠTEVILO GOVEDI V I^IUBLJANSKI POKRAJINI Na dan popisa je imela Ljubljanska pokrajina 99.108 glav goveje živine, ki je tehtala skupno 30,407.939 kg. Gospodarstev, ki so redila govedo, je bilo 28.968. Od teh je bilo 5639 gospodarstev ali 19.5^ ki so redila samo po eno govedo. Ta živina je tehtala skupno 1.908 299 kg ali približno 6.5^r teže vse popisane živine. Dve govedi je redilo 6294 ali 22 ?6 gospodarstev. Tehtala je ta živina 3 833.544 kg ali 12^ teže vse popisane živine Več kot dve govedi so popisovalci našli na 17.305 aH 58.51- gospodarstvih in je ta živina tehtala skupno 24.666.096 kg ali 81.5%. KOLIKO JE BILO BIKOV. KRAV, VOLOV IN TELET Popis pa se ni omejil samo na celotna Števila, temveč je bila živina razvrščena tudi po vrstah. Na'višjo številko so zabeležile, kakor je bilo pričakovati, krave in telice. ki jih je bilo skupno 56.708 in so tehtale 18.640.646 kg; volov in juncev je bilo 22.819 w težo 9.244.986 kg; bikov 747 s težo 298 330 kg in junadi starih nad eno leto 4309, ki so tehtala 767.594 kg. Teleta so bila razvrščena v dve vrsti: takih, ki so tehtala več kot 70 kg. je bilo zabeleženih 10.788 v skupni teži 1,245.356 kg, telet pod 70 kg teže pa je bilo 3737 s težo 211.027 kg. Kakor je znano, je zakol slednjih sploh prepovedan. KOLIKO BO MOGOČE ZAKLATI NA LETO To je najzanimivejše in naj delikatne jše vprašanje, kajti odgovor ne sme upoštevati samo potreb konzumentov, temveč mora zlasti paziti na to, da ostane produkcijska sposobnost tudi za bodoče na enaki višini, ali pa se, kolikor dopuščajo možnosti krmljenja, celo zviša. Strokovnjaki trde, da, upoštevajoč letni prirast, mirno lahko računamo, da nam bo letno na razpolago za zakol 20živine, ki je nad 70 kg težka. Z določnimi številkami bi se reklo, da ima Ljublj. pokrajina po trenutnem stanju na razpolago letno okrog 6 milij. kg mesa. Računajoč na mesec, bi to znašalo pol milijona kg ali nekaj manj kot 40.000 kg na en mesni dan. število prebivalstva, na podlagi katerega bi bilo mogoče napraviti še podrobnejši račun za posamezne osebe, žal ni znano, in se ga glede na precejšnje izpremembe v doseljevanju in izseljevanju zasebnikov in drugih ne da niti približno postaviti. Če pa le rx»tavimo kot verjetno število 400.000 prebivalcev, bi prišlo na posameznika na dan 100 gramov mesa, kar bo bržkone tudi ustrezalo dejstvom. PRIMERJAVA S KONZUMOM LJUBLJANE PREJŠNJA LETA Kakor kažejo statistike, je Ljubljana konzumirala v mirni dobi prav velike ko-ličhe mesa vseh vrst. Leta 1935. je znašalo število zaklane živine (juncev, krav, bikov., telet, prašičev, konjev in drobnice) 53.207, leta 1936. — 54.S95, leta 1937. — 58.136, leta 193S. — 5S.046 in leta 1930. — 5S.674. Mesa, svežega, suhega, konzerviranega vseh vrst, klobas in salam so uvozili v Ljubljano leta 1936. — 100.267 kg, leta 1937. — 75.S27 kg. leta 1938. — 69.020 kg in leta 1939. — 80.248 kg. To so zelo visoke številke in ker je živinoreja v mestu vendarle nasproti celotnim zahtevam minimalna, vidimo že iz tega, da je bilo vprašanje ureditve mesne prehrane Ljubljane precej težavna stvar. Ker se nanaša rezultat najnovejšega popisa živine samo na krave, vole, junce in teleta, naj navedemo šo ustrezajoče številke konzuma te vrste mesa. Leta 1937. je znašalo število zaklanih telet 15.927, bikov 150. krav 4392 in juncev 5274, skupno 25.743. Leta 1938. je celotno število poraslo na 27.115 in je bilo zlasti telet zaklanih mnogo več, namreč 18.411 glav, bikov 283, krav 3613 in Juncev 4S0S. Še večji konzum je bil leta 1939. Telet je bilo zaklanih l£.iS5. bikov 491, krav 3521 in juncev 4956, skupno rekordno število 27.453 glav. Na podlagi popisa in dopustne višine zakola bo pa sedaj za vso Ljubljansko pokrajino na razpolago krav in tellc 11.342, volov in juncev 4564, bikov 149, junadi nad eno leto starih 861 glav in telet nad 70 kg teže 2158 glav. Skupno 19.074 glav goveje živine. ctntca KOLEDAR Dane«: Petek, 8. avgusta: Ctrl jak. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ukradena pesem. Kino Sloga: Zaprto. Kino Union: študent na krivih potm_ Vesell teater ob 20. v Delav»ld zbornici. Razstava Gaspari-Smerdu-Dremelj v Jakopičevem paviljonu. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6; Hočevar, Celovška cesta 62; Gartus, Moste, Zaloška cesta 47. Sprememba radijskega programa EIAR R-u-dio Ljubljana obvešča poslušalce, da se današnji spored spremeni takole: Od 13.17 do 14: simfonična glasba; od 14.15 do 14.45: koncert orkestra Arln.mll; od 17.15 do 18.: koncert orkestralne glasbe. Ostali spored ostane nespremenjen. DANES TOČNO OB 20. URI VESELI TEATER PREDPRODAJA VSTOPNIC V DELAVSKI ZBORNICI OD 10. DO ^13. IN OD 17. DO 20. URE Iz Hrvatske — Dobrovoljce za borbo proti SSSR spet sprejemajo. Zadnje Čase na Hrvatskem niso več sprejemali dobrovoljcev za vojno proti Sovjetski Rusiji. Ker pa je bilo po poročilih zagrebških listov še zmerom mnogo navdušenih Hrvatov za to borbo, je hrvatsko vojaško poveljstvo sklenilo, da bo dobrovoljce za borbo proti SSSR spet sprejemalo in jih odpravljalo na fronto. — Nova letalska zveza. V ponedeljek je na letalski progi Zagreb-Benetke-Milan startalo prvo potniško letalo, ki bo odslej redno vsak torek, sredo in soboto vzdrževalo potniški in robni promet na tej progi. — Podpis trgovskega sporazuma z Runi unijo. 2. avgusta so se v Zagrebu v ministrstvu za obrt, veleobrt in industrijo začela pogajanja za trgovsko pogodbo med neodvisno hrvatsko državo in Ru muni j o. Pogajanja so se nadaljevala še naslednji dan in so bila uspešno zaključena, tako da je bil sporazum o plačilnem in robnem prometu med neodvisno hrvatsko državo in Rumunijo podpisan minuli ponedeljek. — Tudi v Osijeku bodo gradili delavska stanovanja. Kakor v vseh večjih hrvatskih mestih, bodo tudi v Osijeku te dni zaceli graditi delavska stanovanja oziroma domove, in sicer najprej 98, ki bodo dograjeni Še letos, prihodnje leto pa bodo prav tako zgradili večje število delavskih hišic Ti delavski domovi oziroma hišice bodo obsegali kuhinjo, dve sobi in druge najnujnejše stanovanjske prostore. — Razlastitev novinarskega premoženja. S posebno poglavTiikovo zakonsko odredbo je določeno, da je Hrvatsko novinarsko društvo v Zagrebu e delavnikih, nedeljah tn prwnnrtn ofc 16-, 18. ta 20. vrl, ▼ primer* dežja ob nedeljah in praznikih tudi ob 14. nri. KINO MATICA TELEFON 22-41 Odlična muzikalna komedija s prekrasno glasbo, razkošnimi plesi In neodoljivim humorjem UKRADENA PESEM Vrvi Gioi, Nino Taranto, Tgo Ceseri KINO SLOGA TELEFON 27-30 Radi montiranja nove zvočne aparature ostane kino danes zaprt! KINO UNION TELEFON 22-21 STUDENT NA KRIVIH POTIH Pretresljiva povest o žrtvah dobrega očeti, ki Je storil vse za spreobrnitev svojega sina. FIlm Je v celoti opremljen s tekočimi slovenskimi napisi! I čutijo zlasti kolesarji, pa tudi potnikom v avtobusih ni vseeno, ali se peljejo po gladki ali pa po kotanjasti cesti. Od šole na Barju do Iga je zdaj vožnja po Ižanski cesti naravnost užitek, šoferji, vozniki in kolesarji bi pa želeli, da bi postala Ižanska cesta gladka tudi od mesta do šole na Barju. Ta del je nujno potreben gramoza in valjarja. — Pokrajinska delavska zveza v Ljubljani opozarja vse delodajalce na to, da velja še vedno v celoti predpis obrtnega zakona, zlasti pa tudi določbe, ki se nanašajo na dopuste privatnih nameščencev v zvezi s § 329. o. z. V zvezi s tem se naprošajo delodajalci, da vsem svojim nameščencem tudi to leto, kot običajno, priznajo v celoti običajni zakoniti dopust. — Nesreče. Včeraj so prepeljali v bolnico med ponesrečenci same žrtve kolesarskih nesreč. Alojz Rozinšek, 431etni Ključavničar iz Ljubljane, se je peljal včeraj s kolesom po Tvrševi cesti in padel pred tramvaj. Tramvajski voznik je pa k areči voz ustavil pred kolesarjem, vendar je Rozinšek precej močno pobt po telesu. Tudi 291etni služitelj Alojz Starič iz Ljubljane je padel s kolesa tako nesrečno, da se je precej pobil po telesu in rokah. Vinka Žitnik, 291etna žena mesarskega pomočnika z Jezice, je pa tako nesrečno kolesarila v Tomačevem, da se je zadela ob neki voz, padla v velikem loku in dobila resne notranje poškodbe. Iz Ljubljane —lj Kdaj bodo lahko končali delo v Ljubljanici? Prejšnji teden smo poročali, kakšne težave so zopet nastale pri stavbnih delih v Ljubljanici pri šentpetr.-kem mostu, kjer urejujejo strugo za novo zapornico. Zaradi deževja prejšnji teden je Ljubljanica tako narasla, da so jo morali odpreti v Trnovem in zaradi tega je seveda moralo zastati vse delo v strugi. Pričakovali so, da se bo vreme zopet izboljšalo ter da bodo delo lahko nadaljevali ta teden, toda zaradi silnega naliva v sredo je voda zopet zelo narasla, tako da še vedno ne morejo delati. Bliža se že jesen, zato je kolikor toliko upravičeno vprašanje, ali bo delo končano pred jesenskim deževjem. —lj Ribji trg. Gospodinje so se vpraševale, zakaj ni bilo naprodaj več rib. Naprodaj je bilo samo v trgovini z ribam: meso tuna, in sicer po 28 L kg, in lososa, ribe Severnega morja, po 30 L. Zadnje noči so bile svetle, zato ni bilo skoraj nobenega ribolova na morju. Naprodaj pa ni bilo tudi rečnih rib. ker je bil na rekah ribolov prav tako ustavljen; vode so zelo narasle zaradi zadnjega deževja, tako da ni bilo mogoče loviti. — Posebna novost na našem trgu je losos. Sicer so ga prodajali pred leti, potem pa ni več prihajal na trg, ker je bilo vedno dovolj jadranskih rib ij— Za tramvajske karte in druge smeti smo dobili po vseh tramvajskih vozovih ob vratih posebne predalčke da nam ne bo treba več s tem! odpadki smet iti cefitf in ho±n;kcv. Hkrati nas pa po vozovih električne cestne železnice capozarjajo tudi napisti, naj mečemo trarnvaic.ke listke in drucre odpadke samo v ta predalca. Predalčka pač mkdo ne more zgre-'iti, saj Src vsakdo mimo njega, kadar izstopi iz voza m ne potrebuje več ^nnice. Čeprav -pa ti preda;]čki že nekaj dni v vozovih, ljudje navzlic temu mečejo tramvai^ke karte kar na cesto, da so vsa postajališča, posebno pa okrog poste, na Ajdovščini in pred kolodvorom kar naottaiM s tom papirjem. Spet pa moramo cfM*0OtaHi OBŠO javnost, da je metanje kakršnihkoli odpadkov na ceste in bedtnlce policijsko prepovedano, zato naj se pa povr-ni ljudje nikar ne razburjajo, ko Kodo morali plačevati globe zaradn smetenja ulic. Menda nam ni treba več ponavljati, kako s temi listki na smet ene ulice kvarijo u^Ied našega mesta, ki slovi za posebno snažno. Pomisliti in upoštevati pa moramo tudi velike stroge za snaienje ulic in ce>t. ki jih mestna občina v teh časih zmaguje. Opo-zarjajmo torej dru« drugega ori izstopanju iz tramvajskih "* vozov na predalčke za listke ob vratih! —lj Cernetova ulica v Siškj je važna prometna žila iz Bežigrada proti Celovški cesti. Ulica, ki pelje mimo nove cerkve, je skoro do kraja že zazidana, le žal, da jo na spodnjem delu kazijo nizke lesene barake. Cestišče je bilo že zelo klavrno in nizko ter potrebno temeljitega popravila. Res se je sedaj mestna občina tega dela temeljito lotila. Njeni delavci so že del j časa na delu in hitro napredujejo z utrjevanjem ceste in ureditvijo hodnikov. Začei so pri Aleševčevi ulici in so že dobro polovico opravili. Na cestišče najprej navozijo debelega lomljenca. ga razdelijo v enakomerno plast in pami valjar izravna vse ostrine, obenem pa kamenito gmoto temeljito stlači. Na tako utrjeno osnovo nasu je jo pesek, ki izravna vse luknjice in po obdelavi je površina gladka, da je veselje. Cestišče bo tako za nekaj centimetrov dvignjeno da se bo deževnica hitreje odtekala. Istočasno so mestni delavci očistili travnato rušo s hodnikov nekaterih sosednih ulic. tako da ve? okoliš kaže prav prijazno lice. —lj Rdeči križ, sekcija za socialno pomoč ponovno opozarja vse priseljence, ki so se naselili v L ubijani, da se morajo prijaviti Rdečemu križu v roku 48 ur. Sekcija posluje v Frančiškanski ulici 6-1 od 8. do 13. ure. 9 Nobena skrivnost ai, da imajo oglasi t »Slovenskem Naroda« velik uspeh. Kadar potrebujete kar koli, •e poslužite Oglasa t »Slovenskem Narodu«. OGLAS V ►SL. NARODU« POMENI USPEH Ca ista dan spre e na oglasni oddelek naročila zmerom -amo do 9. ure dop. ALI RES SE NE VESTE, da vam ogias v »Slovenskem Narodu« odvzame vse Vase skrbi ? Ce iščete službo ali stanovanje, če želite karkoli kupiti, se obrnite na oglasni oddelek »Slovenskega Naroda«, ki Vam bo s cenenim oglasom izpolnil željo. Oglasni oddelek »Slovenskega Naroda« sprejema oglase za isti dan vsak j vsak dan od 9. ure »»»>«" ML m um 1 zjutraj. 1234 v***- S«* * ti** v*' pose*500 3 ^oV)noSU d°8Cga ^5 10 " kmeta Jerale na Samatorici, kjer pripravlja SPD zavetišče in kjer bo mogoče dobiti okrepčila. Prostran razgled je še z vrha Koži jeka tik nad zavetiščem. Povratek bo proti Polhovemu Gradcu, od koder se vrnejo izletniki proti večeru z avtobusom v Ljubljano. Prijavite se pravočasno v društveni pisarni SPD. —lj V počastitev spomina pokojnega g. inž. Koblerja je darovala rodbina Dacar v Ljubljani L. 50 Rčfečemu križu, sekciji za socialno pomoč. Najlepša hvala! V isti namen je darovala gospa Ivana Knaflič L. 50. Najlepša hvala! V isti namen je darovala gospa Marija Verbič L. 50. Najlepša hvala! G. Mozetič Jože, mestni zidarski mojster, je daroval po Karitativni zvezi Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč, L. 100. Najlepša hvala! —lj Zaloška cesta zaprta. Zaradi asfaltiranja Zaloške ceste bo od sobote 9. t. m. zjutraj dalje ta cesta od Jegličeve ceste do šlajmarjeve ulice (prej Stara pot) zaprta za vozni promet Ce vreme ne bo nagajalo bodo dela končana v treh tednih. —lj Nabrežje 20. septembra ob kresiji zaprto Zaradi priprav za zidanje tržnic za ribe, ki smo jih prel kratkim opisali, bo od ponedeljka 11. t. m. zjutraj dnlje zaprta cesta za vozni promet na Nabrežju 20. septembra od tromostovja do Pogačar-j^vega trga. Dieta duševnih delavcev Vsem duševnim delavcem zlasti pe. lju deri), izčrp^nim po du'evnem delu priporoča pari ki zdravnik dr. Picn dieto, ofo-stOječo vc'inoma iz sočivja zlasti iz repe, krc;impirja, graha in kuhane solate. Pijo pa naj taki ljudje dvakrat dnevno kuhano n^cko. Pri pomanjkanju vitamino»v in volje, pri slabem spominu kakroćajo, da je padal predsednik nadzornega sveta znannh de-mantnih rudnikov sir Emest OpTV-nhoi-mor nedavno pregled o razvoju ju/noafriskih rudnikov in o polova tu na domantnem trgu. Njegovo poročilo prikazu;e povsem drugačno sliko, kakor so jo silikaH londonska listi. Oppenheimer je ugortovil, da so odpadla po nemška zasedbi Holandske in Belgije skoraj odina sreciršča za obdelovanje manjših m cenejših demantov, tako da je povsem zastala ta trgovina, ki je biLa po obratu največja in na j pomembnejša. Izgube še daleč ni moglo nadomestiti nekaj povpraševanj po takozvanih ameriških torej sirovih in posebno dragih demantih, niti povpraševanje po mdi:strijskih demantih. Glode na neugcrJen položaj so smatrate demantne družbe za pogrebno izdatno omejiti pridobivanje demantev. Angleži »i sicer prizadevajo razširiti demante oodelajoča podjetja, kar pa ne prihaja dosti v poštev. Sicer pa gre že sedaj zaradi visokih mezd in drugih stroškov itak samo za brušenje demantov manjše kakovosti. Običajni pro-cvit v trgovini z demanti se bo povrnil najbrž šele potem, ko bodo pota za brušenje demantov v An^verpnu in Amsterdamu zopet prosta. Inseriraj v „Slov. Narodu64 MALI OGLASI ČEVLJE moške in ženske cer sandale — kupite ugodno pri znani veletrgovini s čevlji Aleksander Oblat, Ljubljana, Sv. Petra cesta 18. NE BOSTE SE UMRLI, če boste redno uživali klice ugonabljajočo in zdravilno AMBROŽEVO MEDICO, ki jo dobite pristno samo v — MEDARNL Ljubljana, židovska ulica 6. 39 T POHIŠTVO po naročilu ln vse vrste stolov Izdelujem. Polftiram oprave to izvršujem vsa popravila najceneje. — Josip Zorman, Ljubljana, Breg 14. 1061 Stran 4 2« Gibanje cen v posameznih letih Nekatera živila so bila ▼ letih te dražja kakor zda] Ljubljana, 8. avgusta Ta pregled naj pokaže, kako so se cene gibale v posarneznih značilnih letih zadnjih dveh desetletij in kako so bile visoke lani in letos aprila. Razumljivo je, da vse navedene cene veljajo le za legalno trgovino kolikor jih je bilo mogoče uradno ugotoviti. Navedene so tudi nekatere maksimalne cene izza zadnje dobe. Upoštevati je pa treba, da niso vse cene iz zadnjega časa maksimirane. PO PRVI SVETOVNI VOJNI V zadnjih desetletjih so bile najvišje cene prva leta po svetovni vojnL Vse cene navajamo preračunane v lirah, tako da je primerjava lažja. Vsa važnejša živila so bila tedaj draga, ne le nekatera. Za starejša leta navajamo povprečje cen za vse leto. Tako je bila govedina L vrste najdražja L 1924, ko je bila po 9.23 L. V primeri s cenami L 1935, ko so bile najnižje in ko je govedina I. vrste bila po 3.42 L, je to res velika razlika. Govedina II. vrste je bila L 1924 po 8.25 L, leta 1935 pa po 2.66. Teletina I. vrste je bila L 1924 povprečno po 10.15 L (1- 1935 po 5.2) in II. vrste po 9.96 (L 1935 po 3.14». Svinjina I. vrste je bila po 13.02 L (1935 4.66)in II. vrste po 11.12 (3.99). Tedaj je je bilo znatno dražje tudi konjsko meso kakor zdaj: bilo je po 4.75 prve vrste, med tem ko je zdaj po 3.8 L. Tudi slanina je bila zelo draga, povprečje za vse leto je znašalo 13.66 L. Istega leta je znašala povprečna cena masti 15.78 L. Pre-kajeno meso je bilo najdražje L 1924, po 18.29 L L vrste. Najvišjo ceno je mleko doseglo 1. 1923; povprečje je znašalo 1.5 L. Jajca so pa bila dražja 1. 1924, ko so bila povprečno po 66 stotink. Maslo je bdo posebno drago L 1923; rx>vprecna cena surovega masla je znašala 21.49 L, kuhanega pa 28.26 L. Te cene so bile precej višje od sedanjih. Predpisana cena surovega masla je zdaj 20.5 in kuhanega 22.8 L. Tudi drva tedaj niso bila mnogo cenejša. Prostocrninski meter trdih drv je bil tedaj po 73.84 L. Za primer, da je bila L 1924 draga tudi zelenjava, naj navedemo samo, da je po\-prečna cena glavna te salate znašala 3.46 L, med tem ko je salata zdaj po 2 L kg. Tudi krompir je bil tista leta precej drag. L. 1923 je bil povprečno po 63 stotink. 1. 1924 po 57 in L 1925 po 62. Najbrž vas zanima, po čem je bilo tedaj sadje. .Tnbolka I. vrste so bila po 3.01 L kg L 1924 in hruške po 4.26 L, ko je bilo sadje najdražje, ŠPECERIJSKO BLAGO Prav tako je bilo zelo drago špecerijsko blago prva leta po svetovni vojni. Povprečna cena sladkorja v kockah je bQa L 1923 9.6 L, med tem ko je znašaSa L 1939, ko se je že poznala draginja, 603. Lani avgusta je bil sladkor malo cenejši, po 5.9 kg L. Najdražja kava rPortorico) je bila L 1923 po 31.9 L, najcenejša (Kio* pa po 15.72 L. Riž je bil istega leta po 4.93 L kg I. vrste in po 3.77 L II. Najcenejši je bil riž L 1931. ko je bil prve vrste po 3.36 L in H. po 2.49 L. L. 1938 je bil riž (prve vrste) po 4.62 L, L 1939 je bil po 5 L (avgusta) In lani po 5 32 L. Riž II. vrste je bil po 3.04 L. predlanskim po 3.07 in lani po 3.8. Predpisana cena za riž TI. vrste, ki je pri nas v prodaji, znaša 3.7 L kg. L. 1923 je bilo zelo drago tudi jedil no olje. po 9 04 L liter. Predlanskim je bilo po 6.27 L. lani avgusta po 7.98 in zdaj je po 9.6 L. MLEVSKI IZTTET.KI IN KRUH Tudi moka je bila najdražja L 1923; pšenična, pecivna moka je bila po 2.85 L kg, krušna pšenična moka (št. 4) je pa bila po 2.13 L. Pecivna moka je bila najcenejša 1. 1935, ko je bila po 1.16 L kg. Krušna pšenična moka je pa bila najcenejša L 1934, ko je bila po 89 stotink kg. L. 1938 je bila pecivna moka povprečno po 1.34, predlanskim po 1.22, lani avgusta po 185 in zdaj je po 3.6. Po isti ceni je bila letos v začetku aprila. Pšenična moka št. 4 je bila L 1938 po 1.17, predlanskim po 1.11. lani avgusta po 1.76. letos aprila po 2.09. enotna je pa zdaj po 2.1 L. Zelo draga je bila koruzna moka 1. 1923. po 3.02 L. Leta 1938 je bila koruzna moka povprečno po 128 L kg. predlanskim po 84 stotink, lani avgusta po 1-14 in letos aprila po 1.52 do 1.9 L. Precejšnje razlike so tudi v cenah kruha po posameznih letih. Beli kruh je bil 1. 1923 po 2.77 L kg, L 1934, ko je bil najcenejši, po 1.5, leta 1938 po 1.72, predlanskim po 1.64 in lani avgusta po 2.07. Cmi kruh, ki je bil približno enako vreden sedanjemu enotnemu, je bil 1. 1923 po 2.39. leta 1934 (najnižja cena) 1.11, leta 1938 1.45. predlanskim 1.44, lani avgusta 1.72. letos aprila in zdaj (enotni) 1.9. SADJE IN PO VRTNINA Sadje je bilo v posameznih letih prav tako zelo drago. Med prvo m sedanjo vojno so bila lepša jabolka najdražja L 1927, ko so bila povprečno po 3.31 L kg, hruške (prve vrste) pa L 1925, ko je znašala povprečna letna cena 4.26 L. Tudi zadnja leta ni bilo sadje v Ljubljani tako poceni, kakor se morda zdaj komu zdi. Jabolka prve vrste so bile L 1938 po 3.3, predlanskim po 2.83, lani avgusta po 4.56 in zdaj so (II. vrste) po 1.5—2. Hruške prve vrste so bile L 1938 po 3.73, predlanskim po 2.57, lani avgusta celo po 7.6, a zdaj so po 8. Tudi hruške druge vrste lani ob tem času niso bile skoraj nič cenejše. — Cene sočivja podlegajo zelo tudi sezonskim vplivom. Nekateri pridelki so bili prejšnja leta celo dražji kakor zdaj. Omenili smo že salato. Pač pa je bilo malo cenejše kislo zelje, ki je pri nas razen krompirja posebno cenjeno. L. 1938 je bilo kislo zelje po 1.41 L kg. predlanskim po 1.06, lani avgusta po 1.52 in zdaj je po 3.5 Paradižniki so bili 1. 1938 povprečno po 3.93 L kg, predlanskim po 2.69. lani avgusta po 2.28 in zdaj so po 2.5 do 3. Stročji fižol je bil 1. 1927, ko je bil najdražji, povprečno po 4.01, leta 1937, ko je bil najcenejši, po 1.26, leta 1938 po 1-85. predlanskim 1.68, lani avgusta 1.5, zdaj je pa po 1—2.5. Luščen fižol je bil pred sedanjo vojno, najdražji L 1925, ko je bil po 2 L kg. L. 1937 je bil po 1.35, leta 1938 1.7, lani avgusta 2.62, zdaj je pa po 3.8 L. Čebula je bila v posameznih letih dražja kakor zdaj, ko je po liri kg. Tako je bila predlanskim po 1.34, leta 1928 pa celo po 1.72 L. Najbolj vas bodo najbrž zanimale cene krompirja v posa- *ec let Leto Cen« v Urah za kg Leto 1923 1924 1925 1926 1927 1928 1929 1930 1931 1932 0.63 0.57 a 62 0.56 0.59 0.57 0.59 0.36 0.44 0.48 1933 1834 1835 1936 1937 1938 1839 0.35 0.38 0.41 0.38 0.39 0.45 0.42 1940 avg. 0,57 1941 . 1 MLEČNI IZDELKI Uf JAJCA Kakor rečeno je bilo mleko med prvo in sedanjo svetovno vojno najdražje 2. 1923 (1.5). Leta 1938 je bilo po 84 stotink, predlanskim nespremenjeno, lani avgusta po 86 in zdaj je najvišja cena 1.6 L. Maslo je bilo v posameznih letih še znatno dražje kakor j« zdaj dovoljena najvišja cena. L. 1923 je bilo surovo maslo po 21.49 in kiihano 28.26 L kg, med tem ko je bilo srrrovo maslo L 1938 po 10.10 L, predlanskim po 9.66 in lani avgusta 10.26. Predpisana je maksimalna cena 20.5 L za navadno maslo. Čajno maslo je pa po 22.8. Leta 1938 je bilo po 11.97, predlanskim 12.91 in lani avgusta po 14.06 L. Jajca so bila najdražja L 1924. po 66 stotink povprečno, najcenejša pa L 1935, po 26 stotink. L. 1938 so bila po 32, predlanskim po 35 in lani avgusta 36 stotink kos. Zdaj so po 65 do 75 stotink. Pregled cen ?em na sebi r»«=» nr»kaJe življenjskih stroškov. Pri gibanju življenjskih stroškov bi pa morali upoštevati seveda tudi plače, če bi hoteli pokazati v kakšnem razmerju so dohodki in izdatki družin zdaj v primeri s prejšnjimi leti. Umrl je Rabindranath Tagore slavni indijski pesnik, mislec in rodoljub Včeraj je umri v Kalku ti največji živeči indijski pesnile in filozof Rabindranath Tagore, star 80 let. Tagore je bil rojen 7. Junija 1861 v Kalkuti In izhajal je iz enega najodličnej-ših indijskih rodov. Poglavar rodbine, zdaj že pokojni maharadžg. sir Johindra Mohun Tagore, je igral v političnem življenju Indije zelo važno vlogo. Mnoge člane rodu Tagore časti indijsko ljudstvo kot svetnike, med njimi tudi pesnikovega očeta. Rabindranath Tagore se je že zgodaj posvetil pesništvu. 2e ko mu je bilo 14 let, je izdal prvi zvezek poezij. Leta 1878. je študiral na univerzi v Londonu. Po povratku v Indijo je živel najprej v Kalkuti, leta 1885. je pa prevzel velika posestva svojega očeta, kjer se je potem ves posvetil pesništvu in filozofiji. Najprej je napisal okrog 30 del, obsega-jočih pesmi in prozo, in sicer v bengalskem jeziku. Več svojih del je Tagore sam prevedel v angleščino. Pozneje je prevedel nekaj svojih del tudi v druge jezike. Njegovo ime je kmalu zaslovelo po vsej Indiji in tudi preko njenih meja po vsem svetu. Ze leta 1913. je dobil Noblovo nagrado za literaturo. Leta 1915. mu je bil podeljen naslov sir. V znak protesta proti Angležem, ki so leta 1909. krvavo zatrli nemire v Pundšabu, je pa ta plemiški naslov odložiL Rabindranath Tagore je pozneje večkrat obiskal Evropo, tako leta 1912., 1921., 1927. in 1930. Leta 1929. je odpotoval v Ameriko, kjer je hotel ostati več mesecev in prirejati predavanja. Toda Amerika ga je razočarala in že čez nekaj dni se je vrnil v Indijo. Leta 1930., ko je potoval po Evropi, je obiskal tudi Nemčijo. V mnogih mestih je predaval in razstavljal svoje slike in risbe. Tako je svet zvedel, da se ukvarja Rabindranath Tagore tudi z upodabljajočo umetnostjo. Pet risb z berlinske razstave je poklonil berlinski Narodni galeriji. V politiko nikoli ni posegal. 2e leta 1937. je prišla v svet vest o njegovi hudi bolezni. V oktobru 1940. je pa svet zvedel, da je Rabindranath Tagore hudo obolel na ledvicah. Indija je izgubila enega svojih največjih mož — pesnika, misleca in rodoljuba, kakršnih imajo tudi drugi narodi malo. Iz življenja iseEšjaaskih žen Indijanke iroafo več pravic kakor žene belili ras Indijanskim ženam se je vedno godilo bolje kakor njihovim evropskim sestram, že pred prihodom beiih osvajalcev je Ame rika priznala sistem matriarhata. žena je zavzemala prvo mesto pri indijanskih plemenih, narodih in drža .ah. Ženi so pripadali njeni otroci ne glede na očeta ženi je pripadal njen dom ir zato je lahko kadarkoli zapodila iz nje moža. če je grdo ravnal z njo. Za lostovalo je. da je postavila njegove čevlje pred hišni prag. To je pomenilo: po beri se! Pisani in nepisani zakoni so mdijansKi ženi vedno izkazovali čast. In ta čast je prešla tudi v kri nov.h ameriških osvajalcev, kolonistov in sicer tembolj, ker so imeli beli kolonisti v začetku malo žen zato so jih visoko cenili. V zaščito ameriških žen so bili izdani prvi zakoni Zdru- ženih držav in še nedavno se je v Ameriki zatrjevalo, da imajo žene nadvlado v industriji, financah, trgovini in politiki. Ti časi so pa že minili. Spoštovanje, ki ga ie uživala indijanska žena pred prihodom be-lokožcev, ji je ostalo ohranjeno. Le nekaj dižav je vzakonilo določbo, po kateri se belokožec ne sme oženiti v Inlijanko. Ce so že prepovedani mešani zakoni se to tiče izključno belokožcev in zamork, ali pa nasprotno. Indijanci pa veljajo za raso. enakovredno belokožcem. Indijanska žena se nemoteno uveljavlja na vseh poljih dela. Ima vse državijarsko pravice in lahko jih tudi kadarkoli brani Večina žen pa živi seveda v rezervacijah ali na farmah, kjer se posvečajo mirnemu kmetijskemu delu, ali pa lovu in domači obrti. V rezervacijah žive še po svoje v Prigionieri inglesi ed aostralianl ca t turati intorno a Tobrok — AngU-iki in avstralski vojni ujetniki, ujeti v okolici Tehnika šotorih., kolibah ali kamenitih kočah. Indijanske žene so zelo vnete za ročna dela. Lončeno posodo, ki jo znajo same ž ga ti, znajo tudi zelo lepo okrasiti. Poleg tega pa skrbe z vso vnemo tudi za lastne okraske, saj so pač ženske in kot take rade lepe. Nekatere Indijanke so zelo bogate, zlasti žene plemena Osagov. Temu plemenu so namreč pripadali bogati petrolejski vrelci, ki so jih pa dali v najem, in tako je obogatelo vse pleme Kot delavka je indijanska žena inteligentna, marljiva in zanesljiva. Samostojno dela v velikih mestih kot pletilka, pa tudi kot pisarniška moč ali športnica. Splošno veljajo indijanske žene za pripadnice aristokratske rase in temu primerno tudi ravnajo z njimi. Njihovo življenje je lažje nego Življenje žen med belokožci Tudi zakonska zveza z Indijanko ne pomeni sramote za Američana. Izvzete so le nekatere ar zave, ki so take mešane zakone prepovedale. Delo sadjarja in zelenjadarja v avgustu Nekaj navodil za meščane, ki kmetu je j o Ljubljana, 8. avgusta. Na vrtovih in sadovnjakih je tudi še avgusta precej dela za skrbnega zelenjadarja in sadjarja. Misliti je treba na zimo in ob pravem času ter pravdlno moramo pospravljati zrele pridelke. Sadjar, ki prideluje rana jabolka in hruške, mora predvsem paziti, da jih obere dovolj zgodaj. Izkušeni sadjarji (>Sadjar in vrtnar«) nas opozarjajo, da ne smemo pustiti zoreti sadja na drevesu do konca, temveč ga moramo nekoliko prej obrati. Preveč zrelo sadje ni trpežno, postane kmalu mehko ter mokasto, izgubi pa tudi dober okus. Sadje mora povsem dozoreti šele v shrambi Obiramo torej še trdo sadje. Ne smemo pa seveda obrati vsega sadja hkrati, če ne zori vse enakomerno; zgodnje hruške in jabolka obiramo torej postopno, čeprav zdaj še ne bo tako kmalu čas za obiranje zimskega sadja, vendar je treba reči, da moramo zimska jabolka pustiti zoreti čim dalje. Morda bo kdo dejal, da so ti nasveti brez pomena, ker je letos slaba sadna letina in ni česa obirati. Res letos ne bo posebno mnogo sadja, toda prav zaradi tega, ker ga je manj, moramo še tem bolj skrbeti, da ga bomo čim bolj koristno porabili, če pa hočemo, da bo drevje rodilo prihodnje leto, kjer ni letos, moramo skrbeti že zdaj. Moramo mu nuditi čim več hrane. Na deželi ter v okolici mesta, kjer sadovnjaki niso preblizu hiš, je zelo priporočljivo gnojenje z gnojnico. Tudi kalijeva so: in superfostat koristita. Dobro gnojenje pospešuje nastavek cvetnega brstja za priholnje leto. Letos ni bilo suše, da bi bilo treba zalivati sadno drevje zadnje tedne. Ob hudi suši zelo trpi tudi drevje, če ga ne zali- mora zavedati, da je za dobro sadno letino treba delati že leto rini prej. Poleti se najbolj širijo listne uši in krvava uš. Pobirati je treba odpadlo sadje, da uničimo za vi jače. Crvivo sadje lahko pokrmimo prašičem, če ga pa že ne uporabimo koristno, ga je treba uničiti. Najprimernejši čas za vkuhavanje sadja je avgust. Letos pa moramo tudi nasusiti čim več sadja in zelenjave. Pisali smo že, kako je treba sušiti sočivje in zelenjavo, sušenje sadja pa je mnogo bolj preprosto. Zelenjadar skrbi avgusta, da bo imel dovolj zimske zelenjave. Ob koncu meseca bomo sejali motovileč, zimsko solato, radič, redkvico itd. Zdaj že pospravljamo paradižnike sproti kakor dozorevajo, in jih konzerviramo. Načinov konzerviranja je več in so meščanskim gospodinjam po večini dobro znani. Z vrtov že pospravljamo čebulo in češenj. Dozorel je že zgodnji krompir, ki so ga naši meščani začeli kopati že prejšnje tedne. Zdaj je tudi mnogo kumar, in ne smemo zamuditi najugodnejšega Časa za vlaganje. Prav tako bo zdaj največ strečjega fižola in prav bi bilo, da bi ga čim več konzervirali. Lahko ga vlagamo, a še bolje je, če ga sušimo. Z laj je tudi čas, da pripravljamo sadne sokove, kuhamo mezge itd. Skratka, vse pridelke je treba čim bolj koristno porabiti in skrbeti moramo, da nam bo zemlja rodila tudi prihodnje mesece do zime. ŠAH — Zanimiva zgodovinska drob t ina. Neki Vice je zabeležil v italijanski reviji L'illu-strazione italiana naslednjo zanimivost iz varno. Posebno važno je, da imajo sadna j dobe razvoja srednjeveškega šaha v Evro-drevesa, predvsem mlajša, primerno velik J Pi: Prvo vest o šahu v Evropi najdemo in pravilno obdelan drevesni kolobar; zem- v }taU^ v ^l3ih Pietra Damlanlja (1007-lja mora biti zrahljana in naj je ne iz-čr- 1072 >> znanega benediktinskega meniha puje plevel. Potrebno je, da dobi drevo čim več hranilnih snovi, zato ni dobro, če se pod njim zelo bohoti trava, ki tudi ovira dostop zraka do drevesnih korenin. in kardinala, ostijskega škofa. V nekem pismu papežu Aleksandru II., v katerem mM episuje slabe navade nižje in zaprav-ljivost višje duhovščine, piše: Znrdevam od Če je sadovnjak na travniku, je treba po i fram Pri n^lev^u. »drugih« neumnosti kakor so sokolji lov in posebno strast za košnji okopati ter opleti drevesne kolobarje in drevju pognojiti. Z gnojnico zalivamo po dežju. Priporočljivo je, da gnojnici primešamo pepela in superfosfata, m sicer na 100 litrov nekaj lopat pepela in nekaj kilogramov superfosfata. Sadjar pa mora seveda tudi zatirati sadne škodljivce ter bolezni. Vedno se kocke in šah (aleanum insuper furiae, vel scacorum), ki izpreminjajo duhovnika v neresnega človeka. Kasneje pripoveduje, da mu je firenški škof, ko je potoval z njim, povedal, da je igral šah v gostilni, kjer je pi< r Zaradi tega mu je naložil pokoro, opinjoČ se na cerkveni zakon, po katerem bnd škofie. ki bodo igrali šah, kaznovani. Tito A. Spagnol: -7 IZDAJALSKA PUNČKA Roman — Ne, iz dežurne sobe vodi vijugasto stopnišče naravnost v poselske sobe v podpritličju in to pot hodijo če ni posebnega razloga uslužbenci, namenjeni iz kuhinje v dežurno sobo ali jedilnico. Morilec je bil torej lahko prepričan, da ob tej uri tam ne bo nikogar srečal. Toda pri svojih računih je prezrl eno podrobnost. Seveda je to samo moja domneva, ki je pa edina, ki nam nudi sprejemljivo in drugače izključno pojasnilo zadeve s punčko. Čujte! Vrnimo se k morilcu, ki je stopil iz grofiči-nega salona na hodnih. Tam je za hip obstal in prisluhniL Nobenega ropota. Previdno nadaljuje svojo pot in pride do vrat, ki dele hodnik v dva dela. Odpre jih — približno sredi drugega dela hodnika je poselsko stopnišče. Kar se zgodi tisto nepričakovano, neupoštevano, kajti pred njim ali morda za njegovim hrbtom se pojavi nekdo, ki je prišel skozi ena izmed sobnih vrat ali po selškega stopnišča. Ta nekdo je grof Silvio v domači halji, mož, ki prečuje vse noči in tava okrog po vseh sobah s svojo ljubljeno punčko v roki. Po trenutni grozi se morilec oddahne, kajti blazneža se mu ni treba bati. Grof Silvio ga pozna in v svojem stanju si ne more ustvariti nobene jasne misli o prisotnosti onega drugega, pa tudi čuditi se temu ne more. — Morilec mora biti torej stanovalec hi£e, če vse tako dobro ve! — je vzkliknil poročnik. Stric Poldo se za ta medklic ni zmenil, temveč je mirno nadaljeval: — In vendar je srečanje mučno. Kaj naj stori? Po kratkem pozdravu nadaljevati pot ali pa obstati za trenutek ter izpregovoriti nekaj besed ali pa naj se dela kakor da onega drugega sploh ni opazil? Grof Silvio gre tolikokrat mimo ljudi, ne da bi jih opazil. Da, celo tako, kaker da jih sploh ni. Najbrž je tudi zdaj v takem stanju. Toda to upanje kmalu splava po vodi. Bolna pamet grofa Silvia zdaj ni odsotna. Bolnik je-celo v enem onih redkih trenutkov jasnega razuma. Morda se smehlja morilcu, ki mu je znan, morda stopi k njemu in izpresrovori z njim nekaj besed s prijaznim, otroškim glasom. Pogosto se je naslonil na človeka, ki ga je slučajno srečal, ni se mu izognil, temveč mu je sledil, dokler mu ni postal skoraj nadležen. Če se je kaj takega pripetilo, so ga vsi — sorodniki, prijatelji ali slu— žinčad — mirno prenašali, ker ni nikomur storil nič zalega, zlasti pa ker je postal posebno trmast in vsiljiv prav tedaj, če se ga je hotel človek od-križati. Toda za morilca to očividno ni bil pravi trenutek sprijazniti se z nedolžnimi, toda ne dobrodošlimi blazneževimi kapricami. Zlepa se ni dalo nič doseči. Kaj naj stori torej? Dovoliti mu, da bi ga spremljal? Poskusiti odvesti ga nazaj v njegovo sobo in morda zakleniti ga v njo? To je bila pot, ki bi jo bil moral izbrati naš neznanec, toda vrata grofove sobe niso imela nobenega ključa, in potem ko je morilec potisnil blazneža tja, je ta nr.jbrže takoj zopet prišel na hodnik in se obesil morilcu za pete. Le-ta je izgubil hladnokrvnost in v nenadnem razburjenju in morda tudi namenoma, je poskusil potisniti ali celo potegniti nesrečneža nazaj v njegovo sobo. — Tako torej pojasnjujete raztrgano oblekico na punčki in prasko na roki grofa Silvia? — Da, tako si razlagam to. Med njima je moralo priti do ruvanja in bodalu, ki ga je držal morilec še v roki, se je odlomila konica. Z njo si je grof ranil roko, v kateri je držal punčko. In med to kratko borbo je moral tudi ostati v rokah grofa Silvia košček pisma. — Dobro, a potem? — Potem, ko je morilec obvladal blazneža, je pač zbežal. Grof Silvio je tedaj najbrže opazil, da ima j punčka raztrgano oblekico. Ves iz sebe je planil I za onim drugim, ni ga pa mogel dohiteti in res je našel stari Lorenzo ubogega grofa v parku, kjer je ves razburjen in ogorčen taval okrog. Poročnik je nekaj časa razmišljal ko je bil stric končal svojo razlago. — Ne bom trdil, da bi ne bilo tako, — je poročnik končno pritrdil. — Vaša rekonstrukcija zločina je verjetna, toda če bi se zanašali samo na domišljijo, bi lahko našli Še drugo prav tako verjetno razlago. Na katere indice opirate svojo domnevo? Jaz ne vidim tu nobenega dokaza in kam naj bi bil zbežal morilec? — Iz hiše v park. — Kako pa, če so bila vsa vrata zaklenjena? — Seveda. Toda vrata so se dala dokaj lahko odpreti od znotraj. Končno je tudi grof Silvio brez posebnih težav zapustil hišo. — Vse kaže, da ste trdno prepričani o tem, kar govorite, vendar pa vidim v tej verziji nekatera protislovja. — In sicer? — Morilec ne stanuje v vili, vendar pa dobro Dozna njene stanovalce in njihove navade in se lahko, ne da bi ga kdo opazil, skriva do trenutka, ki se mu zdi prikladen za njegov zločinski naklep ... — Nikoli nisem trdil, da se je skrival v hiši! — je vzkliknil stric. — Toda, £ romska strela, saj ste vendar v začetku izjavili, da niste vedeli, kako je prišel morilec v vilo, ker niso našli niti vlomljenih vrat, niti razbitega okna. Torej moramo domnevati, da je prišel v hišo, ko vrata in okna še niso bila zaprta, in ko so bili še vsi stanovalci hiše pokonci, to se pravi popoldne ali zgodaj zvečer. Moral se je torej skriti, če ni neviden. — Vaši zaključki so pravilni. Je pa še ena zelo enostavna metoda, kako lahko pride človek v hišo, ne da bi bilo treba šiloma odpreti vrata ali okno. — Gotovo. Zadostuje, če ima človek ključ. — Aha! Vidite! Zadostuje, Če ima človek ključ. Tako smo torej prispeli do cilja. Zdaj pa pazite. Iz podpritličja vile se pride na prosto skozi dva ishoda. Tu sem se nekoliko razgleda! ... Jitig ^u;a^-:c U L* .N^iu^iio usjiarno Fran Jcrai // Za upravo ta inseratni de) Usta Vlad Regallv // Val ▼ LJubljani