»ITlE5S£nGER« GlfiSIlO SLOVenCEV V RU5TRAIL 'Registered by Australian Post — Publicationa No. VAW 1215" "MESSENGER" — Voice of Slovenians in Austral LETNIK XXX, štev. 5 MAY 198 30. LET PLANINKE "Kraljičina zemlja", kot bi po naše rekli Queenslandu je v poslednjih tednih zavzemala kaj veliko prostora v časopisju radi industrijskih problemov. Sindikati so jo celo poskusih blokirati in so zato prekinili ves promet med to pokrajino in o-stalo Avstralijo. No, našemu sodelavcu Lončarju tudi blokada ni mogla zapreti poti. Ko je bil opolnomočen, da zastopa S.D.M. na proslavljanju 30-letnice ustanovitve "Planinke" - društva Slovencev v Brisbane, ga nič ni moglo ustaviti. Tudi dejstvo ne, da mu je odbor S.D.M. odmeril komaj toliko gotovine, da si je deloma pokril potne stroške, češ, za jesti in spati pa naj si sam poskrbi, saj bi moral tudi doma sam plačati za hrano in spanje. Tako se je zgodilo, da je po zaslugi Božotove vztrajnosti in iznajdljivosti S.D.M. edino od vseh slovenskih društev bilo zastopano na tem pomembnem mejniku društvenega življenja Slovencev v prestolnici Queenslanda. In po vseh vesteh, ki smo jih prejeli od tarn, je gospod Lončar izvrstno opravil svojo nalogo in nam tudi povedal sledeče o proslavi: Za dostojno obeležje tega jubileja so člani "Planinke" pripravili akademijo v dvorani "Chedwick Hall" v predmestju Carina v soboto 4. maja, v nedeljo pa so podprli delno zgrajene klubske prostore na slovenskem hribčku - 146 Beenleigh -Redland Bay Rd., Cornuba. Akademija je bila zelo lepo obiskana; udeležilo se jo je veliko število tamošnjih Slovencev, pa tudi gostov drugih narodnosti. Vsi so bili zelo zadovoljni z lepo pripravljenim programom v izvedbi katerega je sodelovalo pomembno število že v Avstraliji rojenih mladih Slovencev. Nastop je pričel z pozdravnim nagovorom predsednik "Planinke" gospod Mirko Cuderman. Sledil je zelo dobro uvežban nastop mešanega pevskega zbora pod vodstvom gospoda Staneta Sivca. Z deklama-cijami so napravili lep vtis nato Tomaž Visočnik ter Robert in Tomaž Kaplan. Komedija "Spelea iz Ljubljane", katero je režirala in tudi odlično odigrala glavno vlogo Anka Brožič. H koncu pa sta s petjem ob spremljavi kitare zabavali prisotne Kristinca in Dra-«fjica brhki vnukinji nedavno u- lJ^mrlega Jožeta Pluta, katerega je vsa slovenska družina v Brisbane poznala pod i-menom "naš ate". Cela prireditev, ki je bila na odlični višini, se je nato končala ob zakuski in prijetnem kramljanju ter obujanju spominov. V nedeljo 5. maja pa so na zemljišču "Planinke" uradno odprli nove klubske prostore. Svoje zemljišče so si tamošnji Slovenci kupili na zelo lepem kraju, ki se nahaja južno od Brisbana ob "Pacific Highway" nekako na pol poti do Surfers Paradise. Zemljišče se nahaja na z drevjem obdani vzpetini in je veliko kake štiri akre. Prav na sredini zemljišča si grade poslopje, ki je sedaj že v takem stanju, da ga lahko u-porabljajo za najnujnejše potrebe. Kot je to primer pri večini slovenskih društvenih domov v Avstraliji, si tudi rojaki v Brisbanu postavljajo ta dom brez tuje pomoči, s svojimi sredstvi in s svojim prostovoljnim delom. Ob ll.oo uri dopoldne so začeli slovesnost s sv. mašo, katero je daroval pater Valerijan Jenko iz Slovenskega verskega središča v Sydneyu. Po bogoslužju je predsednik gospod Cuderman pozdravil vse navzoče in še posebej omenil med častnimi gosti senatorja Lajovica, patra Valerijana in predstavnika S.D.M. gospoda Lončarja. Sledilo je skupno kosilo, ki se je končalo ob 2.00 uri popoldne, ko je senator Lajovic uradno odprl klubske prostore. Za njim je spregovoril gospod Božo Lončar. V imenu S.D.M. je čestital rojakom v Brisbanu za jubilej njihovega društva ter jim izročil darilo S.D.M. Nato pa jim je sporočil tudi pozdrave Ko-ordinacijskega odbora Slovenskih društev v Viktoriji ter uredništva Vestnika. Pater Valerijan pa je pozdravil vse prisotne v imenu vseh slovenskih verskih središč v Avstraliji. Po uradnem delu je sledila prosta zabava, na kateri je za ples poskrbel orkester Lojzeta Koludra, s svojim petjem pa sta zopet razveseljevali Kristinca in Dragica S temi novimi prostori je že dvanajsto slovensko društvo v Avstraliji prišlo do svoje strehe. Ni dvoma, da bodo lastni prostori olajšali, a s tem tudi povečali društveno aktivnost rojakov v Brisbanu in, da bomo odslej tudi priče večje povezanosti in sodelovanja z ostalimi našimi organizacijami po Avstraliji. Kljub temu, da žive v med seboj zelo novili svoj pevski zbor, ki je odlično na proslavi .ih so si Slovenci v Brisbane ustaje odlično uvezßan. Na fotografiji vidimo pevce ko so nastopili O letnice kluba 'Planinka" letos, 4. maja. QUINTETT STATENBERG with soloist IDAR SKABAR CONCERT TOUR in AUSTRALIA arranged by CO-ORDINATING COMMITTEE of SLOVENIAN ORGANISATIONS IN VICTORIA with co-operation of SLOVENIAN ORGANISATIONS in SYDNEY, CANBERRA and WOOLONGONG JULY 1985 MELBOURNE Friday. Sth July 1985 at 7.30 p.m. Concert and Dance SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE 82 Ingrams Rd.. Research Bookings: Anica Markič, tel. 870 9527 Sunday, 28th July 1985 at 2 p.m. - Farewell party VERSKO SREDIŠČE KEW 19 A'Beckett St.,Kew Saturday, 6th July 1985 at 7.30 p.m. — Concert and Dance S. P. S. K JADRAN Lot 3, Duncans Lane, Diggers Rest Bookings: Frank lskra, tel. 337 9249 Friday, 26th July 1985 at 7.30 p.m. - Concert and Dance SLOVENSKO DRUŠTVO PLANICA—SPRINGVALE Lot 1. Soden Rd., Keysborough Bookings: Alojz Kovačič, tel 772 6774 Miro Franetič, tel. 568 1292 G E E L O N G Saturday, 27th July 1985 at 7.30 p.m. - Concert and Dance SLOVENSKA ZVEZA'IVAN CANKAR' GEELONG 20 Goldsworthy Rd., Lovely Banks Bookings: Jože Ramuta, tel. (052) 785986 A L B U R Y Friday, 12th July 1985 at 7.30 p.m. - Concert and Dance SLOVENSKO DRUŠTVO ALBURY-WODONGA 242 Olive St., Albury Bookings: Branko Jerin, tel. 21534 JALTA-NAPAKA Ob 40. obletnici sporazuma v Jalti, i katerem so bile začrtane meje zapadnen in vzhodnemu političnemu vplivu v Evr pi, to je sporazumu med Stalinom, Chi chilom in Roosvetom, ko so si razdel Evropo, je Odbor za preklic Jaltskega sp razuma organiziral v Adelaidi shod, na k terem je govoril tudi federalni minister vseljevanje in etnične zadeve gospod Chi Hurfard. V tem govoru je podal zanimive mis od katerih nekatere objavljamo v sled čem: "Še vsaka država je naredila v zunai politiki kakšno zmoto. Kar se je zgodilo v Jalti je tragična ri paka, katera je milijonom odvzela svobc čine, katere uživamo mi v zapadnem de sveta. Kasnejše zmote Zapada, Suez je bil na, se ne morejo postaviti v isto vrsto s t ki je dovedla do Guloga Archipelog Berlinskega zidu, zatrla Gibanje sindika Solidarnost in morije v Afganistan Zunanja politika Hawkove laburisti ne vlade ni neopredeljena politika. Tu ne zagovarja enostranske razorožitve Z pada. Kakor ostali narodi Zapada mi veruj mo v vlado zakonitosti. Mi verujemo podelitev oblasti. Mi verujemo v svoboc govora, združevanja in zbiranja, kakršr ga imamo priliko imeti danes v tej dvor ni. Ne zagovarjamo neopredeljenosti k cenimo naše svoboščine in vemo, da moramo za te svoboščine tudi zavzem ti... Mi ne zagovarjamo lažno idejo morali enakosti med tem kaj hočejo doseči vla< Zapada in nameni totalitarnih režim* Vzhodne Evrope. Mi v državni vladi v Canberri smo soi alni demokrati. Ohranitev naše svobo< in naše demokracije nam je prav tal važna kot sta ekonomski napredek in s cialne reforme ... Hawkova vlada bo nadaljevala vp( javanje učinkovite politike za vzdrževan miru. Mi bomo energično podpirali spie no razorožitev ... Enostranska razorožitev je politil brezmočnosti ne-obrambe. Bo, če nič sar drugega, povečala možnosti vojne Atamsko orožje ne bo zginilo. — Nl če se ne more skriti pred njim. Tudi Novi Zelandiji ne. Tudi če bi uničili vse atomsko orož na svetu, na žalost, ne bi osigurali miri Znanje, kako napraviti atomsko bori bo bi ostalo prav tako široko razširjen kot je danes. Večina Avstralijancev upravičen sumniči v dobronamernost onih, ki nap dajo samo oborožitev Zapada ... ... mi bomo ostali skeptični do onil ki napadajo samo Zapad in ignorirajo pe letno vojno v Afganistanu ... ... Spomnite se na pacifizem v letih < koli 1930, ki je dosegel svoj višek v Mur chenu. München je stvaril okolje za uspi vanje totaliarnosti... ... Posledice Jaltskega sporazuma s bodo odstranile le s tem, da se bo vnesi socialna demokracije v Srednjo in Vzhoc no Evropo. Mi temu lahko pripomoremo le ak smo trdni na svojem stališču, se zavz« mamo za svobodo in delamo za mir in sc cialno demokracijo tukaj doma ... Te pogumne besede je minister sprege voril pred tisočglavo množico 30. mare 1985 v centru Dom Polski v Adelaid: vestnfk NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI P.O.Box 56,Rosanna,Vic.,3084, Tel.;459 8860 Lastnik — Published by SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE P.O.Box 185,Eltham, Vic.,3095. Tel. 437 1226 Predsednik - President: PETER MANDELJ Tajnica - Secretary: ANICA MARKIČ Odgovorni urednik — Editor MARIJAN PERŠIČ Stalni sodelavci — Permanent contributors: ČUK VASJA, LAVRIČ DUŠAN, LAVRIČ JANA, LONČAR BOŽO, MANDELJ PETER, PERŠIČ KAREN, POSTRUŽIN LJUBICA, POSTRUŽIN _DARKO, ŠPACAPAN SIMON, MARTA STRLE, STANKO PIBERNIK. Tiska — Printed by CHAMPION PRESS Cena — Price 85c Letno — Annual Subscription 10 dollars Rokopisov ne vračamo Za podpisane članke odgovarja pisec. ANGLEŠČINA ZA ODRASLE V St. Albansu na Alfrieda St. obstoja Adult Migrant Education Centre, v katerem imajo že 100 vpisanih učencev, kateri se hočejo še bolj usposobiti v znanju Angleščine. Center je na razpolago vsakomu. Učne ure so preko dneva ali ob večerih. Možno pa je izbrati tudi posebne programe učenja, kot na primer audio kasete ali knjige. POKOJNINE Predstavniki etnišnih skupin so se odločno uprli predlogu, po katerem naj bi se starostna pokojnina izplačevala priseljencem šele po 35 letih bivanja v Avstraliji, ne že po 10 letih, kakor je sedaj. To spremembo zakonske uredbe je predložil Parlamentu v Canberri federalni minister za Community Welfare Services gospod Howe. Po tem predlogu bi priseljenci, ki bi prebivali v Avstraliji manj kot 35 let, dobili proporcionalno manj pokojnine. Minister je dejal, da bi po novi uredbi lahko zaprosili za pokojnino tudi oni, ki so se zopet izselili iz Avstralije in jim zato ne bi bilo treba priti nazaj v Avstralijo. Spremembo zakona bodo v Parlamentu obravnavali v letošnjem avgustu. NAČRTI PRISELJEVANJA V letu 1984 - 1985 bo Avstralia sprejela okoli 71.000 naseljencev. Število za leto 1985 - 1986 pa bo šele določeno. O tem in drugih problemih so razpravljali na konferenci vseh avstralskih ministrov za etnične zadeve in priseljevanje, ki se je vršila nedavno v Adelaidi. Razpravljali so še o nadaljnjih ureditvah službe tolmačenja, o važnosti uvedbe tečajev za Angleščino na poslu, kako olajšati priznanje prekomorskih kvalifikacij, o problemih priseljencev v avstralski delovni sili ter o tem, zakaj se nekateri ljudje izseljujejo iz Avstralije. Podrobnosti o tej konferenci bodo objavljene tudi na tujih jezikih in sicer: na arabskem, hrvaškem, kitajskem, grškem, italijanskem, malteškem, poljskem, portugalskem, srbskem, španskem, turškem in vietnamskem. (Kot običajno, smo Slovenci spet izpuščeni). NAJBOLJ POTREBNIM Federalni minister za Etnične zadeve je dodelil podpore 27 etničnim in občinskim organizacijam. Podporo v višini 111.305 dolarjev je dodelil v svrho razvoja dobrodelnih projektov. V sedanjem finančnem letuje prejelo slične podpore že 21 organizacij in celotna vsota podpore znaša 200.000 dolaijev. Ko-ordinacijskemu odboru slovenskih organizacij v Viktoriji je bila prošnja za slično podporo zavrnjena z razlogom, da so bile podpore razdeljene najprej tistim organizacijam, za katere smatrajo, da so najbolj potrebne. Minister Hurfard je, ko je objavil imena dobitnikov, dejal, da so upoštevali pri delitvi najpreje delovanje za pomoč osta- relim, ženskam in zdravstveno zaostalim ter tudi načrte povečanja že obstoječih dobrodelnih aktivnosti. Največje podpore, po 10.000 dolaijev, sta dobili organizaciji Australians far Social Equality v N.S.W, in Ecumenical Migration Centre v Viktoriji in sicer za delovanje proti rasizmu. Ostale največje podpore so dobili: 6.690 dolarjev Sydney Jewish Centre on the ageing, 5.600 dolaijev Marrickville Women's refuge Ltd., 5.965 dolaijev Brisbane Women's Community Health Centre, Club Fiumano and Giuliano v W.A. in Ethnic Communities Council of Albury-Wodonga 5 600 dolarjev. ZA BOLJŠO ZAŠČITO OTROKA 8. maja 1985 sem kot predstavnica Vestnika prisostvovala tiskovni konferenci, ki sta jo sklicala minister občinskih služb gospa Carolina Hogg in minister etničnih zadev gospod Peter Spyker. Na konferenci je gospa Caroline Hogg predložila poročilo o izvajanju otroškega in družinskega varstva v Viktoriji in pregled tozadevnega zakona. V svojem poročilu je ugotovila, da način izvajanja otroškega in družinskega varstva ni bil ustrezen tako ne v pomenu enakosti v vseh področjih Viktorije, kakor tudi ne v pomenu pravočasne pomoči otrokom in družinam kar pomeni, da tovrstne službe niso številčno ustrezale potrebam uporabnikov in občin in, končno ugotavlja gospa Hogg, niso bile osnovane na nobeni od utemeljenih podlag. Na osnovi tega, gospa ministrica predlaga vrsto večjih sprememb načina otroškega in družinskega varstva, vključno nove zakone. Spremembe sistema, ki ga gospa Hogg predlaga v Poročilu, so utemeljene s sedmimi bistvenimi načeli: 1. Z načelom pravičnosti. 2. Z načelom pomoči družinam, kot sredinam doraščajočih in razvijajočih otrok. 3. Z načelom neodvisnosti ustreznih služb. 4. Z načelom številčne ustreznosti varstvenih služb. 5. Z načelom priznavanja kulturne i-dentitete in potrebe, da otroci ohranjajo kultrno dediščino svojih prednikov. 6. Z načelom sodelovanja uporabnikov služb, tako v priznavanju enakovrednosti potreb, v formiranju ciljev in razvoju služb. 7. Z načelom ustrezne podpore oz. pomoči skupnostim zaradi pomembnosti njihovih vlog. Poročilo povdarja težave, s katerimi se srečujejo razne etnične skupnosti zaradi pomanjkanja informacij v raznih jezikih ter nepoznavanja sistema. Se posebej je naglašeno, da bi etničnim organizacijam bilo treba nuditi podporo pri njihovem delu, ki je usmerjeno v pomoč svojim na-narodnostnim skupinam. Marta Sterle PRODAM večsobno hišo v mestu Korčula na istoimenskem otoku v Dalmaciji. Hiša stoji na odličnem prostoru ob sami obali morja. Vse nadaljne podatke boste dobili ako kličete telefonsko številko (07) 208 7491 vsak dan od 5. ure zvečer. NAMESTO UVODNIKA Takse in davki so bih vedno glavobol za politike, katerih položaji zavisijo od njih priljubljenosti pri glasovalcih. Tudi politiki naše federalne vlade si belijo glave, kako spremeniti obdavčenje tako, da bo volk sit in koza cela. Ko čitamo v današnjiem časopisju o različnih pritiskih ir, zahtevah v zvezi s spremembo našega sistema obdavčenja, nam pride v spomin zgodbi ca, ki sem jo nedavno prečital v avtobiografiji dr. Milana Stojadinoviča, predsednika jugoslovanske vlade v letih 1935 do 1939. V tej knjigi spominov, kije izšla v založbi "Otokar Keršovani" na Reki pod naslovom "Ni rat ni pakt" avtor opisuje sestanek na katerem so poslanci tedanje vladne srbske radikalne stranke razpravljali o povišanju davkov, katerega je leta 1922 predložil kot tedanji finančni minister. Sestanek je vodil predsednik vlade Nikola Pašič, ki je bil istočasno tudi vodja radikalne stranke. Od prisotnih se je najbolj zoperstavljal predlogom poslanec Aleksa Žujovič, velik demagog. Dokazoval je, kako kmeta že sedaj davki dušijo in, da je nemogoče, da bi zmogel še večje breme. Pašič ga je nekaj časa mirno poslušal ter si z roko gladil svojo dolgo belo brado. Nato pa je rekel tajniku Voji Janjiču, ki je sedel poleg in pisal zapisnik: 1'Pojdi in vprašaj Alekso, zakaj se pravzaprav tako jezi." "On pravi, gospod predsednik, da je kmetovalec v težavnem položaju in da ne more plačevati niti starih davkov, kaj šele nove." "To sem slišal, a ti ga vseeno pojdi vprašat zakaj se tako razburja." iiš?Tajnik seje približal Aleksi in mu pošepetal "Stari bi rad vedel, zakaj tako rogovi- "Kaj se ne bi jezil" - je potihoma in osorno odgovoril Žujovič - "ko pa so vse beograjske k ... e dobile štipendije za študije v Parizu, samo moja Milica ne!" Ko je Pašič slišal ta odgovor je rekel tajniku: "Le pojdi in povej Aleksi, da bo tudi njegova hčerica dobila štipendijo ..." Nekaj časa po tem, ko je Alekso dobil to zagotovilo od Pašiča je zopet zaprosil za Deseao: "Točno je, da naš kmet težko prenaša to stanje, toda če je v vprašanju varnost nase države m je treba nabaviti orožje, da branimo domovino od sovražnikov bo naš kmet prodal poslednjo srajco, da bo lahko plačal davek in pomagal državi ...!" ' Tako je bilo pred 63 leti na Balkanu, kjer jim je seveda manjkalo finese ki odlikuje današnje politike. V bistvu pa najbrže ni dosti razlike. Danes imamo na razpolago celo poklicne "lobyiste", ki s tem svojim poznanstvom in s tem, da vedo kdaj, kako in kateremu ministru pošepetati na uho s prošnjami in ponudbami služijo kruh. Seveda z mnogo bolj finese, kot je bilo to v času Pašiča. Kar pa se bodočnosti obdavčenja pri nas v Avstraliji tiče, pa najbrže ne bo dosti razlik Namesto da bodo vzeli iz levega žepa, bodo pa iz desnega. Dohodki bi pač morah biti menlo za izdatke, ne pa obratno. CJ™ km pa mi prideta na misel naša dva stara primera o vranah: "Lačna vrana sito pita ter Vrana vrani nikoli ne izkljuje oči". ŠE BEGUNCI IZ INDOKINE Avstralija je sprejela, v odnosu na svoje število prebivalstva več beguncev iz Indokine, kot katerakoli druga država. Skupno je naselila 90.000 beguncev iz tega dela sveta, med njimi 36.000 Vietnamcev, ki so s čolni preko moija ubežali v Malabo. Minister Hurfard je dejal, da bo Avstralija letos sprejela 2500 beguncev iz tabo-pisč v Malaziji. Dejal je tudi, da bo Avstralija podprla, koliko bo mogla, tudi prostovoljno repatriacijo beguncev. GOZDNI POŽARI Federalni Department of Hausing and Construction je objavil knjižico - Is Your Home Safe?" ^ V knjižici so navodila kako očuvati poslopja v slučaju gozdnih požarov in kaj storiti ako vas požar zaloti v motornem vozilu. Knjižica je na razpolago brezplačno v uradu zgoraj omenjenega Departmenta na 239 - 241 Bourke Str. Melbourne ali pa z naročilom po telefonu v Melbournu 652-8810 (Robyn Hugson). ZMANJŠANJE BREZPOSELNOSTI Australian Institute of Multicultural Affairs je federalno telo, ki se bori z zadevo multikulturnosti v Avstraliji. Glavni u-rad se nahaja v Melbournu v prenovljenih in povečanih prostorih poslopja na 300 Queen Street. Koncem aprila je bil predstavnik Vestnika povabljen na sestanek katerega naloga je bila objasniti rezultate raziskave problemov mladine priseljencev. Ob isti priliki so nam tudi razkazali svoje uradniške prostore. Poslopje na 300 Queen St. je zelo staro in na listi zgradb, ki se ne smejo podreti, radi njih zgodovinske vrednosti. Zato je stara stavba prečiščena in ohranjena a na to staro stavbo so zadaj priključili novo moderno večnadstropno poslopje. V notranjosti smo opazili veliko aktivnost in številne moderne administrativne pripomočke, kot so workprocesoiji ter computer. V pritličju se pričenja razvijati tudi velika referenčna knjižnica, ki je na razpolago tudi osebam in organizacijam izven Instituta. Razultate raziskave nezaposlenosti priseljene mladine nam je razložil mlad na-stavljenec instituta, italijanskega rodu, ki pa italijanščine ni več obvladal. Pripravljene je imel ovoje za razne jezikovne skupine in med njimi tudi za Hrvate, Makedonce, Jugoslovane in Slovence. Ze tu se nam je zdela čudna razdelitev. Ko pa smo odprli naš ovoj se nam je spet odkrila ig-noranca takozvanih ekspertov za etnično -multikulturna vprašanja. Kajti v ovoju smo našli prevode v makedonščini ter v srbskem in hrvaškem jeziku, ki sta se med seboj razlikovala bistveno samo v različni pisavi. Ko smo vprašali kakšne prevode i-majo v ovoju z napisom Yugoslav, so nas začudeno gledali. Spet, kot že tolikokrat, smo morali pojasnjevati, daje slovenščina samostojen jezik in, da je za nas Slovence tukaj kar žaljivo ako se nam ponujajo prevodi drugih jugoslovanskih jezikov, slovenščino pa se ignorira. Če bo to našp pojasnjevanje kaj zaleglo je vprašanje, si/ se večina teh uradnikov zanaša na informacije, kijih dobe od "ekspertov" srbskega in hrvaškega pokoljenja. Samo raziskava problemov je bila zelo temeljito opravljena in rezultati nazorno prikazani v lepi publikaciji pod naslovom "Reducing the risk". Ugotovili so, da je med mladino priseljencev 26% nezaposlenih, v primeri z 18% med v Avstraliji rojenimi. Številke tudi kažejo, da je največ nezaposlenih med o-nimi, ki ne obvladajo angleščine in vse kaže, da se bo število nezaposlenih mladincev v naslednjih letih še povečalo. Predlogi za izboljšanje te situacije pa so naslednji: Ugotoviti bi bilo treba kdo od nezaposlenih ima najmanj možnosti zaposlitve in jim zato dati prednost v pomoči pri programih, ki jih nudi v tem pogledu Commonwealth Employment Service. V tem uradu bi morali zaposliti tudi osebe, ki so zmožne tujih jezikov, materialno in z nasveti bi bilo treba pomagati etničnim organizacijam pri njih projektih za nezaposleno mladino. Priseljeni bi morali biti zastopani, ki upravljajo s programi usposabljanja za delo. DRUŠTVENO ŽIVLJENJE ZA MAMICE . .. HP s HH H ' i J l ... Naslov "Mother of the Year" pri S.D.M. je letos za svojo mamico gospo Anico Smrdel pridobila hčerka Veronika. Njena pesnitev je dobila prvo mesto pri natečaju med našo mladino. Otroci so pripravili pester spored za materinski dan z veseljem in navdušenjem. Gospod Judnič je bil voditelj programa. Nastopili pa so: Andreja Hojak in Johnny Judnič, ki sta odigrala sceno "Strali". V drugi točki je nastopala Natasha ^Pišotek, ki nam je zapela in igrala na kla-""'vir "London Bridge" in "Honey bee". Na kitaro nam je Johnny Judnič zaigral "Edelweiss" in pri petju so mu pomagale Brigitta Judnič, Veronika in Barbara Smrdel in Margaret Kastelic, ki je v naslednji točki recitirala "Zlata ladja". Tudi Brigitta Judnič je deklamirala pesem "Mamici". Na orgle je lepo zaigrala Jana Brgoč pesem "Nabrušamo škarjice". Ravno tako nas je z lepo pesmico na orgle presenetila Veronika Smrdel, ki je zaigrala "Mami, oj mami" in istočasno recitirala "Poljub gorak očema dvema". "Why I think my Mother should be Mother of the Year. " I love you so sweetly, that I cannot tell, You help me in need and when I'm not well. You are so affectionate, caring and considerate. When I am frustrated and confusted you are always there to help me and I do not refuse. You work all day and night at home without being paid, but you are always there in the mornings to wake me up for the next day. You make my bed you cook my meals you always know exactly how I feel. You've got that bit of magic inside you somewhere I know you have mum that's why you care. Other Mothers are O.K. but I think you 're the best, I love you so sincerely, and I'll try to do my best. Veronica Smrdel. Nato sta nastopili Samantha Penca in Jana Brgoč, ki sta lepo recitirali pesmico "Mamica"; enako tudi Barbara Smrdel, ki je povedala pesmico "0 materi". Moderni ples nam je zaplesala Andreja Hojak. V mornarja oblečena Simon Penca in Johnny Judnič sta nam zapela "Barčica po moiju plava", ostali otroci pa so ju spremljali. Posebno pester je bil nastop plesa "Agadoo", katerega so zaplesali: Andreja Hojak, Johnny Judnič, Britta Judnič, Margaret Kastelic, Jana Brgoč, Frances Gelt, Samantha Penca, Simon Penca, Veronika Smrdel, Barbara Smrdel, Tina Ba-rat, Tanja Maršič, Natasha Pišotek in najmlajša Marie Pišotek. Predstava plesa je gledalce posebno razveselila in navdušila. Za zaključek so otroci z deklamacijo čestitali svojim mamicam ter jim izročili malo darilo z voščilno kartico. V imenu gospe Drage Gelt in gospe Marije Penca se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način propomogli k proslavi materinskega dneva v letu 1985. Magda Pišotek BALINARJI S. D. M. Na dan otvoritve lovske koče Lovsko-„ ribiške družine S.D.M. smo imeli tudi ba-f^inarsko meddruštveno tekmovanje za me-- šane ekipe — to je dva moška in ena ženska. Tekmovalo se je za prvo, drugo, tretje in četrto mesto. Doseženi so bili naslednji rezultati: Prvo mesto: B. Žele, E. Markežič, M. Udovičič. Drugo mesto: V. Gomizel, A. Legovič, E. Gomizel. Tretje mesto: T. U-dovičič, F. Grl, V. Škrlj. Četrto mesto: B. Novak, A. Fistrič, B. Zele. Trofeje sta podarila Alma in Bruno Sdraulic, Warandyte Rd., Research. YOUTH CLUB NEWS First of all, on behalf of the Youth Club, a big "Congratulations" to our new "Mother of the Year", Mrs. Anica Smrdel. Her daughter, Veronica, sent in a lovely poem about her Mother and it was judged as being the best. It was a difficult decision for the judges as all the poems were beautiful but, as always there can only be one winner. There is a photograph of Mrs. Smrdel and Veronica in this Vestnik, together with the winning letter. Again, "thank-you" to everyone who entered. As you all know, the Youth took over the Kitchen again this Year on Mother's Day, and what a turnout. We had about "30" pairs of busy hands working from 9.30 in the morning until about 7.30 p.m. under the expert guidance and supervision of Miss Helen Vučko — a big ' "thanks" to Helen and everyone wh came and joined in to give us poor, hare working, tired Mothers a day off. Th meal was excellent and the service wa definitely "with a smile". We are a looking forward to "Fathers Day " now Don't forget the long awaited Disco i fast approaching. I have had a few queries regarding th "50's" theme which was originally su£ gested by a few of the Youth. It is NO', necessary for you to dress up - it is onl_ a suggestion for some fun and a changt Naturally, if you do dress up you have chance of winning a prize. There is an ad for the Disco in th\ Vestnik. Thank you, Sandra Kme, Kot je že tradicija pri S.D.M. so tudi letos na materinski dan prevzeli kuhanje mladinci S.D.M. Da jih ni manjkalo, priča ta fotografija. MEDKLUBSKO TEKMOVANJE V STRELJANJU Pri Slovenskem društvu PLANICA dne 20. aprila 1985: Medklubsko prosto: 1. mesto S.D.M. 319 točk 2. mesto Planica 302 točk 3. mesto lovci Geelong 274 točk 4. mesto Veseli lovci 246 točk 5. mesto Matija Gubec 233 točk Medklubsko naslon: 1. mesto Planica 491 točk 2. mesto S.D.M. 490 točk 3. mesto Veseli lovci 484 točk 4. mesto lovci Geelong 474 točk 5. mesto Matija Gubec 469 točk V nedeljo, 14. 4. 1985 smo imeli v S.D.M. balinarsko tekmovanje v četvor-kali med S.D.M. in Veneto social club. Na ta dan so bile igre zelo napete; v prijetnih odnosih smo tekmovali do poznega večera. Doseženi so bili naslednji rezultati: Prvo mesto V.S.C - tekmovalci: M. Vello, G. Favore, L. Ambroso, R. Polzela. Posamezno prosto: 1. mesto D. Vulin — M. Gubec 2. mesto Dobrovšek - V. lovci 3. mesto E. Zaje — Planica Posamezno naslon: 1. mesto M. Kontelj - Lovci Geelor 2. mesto S. Ličen - S.D.M. 3. mesto Krajcar — V. Lovci Do sedaj dosežene točke za prenosi pokal: 1. mesto S.D.M. 1607 toč 2. mesto PLANICA 1577 toč 3. mesto VESELI LOVCI 1485 toč 4. mesto LOVCI Geelong 1461 toč Drugo Mesto S.D.M. - tekmovalci: , Udovičič, B. Novak, T. Škrlj, E. Mark žič. Trofeje je podaril gospod Simon Šp capan, lastnik tvrdke Distinction Printin 164 Victoria St., Brunswick. Po tekmovanju balinarjev ob odprtju Lovske koče pri S.D.M. je bila podelitev nagrad. Od leve na desno: B. Zele, B. Sdraulič, M. Sdraulič, M. Udovičič, I. Mohar, E. Markežič. Balinarska „ekipa po tekmi z ekipo "Veneto". Od leve proti desni v svetlih majicah: B. Novak, T. Skrlj, E. Markežič, A. Udovičič in I. Mohar. An 1841 watercolor by Robert Russell shows the spreading Melbourne from the eastern end of Collins St. OBRAMBA V avgustu 1854 so v Melbournu naselili glavno poveljstvo Britanske vojske v Avstraliji z dvema polkoma vojakov, medtem, ko je baza britanskih vojnih ladij o-stala v Sydneyu. V času krimske vojne, kjer so se francoske, britanske in turške trupe bojevale proti Rusom, so se v Melbournu pričeli bati, da jih bodo Rusi s pomočjo svoje ■mornarice napadli in oropali. Temu se tudi ni čuditi, saj je Melbourne bil takrat največje pristanišče za zlato na svetu. Zato je Viktorija pričela načrtovati svojo vojno mornarico s lem, da so si v Britaniji nabavili dve vojni ladji v teku 10 let, med 1861 in 1871. Imenovali so jih Victoria in Cerberus. Britanski vojaki, nastanjeni v vojašnici na St. Kilda Rd. do 2. avgusta 1870, so zadnji odkorakali od tam, da se v Port Melbournu vkrcajo v ladje, ki jih bodo peljale nazaj proti Britaniji. Naseljencem v Viktoriji to ni bilo preveč všeč, saj so sedaj morali sami skrbeti za svojo obrambo in jo seveda tudi vzdrževati. Leta 1883 so celo ustanovili svoj vojni svet, ki naj bi sklical prostovoljce v času potrebe. Imenovali pa so tudi svojega ministra za obrambo. SVOJEGLAVA KOLONIJA Viktorija je v svojih zadevah ravnala dokaj samostojno, kajti razdelitev oblasti med Melbournom in Londonom ni bila dovolj jasno obeležena. Na drugi strani pa tudi parlament Viktorije ni deloval zadosti složno. Spodnja in zgornja zbornica sta se dostikrat razšli v svojih odločitvah. Poleg teh dveh organov zakonodaje pa je tudi guverner, katerega so imenovali v Londonu, imel svoje, kar dovolj velike pravice odločanja. Zmešnjava v tem oziru se je bistveno že pokazala leta 1865, ko se obe zbornici nista mogli sporazumeti kar zelo dolg čas. Guverner Darling, ki se je bil vmešal v ta spor, je zavzel nasprotno stališče od svojih predpostavljenih v Londonu in se jim tako zameril, da so ga odstavili z mesta guvernerja. POTOVANJE V GORE "NA KOMNO" Sieberer/84. Za uro ali malo manj je kolenčaste poti do Savice. S prijetno družbo hitro mine; A človeku samemu se nikamor ne doseda. Rijem v šoder in s kratko ostriženo glavo vrtam luknje v raztaljeno ozračje. 'Pes bi crknil," hrulim svojo lastno pri-skutnost. "Kaj en pes; cel trop psov bi crknil." Renčim s pojemajočo sapo. Pletem in pletem nemarne ovinke in se pripletem tja noter pod Savico. Buči, gori, še bolj doli. Ko vsa tista srebrnina Save Bohinjke strmoglavi v globino in se kristalno razsuje v skalovju..... salamen- sko pletenje pa še ni končano; ah kje pa! Zrinem se med radovedneži, ki mencajo s široko odprtimi očmi, ter se zapodim v prvo rido. Pomilovalni pogledi mi vrtajo v zatilje; oplazijo me po golih zakopriv-Ijenih mečih; tako pravim; kajti obpotne koprive so opravile temeljito delo. "Glejte ga, glejte," jih slišim. "Kam pa rine butec s tistim omarastim nahrbtnikom?" Grizem v drugo, tretjo in četrto rido in prisluškujem strokovnemu pre-rekovanju. "Prav takile potlej štrbunkne-jo, v časopisjih je vsak ponedeljek napisano o tem, da groza in strah." "Ojej, ojej; prav nič me ne izuči! Doma pa žena vdova in otroci sirote; trapa-rija vseh traparij!" Glasovi pojemajo v mrmranje in nad menoj kipijo zeleni hodniki. Prijetna mehkoba in hlad krepita mravljičaste ude in bistrita otopelo glavo. Blagorekujem neoskrunjeno tihoto, v-sako bilko, zimzeleno rastlino in naskal-ni lišaj pobožam s pogledom; celo močeradu, ki leza v breg objestno pomežik-nein." Ja, ja," si zadovoljno godem "ja kajpada. Hribi so še vedno zdravje in sprostitev . Pravcati pobeg iz podivjane doline." .... zrak, da bi ga rezal, kot bohinjski sir! ... nikoder smrdljivca z prižganim čikom!. Besede stare planinske pesmi mi privrejo na usta, malce medene in solzave. Ampak kaj bi tisto! "Krščenma-tiček! Kaj, kaj?" Nekje nad menoj se s poti posuje kamenje poskakujoč od debla do debla. Hripav vrisk spominjajoč na bojni krik filmskih Indijancev precepi stoletno idilo. Za kamenjem se prikotali zaripla skupina takšnih in drugačnih nebodigatreba — po videzu do vrha zaliti z pijačo. Zaripljene-mu fantu z mehkimi koleni javkne opletajoča harmonika, pa se ne da motiti, Za proslavo materinskega dne pri S.D.M. so otroci nedeljske šole S.D.M. pripravili lep nastop za svoje mamice. Tukaj jih vidimo ko so zaplesali "AGADOO". JOŽE URBANČIČ Telefon: 465 1786 (Bus.) 850 7226 (a.h.) KAL — CABINETS STROKOVNJAKI ZA: kuhinjsko pohištvo - mizarsko opremo kopalnic, umivalnikov Itd.— vsakovrstne stenske omare in knjižne police. SPECIALISTS FOR: Kitchens - Vanity Units - Wardrobes - Book shelves Če gradite novo ali pa obnavljate staro, obrnite se z zaupanjem na nas! If you are building or renovating call on us with confidence! 15 COMMERCIAL DRIVE, THOMASTOWN, 3074 kar po bližnjici drvi v dolino. "Od kod pa," pobaram, "prihajate od daleč?" 'Hja" kolčne možak s pločevinasto trom-peto. "Glih s Triglava jo mahamo!" "Deset ur že hodimo, da boš vedel." Piha .prileten gologlavec s prikoničenim pokrivalom obešenim na vrvico. "Slavje pa mora biti", se opravičuje zadnji v repu. y " Malce smo ga dali na zob. Saj ni karsibodi plezati po temenu očaka Triglava." ... kaj hočemo. V gorah se že tako ali drugače naplete, da postane steklenica božanstvo! "Hudimana!" premetevam zoprne misli "kdo pa ni še nikoli slavil pomembnega vzpona. Tudi sam si bil svoj čas hudo slavnosten. Enega si spil za vrh Strožiča, enega za vrh Stola, enega za Jalovec..... in vsega vraga si strkljal skupaj!" " Kar pusti," pravim "zaprta vratca spominov. Stožilo se ti bo, solzen in motovilast boš pritiščal na Komno." Listnati baldahin vse bolj prepušča sončne žarke; glej, glej, kaj smo že pod vrhom? Na porumeneli modrini zapad-nega obzorja se prikaže Fata Morgana, Komna z mogočno zgradbo planinskega doma......polglasno zajuckam! "Dajmo, dajmo, večni mladenič," si bodrim opešane noge. Sonce leze za Lanževico z vso ■neizprosnostjo, ki jo človek dojame le v gorah. Drugače je to v dolini. V mraku zagorijo vesele luči in dan se nadaljuje pozno v noč. A gore v temi zamrejo, od njih zaveje hlad, odtujene, neme in prežeče spremenijo podobo. .. še nekaj belo gruščastih ovinkov, trideset planinsko spentljanih stopnic in ves trud je končan. ... skozi priprta okna, obarvana z večerno zarjo žametno boža slovenska pesem! Sicherer '84 SRCE DOBROTE Kdo srečnejši je na svetu, kakor mati - njen otrok? Kje še večja je ljubezen, od nešteto maminih dobrot? Kje le raste ta dobrota, ki nikoli ne veni? Ne na vrtu, ne na polju, ob potoku — je tudi ni. Kdo uči ta jezik lepi, ki tam daleč je doma? Vse iz srca to prihaja, ki ima ga — mamica. OBJEM MAMICI Skloni se k meni mamica moja, da te objamem in stisnem močno; glavico svojo k tebi pritisnem, rahlo ti šepnem: te ljubim srčno. Ivan Lapuh "Barčica" sta zapela na nastopu ob materinskem dnevu na "hribu" — Simon Penca in Johnny Judnič. W POVEST VIKTORIJE J; i*, OB JUBILEJU VI KTORI JE Zgodovinski podatki posneti iz knjige Our Side of the Country od prof. Geoffrey Blainey-a. Glas iz sončne dežele Odločil sem se, da vam napišem nekaj novic o 30-letnici SD Planika BRISBANE in otvoritvi društvenega poslopja. V soboto, 4. maja zvečer, se je zbralo kar lepo število naših rojakov v dvorani v Slack's Creek na kulturnem večeru. Mnogo truda je bilo vloženega v to prireditev. Posebno hvale vredni so mladi, ki so že rojeni v Avstraliji, ker so tako lepo pokazali in se naučili deklamirati v materinem jeziku. To sta bila brata Tomaž Kaplan, ki je deklamiral Prešernovo "Vrba" in Robert "Luna sije". Tomaž Visočnik, rojen v Italiji, ki je pred kratkim prispel s svojo družino v Avstralijo, je deklamiral Gregorčičevega "Siromaka". Sestri Kris-tinca in Dragica, ki sta že druga generacija znane Plutove družine, rojeni v Avstraliji, sta zapeli in zabrenkali na svojih kitarah kar lepo število naših starih narodnih. Igra "Špela v Ljubljani" pa je razveselila prav vsakega. Anka Brožič, le tako naprej, še svetovno znana igralka boš postala! O Odlično, Spelea!!! Drugi dan, v nedeljo na "griču " maša ob 11., potem kosilo in nagovori ter slavnostna otvoritev novega poslopja. Lepo je bilo slišati našega predsednika, Mirka Cu-dermana, ki je na kratko opisal organizacijo tega jubileja in tudi povdaril, da so Slovenci tukaj resnično navdušeni, da bi i-meli svoje lastne prostore na svoji lastni zemlji. Naš rojak, ljudski poslanec v Canberri, senator Lajovic, nas je tudi razveselil, ko nam je obljubil, da nas bo spet obiskal, ko bo dvorana čisto končana. Naš melbournski rojak, Božo Lončar, ki je predstavljal S.D.M., Zvezo slovenskih društev v Viktoriji in Vestnik, nas je prav lepo "potroštal" z besedami, češ, da ker nas je malo število Slovencev v Brisbanu, ne moremo tekmovati in se kosati z večjimi društvi po Avstraliji. Mala družina si gradi majhno hišo, ker ne potrebuje večje. Da pa je slovenska beseda zajamčena tudi v bodočih generacijah v Queenslandu je pa razvidno po tem, da so ravno starši grajali, da so se njih otroci naučili slo-1 famske besede. Po zaključku formalnosti je sledilo skupno petje pod vodstvom dveh prav brhkih deklet in sicer Kristince in Dragice, ki sta spravile v dobro volje celo zbrano družbo. Bog živi vas Slovenke, prelepe žlahtne rožice, ni take je mladenke, kot naše je krvi dekle! Dobra domača hrana je bila preskrbljena. Zahvala gre vsem, mama Visočniko-vaje pa kar celi dan pomivala posodo. ' Nekdo je licitiral svinjsko glavo, ki je prinesla 120 dolarjev v društveno blagajno za nadaljni razvoj poslopja. Po vsem tem se vidi, da smo Slovenci tudi v Brisbanu isto tako zavedni in navdušeni, kot po drugih krajih Avstralije in strmimo za istim načelom: hočemo si zgraditi svoj lastni dom, kjer se bomo shajali redno in kjer bomo v domačem jeziku obujali spomine in se pogovorili o preteklosti, kjer bomo pokazali drugim, da smo majhen narod in kljub temu zmožni storiti in ustvariti isto, kot kakšna večja in bolj mogočna skupina. V naših žilah teče kri, ki nas bodri in nam daje trdno voljo. Ne smemo nikdar pozabiti: Slovenci smo vsi! Jaz sem doma iz Dravograda na Koroškem, Janez je iz Kamnika, Danilo iz Ajdovščine, Tone iz Novega mesta, France iz Ljubljane, Virgilij s Krasa itd. - Vsi smo isti in vsi štejemo isto! Vsi smo Slovenci! Zdaj smo v Avstraliji in tukaj si ustvarjamo našo bodočnost. Tukaj si postavljamo temelje naše bodočnosti! Ohraniti si hočemo našo slovensko besedo tudi v Queenslandu! Lep pozdrav vsem v Viktoriji in po svetu! Marijan Lauko (Tisti "nekdo", ki je licitiral svinjsko glavo, kot smo zvedeli iz drugega vira, ni bil nihče drug, kot naš Marijan Lauko, ki ima v tem poslu že ogromno prakso še iz časov, koje bival v Melbournu. Op. vr.J Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje SUNSHINE PAINTING SERVICE PTY. LTD. 62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020 Tel. 311 1040, 312 1533 Lastnik: JIM KOROŠEC, Priv. 336 7171 Svoji k svojim ! ROJAKI 2ELITE PRISTNIH KRANJSKIH, ALI SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA . OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE JOHN HOJNIK SMALLGOODS PTY. LTD. 209 215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 481 1777 Postrežem boste v domačem jeziku Last week-end 4th and 5th May 1985 Planinka, the Slovenian Club in Brisbane, celebrated its 30th Anniversary. My Dragica, and I were asked three months ago, to sing at the concert which was held last Saturday night, and so, for the past three months, we have been seriously practising, to give of our best on the night. How honoured we were to have been chosen to sing! The last month has been extremely difficult. My sister was working at the Gold Coast for the last three weeks, and had to travel twice-weekly to Logan (just outside Brisbane) so that we would be able to practise. The week before the concert I caught sinusitis and laryngitis, and was told by the doctor that I should not talk — let alone sing! — for 4 or 5 days! — if I wished to recover. New national costumes had to be made for my daughter, Rachel, and for me, and this I undertook with my Mother's help, the last week before the concert. All in all — I thought our perfomance in the concert was doomed! First my voi-: gone, then Dragica finding it increasing- Not only were the first generation Yugoslavs singing; second generation Yugoslavs, young people, like us, born in Australia, were also singing and enjoying themselves. But the best — the best was yet to come! During out three months of practice, my daughter, Rachel, only 3 years of age, had enjoyed the Slovenian songs so much, that she always stayed very near to us when we were practising, and consequently learned all the songs by heart! When she was wearing her costume on the Saturday night, she reminded me of the Little Slovenka I had been, twenty-five years before, wearing national costume, dancing polkas and enjoying being part of the Slovenian Community. But — on that Sunday afternoon when we were singing — Dragica and I had a request! Rachel asked us to sing "Živijo" — and when she came and sat on my lap, and sang over the microphone with Dragica and me, and everyone else joined in too — I finally really knew and understood one very important thing — Na proslavi 30 let "Planinke" so nastopile že druga in tretja generacija pok. Jožeta Pluta; vnukinji Dragica Debert in Kristinca Bunney ter pravnukinja 3-letna Rachel Bunney. Iy difficult to come up for practices, and then, the time element in finishing the costumes I had hoped for. But when the Saturday night was finally here, everything fell into place! The costumes were completed, and I felt justifiably proud of my efforts. My voice miraculously was back — not even a sore throat while we were singing! Our perfomance was___accepter! with friendly appreciation by all of our friends in our Slovenian community. And the dancing afterwards, which Glenn, Matthew, Rachel and I all enjoyed, brought back many wonderful memories of dances when I was a child. But it Wasn't until the following day that it really dawned on me ... We were at Planinka's newly-opened hall "on the mountain" at Cornubia. We were dancing to the wonderful music being played by Lojze Koluder and his Slovenian Band, and enjoying the beautiful singing of Romano Bukarica. Suddenly, and very off-the-cuff, Dragica and I were asked to sing again. Immediate reactions encompassed nerves and insecurity — but the warmth of all present soon dismissed those initial feelings. Suddenly, there we were — singing, not to those wonderful people, but with them — and such a feeling of warmth and friendship I cannot begin to describe. Heritage is like that little white flower, Planinka, that grows in the snow. It has determination, resilience and endurance that even the test of time, and the distance of millions of miles cannot destroy. My Little Slovenka, and my Not-So-Little Slovenec love being part Yugoslav as much as I do, and even though we cannot converse in the language, and have never been to visit Yugoslavia, we are as Yugoslav as those people I love, who were born there, and for that, I will be eternally grateful. The heritage I have been given has, in turn, been given to my children, and as long as this centinues to happen, the traditions and culture of our Homeland, so far away, will continue to be carried on. To all second and third generation *Yu goslavs, born in Australia, I now say: You are all very lucky to be in this country, but you are even luckier to have the life-blood of your fore-fathers run- ling though your veins. Always bi lways be proud that you are Yugoslav Australians! Kristinca Bunney Iz Canbere Gradnja prizidka v domu Slovenskega kluba v Canberri je že končana. Svečano otvoritev pa bodo imeli v juniju ali juliju letos. Najbolj zaslužni, po okrožnici Kluba, pri gradnji so bili Milan Šprohar, kije organiziral ljudi za delo, Miško Patafta, ki je bil legalno odgovoren ter Fran Čulek, ki je prevzel odgovornost za inspekcije in uradne odobritve po končani gradnji. Klub v Canberri je tudi odločno podprl zbirko za medicinski aparat, o kateri pišemo na drugem mestu. Pri baru v klubu se nahaja knjiga, v katero lahko veliko-dušneži zabeležijo svoje darove. Barman pa jim bo izdal denarno potrdilo. Odgovornost za to nabirko med Slovenci v Canberri so prevzeli: Bert Pribac (tel. 82 3250), Franc Čulek (tel. 51 4568), Lojze Kavas (tel. 97 6449) in Janez Cerne (tel. 31 5471). Do 14. maja so že nabrali 270.00 dolarjev. V PERTHU GRE VESELO Predsednik kluba v Perthu gospod Frank Povzin kar izžareva energijo — pa ne samo pri plesu z brhko Slovenko, tudi pri delu. Slovenci v Perthu, ki so na tisoče kilometrov oddaljeni od naših središč na vzhodu Avstralije, se počutijo zato precej osamljeni, saj imajo večino stikov z rojaki po Avstraliji le s korespondenco, kajti obiski iz drugih slovenskih središč so le redki. Do sedaj jih je največ obiskival naš "potujočiduhovnik"dr. Mikula toda tudi on je s časom nekoliko opešal. Pred tedni pa je z namenom, da jih zbere pri slovenski službi božji, odpotoval v Perth pater Ciril Božič iz Sydneya. Pridružil se mu je tudi naš sodelavec Božo Lončar. Po naporni vožnji z avtobusom, ki je od Melbourna do Pertha vzela neprekinjeno dva dni in noči, se je Božo sestal s mnogimi tajkajšnjimi rojaki, med njimi tudi s predsednikom Slovenskega društva Perth, g. Frankom Povzinom ter imel z njim daljši pogovor o delovanju in načrtih njihovega društva: Božo: "Kako je nastal klub in kako delujete? Sinoči ste imeli tudi svojo zabavo, kije po vsem, kar sem opazil, odlično uspela, tako z ozirom na udeležbo, kakor tudi na vzdušje. Zvedel sem že, da imate pridno žensko sekcijo ter navdušeno skupino balinaijev, pa tudi slovensko šolo." Frank: "Jaz sem predsednik kluba zadnji dve leti, klub pa obstoja sedaj sedem let. Klubske prostore pa smo si nabavili pred tremi leti. Pred tem pa smo bili prisiljeni najemati prostore za naše udejstvovanje. Denar za nakup svojega doma smo zbrali z dobičkom iz raznih družabnih prireditev, poleg tega pa smo s prostovoljnim delom sezidali hišo, ki smo jo na-, to z dobičkom prodali. Ta prostovoljna stavbena dela sva vodila skupaj Tone Križman, ki je bil takrat predsednik in jaz kot tedanji podpredsednik. Ta hiša nam je prinesla čistega dobička 18.000 dolarjev. Sezidali smo jo na zemljišču, katerega smo že popreje nabavili s klubskim denarjem." Božo: "Torej zasluga za tak dobiček pri prodaji gre predvsem prostovoljnemu delu?" Frank: "Brez dvoma, kajti prav vsi so pripomogli - zidarji, tesarji, pleskarji, pa tudi ženska sekcija, ki je skrbela za prehrano delavcev. Klub pa se je osnoval pred leti, ko se nas je na prvem sestanku zbralo enajst o-seb. Sestali smo se v privatnem stanovanju in se dogovorili, da za začetek vsakkdo od nas prispeva nekaj denarja, ki nam bo o-mogočil, da pričnemo najprej z družabnimi prireditvami. Naslednji korak je bil organizacija ustanovne skupščine. Iz telefonskega imenika smo zbrali priimke, ki so se nam zdeli slovenski in določene osebe povabili na u-stanovno skupščino, katere se je potem udeležilo kakih 80 ljudi. Prvi predsednik je bil Tone Križman, jaz pa sem bil podpredsednik. Energično smo se podali na delo s ciljem, da si čimprej nabavimo svoje prostore. To nam je potem uspelo v pičlih štirih letih. Gledali smo na to, da si uredimo svoj dom čim bliže središču mesta, od katerega smo sedaj oddaljeni le kakih 6 km." Božo: "Kako pogosto pa imate sedaj prireditve?" Frank: "Naš program poteka v smislu, kot smo si ga zastavili ob sami ustanovitvi kluba. Plesne zabave imamo najmanj enkrat na mesec. Poleg tega se zbiramo na piknikih in ob raznih drugih priložnostih, ODPRI SRCE Na pobudo gospe Eleonore White -rojene Cigoj iz Sydneya, se je osnoval odbor, ki sije nadel nalogi zbrati gotovino, s katero bi nabavili Ehocardiograph za Pediatrično kliniko Univerze v Ljubljani. Kot smo bili obveščeni je gospa Eleonora, ki je rodom iz Ljubljane v lanskem letu obiskala Slovenijo in si je ob tej priliki tudi ogledala Univerzitetno pediatrično kliniko v Ljubljani.Tam jo je direktor te klinike prof. dr. Jože Jeras tudi seznanil s problematiko klinike — pomanjkanjem diagnostičnih aparatov. Pri pogledu na žalostne otroške obrazke v bolniških posteljah seje gospe White pojavila misel, kako pomagati tem malčkom. Morda bi Slovenci v Avstraliji mogli kaj narediti v tej smeri? V nadaljnjih kontaktih sta s prof. Jera-som ugotovila, da bi morda najpotrebnejši bil sodobni aparat za prikaz bolezenskih sprememb na raznih organih otrokovega telesa. S pomočjo ultrazvočne metode. To velja še posebno v slučajih prirojenih ali pridobljenih hibah srca. Taka preiskava ni za bolnika nevarna, niti boleča, kar je v nasprotju z dosedanjo diagnostiko srčnih bolezni. Visoka cena tatega aparata^ okrog 130.000 ameriških dolarjev, gospe White ni vzela poguma. Po vrnitvi v Avstralijo je pričela zbirati sodelavce za to hvalevredno nabirko. Povabila je na pomoč slovensko društvo in posameznike ter pričela organizirati administracijsko stran, razne dokumente, pooblastila ter dovoljenja za carinske oprostitve. V Sydneyu se je osnoval poseben odbor, ki je vzpostavil organizacijo "Help" — National Committee to raise funds for Medical Equipment for Ehocardiogram for University Paediatric Clinik in Ljubljana. Ta odbor, v katerem so kot predsednica gospa Eleonora White, tajnica gospa Pavla Gruden, blagajnik Karlo Samsa in odborniki senator J. A. Mulvihill, pater Valerijan Jenko, pater Ciril Božič, Jože Čuješ, Helen Brown, Stephan Šernek in Peter Mandelj, je že sestavil pravila organizacije ter se po predpisih registriral pri Department—u of Services. Čeprav je kot cilj te zbirke zelo velika vsota denarja, odbor upa, da jo bo mogoče s pomočjo radodarnih rojakov nabrati v teku kakili dveh let. Cela zamisel zbirke, čeprav zveni nekoliko ambiciozno, je hvalevredna in zato prav radi objavimo, da se s prispevki ali za informacije obrnete na "HELP"— el. Eleonore White, P. O. Box Kurneil, Sydney, 2231, tel. (02) 668-9763 kot na primer so materinski dan, očetovski dan, itd. Tako, da imajo naši ljudje priliko, da se sestanejo skoraj vsakih štirinajst dni." Božo: "Videl sem, da imate tudi balinišča." __ Frank: "Tudi pri tem je bilo dosti dela, kajti prostor za poslopjem je bil zelo zapuščen in treba je bilo delati številne sobote in nedelje ter po večerih, da smo napravili steze kot jih vidite danes. Tudi to je bilo vse neplačano delo. Vsaka čast pa tudi našim delavnim ženskam, ki so zopet priskočile nesebično na pomoč in skrbele, da delavci niso bili lačni in ne- žejni." Božo: "Koliko pa imate oseb v upravnem odboru?" Frank: "Devet. Imeli smo jih svoj čas e-najst, toda ugotovili smo, da je devet kar ustrezno število." Božo: "Slišal sem, da ste Slovenci tu že pred leti imeli tudi svoj klub, ki pa se je razšel." Frank: "To ie resnica. Imeli smo svoj klub, ki smo ga imenovali Interklub, ker smo imeli v njem tudi druge narodnosti. Tudi v tem klubu ves čas obstoja aktivno sodeloval kot odbornik in tudi kot predsednik. Žal so nastopila nesoglasja in klub se je razformiral. Ostalo gotovino pa smo v smislu navodil razdelili med rojake, ki so zaradi bolezni bili v gmotni stiski." Božo: "Kakšni pa so vaši odnosi do drugih slovenskih organizacij v Avstraliji?" Frank:"Z ozirom na razdalje so stiki redki. Dobili smo sicer povabilo na nekako povezavo, toda nam zaenkrat izgleda to praktično nemogoče, predvsem radi pomanjkanja gmotnih sredstev. Sicer pri vsem tem kar imamo, nimamo nič dolga, vendar pa tudi ne preveč gotovine. To pa kar imamo, bomo morali vložiti v izboljšanje in povečanje prostorov, posebno kuhinjskih, ki so res premajhni in bo treba tudi instalirati nove štedilnike in drugo. Kljub temu, da imamo učilnico, kuhinjo in dvorano z odrom, kaže, da bodo prostori le nekoliko premajhni. Jaz sam sem že videl vaše središče "Na hribu" v Elthamu. Ta obisk mi bo ostal v nepozabnem spominu." Božo: "Tudi moj obisk pri vas mi bo vedno ostal v spominu in upam, da boste tudi v bodoče tako uspešno delovali." ___ Frank: "Upam, da bo šlo tudi naprej dobro, če bodo vsi člani tako voljni priskočiti na pomoč, kakor so do sedaj." Kot pri vseh naših društvih v Avstraliji tudi v Perthu naše žene s svojo kuharsko spretnostjo skrb«, da so želodci polni in s tem tudi več dobre volje in denarja v blagajni. Kuhinja Doma v Perthu je dobro opremljena, postrežba prijazna in 'kranjske' okusne. IZMENJAVA MISLI V četrtek, 9. maja je Chairman Victorian Ethnic Commission gospod Gary, Sheppard povabil Coordinacijski odbor Slovenskih organizacij v Avstraliji na prijateljski sestanek in večerjo. Odlična večerja - in potrudili so se, da je bila po našem okusu — je bila pripravljena v prostorih velike zgradbe v Hawthornu, katero ima Ministrstvo za Etnične zadeve na razpolago prav za take prilike. Namen in želja ministra Spykerja je, da se predstavniki etničnih skupin čimvečkrat srečajo z funkcionarji Etnične Komisije in se v družabnem okolju pogovore o svojih potrebah in težnjah. Tega večera so se tokrat udeležili vsi člani Koordinacijskega odbora, poleg Chairmana Gary Shepparda je bila prisotna tudi Kristina Despoteri, katere naloga je povezava z etničnimi skupinami. Kot posebnega gosta pa je gospod Sheppard povabil tudi generalnega konzula SFRJ gospoda Luko Novaka. V navezanem pogovoru so si prisotni izmenjali gledišča na razne probleme, ki so aktualni za Slovence v Avstraliji. Kot eden tehje-bilo tudi vprašanje javnih obvestil v slovenskem jeziku, ki so praktično neobstoječa ter oglaševanju v Vestniku. Poleg tega pa nam je bilo zopet omenjeno naše majhno število ter omejenost denarnih sredstev. Zanimivo je bilo slišati mnenje osebe, ki je zadolžena za koordinacijo z etničnimi skupnostmi, da ji do sedaj ni bilo poznano, da obstoja sfovenščina kot eden jezikov, ki se govore v Jugoslaviji. Koje bilo razumeti iz njenega pojasnila, se ose- bam v njenem oddelku, katere urejajo "jugoslovanske" zadeve, ni zdelo potrebno omeniti, da govore Slovenci svoj jezik. Tako se je zopet pokazalo, daje v glavnem na nas samih, da se ofirmiramo. In prisotni člani Koordinacijskega komiteja so uporabili to priliko in povdarrli posebnost našega jezika in tudi nas, kot samostojne etnične skupine. V tem nas je podprl tudi genejgjM konzul, ki je kategorično izjavil, da j- _ o ustavi SFRJ slovenščina jezik s popolnoma istimi pravicami kot drugi jeziki v Jugoslaviji in da bi tudi avstralske oblasti morale to upoštevati. Razgovor se je sukal tudi o ki ga je gospod Sheppard užival v Sloveniji, o dvojnem državljanstvu ter o slovenskih dnevih, ki naj bi bili pripravljeni letos v septembru v Sydneyu, Melbournu in Adelaidi. V teh "slovenskih" dnevih, ki naj bi se pripravili z medsebojnim sodelovanjem Victorian Ethnic Commission, S. I. M. in slovenskih organizacij, naj bi se široki javnosti predstavila slovenska grafična u-metnost, predvajali slovenski filmi ter organizirali vinska in kuhinjska razstava. Istočasno pa bi tvrdke is Slovenije organizirale tudi gospodarsko in turistično razstavo. Večer je bil poln živahne izmenjave misli a še najbolj sta ostali vsem našim v spominu izjavi obeh, gospoda Shepparda in generalnega konzula, da smo Slovenci ena najbolje organiziranih skupnosti, disciplinirana in delovna, katera jim ne povzroča prav nobenih težav. kaj, kje, kdo? Po tri in pol letni praksi v Južni Afriki '.je vrnil v Melbourne dr. Branko Česnik, in Bebe in Pavla Česnika. Branko se je tokovno usposabljal v največji bolnišni-Ì za temnopolte ljudi v Južni Afriki, ki nahaja v mestu Soweto pri Johannes-urgu. Bolnišnica ima na razpolago 8000 ostelj, deluje pa v njej čez 500 zdravni-ov. Po povratku v Melbourne je mladi ohtar Česnik takoj dobil mesto v Prince ienry Hospital-u. Po opravljenih zadnjih pitih bo postal specialist za notranje bo-zni. # V nedeljo, 19. maja je družina Pavla i Šeril Šraj iz Brightona dobila prirastek obliki 3 kg težke hčerke, kateri bodo da-ime Lenka. Mamica in hčerka sta se za o priliko mudili v Brighton Community lospitalu, kjer sta bili deležni najlepše ne- Jredništvu "Vestnik"! Podpisani si dovoljujem - sicer malo lozno, a upam ne prepozno - prispevati noje skromne mnisli glede vašega uvodnika v marčni številki 1985 pod naslovom: 'Da ne bo prepozno". Hvalevredno je, da ste dvignili glas gle-ie usode starejših članov naše slovenske kupnosti. Leta neizbežno bežijo mimo las, r -o niti ne zavedamo, da bomo jutri top. Abrahamova leta, ali smo celo tik ired pokojninskimi. Nedvomno so med \ami tudi taki, ki so potrebni bratske ponoči, ljube domače besede, a ker te ni, 0 primorani iskati strehe med tujo oko-ico. Vse to in ono vpliva na duševno dravje in nič čudno, da preje ali slede )odležejo. Gradimo slovenske domove, lahko smo a nje ponosni, toda ali mislimo na leta, 1 so pred nami, torej na socialno plat! 'ovprečna naša starost je med 50 - 60 ter kaj potem? Ali bomo ono, kar se ? zgradilo s slovenskimi žulji tudi obdrža-\ kajti novih prišlecev z zelo redkimi izmami tli! Menim, da vse preveč mislimo ; na sedanjost, ter ne na bližnjo bodoč-ost! Nastopi starost in osamljenost, kam e hoče podati siromak, ki nima nikogar : domačega kroga? Prisiljen je iskati stre-e in bolniške pomoči pod tujo streho, led tujim ljudstvom! Zavedam se, da to i ve/ -j in povsod izvedljivo, ampak le vel 1 središčih, kajti raztreseni smo ot ovčice. Radi tega več kot več je hva-'Vredna pobuda P. Bazilija v Kew glede oma ostarelih in nekaj podobnega ima načrtu P. Valerijan v Veselovem. Slovenski domovi, kakor ostali bodo iekakor še živeli kakih 20 let, nakar, ko ne bo sveže krvi, ki bi povzela dediš-ino, bodo zamrli. A socialne in dobro-elne zgradbe so vedno potrebne in bodo ivele v vsakršnem okolju.... To so moje skromne misli, saj sem sam len izmed onih, čeravno hvala Bogu še e v tako kritičnem položaju! S pozdravom vaš vdani naročnik Janez Primožič, Carina, Queensland UMRLI SO: 13. marca 1985 Antonija Glušič, roj. Lesjak, rojena 17. januarja 1936 v Trebel-nem pri Kamniku. 28. marca 1985 v Canberri Danica Pa-vič, v starosti 56 let, doma iz Postojne. 6. aprila 1985 Vinko Habjan, roj. 12 aprila 1945 na Golniku. 19. aprila 1985, Marija Golcman, roj. Kornhauser v Domajincih v Prekmurju 1 januarja 1928, umrla v Auburnu, N.S. W. 20. aprila 1985 v Bondi, N.S.W. Mario Pahor, roj. 27. januarja 1911 v Novi vasi pri Novi Gorici. 20. aprila 1985 v Newcastle, Johan Munvič, star 73 let, po rodu iz Kočevja. Spoštovani! Zopet je prišel trenutek, da se vam malo oglasim s svojimi verzi. Pošiljam vam dve pesmici, kateri sta bile deklamirani na materinski dan. Verjetno so za majsko številko prepozne. Če so vredne jih objavite v Vestniku v juniju, saj mati je vredna lepih besed celo leto, ne le en dan. Prilagam tudi skromno pesem, ki sem jo napisal za 30. obletnico Vestnika. Četudi je tako preprosta, sem v njo skušal vliti nekaj svoje ljubezni s katero čutim sad pisane slovenske besede daleč od domovine - in to lista "Vestnik". Pesem za Vestnik vam pošiljam že sedaj, ker v juniju grem z družino na oddih v domovino za štiri mesece. Torej že sedaj čestitam Vestniku za 30. obletnico. Pojdimo tako naproti petdeseti obletnici z ljubeznijo do naše dragocene materine pisane besede. Malce sem pa le uspel, da imate enega naročnika Vestnika več od tukaj, ki se je naročil pred dobrim mesecem. Naj za danes končam v upanju, da kdaj pozneje se vam še kaj oglasim. Lep pozdrav od Ivana Lapuh z družino iz Morwella. Je seme v svetu tujem vzklilo, ki si vsejal ga ti rojak; se na papir beseda zlila, to želel je — Slovenec vsak. O zibka skromna v srcu nam bogata, kjer se rodil je Vestnik naš; skoz burjo njega pot vodila, da tu svoj list Slovenec imaš. Naš Vestnik list slovenski cvet, ki let nam trideset cveti; zapiše zlatih petdeset naj let in Bog mu daj, da še dehti. Ivan Lapuh Pri Rizmalovih se je 29. t.m. oglasila štorklja ter jim pustila hčerkico, kateri sta očka Vinko in mamica Elica dala ime Zatika. Če boste morda v bodočnosti kdaj na slovenski radijski uri zaslišali tudi otroško vekanje, boste vedeli odkod in zakaj. Družina Dragice in Virgilija Gomizelj je soet v novicah. Hčerka Vivian je 28. maja napolnila 21 let in seveda ob veseli družbi tudi prejela svoje stanovanjske ključe in mnogo drugih daril. DANNY HLEBANJA O Nadji Bizjak, avstralski mladinski prvakinji v namiznem tenisu smo v Vestniku že pisali. Nedavno se je Nadja, kot članica avstralskega tima, vrnila s tekem za svetovno prvenstvo in za prvenstvo Common-wealtha. To ni bilo nič novega za 20-letno Nadjo, saj ima za seboj že dosti takih tekmovanj. Prvikrat je zastopala Avstralijo že leta 1982 v Bombay-u. V naslednjem objavljamo izvleček iz lokalnega časopisa in to v angleščini, da bo lažje razumljivo tudi našim mladim. When Nadia finishes her course, she wants to take up a physical education position in a secondary school. She also realises her success in table tennis has opened up for her opportunities not normally available to other young women her age. "The Commonwealth championships were held on the Isle of Man, where such people as Robert Sapgster live. "It's . really interesting trevelling around, not only because of the people you meet at the competitions. "I think I've made a lot of friends when I've gone overseas and played against some very good people. " "Table tennis in Australia is Naša mlada generacija se vedno bolj uveljavlja na najrazličnejših področjih tukajšnjega življenja. Žal je mnogo tudi takih, katerih uspehi med slovensko javnostjo niso dovolj poznani, to radi tega, ker večina iz skromnosti ne oznanja svojih dosežkov. Tu in tam pa nam le uspe odkriti te skromneže in samo prav je, da jih predstavimo tudi naši javnosti. Tako smo zvedeli, da se je v športu streljanja s pištolo zelo uveljavila Dani Hlebanja iz Albury. Čeprav se je pričela s tem športom -streljanje z zračno pištolo in s pištolo tipa Standard 22 - baviti šele pred petimi leti, fe požela že kar lepo število priznanj. Kot članica in sedaj tudi tajnica Albury and District Pistol Club-a je v tekmovanjih dosegla odlična mesta. Njeno stanovanje ■ krase trofeje: 2nd Master Grade 1983 Ladies Match, zlata kolajna v N.S.W. Pistol Championship 1983, Ladies Air B. Grade v Wagga ter srebrno kolajno na N.S.W. Pistol Championship 1983 - Free pistol. Izkazala pa se je poleg drugega tudi na 1983 Junee Centenary Celebration na Central Victorian Championship, Ladies Match v Sheppartonu in v tekmah za Olympic Fund rising leta 1984. Dani je bila rojenai še v Sloveniji in sicer v Kranjski Gori. Šest let stara je prišla s starši v Avstralijo. Naselili so se v kjer je tudi dokončala šole. Danes je zaposlena kot demonstrator pisarniških in računalnih strojev pri tvrdki, ki deluje na tem področju v A Ibury. Verjetno je Dani danes še edina Slovenka, ki se ukvarja s tem športom v Avstraliji, lahko pa, da v bodočnosti ne bo dolgo tako, saj zgledi vlečejo. classed as an amateur sport, but in many of the other countries, you could class it as professional. "They seem to get a lot of encouragement and support from their schools so often the good players are fairly young. "I lost a game to a girl from Hong Kong, who eventually was runner up in the competition. "In the world championships, there was a 16-year-old girl from Haungary playing who was very talented. " Australia's results overall in the Commonwealth championships saw the team placed sixth out of 16 countries. "Our last result was ninth, so we made and improvement. " At the world championships in Goten-borg, Sweden, the Australian team played against 58 countries and finished in 23rd position. "Table tennis is a good game, it's challenging, it keeps you on your toes and thinking. "Skill comes into it a lot and that makes it interesting. " Next on Nadia's sporting agenda is the round of metropolitan and country competitions playing for her home club. NE POZABITE NA KVINTET ŠTATENBERG REZERVIRAJTE PRAVOČASNO! PREJETA p OSJA PRVAKINJA - NADJA BIZJAK Ob 30. obletnici "Vestnika" OJ, TRIGLAV MOJ DOM! Po tem, ko sta se Borut Bergant in Tomo Česen povzpela po neosvojeni severni steni na 8505 m visoki vrh Jalung Kangu, je sledila tragedija. Oba slovenska plezalca sta se podala proti vrhu Jalung Kanga iz četrtega višinskega tabora (8.100 m) ob zori na 22. aprila. Po desetih urah plezanja sta dosegla vrh, kjer sta ostala približno pol ure in zasadila nanj nepalsko in slovensko zastavo. Ko sta začela sestopati je bazni tabor izgubil radijsko zvezo z njima. Drugi člani odprave so ponoči skušali najti navezo, ki se je vračala z vrha, vendar se jim to ni posrečilo. Naslednje jutro je Česen prišel do tretjega višinskega tabora in povedal, da je Bergant, ki je imel pri sebi "talkie-walkie" padel, njegovega trupla pa ni mogel najti. Česen je bil prisiljen, da je šele ob zori nadaljeval sestop. Tudi kasnejša prizadevanja odprave, da bi našli truplo so bila brez uspeha. Petnajstčlanska slovenska alpinistična odprava "Jalung Kang 85" je iz Slovenije odpotovala 26. februarja. Prvi tabor so si postavili na višini 5720 m 6. aprila, en teden pred načrtom. Vzpenjali se niso po nobeni od pripravljenih variant, temveč so se odločili za smer, ki jo je leta 1983 v severni steni poskušala brez uspeha preplezati nemška odprava. Borut Bergant je bil star 31 let in po poklicu učitelj telesne vzgoje v Tržiču. Zapušča ženo in dvojčice. Bil je preizkušen alpinist, ki je preplezal večino težkih klasičnih smeri doma in tudi v tujini. Sodeloval pa je v številnih odpravah: Kavkaz 75, Gašerbrum 77, ADZ 58, Everest 79, Lotse 81 in Anapurna 83. Čez mejni prehod Korensko sedlo so šli lani štirje milijoni potnikov. Cariniki pa so pri tem poleg svoje službe bili mnogokrat tudi zdravstveni delavci in turistični svetovalci. Na konec tedna je ta gorski prelaz, v višini 1073 m med Koroško in Gorenjsko, običajno prešlo do 80 avtobusov. Ta prehod dopušča izjemoma po petih vstopnih in eno izstopno kolono, sedaj pa se je vgreznil del ceste inje postal promet omejen. Lani so na obmejni postaji pregledali 27.000 vizumov, tujcem pa dajo v sezoni tudi 2000 prepustnic za vstop v Jugoslavijo. Ker je sedaj promet radi slabe ceste za avtobuse prepovedan, jih Avstrijci preusmerjajo v Rateče, kjer se je pa itak promet v preteklem letu povečal za 20%. Saj je prestopilo mejo 1,1 milijona potnikov. Most čez Krko v Potoku pri Straži na Dolenjskem se je zrušil pod tovornjakom s priklopnikom, težkim poldrugo tono. Lesen most v dolžini 9 m je popolnoma uničen. V Topolščici so proslavili 65-letni jubilej tamošnje bolnišnice in 60-letnico dispanzerja za pljučne bolezni ter tuberkulozo. Inflacija še vedno ni ustavljena. Tanjug poroča, da so cene na drobno od aprila lani pa do letošnjega aprila narasle za 80% Podatki kažejo, da je med močnejšimi konvertibilnimi izvozniki v Jugoslaviji spet najuspešnejša Slovenija, ki je v štirih mesecih tega leta izvozila na te trge za 8,6 odstotkov več, kot druga tega obsega, namreč Srbija brez pokrajin. Izvoz Jugoslavije v razvite dežele se je povečal za 2%, a uvoz iz teh držav se je povečal za 14%. Izvršni svet SRS je sprejel stališče, da novi devizni zakon in zakon o kreditnih odnosih s tujino, kakršna sta bila predložena, ne odgovarjata ureditvi tega področja in bo predlagal, da ga slovenska delegacija v zboru republik ne sprejme. Predsednik republiškega IS Dušan Šinigoj je dejal, da ima ta predlog v mnogih elementih težnjo vračanja v etatizem. Za en avstralski dolar so 17. maja plačala cca 185 dinaijev. Oblasti pa opozarjajo naj naivni kupci ne nasedajo ki skušajo kupčevati z devizami. Najza- V šentjurski občini pri Celju so imeli na 16. maja veliko neurje, ki je povzročilo za 15 milijonov dinarjev škode. TRIUMF IN TRAGEDIJA Letos 8. maja je minilo 40 let odkar se je končala 2. svetovna vojna na evropskih bojiščih. Pri vseh narodih, ki so bili udeleženi v tej strašni moriji so se spomnili te obletnice. Eni so jo slavili kot obletnico zmage, drugi pa, posebno oni, ki so bili poraženi, pa so proslavljali 40 let neprekinjenega miru. Tudi za Slovence je ta obletnica pomembna, saj je marsikateremu preusmerila tok življenja. Iz domovine so bili pregnani tuji okupatoiji, a rane bratomornih štirih let se ne dajo izbrisati. Medtem, ko so ljubljanske ulice odmevale od zmagoslavnih sprejemov partizanskim enotam, ki so Sloveniji prinesle tudi nov socialni red, so tisoči nastopili pot begunstva. Spodnji odlomek posnet iz nadaljevanke Mirana Sattleija "Zadnji in prvi dan" objavljane v teku preteklih mesecev v ljubljanskem "Delu" je nazorna in pretresljiva slika, ki nam podaja vzdušje tistih dni, polnih vzhičenja, pa tudi tragike ■ In še nečesa nisem pozabil. To se je bilo zgodilo sicer naslednji dan, a če se spomnim, kàko zaman sem čakal telefon, da bi pozvonil prvi dan svobode, se vedno spomnim tudi še na to. Partizanski vodnik, star kakšnih petintrideset let, visoke postave, s titovko, močno povez-njeno na desni uhelj, je pričakal patruljo na dvorišču invalidskega doma pred kupom drobnega premoga. Tega so pred dnevi še Nemci napeljali. Okupator je imel v domu bolnišnico. Precej tega premoga je bilo že nasutega skozi veliko kletno okno. Premog se je svetil, kot bi bil moker. Patrulja — trije fantje, eden med njimi starejši partizan, druga mobiliziranca, je pripeljala mladeniča, ki sem ga navidez poznal. Živeli so na Mivki. Tako se je reklo spodnjemu delu trnovskega predmestja. V trnovski cerkvi je pomagal zvoniti, so govorili, med mladimi, da je znal najlepše potrkavati. Tudi ministrant je bil. Suh pa tako, da se je skozenj videlo. Zlepa ni dal nikomur oči. Ali pa samo za hipec, kot bi kaj prikrival ali se česa sramoval, kot bi kaj ukradel ali se česa bal. Nekaj puotuhnjenega je bilo na njem. Štelje kakšnih devetnajst let, več ne. Kaj več o njem nisem vedel. V osvobodilni fronti ni delal. Če je bil organiziran na drugi strani, pa tudi nisem vedel. O njem so vedeli več drugi, zato so šli ponj. Med vojaki je stal, kot bi slučajno zašel mednje. Gledalje v tla. A, ta je tisti! je rekel vodnik in si za pasom popravil veliko pištolo. Vojakom jè odsekano ukazal, naj brž najdejo kos žice. Navadne, kakršnekoli, je naročeval, tudi zarjavela je dobra! Vojak, golobrad, mobiliziran pred mesecem dni, tik pred koncem vojne, je prinesel kos zverižene bakrene žice, oblečene v svetlordeč scefran izoliran trak. Odlično, ga je pohvalil vodnik in ukazal privedenemu, naj da roki na rit. Vodnik je žico malce poravnal, nato pa na hitro, z vajenimi kretnjami, grobo zvezal mladeniču roki. Ob tem se je samozadovoljno nasmehnil. Videl sem, kako trdo je žica stisnila fantovi zapestji. Dlani in prsti so postali beli kot pri mrtvecu. Te žice ti tudi bog ne bo več odvezal, je rekel vodnik in se zarežai. Ozrl se je po nas radovednežih. Njegova pripomba pa je bila samo njemu smešna. Mladenič z zvezanima rokama na hrbtu je počasi dvignil pogled. In kot bi z očmi pregnal vse tisto, kar ga je prej, ko je skrival pogled, delalo potuhnjenega, je izginilo. Nič kaj takega ni bilo več na njem. Velike rjave oči so gledale široko. V njih se je pretakal ponos. Veliko ponosa; kot bi ga oči hotele :v tem trenutku izjokati. Znova pa je v trenutku tudi to pregnal iz pogleda. Oči so se mu zasvetile v začudenju, ČETVE RČKI V SLOVENIJI V petek, 17. maja so se 23-letni Škof-jeločanki Mateji Logar v kranjski porodnišnici rodili četverčki — trije dečki in ena deklica. Vsi štirje bodo morali še nekaj časa o-stati v inkubatorjih, drugače pa so zdravi. Tudi mamica, ki je sama eden od dvojčkov se dobro počuti in vesela, čeprav je pred njo tudi mnogo skrbi. Četverčkom. bodo dali imena Nina, Rok, Jan in Tadej. Četverčke so ugotovili že v sedmem mesecu nosečnosti z ultrazvokom. Zadnjič so se četverčki rodili 14. 3. 1978 v Maribo- ABC POSKUŠA PREVZETI SBS Predlog ABC, da bi prevzela pod svoje okrilje Multikulturno televizijo in Radio SBS je vzbudil velik odpor pri etničnih skupnostih, pa tudi pri upravi SBS. Chairman SBS Sir Nicholas Shehadie je ob tej priliki dejal, da ABC ni zmožna zadovoljiti splošni narodni program in se ne more primerjati niti s komercialnimi postajami. Dejal je, da je ABC žrtev raznih intrig in, da do sedaj nikoli ni pokazala zanimanja za potrebe drugih etničnih skupnosti. Pokazal je na velike izdatke ABC in jih primeijal z majhnimi izdatki, kijih ima SBS. Čeprav je nedavno objavljen rezultat Connor-jeve komisije o delovanju SBS predlagal integracijo ABC in SBS šele v daljni bodočnosti, nekateri politiki v Canberri predlagajo, da se iz finančnih razlogov obe mreži zedinita čimpreje. IZPOLNITE, POŠLJITE NA NASLOV: Vestnik, P.O.Box 56, Rosanna, Vic. 3084 Naročam / Plačam naročnino za Vestnik Priimek in ime.................................................................................................................. Naslov................................................................................................................ Datum............................................„.Podpis.................................................................. ZAVAROVANJE stanovanj, nepremičnin, motornih vozil, življensko, starostno, bolniško itd. preskrbi ČESNIK PAVLE - C M L. Tel.: 607 6111, 20 783, A.H. 598 0049 MeLhournškim rojakom je na uslugo ZOBNI TEHNIK - DENTAL TECHNICIAN LUBI PIRNAT 18 Wridgway Ave., Burwood, Vic. Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila Full denture service and repairs. IZREDNI SESTANEK S.D.M. Člani S.D.M. so se 21. 4. 1985 zbrali na posebnem sestanku, kjer jim je odbor razložil načrte za bodoče projekte, sedaj ko so dela na dosedanjih popolnoma dokončana. Članom je bil razložen finančni položaj društva, ki je kljub odplačevanju posojil kar zadovoljiv. Odbor je predlagal, da naj se bodoča dela pri društvu osredotočijo na potrebe naše mladine in upokojencev. Istočasno pa so bili tudi člani na-prošeni, da predlože svoje ideje. Prisotni so tudi odobrili dosedanji -lo pri Vesniku ter bili mnenja, da naj se nadaljuje v isti smeri s tem, da vzame v obzir večje sodelovanje ostalih v Koordinacijskem odboru povezanih slovenskih društev. DISCO at SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE 82 Ingrams Rd., Research from 7.30 p.m. onwards EON - F.M.D.J. Cost: 3 dollars for Youth Club Members 6 dollars for Non-members Lots of Prizes to be won I For further details ring: Sandra Krnel, tel. 850 7349 kot bi v vodniku nenadoma prepoznal starega znanca. Doslej ni vedel, kam bi dal ta obraz,, zdaj pa se je spomnil. Oholo je dvignil glavo. Pokazati hoče, da so ga aretirali, sem pomislil, da ima roke zvezane na hrbtu z žico, da ga vodnik muči in ponižuje. Vodnik ga je porinil proti oknu, skozi katerega so Nemci vsuli že polovico premoga. Mladenič se je komaj obdržal na nogah. Njegove oči so postajale še večje in vse tisto od prej, je izginilo v njih. Ničesar več ni bilo, vse se je spremenilo. Presenečenje je bilo njegovo bledo obličje. Ko se je ujel -na kosih premoga in obstal, mu je v lica na rahlo planila kri. Vzravnal se je. Saj ni bil tako majhen. Kot bi zasopel stopil na neki vrh, ki ga je želel osvojiti. Celo nekaj domišljavega je bilo v tem njegovem nastopu. Vodnik je bil en, dva. pri njem in ga pahnil proti oknu. Mladenič je padel na obraz čez polico okna v premog. Rdečkasta žica na rokah je bila videti kot žila, ki moli iz dlani. Vodnik je obstal nad njim, podoben boksarju, ki je podrl nasprotnika. S škornji ga je začel brcati v rit. Mladeniča je naposled pograbil plaz premoga in ga odnesel v klet. Doli je z obrazom proti narn, obmiroval. Iz ust mu je tekla kri. V obraz je bil črn kot zamorec. Pred tednom dni sem sam ležal takole nemočen na betonu v ljubljanski politični policiji. V nekem stranskem sekretu, popolnoma črnih uhljev. Agent po imenu Batagel me je tako silno oklofutal. Petindvajset klofut in še pet za dobro mero, sem mu jih dal, je rekel, ko sem obležal pod njim. Strmel sem v negibno telo na koncu plazu premoga. Gnetli smo se, da bi ga bolje videli in slišali, kako sunkovito diha. Zagorela je misel o premagancih in zmagovalcih. O tem, kako sem bil ponosen pred tednom dni, da so me pretepali, da sem obležal na betonu, da so mi grozili s pištolo, da sem bil na smrt žejen, da sem pil vodo iz sekreta, ponosen, da sem bil na ta način premagan. In hkrati grozno ponižan. Ko so me agenti stolkli kot prazno vrečo in mi potegnili hlače dol, .je eden od njih lahko zmagoslavno zakričal: Poglejte, tako se nas boji, da se je posral! Tisti v kleti se je obrnil na bok! Nato je vodnik zavpil: Konec predstave! fantje! Jutri naprej ! Nihče mi ni telefoniral prvi dan svobode, v teh trenutkih se mi tudi nihče ni zasmilil. USPEHI STRELCEV IN JAHAČEV OTVORITVIJO SVETOVNEGA PRVENSTVA - Srebrni fantje iz Ciudad Mexica (od leve proti desni): Šačir Djeko, Goran Maksimović in Rajmond Debevec. SVETOVNI REKORD V KOŠARKI Na igrišču v Juršincih so mladi košarkarji iz Gabernika pri Ptuju izboljšali dosedanji svetovni rekord v nepretrganem igranju košarke, ki je bil doslej 76 ur. Mladinci so namreč igrali nepretrgoma kar 79 ur. BADMINGTON Na 3. mednarodnem prvenstvu Ljubljane v badmingtonu so bili razburljivi boji a je domačim vseeno pripadlo nekaj pomembnih zmag. Na tekmovanju so sodelovali tekmovalci iz Avstrije, Italije, Madžarske in Jugoslavije. Pri moških sta prišla na tretje mesto r' ">ec in Sekereš, pri ženskah tudi Šepec "(^tretje mesto, pri moških dvojicah pa sta na drago mesto prišla Erjavec — Vilar. Pri ženskih dvojicah sta zasedli tretje mesto dvojici Sepec - Miklič in Jelene - Pohar. Pri mešanih dvojicah sta prišla na drugo mesto Šepec - Šepec. LAHKA ATLETIKA Na otvoritvenem mitingu letošnje sezone, kije bil v Novi Gorici na 12. maja je bilo doseženih nekaj zelo dobrih rezultatov. Mitinga se je udeležilo več kot 150 atletov in atletinj iz Italije, Avstrije, SZ, ČSSR, Španije in Jugoslavije. Lidija Lapajne, ki je dobila tudi pokal za najboljši rezultat na tem mitingu, je zlahka preskočila 187 cm, toda ni mogla doseči državnega rekorda, ki je 192 cm. Za rekord pa je poskrbel mladi atlet iz Novega mesta Igor Prime. V metu diska je dosegel mladinski državni rekord. Vrgel gaje 53,94 m daleč. AVTOMOBILIZEM Na 8. rallyju Saturnus, ki je štel letos tudi za Evropsko prvenstvo je bil najboljši Slovenec na drugem mestu. Prvi je bil Italijan Quartesan. Slovenec Kuzmič je imel veliko smolo, ker je moral med tekmo, prvič na najhitrejši progi in drugič tik pred tem ko je že dohitel vodečega Italijana, zamenjati prazno gumo. Brane Kuzmič, se sedaj s 63 točkami nahaja na 8. mestu v tekmovanju za EP. Kuzmičev avto Renault 5 turbo se je med tekmo tudi obrnil za 360 stopinj (prek strehe na kolesa) a je avto ostal praktično nepoškodovan. JUDO Jugoslovanski judoisti so nastopili na evropskem prvenstvu v mestu Hamar na Norveškem. Z njihovim nastopom so bili doma kar zadovoljni. Dragan Kusmuk, član sarajevske Bosne je v supertežki kategoriji osvojil bronasto kolajno. Tekmovalca iz Slovenije, Cuk in Lenščak pa sta po treh zmagah in dveh porazih pristala na sedmih mestih. Jahači lipicancev so se v poslednjem mesecu dvakrat dobro izkazali. Na 12. maja so odlično Startali na novoustanovljenem prvenstvu za svetovni pokal v dresuri. Dušan Mavec je v odločilnem nastopu za točke svetovnega pokala, v prostem programu, zasedel 2. mesto, samo 0,4 točke za nekdanjo olimpijsko zmagovalko in svetovno prvakinjo Švicarko Stueckelberger. V programu "Grand Prix" pa je Mavec zasedel celo prvo mesto. V obeh programih pa je zasedel tretje mesto tudi Slovenec Alojz Lah. ODBOJKARJI V Mariboru se je končal kvalifikacijski odbojkarski turnir moških reprezentanc za uvrstitev na Evropski Pokal na Nizozemskem. Odbojkarski reprezentanci Španije in Jugoslavije sta na tem turnirju osvojili prvi dve mesti in si tako pridobili pravico igranja na Nizozemskem od 29. septembra do 8. oktobra. . V tem kvalifikacijskem turnirju so tekmovale še Finska, Madžarske in Portugalska. PLAVANJE Slovenski plavalec Darjan Petrič, ki naj bi letos nastopil na evropskem prvenstvu v Sofiji še vedno nima pravih možnosti za vadbo. Darjan služi vojsko na Reki. Vojaške oblasti so mu sicer odobrile 60 dni za priprave , toda njegov dosedanji trening je kljub vsem prošnjam in zagotovilom še vedno samo polo-vičen.Kljub temu, da so funcionarji iz Slovenije osebno intervenirali pri vojaških oblasteh in dobili zagotovilo, da je vse urejeno, daje Darjan odličen vojak, dani nikakršnega problema je Daijanu dovoljeno v vodo samo v sredah tudi dopoldne. Od dveh treningov na dan je ostala samo obljuba. ŠEST NAJBOLJŠIH Posebna komisija revije Mladina je tudi letos izbrala najboljše mlade športnice in športnike Slovenije v letu 1984. Izbrali so: Daijo Alauf, plavalko iz Trbovelj, večkratno državno prvakinjo. Veroniko Šareč, alpsko smučarko iz Ljubljane. Karmen Skulj, teniško igralko iz Ljubljane. Sama Kokorovca, kotalkarja iz Opčin pri Trstu,_ evropskega kadetskega prvaka. Janeza Štirna, smučarskega skakalca iz Brega ob Savi in Saša Robiča, alpskega smučarja iz Jesenic,ki je na mladinskem SP osvojil drugo mesto v slalomu. OGLAŠUJTE V VESTNIKU ! Jugoslovanski strelci so v streljanju z zračno puško na svetovnem prvenstvu v Mehiki dosegli enega dosedanjih največjih uspehov. Vsi trije, ki so tekmovali so prišli med prvih petnajst. Med jugoslovanskimi reprezentanti je bil tudi Slovenec Rajmond Debevec. To je bila tretja srebrna kolajna v streljanju s puško, katero so dosegli jugoslovanski strelci do sedaj. Prvo so dosegli leta 1948 v streljanju z vojaško puško v Buenos Airesu - v ekipi sta bila takrat Pero Cestnik in Milovan Mihorko - in leta 1954 v Caracasu, takrat pa je bil v ekipi Slovenec Bogdan Jež. V olimpijskem matehu leta 1970 v Phoenixu pa so dosegli bronasto kolajno. Ekipni uspeh so v Mehiki dopolnili še z odličnimi uvrstitvami v tekmovanju posameznikov. Djeko je bil s 584 krogi peti, Debevec s 583 krogi osmi, Maksimovič pa je s 579 krogi delil štirinajsto mesto. Debevec je na lanskem mednarodnem turnirju v Haagu z zračno puško dosegel tudi državni rekord s 587 krogi. Prvo mesto je v SP v Mehiki dosegel Francoz Heberle s 588 , Drugi je bil Nemec Suess s 587, treji pa Avstrijec s 585. Ekipno pa je bila prva Francija, druga Jugoslavija in tretja Nemčija. NAJLEPŠI TRENUTEK — Alojz Lah (Maestoso Monteaura) s pokalom za zmago v prostem programu na lipiškem turnirju, v nalogi, ki je štela za svetovni pokal. (Foto: Srdjan Živulovič). Za 405 obletnico kobilarne v Lipici pa so za svetovni pokal tekmovali v Lipici na 19. maja. Alojz Lah, ki je v Lipici od 1975 leta napredoval od konjarja do jahača je v kvalifikacijski tekmi za svetovni pokal v programu "Grand Prix" zasedel 3. mesto, medtem ko je zmaga pripadla 37-letnemu treneiju li-piške ekipe Dušanu Mavcu. Točke za svetovni pokal po nastopih v Rimu in Lipici imajoj Lah 19, Mavec 18, Stueckelberger iz Švice in Linsen-hoff iz Avstrije po 12. TEK ZMANJŠUJE TEK Ljudje, ki se (zaradi dela ali športa) redno izpostavljajo telesnim naporom, redkeje zbolevajo za srčnim napadom ali arterosklerozo kot oni, ki skoraj vse življenje sedijo ali se vozijo z avtom. Pa tudi taki, ki redno vadijo doživijo srčni napad, imajo več možnosti, da preživijo. Med 1000 člani združenja veteranov tekačev na dolge proge iz 29 držav dr. Ernest van Aaken ni našel niti enega primera srčnega infarkta, pa je te ljudi stare od 40 do 90 let opazoval pet let. Dokazano je, da tek dobro vpliva na zvišan krvni pritisk, ki se čez nekaj časa zniža. Tudi odstotek maščob v krvi (trigliceridov holestrola) se zmanjša kar pomeni, da povprečna telesna aktivnost po svoje preprečuje razvoj atero-skleroze. Nekateri se bojijo, da bodo po teku več jedli in se zredili. Čeprav se ne zdi povsem logično, pa je dejstvo, da tek apetita ponavadi ne poveča. Prav nasprotno zmanjša ga. Sistematični tekači skoraj dosledno nehajo kaditi, poleg tega brez izjeme uživajo manj alkohola in v mnogih primerih celo povsem prenehajo piti. Predsedništvo SFRJ je v sredo 15 maja iz svoje sredine izbralo Radovana Vlajko-viča za predsednika in Simona Hosanija za podpredsednika v naslednjem letu. Vlajkovič, ki je že sedmi predsednik predsedništva, je po poreklu Srbijanec, star 63 let in predstavnik Vojvodine. Jiazamumik 77. Gospod Kozamurnik in gospa Koza-murnica sta se hotela tudi zavrteti. Zlezla sta vsak na svojega slona. Toda, joj, kako strašno sta se leseni živali zibali. "To ne bo imelo dobrega konca!" je po mislil gospod Kozamurnik. 78. In prav je imel! Že v naslednjem trenutku je zletel v velikem loku preko slonove glave ... se prekopicnil... in ... 79. ... priletel ravno na kolena neke gospe, ki je sedela s svojo prijateljivo v gu-gajočem se čolničku. Obe gospe sta se grozno ustrašili. 80. "Tak tako!" je zavpila ena izmed njih. "Počakaj, grdoba, naučiva te spo-ga, Ana!" Debela gospa dobnosti! Drži Ana je zagrabila gospoda Kozamurnika za glavo in ga potisnila pod klop. Nato sta mu naložili klofut in bunk, da že od svojega dvanajstega leta ni pomnil enakih. TONEZAGORC AVIATION MOTORS (Next Door lo Westgate Motor Inn) 9 Aviation Road, LAVERTON, 3028 Telefon: 369 1363 Slfel • Splošna avtomehanika FOR COMPLETE CAR CARE SERVICES • Dynamometer Tuning • Distributor Analysis and Modification • Computer Wheel Alignment and Front End Repairs • Electronic Wheel Balance • Discount Tyres • All Types of Repairs FREE QUOTES • Športna puškama Prodaja Lovskega orožja in municije VODORAVNO: 1. igračka 6. težinska mera 7. potop 9. zastava 12. sramotni akt 13. tujka za 'zbogom' 16. zdravilna rastlina 17. rešiti NAVPIČNO: 2. Kaznivo dejanje 3. vrela voda 4.savana 5. češarek 8. predenje 10. evropski nomad 11. groba moka 13. igralna karta 14. uplenjen. ZA BISTRE GLAVE - štev. 5 Sestavil S.P. i* PROVINCIAL RESTAURANT FULLY LICENSED AUSTRALIAN AND CONTINENTAL CUISINE Open for lunch - Monday to Friday, for dinner — Tuesday to Saturday Sunday by arrangement - large bookings only Alkoholne pijače v steklenicah - po trgovinskih cenah Glasba iz magnetofonskih trakov GOVORIMO SLOVENSKO ! 107 Johnston St.,Fitzroy, 3065 - Phone 417 2966 SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE! POSEBNI POLET ZA VAS: 12. JUNIJA 1985 SYDNEY / MELBOURNE / LJUBLJANA in tudi zelo ekonomska prilika za obisk lepe Slovenije. Iz Sydneya: 12/6/85 ob 12.35 Prihod v Ljubljano: Iz Melbourna: 12/6/85 ob 15.00 13/6/1985 ob 06.25 zjutraj Za vse potnike velja enaka ekonomska cena: polet iz drugih mest -iz Brisbana do Sydneya, iz Hobarta ali Adelaide do Melbourna - in nazaj je vključen v ceni celotnega poleta. Zaradi novih predpisov glede potnega lista Vam priporočamo: obrnite se na nas čim preje, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in jugoslovansko vizo. ERIC IVAN GREGORICH DONVALE TRAVEL Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, k> se odpravljajo na potovanjem PRIDEMO TUDI NA DOM! 1042—1044 Doncaster Ruad, EAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure) F. LIKAR NOMINEES Pty. Ltd. T. A. Ascot Moonee RADIATOR SERVICES 560 Mt.Alexander Road, Ascot Vale. POPRAVLJAMO vsakovrstne motorne hladilnike-radiatorje Tel. 370 8279 - A.H. 337 2665 ZA VSA TISKARSKA DELA se z zaupanjem obrnite na DISTINCTION PRINTING 164 Victoria St., Brunswick, Victoria Tel.: 380 6110 Lastnik: Simon Špacapan REŠITEV KRIŽANKE ŠTEV. 4 Vodoravno: 1 teror, 6 muka, 7 letos, Navpično: 2 števnik, 3 ovoj, 4 rudar, 9 ječati, 12 prepad, 15 jelen, 16 Irak, 5 nakit, 8 sedaj, 10 april, 11 pehar, 17 napad. 13 deva, 14 reka.