Leto Vi., St. 161.
PoSSnlnn platana *» getevlnl.
V Ljubljani« v g»a*ak 5e mala 1922,
IIPR
Glasite Socialistične stranke Jugoslavije.
Rdeči mainik med nami.
Jesenice, dne 1. maja 1922. Vsa kolesa morajo obstati, če naša močna roka to zahteva. 1. maj je delavstvo jeseniške, javorniške in dobravske tovarne praznovalo s popolno ustavitvijo teh obratov. Delo je počivalo, kljub nasprotovanju narave, katera je pošiljala ves dan dež, ki ie kazala, kakor bi zastopala kapitalistični razred in kljubovala delavstvu. Ali navzlic vsem zaprekam je delavstvo ze ob 4. zjutraj korakalo z godbo krni' narjev na čelu po jeseniških ulicah. Zbu-°l!o se je še ostalo delavstvo z zavestjo,
se začenja praznik ne samo tovarniškega delavstva, ampak vsega delavstva, naj dela z rokami ali z glavo. Z zavestjo, da je danes dan vstajenja.
Iz Delavskega doma so zavihrale rdeče zastave, okrašena okna so naznanjala delavski praznik in delavstvo je korakalo od svojega doma po jeseniških ulicah. Videli smo hiše, na oknih katerih so radovedneži stali in gledali še v nočnih oblekah. Nekatere niše so bile pa še popolnoma zaprte, kakor bi vladalo v njih še večno spanje. Na teh hišah nikjer nobenega okraska na oknih, nikjer nobene zastave. Ali delavstvo je korakalo trdih korakov. Takoj po 6. so se z malimi izjemami začele odpirati trgovine, čevljarske, krojaške in mizarske delavnice malih obrtnikov, trgovcev in branjevk. Tisti, ki so 3. aprila manifestirali z enodnevno stavko proti bremenom, so na dan 1. maja protestirali proti delavstvu s -tem, da so imeli svoje trgovine odprte in da so morali biti njih učenci in pomočniki pri delu.
Neki pisatelj je izrekel besede: »Kapitalistično družbo je treba bombardirati s krompirjem in kruhom.« Delavec, če vidiš, da ti kapitalistična družba nasprotuje. ko ti praznuješ dan vstajenja, skleni se osvoboditi sam!
*
Proslava Prvega masa v Trbovljah.
V	Trbovljah so se zedinile vse socialistične stranke za skupno praznovanje delavskega praznika. Delavstvo, ki ga je bilo več tisoč, se je zbiralo pred poslopjem rudniške restavracije. Nepregledne so bile vrste mladine, ki je korakala na čelu sprevoda. Za njo ig korakala delavska godba, ki je celo pot svirala delavske himne. Iz vseh hiš so vihrale rdeče zastave. ki so plapolale še celo iz visokih dimnikov. Govorniki vseh strank so nastopili že pred rudniško restavracijo, glavni referati pa so bili v gornjih Trbovljah. Na prostornem trgu je bil postav-lien lep oder, okrašen z rdečimi zastavicami in slikami Marksa in Lasselea. Kot Drvi govornik je nastopil zastopnik nekdanje komunistične organizacije, ki .is, .še posebno naglašal potrebo enotne delavske fronte. Za njim je govoril sodr. Pod-
bevšek kot zastopnik socialistične stranke in g. Fakin kot govornik za narodno-sacialistično stranko. Zborovalci so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo, naj devetčlanski odbor nemudoma skliče konferenco vseh internacional, da pride proletariat čimprej do zedinjenja. Nadalje pa tudi. naj belgrajska vlada nemudoma nakaže gladujočim v Rusiji 6 milijonov dinarjev-. Vsi govorniki so želi za svoja izvajanja burna odobravanja. Proslava je potekla v najlepšem miru in redu. Zaradi tega ie značilno za »Jutroi’0« poročamo poročilo o proslavi Prvega maia v Trbov-ljav. Za lažnjivo »Jutro« velja v polni meri sledeči odstavek iz njegovega uvodnika dne 3. t. m.: »Jugoslovenski mali človek ie politično šc malo izobražen in ie baš zato žrtev brezvestne demagogične fraze, ki mu predrzno pravi, da celo to ni res, kar z lastnimi očmi vidi, kar iz lastne izkušnje ve.«
Proslava Prvega maja v Hrastniku
ie potekla nad vse svečano. Dopoldne je bil manifestacijski obhod, ki se ga ie udeležilo vse delavstvo, popoldne pa shod pod milim nebom, in sicer pred poslopjem Konsumnega društva. Godba je za-svirala marseljezo in nato ie poročal za socialistično stranko, sodr. Podbevšek, za bivšo komunistično pa sodr. Peterkovič. Delavstvo ie z velikim zanimanjem sledilo izvajanjem obeh govornikov. Po shodu je bila v gostilniških prostorih Kon-su.mnega društva. iLudska veselica. Domači sodrugi so prodajali Majski list in nabirali prispevke za gladujoče v Rusiji. Delavstvo je na ta način dostojno proslavilo praznik Dela.
Proslava 1. maja v Celju. Na predvečer, t. j. 30. aprila, je igral dramatični odsek »Svobode« v mestnem gledališču Ganglovo »Dolino solz«. Gledališče je bilo nabito polno in tudi igralci so se zelo potrudili pri svojih ulogah. — Jutro Prvega maja je bilo lepo, čisto spomladansko. Celjski proletarci so vreli skupaj. Rdeči nageljni so bili vidni znaki delavskega praznika. Okoli pol desete ure je dospel val mogočnega toka. Godba je igrala socialistično koračnico, rdeči prapori so se igrali z vetrom v zraku. Vse rdeče. — Nič vpitja. Mirna je bila manifestacija in veličastna. Otroci, malčki — naša bodočnost, kako so korakali, kakor bi vedeli, da bodo enkrat vojaki sedaj še večinoma speče armade! Kako so zijali oni, ki so se pregrešili nad proletariatom! Oči so pobešali, ko je korakala mimo rdeča vojska — brez morilnega orožja
—	a z zavestjo, ki je dosti boljše orožje. Buržoazno vzgojeni trgovski pomočnik si ni upal pogledati veličastnega spre-
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Stane mesečno 2Vs pšeničnih kg, celoletno 30 pk. V maju 1922 računamo pk po 4 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
voda. Sram ga je bilo in začutil je proletarsko zavest.
Dečkov trg. Val se je izpremenil v, morje in dr. Korun, naš poslanec, je govoril z balkona. Proletariat je pazno sledil njegovim izvajanjem, kakor bi se že vadil prevzeti državo. Pevci so peli, godba je igrala in tisoč navdušenih grl je zaorilo. Zastavice so plapolale in malčki so korakali. Rdeči val se je premikal po mestu. Tu in tam so metale deklice z oken cvetlice na sprevod.
Marsikomu je bilo težko, ko je videl budečo se vojsko mirno disciplinirano. Spomnil se je, da je edino te mase — bodočnost
Angeljsko češčenje je zvonilo. Opoldan. Zadnji zvoki so padli in manifestaci-ia se ie razšla, kakor, da bi nič ne bilo.
Zvečer je igrala »Svoboda« v gledališču. Lep spomin. Sodr. poslanec dr. Korun pa je nesel za vse naše poslance polno zaupanje. Odpravimo veliko noč. Lepši je prvi maj.
S
Velenje. V Velenjah smo imeli budnico rudarske godbe že ob pol 4. zjutraj. Ob 11. dopoldne pa je prikorakala velika množica šoštaniskih in velenjskih sodru-gov v vzornem sprevodu v Velenje k vili Bianca. Prostor pred vilo na vrtu je bil nabito poln ne le samo delavcev, temveč tudi kmečko-delovnega ljudstva. Ob pol 12. je nato otvoril zborovanje sodr. Mar-tinšek, ki ie podal besedo sodr. Malovrhu. Sodr. Malovrh je v vznešenem govoru orisal pomen Prvega maja in prešel na današnji družabni red, ki nastopa zlasti v zadnjem času zelo ostro orotj delavstvu. Za njim ie govoril sodr. Krušič iz Trbovelj, ki je energično protestiral proti zloglasnim kapitalističnim nakanam zlomiti Surni delavnik in povzročiti med delavstvom še večjo breznoselnost in revščino. Svoi govor ie končal z vzklikom, da ie le v izobrazbi in v prepričanem delu v sjranki mogoča rešitev iz blata, v katerem tičimo.
*
GtištanJ. 1. maj ie praznovalo tukajšnje delavstvo z razvitjem kovinarske zastave. Ob 7. zjutraj se je zbral proletariat iz Guštanja in okolice na glavnem trgu. Po pozdravnih besedah sodr. Juga ie nato delavstvo v sprevodu z godbo na čelu odkorakalo na Prevalje, kjer se je vršil delavski shod. Popoldne se ie vršila v gostilni pri »Tirolcu« ljudska veselica s plesom in prosto zabavo. Na tej veselici smo videli tudi mnogo udeležnikov zju-trajšnje procesije k Sv. Križu, ki jo ie priredila kot manifestacijo Jug. Strokovna Zveza. Osobito ženski svet, ki se ie vračal z božie poti. ie številno posetil to zabava. Vsiliuie se nam sicer mnenje, da se ie cela veselica završita v znamenju alkohola, kar bi sicer ne bilo treba. Vendar se tudi delavno ljudstvo lahko enkrat poveseli, saj ima itak malo prilike. Vre*
me Te Blfo po dofgem 'deževju kakor nalašč lepo.
*
Prvi maj v »Rdeči dolini«. Mežiška dolina ne pomni tako veličastne proslave Prvega maja kot je bila letošnja. Sicer no udeležbi ni prekašala one v letu 1919., nač pa po vzorni disciplini in izvrstni organizaciji. Shoda in obhoda v Mežici so se ndeležili tudi sodrugi iz Črne. in sicer v ogromnem številu, z rudniško godbo na čelu. Shod. na katerem je poročal sodrug F. Svetek iz Ljubljane, se je vršij na prostem pred Konsumnim društvom. Po shodu se je vršila dramatična predstava »Jakob Ruda«, ki je bila istotako izborno obiskana. Shoda in sprevoda se ie udeležilo več tisoč ljudi, tako da Mežiško dolino nrav lahko prekrstimo v »Rdeuo dolino«. Mi ne vstajamo šele, temveč že korakamo!
*
VELIČASTNA PROSLAVA 1. MAJA.
Manifestacije mariborskega socialističnega proletariata bodo ostale v spominu slehernega proletarca, ki jih je videl in se jih udeležil. — V krasno majsko jutro se je ob 5. zjutraj razlegla godba, budnica mariborskemu proletariatu. Udeležba je bila že v kljub zgodnji uri precejšnja. Od ure do me so se bolj polnile ceste; delavcem, ki si jim bral radost na obrazu so pripenjale sodružice majske znake na prsi. Ob 9. se je zbralo okrog 3000 proletarcev na Trgu Svobode, kjer je s tribune govoril posl. s. Golouh v ognjevitem govoru zbranim manifestan-tom o socialističnem 1. maju in o nalogah in cilj n proletariata. Župan s. Grčar je orisal v slovenskem m nato v nemškem nagovoru trpljenje jugoslov. prole-riaia, v vseh njegovih bojih proti reak-.
Iz oči v oči.
(Komunističnim sodmgom par besed, ki Bh te treba jw»vedati po ljubljanskem shodu dne 1. maia.)
Na Rdeči majnik smo pozabili brez-dno. ki nas je doslej ločilo in socialistična kakor tudi komunistična masa je pokazala najodkritosrčnejšo voljo do končnega zedinjenih vsega marksističnega proletariata v Jugoslaviji. Naši govorniki, ki so imeli v delavskih središčih priliko, da se pomenijo s komunističnimi proletarci, so riam pripovedovali, kako so jim ti sami izjavljali, da so trudni dosedanjih medsebojnih bojev in da si iskreno žele tistega dneva, ko nas bo lahko ves svet videl združene pod eno zastavo v eni fronti. Razlik ni med nami, to najbolj občuti človek, ki zasleduje gibanje naše stranke in ki ve. da se za delavske pravice borimo najmanj tako radikalno kakor komunisti, čeprav seveda svojega radikalizma ne nosimo na iavni trg z gromečimi besedami in preklinjajočimi, frazami. Naš radikalizem gre marveč predvsem za tem, da ne govori samo o puški .temveč da io da delavcu v roke In mti pokaže, kako je treba nameriti in sprožiti, da zadene strel neusmiljeno svoj cilj. Pri nas se vzgaja organizirana fn disciplinirana masa v. nepremagljivo armado samih ostrih strelcev. Vsakdo med nami se tudi pomilovalno smeje nevednežu ali blebetaču, ki bi se upal trditi, da stranka, kakršna je danes. le količkaj spominja na tisto nekdanjo za časa razkola, in da količkaj še spominja na tista nekdanja krasna razmerja: voditelj-gospodar in priprosti član-lestvjca, Po kateri pleza gospodar na svi-sR k sladkemu odpočitku in dobremu prebavljanju.
ciji, ki jih' vodi pod pezo najočmpnejšili razmer. Z vznesenimi besedami je nastopil s. Nachtigal in kot zadnji s. Lapuh. Govorniki so bili burno pozdravljeni. Dve uri trajajoči shod je zaključil sodrug Krištof. Združeni pevski zbori so zapeli pred shodom in po shodu proletarske himne. Ob pol 2. popoldne so začele prihajati na Glavni trg strokovne organizacije in trg je bil skoro poln. Ob 2. pa se je oglasila godba in čez državni most se je pomikala ogromna masa proletariata. Zavihrale so rdeče zastave v majskem solncu. Kolesarji na rdeče okičenih kolesih so otvorili sprevod, godba je za-svirala koračnico in sprevod se je počel pomikati skozi Gosposko ulico. Strokovne organizacije in deloma okoliški proletariat so se uvrstil? v sprevod, noseč pomembne napise. Vse trgovine so bile zaprte, po ulicah pa je stal gost špalir onih, ki niso še našli mesta v proletarskih vrstah in pa buržuazije, ki je resnih obrazov strmela v ta velikanski sprevod, ki je končal v Gosposki ulici in se je raztezal prav do kolodvora. Po objektivnem računu sodeč, se je preko S000 proletarcev uvrstilo v impozanten sprevod. Združeni pevski zbori so zapeli pred shodom proletarske himne; godbe ni bilo mogoče čuti niti sredi sprevoda.
Iznad tisočglavega množice so vihrale rdeče zastave in sprevod se je vil po Kolodvorski ulici v »Ljudski vrt«. Veselico je malo motil dež. — Kako je mirna in veličastna majska manifestacija konsternirala buržuazijo, je razvidno iz tega, da buržujski listi — molče! — Mariborski proletariat se zaveda svoje mo-množice zavednih proletarcev pod rdečo zastavo socializma.
Tak je torej položaj in iz njega bi sledilo lahko brez vsakega zadržka tisto veliko zedinjenje s komunističnimi vrstami nc jutri, ampak že danes. Lahko hL sledilo, toda prvi pogoj k temu je, kakor med vrsticami povedano, enakovrednost med obema poloma. Te enakovrednosti pa ni! In ugotoviti moramo, da zadržek ni naši strani! Povejmo si odkrito:
Sbocl. ki se je vršil 1. majnika na Krekovem trgu v Ljubljani, ie tisto, kar nam daje povod, da odločno zavračamo vsako zedinjenje. dokler komunistični sodnici ne bodo izvršili očiščenja v svojih vrstah! Saj je bilo nmogo navdušenja, mnogo rdečih zastav in mnogo vsega, kar je na ta daii Ljubljani dalo lice, da sestoji relativna večina njenega prebivalstva vendarle iz marksističnega Droletariata, sai ie resnica, da so se valile ves dan po ulicah tisočsrfave množice z rdečimi traki in cvetkami na prsih, kar nc more izpre-meniti niji najboli umazano in zavijaško poročilo buržoaznih bobnov z »Novim Časom« na čelu: toda to navdušenje in te tisočglave množice še ne moreio zabrisati občutka, ki smo ga dobili, ko je pjir ljudi, ki se prištevajo med najbolj goreče »komuniste« in ki dejansko imajo glavno besedo kot njihovi voditelji, ko je teh par ljudi našemu govorniku sodrugu Etbinu Kristanu med njegovim stvarnim govorom zalučalo v obraz razne, neslane medklice, ki naj bi sramotili delo naše stranke in njegovo kot zastopniki naše stranke. S takimi ljudmi .se mi nočemo zedinjati!! S stranko, ki trpi take ljudi v svojih vrstah se nočemo zediniati!!!
V	našem listu smo že neštetokrat povedali in dokazali, da v ljubljanski komunistični centrali ni vse v redu. So tam ljudje, kakor bivši vojaški ataše Stefano-
vič, urednik »Delavskih Novic«, ki javno vsakemu v obraz povedo in s precejšnjo dozo ogorčenosti, da niso komunisti, pa se vseeno med nie štulijo in se čutijo celo dolžne, da kot nekaki tihi predstavitelji teh komunistov zabavljajo in blatijo čez vse, kar je v naši stranki in to na tako nesramno lažnjivi način, da smo morali že večkrat, čeprav nam je tako delo silno antipatično, z brezobzirno roko poseči vmes in pokazati javnosti, kaj tiči za tem mihovim početjem.
Danes ie moral sodrug Čobal ponovi no reagirati na neki sleparski članek, ki o;a ic zagrešilo uredništvo »Delavskih Novic« v sami majski številki, ki bi naj bila vendar zedinjevalna. Takih stvari, prijatelji, si mi ne pustimo dopasti in gotovo se ne bomo radi njih ogrevali za kako zedinjevalno akcijo.
Povedali smo tudi, da se razni gospodje Klemenčiči, Fabjančiči, Makuci in drugi, glavni vodje slovenskega komunizma. družijo s takimi gospodi Stefanoviči in drugimi agenti-provokaterji in ne vemo še s kakšnimi dvomljivimi elementi, s klerikalci, delavskimi odpadniki — pozvali smo pošteno komunistično delavstvo, naj napravi tukaj red: do danes ra še nismo slišali, da se ie kai ukrenilo. Kako pridemo mi do tega. da našo zavedno in čisto in razredno organizacijo pomnožimo potom zedinjenja s takimi skrajno antipatičnimi priveski? Sodrugi komunisti. naše organizacije ne bomo tako ponižali!
Še iickaj: Stokrat že smo povdarjaii, da ne moremo priznati za svoje takih strokovnih organizacij, ki odkrito ne pokažejo rdeče barve in ki jim je le namen, da razbijajo razredne strokovne organizacijo, združene v amsterdamski internacionali. Vidimo pa, da naše besede nimajo nobenega uspeha, ker se razni Bogvcji in Jesihi in »Delavske Novice« še vedno postavljajo s svojimi »nezavisnimi« in se družijo z demokraškimi gospodi, kakor je dr. Dimnik v agitaciji proti razrednim organizacijam. Mari nat ob zedinjenju pr h znamo tudi take cvctke? Ne? Enotna politična organizacija, enotna strokovna, enotna gospodarska in enotna kulturna
—	to ie prvi pogoj k zedinjenju, če £a hočemo kdaj doseči! Vemo na iz zadnjih dni. da neki ljudje, ki jim je tudi vsaka druga beseda: »Jaz s.em komunist!< hočejo celo na kulturnem polju, ki je doslej edino, nosilo vsaj nekak videz enotnosti, iži svojo razkolno pot. Dovoli za danes.
Še enkrat in zadnjič se obračamo do vseh poštenih komunističnih sodrugov, ki jim zedinjenje ni samo prazna marnja, naj narede konec tem čudnim razmeram v svojih vrstah. Kdor nosi svc.ie komunistično prepričanje samo na jeziku, a smrdi v svojem delovanju očitno po buržoaznem podkuplienstvu, naj ga vržejo ven, kakor smp mi vrgli vse. kar ie bilo »socialist«. dokler mu ni bilo treba izvrševati tudi socialističnih dolžnosti. Tako čiščenje je edini temelj za zedinjenje, in šele po niem si bomo mogli nerazdružno podati roke. da bomo korakali v skupni vrsti k našemu odrešenju. Dokler pa ne napravite reda: Mi na eno stran, vi na drugo in konep!
Politične vesti.
+ Zavezniška nota sovjetski Rusiji.
Zavezniki so že izročili sovjetski delegaciji svojo noto. v kateri ponujajo sovjetski Rusiji svojo pomoč in obenem navajajo pogoje, ki jih mora Rusija za njihovo nameravano pomoč izpolniti Porch
navaja zavezniška nota v 14 točkah, izmed katerih so zlasti zanimive tiste točke, kjer zahtevajo zavezniki od Rusije, da uredi vprašanje zasebne lastnine, da poravna dol sov e svojih upnikov v trotovem času in se odreče vsaki nditič-propagandi v inozemstvu. Čičerin, Vodja ruske delegacije, je izjavil novinarjem, da sovjetska Rusija ne bo sprejela navedenih pogojev. O zavezniški politiki se je ob tej priliki izrekel zelo sarkastično.
-r Sovjetska delegacija o naših notranjih razmerah. Cičerin je poslal predsedniku genovske konference pismo, v katerem našteva nasilnosti, ki jih morajo prenašati narodne manjšine evropskih držav. Med drugimi državami navaja tudi Jugoslavijo, ki zatira Črnogorce in Hrvate. Jugoslovanski delegati so zaradi te-£ia zelo razburjeni in bodo odgovorili na U napad s posebno spomenico, v kateri bodo predvsem povdarjali. da Hrvati niso nobena »narodna manjšina?. Baje so lireskrbeli razni temni elementi taka-poročila sovjetski delegaciji. Ti temni elementi so tudi dali kolportirati v Genovi brošuro, v kat rji proglašajo Jugoslavijo zaradi nienega zakona o gaščiti države., Za barbarsko.
dnevne
Današnji številki »Nacreia« smo priložil; vsem naročnikom položnico. Tisti, M so naročnino že poravnal!, naj jo spravijo za drugič, ali pa jo naj dajo svojemu Prijatelju* ki še ni naročnik »Napreia«. Tiste naročnike pa, ki so z nj^očnino v zastanku. prosimo, naj naročnino člmpre! poravnajo,	Upravništvo.
LjiubSJana.
Občni zbor društva iugoslovenskij* umetnikov, industrijcev ta trgovcev »Pro-buda« se bo vršil v soboto, 6. maja ob 4. Popoldne v uradu za pospeševanje obrti na Dunajski cesti nasproti kavarne »Evropa«.
budalosti v delavskih novicah.
V	glasilu gospoda Emila Stefanoviča, v Delavskih novicah 1. majnika je napisal nekdo Štefanovičevega kalibra majsko pripovedko, v kateri napada indirektno mene. Glavni njegov namen pa je Ž&pet razdiralno delo v rudarski organizaciji. Ce bi napadali ti gospodje okolu Novic mene osebno, bi jim prav gotovo ne odgovarjal, ker boriti se z ljudmi, ki ne vedo, kaj hočejo, še pa mani vedo, kam plovejo, bi bilo zame čisto gotovo nespametno. Ker pa gre tukaj za strokovno organizacijo rudarjev, smatram za potrebno spregovoriti rudarjem, ki še ko-, ličkaj mislijo s svojo glavo, ne py. prebavljajo samo Štefanovičevih budalosti.
Člankar v »Majski pripovedki« napada rudarsko Unijo še za časa pred vojno, to je v času, ko Stefanovič s svojimi privrženci še najbrže ni vedel, kaj ie delavska strokovna organizacija sploh, manj pa še, kaj je pomenila rudarska organizacija pred voino in med vojno. Ce bi bil Stefanovič med vojno, takrat, ko je bil avstrijski militarizem na vrhuncu, ko so pozvali rudarje k čmovojnikom, poznal delavsko organizacijo, posebno oa rudarsko Unijo, bi prav gotovo ne žalil posameznih takratnih njenih voditeljev in ne smešil organizacije same. Posamezni rudarji, posebno pa tisti, ki so sedaj pri-vrženci Delavskih novic, se niso niti na Klas kihniti upali, Še manj pa, da bi bili storili kaj za svojo obrambo, ko so de-
lavski zaupniki morati prositi delavce za razne knjižice, da se je mogel ugotoviti njihov zaslužek ter na merodajnemu mestu napraviti korake za povišanje. Le po dolgih bojih si jc rudarska organizacija skupno z drugimi mogla priboriti, da se je ustanovila pritožbna komisija v letu 1917. in kdo je vodil boje za povišanje dclav-sjfih mezd? Ljudje Štefanovičevega kalibra gotovo ne.
Ali se ne spominjajo rudarji na prve mezdne boje in kaj je storila Unija slov. rudarjev takrat zanje? Ali nista storila takrat sodruga Sitter in Cobaj vse.jda se je brutalnost avstrijskega militarizma omejila? Ali niso takrat poskočile plače na temelju sklepov onih pritožbnih komisij v Gradcu in Ljubljani? Na Štajerskem ie bilo glavno delo sodruga Sitterja, na Kranjskem pa sodruga Cobala. Nai se vendar nevedni Stefanovič obrne v Krmelj. da ga pouče rudarji, kaj so vse dosegli po Uniji slov. rudarjev! Ce ima še kaj poštenja v svoji duši, ga mora. ore-tresti sramota, da njegov list prinaša take ogabne, strupene napade na ono organizacijo. na katero so se edino mogli opirati po avstrijskem militarizmu zasužnjeni rudarji! Kakor je. rasla draginja, tako so se tudi povišale plače vsaki; tri mesece med vojno in tudi po vojni, dokler je bil delavski razred nerazdeljen, in če je v letu 1920 postajalo to težje, je tern u. iskati glavni vzrok v tem, da so začeli prihajati med rudarje ljudje, ki niso imeli ne znanja ne zmožnosti, da bi kaj storili za delavstvo. Farizejstvo jih ie vodilo, kakršnega tudi danes ne manjka v Vašemu listu.
Pisec tudi Pripoveduje, kakšno hrano so dobivali delavci takrat v rudniških magacinih. Cc bi bil pošten, bi povedal, da nekdanji čakovci in sedanji Stefanovi-čevi pristaši niso prav nič ukrenili proti temu. nač pa ie Unija slov. rudarjev vodila odločen boj s takratnim prehranjevalnim polkovnikom Wienerjem. da je moral vzeti otrobe nazaj ter zamenjati za boljšo krušno moko. Boj z meščanskimi strankami glede mesne aprovizacije je vodil v glavnem sodrug Čohal in sicer vsaj toliko z uspehom, da niso požrli vse tisti, ki so imeli tc aprovizacije v rokah, da so bili delavci vsaj deloma vpoštevani.
Gospod Stefanovič, dejali ste mi nekoč osebno, da ste .za enotno fronto ter se pobahali, da je vaše osebno delo, da me osebno nič ne napadate, da imate le samo par ljudi v revjriih, ki ne dajo miru in da ie enotna fronta edini vaš ideal. Jeli mislite, da boste enotno fronto ustanovili če napadate naše organizacije? Ali se ne zavedate.- da i? tem le razbijate? Jaz sem vam takrat rekel, da če bi .bila res volja onega dela delavstva, ki pripada vaši struji, napraviti pošteno enotno fronto in če bi bila napoti le moja oseba pri rudarjih, bi drage volje prepustil vse delo drugim, ker jaz sem vedno pošteno mislil z rudarji in jih nisem nikdar lovil s frazami. Kakor pa danes iž vašega na-daljnega dela vidim, je bila vsa ta vaša pripoevdka navadna hinavščina in ste se mi v obraz lagali. Povem vam tukaj enkrat za vselej, da ljudje, ki se obnašajo tako, kakor se obnašate vi ne zaslužijo da bi ga sploh človek pogledal v obraz. Kar pa se tiče vašega obrekovanja rudarske Uriije glede mezdnega gibanja in hvale na Vašo nezavisno zvezo, na pripominjam samo tole: Ljudje vaše organizacije. nekdanje komunistične, ki jo je vodil Petakovič, in sedanje, ki jo vodijo ljudje vašega kalibra, ki so si med \iojno, kakor je to znanj Martintz iz Zagorja,
razdeljevali meso, ki je bilo namenjeno delavcem, in kravje jezike ter živeli v izobilju, ko so drugi stradali, ker so jim prvi požrli vse, ti ljudje še niso nikoli napravil? kakega uspeha za rudarje in srn tudi ne bodo, dokler bodo vodili organizacijo, kakor jo vidijo sedaj. Gospod Stefanovič, kakor ste vi kurirali dunajske komuniste kot vojaški ataše in »podpirali« delavsko gibanje, tako sa tudi vaši tovariši v revirjih škodljivo postopali z delavstvom. Prav lahko vam rečem: kakor ste noreli za Jugoslavijo kot nacionalni fanatik ter uničili dunajske komuniste k_ot jugoslovanski ataše, tako so vaši privrženci v revirjih noreli za deklaracijo meščanskih strank in sicer do preobrata in še po njem, ker ste bili vsi skupaj naivni. Kakor ste vi mislili, da postanete radi mučenja komunistov na Dunaju kak velikaš v Belgradu, tako so tudi mislili vaši pristaši v reviru, da bodo potom deklaracije dobili več kruha, več plače in da postanejo podjetniki v novi državi angeli varuhi delavstva samega. Saj ste bili vsi zmešani. ,Vaš prijatelj Fabjančič je napisal v listu »Srbija« v Ženevi, da mora biti program slovenskega naroda — Dr. Korošec. Z eno besedo: zaletavate se iz enega ekstrema v drugi, vedeli niste nikoli, kaj ste in kaj hočete. To nai služi, vam v odgovor na pamflet, ki ste ga napisali in objavili, in tudi za vsa bodoča vaša obrekovanja.
Zagorje, 29. aprila 1922.
Melhljor Čobal.
(Tistim ljudjem v komunistični stran -i ki. ki z odkritim obrazom mislijo na zedinjenje vsega marksističnega proletariata. priobčujemo ta članek. Marsikomu se ne bo zdelo prav, da tako pišemo v času, ko se tisto zedinjenje približuje. Tem ljudem je zapisano drugo pojasnilo v našem današnjem poročilu o ljubljanskem majniškem shodu. Preberite ga. in če ste pametni, se ga tudi dobro zapomnite. Nič ne bo pomagalo, če se bomo v tako resnem času igrali skrivalnice. Mislimo, da je zaenkrat veliko bolj potrebno čiščenje in da je pr.ed.vsem potrebno, da se tako čiščenje prične v vrstah komuni.s ličnih sodrugov. Brez tega ni misliti, da se bomo kdaj zedinili prvič, ker .bi bilo tako zedinjenje že ob rojstvu zapisano smrti, drugič, ker nočemo svoje s trudom na pravo not uravnane stranke nikomur na ljubo jn čeprav bratu na ljubo zagnati v položaj 1919. leta. Uredn.)________________
Socializem. Šesto javno predavanje Zvonimirja Bernota, glavnega urednika »Napreja«: »O socializmu«. Po predavanju ima vsak pravico na vprašanje ali tudi na daljši govor, vendar ne nad 20 minut. — Petek, 5. maja 1922. Velika dvorana »Mestnega doma« v Ljubljani. Začetek točno ob 20., konec najpozneje ob 22. — Sedeži v I. vrsti po 5 Din, v II. do VI. vrsti po 2 Din, v VII.—X. vrsti po 1 Din. Stojišče 50 par.
Strankin znak velja 5 Din komad. Kdor ga še nima, naj ga takoj naroči pri našem tajništvu.____________
Kulturni vestnik.
Kino »Tivoli« se odlikuje po svojih izbranih filmih, ki jih dobiva iz Zagreba. Presenetili so nas filmi: Smrtni skok, Ana Karenina. Vstajenje in še drugi, katere ni potreba še posebej omenjati, ker so ostali brezdvonmo vsem oosetnikom neizbrisno v spominu. Kino »Tivoli« dela prav občutno konkurenco kino »Ideaiu«, ki je prinašal dosedai večiuoana tkzv. »šund-
filme«, pa skuša biti v zadnjem času kolikor mogoče estetičen, da bi ustregel občinstvu. Ker je kino velevažnega pomena za ljudsko izobrazbo, ki ga ne smemo zapostavljati, bomo o njem v najkrajšem več poročali, kakor tudi o predstavah v kino »Tivoliju«.
§z stranke.
V	petek, 5. t. m. se vrši ob pol 8. zvečer seja krajevne organizacije SSJ na Viču v »Društvenem domu«.
iz strok, gibanla.
Zaupuiški sestanki liubljanskih kovinarjev se bodo vršili redno vsako nedeljo ob 9. dopoldne v društvenih prostorih, Šelenburgova ulica 6, II. nadstropje.
VssSeA Svobode.
Velenje. Odbor izobraževalnega društva »Svobode« poživlja vse one člane, ki imajo že dalj časa izposojene društvene knjige, naj le te čirnprej vrnejo v knjigarni pri g. Zinglerju v Pesjem.
Guštant Dne 27. aprila se je vršil redni občni zbor tukajšnje podružnice izobraževalne organizacije »Svobode«. Naša podružnica ie v„ minulem društvenem letu mogoče najslabše delovala od vseh drugih podružnic. Razna nesoglasja, ki so nastala med člani vsled nerazumevanja pravih ciljev, ki iih ima »Svoboda« in nemarnost članstva v tem oziru, so našo podružnico skoraj spravila v grob. Tako je podružnica že več nego pol leta obsto-
jala skoraj le na papirju in brez odbora. Na občnem zboru pa se je še ob precejšnjem številu članov izvolil nov odbor, ki bo skušal podružnico zopet oživiti in jo spraviti na višek sosednih »Svobod«. Osobito pa bo novi odbor varoval društvene interese na zunaj in znotraj brezobzirno. Novi odbor je sestavljen tako: s. Alojzij Doberšek, predsednik; s. Lovro Kuhar, tajnik; s. Franc Jamnik, blagajnik: ss. Luka Juh, Anton Globočnik in Rudolf Neuverš, odborniki.
Popisi.
Novi apostoli Kristusove vere. V
Hrastniku nam oznanjujeta novo vero delavca Močnik in Ceglič. Oba prebirata sveto pismo in ga po svoje tolmačita lahkovernim liudem. V nedeljo, 30. aprila sta najnovejša apostola oznanila službo božjo pri kmetu Žreblju. Žena kmeta Žreblja se je ob tej priliki polila s petrolejem no trebuhu ter se nato zažgala. Ko se je pošteno opekla, je nato skočila v pripravljen čeber vode. Njen mož je pa obračal svoje oči proti nebu ter vzklikal: »Blagor ti žena moja. ker ti je dano trpeti za Kristusa!« Ker pa so njene bolečine bile le preveč boleče, se je obrnil njen mož na zdravnika, ki je izvlekel iz umirajoče žene njeno skrivnost. Seveda je zdravnik celo zadevo ovadil pristojnim oblastim. Naravnost neverjetno je, kai se vse godi pri nas v 20. »prosvitljenem« stoletju! Ta slučaj je zelo karakterističen za našo dobo razdraženih živcev.
Kaj bodo porekli k temu naši fkzv. »dušni oastirii«? Prav gotovo bodo pričeli govoriti o »božji previdnosti«, .ki skuša uboge zemljane, ali pa si bodo pomagali iz zadrege na kakšen še boli prefrigan način. Mi pa vemo, da je kriv tega neverjetnega toda resničnega slučaja kapitalistični sistem, kateremu je neobhodno potrebna ljudska .nevednost. Le na ta način more namreč izkoriščati delavno ljudstvo. Kdaj se bodo spametovali v Bel-gradu, pa nam dali več šol in mani cerkev in vojašnic?! Mislimo, da se bodo spametovali šele takrat, ko bo že itak prepozno.
Velenje. G. Zajc, predsednik Jugoslovanske strokovne zveze ie Prvega maja zelo klaverno zbiral ob pol 10. dopoldne transport krščanskih »socialistov« na trgu v Velenjah. Nagovarjal ie vsakega osebno. pa orosil ljudi, nai. se spravijo lepo v eno dolgo vrsto, eden po eden. da bi odkorakali v Šmartno, kjer imaio svoj društveni dom. Toda gospod predsednik ni imel sreče, čeprav je obljuboval posameznikom. da bo izposloval zanje odpustke in menda še zveličanje na onem svetu. Potrtega srca ie odkorakal proti Šmartnu z g. govornikom N. N., kjer ie bij pričetek proslave Prvega maja ob navzočnosti 19-tih ljudi. Toda še pred koncem »zborovanja« so se še ti razbegli z žalostjo v srcu. — Opazovalci na trgu v Velenjah.
Izdajate')': Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ).
Odgovorni urednik': Anton Podbevšek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
H nož. samec.
star 27 let, rudar,  F s stalnim zaslužkom, se želi v svrho ženitve seznaniti z dekletom od starosti 18 do 20 let, lepe zunanjosti brez premoženja. Morebitne ponudbe po možnosti s sliko, ki se na zahtevo vrne, naj se pošiljajo na upravo ,Naprej-a“ pod .ženitev*.
tac
1
lioii m a m
pohištva, obleke i. t. d., se vrši dne 6. t. m. ob 9. uri dop. pri g. F. Dobršek, Ljubljana, Pot v Rožno dolino, Vila Pirc.
preddelavcev
sprejme takoj
luasa Zakotnik,
mestni tesarski mojster, parna žaga, Ljubljana, Dunajska cesta 46.
25 CEL JI
Nedič, Slakom & Zanki,
praj A. Zanki sinovi.
Tovarna kemičnih in rutin, barv ter Sakov
CentraBa: Ifu&SJama, d, z o. s, Skladišče: Hsvisad.
Telefon 64.	Brzojavi: MERAKL, Ljubljana.	Telefon	64.
EmajSssi Saki. Pravi ffiraež. Sarva za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (FedervveiB), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL“, Lak za pode. „MERAKL“, Linoleum lak za pode. „MERAKL“, Emajlni lak. „MERAKL“, Brunoline. ===== Ceniki sa začasno na razpošiljajo I =====
vrtom in travnikom, se proda. Ludvig Lošnig v Studencih pri Mariboru, Obrežna cesta.
Pridobivajte naročnike!
Velika zaloga vsakovrstnega
siovesa pohištva
domačega in tujega izdelka. Divani, madraci, pernice, odeje.
25. Same v Gosposki Dlici. 25.
Zmerno cene! Belo solidno *
Največ!a zaloga
fVRDBCIt J.DOLENC,
Uihilana, Hiierteva ulica st, 5
priporoča za nakup najboljših instrumentov izvrstnih to-varn po najsolidnejših in nizkih cenah.
I
T. Z. Z O. Z.
V LJUBLJANI, Dunajska cesta 33 („BALKAN“)
Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst. — Kolonijalno špecerijsko blago, spirituose, mast, slanina, mesni ................. izdelki.	..............
N
<
O
N
Telefon 336. Brzojavni naslov: Nakupovalna Ljubljana. Čekovni račun štev. 10.473.
Rezervni zakladi: K 6,500.000'-
Delniška glavnica: K 20,000.000'—
Podružnice:
Novo mesto, Rakek, Slovenjgradec.
  Ljubljena, ŠeSeraburgova ulica št. 1.
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in naj kul ant nej e. ESKOMPTNA.
BO
Telefoni št. 146, 458.
Brzojavke: