148 kegljanje, balinanje, »bowling« Morphologic characteristics of nine pin bowlers Abstract Morphologic characteristics do not correlate with sports re- sults in nine pin bowling. But they can have an impact on ath- letes health. We tested 107 athletes (60 men and 47 women) with variables of morphologic characteristics. Comparing with normal population they are of similar height, percentage of fat mass and have higher values of muscle mass. We detected asymmetries in arms – in circumferences and mass – between left and righ arm. Also the throwing arm shoulder is lower than oposite one, what can cause vertebra pain or injuries. Key words: morphologic characteristics, assimetry, arms, health Izvleček Telesne značilnosti kegljačev nimajo velikega vpliva na tek- movalno uspešnost v kegljanju, imajo pa lahko velik vpliv na njihovo zdravje. Pri 107 (60 moških in 47 žensk) kegljačih smo izmerili telesne značilnosti. V primerjavi z normalno po- pulacijo so enako visoki, imajo povprečno količino maščob- nega tkiva in nadpovprečno količino mišične mase. Zaznane so asimetrije rok tako v obsegih kakor tudi v masi ter v drži telesa, kjer je rama izmetne roke nižje, kar lahko povzroča težave hrbtenice. Ključne besede: telesne značilnosti, asimetrije, roke, zdravje. Primož Pintarič, Ivan Čuk Telesne značilnosti kegljačev Uvod „ Kegljanje je pretežno šport odraslih, saj so vsi vrhunski tekmoval- ci (nosilci odličij z absolutnih svetovnih prvenstev) bistveno prešli mejo polnoletnosti. Telesne značilnosti so pri vseh športih eden od pokazateljev modela športnika. Lahko bi rekli, da za sam rezultat v preteklosti telesne značilnosti niso bile tako zelo pomembne. Ima- mo svetovnega prvaka Borisa Benedika (1992,1994, 2002, 2005), ki je manjše rasti, bolj mišičast in atletske postave, ter svetovnega re- korderja in ravno tako prvaka Darka Bizjaka (1992,1994,1998, 2002), ki je višji in bolj vitke postave. Oba sta tehniko meta prilagodila svojim telesnim značilnostim. To nam da vedeti, da so tekmovalci reprezentance izbrani po nekaterih drugih bolj pomembnih po- kazateljih. Tabela 1. Vrednost osnovnih morfoloških značilnosti moške slo- venske reprezentance v letu 1995 (N = 7) (Čuk I. in drugi, Sodobno kegljanje, Ljubljana 2012, Kegljaška zveza Slovenije) Test Povprečje Telesna višina 176,6 cm Telesna teža 73,3 kg BMI 23,50 V letu 1995 smo opravili anketo na vzorcu vseh prvoligaških igral- cev in igralk ter jih vprašali, kaj menijo, v kolikšni meri je rezultat pri kegljanju odvisen od telesnih lastnosti. V naslednji tabeli so njihovi odgovori, predstavljeni ločeno za moške in ženske. Vrednosti je predstavljala petstopenjska lestvica Likardovega tipa, kjer 1 po- meni nima nobenega vpliva na rezultat in 5 ima odločujoč vpliv na rezultat. Tabela 2. Mnenje slovenskih kegljačev in kegljačic o pomemb- nostih posameznih telesnih lastnosti na rezultate v kegljanju (Čuk I. in drugi, Sodobno kegljanje, Ljubljana 2012, Kegljaška zveza Slovenije) Lastnost Ženske (N = 42) Moški (N = 40) Telesna višina 1,9 2,2 Telesna teža 2,3 2,6 Kožna guba 2,0 2,2 BMI smo izračunali glede na povprečne vrednosti telesne višine in teže. Povprečna telesna višina prebivalcev Slovenije, starih nad 15 let, je po podatkih Inštituta za varovanje zdravja 171 cm; povpreč- na telesna višina moških je 178 cm, žensk pa 165 cm. Kot lahko vidimo iz zgornjih tabel so kegljači in kegljačice pov- prečne rasti in telesne teže. Indeks telesne mase je v normalnih mejah. Prav tako je mnenje tistih, ki se ukvarjajo s kegljanjem, da so telesne značilnosti dokaj nepomemben dejavnik za uspešnost pri kegljanju. kegljanje, balinanje, »bowling« 149 Tabela 3. Povprečne vrednosti osnovnih morfoloških značilnosti slovenskih prvoligaških kegljačev in kegljačic v letu 1995 (Čuk I. in drugi, Sodobno kegljanje, Ljubljana 2012, Kegljaška zveza Slovenije) Test Moški (N = 61) Ženske (N = 62) Telesna višina 179 cm 166 cm Telesna teža 80 kg 63 kg BMI 24,97 22,86 Ker pa je kegljanje zelo enostransko obremenjujoč šport, nas je začelo zanimati, kaj se dogaja na področju asimetričnosti nog in rok. Te se sčasoma izražajo v obliki poškodb tako kroničnih kot tudi akutnih, ki pa so povezane z neprimernimi telesnimi značilnostmi (prevelika telesna masa, asimetričnost, skolioza, kifoza, ploska sto- pala). Krogla pri kegljanju je težka nekaj manj kot 3 kg. Tedensko opravi kegljač ali kegljavka 3 x trening 180 metov in 1 x tedensko tekmo 130 metov. Če to seštejemo, premeče v enem tednu 2010 kg, 8.04 tone mesečno in 80,4 ton na tekmovalno sezono. Velika večina je igralcev v načinu izmetna leva noga in izmetna desna roka, manjšina (predvsem starejših igralcev igra desna roka desna noga), malo jih igra v načinu desna noga, leva roka, samo eden igra leva roka leva noga. Tabela 4. Izmetna roka in noga pri kegljačih in kegljačicah (Čuk I., Izročki predavanja na licenčnem seminarju za trenerje 2014) Roka Noga Število Desna Leva 82 (77 %) Desna Desna 15 (14 %) Leva Desna 9 (8 %) Leva Leva 1 (1 %) Pri meritvah 2008–2010 smo opazili izrazite spremembe asimetrič- nosti telesnih značilnosti, ki se posledično izražajo v poškodbah – tako kroničnih kot akutnih. Značilne razlike so se pokazale pri obsegu nadlahti in podlahti ter kožni gubi bicepsa. Metode „ Za vzorec smo vzeli 60 prvoligaških igralcev in 54 igralk. Povpreč- na starost pri moških je bila 37 let, medtem ko so ženske nekoliko mlajše – 32 let. Meritve sestave telesa smo opravili leta 2014 z merilno napravo Inbody 720 (Slika 1), ki preko bioimpedance izmeri sestavo tele- Tabela 5. Rezultati meritev z merilno napravo inbody in s 3D telesnim čitalcem INBODY N moški XA SD p (t-test) N ženske XA SD p (t-test) Starost 60 36,76 17, 5 9 47 31, 83 16,02 Teža (kg) 60 81,06 11, 6 3 47 66,78 11, 0 0 Višina (cm) 60 178 , 82 6,48 47 166,64 6,10 Mišična masa (kg) 60 36,35 4,606 47 25,97 3,19 Body Fat Mass (kg) 60 16,85 8 ,11 47 19,59 7, 4 9 Procent telesne maščobe (%) 60 20,13 8,05 47 28,52 7,18 BMI 60 25,33 3,24 47 24,05 3,79 Pusta masa trebuha (kg) 60 2 7, 9 1 3,10 47 20,33 2,36 Pusta masa desne roke (kg) 60 3,64 ,523 0,00 47 2,35 0,38 0,00 Pusta masa leve roke (kg) 60 3,53 0,52 47 2,25 0,37 Pusta masa desne noge (kg) 60 10,22 1,16 0,09 47 7, 4 3 0,99 0,38 Pusta masa leve noge (kg) 60 10,18 1,23 47 7, 4 4 0,98 3D Čitalec Višina desne rame (cm) 56 145,63 6,08 0,02 46 135, 55 5,30 0,19 Višina leve rame (cm) 56 146,05 5,96 46 135,78 5,20 Obseg desne nadlahti (cm) 56 33,24 2,94 0,00 46 30,85 3,29 0,00 Obseg leve nadlahti (cm) 56 32,36 2,55 46 29,48 3,33 Obseg desne podlahti (cm) 56 28 ,12 1, 86 0,00 46 24,52 1, 87 0,00 Obseg leve podlahti (cm) 56 27,35 1, 80 46 23,68 2,34 Obseg desnega zapestja (cm) 56 17, 7 8 1,16 0,00 46 16,10 1,09 0,00 Obseg levega zapestja (cm) 56 17, 2 0 1,09 46 15,4 8 1,08 Obseg desnega stegna (cm) 56 60,99 6,02 0,39 46 59,95 5,15 0,09 Obseg levega stegna (cm) 56 60,73 6 ,17 46 60,35 4,87 Obseg desni meč (cm) 56 3 7, 8 1 2,51 0,57 46 36,35 2,82 0,03 Obseg levih meč (cm) 56 3 7, 7 5 2,54 46 36,50 2,82 Višina desnega stegna (cm) 56 7 7, 8 1 5,09 0,98 46 72,30 4,71 0,98 Višina levega stegna (cm) 56 7 7, 8 1 5,09 46 72,30 4,71 150 kegljanje, balinanje, »bowling« sa, ostale mere telesnih značilnosti pa smo pridobili s 3D telesnim čitalcem (Slika 2). Obe tehnologiji sta se izkazali kot zelo zanesljivi in veljavni. Rezultati in razprava „ Tabela 6. Idealni odstotek telesne maščobe. Ameriški svet za vadbo (ACE) Kategorija Moški Ženske Minimalno 2–5 % 10–13 % Odlično 6–13 % 14–20 % Dobro 14–17 % 21–24 % Povprečno 18–24 % 25–31 % Preveč 25 % in več 32 % in več Tabela 7. Razvrstitev vrednosti indeksa telesne mase (BMI) po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije Kategorija Vrednost Premajhna telesna teža 18.5 kg/m2 in manj Normalna telesna teža 18.5 kg/m2–25 kg/m2 Prekomerna telesna teža 25 kg/m2–30 kg/m2 Debelost 30 kg/m2 in več Glede na statistične analize lahko ugotovimo naslednje: Tako moški kot ženske po telesni višini ne odstopajo od popu- – lacije. BMI pri moških kaže na povečan delež maščobne mase (Tabela – 7). Če pa pogledamo odstotek telesne mase, ki je v mejah nor- male (Tabela 6), lahko ugotovimo, da je BMI večji predvsem za- radi nekoliko večje mišične mase. Pri ženskah ugotovimo, da so vrednosti na zgornji meji v odstot- – ku maščobne mase, kar pa je razlog v manjši mišični masi. T-testi kažejo na razlike med levo in desno stranjo telesa tako po – metodi Inbody kot tudi 3D čitalca:. Desna stran zgornjega dela telesa je tako pri moških kot pri žen- – skah bolj razvita, kar se kaže v povečani teži puste mase roke, v obsegih nadlahti, podlahti in zapestja. Pri moških nas morajo skrbeti razlike v višini ramen, saj je višina – ene rame nižja od druge. Običajno je izmetna roka nižja (Slika 3). Posledica tega je, da imajo bolj krivo hrbtenico (skolioze). Noge so simetrične, le pri ženskah so leve mečne mišice z neko- – liko večjim obsegom. Slika 3. Asimetrija v višini ramen. Slika 4. Kegljanje s slabšo roko na treningih. Na Slikah 3 in 4 je v višini ramen potegnjena črta. Na Sliki 3, kjer je obremenitev simetrična, je razvidna asimetrija v višini ramen, med- tem ko je pri prijemu krogle z eno roko asimetrična obremenitev povzročila simetrijo v višini ramen, kar bi lahko imenovali tudi ke- gljaška drža telesa, ko poskuša telo pod obremenitvijo vzpostaviti v simetrijo, ki jo je potrebo imeti za lažjo kontrolo samega meta. Glede na rezultate lahko ugotovimo, da pri kegljačih obstajajo asimetrije, ki vsekakor vplivajo na uspešnost in zdravje kegljačev. Vse ugotovljene težave se lahko omilijo ali odpravijo s primerno vadbo, razen če ne gre za genetsko pogojene težave. Tukaj mi- slimo predvsem na kompenzacijske vaje v telovadnicah oziroma kegljanje s slabšo roko na treningih (Slika 4). Žal pa je – kot v veči- ni športov – tudi v našem športu prisotnih preveč starih navad in predsodkov. Zakoreninjene načine treninga in razmišljanja je težko spremeniti čez noč. Od prvih testiranj pa vse do danes je ozaveščenost kegljačev veliko večja, saj so se razlike med levo in desno stranjo začele zmanjše- vati. K temu je veliko pripomogla stroka, saj se je pravočasno od- zvala na rezultate raziskav in preko licenčnih seminarjev prenesla ugotovitve na trenerje in tekmovalce. Je pa reprezentanca tista, ki kaže pot, in je vzor in tam se zopet kaže napredek tako v telesnih značilnostih kot pri rezultatih. Litaratura „ Čuk I., Pintarič P., Tušak M., Belcijan F., Likovnik A., Bajec B., Kugovnik O. 1. in Gobec L. (2012). Sodobno kegljanje. Ljubljana: Kegljaška zveza Slo- venije. Primož Pintarič, prof. šp vzg. Osnovna šola Božidarja Jakca primoz.pintaric@guest.arnes.si Slika 1. Inbody merilna naprava. Slika 2. 3D telesni čitalec.