Poitnlna plaSana v gotovinl Ixhaja v pondcljek in petek ob 5. popoldne. Stane meseino Din 7' — za inozernstvo Din 20'— Račun pri poštno-dekovnem zavodu St. 10.666. ft.. . .^VW<>AI|, Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, de.sno. Telefon int. St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejcmajo ob pondcljkih in petkih brezpogojno Ie do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dncva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Stev. 60. Celje, pondeljek 25. julija 1932. Leto XIV. Kcr je zjftraj nenadouia odrekel plin pri stavnem stroju, smo mogli daiiašnio štvilko izdati samo na dveh slraneh Cenj. naroonike bomo zato odskortuvali v eui prihodnjih šte- vilk. Prebivalstvu dravske banovine! V zadnjem rasu se poslu/ujejo iz- vestni tinitelii v politični nropagan- di nedopustnib sredstev, ki morejo v svojih posk'dicah občut;:o oškodo- vatj nncijonalne in gospouarske in- icrcso joedincev in celotc. Tako se od časa do časa po.ia.vljajo letaki, s kateriini se hoče pj ikazaii nevzdrž- nost obstoječega državnopravnega stanja iu ra/.širjaio med narodoni docela iieosii'>vane a)i pa močno pre- liraiie vcsti o kritični gospodarski situaciji v dizavi S sistematskim mimigavanjem o manivrednosti na- šega denarja se skuša 1u;!i omajati zaupanje v d'unace gosno.iarske za- vode iti ustai.'ove, z vsemi navedeniT mi-in sličnimi sredstvi pa odvrnili piebivaistvo o<[ rednoga izpolnjeva- n.ia. njegovih /akouitih obveznosti d> države. Nad lakinii nozdravimi, zrologa. in zavedncgn naroda, nevredr.iini poja- vi se lahko ladu.iejo samo neprija- lolji driave in naši narocini naspro't- niki, državi sami in njenim držav- Ijanom pa niorajo pov/.ročiti nepre- glcilno materijalno in movalno ško- do. Dejstvo i<\ da je, kakor na ves ostali svot, legla tudi na ;iašo drža- \-:> težka gosnodarska krba, katero •občutijo danes že vsi sloji prebival- stva; toda izven vsakega dvoma je. da fzboJjSanje gospcdarskih prilik nl tričakovatj od zlonaniernega in si- stematskcga ubijanja vere v lastno yospcdarske raoč, tcraveč edinole od složnega in vzajemnena sodelovanja vsel^ ki jim je pri srca obstoj ter mil en razvoj in nauredek naše ožje domovine ter iiaše državno zajedni- ce. Samo v požrtvovalnem in ustvar- jajočem delu je naš spao, maloduš- nost in omalovaževanje samega sebe nas vodita, n?izogibno v propast. Kaj naj bo uspeh takega razdiral- nega dola naSih notranjiii in zuna- njih nasprotnikov? Z iijiin se brez uvöma ruši ugled države mod zuna- njiin svetom, izpodkupuje njen kre- dit na. niednarodnem denarnem tr- gu ter s-labSajo mo/nosti njencga go- spodarskega »azmalia. Koiične posle- dice tfjfja zaiostncya uspeha zadene- fo pa i-eiokupno nose narodno gospo- tlarsivo. Z ubijanjmn vera v lasten ficnar se upropašča;o ali vsaj ogro- ža.jo domači denarni zavodi in go- spo'darske usianove, zgraicne s tr- dim delom in prihranki delovnega •judstva. Popoln zastoj gospodai'ske- ga življenja, ki preti kot posledica takih jjojavov, pa, dovede neizogib- no do usodnega osiro'ina^enja celo- kupnegii pi-ebivalstva. Jasno je to- rej, da ni s takim delom nikomur poiiiagano, naspi'olno, žo itak težka gospodarska in denarna kriza se z njim samo poostrujc, zajemajoč ved- no širšo sJoje in zavzemajoč vse ležje obi ike, posamezniku pa se po- vzrota riejaiiska materijalna škoda. Organizirati, podpirati ali trpeti ta- ke početje, pomeni biti grobokop Jaslnega blaöostonja. Pri prosoji (ližavnoj)ravnoga sta- nja ne more biti za rednega pozna- valca prilik v državi nobcnega dvo- ma, o torn, da je samo v jugosloven- stvu mogoč chstoj in napredek naše države. Jugoslovcnska misel, ki jo bilu spiojcta od eelokupnega naroda in jo uveljavljcna v vseh temcljnlh dižavnil) zakonih kot edino niogoču podla.ga mirnpga sožitja, onakosti in enako;)i-avnosti vseh dizavljanov, predstavlja vouilno in ustaljeno lini- jo naše državne politike. Ona nudi se posebcj nain Slovencem vse pogo- jo in jamstva nacijonalnega, kultur- nega iu gospodarskega obstanka in lazmaha. Rova.riti proti tej ideji, ki je bila zasidrana v sreih naših naj- večjili mož in ki je vodila naš narod k osvobojenju in ujedinjer.ju, je isto kot rušiti tenielje, na katerih je na- ša država, siinbol naše [^olitične in gospodarske neodvisnosti, zgrajena. S teini ugotovitvami zßlim apeli- lati na zdrav razuin in uvidevnost j>rebivalstva dravske banovine, da oäk ciio odklGiii pegubao delo zlona- mcriiih ali zaslepljeniii narodnih škodljivcev in imajoč v vidu svoje Ltstue življeitske interese, ne dopu- sti, da bi se neodgovorni dementi še nadaljo igral» z usedo naäe demovi- ne ter zapravljali narcdiiö blagosta- nje. Dižavna oblast je tiJno odloče- ii!i, dn ¦/. vsemi ra.zpoložljivimi zako- p'tinii sroulstvi nastopi proti vseni in vsakomur, kdoj1 bi z nedopustninii dejanji dgroziil iniren ra:voj gospo- da.i skcgii in pulitictiega zivljenja v (iržavi. l'o zakonn )>jkli(.an, da čuvani javne koi isti in skrbim za, občo bla- yinjo na povcrjenejn mi obnioCju, la^glaSam obonem na tenieljn rlena (i'i. v zvezi s čl. G5. in Ini zakona o notnmji upravi naslednjo naredbo kraljevske banske uprave § 1. Propovedano je vsako j)isanje, iz- dajanjo, tiskanje in razsii'janje kitjig, novin, plakatov a!i objav, ki merijo na to, da se v narodu omaja .iugoslovenska državna in nacijonal- na zavest, da.«e mupo'd pietvezo ne- osnovaiiih in tendencijoznili predpo- stavk joinJje vora v gospo'darsko inor mi razvoj države, da se )/ipodkoj)ava njegovo zaupanje v vrednost našega donai'JM ali ga odvrača od plačevanja davkov, oziroina od i/.polnjevanja dingih državijanskih dolznosti. Ena- kri prepoved velja za sirjonje vsakrš- nih ustnih vesti navedene vsebine in tejidence. Vsakdo, kdar bi se pregrešil zoper to naredbo, bo kaznovan na podsta- vi čl. 1.9, točka 2. zakona o noti-anji uj)]-avi v zvezi s §§ 12. zakona o iz- ])remeinbali in dopolnitvah zakona o notranji upravi z denaruo globo do 1G00 Din odnosno ob nepiačilu de- narne kazni v odrejonem roku z za- pcrom do 20 dni. Prodnja kazen se l)o izrckla, nokvarno sodr.okazenske- mu progonu, i-e bi se dejanje nak- nadno izkazalo kot budodelstvo po kaz. zakonu. LJUBLJANA, due Hi. juüja 1932. Ban: dr. Marušič Dva požara vsled strele CELJE, ::4. julija. V soboto 23. t. m. okiop 11.45 do- poldri'j so prepregli nebo nad Celjem in okolico grozeči oblaki, iz katei'ih so je med gnnenjein in ireskanjein vlila piolia, pomesana ". drobno to- čo. Nevihta je trajala samo fietrt ure, povzrocila pa jo dva po?.ara. Najprei je tresc'.lo v slog na trav'iiku za vilo ge. Wis-iakovc ob Ljubljnnski cesti nad Glazijo. Seno, ki je bilo sprav- Ijeno nn stogu in ki je ležalo v viso- kom knpu poleg stoga, se jc takoj vnelo. V nekaj minutab :-,o prispeli (ollski ga,silci. ki so resili drugi ve- 'il]• Iludiuji. Plamti'j so objcli vse ui icsene, z opeko kritn skladišč- 1:0 onji'ktc, v katerih »¦> bile sprav- jono vt like zaioge ovsa, sena in sla- FAVORIT najlepših časov - — časov, katere preživi žena v pazljivem nego- vanju svoje lepote, je in ostane Elida Favorit milo s svojim nežnim finim vonjem. Isto ohrani polt čisto in jasno ter ji daje naravno svežost inlepoto. ELIDA Cs^ -J me. Kiiialu ;c prispelo ibizeli. V kratkem «";asu so ga- silci iz Gal)e)-ja, Ceija, /. v.opatc, Te- j barja. iz Trnovelj in ?. Babnega /. niotornlnu brizgalnami in drugim ! gasilskiin oro-Jjem. Bri:;p,aine so je- le crpati vodo iz bližnje »oglajne in jo bruiiati v močnih cutkih na go- ieča poslopja. Združen<:mu naporu in požr tvova'r.osti gasikev se je po- srečilo lešiti dolge sklaöc drv poleg gorečili poslopij. Drva so se že vne- mala, pa je lakojšnja kr absolviral svojo točko, pri.šol na oder na strehi hiše, o'.ilozil drog :;a balansiranje in se ho toi prikloni- t; občinstvu, se je z glavo doiaknil elektrk'nega voda.. V tem hipu se je mo'cno zabliskalo in fan!- je ti'escil: z 12 metrov visoke strehe z glavo na pločnik. Prdstavo so takoj prekinili. Okrožn; zdravnik g. dr. Hočevar iz Colja, fr1" se j« slučajno vozil mimo. je ponesrečenca, ki mu jo vrela kri iz glavt. obvezal. Mlakarja so prepe- ljali z rešilnim avtomobücin v celj- sko boinieo. Pri padcu si je zloniii lobanjo in dobil še druge težke po- Skodbe Do pondeljka oj.cldne še ni prišel k zavosti. Mlakar je na odru izgubi1 orienvanioi Gre- mija trgovcev v Celju, Ra/!agova uli- ca 8., pritličjo levo. c Iz poštne službe. Postna urad- nica gflč. Mari ja Debeljrikova jo pre- meščena iz Konjic v Celje, sužiteljiea gdč. Josipina Dobničeva j>a iz Celja v Laško. c Tri žrtve splašenega konja. Ko sta dnmar Franc Vouk ? Ponikve oh luž. žei in njegova IW-letna žena Ne- ža peliala v petek 22. t. m, svojega. 14 met^ccv starega obai^iega sinčka 7. vozorn v Celje, se je v bližini št. Jurija nenauoma splašij konj in zdivja! po cesti. Vsi tri jo so padli z voza. v'oukova si jo pri padcu prc- bila lobanjo, sinček je , v ccljsko bolnico. Mati i:i sinček sta ( ostala v boinici, o'ceta pa so po zdravniski pomoči poslaii domov. c Poskus samomora. irasikantka Pavla ;.. iz Celja je 22. t. in., iz nezna- nega vv.roka spila večjo količino oc tove kisline. Prepeljali so jo v celj- sko boinico, kjer so ji izpiali želo- 'lec. L. je izvtn nevarnosti c Ne/goda pri jedi. 3>'.-'etni Mariji Močnikovi iz celjske okolice je v ne- deljo 2-1»- t. m pri jedi obücala kost v goltaricu. Močnikovo so prepljali v celjsko bolnico, kjer so }\ odstranili kost iz goltanca. c Tatovi kcles so zopot na delu. V nedeljo 24. t. m. ob pol u. dopoldne so ukiadli mesarju g. lerdinandu Dečnumu ml. iz Celja i/.pred neke prodajulne v Gosposki ulici 1500 di- narjev vredno kolo znauike »Kos- mos«, v pondeljek 25. t. in ob pol 11. •iopoldne pa iz veže davs.nc uprave na Cankarjevi cesti sta.ro, črno ples- kano kolo znamke »Stevr«. c Va2no za iastnike motornih ka- les. V t-inislu lazpisa ministrstva li- lanc, tddelck za davke. št. 49.530 z vine 14 d. 1932. morajo init-ti vsi last- niki motornii». koles od 1 julija 1932. • ialje pi-' sebi piometne kn'izice, izda- ne od pristojue davčnc uprave in s-dobrene za ii])orabo od urada, kjer je bilo vozilo registrirano Opozarja se, da ]>odo lastniki teh vozil, ki hi j;redpisanega odabrila -a uporabo (piometne knjižice) n* iineli na vo'znji pri sebi za. vsak whiier kaz novain •/. globo 100 Din (Si list 32 od Pri mncgih boleznih srea in krv- nih posod, kakor tudi pri poapnenju zi.l, hemoroi'.'ov, odpravi ]>ol kozar- | ca. dnovno zjutraj, na t:;JC želodec j ];o'pite Saxlrnnei'jeve navo,vne gren- j čice HUNYADI JANOS neprijetno I napenjanje, fi-guliia, sro.ico, pospeši obtok krvi, poskrbi za olajšanje in povečano dobro. počutje. »HUNYADI ! JANOS lahko stalno je^iljejo tudi j slabotnrijši 'iuclje, ker re-, zapušča nobonib skodljivih pojavov. Fazite na etiketo z rdečim sredn.iim poljen?. j Dobiva se v vseh lekarnah, drogeri- jah in boljših trgovinah. 23. 4 i:*32, prip. S). Vsi varnostni in iiiiančni organi so preje'.i nalog, da ¦'zvajajc zadovno kontro1«.' nad mo- lnotornimi vorili. c Sanit. kapetan I. kl. ür. J. Man- dil, s]>ecijalisi za kožne ••: vcnerič- ne boU-xni so je vrnil iz inozemstva in zopet izvrSuje prakso v svojem stanovanju v Celju, Kralja Peti'a cesta 13. c Franc Jožefova« giencica }>ovz- loča prost krvni obtok. Sport SSK Celje : SK Atletik 3:3 (2:1) Prvn kvalifikacijska teki^n za vstop v podsavezno lifjo. CELJE, 25. julija. Točp.j ob napovedani u\« se je pri- ce la, včeraj na igrišču SSK Celja, Glaziji. prva kvalifikacjska tekma »nod SSK Cell?.in in SK Aüetik. Tek- nia, ki .ie pijva.bila na ij,> iščo okoli 800 gledalcev, se je kc-TsOiiia- noodlo- čeno z ,'ezultatom 3 : 3 \2 : 1). Celjani so irncli početni udarec in so morali igrati proti solncu, vendai- pü, so !>rešli .akoj v oloa..ivo in At- letiki rckaj f.asa sploh :;ižo prišli v bližino nasptolnega gola To jc bilo poved, da so ])ričeli At!ot;ki že kar od zact'tka s svojo inenda »priroje- no« siirovostjo in dalo .-'o je slutiti. da ii j ill igra r.>e bo prev-^c lepa, kaj sole fa l. V 10. minuti roka v kazen- skem pro'stoiu Atletikov in prisoje- lio 11-metrovVo so pretvo?ili Celjani sigurno v go' V 12. minuli je sledi' pi'vi n.'jpad Atletikov, ki so je končal s koloin, pa jc ostal bio/ težjih })(>•• -lodic. Minuto uato lop ;vodor Celja in Zupanc je poslal žogo ncubranlji- vo v nirežo. 2 : 0 za Celje. Sledil jo nato napad Atletikov po ievi strani, ki se jo končal s, kotom, :z katercga je pacle! precej po ki-ivdi viratarja prvi. go' za Atlctiko. Zopot so napa- dali Celjani in vratar atletikov je inael- ol>ilo posia in prilik«:, da se i^- kaže. Res >vsportno« se je izkazal, .skušaJGČ obrcati brcz vzroka na- sj>rotuo;ia igraica, za kai si je za- služil izključitev, ki jo pa ni bilo. Proti k>,ncu polčasa je vaiovila igra iz polja v polje. Celjani jo dosegli Ie par neizrabljenih kotov in polčas se je konc.al z lezulUitoin 2 : 1 v njih korist. Tudi v začelku drugega polčasa so imcli Celjani več od igie, pa, so nato nekolil.o ])opustili, kar .>ü pridno iz- rabili AtletiK?. in v 12. minuti po Aoncanu izenačili. Po ^ivahni, pri Atletikil) mestoma surovi igri je uspelo Atletikom v 22. minuti, da so dosegü vodsivo. Možtva Celja se je pričela polaSčati neka lervoznost vendai pa so s,e je kmaiu otresli in zabili i/. gnečc pred nasprotnimj vra- i-i tietji gol ivi tako izenačili. Nato se je pričela borba, ki naj bi odločila tej ali oni suani zmago, pa žoga ni iiotela v mrežo. Celjani so pokazali v splošnem do- bro igro in bi ob malo večji pazlji,- vosti i-iav lahko odločili jgro v svojo korist. Imeli .- o od igie mnogo več in tri eetHine jgro picvlad^vali, dočim jc ostalo pripadlo Atletikuni. Vratar jo bil mestoma precej nesiguren in rna ž:iga je pač zašla po njegovi krivdi v mrežo. Branika sta bila razmeroma -lobira, nekc'iko soude- iežbe pri di iir,ein golu pa ima tudi 'evi b'anile-. Haives-lriija, ki je igrala v prvom polCas«.: nekoliko !'.ervC'Z'io, je v drugeni precej dobro iunkeijonirain. Napad je imel z ozi- lom na robustnost Atletikov zelo te- /avno -tališčc, vendar pa je povzro-' oil njiliovi obrambi precei po'sla, Mo- štvo Cc'ia se jo predstaviio kot zelo discipUniian':,, tolinična boljšn od tiaspiotnika, in bi ziuago zaslužilo. Atletiki so ]>odali zelo ostro igro ki yr preveč v suro'vo1-1, siccr pa je to, Uadar že ne gio di'ugace, njihova navada. Mno- tthn mralcem. kakor Za'arju, Suho- ložiiikn itd., i,a so bile noge nasprol- uika ip'iogo Ijubše nego L.ga. Sodnik g. Dcržaj iz Ljubljana je sodii i'-. deloina zadovoljivo. V posa- inoznil; niomentili jc pripusU! provcč surovo ijf,ro, kaa.'jo povaročnlo mod gledalci upraviCens proteste. K. D. Prvovrstne sfavbne parcele nasproti Zdravstvenega doma v Gre- gorči7;evi, TavCarjevi in IpavCevi ul. se prodajo. — Pojasiiila daje Karol Breznik, Celje, Frankopanska 1. Službo siilsdiscnilia, siup ali kaj sličnega iščtm, najraje v Celju. Metličar Ivan, Nova vas 21, p. Celje. Proda se Pisalna miza, črno polit., nova, ši- valni stroj, Brockhausov leksikon, nova izdaja. Foto (iX9 Zeiss in razno pohištvo. — Vprašati pri portirju hotel a »Evrope*« V Celju. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠ1 NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000 ooo'— Kupuje in psro- cžolJci cieviase in Izdaja uverenje za izvoz blaga. Sfanovanje obstoječe iz 2 ali 3 lepih parket. sob: kuhinje in pritiklin, in nekaj zele- njadnega vrta blizu mesta se odda s 1. septembrom t. i. Naslov v upra- vi lista. Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za iste popolno var- nost in ugodno obrestovanje. Podružnici: Maribor, Šoštanj Kdo odstopi terjatev Din 50.000'— pri Celjski posoiilnici v Celju, Din 30.000' pri Ljublj. kredi^ni banki v Celju proti takoj- šnjemu izplačilu v gotovini. Ponudbe z navedbo skrajne cene se prosijo na up. lista pod značko »M. B. Gotovina«. Franjo Dolžan ÖCÄ kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzcma vsa v zgoraj navedene stroke jpadajoča dela In popravila. — Cene zmerne. —WB—P Postrežba točna in solidna 1 Telefon &t. 245 Dobra gostilna in deliliatesa na prometni ulici se odda za 35 000 Din. Proda se trgovina in gostilna pol Ure od Celja za 120.000 Din. Naslov da K. Breznik, Celje, Frankopanska ul 1. l&č:m enosobno stanovanje s kuhinjo in pritiklinami do 15. avg. ali najpozneje do 1. septembra v mestu ali v bližnji okolici. Naslov v upravi. Stafiovanie obstojoče iz 1 sobe, kuhinje in pri- iiklin išče zakonski par brez otrok /. novim pohištvom. Naslov v upravi iista. Stanovanje 2- ali 3-sobno s kuhinjo iščem v me- stu ali njegovi bližini. — Ponudbe na upravo lista. Zavarowalnica išce za Celje in okolico sposobnega in zaupljivega zastop- nika. V stroki neverzirnni se bodo instruirali in vdelali. Kavcija bre/pogojno potrebna. Izčrpne pismene ponudbe na Publicitas, Zagreb, Ilica 9 pod št. 30 889. Urejuje Rado Ptinik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan öetina. - Oba v Celju.