Naročnina Usisi: =
Celo leto	.	,	K	IO—
Pol leta	.	.	„	5 --
Četrt leta	.	„	„	2-50
Mesečno	.	.	„	1-—
Zunaj Avstrije: =====
Celo leto	.	.	K	15-—
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
Inserat! ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6 redne petitvrste : pri večkratnih oznanilih velik :::	popust :::
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo In upravnišlvo: Maribor Horoška ulica 5. — Telefon št. 113.
MeodviscH političen list za slovensko ljudstvo
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Svetovna vojska?
Splošna mobilizacij a v Avstriji, — Rusija mobilizira, — Nemčija se pripravlja.
Presvitli cesar > je glasom uradnega, naznanila) Strejtu, da se bo Bolgarska zadržala v vojski med z dne 31. julija odredil splošno mobilizacijo vse ar-' Avstrijo in Srbijo popolnoma nepristransko. To se made, mornarice, deželne bramii,e in je vpoklical čr- je vedelo že prej, a se je sedaj torej tudi uradno pano vojsko. T& odredba Njega c. kr. 'apostolskega Ve?- trdilo. Kakor hitro pa; bo posegla v avstrijsko-jsrbs-ličanstva nima nobene sovražne namere, marveč je ki spor še, katera druga država, bo seveda tudi Bol-zaukazana iz previdnosti v svrho ipotrebne obrambe garska nehala biti nepristranska, naše države.
Crnogorcem huda prede!
Rusija se oborožuje.
Uradno poročilo iz Berolina poroča, da/je nemški poslanik iz Petrograda javil v Berolin, da. je car ukazal splošno mobilizacijo ruskle armade fcn mornarice. S tem je Rusija pokazala, da. bo skušala za-prečiti kazen, ki jo je določila' Avstrija Srbiji za timor našega prestolonaslednika. Skušala bo, h, dosegla ne bo nič! Ruski car ima pač najmanj povoda, da ščiti umor članov vladarskih hjjš, kajti celo' njegovo življenje ni drugega, kako)® nepretrgan stirali pred napadalci in morilci!
Nobena država ni menda v takfenii zagati, kakor je Crnagora. Kralj Nikita bi se rad izmuzal iz težavnega) položaja, toda. ministrski svet deluje za popolno spojitev s Srbijo. Nikita je bolan, prestolonaslednik Danilo je v inozemstvu, princ Mirko je pa srbski general. Kakor vddno, trpi dežela zlasti sedaj na pomanjkanju denarja;, pred vsem živil, ker je meja, proti Avstriji popolnoma zaprta. Govori se, da iC ‘odredil vojni ministerAjhkotič vojno oborožbo Lov-čena, kjer je zbranih 10.000 mož., V armadi in med ljudstvom vlada naravnost obupnost, ker razsaja barvica, tifus in celo ma|larija. Zdravnikov imajo v celi deželi: le 17. Bližajo se za kralja Nikita, ki se je na slepo zvezal s Srbijo, hudi časi.
Turčija preži v ozadju.	'
poslanik Iswolskjj je v petek; dopoldne poselil min. predsednika in zunanjega ministra Vivianija, Francoska javnost še je vedno za to, da se zabrani svetovna vojska.
Španska ostane nepristranska,
„Epoca“, uradni list, piše: ,Akada izjavlja, da bode ravnala Španska v slučaju mednarodnega' spora popolnoma nepristransko. Vse druge vesti so neresnične.
Glavo po koncu!
S	tem, da je Rusija odredila mobilizacijo in da sta nato Nemčija in Nizozemska odgovorili z nenavadnimi vojnimi odredbami' 'še ni povedano, da ni več nobenega pota do miru, in da je svetovna; vojska gotova" 'stvar. Vkljub vsemu temu se Sp Rusija dogovarja z Avstrijo in Nemčijo, kako mirnim potom rešiti zapletljaj, zraven pa Francija in osobito Anglija neprenehoma vplivata na Rusijo;, naj se ne prenagli in naj ne skoči v krvavi svetojvni vrtinec. Toda če bi tudi Rusija, ne prišla več do mirnega .premisleka. in res posegla, vmes v naš- avstrijskopsrbski spor, potem na,s Rusija, tudi ne ‘ustrahuje, kajti nam prideta Nemčija in Italija na pomoč.
Avstrija si ne želi svetovne vojske, ni "dala Rusiji za njen nastop nobenega povoda, a. to je gotovo, da Avstrija od svoje pravične vojske s Srbijo na noben način ne odneha. Mi bomo kaznovali vsei, ki so sokrivci na umoru Franc Ferdinanda in ga odobravali. Ako Rusija hoče vojsko, daj ščiti zločinski umor, potem je to stvar njenega ukusa — a. mi Avstrijci ne zgubimo ne glave ne pogumat! 'Odločno sedanjo pot naprej.
Uradna poročila z bojišča.
Spopad pri Elo tj e va cu.
Dne 31. julija.
'Včeraj je četa naših izbornih obmejnih lovcev odbila napad mnogoštevilnejših Srbov pri Klotjeva-cu, ne da bi imela kako izgubo. Srbi pa so izgubili 1 častnika in 22 mož.
Junaški cin.
Dne 30. julija.
'Obmejna lovca Jožef Hluzek in Iv., Sin iz Moravskega sta, v četrtek, dne 30, julija, ob srednji Drini med sovražnim ognjem preplavala naraslo reko in sta na. nasprotni strani uničila srbsko telefonsko zvezo in s tem napravila čin, ki zasluži, da se ga žabe-
leži v knjigo	avst rijskili junakov,;				
	1 *	t	1		
Obstreljevanje Belgrada.
Danajski list „Neue Freie Presse“ priobčuje o dogodkih v noči od srede na četrtek izviren dopis iz Zemuna, ki je dobil tudi uradno dovoljenje, da se sme priobčiti:
Vse kaže, da bomo doživeli hudo noč. V Zemunu so vse luči ugašaj e ne. Voz, ki se pomika jz vo-
Nemčija primerno odgovori.
Na došle vesti iz Petrograda’ je po uradnem poročilu odredil cesar Vilijem takoj vojno stanje in odpotoval v Berolin.
Preteča vojna nevarnost zahteva vse vojaške odredbe ob meji. V obrambo železnic, poštnega, in brzojavnega prometa za vojaške potrebe so se izvršili vsi potrebni ukrepi. S proglasitvijo vojnega star nja nastopi obsedno stanje v Pruski in se prepovp objavljati vesti o 'gibanju in zbiranju čet in obrambnih sredstev.	’
Prepoved izvoza iz Nemčije.
Uradno poročilo javlja nadalje iz Berolina, da so,izšle 31. t. m. 3 odredbe, ki prepovedujejo izvoz živil, krme, živine, avtomobilov, premoga, olja, tera itd.
Vojna nevarnost za Nizozemsko.
Kraljiča Viljemina je izdala oklic, ki naglaša vojno nevarnost, odredi mobilizacijo in tekliče drugo zbornico.
Zadržanje Rumimi j e.
Rumunski uradni list .„IndependaincO Rouinai-ne“ poroča : Dolžnost Rumunije je, ker ni mogla zabraniti spora med Avstfo-Ogrsko in Srbijo, da se sedaj vzdržuje vsake izjave, ki bi bila neprimerna ča,su in v protislovju z lalstnimi težnjami in s prijateljskimi razmerami do držav. Po slovenskem se to pravi, da Rumunija noče na tnobeno stran pokazati svojih kart. S tem je položaj le še bolj zamotan.
Bolgarija se še ne vmešava.
Bolgarski poslanik v Atenah je javil uradno v imenu svoje vlade grškemu zunanjemu ministru dr.
Povsod gledajo z. zanimanjem na gibanje ljudstva v Turčiji. Tako mirno ne bode Turek opazoval dogodke na jugu ; ni še pozabil hudih udarcev, katere mu je zadala balkanska vojska. Toliko je gotovo, da-je Turčija vedno v. zadnjem času bila odkrita prijateljica Avstro-iOgrskei; 'visoki turški dostojanstvenik se je izrazil še pred par dnevi, da smatra Turčija Avstrijo celo za svojega zaveznika, ker gre proti njihovim' najhujšim sovražni keen, Srbom in Grkom, v boj. Turki odobravajo splošno odločen korak naše monarhije. Zato se morajo tudi pripraviti, če bi prišlo do resnega spora. Grčija je zavezana po pogodbah, da pošlje Srbiji 100,000 mož na pomoč. Ce pride do tega, tako je nagla,šal turški državnik, potem postanemo mi Turki naravnost zavezniki Avstro-U.gnsfce in _bodemo varovali svoje težnje napram Grški in Srbiji.Tur-čija upa, da doseže v tem .slučaju za-se velike koristi in pridobi zopet, kar je izgubila vsled sklenjenega miru, v Bukareštu. Ljudstvo sili naravnost v. boj in zahteva maščevanje; splošnemu razpoloženju ljudstva se ne bode zamogla vlada odtegniti. Listi pišejo bojevito in zahtevajo od vlade, da mora takoj staviti Srbiji ultimatum (zadnjo besedo), če noče ta prostovoljno spremeniti mirovnih določb v Bukareštu. Najnovejša poročila že tudi javljajo, da so odjadrale vse t u r š k e t o r p e d o v k e pod vodstvom admirala Limpos-paše iz Bospora p r o t i j u g u med otoke Egejskega morja, kjer so se svoj čas najbolj šopirile grške ladje. Iz teh podatkov lahko vidimo, da se Turčija jako zanima za sedanje spore.
Angleška še noče pokazati barve.
List „Westminster Gazette“ povdarja, da angleški državnik Grey še vedno posreduje za mir, toda nikdo ne more reči, kako se bodo stvari razvijale in kaka dolžnost še čaka Angleško v tem tednu.
Brez dvoma se pojavijo lahko razlogi, iz katerih bi Angleška ne mogla mirno in neudeležena opazovati evropski spor. List povdarja, da mora Angleška' uvaževati svoje pravice zlasti- radii varnosti v Indiji in prekmurskih posestev.
Kaj pravi Francoska?
Francoska še sicer ne mobilizira, venerar se pripravlja. Francosko mornarsko ministrstvo pa izjavlja, da so javne vesti o odredbah vojnega ministrstva in miru sicer netočne in neresnične. Ruski
ješko stražo na kolodvor, mora na povelje ugasniti svoje svetilke*. iTudi Belgrad je brez luči, ki sicer tako prijazno svetijo k nam. Vse mesto je zavito v temo, samo na obrežju gorijo v dveh vrstah svetilke, ki se odsvitajo v temni Donavi. ITIiho je postalo, vse tiho. Samo na kolodvoru soptihla lokomotiva, ki bi naj vlak odpeljala v Novisad.
Ob bregu stoji mnogoštevilna ljudjsMvo, odrasli in otroci, ki tajno medseboj šepetajo in pričakujejo prihod monitorjev., '.Ge pridejo monitorji, je znamenje, da se bo boj ponovil, !Malo prej še smo gledali vroč boj.
Že rano popoldne so imele naše težke baterije artilerijski dvoboj s srbskimi baterijami, ki so bile postavljene pri Banjici, T> kilometrov južno od Belgrade.
Deset minut pr,ed 8. uro zvečer se je začelo pri mostu ob Savi, rgvtoo ko se je menjala naša predstraža,, močno streljati iz pušk. Kaj je bilo? Av-stro-ogrski aeroplan (zrakoplovni stroj), ki je prišel v smeri od Novisada, je ‘plaval nad srbskimi postojankami in jih obsvetljeval. Kakor, sveteča se vojaška tiča je krožil visoko nad sovražnikom in je dajal naišiim topovom smer in cilj za ‘streljanje.
Ob tem času se pridružijo puškam naši havbici. Njih -ogenj, H so ga bljuvali z občudovanja vredno natančnostjo, je kmalu prisilil nasprotno artilerijo, da je utihnila.
Kmalu potihne bojno gromenje.
Sedaj smo odšli na slabo razsvetljen kolodvor ter čakali nadaljnih dogodkov. Proti 11. uri ponoči so začeli monitorji metati luč. En monitor je zavozil v Savo in obstal čisto ob bregu Salve. Njegove napol sveteče svetilke so modrikasto oasvitale na nas. Dolgo se ni nič ganilo na monitorjih. Naenkrat pade z enega strel. Cisto najtančno se vidi, kako so granate vdarile v spodnji del terbskih utrdb vi sav(-sko-donavskem kotu, na severnem robu Belgrada. A kmalu se zasveti drugi in tretji strel. V Savi zasidrani monitor pa je me,tal luč doli do mesta.
Naenkrat je opaziti ob mostu živahno gibanje. V tem hipu začnejo naši podonavski čolni in ob bregu postavljene strojne puške brzo streljati. Smrtonosne kroglje pošiljajo v čejto nasprotnikov, ki so jo obsvetljevali metalci luči, dat so kroglje zagotovo našle svoj cilj. Nekoliko časa se vedejo Srbi, kakor da bi se hoteli ustaviti na nasprotnem bregu ■ in pa nam odgovarjati. Toda naše strojne puške naredijo v njihovih vrstah kmalu velike vrzeli in ker so začeli naši havbici sodelovali, so kmalu, zbežali s svojih postojank. Srbske izgube so jako velike; na bojišču so pustili mnogo mrtvih in ranjenih.
Boj na mostu, ki je bil istotako težak kot kratek, utihne. Luči monitorjev ugajsnejo. Ladje, ki so se gibale kot ponočne sence, se potopijo'v popolno temoto.
Cez nekoliko časa se zopet kakor zbjiska; monitorji tipajo po sovražnem pobrežju.
Toda Srbi so po prvem naskoku, ki so ga nar redili, imeli očividno dovolj. Njih poskus, most popolnoma razdreti, je bil krvavo odbit.
Naše čete se drže nad vso hvalo imenitno. .Več kot 24 ur so stale v ognju in vsa; prizadevanja Srbov, • polastiti se mosta, so se Izjalovila ob njih vrlini in čuječnosti.
Posebno se je odlikovala, mala posadka finančne stražnice Burma' tik 'Malega Vojnega Otoka, ki leži nasproti belgrajskemu pobrežju in je vsled' povodnji njega zveza z ogrskim bregom pretrgana. Ta posadka je morala vzdržati glavni napad sovražnih čet, ki so bile na ladijah ob belgrajskem pobrežju. Ko se je zmračilo in so posadko izmen ili, so marširali junaki posadke v svoje bivališče!, kakor da bi prišli iz vežbališča.
Proti VA. uri ponoči se je vnel nov boj na Sa-vinem mostu, v katerega so naši havbici krepko po-segli. Edenajst' šrapnelov. se je ustrelilo proti srbskim četam. V temni noči se je razločno videla pot strelov in se je čulo, kako so se razpočili. Monitorji, ki so bili v bližini Velikega Vojnega Otoka, so streljali na mestni vrt v Topšiderju na jugovzhodni strani mesta Belgrada.
Proti %2. uri ponoči se je začulo močno streljanje pušk, ki je po petih minutah zopet prenehalo.
Ob 11. uri je korakala v Zemun nazaj,kompanija, ki je bila kot predstraža posSjaVlfiena k Savi-nemu mostu in je stala v ognju •polnih 24 ur. Obrst brigadir, ki je pričakal kompanijo pred vratml vojar šnice, je imel na hrabre vojake, ^ki so bili kot prve čete avstro-ogrske armade v ognju, kratek, podžigajoč nagovor. Pohvalil jih je za njih vstrajnost in pogum. Moštvo je poslušalo z leskjetajd^mi očmi in nihče ni kazal sledu utrujenosti. Po oberstovem govoru je kompanija marširala s krepkim' korakom naprej v bivališče.
Strašno poročilo.
Ruski poslanik vedel za prestolonaslednikov umor.
O smrti ruskega poslanika v Belgradu, Bart-viga, se še poroča od dobro poučene strani: Splošno se je z začudenjem opazilo, da se ruski poslanik v Belgradu, Hartvig, ni udeležil sv. maše-zadušnice za umorjenim prestolonaslednikom Franc Ferdinandom. Ko se je avstrijski poslanik baron Giesl vrnil v Bel-
Zaloinik in izdajatelj; Konzorcij »Straža,*
grad, ga je Hartvig, prosil za sprejem, da se opraviči glede očitanja, da se namenoma ni hotel udeležiti maše-zadušnice, Hartvig je v pogovoru z Gieslom odločno povdarjal, da je prisostvoval maši-zadušnici in da je ob tej priliki imel pripet veliki križ Franc Jožefovega reda, na katerega je bil baje posebno ponosen.. Baron Giesl je mirno poslušal, ko se je Hartvig razburljivo zagovarjal in mu je nato hladno 'odgovoril: „Prevzvišenost, ako mislite, da me boste z Vašimi smešnimi izgovori prevarali, se motite“,
V tem trenotku je potegnil Giesl iz žepa pismo Hartvigovo, v katerem mu je z njegovim lastnoročnim imenom jasno in neizpodbitno dokazal, da je že poprej dobro vedel za sarajevski umor in njegove vzroke. Hartvig je bil s tem tako hudo zadet, da je skočil pokonou in je v zavesti, da se mu je dokazala krivda, se zvrnil vznak, zadet od srčne kapi. Da se naš poslanik na vse strani zavaruje, so se sbranili vsi predmeti, ki so bili v Hartvigovi bližini, med temi tudi o-stanki onih dveh cigaret, kateri je Hartvig pokadil pri baronu Gieslu. Hartvig je namretč prosil Gie-sla» ko je prišel k njemu, če bi smel kaditi svoje cigarete, kar mu je Giesl tudi dovolil, Nadalje se je tudi po zaupniku potrdilo, da poslanik Hartvig pri baronu Gieslu ni ničesar zavžil.
V Nišu huda prede.
„„Südslawische Korrespondenz“' javlja iz Sofije sledeče poročilo iz Niša: 'Za pohdeljek tu sem sklicana izvanredna seja skupščine se tega dne ni mogla vršiti, ker večina poslancev vsledi mobilizacije ni mogla priti pravočasno v Niš in se vsled tega ni mogla doseči sklepčnost. I 'Ministrski predsednik Pa šič lin. vsi člani kabineta z uradnlšrilom vred so tukaj. Svoje pisarne imajo deloma v, starem konaku, katerega so zgradili Obrenoviči, 'deloma v zasebnih hišah. Tuji poslaniki, med temi tudi nemški poslanik pl. Griesinger, so za silo nastanjeni v 'tukajšnjih hotelih. Pričakujejo prihod p r estolo ods'ì edijika princa, Aleksandra in kralja Petra, V. Njišiu ni skoraj prav nobenih poročil o dogodkih v inozemstvu, ker je pretrgana (brzojavna in telefonična, zveza. ! Večina bel-graj'skih listov se pripravlja na odhod v Niš, Tudi uradni list „,'Srpske Novine“ bodo izdajali v Nišu. Belgrajske banke so tukaj zopet začele poslovati. Vsled prihoda, toliko ljudi so cene ‘stanovanj in živil postale neverjetno visoke. Bolgarski poslanik javlja brzojavno od meje, aa je tačas brez stanovanja in da stanuje s svojim urajdniškim osobjem v nekem železniškem Vozu na kolodvoru v Nišu. Poslanik je zajedno naročil, da mu dopošljejo konzerv, ker primanjkuje v Nišu živeža.
Neka druga vest pravi, da je došel v Niš princ Pavel. Princ Jurij je po enodnevnem (bivanju v Nišu odpotoval k svojemu polku.,
S	posebnim ukazom je proglasil1 kralj Peter mesto Niš kot novo srbsko prestolnico.
Hrvati so smeli prvi streljati.
„Neue Freie Presse“ poroča iz Zemuna:	Na
podonavskih monitorjih je vzbudila vest o napovedi vojne Srbiji med vojaištvomi nepopisno navdušenje. Vskliki na boj kar niso hoteli ponehati. Oficirji so poživljali vojaštvo na boj v madžarskih govorih, a hrvatske vojake pa je doletela čaisj, da so smeli pričeti prvi streljati.
Uradni popravek.
Včerajšnje uradno poročilo o tem. da je pri Belgradu posegla tudi naša artilerija v boj predstraž, so nekateri listi pomotoma tolmačili tako, kakor da bi se bilo bombardiralo celo mesto Belgrad. Samoumevno pa se od naše strani natanko in vestno ozira na občno priznane mednarodne določbe in tako je tudi izključeno, da bi se naša artilerija pregrešila zoper mednarodno pravo. Streljalo se je samo na vojskujoče čete, ki pa so nekatere hiše rabile za svojo zaslombo.
Danes se na bojišču ni zgodilo nič novega.
Belgrajske utrdbe.
Belgrajske utrdbe so sicer zelo zastarele, vendar pa imajo še zmiraj nekaj odporne sile. Po večini so še iz časa avstrijskega gospodstva v letih 1718 do 1789 in obstoje iz zgornje in spodnje trdnjave. Gornja trdnjava leži nasproti Vojnemu otoku na 50 m visoki apnenčevi planoti, ki pada proti savski strani strmo navzdol. ‘Ob vznožju te planote, na bregu Do-razpadla spodnja trdnjava. Utrdbe so bile nedavno nave in »Save, ki se tu stekata, leži sedaj popolnoma preskrbljene s topovi.
Cesar zaupa armadi.
Ko se je peljal cesar iz Išla na Dlunaj, ga je na kolodvoru v Linču pozdravil častniški zbor. Cesar se je od častnikov zelo prisrčno poslovil ter rekel: „Zelo me veseli, videti tu gospode, in v tej resni uri rečem, da zaupam na mišljenje, na hrabrost in na straj-nost armade“.
Poljaki in vojska.
Poljaki so morali v teku stoletij veliko pretrpeti od Rusovi. In sedaj še imajo njih bratj'e na Ruskem hude čase. Ni se torej čuditi, akö si želijo spopada z Rusijo, da ji plačajo za vsa tlačenja in pre-
Odgovorni urednik: FRANJO ZEBOT.
ganjanja, ob -enem pa tudi, da se izkažejo hvaležne Avstriji, v kateri so našli Poljaki svobodo za svoj narodni in gospodarski razvoj. Ugledni poljski list „Dziennik Polski“ priobčuje članek z naslovom: „Mi ničesar ne pojzabimo“, v Katerem pravi:
„Ko ‘so šli zadnji dogodki mimo Ì nas, ostali smo nenavadno mirni. In mirni ostanemo tudi Zana-prej, ker v tem zgodovinskem trenutku dobro vemo, kaj hočemo, in smo si popolnoma na jasnem, da se gre za nas, morda V prvi vrsti za nas. Naj se Rusija spomni na to, da nismo ničesar pozabili in nikdar ne bomo pozabili. Rusija naj ve, da nam v teh resnih trenutkih stopa v,sa naša ‘zgddovina pred oči, da so nam sedaj dražji, kakor kedaj poprej vsi potoki krvi in solz, ki so se razlivali čez deželo, vsi tisoči vislic, kj so stala kakor znamenja ob križpof-tih, in vsi oni po gozdovih skopajni grobovi^ Mi še i m a m o z Rusijo obračun, na katerem nismo nič črtali, pač pa marsikaj pripisali.“
Bosanski mohamedanci navdušeni.
Vodja bosanskih inohamiedaneevi A'demaga Mešič, je zaprosil deželnega predsednika Bosne in Hercegovine, generala Potioreka, n,aj mu dovoli nabrati 1000 prostovoljcev. (Zavezuje se, da jih bo sam vzdrževal in da bo šel ž njimi pred redno vojsko nad Srbe. Znano je, da so bosanski mohamedanci zelo udani naši 'državi in da so posebno zaljubili našega sivolasega vladarja, ki ga časte kakor otroci svojega dobrega očeta. Nasprotno pa ne morejo pozabiti Srbom, da so v Ibalkanski vojski vzeli Turkom najlepše evropske pokrajine, in v njihovih srcih gori vroča želja po osveti.
Prestolonaslednikova soproga kuha sama.
Mobilizacija je zadela tudi hišo prestolonaslednika Karl Franc Jožefa, Vsi moški uslužbenci v prestolonaslednikovem gradu s kuharjem'vred so morali iti pod orožje. Prestolonaslednik mora biti sedaj zar dovoljen z bolj skromno urejenim gospodinjstvom. Ko so kuhar in drugi uslužbenci odhajali, je rekel prestolonaslednik: „No, sedaj bo pač moja soproga sama kuhala!“ Vsi sloji so potemtakem prizadeti vsled sedanjih priprav, a prestolonaslednikova udanost kaže, da je treba vse težkoče iz ljubezni do pravične stvari, za katero se bori naša domovina, voljno prenašati.
Prihodnja „Straža“ izide že v ponedeljek dopoldne vsaj ob 11, uri. Ako jo še kje katera trafika hoče razprodajati, naj se nam takoj naznani. Izvod stane 10 vin.
Protiavstrijski nastop nemških dijakov. Nad
10.000	ljudi se je udeležilo v petek na večer mirožova v‘Mariboru. Ko je sijala množica na (Stolnem, trgu,, je igrala vojaška godba cesarsko pesem. Navdušenje ljudstva je bilo velikansko. Vsi so se odkrili in peli cesarsko pesem; le nekateri nemški študenti so obdržali klobuke na glavah. Neki rekrut pozove realčana, da se odkrije. Ker je ta rekel, da ga to nič ne briga, so se vsuli vojaki na njega in ga grozovito pretepli. Ravno tako je dobil drugi fantalin zasluženo plačilo. Oficirji in policaji so ju le težko iztrgali iz rok množice; enega je moral prepeljati rešilni voz v bolnico. Tudi nekega starejšega moža so pretepli, ker se ni odkril,
„Marburger Zeitung“ in njena pisava. V imenu S. K. Z. se je te dni ddločno protestiralo pri c. kr. namestniku grofu Claryju radi zahrbtnih nap ar dov na slovensko čast/ito duhovščino, ki je glavni vzdržitelj dinastičnega čuta in domoljubnega mišljenja slovenskega ljudstva» Naše ljudstvo je globoko verno in vneto za cesarja in svojo državo, kar je še zlasti sedaj pokazalo povsod ob ‘priliki mobilizacije. To stanje je utrdila med ljudstvom častit^ duhovščina, zato ne zasluži grđih napadov od strani takega lista, kakor je „jMartaurgerča“1, ki se s ‘svojim vsenemškim mišljenjem nikdar ni skrivala.
Maksimalni tarif za živila. Kakor znano, je izdala c. kr. namestnijai štajerska dne 30. julija 1.1 maksimalni tarif o prodajnih cenah najvažnejših, k vsakdanjim življenjskim I potrebščinam spadajočih predmetov. V tem tarifu nahajajoči se postavki cen veljajo za najboljše kakovosti. V podrobnem prometu trgovane slabejše vrste in kakovosti je prodajati samo ob sebi umevno za. v prometu običajen odstotni postavek znižano ceno. 'Iz naraive maksimalnega tarifa sledi, da, se nahajajo v istem le skrajno dopustni postavki cen, katerih se je posluževati samo ob sebi umevno le tedaj, če izključuje gospodarski položaj brezpogojno možnost prodaje po nižjih cenah. Brezdvomno je, da bo mogoče prodajati predmete v mnogih krajih dežele pod ceno, katera je navedena v maksimalnem tarifu ; v takih slučajih bi bilo zahtevanje višjih cen neopravičljiva krivica, katero se mora zabraniti z vsemi sredstvi. Maksimalni tarif je rezultat temeljitega in vestnega posvetovanja s pritegnitvijo veščakov in se ozira, v kolikor je pri sedanjih 'razmerah mogoče, 'na interes tako/ konsu-mentov, kakor tudi obrtnikov in trgovcev» Za slučaj, če bi nastale glede posameznih predmetov tako bistvene spremembe razmer, ki bi neobhodno zahtevale vpoštevanje istih, tedaj bi se naj obrnili 'obrtniki na pristojno trgovsko in obrtno zbornico.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora,