Posamezna številka Din 1*50.
St. 201.
V Ljubljani, v soboto 6. septembra 1924.
PoStnina v gotovini.
Leto 1,
I
*
W/
P
mNiK
•	Izhaja	vsak	dan popoldne.	i
j	Mesečna	naročnina:	4
• •• i V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. i
Neodvisen političen list ?•
Uredništvo lu upravnidtvo: Wolfova ulica St. l/l.
Telefon 213.
f
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. • | Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, f { Račun pri poštnem ček. uradu št 13.633. I
Radičeve greinie.
Voditelj čudotvorne republike, gospod Radič, je pričel groziti in ucenje-vati vlado. Vsak dan izvemo o kaki novi zahtevi Mirotvorca, vsak dan o kaki novi njegovi grožnji., Prav tako se obnaša veliki zagrebški Cudotvorec, ka-ior da bi hotel dokazati pravilnost nemškega pregovora, da pride tek z jedjo.
Dosti lepih reči je namreč že mogel gospod Radič pospraviti brez truda in brez dela. Izpregledano mu je bilo, da je agitiral okoli po svetu na način, ki ni bil Jugoslaviji v korist, zatisnilo se je oko pred njegovim koketiranjem z moskovsko internacionalo in končno mu je bilo dano še to, da se more g. Radič bahavo trkati na prsi, češ, glejte mene, ki sem zrušil Pašiča, ki sem gospodar položaja, ki sem predsednik mirotvome republike.
Dokler je bahavost samo otroško veselje, je neškodljiva in zato se jo sme trpeti. Druga stvar pa je, kadar sega ta bahavost v javno življenje, kadar morajo vsled nje trpeti milijoni. In Radičeva bahavost je dospela do tega stadija in všied tega je treba nastopiti proti njej z vso odločnostjo.
Radiču je treba na njegcive zadnje domišljave zahteve odgovoriti s tako odločnim »Ne«, da mora Radič izpregovo-riti že enkrat jasno besedo in priznati, tja_ velja zakon tudi zanj, ali pa se odkrito uvrstiti med zakonolomce. Za vse -naka pravica in tudi Radiču nobenih Privilegijev!
Vso pravico ima vlada, da zahteva tudi od Radiča spoštovanje zakonov in parlamentarnih običajev. Zakaj lojalno in pošteno je izpolnila vlada vse svoje obveznosti do Radiča in v nobeni stvari nima Radič utemeljene pritožbe. Ce je bil v Makarski prepovedan njegovemu Poslancu Rade Batiniču shod, potem ni v tem nobene krivice, ker je bil istočasno prepovedan shod Orjune in je tudi Radiču znano, da bi moglo priti v Makarski, če ne bi bila oba shoda prepovedana, do krvavih dogodkov.
Vso moralno pravico ima zato vlada, da zahteva od Radiča izpolnitev njegovih obvez in zato sme in mora bid beseda vlade trda.
Vlada pa tudi mora nastopiti proti Radičevemu ucenjevanju, zakaj presilno bi trpela avtoriteta države, če bi se pustilo Radiču, da dela kar hoče.
Končno je treba povedati tudi to, da ie vlada v stanu, da izpregovori odločno besedo. Ni še vseh dni konec, če odide Radič v opozicijo, zakaj najti je mor goče neprimerno boljše solucije, kakor pa jo nudi Radič. Vsa javnost ye in celo Radičev »Slobodni Dom« potrjuje to, da italno raste Jovanovičeva skupina. Ta pa je naravnost poklicana, da sodeluje v vladnih poslih.
Ne samo, da razpolaga ta skupina s celo vrsto preizkušenih državnikov, katerih sedanji vladi tako zelo manjka, je ta skupina tudi na glasu, da je nasprotna ekstremizmu, da je za pravi sporazum in da je skupina čistih rok.
Te tri velike lastnosti usposabljajo Jovanovičevo skupino, da vstopi v vlado. Smemo celo reči, da je patriotska flolžnost Jovanovičeve skupine, da s tvojim odločnim nastopom v kali zatre .•azbojniške zahteve Radiča in da spojna tudi zagrebški Mirotvorac, da se udi v Jugoslaviji s frazami in demago-lijo ne more delati nobenih čudežev.
Vsa dežela, vse prebivalstvo zahteva samo red, zakonitost in pravico. Razven poklicnih politikov se prav nihče ne Ttoni za razna državnopravna vpraša-1)a- Milijone denarja izmetujemo dnev-
na cesto, ker ni urejeno naše gospo-ar^tv°- Kongres privrednikov v Beogradu je dokazal, da gospodarski krogi
JoHtiki'0 ^as ^e’ ^a.Prično delati tudi
Zato konec Radičevim grožnjam in Jtvonte vlado, ki bo trdna in v stanu, da orez ozira na desno in levo dovrši to, tar pričakuje vse ljudstvo in kar je za ir se prebivalstvo neodložljivo.
uubuanski sokol
nabira za polhograjske popSavlJence In za po-joreFce Sokole v Strumnlci.
Pogajanja med radifevci in vlade.
Beograd, 5. sept. Danes od 10. do 12. se je v predsedništvu vlade vršila konferenca med Mačekoin, Predav-cem, Davidovičem, Spahom, Korošcem in Nastasom Petrovičem. Na tej konferenci šefov vladnih grup so govorili o občni politični situaciji. Največ pa so razpravljali o velikih županih v Dalmaciji. Oba dva velika župana v Dalmaciji so dobili radičevci. Kandidati so že postavljeni in prihodnje dni bo kralj podpisal ukaz o imenovanju. Dalje so na seji razpravljali o neki akciji Orjune. To vprašanje so sprožili radičevci, ki zahtevajo, da se prepreči akcija Orjune. Radičevci so baje prejeli neko obvestilo, da Orjunaši pripravljajo velik spopad v Crikvenici o priliki radičevskega zborovanja, ki se bo vršilo te dni. Zanimivo je, pravijo radičevci, da je nek
vodja orjunašev iz Slovenije izjavil, da bo morala vlada pasti v Crikvenici. Na podlagi tega sta Maček in Predavec vložil intervencijo. Dalje so govorili o ostalih velikih županih. Na pripombo, da v Bosni ni nobenega srbskega velikega župana, sta Maček in Predavec odgovorila, da so od 8 velikih županov na Hr-vatskem in Vojvodini 4 Srbi. Poleg tega je še šef policije v Zagrebu Gojkovič — Srb. Po končani seji sta se Maček in Predavec razgovarjala z novinarji in izjavila, da so njihovi odnošaji napram vladi dobri in da vlada nadaljuje politiko, ki jo je obljubila v svoji deklaraciji. V pogledu premestitve vojakov iz južne Srbije v Slovenijo in na Hrvatsko, je Predavec izjavil, da to vprašanje še ni stavljeno na dnevni red, da pa se bo rešilo poleg ostal, vprašanj.
Obtežba proti dr. Lazi Markoviču.
40 milijonov zlatih mark za Jugoslavijo.
Beograd, 5. septembra. Po informacijah z merodajnega mesta, bo dobila naša država od kreditov, ki jih prejme Nemčija na podlagi Dawesovega načrta za reparacije do konca tega leta 40 milijonov zlatih mark, kar znaša 800 milijonov dinarjev. Ta kredit se bo po-
SEJA JUGOSLOVANSKEGA KLUBA.
Beograd, 5. sept. Včeraj se je vršila seja Jugoslovanskega kluba. Na tej seji je dr. Korošec poročal o politični situaciji, zlasti o zahtevah radi&v-cev glede vojske in drugih vprašanj. Dr. Korošec je zadovoljen s tem, kar je dosedaj naredil, zlasti s favoriziranjem Nemcev. Korošec bo podpiral Nemce samo zato, da bo nastopila v nacijonal-nih krogih revolta. Izdal je naredbo, da se na ljudskih šolah v Vojvodini in v Sloveniji, kjer so Nemci v večini, otvo-rijo nemške vzporednice. Klerikalni poslanci pričakujejo sestanka skupščine in se zato niso razšli.
PREDAVEC GOVORI...
Beograd, 5. sept. Predavec je sinoči izjavil dopisnikom »Vremena«, da se bo po njegovem mišljenju skupščina ^sestala 20. t. m. ali pa malo kasneje. Nato je podal program dela skupščine in izrazil željo, da se skupščina čim prej sestane. Glede Radičeve izjave v »SIo-bodnem domu« povodom prepovedi komunističnih zborovanj, je Predavec izjavil, da se mu zdi ta izjava popolnoma normalna in logična. Po njegovem mnenju se komunistov ne sme preganjati, ampak počakati, da se bo videlo, kaj bodo storili. Ideja komunizma ni zdrava in se bo zrušila sama od sebe, v akcijo pa bo stopila zdrava ideja sodobne demokracije. Na vprašanje, kaj misli o zakonu o zaščiti države, je Predavec takoj začel napadati ta zakon kot reakcijo. Z zakonom o zaščiti države on ni zadovoljen. V glavnem gre tu za vzporeden princip demokracije in se bo trudil, da se ta zakon ukine.
750 DINARJEV POPOLNOMA NESPOSOBNIM INVALIDOM.
Beograd, 5. septembra. Ministrstvo za socijalno politiko je že izdelalo načrt zakona o invalidih. Popolnoma nesposobni invalidi bodo dobivali 750 D mesečno invalidnine, ostali pa procen-tualno po svoji nesposobnosti.
rabil v prvi vrsti za naročila, ki so v teku izvrševanja in ki so bila poverjena Nemčiji še pred nemško noto z dne 29. oktobra lanskega leta. Pričakuje se, da bodo na ta način še tekom letošnjega leta izvršena vsa naročila v Nemčiji.	.
SOVJETI SE HOČEJO POGAJATI Z MALO ANTANTO.
Beograd, 5. sept. Iz Dunaja poročajo, da so sovjeti stavili državam male antante na znanje, da se želijo sestati z zastopniki držav male antante radi pogajanj glede odnosov med sovjeti in malo antanto, zlasti pa glede vprašanja Besarabije.
IZPLAČILO URADNIŠKIH^RAzIhT
Beograd, 5. septembra. V finančnem ministrstvu so, kakor doznavajo politični krogi, našli pokritje za izpla-čanje razlik državnim uradnikom. Finančni minister upa, da bo mogel izplačati razlike na plače že s 1. oktobrom. Seveda mora najprej cela zadeva v odobritev pred ministrski svet in nato pred finančni odbor, kjer šele postane pravnoveljavna.
RADIČEVCI INTERVENIRAJO.
Beograd, 5. sept. Podpredsednik HRSS Mačtk je danes bil pri vojnem ministru radi intervencije v pogledu hrvatskih častnikov, ki so vpokojeni. Dalje je Maček dopoldne obiskal notranjega in prometnega ministra. Dr. Smo-Ijan pa je obiskal danes poljedelskega ministra. Tako so si poslanci HRSS razdelili delo. Pri nacijonalnih krogih v Beogradu pa vlada veliko ogorčenje nad drznostjo zastopnikov HRSS.
Beograd, 5. septembra. Današnje zemljoradniške »Novosti« objavljajo glavna kazniva dejanja, za katera se obtožuje bivši minister dr. Laza Mar-||kovič.
Ta dejanja so: Dr. Laza Markovič je dovolil trgovcu Avramu Leviju, da neposredno na Dunaju plača dolgove, namesto da bi to storil pri blagajni sekve-stra. Izročil je premoženje pokojnega Djoke Horvatoviča naslednikom, namesto likvidacijskemu fondu. Odobril je ukinitev sekvestra nad posestvom grofa Mailatha za 170 tisoč dinarjev, a pozneje je bilo to posestvo prodano za 300 milijonov dinarjev. Dopustil je razdeljevanje vojne odškodnine tedaj, ko je bilo izplačevanje ustavljeno. Odstopil je sekvestrirana posestva bratov Ka-rač v Banatu za bagatelo, dasiravno so bila ta posestva vredna milijone. Iz blagajne sekvestra je obnovit hišo Marka Trifkoviča. Šel je na roko Davidu
URADNIŠKO VPRAŠANJE.
Beograd, 5. sept. Gotova je že uredba o povišanju draginjskih doklad za državne vpokojence. Nove doklade, ki bodo procentualno povečane po činu, bodo veljale od 1. junija. Celokupni izdatki za to povišanje so preračunjeni na 5 in pol milijonov Din mesečno. Uredbo mora prav tako odobriti ministrski svet, nakar jo šele uveljavi finančni odbor.
Beograd, 5. septembra. Uradniki so zbrali potrebno gradivo, na podlagi katerega je uradniški savez izdelal spomenico za izpremembo uradniškega zakona in zakona o razvrstitvi uradnikov. Predstavniki saveza so spomenico izročili pravnemu ministru, v kateri zahtevajo, da delegati saveza sodelujejo pri komisiji za revizijo uradniškega zakona in tudi eri razvrstitvi uradnikov.
KOMUNISTIČNA PROPAGANDA V MALI AZIJI.
Beograd, 5. sept. Iz Carigrada poročajo, da je prišlo do napetih odno-šajev med sovjeti in Turki radi komunistične propagande v Mali Aziji. Sovjeti zbirajo svoje čete na Kavkazu.
»MIROLJUBNA BOLGARSKA.«
Beograd, 5. septembra. Bolgarski zunanji minister Kalfov je podal dopisniku »Vremena« v Ženevi propagandistično izjavo, v kateri očrtava razmere v Bolgariji kot najboljše in pravi, da se komunisti in zemljoradniki boje, da bi Bolgari dobili orožje. Dalje pravi Kalfov, da bi postal Todor Aleksandrov nekoliko mirnejši, ako bi nanj vplival Ljenin. Treba je delovati na duhovni pacifikaciji makedonskih emigrantov. Končno je Kalfov izjavil, da Bolgarija nima orožja.
FANTAZIJE »BALKANA«.
Beograd, 5. septembra. »Balkan« in »Dnevnik« ostro napadata Jovanoviča, Ninčiča in Mišo Trifkoviča in jih dolžita, češ da so oni krivi, da je prišla na krmilo blokaška vlada. »Balkan« še posebno povdarja, da hoče Hrasnica dobiti iz Graza v Sarajevo generala Potioreka. Dalje prinaša omenjeni list izjavo znanega novinarja Dušana Nikolajeviča, da bo Nikolajevič v svoji brošuri objavil vse odloke PiŽo-nove.
Buliju, da je ta izplačal neko obvez, nico iz leta 1920 po kurzu iz leta 192/ ter je s tem oškodoval državo za 3 milijone dinarjev. Odstopil je v Slovunij* neki zavod za impregniranje lesa zeli. po ceni nekemu tujcu in je s tem oškodoval državo za 2,400.000 dinarjev. Odstopil je klavnice v Plani Scheussa Schumacherja za bagatelo ter je na ta način oškodoval državo za več milijonov dinarjev. Premoženje Altruistične banke, ki je znašalo okoli 50 milijonom dinarjev, je odstopil delničarjem za pol-drug milijon dinarjev. Njegovo pošto* panje s sladkorno tvornico na Cukaric in ki je last kneza Thurn-Taxisa, da jž cela panamska afera. Ker je ukinil se-* kvester nad posestvi kneza Schčinburg* Waldenburga (1700 hektarov), je s terff oškodoval državo za 50 milijonov dinarjev. Kakor zatrjujejo »Novosti«, se bo moral za večino teh dejanj zagovarjati Markovič sam, ker ni sokrivcev.
Položaj fašistov se stalno siabia.
Vedno večje težave. — Odločna pisava opozicljonaluega tiska.
Rim, 5. sept. Včeraj bi moral širši odbor fašistovske stranke razpravljati o vprašanju o odnošajih med fašisti in bojevniki. Predvsem bi moral odbor prežvečiti vprašanje, kaj se bo zgodilo z onimi fašisti, ki so glasovali na zborovanju bojevnikov v Asissi za protifašistov-sko resolucijo. Med njimi je tudi več poslancev. Toda odbor tudi sinoči ni sklepal o tem, zdi se, da najbrž na migljaj Mussolinija, ki se nikakor ne mara prenagliti. Splošno mnenje pa je, da bi se mogel na ta način položaj fašistov še bolj poslabšati, ker bi v znak solidarnosti z izključenimi člani izstopilo gotovo še več drugih članov. Radi tega se je sinoči odbor bavil z vprašanjem imenovanja komisije petnajstorice, ki ima nalogo izdelati načrte za reformo ustave. Odbor je listo komisije, ki ji načeluje znani bivši prosvetni minister Gentile, takoj predložil Mussoliniju. Opozicio-nalni tisk splošno niti ne računa več z reformo ustave, ker je prepričan, da bo Mussolini moral v najkrajšem času podati ostavko. Največja pogreška, ki jo
INCIDENT NA GRŠKO-BOLGARSKI MEJL
Sofija, 5. septembra. Dne 1. t. m. ob 8. uri zjutraj so trije grški vojaki in en civilist, vsi dobro oboroženi prekoračili mejo in prešli na bolgarski teritorij, odkoder so poizkušali odpeljati več glav živine na grško ozemlje. Pri tem pa so jih iznenadili bolgarski vojaki iz Karaule. Pričelo se je streljati od obeh strani. Prve strele so oddali Grki. Pri tem sta bila ubita dva grška vojaka, a ostali so pobegnili. Posebna komisija je dobila nalog, da ugotovi, kdo je ta incident povzročil.
je mogel Mussolini napraviti v zadnjem času, je ta, da je poslušal nasvete ekstremistov, ki so za oborožen nastop proti opoziciji. Tudi doslej objektivni »Giornale d’Italia« piše, da se Mussolini zelo moti, ako misli, da ne bo mo; goče najti naslednika, ki bi prevzel vlado. Naslednik se bo takoj našel in sicef najkasneje v 24. urah po nastopu krize. To pa bo človek, ki zna spoštovati ja V* no mnenje. Mussolini naj si zapomni, d* ni prišel na krmilo s pomočjo črnih srajc, ampak ker je imel za sebol večino javnega mnenja. Zdaj pa veje popolnoma drugačen veter! Javno mnenje je žfc prokleto nadlegovano po fašizmu. Konč* no svetuje list Mussoliniju, naj upošteva že enkrat javno mnenje in naj vzpostavi zopet zakon, ali pa naj se odrečfe oblasti. Saj ni izključeno, da bo zopet enkrat prišel na krmilo. NeapoljslČt »Matino« piše, da je prelom med libei ralci in fašisti neizogiben. List poživili vse, naj vstopijo v vrsto liberalcev, ke; dandanes odločuje le število včlanjeni! ljudi.
GRŠKA SE OPRAVIČUJE ZARADI ODPOVEDI TRG. POGODBE.
Beograd, 5. sept. Grška vlada je razložila naši vladi svojo odpoved trgovinske pogodbe in izjavlja, da je to samo prijateljska akcija grške vlade. Vzrok odpovedi je menjanje carinske tarife. Trgovskim in industrijskim krogom pa se stavlja na znanje, da velja stara trgovinska pogodba z Grčijo še do 10. decembra 1.1.
NI NIC S ČUDEŽI.
Rim, 5. septembra. Danes bo uradni list svete Stolice prinesel sklep sv. kongregacije, ki opozivlja vernike, naj ne romdtio več k znanemu očetu kapucinu Pio iz Pietra Alpina, ker je kongregacija ugotovila, da oo. Pio ni delal nobenih čudežev. Že par let sem je romalo ljudstvo v samostan v Pietra Alpina dan za dnem. Zlasti je bilo veliko bolnikov, ki so upali, da jih bo ozdravil o. Pio. Za stvar so se zanimali tudi časnikarji in so o »čudežih« pisali celo že ameriški listi.
NA BOLGARSKEM ZAPIRAJO KO-MUNISTE.
Beograd, 5. sept. Iz Sofije poročajo, da so tamošnje oblasti ponovno pričele tajno zapirati komuniste.
Borzna poroilla.
Ljubljanska borza dne S. septembra Vrednote:
Srečke: 2 in pol odstotna renta za vo). škodo denar 117. Delnice: Celjska posoj. denar 200, Ljublj. kreditna banka denar 22S. Merkantilna banka denar 118, blago 12^, Sla venska banka blago 103. Podjetja: Strojne tovarne iti livarne denar 150, blago 164. Trbov. prem. dT. den. 480, blago 500, Združ. papir. den. 123, blago 130. Založnice Itd.: 4 In pol odstotne mom. zad. Dež. bke bUiv 93.
Produkti:
Pragovi 4—8 m dolž. od 5 cm napr. na drob. koncu trko. nakl. post. tek. m. blago 0.75, štakete od 1 m 40 cm dolž. napr. od 2 in pol do 4 cm debi. blago 0.50. Trami cd 4 — 13 m dolž. 8/8, 8/11, 11/11. 11/13. 13/16. 13/19, 16/19, 16/21, 19/24, 21/27, irko meta blago 440. Deske 111. irko meja den. 530. bordonali irko meja 516 D!n denar; dTVa šaha bukova frko nakl. post. kol. 3 vagone den. 28, blago 28, zaključeno. Oglje 1. vila-no 122.50 din, pšenica dom. frko Lj. denar 385, pšen. bažka frko Bačka pos. blago o55. pšen. bačka par. Lj. blago 420, koruza I. zobata irko Lj. denar 345, koruza def. po vzorcu par. Lj. blago 310, oves bački par. i.], 335, laneno seme po vz. par. Lj. kol. 1 vag. denar 675, blago 675 zaključeno. Suhe gobi.’ po kakovosti denar 46—52, krompir suh zdrav prov. slov. den. 120, blago 130. Čebula irko štaj. post. blago 140, jabolka obrana I. frko nakl. post. blago 150, seno preša-no sladico frko Lj. denar 75. Vino belo doi.. hrv., štaj. po vz. frko nakl. post. de*iar 710, pšenič. otrobi btto za netto frko Lj. blage 245.
Zagreb, 5. septembra. Devize: Cu-rih 14.365—14.465. Pariz 4.025—4.075, Praga 2.28—2.31, New York 75.50—76.50, London 340.50—343.50, Trst 333.15—336.15, Dunaj 0.1073—0.1093. Valute: dolar 74.75.
Trs t, 5. septembra. (Predborza.) Beograd 30.15—30.25, Pariz 121—121.75, London 101.60—101.70. New York 22.57—22.62, Cu-rih 414—426, Praga 6730—67.75, Dunaj 0.0318—0.0320.
ZAGREB V CUR1HU 7.05.
C u r l h, 5. septembra. Zagreb 7.05, Pr*-ga 15.93, New York 5.31, London 23.67, Pariz 28.—. Milan 23.25. Berlin 1,265. Duoftj 0.0075.
%
Kongres slovanske agrarne omladine v Ljubljani.
Sprejem gostov.
Danes dopoldne se je otvoril v veliki dvorani Narodnega doma I. redni kongres zveze slovanske kmetske omladine. Poleg delegatov in Slanov zbora utemeljiteljev se ga udeležujejo mnogoštevilni gostje, zastopniki vseh slovanskih narodov. Sprejem gostov, ki so se pripeljali včeraj popoldne s praškim brzovlakom je tako v Mariboru, kakor v Celju in Ljubljani prisrčen. Zlasti lep sprejem so priredili zunanjim gostom v Mariboru, odkoder so češkoslovaški, poljski in bolgarski zastopniki poslali pozdravno brzojavko kralju Aleksandru. V Celju je pozdravil goste bivži poslanec Drofenik.
Slovanski gost]e.
Kongresa slovanske agrarne omladi-fte, ki se je otvoril danes dopoldne v Narodnem domu se udeležujejo odlični zastopniki kmetskega gibanja y slovanskih državah
Poleg oficijelnih delegatov češke agrarne omladine, ki ji načeluje tajnik zbora ustanoviteljev zveze slovanske zemljoradniške omladine inž. Čemohor-sky, je došlo na kongres tudi mnogo Češkoslovaških gostov, med njimi poslanci Beran, Hnidek in Mašata. glavni tajnik MAB inž. Fiedlet in urednik iVenkova« g. Emoranc. Poleg češkoslovaških delegatov se udeležuje kon-
fresa tudi mnogo ekspertov ha gostov, češkoslovaški minister za kmetijstvo dr. H o d ž a dospe v Ljubljano Me tekom jutrišnjega dne, ker se je moral kot resortni minister udeležil otvoritve gospodarske razstave na Slovaškem In se odpelje z Dunaja šele v petek.
Poljakov fc došlo okoli 20 delegatov. Kongresa s* udeleži tudi 8 poljskih poslancev. Nad 30 Poljakov se pripelje na kongres iz Carigrada, kjer so se udeležili velike gospodarske razstave. •
Med Bolgari je najodličnejši gost bivši poljedelski minister za Stambolij-skijeve vlade A. Obbov, ki je došel včeraj s češkimi in poljskimi gosti skupaj. Skoro vsi bolgarski delegati, med njimi Dimitrij lijev, Nikola Velev, Spa-soje Najdenov, Nikola Zaharjev, Ivan Popov in I. Vlkov so bili pod Cankovo vlado zaprti po ječah, v katerih so preživeli od tri do enega leta. Vsi bolgar-tki gostje so odlični bojevniki kmetske misli, Nikola Zaharjev je bil pni predsednik zbora ustanoviteljev zveze slovanske kmetske omladine, ki b' morala imeti svoj prvi kongres že lani v Sofiji in sicer ravno v času, ko je nastal prevrat bi je bil od pristašev Cankova na zverinski način umorjen bolgarski ministrski predsednik Stambolij-sld. Kongres je radi nastalih razmer odpadel, Zaharjev pa je bil v ječi v Sofiji skoro do zadnjega časa. Medtem časom je vodil njegove posle g. G. I. Vlkov, glavni urednik glasila bolgarskih emigrantov. v Pragi »Zemljedelskega Zna-ma«.
Med bolgarskimi gosti je tudi bivši bolgarski poslanec T o d o r o v, zet Stambolijskega. Kongresa se bržkone udeleži tudi Canjev, eden največjih bolgarskih zemljoradniških Intelektualcev, ki ga je sam Stambolijski označil za svojega naslednika.
Na kongres so došli zastopniki Lužl-ških Srbov, Belorusov in Rusov, ld so
se večinoma pripeljali v Ljubljano včeraj popoldne s Čehoslovaki in Poljaki
Jugoslovanski gostje so dospeli nekateri že pred dnevi. Danes ponoči so došli vsi zemljoradniški poslanci beograjske skupščine s predsednikom parlamentarnega kluba posl. Vo-jo Lazičem in glavnim tajnikom zemljoradnikov dr. Urošem Stajičem. Zemljoradniški klub se udeleži kongresa polnoštevilno. Na kongres so došli zastopniki zemljoradnlškega pokreta v Bosni, Dalmaciji (Šibenik), iz Srbije, Hrvatske. Srema, sploh iz vseh krajev naše države. Omeniti noramo tudi delegata mednarodnega agrarnega biroja v Pragi inž. Jakovljeviča in inž. Račiča.
Kongres slovanske kmetske omladine tvori živo sliko bratske slovanske kmetske vzajemnosti Na njem so zastopani skoro vsi slovanski naroda.
Sprejem v Mariboru In Celju-
Nad vse prisrčen je bil sprejem slovanskih gostov na poti v Ljubljano včeraj popoldne v Mariboru. V Mariboru so pristaši samostojne kmetijske stranke pripravili ne posebnem oddelku perona, ki ga je dalo načelnlštvo postaje sporazumno s carinsko rblastjo uslužno na razpolago, tri mize, pri katerih so postregli došle goste s krasnim štajerskim 'vinom in pripravljenim prigrizkom, ki so ga aranžirali predsednik oblastnega odbora SKS g. Lipovšek z velikim številom odbor^kov. Gostom so stregle dame, na čelu jim gospa dr. Vošnjakova.
Ko je vlak pripeljal na kolodvor, je poslanec Pucelj sprejel goste med burnim pozdravljanjem občinstva ter jih spremil na peron, kjer Jih je predstavil zastopnikom oblasti in raznih korporacij.
Prvi je pozdravil goste župan mesta Maribora g. Grčar, ki je v jako lepem nagovoru v imenu mariborske mestne občine izrazil veselje nad prihodom slovanskim bratom, pri čemur je naglašal, da je ideja, ki je privedla drage slovanske brate v našo zemljo ena najpoglavitnejših in najpomembnejših. Za njim je pozdravil goste kot zastopnik velikega župana mariborskega, načelnik oddelka za kmetijstvo inž. Zidanšek. ki je naglašal posebni pomen zemljoradniškega gibanja.
Kot predsednik češkoslovaške lige in v imenu Sokola je pozdravil goste prof. dr. Ljudevit Pivko, za njim pa v češkem jeziku predsednik češkega kluba v Mariboru g. B u r c. š. V imenu Jugoslovanske Matice je pozdravil goste g. prof. Ribarič, čegar govor je bil sijajen slavospev slovanski ideji in vzajemnosti ter je izzval veliko navdušenje tako med mariborskim občinstvom, kakor tudi med gosti samimi. Povsem odkrito je izrazil misel, da je ravno ta mladina, ki prihaja v Ljubljano na vseslov. zemljoradniški kongres, poklicana, da ustvari brez vsakih mej in razlik eno samo državo od Triglava do Carigrada, ker smo si vsi južni Slovani bratje. Naglašal je ootrebo, da se ta ideja čimprej uresniči in udejstvuje. Njegov temperamenten in po obliki dovršen govor je izzval veliko odobravanje.
Za prof. Ribaričem je pozdravil goste v imenu Orjune prof. Kenda, za
njim pa v imenu parlamentarnega zemljoradniškega kluba posl. Ivan Pucelj v kratkem govoru, naglašajoč, da so dragi slovanski bratje prišli v svojo hiše in da v takem trenutku ni treba mnogo besed.
Nato je govoril bivši bolgarski kmetijski minister Obbov, ki se je zahvalil v imenu gostov za prisrčni sprejem. Gosp. Obbov je bil vidno ganjen, ko je videl koliko razumevanja med našim narodom za mučeništvo in trpljenje bolgarskih kmetov. Zatem je govoril v Imenu Čehoslovakov g. Hofman, zastopnik osrednje zveze češkoslovaških kmetijskih zadrug, v imenu Poljakov pa je v 7elo temperamentnem sovoru g. P1 a t n e r nazdravil našemu r^rodu in hrabremu kralju Aleksandru, nakar je vojaška jrodba zaigrala državno himno. Medtem so zastopniki slovanskih delegacij podpisali pozdravno brzojavko Nj. Vel. kralju Aleksandru. ki jo v naslednjem objavljamo.
POZDRAV SLOVANSKIH GOSTOV KRALJU ALEKSANDRU.
Ob prihodu na »%oslovensko zemljo sc slovanski gostje odposlali včeraj iz Maribora nastopno brzojavko:
NJEGOVOM VELIČANSTVU KRALJU ALEKSANDRU
BEOGRAD.
Kao izaslanici Seskih,- poljskih in bu-garskih zemljoradničkih organizacija, koji putujerao u Ljubljanu na kongres slavenske zemljoradničke omladine, sretni smo, što možemo, stupajuči preko granice, poslati svoje najodanije pozdrave Vašem Kralje^kom Veličanstvu kao poglavaru lepe *°1jačke Jugoslavije, i želimo svu sreču Vašem Veličanstvu, Visokom Kraljevskom Domu i celom narodu.
Zatem so dame fssiregle gostom s prigrizkom, a žal rsled kratko odmerjenega časa so morali le prezgodaj zopet vstopiti v vlak. Med vožnjo po zeleni Štajerski so se gostje divili lepoti naše domovine, ter pokazali živahno zanimanje za kmetijske ustanove.
V Celju je vlak obstal samo za minuto, vsled čerar ni bil mogoč večji sprejem. Vendar pa je to priliko uporabil bivši poslanec g. Drofenik, da je kot zastopnik organizacij samostojne kmetijske stranke v temperamentnem govoru pozdravil goste, posebno prisrčno pa ministra Obbova.
Prihodi gostov v Ljubljano.
K včerajšnjemu sprejemu bratskih slovanskih gostov, ki se ga je udeležilo mnogoštevilno ljubljansko občinstvo, so prišli na ljubljanski glavni kolodvor zastopniki državnih oblasti in raznih korporacij, med njimi veliki župan ljubljanske oblasti dr. Šporn, češkoslovaški generalni konzul dr. Beneš, načelnik oddelka za kmetijstvo Ivan Sancin, načelnik v ministrstvu za kmetijstvo Miloš Štibler, predsednik Češkoslovaške obec v Ljubljani geom. Ružička, predsednik Ceškoslovaške-jugosloVenske lige dr. Ivan Triller, predsednik društva prijateljev poljskega naroda dr. Mole, predsednik zveze kmetskih fantov in deklet dr. Fuchs L dr.
Ko se je pripeljal praški brzovlak z nekoliko zamude radi sprejemov v Ma-
riboru in Celju, je godba dravske divizije pod vodstvom kapelnika dr. Čerina zasvirala »Kde domov moj«, po zraku so zaorili navdušeni pozdravni vzkliki na peronu zbranega občinstva, iz vagonov vlaka pa so odzdravljali slovanski gostje, s katerimi se je pripeljal tudi bivši bolgarski minister za kmetijstvo v času Stambolijskijeve vlade. g. Obov.
Pozdrav predsednika pripravljalnega odbora.
Ko so gostje izstopili, burno pozdravljeni, so izmenjali pozdrave slovanski gostje in zastopniki oblasti ter korporacij, nakar je predsednik ljubljanskega pripravljalnega odbora za kongres slovanske zemljoradničke omladine stud. med. g. Tomšič pozdravil došle goste z nastopnim nagovorom:
»Bratje! Prihajate iz svoje daljne domovine, da tukaj z nami posvetite svoje vzvišene moči v blagor našim narodom in vsemu človeštvu. Jugoslovenska omladina Vas radostno sprejema na svoji zemlji, ki Vam nudi svoje materinsko naročje tukaj, kakor ga zamore nuditi samo ljubeča mati svojim vernim otrokom.
Tebi sobojevniku našega velikega vzora Stambolijskega, tovariš Obbov (Burni slava-klici) se klanja iugosloven-ska omladina v globokem spoštovanju in te prisrčno pozdravlja.
Pozdravljamo prisrčno drage nam poljske goste, ki so prihiteli med svoje j^ižne brate, da vnovič okrepe zvezo ž njimi, pozdravljamo češkoslovaške brate, s katerimi smo vedno delali v bratskem sporazumu, pozdravljamo naše brate lužičke Srbe, zastopnike najmanjšega slovanskega naroda, ki brani trdno s svojo žilavostjo svojo posest, — vsem kličemo bratski — živeli! Pozdravljamo zastopnike Belorusov in Rusov, — naj bi vsem našim milim gostom bila jugoslovenska streha prijetna in prepričani naj bodo, da Jih sprejemamo z odprtimi rokami. Živeli!
Pozdrav velikega župana.
Zatem je pozdravil došle slovanske goste veliki župan ljubljanske oblasti dr. Šporn, ki je v svojem govoru naglašal, da sprejema naša država kot pretežno poljedelska zemlja goste kot zastopnike slovanskih poljedelskih organizacij naj-prisrčnejše z željo, da bi rodil kongres slovanske zemljoradniške omladine najboljše uspehe. Kot zastopnik državne oblasti jih najprisrčnejše pozdravlja.
Govori gostov.
Izmed gostov se je prvi zahvalil za pozdrav in sprejem Iužički Srb g. Jan Cyž (Žuricy). ki je izrazil pozdrave v imenu vseh lužičkih Srbov, zlasti pa kmetov, ki tvorijo 75 odstotkov lužičko-srbskega naroda. Govornik je naglašal potrebo slovanske solidarnosti in zedinjenja vseh slovanskih poljedelcev radi dosege skupnih ciljev.
Za njim se je zahvalil za pozdrave in sprejem
Belorus g. Klovsoč,
ld je naglašal, da se je tudi 16 milijonski beloruski narod, od katerega žal živi še 5 odstotkov pod tujim jarmom, začel organizirati na podlagi idej agra-rizma, kj edino zamorejo prinesti beloruskemu narodu kakor vsem drugim slovanskim narodom mir in zadovoljstvo. Treba se je zediniti, treba Je sodelovanja starejših z mlajšimi, treba je širiti idejo agrarizma, ki naj živi.
Nato je govoril
Rus g. Budrejev (Praga),
ki je povdarjal, da se čuti vsa dijaška mladina iz Rusije, ki tvori v češkoslovaški organizaciji zemljoradniške omladine svojo posebno zvezo ruskih zemljoradnikov, kot del velike slovanske zemljoradniške družine, kot poljedelci, ki delajo in naj si bodo to dijaki, agronomi, inženirji itd.
Poljak g. Kaminski
se je v iskrenih besedah zahvalil za sprejem ter naglašal, da prihajajo Poljaki med jugoslovenski narod z najpri-srčnejšimi čustvi.
Cehoslovak g. Hrdina
je v svojem govoru povdarjal, da je-V dobi, ko so sedaj osvobojeni slovanski narodi trpeli stoletja pod tujim jarmom prestal največ muk in trpljenja poljedelski narod, ki pa je kljub temu ohranil svojo narodnost in obvaroval slovanstvo pogube. Kmetje vseh slovanskih dežel so dajali življenje za ideje slovanstva. živeli so in umirali ter so pripravljeni umirati tudi v bodoče za skupne ideale. Čehoslovaki so prihajali k bratskemu jugoslovenskemu narodu v najtežjih časih in tudi v bodoče zvestoba ne sme propasti Prišli bodo časi, £o s« bo iz teh dveh narodov stvoril en sam veliki narod, in to bo mogoče doseči I? z izvedbo načel agrarizma. Sporoča po* zdrave vseh agrarcev češkoslovaške republike.
Bivši bolgarski poljedelski mlniMet Obbov.
Z viharnim odobravanjem in navu* šenim pozdravljanjem od občinstva Je bil sprejet govor bivšega poljedelskega ministra v Stambolijskijevi vladi g. A Obbov, ki je naglašal, da prihajajo Bolgari v Ljubljano z iskreno radostjo, ker slovi Ljubljana kot slovansko gostoljubno mesto. Vsi čutijo, da je to njihov kraj in da bodo tu naleteli na bratska čustva. Zastopniki bolgarskih zemljoradnikov ne prihajajo v Ljubljano samo kot predstavniki agrarizma, prihajajo tudi kot Slovani k svojim rodnim bratom. Na kongresu slovanske zemljoradniške omladine v Ljubljani se bodo postavili temelji veliki skupni organizacij slovanskih narodov. Duh velikega pokojnika Stambolijskega (Burni slava^ klici) bo vladal med njimi, duh onega Stambolijskega, ki ni samo organiziral bolgarskih kmetov, temveč je tudi stremel za tem, da postanemo pravi Jugo* sloveni, da se tudi Bolgari združijo a ostalimi jugoslovenskimi narodi, da zavlada povsod v vseh slovanskih krajih pravi mir in red. G. Obbov se je nadalje v iskrenih besedah zahvalil za bratsko gostoljubje, ki je povsod značilen znak slovanstva. Svoj govor Je Končal z vzkliki: Slava Stambolijskemu, živela Ljubljana, živela slovanska ideja, živelo slovansko delo, pravi napredeš slovanskih narodovi
Govor bivšega ministra g. Obbova Je navzoče občinstvo sprejelo z živahnimi vzkliki. V splošnem so bili govori in pozdravi vseh došlih slovanskih gostov sprejeti z navdušenim odobravanjem.
Po sprejemu so se gostje odpeljali * avtomobili v svoja stanovanja. Večina gostov je nastanjena v hotelih Union, Slon in Štrukelj, v akademskem kolegiju* v invalidskem domu in drugod.
Jaques Cesainet
Dola v krvi.
Muhamed ben Jeni je hvalil Boga, ki la je obsul z dobrotami. Sijajno se je vpeljal v življenje s tem, da je lastnoročno ubil 14 poslednjih potomcev rodbine Ben Uzuna, katerega prednik je ubil Muhamedovega očeta in dva strica. In kljub temu, da pri Kabllih maščevanje Izziva maščevanje in da je prelita kri plod novih ubojstev, je preteklo dvajset let in Muhamed ben Jeni ni bil pozvan, da plača sveti dolg, svoj krvavi sveti dolg.
Res je, da je odhajal z hiše obdan od takega spremstva, da ni nikomur prišlo na um, da bi ga napadel.
Ta previdnost pa je bila sedaj odveč. Poslednji Ben Uzun je spal pod zemljo svoje zadnje spanje. In Muhamed ben Jeni, spoStovan od vsega §veta, bogat In prebogat, je bil eden najuglednejših in najmogočnejših ljudi v deželi.
Natančno se je držal običajev svojih prednikov in dasi se je čestokrat ženil, »endar je imel vedno le eno ženo. Kakor hitro pa mu vsakokratna žena ni več ugajala, jo je spodil. V dvajsetih letih je imel 10 zakonitih žen, ki so po vrati Žrtvovale svojemu gospodarju mladost, svoje dražesti in lepoto. Podil je žene od sebe, toda čuval je sinove, ki so mu jih rodile in ki so se s spoštovanjem zbrali okoli plemenitega očeta.
Davno Je že dopolnil 40. leto in je iz-žledalo, da je njegovo ljubezensko življenje končano, ko se je Muhamed ben Jeni nasmrtno *ali»bil V neko divno de-
klico, katero je spoznal ob vaškem studencu.
Imela je bujne lase, ki so ji v polžkih padali na pleča, črne, nenavadno mile oči, otožen nasmešek na ustnicah, krasen vrat in vitek stas. Pozdravil jo je in ona mu je odzdravila, naklonivši se resno z glavo. Drugi dan je zopet prišel k studencu in je bil silno nemiren. Ona se mu je nasmehnila, toda ni Je smel nagovoriti. Nekaj dni ga potem ni bilo k studencu, a nekega jutra se je zopet pojavil. Tedaj ji je dejal:
— Jaz sem Muhamed ben Jeni... Hiša, ki jo vidiš na bregu onstran klanca, je moj dom. —
Iztegnil je roko proti zapadu, a za tem proti vzhodu:
— Vsi ti vinogradi in sadovnjaki pripadajo meni.
Ona je povesila glavo in odgovorila:
— Jaz pa sem siromašna deklica. Nimam niti staršev niti premoženja in se preživljam s svojim delom... —
Muhamed je naglo povzel:
— Ti si lepa. Najlepša žena si, kar sem jih kedaj videl. Odkar sem te na tem mestu prvič srečal, mislim samo na tebe. Cele noči ne morem spati, ker mislim na tebe. Vidiš li tara Curcuro, katere vrhovi delijo nebo? Prehodil sem jo podolgem in počez, da bi utrudil svoje telo in zvečer sera se zgrudil na posteljo kot mrtev... Nič ni pomagalo. Tvoja slika mi je neprestano lebdela pred očmi in nisem mogel najti spanja... Kako ti je ime, dekle?.. —
Nasmehnila se je in pokazala svoje ostre aoHe, prozorne, kot biser«
— Selma mi pravijo. —
— Selma, hočeš postati moja žena?
Deklica je odkimala.
— Vzel me boš, potem pa spodil, ko boš zadovoljil svoje želje... —
Stopil je poleg nje in jo prijel za roko:
— Zakaj govoriš tako? —
— Zato, ker bi napravil z menoj prav tako, kakor si s prejšnjimi ženami. —
— Kako to veš? —
— Zvedela sem v vasi —
— Odkod si ti? —
— Od daleč... —
— Ne bom te spodil, Selma. Prisegam ti pri vsemogočnem Alahu.
Pomislila je, nato pa odgovorila:
— Slednjič, kakor pač bo. Vsakdo mora izvršiti svojo dolžnost na tem svetu. Biti hočem tvoja žena, ako tako želiš. —
Cez nekoliko dni je bila poroka v mali mošeji v Tama Hali.
Ko je Muhamed popeljal mlado ženo v svojo hišo in jo posadil na razkošne preproge, je pomislil, da ga je Alah napravil za najsrečnejšega človeka na svetu.
Na jesen svojega življenja Je dobil ženo, ki Je bila mlajša, lepša in bolj dražestna od vseh, kolikor jih je do sedaj Imel. In zazdelo se mu je, da se mu je povrnila mladost...
Spal je in sanjal o slasteh, ki ga čakajo.
Ona se je izvlekla iz njegovega objema. Bleda svetloba je razsvetljevala i sobo. Sedeč na postelji Je gledala Selma ' Muhameda ban JeuUsu Dvignila 99 fr
polagoma in poiskala torbico, v kateri je imela svoje siromašne stvari. Izmed teh je izvlekla nož in se vrnila ter sedla zopet na posteljo. Muhamed je trdno spal in je bil obrnjen v stran, tako da so bila njegova ledja obrnjena proti Sel-mi. Tedaj mu je ona z naglim in sigurnim sunkom porinila nož v pleča in ga pustila notri. Muhamed se je silno stresel, se dvignil na ležišču iin dušeč se s krvjo spregovoril:
— Ti... Selma...
Ona pa je molila k Alahu, naj zadrži Muhameda tako dolgo pri življenju, da mu pove, kar ji leži na srcu.
— Da, jaz sem te ubila, Muhamed ben Jeni, jaz, tvoja zakonita žena Selma, poslednja potomka Ben Uzuna. Ti si pobil vse moje brate. Nisi pa vodil računa o meni, ker sem bila mala deklica... Na divjaški način si se maščeval nad mojimi brati... Bil si mi dolžan kri. Ah, vedela sem, Muhamed, da mi boš nekega dne plačal dolg... Izvršila sem svojo dolžnost in sem zadovoljna. —
Hotel je, da dvigne roko in da ji nekaj reče; toda kri mu je vdarila na usta in glava je omahnila na zglavje.
, Selma je vzela vode in smokev, ker je vedela, da jo čaka dolga pot. Nato pa je stopila iz sobe na hodnik, odprla vrata in odhitela y vedro, zvezdnato noč...
L3UBUANSKISOKOL
nabira za polhograjske poplavljence In za Pogorelce Sokole v Strumnlcl
AHs.
Prevarani poet
Mislil je, da je sedel na Pegazu —• pa je čepel na oslu, ki ga je nesel počasi mimo zlatih vrtov. Na vejah čudovitih dreves so sedele bajne ptice. Rad bi imel eno. Segel je po puško in snel z rame — veliko gosje pero.
Jezdil je dalje. Prišel Je do ribnika 'z zlato vodo. Zlate ribice so švigale v njem, čarobne deklice so se igrale % njimi.
Najlepšo bi bil rad objel. Stegnil se je k njej — in objel je škrbasto coprnico.
Tako je bil jezen, da bi bil najraje ubil Pegaza, ki se Je norčeval iz njega.
Zamahnil je nad njim in se zbudil.
Sedel je za pisalno mizo. Z levico je objemal Aškerčev kip, z desnico Je pa brozgijal po razlitem , črnilu.
»Oj, ti prokleti poet,« se je jezil sam nad seboj, »tako je, če jahaš Pegaza po dnevu hi ne po noči!«
OBLEKE
narejene
najveija
izbira
samo v trgovini
O. BERNATOVIČ
MESTNI na 5
8»v;26ii
»narodni Dnevnik«, č. sčd. 1924;
Strmi;
Voditeii iehoslov. zemlloradnikov.
' Cehoslovaško zemljoradniško gibanje, ki igra danes v notranjem življenju čehoslovaške republike pomembno vlo-£0 in ki prodira tudi z vsemi silami meto in skuša doseči skupno delo vseh slovanskih poljedelcev se mora zahvaliti 2a ta svoj razvoj predvsem in večinoma edino delu svojega voditelja, predsednika Republikanske stranke poljedelskega A obrtniškega ljudstva, sedanjega predsednika vlade čehoslovaške republike Antona Š v e h 1 e.
Predpogoj zdravega razvoja vsakega gibanja je življenjska sposobnost in smiselnost njegovega programa, ki mora biti zopet jasno izdelan in v svojih temeljih čim najbolj trden. Predpostavka za to je ideološka osnova gibanja, formulirana na znanstveni podlagi in odgovarjajoča psihologiji onih slojev, ki jih združuje gibanje.
Ta programna in idejna formulacija je sijajno posrečila na Cehoslova-Skem Antonu Švehli. Postal je ustvari-telj čehoslovaškega agrarizma, za katerega so njegovi predniki, počenši s prvim bojevnikom za osvobojenje kmeta izpod jarma kapitala in liberalnega meščanstva, Alfonzem Štastym, položili trdne temelje.
^ Ce preiskujemo vzroke uspešnosti ivehlovega dela, njegove popularnosti med čehoslovaškimi zemljoradniki in njegove avtoritete, ki jo uživa med vsemi delavci gibanja, potem vidimo, da izhaja iz tega, da je ostal Švehla kljub temu, da je hitro postal voditelj stranke, vselej in ob vsaki priliki kmet, da je pri vsej svoji ogromni inteligenci in obsežni idozofični naobrazbi vedno ostal zvest načinu mišljenja zemljoradnika. Dal mu v- samo osredotočen izraz, prodirajoč “h jedra problema in trpljenja poljedelskega ljudstva in govoril je tako jasno k vsem in za vse.
K najbolj značitelnim črtam Švehlo-v®ffa političnega profila spada predvsem hjegov -zmisel za demokracijo (ki je vanj skoraj vtelešena) in pa njegov poziven nazor na vse stvari in na vse pojave. Švehla ne pozna negacije in jo načeloma odklanja. Njegova sposobnost ustvarjati pozitivne vrednote ga je na-
redila za pravega organizatorja mlade čehoslovaške države, katere notranje politično življenje že pet let uspešno vodi, bodisi direktno kot član vlade ali pa indirektno kot predsednik izvrševalnega odbora koaliranih parlamentarnih strank. Po njegovi zaslugi je preživela čehoslo-vaška republika svojih prvih pet let samostojnosti brez večjih socialnih in gospodarskih stresljajev, katerih žrtev so postale vse države okoli nje in je šla po cesti postopne konsolidacije.
Morebiti se komu zdi, da se oddaljujemo od prvotnega namena teh vrst, če pišemo o državniških sposobnostih Švehle. Vendar pa storimo to vsled tega ker izhajajo iz njegovega pojmovanja o poslanstvu in nalogah poljedelskega ljudstva v državi in narodu.
Kmetovalec, lastnik zemlje iti pridelujoč kruh, je temelj države. Človek se je združil z zemljo, da bi stvoril državo. Kmetovalčevo razmerje do države more biti zaradi tega samo pozitivno. Kakor daje kmetovalec svojemu narodu kruha, tako mu mora dati tudi nravne sile, ki so v njem. Kmetovalec se je zato tudi povzpel kot neposredni nosilec državne in narodne ideje.
Državotvornost čehoslovaškega agrarizma izhaja samaposebi iz teh ideoloških temeljev in ni samo posledica sile zemljoradničke stranke, ki je danes na Čehoslovaškem najmočnejša.
Nasprotno je to silno stališče stranke povzročila samo dovršena organizacija, v kateri se je Švehla od početka izkazal kot najsposobnejši inicijator, in to vsled tega, ker se je zavedal, kaj hoče. Ta zavednost svojega cilja in sredstev za dosego tega cilja je dala silo zemljorad-ničkemu pokretu na Čehoslovaškem.
Agrarizem ni Švehli sredstvo k izvajanju gotove politike, temveč njegova politika, kakor tudi vsako drugo njegovo dejanje mu je sredstvo k agrarizmu.
Prav ta pozitivni Švehlov odnos do agrarizma, katerega prvi ideolog je on, pa je naredil iz njega dragocenega in nenadomestljivega voditelja kmetijskega gibanja na Čehoslovaškem, ki brez njega ne bi bilo tako trdno, ker se ne bi opiralo na sigurno ideološko podlago.
Nesramen Radičev napad na llubllanski kongres.
V zadnji številki svojega »Slobod-doma« le dal objaviti miroljubni Radie sledeči pamflet na prvi kongres slovanske kmetijske omladine:
»Takozvana zelena agrarna interna-cijonala v Pragi, ki je navadna službena krpanja češkega ministrskega pred-»ednika Švehle, priredi za silne narodne denarje iz češkoslovaške državne Magajne nekak takozvan kongres slovanske kmetijske omladine v Ljubljani. Na tem kongresu ni ničesar kmetskega,
*aiti mladiči (pa tudi starejši ljudje, ki na njem sodelujejo) so z malo izjemo ^no vladni plačenci, kmetov med njimi sploh ni. To je torej čisto navaden gosposki švindel najbolj ogabne vrste, 'j. koliko je to slovanski kongres, se vi-J« že iz tega, da na njem ne sodeluje ^vatska seljačka stranka, ki šteje v vojih organizacijah okoli pol milijona *"iačke omladine.
Gosposko glasilo še bolj gosposke
kmetske stranke je izdalo posebno izdajo svojega »Kmetijskega lista« in tu čitamo te" nesmiselnosti, oziroma laži: Slovanska seljačka misel silno napreduje. Kongres vseslovanske kmetske omladine. Kmetski praznik na Bledu. Prijavljeni so predstavniki seljačkega gibanja iz vseh slovanskih držav.
Tak je naslov. In če čitamo dalje, potem vidimo, da prestavljajo ta slovanski kmetski pokret: prvič vojaška godba dravske divizije; drugič, slovaški izvržek, toda sedaj minister za poljedelstvo v Pragi, dr. Milan Hodža, ki bo v Ljubljani predaval o agrarizmu in slovanstvu; tretjič bivši bolgarski minister Obbov, ki je s svojim drugom Kosto Todorovom vsak čas pripravljen na Pašičev mig poslati oborožene bolgarske begunce proti svoji domovini Bolgarski in ki suženjsko služi Pašiču. Dalje bo predstavljalo vseslovanski kmetijski pokret nekaj kmetskih voz z
dolgimi lestvami, na katerem bodo slovenski možje igrali harmoniko. Končno bo tu sodelovalo po nekem čudežu — če je resnica — tudi vseh 11 zastopnikov zemljoradničkega kluba v Beogradu.
Isti kmetijski list javlja, da plačajo vsi udeleženci na železnici samo polovično vožnjo in da velja ta olajšava od 3. do 11. septembra. Iz tega se vidi, da je nekomu uspelo, da pridobi za ta slovanski seljački švindel tudi beograjsko vlado.
Ves ta kongres je poln napihnjenosti, neresnosti, gosposke lažnivosti in gosposke podlosti. Je v resnici neverjetno, da se v naši demokratični dobi, in vrhu tega še pod novo parlamentar-, no vlado, drznejo nekaki kapitalistični špekulanti in gosposki praznoglavci izrabljati slovansko oziroma vseslovansko idejo in seljački pokret tako neresno in slabo. Očitna je namreč umazanost hoteti pokazati svetu, da predstavljajo ti kapitalistični hlapci sploh kakšen seljački pokret in plačenci nasilne centralistične vlade svobodomiselno in vseslovansko idejo. V ostalem pa ne bo vsa ta gosposka parada prinesla njenim prirediteljem niti enega mandata, oni pa so ta kongres priredili samo zato, da bi ulovili še kak mandat.«
Tako se glasi prostaški napad miro-tvorca Radiča. Ni treba poudarjati, da ni ta napad nikogar presenetil, še manj pa dosegel. Jeza hrvatskega čudotvor-ca in mirotvorca je namreč umljiva. Toliko se je vozil gospod Radič naokoli, da postane član kakršnekoli in-ternacijonale, sedaj pa se snuje v Ljubljani realna in najbolj splošna seljačka intemacijonala in gospoda Radiča ni poleg. In on manjka samo zato, ker je neresen, ker noče nihče njegovega diktata in zato grmi iz Zagreba gospod Radič v onemogli jezi, zato psuje ko stara babura.
Dobro je, da se je gospod Radič primerno predstavil javnosti, bo vsaj preje konec njegovega komedijanstva in njegove demagogije.
H koncu bodi pribito samo še to, da je Radič na strani morilcev Stambolij-skega in zagovornik vlade Cankova, največjega krvnika bolgarskih kmetov.
Propadanje komunistov.
Kakor na češkem, tako je v zadnjem času tudi na Francoskem komunistično gibanje zelo padlo. Najznamenitejši komunisti zapuščajo stranko, ki postaja vedno manj pomembna in tako stranka tretje vrste.
Kot eden prvih je zapustil komunistično stranko Frossard, ki je eden ustanoviteljev stranke. Z njim je odšla cela vrsta priznanih novinarjev in inte-ligentov, ki sicer ne znajo urejevati »L’ Humanite«, kakor je proglasila Moskva, ki pa so zato dokazali, da sijajno urejujejo list »Pariš Soir«, ki je v kratkem času popolnoma izpodrinila »L’ Humanite«. Komunistično glasilo se sicer tolaži, da so odšli samo buržuji, ki itak ne spadajo v delavsko stranko, toda tolažba »L’Humanite« je slaba, ki ne more nikogar prepričati, ker .s Frossar-dom je odšlo tudi 18.000 delavcev pariškega okrožja.
In ko so začeli ljudje zapuščati ko-
munistično stranko, so pričeli komunistični generali s čiščenjem. Iz uredništva »L’Humanite« so vrgli štiri urednike naravnost na cesto. In to urednike, ki so bili še za časa Jauresa pri listu. Svoje postopanje so utemeljevali generali s tem, da ima stranka prevelike deficite in da znaša samo mesečni deficit »L’Humanite« 140.000 frankov. Za inteligenco komunistični generali seveda niso žalovali, ker ta jim je bila itak samo neljuba konkurenca. Hudo pa je bilo, ko so začeli z inteligenco odhajati tudi delavci in ko je padlo število članov komunistične stranke od 85.000 na 50.000.
Francoz je preveč samostojen, da bi poslušal tujo komando in preveč premišljuje, da bi dal polno moč ljudem, katerih ne pozna in kateri ne poznajo njegovih potreb in zahtev. Zato se francoski delavec ni mogel nikoli ogreti za moskovsko internacionalo. Recite mu, da je nujno braniti interese francoskega delavca z revolucijo in Francoz bo to razumel in odšel na barikade Toda za moskovske dogme se ne bo zmenil.
V Belgiji se o komunistih, ker so tako maloštevilni, da sploh ne pridejo v poštev, ni niti govorilo. Ni izgleda, da bi se tu komunisti popravili. Enako slabo stoje komunisti tudi v vseh ostalih se-
vernih deželah. Mnogo pa se govori v zadnjem času o švedskih komunistih. Ne sicer zato, ker bi bili komunisti na Švedskem močni, temveč zato, ker je prišlo med njimi do razkola. Švedska komunistična stranka je stara, vsaj so bili njeni voditelji že v Kientaiu, toda kljub temu je zelo maloštevilna. Moskvi se je sedaj posrečilo, da je povzročila še v njej razkol. Zinovjev je nastopil z naravnost neverjetnimi zahtevami. Ta? ko je zahteval, da morajo švedski komunisti pričeti takoj najhujši boi proti vsem socialističnim strankam, ida se morajo boriti proti paciiizmu in v izvr-ševalni odbor se imajo izvoliti samo najbolj odločni pristaši Moskve. Pa ruski komunisti so šli še dalje. Poslali SC na Švedsko svojega delegata, ki si j« pripisoval pravico, da sme kontrolirati stranko in da smejo biti postavljeni ,za kandidate samo tisti, ki jih odobri on. Torej popolen diktat! Naravno, da so se švedski komunisti temu uprli iti da so odgovorili na moskovske zahteve z odločnim: Ne! S tem je razkol švedskih komunistov perfekten in njihovo glasile »Politiken« je danes V najostrejšem boju z Moskvo.
Povsodi propada komunist, strank* in svetovna revolucija postaja vedne bolj pobožna želja. In drugače tudi biti ne more, ker narodi hočejo mir in v civilizirani Evropi je na pohodu demo-
Zasedanje Zveze narodov.
. Govor Mac Donalda.
Včerajšnja seja je bila posebno pomembna vsled govora Mac Donalda. Za sejo je vladalo največje zanimanje in dvorana je bila natlačeno polnla. Popolna tišina je zavladala, ko je stopil na govorniški oder Mac Donald in pričel svoj govor.
Uvodoma svojega govora je izrazil Mac Donald svoje veliko zadovoljstvo, da se more osebno udeležiti seje zasedanja Zveze narodov, ki postaja vedno bolj važna in potrebna. Angleška vlada bo storila vse, da se avtoriteta Zveze še poveča. Napačno je namreč mnenje, da je bila svetovna vojna zadnja vojna, temveč vojna nevarnost obstoji še vedno.
Velika opasnost je v tem, ker se skuša varnostno vprašanje rešiti iz vojaških vidikov. Toda blagostanje narodov ne sme nikdar odviseti samo od vojaške sile. Vprašanje varnosti je bolj notranje ko zunanje vprašanje. Sami se moramo pripraviti za rešitev tega vprašanja! Dobro je, da je Zveza narodov izdelala načrt za splošno razorožitev in garancijski pakt. Toda to še ne zadostuje in varovati se je treba, da se ne obnovi položaj, kakor je bil leta 1914. Angleška vlada ne bo pod nobenim pogojem podpisala dogovora, ki bi dovedel do tega.
Precej obširno je nato govoril Mac Donald o nedostatkih Zveze narodov. Glavna napaka Zveze pa je, da je nepopolna, da manjka v njej Amerika, Nemčija in Rusija. Amerika je nezaup-na in priznati je treba, da z vzrokom, ker ni bila Evropa do Amerike vedno prijateljska. Na Londonski konferenci je Amerika dokazala, kako koristna je njena udeležba za sporazum narodov, zato je upati, da vstopi sčasoma tudi Ame-
rika v Zvezo narodov. Nemčija ne sme ostati zunaj Zveze narodov in dokler ni Nemčija polnopraven član Zveze narodov, ni mogoče nobenega vprašanja rešiti resno. Znaki so tu, da se bliža čas, ko bo tudi sovjetska Rusija postala član Zveze narodov in okrepila vpliv Zveze na vzhodu.
/: .	■	■	*	f
Če se govori o razorožitvi in sigurnosti, potem je treba najprej določiti pojem sigurnosti. Jasnost mora biti tudi dosežena glede definicije napadalca. Vsi vemo, kako težko je ugotoviti, kdo da je bil napadalec. Včasih je treba pr»ko dvajset let, predno morejo zgodovinarji izreči svojo sodbo.
Treba je ustvariti razsodišče. V tam je bistvo problema. Ali se sprejme razsodišče ali ne, samo na to je treba odr govoriti.
Res pa je, kar trdi prijatelj Herriot, da smo namreč danes v prehodni dobi in da moramo zato postopati polagoma in nad vse preudarno. Dosedanje delovanje bi se dalo označiti tako, da skuša vse preprečiti- novo vojno, v resnici pa se približujemo še strašnejši novi Vse politično ozračje je treba spremeniti in le tako bo mogoče ustvariti podlago za razsodišče.
Nato je dejal Mac Donald, da je Anglija pripravljena podpisati določbo o obveznem razsodišču, toda šele tedaj, kadar bo določba natančno redigirana. Anglija je pripravljena zmanjšati v smislu vvashingtonskih sklepov svoje pomorsko oboroževanje. Da pa bo vprašanje razorožitve v resnici zadovoljivo rešeno, pa je potrebno, da se vsi narodi sestanejo na posebni razo roži tveni konferenci. Mac Donaldov govor je bil sprejet z velikim odobravanjem.
Prosveta.
Nove kniise.
rrwl L. Lipovec: Spodobni liudie. I. Čisto ottoljubie, enodejanka. Splošna knjižnica ***v. 30. V Ljubljani 1924. Založila Zvezna Jakama in knjigama. Strani 36. Cena broš. 6 Din.
Pod skupnim naslovom »Spodobni lju-Oje« izide v založbi Zvezne tiskarne in knji-*ame v Ljubljani v okvirju agilne »Sploš-knjižnice« ciklus petero enodejank. Av-L. Lipovec (psevdonim, za katerim se znana slovenska književniška oseb-S?st) imenuje te enodejanke komedjice. 1?®, ciklus »Spodobni ljudje« je Idejno — iainva lupina štirih kpmedjic — enode-tj®*- ki se vrše pred svetovno vojno in eno-veianskega epiloga, v katerem nastopalo •jl,e iz prejšnjih komedjic po svetovni voj-teh faktičnih razlogov in ker je vsaka u; Petero enodejank zase zaključena enota, lahko tudi samostojno uprizori, je za-irin Ul-e<kla izdanje tega ciklusa tako, da e Pod skupnim naslovom: Spodobni Iju-716- vsaka teh petero enodejank v posebnem zvezku s svojim lastnim podnaslovom ir lcer v nastopni vrsti: I. Čisto rodoljubje, Roka roko..., III. Živeti!, IV. Iskrena 'tubeze« in epilog: Prekvašenl svet v tekočih zvezkih »Splošne knjižnice« štev. 30 fn n ’	zvezkov	bo	vezanih	v skup-
enr^n!itro’ a broširana se bo dobivala vsaka ^^Pejanka posebej. Prva teh komedjic — Sla	»čisto	rodoljubje« je pravkar iz-
delnnti	,zv- »Splošne knjižndicc«. Eno-
nolitičnih i dTastična slika našili predvojnih, 'em o.bstoii1so?:jaln,h razmer> k' v ™«oeo-da ie na-Snife, e danes. Pozna se pisatelju, življenje MtoVn podrobuo opazoval naše -e ^ira, izražena v. pristni, nePrisiljcna in dobro zadeta. Prepričam smo, da bo ta enodejanka, kakor tud1 ostale ^tiri teKa cjk|U!Ja zej0 dobrodošla našim odrom. Saj ti odri, posebno la deželi, toliko Pogrešajo izvirnih krajših Urokazov iz domačega življenja, ki ne povzročajo posebnih tc^av ne glede na inscenacije in ne glede na osebe. Kakor čujetno, bo te enodejanke uprizorilo v letošnji sezoni tudi Narodno gledališče v Ljubljani. Neznatna cena borih 6 Din *a knjižico to omogočila vsakomur nabavo potrebnih izvodov. Omenjamo Se, da avtorjeve pravice,
posebno glede dovolitve vsakršnega uprizarjanja zastopa založništvo »Zvezna knjigarna« v Ljubbp iL
G. Keller : Regina. Poslovenil dr. Joža Glonar. V Ljubljani 1923. Natisnila in založila tiskarna J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani. — »Regina« je povest uboge služkinje, ki je postala žena visokega gospoda, zgodba o sicer poštenem zakonu, kojega slaba stran je bila edino ta, da zakonca nista poznala in razumela drug drugega in ki se je zaradi tega žalostno končal. Dejanje se vrši deloma v Nemčiji, deloma v Ameriki. Opisano je tako živo, da knjige ne odložiš, dokler je nisi prebral. Prepričani smo, da bo povest tega znamenitega švicarskega pisatelja ravno tako ugajala, kakor jim je svoje dni njegov »Don Correa«. Knjiga je lepa, obsega 92 strani in stane samo 5 Din. Izdajateljem je šlo za to, da s ceno izdajo omogočijo njeno nabavo najširšemu sloju našega naroda.
Zeleni kader. V založbi tiskarne J. Blasnika nasl. v Ljubljani je izšla ravnokar ljudska povest »Zeleni kader«, ki jo je spisal Ivan Zorec, znan slovenski pisatelj. Povest je zanimiva, ker opisuje življenje in dogodivščino vojaških ubežnikov med vojno, ki so se skrivali po bosanskih hostah kot organizirani uporniki ter pripravljali s svojimi upornimi dejanji konec vojne. Naslovna stran knjige je lepo ilustrirana. Knjiga sfane 14 Din, s poštnino 1 Din več. Naroči se pri tiskarni J. Blasnika nasledniki v Ljubljani. Breg 12. Naroči se lahko z dopisnico.
Nuši. Branislav: Občinsko dete. Roman dojenčka. Poslovenil Cvetko Golar. — V Ljubljani 1923. J. Blasnika nasledniki. Povest bi se lahko tudi imenovala »Žalost in veselje«, saj je v njej poleg vse žalostne usode zapuščenega dojenčka, ki nima ne domovine, ne staršev, in ki roma iz rok v roke, nadrobljeno tudi toliko veselih pri-godb in smešnic, da se čitatelju eno oko včasih solzi od žalosti, drugo pa od smeha. Knjige bodo z zanimanjem brali tudi oni, ki bi radi po njej poznali srbsko življenje v malih srbskih mestih in v Beogradu. Tukaj jim bo Nušic dober vodnik; on je med najboljšimi srbskimi pisatelji in pozna svoje rojake, kakor malokdo. Da zna tudi prav prijetno pripovedovati, to priča vsaka stran te knjige. Knjiga ima na ovitku lepo risbo, šteje 231 strani in stane samo Din 15. Kupi ln beril Ne bo ti ial	..	.
Koncert Vasilija Sevastjanova. Bivši režiser naše opere g. Vasilij Sevastjanov se poslavlja od Ljubljane in priredi v torek, dne 9. t. m. ob pol 8. uri zvečer v opernem gledališču koncert, na katerem sodelujejo skoTO vsi naši operni solisti. Vstopnice za ta koncert se dobivajo od danes naprej pri dnevni blagajni.
Gospa Vilma Thlerry-Kavčnlkova v »Carjevi nevesti«. V ponedeljek, dne 8. t. m. nastopi zopet v naši operi odlična umetnica gospa Vilma Thierry-Kavčnikova ter poje vlogo Ljubaše. Ta veledramatična vloga se brez dvoma izvrstno prilega njenemu mogočnemu glasu in gospa bo podala v njej prav gotovo prvovrstno kreacijo. Umetnico pozdravljamo s prav odkritosrčnim veseljem pri njenem zopetnem nastopu v naši operi. Gospa Thierry Kavčnikova bode sodelovala v sezoni 1924-25 kot stalni gost.
Danes zvečer se poje v operi »Gorenjski slavček« povodom kongresa vseslovanske agrarne omladine. Opera se poje v isti zasedbi kakor pri zadnjih dveh vprizorit-vah, samo vlogo Ninon je prevzela mesto obolele Smolenske gna. Korenjakova. Prvo učenko pa poje ga. Ribičeva. Predstavo po-setijo vsi zunanji gostje kongresa, ki so do-šli iz Taznih držav v Ljubljano. Vabimo pa tudi domače udeležence in občinstvo na po-set te predstave, za katero so vstopnice v predprodaji pri dnevni blagajni v operi.
V nedeljo, dne 7. t. m. gostuje v operi tenorist g. Jirasek, ki je bil dosedaj angažiran v Olomucu in ki je v majniku nastopal z velikim uspehom ob priliki gostovanja češke opere na Dunaju. V Ljubljani nastopi v dveh vlogah in sicer poje v nedeljo Janka iz »Prodane neveste« tekom prihodnjega tedna pa nastopi tudi v operi »Onjegin«.
Pevsko društvo »Vlaslč« v Travniku praznuje v dneh 7. in 8. septembra petindvajsetletnico svojega obstoja. Slavnosti, na kateri se bo vršila tudi pevska tekma se udeleži več hrvatskih pevskih društev. Obenem bodo v področju Saveza hrv. pjev. društava takrat ustanovili bosansko hercegovsko pevsko župo.
Violinski virtuoz J, Holub, učenec Šev-čika (gosli) in Janačka (kompozicija) je angažiran kot prvi koncertni mojster v orkestru zagrebške opere.
Kolo. Naši rojaki v Ameriki so dobili letos glasbeni Ust »Kolo«, katerega ureja in Izdaja publicist Ivan Mladineo, Na ogled
smo prejeli zadnji dve številki, v katerih čitamo članke v slovenskem in srbohrvatskem jeziku. Prof. A. Dobronič je prispeval članek »Ciljevi slavenskog muzičkog stvara-nja«, Lujo Safranek-Kavič je obelodanil življenjepis in pomen Mokranjca za jugosloven-sko glasbo. Životopisne črtice o slovenških skladateljih priobčuje dr. Božidar Širola. Zanimivi so dalje članki »Scenarist in šap-tač«, »O izgovarjavi slovenščine v petju in na odru«, glasbena poročila iz Jugoslavije in drugod. List je ob priliki stoletnice Smetanovega rojstva ponatisnil brez navedbe vira iz Narodnega dnevnika članek »Ob stoletnici B. Smetane« našega glasbenega poročevalca s šifro —o— vred. — Zadnja številka »Kola« je posvečena ameriški glasbi in drami. Uvodoma prinaša sliko in življenjepis ameriškega hrvatskega glasbenika prof. L. Svečenskega, dalje članke, »Ameriška glasba«, »Amerikanski teatar«, »Nekaj o prevodih« (J. Zorman), »Glasbeni pouk v ameriških šolah«, »Indijanska muzika« i. dr. Priloga objavlja moški zbor dr. A. Schvva-ba: »Večer na morju« hi Spoljarjev meš. zbor »Timomo«. List stane na leto 1 dolar 50 centov, naslov:	347	Madisan Avenue
Suite 1210, Nevv York U. S. A. Slovenskim skladateljem bi priporočali, da pošljejo nove skladbe »Kolu« v objavo, pravtako bi bili listu dopisi o našem glasbenem življenju zelo dobrodošli.
Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« bo v soboto zvečer zapelo v Zvezdi na čast posetnikom kongresa slovanske zemJjedel-ske omladine več umetnih in jugoslovanskih narodnih pesmi.
Cerkvena glasba. V ljubljanski stolnici se bo vršil v nedeljo zvečer koncert glasbenega društva »Ljubljana«, na katerem bodo izvajali izključno Marijine pesmi slovenskih skladateljev od starih dob do danes. Bo to nekak zgodovinski razvoj Marijine pesmi pri Slovencih. —
Skladatelj F. S. Vilhar, sin pesnika Miroslava Vilharja, ki živi v Zagrebu in je Pred kratkim izdal II. zvezek »Djulabij« (solospevov s klavirjem) pride koncem tega tedna na oddih v Ljubljano.
Čaš, revija za izobrazbo in napredek. Urejuje Frank Kerže. Cleveland O. 1142, Dalles Rd. N. E. Literarna revija, ki objavlja poleg pesmi in novel tudi poučne članke. —•
Levia Janačka opero »Pastorka Jenu-fa«. kat«o so uprizorili predlansko leto tudi
v naši operi so z velikim uspehom peli v Berlinu. Letos uprizori Velika ljudska opera drugo znamenito Janačkovo delo »Kata Ka«
banova«.
Vojni slepec, Lljubljančanom dobro zia> ni Igralec Franta Bohuslav nastopi v praškem Švandovem gledišču v vlogi oslepelega slikarja drame, katero je sam napisal
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANE
Petek, dne 5 septembra:	»Gorenjski
slavček«.
Sobota, dne 6. septembra: »Macbeth« (Stolna dijaška kongregacija).
Nedelja, dne 7. septembra: »Prodana nevesta«. Gostovanje tenorista Jiraseka Iz Prage.
Ponedeljek, dne 8. septembra: »Carjeva nevesta« (prvi nastop ge. Thierry-Kavčni-kove).
Torek, dne 9. septembra: Poslovilni koncert režiserja Sevastjanova.
Četrtek, dne 11. septembra: »Evgenij Onjegin«. Gostovanje tenorista Jiraneka iJ Prage.
Konservatorij Glasbene Matice v Ljub-jani. Vpisovanje na glasbeno šolo in na konservatorij Glasbene Matice v Ljubljani se vrši od torka dne 9. t. m. dalje do vštev-še sobote, dne 13. t. m. vsak dan od 9.-—12 . ure dop. in od 3.-5. ure pop. v pisarni Glasbene Matice. Gosposka ulica štev. 8. V šolskem letu 1924—25 se poučujejo sledeči predmeti:	solopetje, klavir, gosli, vijola,
čelo, kontrabas, flavta, klarinet, oboa, roig, trobenta, pozavna, splošna glasbena teorija mladinsko petje, harmonija, kontrapunkt, ln* strumentacija. oblikoslovje, nauk o instrumentih, fizijologija, metodika pouka in glasbena zgodovina. Vpisnina znaša 10 Din, Sa> narina 25 Din. U kovina za solopetje 15C Dm mesečno, za instrumentalni pouk n« konservatoriju 90 Din, na glasbeni šoli pa 70 Din. Kdor obiskuje samo splošno glasbeno teorijo ali mladinsko petje: 15 Din mesečno. Pri vpisu je vplačati vpisnino, članarino in polovico ukovine za mesec september. Redni pouk se prične v ponedeljek, dne 15. t. m. V interesu rednega začetka Je, da se učenci pravočasno prijavijo in nato v ponedeljek takoj začno s poukom. —■
Ravnateljstvo.
V
hi’
Otvoritev kongresa slovanske kmetske omladine.
Danes nekoliko po 10. uri dopoldne se je izvršila svečanostna otvoritev I. konsrtta vseslovanske kmetske omla-din? v veliki dvorani Narodnega doma, ki Jo je zelo okusno okrasil ljubljanski vrtnar g. Korsika. Na odru pred predsedniško mizo je bila postavljena slava z mučeniškimi potezami Matije Gubca, pred njo pa slika bivšega bolgarskega ministrskega predsednika Stambolijske-ga. Na odru je bila razstavljena tudi lastava bolgarske zamljoradniške mladinske zveze.
Svečanostne otvoritve kongresa so te udeležili veliki župan dr. Šporn, generalni konzul dr. Beneš, zastopnik ljubljanske mestne občine mag. ravnatelj dr. Zarnik, vladni komisar Kmetijske družbe prof. E. Jarc, prof. dr. Metod Dolenc in prof. dr. Tasič kot zastopnika ljubljanske univerze, načelnik ministrstva za kmetijstvo Miloš Štibler, ravnatelj Zveze slovenskih zadrug g. Tr8ek, prof. dr. Vaclav Burian v imenu Šeške Obec in drugi.
Pozdravni govori.
Kongres je otvoril predsednik zbora utemeljiteljev g. Zaharjev, ki je pozdravil vse delegate in goste iz češkoslovaške republike, poljske republike, Jugoslavije, Bolgarije, Rusije, Ukrajine ta Lužičke Srbije, kakor tudi vse pri-Staie agrarizma in zastopnike slovanskih narodov. V svojem pozdravnem govoru je naglašal, da slovanska zem-ljoradniška ideja ne bo propadla kljub nasilju, ki se še izvaja v posameznih slovanskih državah. Povdarjal je idejo slovanske solidarnosti in da brez izvedbe Idej agrarizma dosega te solidarnosti ni mogoča. Samo v bratski solidarnosti In zedinjenju je mogoč mir in red ter razvoj slovanskega poljedelstva. Ko je omenjal pokojnega bolg. min. predsednika StamboliJskega so se vsi udeleženci kongresa dvignili s sedežev med slava-klid. Končno Je predlagal za predsednika kongresa predsednika pripravljalnega odbora g. Tomšiča, kar je bili sprejeto per acclamationem.
Predsednik kongresa g. Tomšič je v svojem govoru naglašal, da smatra jugoslovanska zemljoradniška omladina za veliko čast, da je izvoljen njen član za predsednika kongresa. To ni čast samo za jugoslovansko omladino, temveč za celokupni Jugoslovanski agrarni po-kret. V imenu jugoslovanske omladine pozdravlja vse, ki so prišli v Ljubljano, da s svojimi svežimi mladimi močmi grade veliko stavbo svetovnega agrarizma, ki bo prinesel normalen razvoj vsemu človeštvu.
Zborovalci so priredili burne ovacije bivlemu sobojevniku Stambolijskega ministru Obbovn ter bivšemu bolgarskemu poslaniku na našem dvoru To-dorovu, ko ju je predsednik pozdravil v svojem govoru. Nato je predsednik pozdravil inozemske goste, zastopnike državne oblasti in raznih korporacij, zastopnike kmetijskih, učiteljskih in obrtnih organizacij ter vse ostale goste.
Na predlog predsednika Tomšiča so biH izvoljeni v predsedništvo z vzklikom: za Cehoslovake Hrdina, za Poljake Sladkowsky, za Bolgare lijev, za Jugoslovane Jakovljevič, za lužičke Srbe Cyž, za Ruse Andrejev, kot generalni tajnik pa Cernohorsky.
Pozdravne brzojavke.
Predsednik Je prečital nato številne brzojavke, ki so dospele na kongres iz rseh slovanskih držav. (Brzojavke objavimo po možnosti jutri.)
Pozdrav češkoslovaškega ministrskega predsednika.
Med otvoritvijo kongresa je došel tudi brzojavni pozdrav češkoslovaškega din. predsednika Švehle.
Ministrski predsednik češkoslovaške republike Švehla želi kongresu mnogo uspeha z iskreno željo, da bi naše organizacije slovanske agrarne mladine prinesle zmago agrarizmu.
Nato je prešel kongres na prvo točko dnevnega reda, na konstituiranje ptedsedništva kongresa.
Nato so pozdravili kongres v imenu čehoslovakov delegat Hrdina, v imenu Poljakov delegat Zalesky, za Bolgare Popov, ki je povdarjal, da bo terorju, ki vlada sedaj v Bolgariji, živel duh pokojnega Stambolijskega, ideja slovanske agrarne vzajemnosti. Njegov temperamenten govor je bil sprejet z velikim odobravanjem in ovacijami. Naglašal je, da ni slovanskega naroda, ki bi ne imel svoj« tragedije, toda žrtve slovanskih poljedelskih narodov ne bodo zaman, ker vstaja probujena slovanska agrarna mladina, ki hoče v vzajemnosti izvoje-vati slovanskim kmetskim narodom ono svobodo in pravico, ki Jo po svoji moči ta delu zaslužijo.
, V Imenu lužičkih Srbov Je pozdravil kongres delegat Jan Cyi, za rusko poljedelsko emigracijo Andrejev.
Med govorom delegata Andrejeva je dolel v dvorano predsednik zemljorad-nikov posl Voja Lazič, ki so ga zborovalci 1 navdušenjem in velikimi ovacijami pozdravili.
Za malopoljsko zvezo zemljoradni-kov je pozdravil kongres delegat Su-sasz. Za jugoslovansko zvezo zemljo-radniške omladine je pozdravil kongres Karadjole, ki je povdarjal solidarnost z izjavami predgovornikov- Naglašal je, da mora biti na današnjem kongresu sprejet sklep, da Slovani ne smejo biti več sužnji. Na svojem kongresu mora zemljoradniška omladina priseči, da se bo borila za osvobojenje kmetskega naroda.
Nato je pozdravil kongres veliki župan dr. Špom, ki je pozdravil zborovalce v imenu osrednje vlade. G. veliki župan je naglašal svojo radost, da si je zemljoradniška mladina izbrala ravno Ljubljano za svoj kongres ter je izrazil vsem zborovalcem prisrčno dobrodošlico. — Predsednik Tomšič se je velikemu županu zahvalil za pozdrav ter ga naprosil, naj sporoči osrednji vladi zahvalo za njeno blagohotno- naklonjenost.
V imenu mestne občine ljubljanske je pozdravil zbor mag. ravnatelj dr. Zarnik, ki je izrazil veselje, da vidi Ljubljana zopet enkrat v svoji sredi zastopnike vseh slovanskih narodov, med njimi tudi lužičke Srbe in Bolgare. Pozdravlja kongres tembolj, ker nudi upanje, da pomenja začetek vzajemnosti slovanskih narodov na polju pozitivnega dela.
Burno pozdravljen je bil govor bivšega bolgarskega poslanika Todorova, ki je naglašal, da se bo bolgarski narod tudi nadalje boril za svobodo. Zemljo-radniki. se bodo borili tako proti fašizmu kakor boljševizmu. V svojem govoru je naglašal, da je jugoslovanski narod sprejel bolgarske begunce kot svojo deco in upa, da bo došel čas, ko bo Jugoslovan v resnici gospodar na slovanskem jugu v bratskem sporazumu.
Predsednik Tomšič se je predgovorniku zahvalil z iskrenimi besedami, v katerih Je povdarjal, da je bolgarski narod naš narod, ker smo mi njegovi. Razlika je samo ta, da smo Jugoslovani, medtem ko Bolgari še niso. Naša dolžnost pa je, da Bolgare v borbi za svobodo podpiramo, ker je njihova svoboda tudi naša svoboda, ter tvorimo eno samo enoto. Cilj Stambolijskega je bil, da bi tvorili eno državo. Ako bi ga ne ubila zločinska roka, bi tvorili danes morebiti že pravo Jugoslavijo. Gotovo je, da se kolo časa ne bo dalo zavreti in da bo do tega tudi prišlo.
Za tem je pozdravil kongres v imenu Češkoslovaške republikanske stranke kmetov in malih seljakov Ursinl.
V imenu ruskega sojuza je pozdravil kongres vseučiliški profesor dr. Ver-gun, ki je s svojim govorom izzval velike ovacije in odobravanje. Povdarjal je, kako ruski človek prosi in kriči po mestu na solncu. Slovanstvo pomenja mir vsemu človeštvu, mir na podlagi agrarizma. Anglija nam je prinesla liberalizem, Nemčija nekoliko socijalizma in imperijalizem. Proti temu imperializmu se je borilo slovanstvo. Slovanstvo pomenja svobodo vsem. Boljševizem je nasilje, norost, ki ne more prinesti zadovoljstvo človeštvu. V imenu nove svobodne Rusije bodočnosti pozdravlja najiskrenejše kongres slovanske zemljoradniške omladine.
Predsednik Tomšič se je zahvalil predgovorniku povdarjajoč, da so manjši slovanski narodi že često vživali pomoč bratske Rusije. Delo zemljoradniške omladine gre za tem, da dosežejo svobodo vsi slovanski narodi in upamo, da bo do tega tudi došlo.
Nato so pozdravili kongres v imenu beloruske agrarne omladine Klovšuč, v imenu češkoslovaške zveze poljedelskih zadrug Hofman, v imenu ukrajinskih zemljoradnikov Kostučenko, v imenu Češke obec v Ljubljani prof. dr. Burian, v imenu bolgarske dijaške agrarne zveze v inozemstvu g. Pavlov, brat bivšega bolgarskega ministra, v imenu hrvatskih seljakov Ivan GubelJ, v imenu čeških agrarnih dijakov dr. Schova-nek in v imenu poljskih agrarnih dijakov Kaminski.
Pozdrav predsednika zemljoradnikov posl Voje Laziča.
Viharno pozdravljen se je nato oglasil k besedi predsednik parlamentarnega kluba zemljoradnikov posL Vojesiav Lazič, ki je pozdravil zbor z nastopnimi besedami: »Tovariši in mili bratje 1 Zveza zemljoradnikov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, je doživela današnji dan v veliki sreči. Doživela Je, da se v njeni sredi vrši kongres zemljoradnikov vseh slovanskih narodov. Omladina, ki zboruje na kongresu, je odločena, da si začrta nove smernice celokupnemu zemljoradniškemu narodu vseh Slovanov. Mi smo ponosni nanjo in ker smo ponosni, se zahvaljujemo vsem onim, ki so omogočili, da se ta kongres vrši. Iskreno ga pozdravljamo in kličemo: Dobrodošli bratje! Kakor skrbi oče za svojega sina, da ga dobro vzgoji, da bo mogel prevzeti za njim dom in delo, z ravno tako ljubeznijo spremlja zveza zemljoradnikov delo
svoje omladine. Kakor se pripravlja sin, da zamenja svojega očeta seljaka v njegovem težkem delu, ravno tako se je tudi sestala zemljoradniška omladina, da prevzame delo, ki so ga do danes vodili stareiši. Na omladini je velika naloga, ona ima izvesti idejo napredka zemljor. in kmetijstva. Ta ideja je važna, je ustvarjena, čez noč pa ne bo uresničena. Toda naše upanje je, da bo oživotvorjena. Omladina nam je jamstvo za to, ker vemo, da se ne bo strašila tudi pomagati kmetu do sreče, ki mora priti. V imenu zveze zemljoradnikov z očetovsko ljubeznijo, ki jo more dati samo oče svojemu sinu, želimo kongresu srečno delo. Živela omladina vseh slovanskih narodov, živela zemljoradniška omladina vseh Slovanov!
Za tem je predaval bivši bolgarski minister Al. Obbov o »Nalogi omladine v zemljoradniškem gibanju.« O tem predavanju bomo še poročali.
S predavanje g. Obbova je bil dopoldanski dnevni red po izvolitvi kongresnih komisij izčrpan. Popoldne so zborovale kongresne komisije, ki imajo izdelati resolucije za glavno nedeljsko zborovanje.
Politične vesti.
= Naše posojilo v Italiji, Nekateri italijanski časopisi so prinesli te dni tendenci-jozne vesti, da so se pogajanja med našo državo in Italijo glede posojila razbila. »Agenzia d el! a iniormazioni« pa poroča, da so vse te vesti neresnične in da se pogajanja o 600 milijonskem posojilu Jugoslavije z beograjsko vlado nadaljujejo navzlic temu, da hočejo to posojilo preprečiti nekateri amerikanski, angleški in iranooski finančni krogi. Med tistimi, ki so poročali o izjalovljenih tozadevnih pogajanjih je bil seveda tudi naš »Slovenski Narod«.
= Bivši ministri pred obtožbo. Beograjske »Novosti« poročajo, da je pravosodno ministrstvo obralo obtežilni materijal proti trem bivšim ministrom in sicer- Dr. Laza Markovič se bo moral zagovarjati radi 31 zločinov, od katerih je 5 starih, a 26 novih, dosedaj še neznanih. Dr. Vellzar Jankovič ima na vesti 25 zločinov ln sicer d starih ter 17 novih Dr. Dragotin Koplč pa je največji grešnik, ki ima toliko na vesti, da se njegovim zločinom niti števila ne ve. »Novosti« napovedujejo, da bodo jutri priobčile podrobnosti k temu.
= Gospod Predavec silno rad mnogo govori in tako ni čuda. da se mu je pripetila mala nerodnost ta da je govoril na način, ki je bil Radiču skrajno neljub. Ker pa je bila Predavčeva izjava priobčena v »Politiki« in je postala tako splošno znana, izjavlja sedaj Radič, da je »Polifka« lažniv list in da Predavec gotovo ni govoril tako, kakor pa je zapisano v »Politiki«. Sicer pa gospod Predavec sploh ne bo več govoril. (Ker mu bo to g. Radič prepovedal.) Absolutizem gospoda Radiča je torej popoln in v HRSS je samo en bog — Stipica Radič. In gospod Radič bi hotel še govoriti o demokraciji.
= Poruhrje. Izpraznitev Dortmunda se je pričela. Najprej so začeli zapuščati mesto Dortmund rodbine francoskih uradnikov. S tem se je stanovanjska beda mesta znatno omilila. Med »Micum« družbo m komisijo šestih je prišlo do sporazuma. Re-paracijski premog se bo še dalje dobavljal. Glede plačila še ni bil dosežen sporazum in se bodo pogajanja nadaljevala prihodnji torek. Splošno se sodi, da bo sporazum dosežen.
= Francosko stališče glede razorožitve neizpremenjeno. Po razgovoru med Mac Donaldom in Herriotom se je vršila seja francoske delegacije o razorožitvenem vprašanju in mednarodnem razsodišču. Na seji je bila dosežena popolna soglasnost. Francosko stališče ostane neizpremenjeno, kakor Je bilo izraženo v odgovoru na Zvezo narodov. Herriot bo spomnil v svojem odgovoru Mac Donalda na okoliščine, pod katerimi Je nastal francoski odgovoT leta 1922. Tedaj je Zveza narodov soglasno sklenila, da Je razorožitveno vprašanje nerazdruž-ljivo zvezano z vprašanjem sigurnosti. Francija ostane temu načelu zvesta, kateremu Je pritrdil tudi lord Robert Cecfl, cela vrsta držav in vsa Mala antanta. Mogoče Je, da vnesejo novi načrti, kakor n. pr. ameriški, v debato nove inicijative ali pa da bo ustvarjen z obvezno arbitražo nov moment. Francija v tem slučaju gotovo ne bo odklonila sprejema teh misli, toda pod pogojem, da bodo zvezana z arbitražo zadostna Jamstva v obliki pomoči in sankcij v slučaju konflikta.
= Francoski odgovor Zvezi narodov obsega tri točke. Predpogoj vsakega raz-orožitvenega načrta je, da je ustvarjena medsebojna meddržavna pomoč, ki. se mora izvršiti hitro ln učinkovito. Pri redukciji razoroževanja se ne sme razpravljati ločeno o razoroževanju na suhem, vodi in v zraku, temveč ves problem je presojati v celoti. Sodelovati morejo v taki organizaciji samo države, ki so svojo dobro voljo, da bodo respektirale mednarodne pogodbe, že dokazale. Francoska vlada Je mnenja, da so defenzivne pogodbe med državami neobho-dno potrebne. Tem načelnim Izvajanjem Je dodala francoska vlada še par opomb. Pred vsem je treba vse pojme natančno definirati. Za veljavnost sklepov ni potrebna soglasnost, temveč samo dvetretjinska večina. Tudi se mora dovoliti Zvezi narodov več ko štiri dni, da Izreče svojo sodbo, kdo da je napadalec.
Mus Juffallo"
Dresura konj — žonglerji rokoborbe! — bokterjl Arabci 1.1 d.
?? Smrtni skok ??
Z seli predstavi v nedeljo 7.
pri Valjavcu v Sliki ob 4. pop. In 8; zvečer.
Dnevne vesti.
— Rojstni dan Njegovega Visočanstva Prestolonaslednika Petra dne 6. septembra se proslavi v vsej državi na svečan način. V ta namen se vrši tega dne ob 10. url v tuk. stolnici sv. Nikolaja slovesno blago-darenje z molitvami za Njegovo Veličanstvo Kralja, Niegovo Veličanstvo Kraljico, Njegovo Visočanstvo Prestolonaslednika ln celega Kraljevskega doma. V tukašnji pravoslavni kapeli Je isti dan slovesno blago-darenje ob 9. uri.
— Kralj v Osijeku. Dne 8. t. m. se vtšI v Osijeku streljanje za prvenstvo, katero priredi tamošnje strelsko društvo v proslavo 140 letnice svojega obstoja. Prireditvi bo prisostvoval kralj sam. Iz Osijeka se odpelje kralj na obisk k grofu dr. Teodorju Pe-jačeviču v Našice. Za sprejem kralja se vrše tako v Osijeku kakor v Našicah velike priprave.
— Prihod slovanskih gostov. Češkoslovaški poslanci Mašata, Hnidek in Beran se pripeljejo v Ljubljano tekom današnjega dne. — 1'stotako pride danes ponoči v Ljubljano na kongres slovanske kmetske omladine dvanajst poljskih poslancev, med njimi bivši ministri, ki potujejo na gospodarsko razstavo v Carigrad. — Češkoslovaški minister dr. Hodža se pripelje, kakor se sporoča brzojavno, šele v nedeljo ob S. uri zjutraj ker je službeno zadržan pri otvoritvi neke gospodarske razstave na Slovaškem. — Na kongres je došel tudi bivši bolgarski poslanik na našem dvoru g. Todorov. — Poleg drugih delegatov je dešlo na kongres tudi enajst zastopnikov zemljoradn. omladine iz Beograda in ž njimi tudi zastopnik bolgarske zemljoradniške omladine, ki živi v emigraciji v Srbiji
— Poljaki na kongresu agrarne oniladl-ne. Tekom sobote dospe na kongres slovanske kmetske omiadine Je 31 Poljakov naravnost iz Varšave.
— Kongresa slovanske kmetske omladine se udeležujejo štirje zastopniki lužičkih Srbov in sicer gg. Jan Cyi, Jan Kral, Klemenc Matuš in Jan Utoš.
— Koliko stanejo konzuli? Naša kraljevina ima 30 konzulatov, od katerih Je 13 generalnih in 17 navadnih. Poleg tega imamo še častne konzule in sicer 5 v Čeho-slovaški, 3 v Belgiji, 2 v Chile, 1 na Danskem, 1 na Španskem, 3 v Franciji, 12 na Angleškem, 2 v Švedski, 2 v Švici, 2 na Grškem, 7 v Italiji. V vseh konzulatih Je 68 ukazanih uradnikov In 97 dnevnlčarjev. Letni stroški za vse te nameščence po konzulatih znašajo okoli 70 milijonov dinarjev. Konzularna mesta so pod vsakim režimom rezervirana za prijatelje gospodov ministrov.
— Novoverci nočejo priseči kralju. V
Vojvodini in nekaterih krajih Srbije je razširjena neka nova verska sekta, katere privrženci se imenujejo »Nazarenci«. »Naza-renci« se odlikujejo zlasti po svojem verskem fanatizmu, ki jih zadržuje v marsikaterem oziru celo od izpolnjevanja državljanskih dolžnosti Njihova vera Jim izrecno prepoveduje vsakršno vporabo orožja. Celo noža ne vporabljaio, marveč lomijo n. pr. kruh z rokami. Pretekli teden ie bila po vsej državi zaprisega novih rekrutov. Pri tej priliki ie v Vojvodini večje število rekrutov odklonilo prisego kralju in so zahtevali, da se jim dovoli položiti prisego v smislu njihove vere. Vojne oblasti so dale aretirati vsled tega na stotine rekrutov »Nazareneev«.
— Špansko odlikovanje Masaryka. Španski kralj je podelil predsedniku Čeho-slovaške republike Masaryku in zunanjemu ministru dr. E. Benešu veliki križ reda Kr.rla III., ki je najvišje špansko odlikovanje in se podeljuje le vladarjem držav.
— Marlia Valerlla na smrtni postelji. Kakor poročaju dunajski listi leži na smrtni postelji v nezavesti nekdanja nadvojvodinja Marija Valerija, hči Franca Jožefa I. Ob njeni postelji je zbranih vseh 8 otrok, ki vsak trenutek pričakujejo smrti svoje matere. —
— Rezervni oficirji, ki so že pristopili v »Udruženje rezervnih oficira i ratnika« In oni, ki s'o poučeni in hočejo pristopiti, imajo tovariški sestanek v torek, 9. t. m. ob 20. uri v salonu hotela Lloyd. Udeležba je zelo potrebna in v interesu samih članov, ker se bo posvetovalo o ustanovnem občnem zboru in drugo. — Milan Plut.
— Hočejo videti, kje Izvira Sava. Te dni je v Beogradu zavladala velika panika med starši. Več dečkov, 10 do 15 let starih, je izginilo od doma. Vsi dečki so bili veliki prijatelji pustolovskih filmov, ki so vplivali na nje. Preteklo nedeljo se Je eden od dečkov vrnil In izpovedal, da se Je napotil s svojimi tovariši navzgor ob Savi da vidi, kje Sava izvira. Ker je postal truden in lačen se je moral vrniti, a njegovi tovariši so nadaljevali pot proti izviru Save. Iz Beograda pa do pod Triglava je pa precej daleč, zlasti za male pešce in se bodo brez-dvoma vsi vrnili, še preden bodo prispeli do srednjega toka reke.
— Znamenit nemški zoolog umrl. V Breslavi Je umrl v 50. letu svoje starosti slavno profesor zoologije dr. Franc Do-flein, ki Je bil velika avtoriteta na polju znanosti o protozoih. Bil Je učenec slavnega Hertvviga. dr. Doflein se je mudil za časa vojne v Makedoniji, o kateri je napisal daljše znanstveno delo, ki spada med naj-solidnejše spise o Makedoniji.
— Celibat državnih uradnic na Češkem. Čehoslovaška vlada Izdeluje zakonski načrt za obnovitev celibata državnih uradnic. Ta zakonski načrt bo kmalu predložen parlamentu v pretres. Komunisti so izjavili, da se bodo z vsemi sredstvi borili proti temu zakonu in so izdali poseben manifest, v katerem zahtevajo tudi od žensk, da se temu upro.
— Srečni zakoni. Belgija velja kot prva katoliška država. V mali vasici Novel so praznovali nedavno redko slavnost. 25 zakonskih parov Je namreč na en dan obhajalo zlato poroko, to Je 50-letnlco zakonskega življenja. Za današnje čase, ko nesrečni zakonci stopajo lz vere v vero, samo da se rešijo zakonskega jarma z ločitvijo zakona, Je ta slučaj zares redek dokaz, da v Belgiji obstoji stabilna zakonska sreča.
— XXXV. redna velika skupščina »Družbe sv. Cirila In Metoda v Ljubljani« v nedeljo, dne 7. septembra ob polil, uri dopoldne v Celju, v veliki dvorani »Narodnega doma«. Spored: 1. Nagovor prvomest-nika; 2. tajnikovo poročilo; 3. blagajnikovo poročilo; 4. poročilo nadzornlštva; 5. volitev članov v družbeno vodstvo; o. volitev nadzornlštva; 7. volitev razsodništva; 8. proračun za L 1925 ; 9. slučajnosti. — Vodstvo »Družbe sv. Cirila In Metoda v Ltub-
, Hani*.
Ljubljana, 5. septembra.
— Polovična vožnja Je dovoljena za kongres slovan. kmečke omlafflne v Ljub' liani. Kdor se želi udeležiti, na) pride s celo karto v Ljubljano. Tu dobi Izkaznico da se more z Isto karto zopet vrniti. Karto mora vsak dati žigosati na postali s katere odpotuje v Ljubljano.
— Protestno zborovanje Invalidov » Celju. 2e šest let bo kmalu preteklo, odkar počiva morilno orožje svetovne vojne, a najbednejše vojne žrtve — invalidi še vedno čakajo v naši državi, da bi se jim
nito zajamčila najprimitivnejša eksistenčna možnost. Kakor se nam poroča, pripravljajo invalidi širom države protestna zborovanja v dostojni a odločni obliki na katerih se M pozvala sedanja vlada, da spravi InvalMS“ zakon kot prvega pred narodno skupščino in ga uveljavi v smislu zahtev »UdTUženja vojnih invalidov«. Tako protestno zborovanje se vrši tudi v Celju, dne 14. septembra t. 1. Skličejo ga podružnice UVI za Celje, Braslovče, Sv. Peter v Sav. dolini in Šmarje pri Jelšah. Vsak vojni Invalid naj smatra za svojo dolžnost, da se udeleži protestne* ga zborovanja. Natančen spored se bo Sf objavil.	_
— Naprošenl objavljamo. Prošnja vsem vernim prebivalcem v Ljubljani. Dne 7. in septembra o priliki posvečevanja cerkvena Rakovniku bo v Ljubljani Marijanski kongres v proslavo Matere-device Marije. <JO tej priliki bo prišlo v Ljubljano mnogo tiso če v ljudstva iz cele Slovenije, a tudi vnanji slovanski in drugi gostje. Vljudno Pasimo prebivalstvo ljubljansko, naj v ten dnevih stori, kaT in kakoT je navadno ow velikih in slovesnih shodih v Ljubljani namreč okrasi svoje hiše z zastavami. Kongres je strogo verska prireditev V PI]0S“‘T’7 One, do katere je slovenski narod gor-* vedno veliko udanost in češčenje. Zato vabimo vse ljubljansko prebivalstvo brez f*®* like strank, naj se kongresa udeležuje. N* slavnostni akademiji ob sklepu kongresa bosta govorila tudi dva zastopnika pravo* slavne cerkve, srbske in ruske. Odložim« tiste dneve vse, kaT nas razdvaja, in poj kažimo, da je še kaj, v čemer moremo i vsi pozitivno verni Slovenci edini In to J* pred vsem udanost do božje in vsega ščanstva Matere.
— Prost gasilno društvo Barje PT;re~ na vrtu gos' Počivavnika na Dolenjski cesti v pondeljek 8. t m. veliko vrtno vesr lico z bogatim vzporedom. Za obilno udeležbo vabi odbor.	_
— Novi tečaj! za strojepisje, stenofcjjf fijo ln knjigovodstvo (posamežni Pf-v začno na Ant. Rud. Legatovl šoli V boru dne 1. oktobra ln trajajo štiri Pojasnila in vpisovanja v trgovini s P““* nimi stroji Ant. Rud. Legat, Maribor, »l0' venska ulica 7, telefon 100.	.
— Vse naše dejanje ln govorjenje
bi prevevala ln oživljala ljubezen, prav* človekoljubnost. A ravno to nebeško hčerK° zamori — alkohol O tem se boste prepn* čali, ako zahtevate eno številko našega lista brezplačno na ogled. Upravništvo »Pr®' roda«, Ljubljana, Poljanski nasip štev. 1®
Ljubljana.
1— Sedmina po pokojnem Italijanskem delegatu g. Umberto de Comelli bo v so«
boto, dne 6. septembra ob 9. uri dopoldni v župni cerkvi Marijinega Oznanenja pri
oo.	frančiškanih.
1— Jerančič pred poroto. Znani Jerančič, ki je osumljen, da je svoj čas umoril blagajničarko kina »Matica«, Faniko Petkovšek, pride pred porotno obravnavo v pondeljek, dne 15. septembra, to obravnavo vlada veliko zanimanje.
1- Utopljenec. Včeraj je a* »g** opazil, da plava po vodi v Qiw*I ea kanalu utopljenec. S pomočjo	s#
je potegnil stražnik lz vode. Ugotovuo je da Je utopljenec Identičen z Rulv: Korenom, tapetniškim pomočnikom, ki Je dne 27. prejš. meseca ponesrečil v uuo-ljanicl, kakor smo že poročali	_
1— Nezgoda Franceta Negodeja. Fran ce Negodej iz Zaplane doma Je prijavil po* liciji, da mu je bila dne 3. t m, v tobakanu v Kopitarjevi ulici, kjer je kupoval tobaK. ukradena denarnica z vsebino. 4000 um, v gostilni Košak je v trenutku, ko bi 1®“ plačati račun, je tatvino opazIL	.
1— Zopet nesreča v tobačni tovarni. Včeraj je uslužbenec tobačne tovarne Franc Miš segel v predal svoje mize, ob kateri I* delal in vzel ekrazitno patrono Iz katere je hotel napraviti nekako vazo. Ko je bot«* patrono Izprazniti, je ta nenadoma ekspW' dlrala In strahovito raznesla Mišu 4 Pr,t# na levi roki Prepeljali so ga z rešilnim vo* zom v bolnišnico.
— Vsi ljudje, ki 90 imeli opravka s P°l stražnikom Jurjecem 90 haprošeni, da se zglase v uredništvu »Narodnega dnevnika*-
1— Mestna zastavljalnica Ima tome-sečno dražbo Januarja 1924 zastavljenm predmetov 11. t. m. ob 3. url popoldne.
1— Predavanje v higijenski razstavi. » soboto, dne 6. t. m. ob 16. uri predava v pa' viljonu higijenske razstave v Ljubljani «a. dr. Tekla Kenk, asistent zavoda za soc. bie-zaščito dece »O prehrani dojenčka«. Vstop prost
1— Policijske prijave. Tekom zadnjih 24 ur so prispele na policijo sledeče ovadbe: 3 tatvine, 1 pijanost, 1 kaljene nočnega miru, 4 prest cest. polic, reda, 5 prest. pas. kont., 1 nezgoda, 1 utopljenec.
7. SEPTEMBRA 1924.
Brate dragi, brate mili stoji
Kam v nedeljo pojdeš znanec moj
V ŠIŠKO k VALJAVCU ne mara?
No le pojdi, In ne bodi zgaga.
Sokolstvo.
Sokol Ljubljana 1L Naša lujbolj popularna prireditev je gotovo velika Javna toni' bola. Je to pač svojevrstna zabava, kjer zadostiš že za 2 Din neodoljlvemu poželenju po sreči. Pa tudi dobitki so taki, da jih bo vsak vesel V kratkem Jih razstavimo na najobljudenejšem prostoru. Kupujte tablice 1 Zal ne bo nikomur malega izdatka« sa| gre kljub velikim stroškom pičil P1'®' bjtek v narodnovzgojne namene. Zatorej ie dolžnost narodnega občinstva, da pridno Podpira naš pokret. 2al smo morali! pre' staviti tombolo na nedeljo dne 14. t. m. ker sodelujemo bodočo nedeljo v Št. Vidu. Predpriprave radi tega precej trpe.
Sokolski dom v Mostah pomagamo 1« na ta način rešiti, če pohitimo vsi v nedeljo dne 7. t. m. na Selo na veliko vrtno veselico, ki jo priredi gradbeni odsek v korist doma. Sodeluje bratski orkester Sokola L Zv četek ob 15. url Zdravo.
Sodišče.
NEPOBOLJŠLJIVA TATICA ali DRAGA LJUBEZENSKA NOC NA SENU.
Angela Dobrin, roj. 1906, služkinja, ie nepobolšjjiva tatica. Mnogo ričeta je že pojedla, a vse nič ne pomaga: Prestane kazen, par mesecev nato jo zgrabi roka pravice zopet za vrat. Dekle nima namreč niti toliko inteligence, da bi se naučilo nekoliko opreznosti. — Nazadnje je služila pri Apoloniji Plevni-kovi na Ježici, kjer je imela otroke v oskrbi. Dne 3. julija, ko gospodinje ravno ni bilo doma, je podlegla zopet skušnjavi: Pobrala je v naglici nekaj obleke Apolonije Plevnikove ter jo odkurila na Bled »službe Iskat«. Tam je spala z neznanim fantom na nekem skednju, in Pri tej priliki je izvršila zopet večji »coup«. Ukradla je fantu listnico z 20 tisoč kron vsebine, nakar se je peljala v Domžale. V Domžalah je v svoji neprevidnosti tako neumno razkazovala denar, da je vzbudila splošno pozornost in bila naposled aretovana.
Obtoženka prizna obe tatvini.
Predsednik: ?Denar ste ves zapravili?«
Obtoženka: »Ne, 8000 kron je bilo se, če se ne motim.«
Predsednik: =-Res je... 3400 dinar-jerv imamo Se tukaj. — Ampak eno krilo m par spodnjih hlač manjka.«
Obtoženka: »Krilo imam na sebi. če
. treba, ga bom po obravnavi slekla,
J®™ v hiši. Hlač pa nisem vzela.«
Predsednik:	»Pokličite	Apolonijo
“levnik.« (Plevnikova pride.) »Slišite vi, Apolonija Plevnik, tale pumca prizna. da je vzeia tiste vale stvari, samo Slede hlač trdi, da jih ni vzela.«
Apolonija Plevnik ostane pri tem, ii manjkajo sporne spodnje hlače, er> da jih ni nihče drugi vzel, kot obtoženka.«
Obtoženka: »Pa jih nisem!«
Predsednik: »Vse drugo prizna, celo 20-000 kron prizna... Mogoče se pa Vendarle motite, Plevnikova?«
Plevnikova: »Ne motim se.«
Predsednik: »Sedaj imamo pa vse Polno reči, ki jih je nakupila z denarjem, ki ga je fantu vzela.«
Obtoženka: »Prosm, de b’ sem neki tiazaj dal.«
Predsednik; »Ni mogoče. To zapade vse. — Povejte, kdo je oni fant, ki ste ž njim na senu spali in mu ukradli 20 tisoč kron. Ce vam on kaj podari, potem je dobro.«
Obtoženka: sQa ne poznam. Videla sem ga takrat prvič in zadnjič...«
Prečitajo se spisi in predsednik ugotovi med drugim, da je bila obtoženka tudi 2e v poboljševalnici v Begunjah.
Drž. pravdnik dr. Lavrenčak predlaga strogo kazen ter da se odda obtoženko po prestani kazni v Begunje v »Prisilno delavnico« ker je »prostitutka ta vlačugarica«.
Predsednik: »AH ste slišali, kaj predla gospod državni pravdnik?«
Obtoženka molči.
Predsednik: »Nimate ničesar omesti?«
Obtoženka molči.
Sodba: 14 mesecev težke ječe. V Prisilno delavnico pa Angela topot vendarle ne pride, ker ni bila obtožena vla* cuganja.
Pred izrekom sodbe obtoženka ni smatrala za potrebno, da bi bila prosila »milostne sodbe«, sedaj, ko Je prepozno toči bridke solze. —
8 104 S. K. Z.
Tudi cestar, kadar Izvršuje svojo služ-P0 s tem, da strga blato in pobira »Ross-Kn5dle« stoji pod zaščito § 104 s. k. z. kakor mpod policaj ali orožnik, kadar vrši svojo službo.
O tem sta se prepričala dva objestna «netska fanta: Tone Kosmač in Tine Uran-
Prifutala sta po državni cesti v bližino -nmikega mostu Tam sta prišla v konflikt ‘cestarjem Ivanom Bizjakom. V svoji kmet-«1 ošabnosti sta ga Imenovala norca in trojna, tudi z bičevnikom sta mu grozila. v*aj tako trdi obtožba.
Obravnava je izpadla tako, da je bil K-osmač oproščen. Urankar pa bo zobal 24
ur ričet,
Dopisi.
Kranj. Na umetniškem večeru, ki ga Priredi Kolo jugoslovenskih sester v Kranju t*n® 6- septembra t. I. ob pol 9. uri zvečer v Prostorih Narodnega doma sodelujejo iz °**bne prijaznosti te-le odlične umetnice: t*! Lovšetova, članica kralflive opere; ga. nDv*®va’ članica dramskega gledališča in Put v za Kranj; mladostna plesalka gdč. Uen* \fv.D?tiževa, katere slike so razstavil v Vri2,041)1 Jadransko-podunavske ban-JL}, no v^xKol° Jugoslovenskih sester pri-I!	anetn sporedu živahno družab-
«	Prl kateri sodelujejo pevci in
čitalnice« v Kranju. — ?	It’	,lzkllučnQ v narodnih motivih,
določena za_	loterijo so razstavljena tudi v
Izložbi Jadransko - podunavske banke in vzbujajo splošno obiudovanje. Vse priznanje marljivim odbornicam ln članicam Kola, ki porrorejo s temi izdelki dvigniti zanimanje in dopadajenje nad narodnimi vezeninami, ki čim dalje bolj izpodrivajo tuje vzorce. Nadaljni spored obsega še: Pristna cl-jcanska vedeževalka, ki bo prorokovala boljšo bodočnost in izbran buffet ter izborna vina bodo vzbujala prijetno razpoloženje. Pridite vsi, ki ste željni užiti lep večer ta obenem koristiti dobrem namenu prire-
To in ono.
PRED LONDONSKO POROTO.
WBl(am King cproš&m.
Dijaku Williamu Kingu, ki je bil obtožen, da je z arzenikom zastrupil lastno mater in poskušal zastrupiti lastnega očeta, se je posrečilo, da je dokazal svojo nekrivdo, dasi je govorilo toliko dokazov za njegovo krivdo, da je bila velikanska množica ljudi, ki je prisostvovala prejšnjim razpravam, trdno uverjena, da bo sodišče proglasilo smrtno obsodbo.
Kemiki so dognali, da je vseboval sir, s katerim sta se stara Kinga zastrupila, arzenik. Neki lekarnar je ugotovil, da je kupil mladi King arzenik, nekaj ur pred tem pri njem. Oče je izpovedal, da so obstojale med njim In sinom divergence, iz katerih se da delikt razlagati. — In kake dokaze je navedel obtoženec v svojo razbremenitev? Mladi VVIlliam King je odgovarjal na vprašanja, ki mi' jih je stavilo sodišče predvsem popolnoma mirno. 2e njegova hladnokrvnost sama na sebi je uplivala ugodno na porotnike. Zagovarjal pa se ie s tem, da je trdil, da je kupil arzenik za kemične In ra-dijotelegrafične poskuse, ter, da je, vrnivši se domov, pustil steklenico z arzenikom v žepu suknje. Našla jo je mati, ki Jo je postavila v kredenco; postavila jo je p^ z nekoliko preveliko silo. tako, da je počila. Tako se je razlil arzenik tudi na sir ter ga otroval. Sele drugo jutro po materini smrti je našel mladenič steklenic^ v kredenci, ter je opazil, da Je počena in df> se ie arzenik razliL Državni pravdnik ie obtožbo kljub temu vzdržal, a porotniki, med katerimi je bilo pet žensk, so obtožene« med ploskanjem množice oprostili.
ELEKTRON — SESTAVNI DEL ATOMA?
Napredek v raziskovanju radioaktivnosti in elektrotehnike je v zadnjih desetletjih privedel do tega. da se srpatra zadnjo in nedeljivo enoto električna količine, t. j. elektron, kot sestavni del vseh atomov in potemtakem celokupne materije. Ko so se učenjaki na Rutherfordov« vzpodbudo poglobili v zgradbo atomov, so prišli do spoznanja, da igra elektron zelo važno vlogo v* sesrtavi atoma. Videli bodemo, da je elektron v splošnem gTadbeni materija! vse materije.
Po najnovejšem zamisii' zgradbe atoma je le-ta sestavljen iz pozitivnega jedTa, okoli katerega se vrti ravno toliko negativnih elektronov (takozvanlh zunanjih elektronov). kolikor Jih je potrebno, da se pozitivna vpetost nevtralizira. Ni torej izključeno, da se da iztrgati nekatere ali pa celo vse zunanje elektrone iz tega atoma. Preostalo jedro predstavlja potem pozitivni naboj, medtem ko se nam stavijo osvobojeni elektroni kot prosta, negativna elektrika na razpolago. Večinoma pa ostanejo elektroni še v nadalje v zvezi z materijo: okoli nje se grupirajo nevtralni atomi, ki tvorijo takozvani negativni Jen. Pozitivna jedra pa obdajajo nevtralni atomi ter se tako spremenijo v pozitivne Tone. Ves ta proces se Imenuje joirzaciia. Pa tudi elektrone je mogoče ohraniti v prostem stanju. V ta namen je treba materijo, ki zelo živahno oddaja svoje elektrone, spraviti v popolni vakuum. Na ta način je odvzeta elektronom možnost, vezati se z nevtralnimi atomi. Tako jih ohranimo kot prosti oblak elektronov, dokler jih pač kaka sila (n. pr. električno polje), ne spravi v tok in nevtralizira na kakem drugem tečaju. Danes že razpolagamo z najrazličnejšimi viri elektronov. Vse radioaktivne snovi emitirajo v sled konstantnega razpadanja atomov elektrone, ki zlete z ogromno brzino v obdajajoči prostor (s-žarki). Pa tudi iz elementov, ki niso radioaktivni, lahko osvobodimo elektrone. To pa na ta način, da se jih osvetli bodisi z navadno lučjo ali rCntgeno-vimi žarki. Slednji imajo lastnost, vreči elektrone iz atomov. Pa tudi z navadnim razbeljeni em se doseže ta rezultat. V tehniki ojačevalnih cevi, ki igTajo sedaj v ra-dio-telegrafiji tako veliko vlogo, se uporablja lastnost žarečih snovi' v sVTho produkcije prostih elektronov s precejšnjim uspehom.
: Naga hoče iti v paradiž. Marija Makuc Iz Idrije. 48 let stara, je začela uganjati vsakovrstne nenavadne stvari. Pred nekaj dnevi se ie slekla na Javni cesti do nazega. Prišel je rešilni voz, oblekli so jo in naložili 90 Jo, da jo peljejo v bolnišnico. Tudi v vozu je skušala strgati raz sebe vso obleko, rekoč, da hoče iti naga v paradiž. Zahtevala je liter vina 2a svetega Petra.
: Zurnallst umoril sodnika. Kje? V Jugoslaviji ne. Pri nas nimamo tako temperamentnih žurnalistov. Zato je treba južne krvi In zgodilo se je v Atenah. Vsa lokalna javnost je tam pod vtisom tragične smrti višjesodnega svetnika Nlkitopulosa, ki ga je umoril med javno obravnavo gospod Tsetas, urednik »Elefteron tiposa«. — Sefredakter Tsetas, mladenič dvajsetih let, je stanoval s svojo materjo, ki je vdova in s sestro v sobi neke hiše v ulici Nauplije. Hiša je bila meseca maja prodana višjesodnemu svetniku Niktopulosa, ki je takoj, ko je prišel v posest hiše, naperil zoper Tsetara tožbo, češ, da se protivl v nasprotju s pogodbo plačati anticipando 1000 drahem najemnine za dva meseca. Prvolnstančno sodišče je razsodilo Tsetasu v nepriHog. Tsetas se je pritožil na drugo instanco. Prizivno sodišče se je bavilo z zadevo predvčerajšnjem. Priseči je imel, da mu gospa Tsetas ni plačala pogojene svote. Vsi člani rodbine Tsetas so bili navzoči: Sodišče le pozvalo Nlkitopulosa, da priseže. Njegov advokat je predlagal, da priseže urednik Tsetas, da ie bila svota plačana. Sodišče je predlog odklonilo. (Poročamo, kakor poročajo italijanski časopisi; nejuTistom bodi povedano, da veljajo v Grčiji drugi zakoni, kakor pri nas — opomba poročevalca. — V trenutku, ko je sodnik Ni-kitupolos položil desnico na evangelij (for-maliteta grške jurisdikclje — op. poročevalca) je šefredakter Tsesas potegnil brow-ning in višjesodni svetnik je padel, zadet od šestih projektilov.
: Cisto madžarska. V zadnjem času so po Budimpešti dvoboji na dnevnem redu. Za vsako malenkost se dvobojujejo madžarski vročekrvneži. Rekord v tem oziru pa pripada na vsak način dvema kaznjencema. Oba sta bila težka zločinca in oba sta izvrševala svoja razbojništva radi neke ženske. Najprej Je bil zaprt Koloman Bazarv, tako se je namreč pisal prvi, nato pa je prijela roka pravice še Franca Glattnerja. Ko sta se sestala v ječi, sta si začela praviti svoje dogodljaje. Pri tem je prišlo na dan, da sta oba uganjala razbojništva zaradi iste punce. Tedaj Je zagorela ljubosumnost to molče sta zagrabila pločevinaste vilice In se obdelovala tako dolgo« dokler si obležal edea mrtev,
Dva nova ročna
Pred kratkim smo na polju kartografije obogateli za dva čedna izdelka. Društvo »Učiteljski dom v Mariboru^ je izdalo namreč Pohorje s Kozjakom ter Slovenske gorice z Dravskim in Ptnj-skim poljem. Zemljevida je risal Slavoj Dimnik, izdelana pa sta v našem domačem podjetju, v Mariborski tiskarni.
Z izdajo teh dveh zemljevidov je izpolnjena velika vrzel vsaj za teritorij ob naši severni meji. Uspešen pouk v domoznanstvu in zemljepisju je skoraj docela nemogoč brez pripravnih ročnih zemljevidov. Naše šole so bile dosedaj in so deloma še v tem oziru velike reve. Med tem, ko so Nemci posvečali skrb svojemu šolstvu tudi v tem pogledu, nismo mi imeli nikogar, ki H se bil brigal za to. Tako so bile naše ^oie brez prepotrebnega učnega pripomočka in le večji kraji, kakor Maribor s spojim sodnim okrajem, je imel nemški izdelek, ki se še sedaj pet let po preobratu šopiri ne toliko v šolah, kakor pa po raznih pisarnah in trgovskih lokalih.
2e iz teh vidikov je pozdravljat!, da so je končno vendar našel med nami’ kartograf, ki je priče ledino orati na tem polju in sicer prav uspešno, kakor dokazujeta priročna izdelka. Prav tako ie pozdravljati, da so naši domači zavodi že tako napredovali, da zamorejo dovršiti tudi taka dela, v katerih smo bili vedno odvisni od — Dunaja.
Zemljevida sta torej v prvi vrsti namenjena našim šolam in pisarnam. Zato nista preobložena ampak pregledna. Vendar imata vse, kar se je treba Ozirati pri pouku. Vsebujeta vse župnije, šole, pošte, železniške postaje, večje vasi in zgodovinsko ali zemljepisna važne kraje, na katere se je treba ržirafi pri pouku. Celo naši industriji se je posvetila vsa pozornost in vsebujeta posebej zaznamovane kraje s tovarnami, parnimi in vodnimi žagami, s fužinami, električnimi centralami in vodi. opekarnami, rudniki in kamnolomi. Tudi planinstvo, ki jc zelo važno v sedanji dobi, se ni prezrlo. Zato najdete v njih vsak količkaj vaze:: vrh in naše ponosno Pohorje, tolikanj priljubljeno izleti-šče mariborskih in drugih ljubiteljev narave, je prepreženo z raznimi planinskimi poti in kočami. Zato bodeta zemljevida dobrodošla tudi tujskemu prometu in sploh tistim, ki radi potujejo v prosti naravi in se zanimajo za zanimivosti in lepote naše domače zemlje.
Iz tega je razvidno koliko in kako važnega materijah je zbranega na teh dveh zemljevidih. Zato smo prepričani, da ga bodo vesele naše šole, uradi in privatniki, ker je zemljevid izdelan res natančno in pregledno. Le v najvišjih zemljepisnih legah bi bilo želeti malo bolj izrazite barve, kar se opaža pri Pohorju.
Sicer še mlado, a zelo agilno društvo »Učiteljski dom y Mariboru« pripravlja ročne zemljevide še za druge pokrajine. Tako je v pripravi ročni zemljevid za Prekmurje z Medjimurjem in Celjska kotlina.
Gospodarstvo.
dinar raste.
Naš dinar raste. To je dejstvo, ki se ga ne da utajiti. Vsled slabih izkušenj iz prejšnjih časov so nekateri do dvigajočega se dinarja silno skeptični in dostikrat se čujejo glasovi, da je porastek dinarja samo posledica mednarodne špekulacije, ki bi se hotela na škodo naše dežele okoristiti s špekulacijo z dinarjem. Ta strah pa je neupravičen, ker sedanji porastek dinarja ni posledica nobenih umetnih mer, temveč je čisto naraven in utemeljen.
Prihajamo v izvozno sezono in zato se v tujini silno poprašuje po dinarju. Vsako povpraševanje pa mora dvigniti ceno blaga. Na zadnjem kongresu poljo-privrednikov v Beogradu je bilo dokazano, da je naša trgovinska bilanca aktivna. Iz tega sledi, da bo povpraševanje po dinarju večje, ko pa prodajanje dinarja. Zato mora dinarjeva veljava narasti.
Drug vzrok za dvig dinarske vrednosti je v silnem pomanjkanju dinarja. Naši izvozniki so prisiljeni, da prodajajo svoje tuje valute, da si pridobe potreben denar, ki ga rabijo za nakup blaga. Po dinarju se torej poprašuje v tujini in doma in zato je dvakrat jasno, da mora dinar narasti.
Pri tej priliki bi zopet omenili, kako napačno je mnenje nekaterih, ki mislijo da odvisi vrednost dina.ja v prvi vrsti od političnih dogodkov. Izprememba vladnega režima ni niti najmanjše uplivala na kurz dinarja, temveč merodajni so samo gospodarski in finančni argumenti. Tujina je že davno uračunala pri kalkulaciji dinarjeve vrednosti vse okoliščine, ki bi mogle ogroziti obstoj Jugoslavije. In kolikor je mogel Radič s svojimi ekstraturami škodovati veljavi Jugoslavije, je to že davno dosegel. Sedaj more politika uplivati na kurz dinarja kvečjem v ugodnem zmislu in zato naj gospodarski krogi računajo z narastkom dinarja, ne pa z njegovim padcej^
Speri.
ZAGREB i LJUBLJANA.
Sestava naie repreirfitafic«.
Žalostni spomini nas vežejo na Ime Zagreb—Ljubljana. Samo enkrat nam je uspelo, da smo se primeroma dobro odrezali v Zagrebu. Porazi, ki smo jih nat^ doživeli, so bili uprav katastrofalni. Rezultati S : 0 niso vplivali porazno samo na našo športno, ampak tudi na našo širšo javnost. Zopet smo na tem, da stopimo na vroča zagrebška tla. Ne sme priti več do tega, da bomo odpravljeni iz Zagreba s kakim sličnim rezultatom. Zato pazimo kaj delamo, kajti v naših rokah leži naša usoda.
Vprašanje sestave naše reprezentance Je sedaj akutno. V Zagrebu nas je dosedaj še vedno zastopal naš prvak nirija. Ni se razmišljalo veliko o morebitni drugačni sestavi, ampak z utemeljitvijo, da je najboljša ena »Igrana enajstorica dobrega kluba, je odšla Ilirija v ZagTeb, Ta poskus se je obnesel že večkrat drugod, toda pri nas se se ni. Ničevi so bili seveda izgovori po povratku, da se proti izbranim igralcem Zagreba ni dalo veliko napraviti, ko je stal vendar tudi našim glavam v podsave.ru na razpolago isti način sestave. Splch so nam izkušnje dovolj jasno pokazale, da Ilirija na tujih tleh zdaleka ni tako jaka in prodorna, kot doma. Siu6aji Ilirija — Viliacher S. V. v Ljubljani 13 ; 3 in 7 : 1 v Beljaka pa poraz 2 : L sijajne zmage nad mariborskim Rapidom v Lrcbljani in nato sledeči porazi v Mariboru itd. pač dovolj Jasno spričujejo to dejstvo. Zadnjič je Ilirija nastopila reprezentativno za naše barve letos v mesecu marcu proti reprezentanci Celovca. Nasprotnik prrv dobro poznan tn šibek, Ilirija pa v dobri zpoetni formL Upanje na lepo in tud! primerno visoko zmago je bilo čisto upravičen«-'. Ra^ronljlvo Je bilo seveda veliko razočaranje, ko Ilirija ni izpolnila v nje stavljene nade ter komaj z nafvečjim naporom zmagala n^ lastnih tleh. Ilirija je brez-dvomno naS najmočnelšl klub, toda sama absolutno ne more predstavijo« višine ln moč! našegn nogometa, ka)ti v njenem moštvu je tolika slabih točk, da ne more Izpolniti dane naloge. Slovenija razpolaga tudi z drugimi izbornimi močmi in le v tem slučaju, da tvori Ilirija ogrodje naše reprezentance in so njene slabe točke Izpopolnjene s poedinci ostalih klubov, lahko res faktično reprezentira naš nogomet. Dosedanja rešitev problema sestave naše repzrezen-tance je bil naravnost zločin nad našim športom.
Za tekmo reprezentanc Zagreb—Ljubljana je več kot gotov kandidat Ilirija izpolnjena z enim branilcem Raplda. Naš prvak se pa nahaja zopet v nestalni formi. V nedeljo je le z veliko srečo In trudom Iz-vojeval neodločen rezultat v Mariboru. V tej nestalni kondiciji ima naravnost še manjše sposobnosti, da nas zastopa sam na tako važni prireditvi, kot Je ta tekma za kraljev pokal. Apeliramo tedaj na merodajne faktorje v našem podsavezu, da opuste klubske interese, ampak da nominirajo enajstorlco, v katero bomo imeli poverenje vsi in ne samo peščica klubašev. Ako tudi podleže, da podleže častno in z dostojnim rezultatom.
Kako naj izgleda naša reprezentanca? Ako pregledamo objektivno naše moči, ki pridejo v poštev in ki so nam na razpolago, ne bo rešitev tega perečega in važnega vprašanja tako težka. Vratar: Po Mihelčiču (Hermes), našem najboljšem vratarju, ki je pa vsled poklicnih vzrokov opustil začasno šport, imamo še dva prav dobra ln talentirana goalkeperja na razpolaga Iliri-Jan Miklavčič In Prlmorjan Jančigaj. Oba Imata približno enake sposobnosti, v splošnem pa Ima Jančigaj mal plus vsled svoje osebne note v Igri. Vprašanje branilcev ni težko: Barlovlč (Rapld) in Birsa (Primorje). BoljSih backov Slovenija trenotno ne premore. Birsa naš najboljši all-round Igralec Je sijajen taktičar In tehničar, ima Izvrsten placemeht v Igri, Izboren Igralec * glavo ter z lepim osvobodilnim udarcem, ln Barlovlč, čist priroden igralec z naravnost impozantnim in čistim šutom. Oba silno brza ln gibčna bi bila naša najboljša opora. Ilirija In ne drugi klubi nam ne morejo nuditi nekaj enakovrednega. Krilska vrsta: Tavčar — Gabrijel Z* — Lado Zupančič (vsi Ilirija). Kakor vigrana celota tako tudi kot posamezniki bi najbolje rešili svojo nalogo. Vsi so zelo vztrajni, dobri tehničarji, rutinirani. Igrajo dobro z glavo, pasiranje žoge v forward ni popolno, toda dobro ter vsi zelo agilni ta požrtvovalni.
Zelo kočljiva pa Je sestava napadalne vrste. Vendar imamo Igralca, ki pride bre** dvomno kot prvi v poStev za nominacijo. Mali Hermezijanec Pie* je, ki naj zasede vakantno mesto srednjega napadalca. Mali mož je Izvanreden, Inteligenten In prekanjen taktik s krasnim pregledom Igre, briljanten tehničar, razpolaga z dobrim, jedr* natim strelom ter je sploh edini pravi een-terfor, ki ga Imamo. Pravcat »Dopelgfinger« znamenitega avstrijskega internacijonalca Horvatha. Ugovori o njegovi mali postavi so pri njegovi prodornosti zelo ničevi. Desna in leva spojka Erman (Primorje) ta Do-berlet (Ilirija). Slavepolna imena Oman ta Učak ne pridejo danss več v poštev. Mlada igralca toda že velika rutinerja, dobra la razumna kombinatom in tehničar ja, hitra to prodoraa, predvsem pa silna In sigurna strelen. To bi bil, trio, ki bi se gotovo obnesel . Težavna je zasedba krlL Za des&o krilo bi prišla vpoitev dva kandidata: Zb* paoči>- Janez (Ilirija) in Pailac (Primorje). Da bi bil Baiinc v treningu, tedaj pride vsled svojih, za naš: razmere naravnost odličnih zmožnosti, prvi v poštev. Denes pa je na mestu samo Zupančič. Ni hai idealao krilo, nestalne forme, tod* ako je, je dober ta koristen igralec. Štiri kandidate fanaiao za levo krilo: Pevalek in Vidmajer (Ilirija), Jamnik (Jadran) ter jR^noan (Primorje). Pevalek, ki Igra sedaj v moštvo nirija ugaja, vendar bi se ro naiem mnenju Še vedno bolje odrezal Vidmajer. Ba5 v najtežjih tekmah J? pokazal Vidmajer svojo odlične^ prodorno sila Se vedrr- nam Je v spominu v kaki odlični maniri le odločil tekmo Ljubljana - Celovec. Jamnik !n Rozman sta * vedno zelo dobro obn^la v tekmah svojega kluba. Poizkus naj odloči! To tcurej bi bilo moštvo, po našem mnenju brezdvotnno najboljše, ki ea moremo postaviti danes. Ob primernem ta Izdatnem treningu bi v resnici lahko reprezentiralo .višino našega Oo-gameta ter bi to moč prav lahko dokaafc na zelenem polju.
Žalosten je sloves, ki ga uživa naš nogometni šport doma, kakor tudi v tujini. Skrajni čas je zato, da se vsaj v takih resnih *r,?notkih vsede k zelem mizi res t namenom delati v procVH našega športa kar je slednjič tudi sveta naloga ta dolžnost našega nogometnega foruma, ter popolnoma opustiti vsako klubaštvo ta sebične interese. Uspehi potem gotovo ne bodo izostali.
PRVENSTVO JUGOSLAVIJE — ILIRIJA i SAŠK (SARAJEVO).
V nedeljo, 7. t m. se vrši na športnem prostoru Ilirije kot ena zaključnih tekem *a nogometno prvenstvo Jugoslavije tekma med prvakoma ljubljanskega ta sarajevskega podsaveza Ilirijo In sarajevskim amaterskim SK. Zmagovalec tekmuje v drugem kolu z Gradjansklm ŠK 12 Zagreba ali s Hajdukom iz Splita, premagani pa izpade Iz nadalirega tekmovanja. Finale se vrši 12. oktobra v Zagrebu. SASK, protivnlk Ilirije ln finalist v lanskem državnem prvenstvu, je zran kot eno najbolj borbenih moštev Jugoslavije, ki goji jako efekten, tudi v tehničnem oziru visoko stoječ nogomet. 17. t m. ie dosegel proti Gradjanskemu SK v prijateljski tekmi rezultat 1: 2. V internacijo-nalr.ih tekmah je dosegel baš SASK Izvrstne, večinoma zmagovite rezultate. Ilirija, o kateri se v zadnjih tekmah ni moglo reči, da se nahaja v dobri formi, bo stala torej v nedeljo pred Jako težko nalogo. Moštvo se Je vsekakor vestno pripravljalo na to važno preizkušnjo ta bo gotovo zastavilo vse moči, da se vzdrži le naprej ▼ konkurenci za prvenstvo JugoslavfJe. — SASK gostuje v Ljubljani tudi na praznik 8. t m. Tokrat nastopi proti reprezentančnemu mo-4tvu nogam, podsaveza, ki se pripravlja na tekmo za pokal N. V. kralja, katero mora absolvirati 14. t m. proti reprezentanci osiješkega ali zagrebškega podsaveza. Podsa-vez bo pritegnil k tej tekmi tudi nekatere najboljše moči mariborskih klubov. In upa sestaviti zelo močno moštvo. — Predprodaja vstopnic za prvenstveno tekmo š* vrši v soboto in nedeljo pri tvrdki J. Goreč.
Slovan : Korotan (Kranj). I. prvenstvena tekma II. razreda jesenske sezone te vrši na praznik, v pondeljek, dne 8. t. m. ob pol 10. uri dopoldne na igrišču Ilirije. V prvenstveno tabelo jesenske sezone Je prišel nov resen tekmec drugorazrednih klubov, ki Je danes v najboljši formi ter resen konkurent prvaku IL razreda, S. K. Slovanu. Tekma bo zelo zanimiva, ker bo odločevala rezultat nadaljnih prvenstvenih tekmovanj II. razreda.
Začetek šolskega leta.
Začetek žcL leta na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani In na 2 njo združenih oddelkih.
Petrazredna osnovna šola Vpisovanje v prvi razred ta ostaie razrede se vril v soboto, dne 13. septembra od 9.—11. ure v posameznih razredih v posiopju liceja na Blelweisovi cesti. Za vstop v prvi Tazred je Prinesti seboj krstni list ta Izpričevalo o cepljenih kozah. V vlšle razrede osnovne šole se ne sprejme nobenih novih gojenk.
Mestna ženska realna gimnazija Vpisovanje za nanovo vstopivše gojenke v L— VI. razred se vrši v petek 12. septembra od 8. do 9. ure. S seboj je prinesti zadnje spričevalo in krstni list. Sprejemni izpit za te gojenke je v petek 12. sept ob 9. uri.
Gojenke, ki so bile že na zavodu, se javijo v soboto 13. sept. od 9. do 11. are.
Vpisnina in prispevek za učila za gojenke gimnazije Din 15.—. Otvoritvena služba božja za osnovno šolo ta za gimnazijo je v nedeljo 14. septembra ob 9. uri v nun-siki ceriejg ta j« obvezna » vse gftjenke.
Po službi božji se vrnejo vae gojenke ▼ zavod, da se naznani urnik ta prečita disciplinarni red.
Pouk se prične na osnovni šoli »n gimnaziji v polnem obsegu v ponedeljek 15. septembra ob 8. uri za vse razrede; samo
1.	razred osn. Sole pride ob 9. uri.
Enoletni trgovski tečaj. Rok za vpisom vanje je določen na pondeljek 29. sept. od 9. do 11. ure. Sprejemni izpit je v torek, 30, septembra. Pouk se prične L oktobra ob 8. uri.
Enoletna gospodinjska iola. Rok za vpisovanje Je določen na 1. oktober od 10. do 12. ure. Pouk se prične 2. oktobra ob 8. uri.
Gojenkam ta staiišem svetuje ravnateljstvo, da se točno drž« določenih rokov, ker se pozneje ne sprejme gojenk pod nobenim pogojem.
-
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika« Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska »Zvezna tlakama« t Linhljanl,
Stran 6.
»NARODNI DNEVNIK«, 6. sep. 1924.
Štev. 20li
97
Hm ** ftm]	EDGAR RUT BURROUGHS: TARZAN		EfgjMi
	IN	SVET	
Zdaj je bil še dva koraka oddaljen od njega. Se hip, pa mu bo brezglasno porinil nož v srce...
Tarzan se je sklonil, da se pripravi na skok, dar je pri živalih džungle najsigurnejši način napada, ko je mož naenkrat vstal. Očividno ga je po-ivarilo tajno čustvo in zdaj je stal tesno poleg opičjega človeka.
Ko je črni divji Manyema zagledal tujca z golim nožem, je široko razprl oči od strahu. Ni mu palo v glavo niti da bi zgrabil puško, ki jo je držal v roki, niti da bi kričal. Mislil je le na to, kako bi ušel strašno zročemu belemu tujcu, temu orjaku, na čigar mogočnih prsih je odseval svit ognja.
Toda predno se je obrnil, ga je Tarzan zgrabil in ko je hotel klicati na pomoč, je bilo že prepozno. Močna roka ga je prijela za grlo in ga treščila na tla. Besno je mlatil okrog sebe, pa zaman. Še enkrat so mišice vztrepetale, poterrr je bil Manyema mrtev.
Opičji človek je naložil truplo na svoja široka pleča, vzel puško in tiho tekel po cesti skozi spečo vas k svojemu drevesu. Truplo je zaenkrat skril v listju.
Mrtvemu je vzel najprej naboje in okrasje ih oboje skril. Potem ga je pretipal, če nima še kaj drugega, ker je bilo temno in ni videl ničesar.
Potem je vzel stražarjevo puško in se splazil po veji kolikor mogoče naprej, da je pregledal vse koče. Skrbno je meril na kočo, kjer je bival arabski poglavar in sprožil. Takoj nato se je odzvalo bolestno stokanje v odgovor. Tarzan je bil vesel: vedel je, da je zadel.
Po strelu je bilo trenutek še vse mirno v vasi. Potem so pridrli Manyemi in Arabci kakor jezne ose iz koč. Ko so zvedeli, kaj se je zgodilo, so se strašno prestrašili. Dogodki prejšnjega dne so jih že precej razburili in zdaj jih je napolnil ta edini strel sredi noči s silnim strahom.
Tedaj so tudi odkrili, da je izginil stražar in da bi svoj pogum osvežili z dejanjem, so pričeli streljati na zaprta vaška vrata, dasi niso videli aobenega sovražnika.
Tarzan pa je porabil ta brezmiselni ogenj in streljal v razburjeno množico. Ob silnem pokanju astrdh pušk ni nihče čul tujega strela, toda naenkrat so videli, kako se je zgrudil eden njihovih ljudi. Ko so se sklonili k njemu, je bil mrtev.
Tedaj se jih je polotil tak strah, da so hoteli pustiti vse skupaj, samo da bi prišli ven iz pošastne vasi. Arabci so morali uporabiti vso svojo autori-teto, da so zadržali Manyeme.
Precej časa je trajalo, predno so se pomirili. Ko ni nikogar več doletela skrivnostna smrt, so se šele malce zbrali.
Vendar je bil to le kratek oddih. Baš, ko so mislili, da jih ne bo nihče več motil, je Tarzan na drevesu strahotno zastokal. Roparji so hiteli ugibati,
odkod prihajajo ti čudni glasovi in ko so prišli pod drevo, je Tarzan naenkrat spustil stražarjevo truplo, da jim je palo na glavo.
S krikom groze so se razleteli na vse strani, da bi ušli čudnemu bitju, ki je skočilo nanje. Njihova zmedena domišljija je namreč mesto trupla, ki je s prostrtimi nogami in rokami palo nanje, videla veliko zver.
Veliko jih je splezalo čez plot, dočim so drugi lomili palice in drveli preko jase v džunglo.
Nekaj časa se ni nihče upal ozreti, toda Tarzan je vedel, da bodo čez čas vendarle odkrili, da jih je truplo njihovega stražarja tako prestrašilo. Vedel je tudi, kaj store potem in zato je rajši zaenkrat izginil.
V vrhovih dreves, zibajočih se v mesečini, je romal proti jugu v taborišče Wazirov.
Beli poglavar Wazirov.
V vasi si je neki Arabec ogledal stvar, ki je padla z drevesa. Ležala je mirno sredi ceste. Previdno se ji je približal in videl, da je le človek.
Opazoval jo je bližje in spoznal truplo Ma-nyema, ki je stal pri vaških vratih na straži. Sklical je tovariše in ko so se nekaj časa razburjeno pogovarjali, so storili isto, kar je pričakoval Tarzan: Zgrabili so puške in oddali salvo za salvo v drevo, odkoder je padlo truplo. Ce bi bil opičji človek še zgoraj, bi bil gotovo od sto krogelj predrt.
Ko so Arabci in Manyemi odkrili, da so odtisi orjaških prstov na vratu edini sledovi nasilja na truplu njihovega tovariša so jih zopet obšle temne slutnje. Nov udarec zanje, da niso bili niti za ograjo več varni. Da sovražnik lahko udira v njihovo taborišče in umori stražo z golimi rokami, se jim je zdelo tako neverjetno, da so babjeverni Manyemi pričeli pripisovati svojo nesrečo nadnaravnim vzrokom. Toda tudi Arabci niso našli nobene pametne razlage.
Približno petdeset Manyemov je steklo v džunglo. Ostali pa niso vedeli, kdaj bo nevidni sovražnik nadaljeval hladnokrvno uničevanje njihovih ljudi. Nekateri so bili tako obupani, da so prečuli celo noč. Manyemi so ostali le pod tem pogojem v vasi, da so jim Arabci obljubili, da odrinejo takoj po svitanju in se kakor hitro mogoče vrnejo v svoje kraje. Tudi strah pred krutimi gospodarji jih ni mogel še dlje zadrževati.
Ko so se Tarzan in njegovi vojščaki vrnili k vasi, so se roparji baš pripravljali na odhod. Ma-nyemi so bili že obloženi z naropano slonovino. Tarzan se je moral smejati, ker je vedel, da je ne bodo daleč vlekli. Potem pa je opazil nekaj, kar mu je vzbudilo skrb: četa Manyernov je užigala baklje ob taboriščnih ognjih. Očividno so hoteli zažgati vas.
Tarzan je sedel na velikem drevesu, par sto metrov od plota. Nastavil je dlani v obliki trobente na usta in zaklical arabsko:
»Ne zažgite koč, sicer pobijemo vse! Ne zažgite koč, sicer pobijemo vse!«
To je ponovil parkrat. Manyerni so se obotavljali Potem je nekdo od njih vrgel bakljo nazaj v ogenj. Ostali so hoteli storiti istotako, ko je skočil med nje neki Arabec in jih s palico pognal h kočam. Hotel" jih je prisiliti, da bi zažgali vas.
$ Tarzan se je zravnal na veji, vzel puško v roke, skrbno meril in sprožil.
Arabec, ki je ukazal požig, je padel na tla.
Tedaj ni nihče več mogel zadržati Manyemov. Pometali so svoje baklje stran in planili iz vasi. Tarzan jih je videl, kako so izginili v džungli, dočim so njihovi prejšnji gospodarji pokleknili in streljali za njimi.
Dasi so se Arabci jezili nad obnašanjem svojih sužnjev, so končno vendarle uvideli, da je boljše opustiti požig vasi, ker se je ta zabava preveč slabo pričela. Vendar so prisegli, da se vrnejo s tako silo, da iztrebijo na več milj daleč vso pokrajino, da ne ostane niti sledu več po ljudeh.
Zaman so poskušali uganiti, odkod prihaja glas, ki je tako prestrašil njihove ljudi. Sicer so videli na drevesu oblaček dima, ko je počil strel, ki je ubil Arabca, toda dasi so streljali tja, niso dosegli nobenega uspeha.
Tarzanje bil toliko pameten, da je zlezel na tla, ko je ustrelil, tekel sto metrov vstran in splezal potem na drugo drevo. Tu je našel pripravno mesto, odkoder je opazoval nadaljne priprave roparjev.
Bilo mu je v zabavo prestrašiti jih še enkrat in zato jim je zaklical skozi svojo improvizirano trobento:
»Pustite slonovino! Pustite slonovino! Mrtvi ne potrebujejo slonovine!«
Par Manyemov je že pričelo odlagati svoje breme, toda to je bilo požrešnim Arabcem vendarle
preveč. Preklinjaje so namerili puške na nosače^ in pretili da ustrele vsakega, ki odloži svoj tovor. Koč niso zažgali, toda za nobeno ceno niso hoteli pustiti slonovine ki je značila ogromno vrednost.
Tako se jim je posrečilo prisiliti sužnje, da so odnesli ta zaklad, ki ga je dolga leta zbiralo več poglavarjev.	'v
Ko so prišli iz vasi VVazirov, so se obrnili proti severu, da se vrnejo v svoja bivališča v divji, neznani pokrajini za Kongom, v najgloblji goščavi velikega gozda.
Na obeh straneh jih je zasledoval neviden, trdovraten sovražnik. Pod Tarzanovim vodstvom so se namreč VVaziri poskrili v grmovju na obeh straneh sovražnikovega pota. Bili so nameščeni v gotovih presledkih in kadar so roparji prišli mimo, j« zletela zdaj tu zdaj tam puščica ali sulica iz grmovja in predrla zdaj Arabca, zdaj Manyemo. ■*' Kakor hitro je Waziri izstrelil puščico, je teka naprej, in se na drugem kraju zopet ustavil. Pazil je, da je le takrat streljal, kadar je bil gotov, da zadene in obenem toliko skrit, da se mu ni bilo treba bati, da ga najdejo.
Tako je bilo izstreljenih le malo puščic in kopji, vendar na tako vztrajen in ciljavesten način, da je bila vrsta težko obloženih roparjev neprestano razburjena, kajti komaj je padel eden njihovih tovarišev, so morali ugibati, kdo pride zdaj na vrsto.
Manyemi so hoteli že parkrat pometati svoj® tovore stran in pobegniti kakor zajci, vendar se je Arabcem vsakokrat z veliko težavo posrečilo, da so jih zadržali. Tako je minil dan — dan groze za roparje, za Wazire pa naporen in uspeha poln dan.
Zvečer so Arabci pripravili priprosto nočno ta* borišče na mali jasi kraj reke. Toda tudi v temi niso bili varni svojega življenja, ker je od dvanajstih straž, ki so jih razpostavili, postala ena za drugo žrtev puščic. Uvideli so, da bodo uničeni na ta način, dočim ni sovražnik izgubil niti enega moža. Toda Arabci niso opustili svojega namena h1 so zjutraj prisilili mrmrajoče Manyeme, da so naložili zopet svoje tovore in nadaljevali pot skozi džunglo.
Tri dni je hodila vedno bolj redka kolona to nevarno pot. Vsako uro ji je puščica ali kopje ubilo moža in tudi noč je bila zmirom strašna za one, ki so morali stati na straži, ker je moral vsaj edeh gotovo umreti.
Nanufakturna trgovina
| Marija Rogelj |i
se je preselila v popolnoma druge prostore na Sv. Petra
cesto
26, nasproti hotela Tratnik.
Velika izbiral Dobro blago! Nizke cenel
OB
OB
O.B
L E K E NA
ROKE
MESTI
ERNATOVIC
MESTNI TftO 5
V
Iz preprostih jedil napravi :: „Juhan" :: najboljšo hrano I
.J
Uvoz in prodaja različnega
inozemskega manufakturnega blaga
A. & E. SKABERNE
Ljubljana
Mestni trg št. 10
NA DEBELO IN DROBNO. :
MERAKL
BOJE, MASTILA. LAKOVE, ŠTUK, EMAJLE, KISTOVEIJAMACNO CISTI FIRNIS NAJBOLJE KAKVOČE NUDI
MEDIČ-ZANKL
DRUŽBA Z O. Z.
LJUBLJANA
CENTRALA
MARIBOR NOVI SAD
PODRUŽNICA	SKIADISTE
TVORNICE:
LJUBLJANA-MEDVODE
imunim
PRI NAKUPU
ŠOLSKIH ZVEZKOV
Hilli
se priporoča
ZVEZNA KNJIGARNA
LJUBLJANA, Marijin trg 8
V zalogi ima vedno vse knjige za osnovne, meščanske, trgovske In srednje šole
MALI OGLASI
Suite gobe
| Edini tihi
pisalni stroj
L. L Smith & Bros IHod. 8
brez najmanjšega ropota.
Zastopstvo:
LUD. BARAGA, Ljubljana Šelenburgova ulica 6|l.
kupuje Sever A Komp.
Ljubljana. Wolfova ulica.
jooai
je športni družinski breg in kočija.
Naglov pove uprava lista.
prevzame kasiranje časopisnih naročnin, zavarovalnin društvenih članarin, trgovskih terjatev. Nudim varščino.
Cenjene ponudbo pod „In-kasant" na upravo lista.
Beli damski 1-kiii
došli. Cena od 180 Din višje. Minka Horvat, modlstka, Ljubljana.
V*, .»..p.
i.8m|m8»|<>8h8mSi
••••o* «#ee«e«#«»#«*#«e#««#»*c*«*ee#e«#««#eec«e *
Uslnniinien b m S i n n Zbezhe tiskarne in knjigarne
Rajnovejse Knjigo Maminm#.l
o. ZUPANČIČ, Veronika Desenlika, tragedija, str. 185 — »Splošna knjižnica« štev. 28 — Vez. Din 82-—, bioŠ. Din 25 —, finejša Izdaja celo platno Din 86-—, pol platno Din 60-—, broš. Din 52 —. luksuzna izdaja, v usnje vezana Din 130-—.
F. ERJAVEC, Brezposelnost In problemi skrbstva za brezposelne, 80 str. — »splošna knjižnica« štev. 27 — Vez. Din 17'— broš. Din 12'—.
L. ANDREJEV, Crne maske, drama, str. 82 — »Splošna knjii.« it, 26 — Vez. Din 17*-—, br. Din 12’—
Zahtevajte cenik t
E. L BULVVER, Poslednji dnevi Pompejev, roman, »Splošna knjižnica« št. 24—25 — J. del vez Din 36’—, broš. Din 30'—. II. del (v tisku).
L. N. TOLSTOJ, Kreutzerjeva sonata, rom. str. 136 »Spl. knjiž.« št. 22 — Vez. Din 20, broš. Din 14.
j. ZEYER, Gompačt In komurasakl, japonski rom., str. 154. jtSpl. knj.« št. 20. Vez. Din 20, broš. Din 14.
A. SIC, Kmečke ItlSe In njih oprava na Gorenj
skem. (Slovanski narodni slog) mapa na finem papirju Din 90. Luks. izdaja na finem kartonu Din 140.
Zahtevajte cenik!
   * *■•«••»••« .........................................................................
Gradbeno podjetje
Arhitekt
ohranjena stanovanjska baraka se kupi.
Ponudbe na upravo lista pod „Takp)“.
Jesenice.
Stavbna vodstva: LJUBUANA, DOMŽALE, ZAGREB.
Izvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune, načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo.
Najboljši uspeh Imajo oglasi v Nar. Dnevniku!
Dolilo
nova, kompletna, jesenova, po-Utirana, se ugodno proda. Na-slov pove uprava lista. ________
Kopi se
do 200m- zemlje na periferiji mesta. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod „Dom“.
išče primernega mesta pri kakem lesnem podjetju.
Ponudbe na upiavo lista,
Kopi SO
enodružinska kmečka hiša v okolici Ljubljane. Ponudbe z navedbo cene na upravo Usta pod „Čimpfej»".	|
Stanovanje i sob
dobi zastonj kdor kupi enonadstropno hišo, za vsako obrt pripravno v Mariboru.
Ponudbe pod šifro „Stano-vanje“.
Prekajevala pozori
Prodam dva popolnoma nova. še nerabljena stroja in sicer „BIitz“ In „Wolf“. Poleg imam še popolnoma nov elektromotor. Ogleda in poizve se pri Jožefu Križnar, mesar, Stražišče pri Kranju.
Pletilni stroj
znamke „Ilirija“, štev. 6, za pavolo In volno, dobro ohranjen se ugodno proda. Na ogled in cena pri Angela Valter, Tržič štev. 220.
je dobro idočo kavarna na novo renovirana v sredini mesta Maribor, stanovanje takoj na razpolago. Proda se radi prevzema drugega dela. Cenjene ponudbe
Stiskalnico (prešo) za stiskani* grozdja in sadja, srednje veliko, dobro ohranjeno. Ogleda ** lahko vsak dan, Dolenjska c. * pri hišniku Krajšku. Pismen* ponudbe Je poslati do 28. t. ®-upravnemu odboru dr. Orožno-vega dijaškega doma (Univer*V Ljubljana.
knjižnica lepo vezana v j*kB dobrem stanu s kompletnim leksikonom Meyers, 16 zve*kaV, z omaro vred. Naslov v upr*** Usta.
. St
mladega vrtnarskega pomočnika, hrana in stanovanje v hiši, pl®' ča po dogovoru. Vstop 15. sCP' tembra t. L Poizve se v trgoviM Ivo Vekjet, Maribor, Šolska 4».
Po tjoi ceiii pii
je
posestvo, obstoječe iz hif* prosim* M*l«vaMirBrlatoT,"Ma-^®4*°bamli2V»oraU)v vinograd*, lib	4	oralov	gozda,	2	oralov	npr
prodajalko manulakturistinjo v trgovino z mešanim blagom. Cenjene ponudbe na Pavel Kunstek, Sturje, p. Ajdovščina Jul. Benečija._____
Tnovet,
mlad, samostojen, želi znanja v svrho ženitve, z gospodično, ki bi imela veselje do gostilne in nekaj premoženja. Le resne ponudbe s sliko pod ..Srečna bodočnost*1 na upravo Usta.
Sliki n leoitinacije,
kakor tudi vsa fotografska dela Izdeluje najhitreje fotograf Hu-gon Hlbšer, Ljubljana. Valvazorjev trg 7.
in sadonosnlka, pripravno ?* vsako obrt ali trgovino / Ponudbe osebno dne 7. in & sept, pri Žullč v Krškem ali pismeno na dr. Rostohar, Pt0' fesor v Mariboru
samski, želi primernega mesta-Nastop takoj ali pozneje.
Cenjene ponudbe na podružnico ..Narodnega Dnevnika v Mariboru pod ..Poštenost**
Bil DOS
žeU službe pri boljšem gospodu, bodisi pri samcu, vdovcu z enim, ali dvema otrokoma, ali pa pri bolj priletnem gospodu. Po* nudbe pod J. V. Poštno laZeš* it 46. Celje.