Poštnina plačana v cotovinL Leto XIV., štev. 146 L,)>aviiisuu. u oijčiiiči, cvuiUijeva ulica 6. — Telefon št. 3122, 3123, 31^4. 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-turgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Pooružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Telefon št. 2455. Pouružmca Celje: Kocenova ulica št. 2. — Teleton št. 190. Računi pri pošt. Cek. zavodih: Ljub-! lana št. 11.842, Praga čislo 78.180, VVien št. 105.241. češkoslovaški Sokoli Ljubljana, nedelja 2$. junija 1933 Cena 2.— Bi lili !®kolke prihajajo! Danes bo bela Ljubljana v imenu Slovencev in vseh Jugoslo-venov prisrčno prejela u iskreno pozdravila češkoslo-v.; *ke Sr kole im Sokolice, ki prihajajo na ljubljanske sokolske svečanosti v impo-. ~ntncm s.evilu štirih tisočev. Pozdra-• bo v njih predstavnike bratskega V.:';, slovaškega naroda, sprejela jih bo ••• ono toplo kot najvztrajnejše borce vrajemnost severnih in južnih Slovanov. M: - t iki s Čehoslovaki so že od nek-■vij ze'o tesni in prisrčni. Najhujši viha:;: j i k niro mogli razdejati, niti raz-rahljati, marveč so jih še bolj okrepili. < .< v.-':'ki novi preskušnji se pokaže moč : ' medsebojnih vezi. ki ne temelje le • -;v temveč so mečno vsidrani v •.vo-. • in čuvstvovanju obeh narodov. :.".]hc ne more tajiti, da gre velika, največja zasluga za ta razvese-: i- ,jav -avno Sokolstvu. Z nastopom S •'.•••! ■-•.■•i zbliževanje slovanskega severi in juga prešlo v novo fazo in je d bilo konkretno obliko. Ogromno delo, 1 :vrr.cr.o v tem pogledu, je bilo kronano z rr/ojevanjerr. narodne svobode in državne samostojnosti. Iz Matice Sokolstva, zlate Prage, se jo razširi! sokolski apostolat Slovanstva v v>o druge slovanske narode, najprej in :•:;/•< - j pa med Jugoslovene. Če je imel . .. vi pokret v prvih začetkih morda še nekoliko, takratnemu času primerne romantike, predstavlja danes mogočno realno silo zdravega hotenja obeh bratskih narodov. Ko še nismo biii svobodna ro je medsebojne poset e in skupno delo narekovala skupna žalostna usoda. ali smo so, da si damo utehe in po-,vr v, vse pa se je vršilo v senci tujega . silja in v okviru, ki nam ga je z ne-■ j dovoljevala sovražna država. Da-n. ; so shajamo kot svobodni ljudje in -/•odarji na svoji zemlji, ki nam nihče v c nc more m se ne upa predpisovati omejitev. Prva romantična faza narodne pro-buje je pokazala, da je Sokolstvo potegnilo globoke brazde v naših narodih, da jc zasejalo zdravo in kleno seme, ki je * r in pomelo - lica aa-ic zemlje tujo nadvlado. Ta stopnja razvoja je za nami in poldrugo desetletje žc dela Sokolstvo na notranjem ojače-nju narodne in državne misli v novo nastalih aii povečanih slovanskih državah. Polje dela in obzorje našega človeka se jc razširilo. Brez neprijetnih varuhov . oje danes Češkoslovaška, Poljska in Jugoslavija v mednarodnem svetu in njihov položaj je tak, da so si lahko pridobile mogočne prijatelje in da se jim ni treba bati onih. ki bi si radi zopet priborili varuštvo nad nami ali onih, ki .-vreme po tej, kakor kaže nedavna zgodovina, malo priporočljivi vlogi. Dogodit zadnjih mesecev tudi dokazujejo, da je ni sile, ki bi nam mogla kaj ukazati, ako sami nočemo in ako smo v tej volji složni in odločni. Poset tisočev sokolskih bratov in sester s severa velja pač v prvi vrsti naš1' ■ ; v.ači proslavi; ogromno število, kakršnega naše mes o še ni imelo prilike pozdraviti, p? tudi zgovorno priča, da lebdi pose t ni kom pred očmi prelepi uspeh -kupnih nastopov obeh narodov na po-i : u mednarodne politike. Oboji vemo, smo si več ko bratje in zavezniki, ve-rvo, da smo postali sobojevniki zoper •ne temne sile, ki s predrzno roko segajo po naši zemlji in naši svobodi. Vsi edanji smeli naskoki so odbiti, jasno ra je, da bo nasprotnik iskal zopet in '•■ pet prilike, da ponovi svoj ponesrečeni poizkus v kakršnikoli obliki. Zato je za nadaljnje složne nastope predvsem poirebna poglobitev medse-1 oviega spoznavanja, ki rodi razumevanje in zaupanje. V tem pravcu vrši vo delo neprecenljive vrednosti. N egovi zleti le i o za letom seznanjajo in ;1 llžujejo na tisoče in tisoče pripadnikov raznih slovanskih narodov, zatira-ivč s tem predsodke, ki jih je zanesel med r.as tujcc in ki so često še danes ena iviv.ed glavnih zaprek za iskreno vzajemnost. Sokolstvu se je z vztrajnim prizadevanjem posrečilo prebiti led, ki je v interesu tnjcev ločil bratska srca. in danes lahko z zadoščenjem ugotavljamo, da je medsebojno zaupanje vedno večje, medsebojna navezanost vedno globlja. Bratski poset iz Češkoslovaške bo tudi našemu Sokolstvu pomenil močno moralno podporo. Po napadih nanj in po neprestanem rovarjenju zoper njega bo našemu ljudstvu češkoslovaški poset dokazal, da v slovanskem svetu kljub takim čisto krajevnim pojavom, sloves našega Sokola ni prav nič trpel, marveč da bratsko inozemstvo smatra njegovo delo in njegovo pet v službi narodu in državi za edino pravilno. Tisoči Sokolov s slovanskega severa so sijajen de-manti vseh onih napadov in obdolžitev, ki so še nedavno letele na naslov naše nrve in najodličnejše narodne organizacije. Z iskreno radostjo pozdravljamo zastopnike naroda, iz katerega je pogna- JNaročnina zuaon ujcociui ca,— Za inozemstvo Din 40.— Ureamstvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Teleion št. 2440. Celje. Strossmayerjeva ul. 1. Tel 65 Rokopisi se ne vraCajo. — Oglasi po tarifu. HITLER HOČE SVOJO DIKTATURO ZASIDRATI TUDI V USTAVI Z razpustom nasprotnih strank ifi razveljavljenjem mandatov si hoče zasigurati potrebno večino za izpremembe ustave Berlin, 24. junija, r. Druga faza hitlerjevske »nacionalne revolucije« ima, kakor docela odkrito priznavajo v narodno socialističnih krogih, namen, pomesti z zadnjimi ostanki demokratičnega režima povojne republikanske Nemčije. Generalna ofenziva proti vsem preostalim političnim strankam ima predvsem za cilj, združiti vso politično moč v vrstah narodno-socialistične stranke. Razpustu so c i a in o -d e rriok r a tsk e stranke bo sledil, kakor že javno napovedujejo, razpust katoliškega cent ruma in vseli ostalih klerikalnih frakcij. Aretacije centrumaških poslancev in drugih voditeljev se nadaljujejo na vsej črti in po vsej državi. Vse važnejše pomožne organizacij centruma in bavarske ljudske stranke so že razpuščene in so njihovo vodstvo prevzeli narodni socialisti, prav tako pa so tudi dnevi nemških nacionalcev že šteti. Po veliki večini so se že prostovoljno pridružili narodnim socialistom, v kolikor pa tega nočejo prostovoljno storiti, bodo prisiljeni. Manjše strančice ne igrajo več nobene vloge, ker na politične odločitve sploh nimajo nobenega vpliva. V ostalem pa računajo s tem. da bodo itak same od sebe likvidirale. 7a generalno ofenzivo proti strankam se skrivajo čisto določeni načrti Hitlerja. Hitler hoče, kakor javno napovedujejo njegovi glavni pomočnik«, ustvariti »novo Nemčijo«, to ie Nemčijo, ki bo prikrojena do zadnje organizacije po Hitlerjevem kopitu. Kakor je bila krona prvega dela hitlerjevske »nacionalne revolucije« prevzem državne oblasti, tako naj druco fazo »nacionalne revolucije krona izprememba ustave v cilju definitivnega zasidraiua Hitlerjeve diktature, .. . Hitler hoče seveda vso to akcijo izvršiti ustavni i.n potom. ur. zak w rt n*-čin, da bi se: mu ne moglo očitati, da je postopal protizakonito. Svoje seda-niie ukrepe ie zasnoval na zasilnih uredbah, ki so prav tako osnovane v sami ustavi. Izprememba ustave naj se izvrši docela legalnim potom z glasovanjem v državnem zboru. 1 u pa pri za d n iih volitvah kljub silnemu porastu n a r odn osoci al is ti en iih mandatov se vendar le nima potrebne dvetretjinske večine. Zato mo.ra postopoma zmanjšati število poslancev tako. da bo dosege! potrebno absolutno večino. Z razveva vlieniem komunističnih mandatov se ie opozicija narodnih socialistov v državnem zboru že ojačila, sedai se ie iznebil z ukinitvijo socialno-demokratskih mandatov še 120 nasprotnikov. Ce razveliavi še 50 mandatov nemških nacionalcev in 22 mandatov centruma. imato hitlerjevci absolutno večino, tako da lahko sklepajo o ustavi ne glede na vse ugovore s katerekoli strani, v kakem duhu bo izvršena izorememba ustave, o tem si še sami niso docela na iasnem. Vsekakor oa bodo izpremembe tak« narave, dn bo za dolgo dobo zajamčen obstoj Hitlerjevega režima. Nemška socialna demo-krasi|a o svojih ciljih Praga. 24. junija, d. Predsednik social-no-demokratske stranke v Nemčiji Oton Wels, ki je pobegnil v Prago, je podal novinarjem daljšo izjavo v zvezi s prepovedjo socialno-demokratske stranke. Naglasil je. da emigrantov ta ukrep Hitler-jeve vlade ni presenetil, nasprotno jim je celo še dobrodošel. Emigracija se hoče tudi odslej boriti le z duhovnim orožjem. Wels je nadalje napovedal ustanovitev cele vrste strankinih listov ob meiah Nemčije. ki nai bi propagirali stremljenje socialno-demokratske stranke na nemškem ozemlju. Stranka se sicer more prenove-dati, toda stranka ni najvišje. Stranka ie samo sredstvo za dosego namena, najvišje pa je ideia, ki jo zastopa in ki živi v Nemčiji, kjer jo predstavljajo mili ionske množico. Socialno-demokratska stranka v Nemčiji je preživela prve izjemne zakone, pa bo prestala tudi sedanje preganjanje. Borba proti sedanjemu režimu ni samo za rešitev Nemčije, temveč vse Evrope. Nemška socialno-demokratska stranko sp zaveda svoje dolžnosti napram evropskemu napredku in bo započela borbo za demokracijo in socializem v Nemčiji z vso silo. To bo tem lažje storila, ker je bil s prepovedjo socialno-demekratske stranke rešen teoretični snor, komu pripada vodstvo, skupini v Berlinu, ali pa praški emigraciji, končnovcljavno odločen v p^d poslednje. Naloga socialno - demokratske la vse prerajajoča sokolska misel in si v kratkih desetletjih utrla pot do src slovanskih narodov. Nad vse so nam dobrodošli kot poroki za veliko bodočnost Slovanstva. Skupno z množicami, ki bodo danes po ljubljanskih ulicah vzklikale češkoslovaškim Sokolicam in Sokolom, jim Kličemo tudi mi: Zdravo! Na zdar! stranke jc ustvarjati svobodomiselnost v Nemčiji, ki more dovesti do demokratičnega režima. Če bo p* i J sedanji sistem, nikakor ne sme nastati boljševiška Nemčija in zato je treba pripravljati demokratsko organizacijo, ki bo prevzela vlado. Razpust orgamzacij in nove aretasije Berlin. 24. junija, d. Prepovedi vseh strankinih organizacij nemške nacionalne stranke se nadaljujejo Tako sta bili prepovedani nemško nacionalna borna zveza obrtnega srednjega stanu in nemško nacionalna organizacija obratnih skupin kakor tudi mladinska organizaciia Bismarck-bund. Na Saaškcm, v Oldenburgu in Bremenu sta bili raznu.ščen' in prepovedani tudi še »Dcr .lungdeutsche Orden« in »Tannenbergbund«. Znani poslanec centruma prof. dr. Dessaucr s frankfurtske univerze je bil v Duisburgu aretiran, ko je predaval v sredo v mladokatoliškem klubu Aretiran ie bil tudi predsednik k'u-ba. Tudi badenski poslanec centruma Fr-sing je bil včeraj aretiran v Karlsruhe. Dolže ga, da je skušal nasprotnike vlade pripraviti do opozicije proti njej. Radenski notranji minister jc nadalje včeraj dal aretirati bivšega hcssenskega notrnijega ministra Leuschncrja, ki je socialni demokrat, češ da je kot član nemške delegacije na mednarodni konferenci za delo v Ženevi nastopal proti interesom nemške države. Konec klerikalnih sindikatov Berlin. 24. junija. AA. Hitlerjeve! so zasedli osrednji dom zveze krščanskih sindikatov. Prav tako so zasedli vse prostore teh sindikatov na deželi. S tem so krščanske sindikate definitivno uničili. Eksploa-tacijske celice nacionalnih socialistov so danes dopoldne po vsej Nemčiji zasedle prostore krščanskih delavskih sindikatov »Zeitungsdienst« pravi, da bodo interesi delavcev, ki so bili doslej člani krščanskih sindikatov, bolje zaščiteni z nacionalno socialistično čvrsto roko kakor pa po ljudeh, ki so dolga leta korakali z roko v roki z marksisti. DollSussov opomin Hitlerju: roke proč! Dunaj, 24. junija. AA. DoMuss je imel v Linzu velik govor pred zbranimi člani patriotske fronte. Ta govor jc tem p omemb- Blok proti Mali antanti je nemogoč Italijanska akcija, ustvariti avstromadžarski blok proti Mali antanti, je propadla na odporu vse Evrope Pariz. 24. junija, o. Včerajšnja konferenca našega zunanjega ministra g. Jevtiča s francoskim zunanjim ministrom Paulom Boncourjem je izvala v mednarodnih političnih krogih največjo pozornost. Kratka izjava našega zunaniega riimstra, ca je oa' pri tej pri!.ki {.nu-čil s francoskim zunanjim ministrom vsa aktualna mednarodna politična vprašanja, bolj podčrtava pomen tega sestanka, kateremu <-ta danes sledila še sestanka med gg. Jevti-čem in dr. Bcnešem ter dr. lieneiem m Paulom Boncourom. Stališče vse Evrope napra n dvema pio-blemoma, ki sta v zadnjem času z«.pet stopila v ospredje mednarodnega zanimanja, to je v prvi vrsti vprašanje »Anschlu;sa« Avstrije k Nemčiji, a drugo problem restavracije Habsburžanov ter -/družitve Avstrije in Madžarske v osebi kakega Habsburžana kot kralja, je sedaj popolnoma razčiščeno. Niti o »Anschlussu«, n'ti 0 restavraciji Habsburžanov ne more biti govora. Anglija in Francija, Italija in Mala antanta zavzemajo glede »Anschlussa« popolnoma enako stališče. Vesti, kakor da se je v francoskih krogih razmišljalo o eventualni restavraciji Habsburžanov kot sredstvu proti »Anschlussu«. so se izkazale kot docela izmišljene. Francoska vlada, pa tudi angleška sta v tem pogledu docela solidarni z Malo antanto. tako da o restavraciji Habsburžanov ne more biti niti govora. V zadnjih dneh se je mnogo razširjala verzija, da je Italija postala nekak pro-tektor restavracijske ideje. Tudi ta verzija se mora smatrati za netočno. Itali;n odklanja restavracijo in je v tem pogledu na isti liniji z ostalo Evropo. Treba pa ie nai'-rvblpm restavracije, imajo svoj i/v-nr v rotovili že dalj časa trajajočih italijanskih poizkusih ustvariti m^d Avstrijo In Madžarsko neke vrste uni.vo. ki naj bi v Prp^mči Rvropi postavila nroti naraščajoči sv+rriteti in vmlivu Male antante av-•stro madžarski rnrotiblok. kateremu bi poveljevala Italija. V sr^ominu ie še, da sp ie o veliki noči eovorilo novrvr!r»m no-tovanja avst.riiskesa kancelarja T>ol.lfuissa v Rim. da l>n r.ri tej priliki nod.pisan pakt o cari"=ki nn finančno tire-ditev razmer v Srednji Fvroni. TarH|pii-jev načrt ie nromadel zaradi iia'i'anskf^a odbora. Italijanski načrt, ustvariti avstromadžarski blok proti Mali antanti ie nemogoč. ker bi politične in aosnorlarske prilike v Evrooi le še poostril. Ta načrt ie nesprejemljiv za Malo antanto In za Francijo, verjetno pa ga odklanjajo tudi vsi drugi, ki so zainteresirani na ureditvi prilik v Srednji Evropi. Avstrija In in Madžarsika bi mogli igrati važno vlo- go v Srednji Evropi le, če se diplomacija velesil vrne na načela Tardieujevega načrta, ki rešuje politične in s?osnoiiar-ske probleme Avstrije in Madžarske v sporazumu in s sodelovanjem ostalih držav Srednje Evrope, v prvi vrsti z Malo antanto. Pariz, 24. junija Snoči jp ob kasni uri prispel v Pariz češkoslovaški zunanji neiši. ker so hitlerjevci, ki so zbežali iz Avstrije in se zatekli v Monakovo, metali iz letal revolucionarne letake, v katerih napadajo Dollifussov režim. V svojem govoru je DolMuss poudaril, da je neodvisna Avstrija nujna potreba in da so vlada in vse avstrijske oborožene sile odločene preliti poslednjo kapi1:o krvi za obrambo domovine. Nisem izmed tistih, e nadaljeval koncelar, ki delajo v okviru ne-kih štiriletnih ali petletnih načrtov dolgoročne meglene obljube. Svojo nalogo v-ditn v tem. da zboi.išam usodo Av«*rije ■ n da dosežem čim večje zadovoljstvo v deželi. To ie osnovno načelo mo;e politiki* Govoieč o nacionalnih socialistih, .e Dollifus«; izjavil: To je isto gibanje k -i k. >r :eta 1890 ki je takrat v Avstriji cf,b;ja.c katoliški) :de'jo .ti se zavzemalo za pri k 'v-čitev k Nemčiji. Današnje hMlerjevstvo. ki dela iz m'adih ljudi anarhiste, se samo obsoja. Nismo še izigrali vseh svojih kart. ie s povzdignjenim glasom nadaljeval Dollfuss. Pripravlrleni smo kljubovati vsem situacijam. Naj se nihče nc zanaša, da nai bo mogel ustrahovati, tudi ne z morilskimi grožnjami, ki jih žena in jaz dobivava vsak dan ce>Ie šope. Z 3S meseci, ki sem jih prebil na fronti, boni lahko vztrajal bre7 trepeta na svojem mestu. Toda s tega mesta pošiljam svarilo tistim, ki io ■zbežali v Monakovo, da pripravijo od zunaj puč v Avstriji: Roke rroč! Njihov bo; i|e jalov, zakaj vsa Avstrija, s svojo vlado. uradmištvom, vojsko, policijo in orož-iništvom je odločena braniti svojo domovino do poslednje kaplje krvi. minister dr. Edvard Beneš, ki se je danes sestal s Paulom Boncourjem. Za njun sestanek je viaiialo med političnimi kro','i prav veliko zanimanje, kakor včeraj za sestanek Boncouirja in Jevtiča. Dr. Beneš je imel dopoldne najnrrej daljši razgovor z generalnim tajnikom francoskega zunanjega ministrstva Le-gerjem ter je nato obedoval z zunanjim ministrom Paulom Bonconr.iem. Razgovori so se popokline nadaljevali. Kakor poroča »L' Intrasigeantje bila glavni predmet posvetovanj gospodarska reorganizacija srednje Ev,rope, v kateri naj bi se ukinile gotove carinske ovire ter dosegla podlaga za revizijo medsebojnih dogovorov na trgovinskem polju. Razpravljalo se je tudi o celi vrsti vprašanj, ki so ua dnevnem redu svetovne gospodarske konference. Londonski načrt o obnovi svetovne trgovine Rooseveltovemu zaupniku MoIeyu bo predložen v odobritev načrt o zboljšanju blagovnih cen in večji trgovinski svobodi London, 24. junija, č. Vse zanimanji na svetovni gospodarski konferenci je osredotočeno na prihod Rooseveltovega zaupnika finančnega strokovnjaka prof. Moleva. Mo-leya bodo takoj po niegov?m prihodu poučili o glavnih potezah nove svetovne gospodarske politike, ki so jo formulirali glavni evropski državniki, zbrani v Londonu. »Daily Telegraph« pravi, da so pri sestavi tega načrta upoštevali dosedanje rezultate konference in najvažnejše ameriške zahteve glede povišanja cen blaga in večje trgovinske svobode. Načrt, ki ca je izdelal posebni redakcijski odbor in ki bo predložen pododboru za koordinacijo in prodajo blaga, ugotavlja: 1-da je neobhodno potrebno za obnovo blagostanja na svetu zvišati na prometen nivo cene izdelkom na debelo; 2. da je treba glede na sedanjo svetovno gospodarsko krizo. če se naj dosež^ med ponudbami in povpraševanji ravnotežje, za vzpostavo cen nekaterih izdelkov, sprejeti take načrte, da S3 koordinirata proizvodnja in prodaja, in 3, da mora vsak sporazum za uvel j a vi jen.je takih načrtov ustrezati Še nekaterim posebnim pogojem. Pri naštevanju teh pogojev navaja načrt, da ie treba razločevati med izdelki in proizvodi, ki imajo pomen za ves svet, in takim, ki ga nimajo, nadalje, da se mora doseči tak sporazum, da bo nanj pristala večina izvozniških držav, da mora biti pravičen za producente in konzunient?, da se bo dal upravno izvesti in da bodo vlade imele voljo izvajati ga v svojih državah itd. Ureditev trgovinskih odnošajev s Španijo Beograd. 24. junija v. Kakor sc v poučenih krogih zatrjuje, da bo v najkrajšem času prišlo do ureditve vprašanja blokiranih terjatev med Jugoslavijo in Španijo. Jugoslavija bo dcblokirala španske terjatve, ki ne predstavljajo nikake veli ke vrednosti. Španija pa bo oprostila lugo slovenske terjatve, ki znašajo okrog M) milijonov dinarjev. S tem bo omogočeno zo-petno oživljenje medsebojnih gospodar-odnošajev, kar je posebno važno za naš izvoz lesa v Španijo. Iz prometne službe Beograd. 24. junija. 7, odlokom prometnega ministra sta premeščena administrativni uradnik Fran T.evičnik ir TJublnane na Jesenice in blagajničarka Matilda Vil-har iz Ljubljane v Novo mesto. Razpis občinskih volitev v moravski in vardarski banovini Beograd. 24." junija P V smislu novega •občinskega zakona so sedaj definitivno raznisane občinske volitve za morav*ko in vardarsko banovino "-a nedeljo 6. av-pusta t. 1. ie Kreiiger je ponarejal tudi denar? Vlgo. 2-1. junija AA. že nekaj časa se vrši v Madridu in Lizboni preiskava glede ponarejenih španskih bankovcev po 500 peset. Pri ponarejevalcih ki so jih aretirali v Lizboni, so našli tudi pismo švedskega i-ndustrijca Kreugerja, ki se je usmrtil v Parizu. Pismo je baje v zvezi ---,— . . ,—. z načrtom o izdelovanju ponarejenih I pografska organizacija je sklenila -topni francoskih, španskih in italijanskih ban- I protestno stavko. Zato het< od sobote dali? kovcev. dva dni ne bodo izšli. Pred podpisom pakta štirih Pariz, 24. junija, č. »Petit Journal«- je objavil vest iz Rima, da je Mussolini danes odposlal vabila v London, Pariz in Berlin k svečanemu podpisu pakta o sodelovanju štirih velesil, ki naj se izvrši še ob koncu meseca. Povabljeni so bili Macdonald in Simon, Daladier in Paul Bon-cour ter Hitler in Papen. Nadaljevanji razorožitvenih pogajanj London. 24. junija, s. Kakor doznava »Reuterjev urad« od merodajne strani, od-goditev razorožitvene konfcrence do leseni ne pride v poštev. Urad razorožitvene konference se ho v torek sestal v Ženevi, konferenca sama pa se bo zopet pričela 3. julija. Odgoditev italijanskega poleta v Chicago Rim. 24. junija č. Za danes je bil določen start italijanske letaskp eskadre za polet preko severnega Atlanskega oceana v Chieago. Polet pa je bil odgoden zaradi nestalnih atmosferskih okoliščin. Angleško-ruska pogajanja London. 24. junija AA. Glede na sestanek, ki je napovedan med Simonom in Litvinovim za prihodnji ponedehiek in glede na BaMvvinovo aluzijo o angleško-sovjetsikih trgovinskih odnošajih piše »Manchester Guardian-, da obo.'e jasno dokazuje, da namerava britanska vlada začeti nova trgovinska pogajanja s Sovjetsko Rusijo. Tipografska stavka v ČSR Prapa. ! J. juniia. AA. ČTK poroča: Ti- s Anton Lajovic: Nbsi »knezi", grofi" in drugi „plemenitniki" Oni dan je v >: Slovencu t neki dolenjski >grof« priobčil parte. da je umrla »grofica Ta in Ta, rojena »grofica« N. »zu« X.. .dama zvezdnega križa«. Pojavljanje naših >. aristokratov« v našem časopisju ni redko. Marsikak naš časopisni poročevalec z istim strahospošto-vanjem še sedaj piše o »knezu« Vindiš-grecu, kakor je to storil še za avstrijskih časov. Ravno tako berete v --Slovencu«, kadar hočete, da je »knezo«-škof ljubljanski ali mariborsKi izvolil storiti to ali to. Da ^o zadnjič baronu« Žveglju že iz hvaležnosti v vseh javnih poročilih ohranili njegovo baronstvo«, ko se je zvedelo za n legove ženerozne naklonit ve. to je za ponižnega Slovenca seveda samo po sebi umevno. . , _ . Ce «e pa že naši grofje in baroni košato šopirijo še 15 let po prevratu v naših listih torej v javnosti, kolikor bolj obvladuje našega Slovenca respekt pred tem plemenitaštvom v privatnem življenju. H-rr von. Rapnelgeschiess navdaja na-oor-a vljudnega Slovenca s spoštljivostjo sl"j ko prej. s spoštljivostjo, h kateri spada da naš Slovenček ukloni svoj hrbet tudi jezikovno, ker bi se mu zdeio brutalno nevljudno, če ne bi pred nekdanjim gospodom z repkcm pomahljal po nemško kot nrp-f'\akem čustvovanju ne samo našega priprostega. temveč tudi našega inteligentnega človeka, se ne bom nič čudil, če me zadene njegov pogled poln strahu in plašnega strmenja, ko zakličem: skrajni čas je že, da vsi ti aristokratski naslovi enkrat za vselej izginejo iz našega voka-bularja. ns parno v naših listih, temveč tudi v privatnem našem življenju. Ta zahteva bo našemu konservativnemu pravičniku videti naravnost krivična. Zdelo se mu bo nekaj takega, kakor da bi hotel kmetu kar na lepem odvzeti njegov najlepši travnik. Zakaj, kako naj si drznem s kruto neusmiljeno roko povezati po starodavnih in z dolgo rabo posvečenih pravicah. Naš praktični jurist, ta vzor-avtomat za pošastno mehanične pravne silogizme, me bo koj podučil, da je vidovdanska ustava sicer odpravila plemstvo, toda je to tako razumeti, da se samo poslej ne bo več podeljevalo plemstvo, ali za odpravo dosedanjih plemstev da bi bilo treba seveda posebnega izvršilnega zakona, ki bo vsakemu plemiču posebej vzel njegovo plemiško pravico. Sicer pa, kam bi prišlo v?e pravo, če se ne bi spoštovala ena izmed najbolj vzvišenih pravnih idej, ideja o pridobljenih pravicah«. V resnici čudovita je moč konservati-vizmov v človeški družbi, čim dalje ti trajajo, tem večja in tem bolj blesteča gloriola se vije okrog njihovih glav. A kako stoje te stvari realno in v resnici? Kar je v naših krajih takozvanih plemenitašev. vsi so Nemci, ali pa kot kaže slučaj žvegljev, ponemčenci. Za vse te piemenitaše, pr, naj si je njihovo plemstvo starega ali mlajšega izvora, velja isto. Namreč vsj> te rodoine so dobile svoje plemenitaštvo kot odlikovanje za zasluge, ki so si jih katerikoli njihovih prednikov stekli za nemško državo Habs-buržanov. če sari-stokratov«. Zdi se mi sicer verjetno, da se ti ljudje svojih titulatur poslužujejo iz neke pravne primitivnosti, kot da gre za ohranitev nekih pravic, katerih obstoj je neodvisen od tega, v kaki državi živijo. Ne pripisujem jim tolike uvidevnosti, da bi spoznali, da so vse te njihove titulature in vsa ta odličja pravno obsoletna. Zakaj bila bi že prav drznost, če bi se jih ob takem spoznanju posluževali še dalje, računajoč na primitivizem in dobrodušnost našega človeka, ki bi vdano prenesel vsako, tudi še hujše izzivanje od teh previsokorodnih strani. Ali na naši strani je končno že čas. da se otresemo v tem pogledu svojega primi-tivizma in svoje priprostosti. če kradeš. si zagrešil zločin nad svojim sosedom - posameznikom, ker si se dotaknil njegove osebne pravice s tem, da si se dotaknil njegov-> zasebne lastnine. Toda hujši zločin si zagrešil, če še nadalje gojiš in respektiraš titulature in odličja naših nemških aristokratov. Ne samo če delaš to javno, kjer je greh še hujši, ker pohujšuje v najširših plasteh, temveč tudi če delaš to privatno, zakaj s tem se niso pregrešil samo nad kako osebno pravico tvojega soseda-posameznika, temveč si se pregrešil nad svojo lastno svobodo in nad narodno samozavestjo svojo, predvsem nad svobodo vseh svojih rojakov, nad svobodo in ponosno samozavestjo slovenskega naroda samega, nad svobodo, ki je njegova najvišja dobrina in po kateri je hrepenel in za katero se je boril skozi stoletja, dokler je ni zagledal vstajati v svoji lastni državi Jugoslaviji. [tiski protest v Berlinu Ruska vlada protestira ogorčeno proti nemški zahtevi, naj se Ukrajina prizna Nemčiji kot kolonija Moskva, 24. junija s. Sovjetski poslanik v Nemčiji Kinčuk je 22. junija izročil namestniku zunanjega ministra Btiiovvu noto, v kateri se opozarja, da je nemška delegacija na svet-jvni gospodarski konferenci v Londonu izročila predsedniku gospodarske komisije spomenico, ki vsebuje odstavek ,ki se tiče Sovjetske unije. Glede na ta odstavek pravi ruska nota, da vsebuje direkten poziv nemške delegacije zastopnikom ostalih držav, naj napravijo s skupnimi prizadevanii konec »revoluciji in notranjemu neredu«, ki ima svoje izhodišče v Rusiji. To je poziv k vojni proti Sovjetski uniji. Poleg tega opozarja nota, da je iz celokupnega besedila tega odstavka raz- vidna zahteva Nemčije, naj se ji za kolonizacijo da na razpolago ozemlje Sovjetske unije. No'a pravi, da so take sovražne izjave v ostrem nasprotju z obveznostmi, ki jih je Nemčija prevzela v pogodbi prijateljstva in nevtralnosti ter odločno protestira proti kršitvi te pogodbe od strani Nemčije. Berlin. 24. junija s. Glede note, ki jo je izročil ruski poslanik v Berlinu zunanjemu ministrstvu, se doznava od poučene strani, da je državni tajnik Biilovv odločno odklenil ruski protest, ker spomenica, ki jo je minister dr. Hugenberg izročil na londonski konferenci, ne daje nobenega povoda za pritožbo od strani sovjetske vlade. V Bolgariji more in ubijajo dalje Vlada napoveduje ostre ukrepe, toda makedonstvuju- šči se za vse to ne zmenijo Sofija, 21. junija AA. Sobranje ie sprejelo zakonski načrt, ki uvaja smrtno kazen za politične morilce, za idejne avtorje političnih umorov in sokrivce Sofija, 24. junija. AA. Poluradno »Zna-me« prinaša uvodnik pod naslovom $No-vi ukrepi«. List v članku razpravlja o vladnem načrtu zakona proti atentatorjem in pravi v zvezi z najnovejšimi umori v Sofiji: Predvčerajšnjim se je sprt izvršil ma kedonski umor. Toda po pomoti je morilec namesto zaznamovane žrtve ubil nekega popolnoma nedolžnega meščana, ki nikoli ni bil zapleten v makedonske boje. in nevarno ranil drugega meščana. Tako je bi! po nedolž.nem ubit namesto poslanca Mrvrva neki gimnazijski profesor, namesto Baza reva pa dva krojača. Jutri bodo po pomoti ubili nedolžne otroke, pa-sa.nle, književnike, umetnike in vsakogar, ki pride pred revotversko cev ali prod bombo. Ta gospoda, nadaljuje list, z ene in druge strani še zmerom smatra, da mora napraviti iz prestolnice Bolgarije in drugih njenih mest areno za svoje krvave tekme, krer cinično posegajo v najdragocenejše imetje pravne države, v človeško življenje in v prestiž države v inozemstvu. Temu cinizmu, tej krvavi or-giji je bilo zad.nji čas, da se je napravil konec s sistemom izrednih ukrervov, ki naj vzamejo eksalitiranim in profesionalnim morMcern vsako možnost, da rešijo svojo glavo, če posežejo v pravice tujega življenja. Novi atentati Sofija, 24. junija. AA. Davi ob 1.20 sta izvršila v Kazanliku dva bombna atentata. Vse mesto se je zbudilo orl silne eksplozije dveh bomb, ki sla eksplodirali druga za drago. Policija se je takoj odpravila na lice mesta, da izvrši preiskavo. Ugotovila je, da ie ena ali več neznanih oseb vrglo bombo v stanovanje šefa pirotehniškega oddelka tamkajšnje vojaške tovarne, podpolkovnika Kostova. D runo bombo so pa vrgli v stanovanje pirotehnika Georgija Tetomanova. Bomba, ki so jo vrgli v stanovanje podpolkovnika Kostova, se je zadela v okenski okvir in eksplodirala zunaj, tako da je napravila le neznatno stvarno škodo. Romba, vržena v stanovanje pirotehnika Georgija Tetomanova. ie pa padla v spalnico in tam eksplodirala ter ranila ženo omenjenega pirotphnika Policija ie takoj izvršila preiskavo in prijela več oseb, ki so osumljene, da so utegnile izvršiti ta atentata Glava v vodnjaku Sofija, 24. jun. AA. Blizu Sofije sta odkrila dva delavca v vodnjiku vile Rusalke skrivnostno najdbo. Prebivalci vile so opazili. da prihaja iz vodnjaka, čigar vodo so navadno rabili samo za pranje, že nekaj časa nepriieten duh. Včeraj so poklicali dva delavca, da vodnjak očistita. Pri čiščenju sta delavca zagledala v vodnjaku neki zavoj, ki je bil ovit v stare hlače. Delaven sta potegnila zavoi iz vodnjaka in razveza-la usnjati pas. s katerim je bil zavoj preve-zan in nato odvila hlače. Našla sla pulover in v njem glavo moškega, ki nu je utegnile -biti kakih 30 let. Zdravnik. Ki je glavo pregledal, je izjavil, da je bila po vsej priliki s sekiro odsekana od trupla. To tej skrivnostni najdbi so izčrpali vso vodo iz vodnjaka, toda trupla umorjenega človeka niso našli. Najdeno glavo so prenesli na ravnateljstvo sofijske policije, ki je takoj uvedla preiskavo, da dožone, kdo je unior-jenec in kdaj so glavo vrgli v vodnjak. Kongres Narodne odbrane Ranjaluka. 24. junija, n. Danes so se pričeli v mestu zbirati udeleženci kongresa Narodne odbrane, ki bo jutri slovesno otvorjen. V Banjaluko je prispelo že ,iao 300 delegatov Narodne odbrane iz vseh delov države. S posebnimi vlaki in avtobusi prispe nocoj okrog 2000 drugih udeležencev. V Banjaluki sc je zbralo tudi več inozemskih novinarjev. Davi sta prišla 1u-di predsednik osrednje uprave Narodne odbrane IHia Trifunovič in generalni tajnik t roš Bijelič. Delegati so se danes že sestali, ostali udeleženci pa so si ogledovali mesto. Kongres bo otvorjen jutri ob 0 dopoldne v dvorani banske uprave. Sestanek zastopnikov mest Osijek, 24. junija, n. V mestni posvetovalnici je bila seja upravnega odbora zveze jugoslovenskih mest. Seje so se udeležili zastopniki Beograda, Zagreba, Ljubljane, Novega Sada. Sarajeva, Kragujevca, Maribora, Bjelovara, Niša in Pančeva. Sejo je vodil zagrebški mestni načelnik dr. Krbek. Na seji so sklenili, da se bo načrt proračuna zveze mest dovršil še pred glavno skupščino, ki bo v Novem Sadu mcseca septembra. Naslednja skupščina zveze bo v Cetinju ali v Kragujevcu. Če se bo skupščina vršila v kragujevcu, bo prva seja poslovne zveze na Cetinju ali obratno. Sklenili so tudi naprositi prometnega ministra, naj dovoli enake olajšave na železnicah mestnim uradnikom, kakršne imajo državni uradniki. Zveza mest bo uvedla za mestne delavce zavarovanje za primer starosti in onemoglosti. Z novim občinskim zakonom bo ustanovljenih več novih mest. Vsa nova mesta bodo pozvana, naj pristopijo k zvezi. Živahno so na seji razpravljali tudi o predlogu Sloboda-na Vidakoviča iz Beograda o ustanovitvi urbanistično-socialngga urada pri zvezi. O ni^ovem predlogu bo končno sklepala glavna skupščina. Seja je bila zakliučena ob 14. Zvečer so se delegati vrnili domov. Imenovanje poštnih upravnikov Beograd, 24. junija p. Z odlokom prometnega ministrstva sta imenovana za poštnega upravnika v Murski Soboti Slavko Vučkovič, dosedaj poštni uradnik v Slatini Radenci in za poštnega upravnika v Ptudu Jakob čuš, dosedaj poštni uradnik pri pošti Maribor 2. Kr. banska tkalnica preprog Pritiske banovine v Sarajevu ČGtičite razstavo sarajevskih preprog v kazinski dvorani v MARIRORU od 26. do 29. junija od 9. do 12. in od 2. do 7. ure zvečer. Sprejemamo naročila na 24mesečno odplačevanje brez naplačila. Pozdrav iz zlate Prage Predsednika češkoslovaškega Narodnega predstavništva o ljubljanskem sokolskem zletu — Petnajstletnica zgodovinskega sestanka v Ljubljani 1. 19I8. Praga, 24. junija, h. Vaš poročevalec je imel priliko govoriti s predsednikom češkoslovaške poslanske zbornice g. Františkom Stanekom in podpredsednikom senata g. Vaclavom Klofačem. Odlična češka politična voditelja, oba stara borca za vzajemnost med Čeho-slovaki in Jugosloveni in zlasti tudi dobra prijatelja Slovencev, sta se intenzivno zanimala za ljubljanski sokolski zlet. Izrazila sta svoje veselje, da se je ta zlet, čeprav je bil prvotno zamišljen le v ožjem obsegu pokrajinskega zleta, tako spontano pretvoril v mogočno manifestacijo vsesokolskega zleta. Obžalovala sta, da zaradi nujnih poslov doma ne moreta osebno prisostvovati so-kolskemu prazniku v Ljubljani. Pooblastila pa sta vašega poročevalca, da preko »Jutra« sporoči njune čestitke k sokolskemu jubileju in njune pozdrave vsej mogočni sokolski armadi, ki sc bo zbrala v Ljubljani, in vsem Jugoslove-nom, ki se ji bodo pridružili. Poslanica ministra dr. Hanžeka O priliki sokolskega zleta v Ljubljani Je izdal »Sokolski Glasnik«, glavno glasilo SKJ, zelo lepo opremljeno slavnostno številko z bogatim in izbranim gradivom. Na uvodnem mestu prinaša pozdravni članek ministra za telesno vzgojo g. dr. Lavosla-va Hanžeka. Pozdrav se glasi: »Pokrajinski zlet Sokola kraljevine Jugoslavije. ki se vrši 25. in 29. junija v naši beli Ljubljani, ni samo običajen praznik Sokolstva ene pokrajine naše domovine marveč je slava c;lokupnega jugosloven skega Sokolstva. Pred nami se razprostira sedemdeset let sokolskega dela za lastno izpopolnjevanje v telesnem in duhovnem pravcu. PreJ nami je sedemdeset let sokolske požrtvovat nosti za splošne cilje človečanstva. Pred nami je sedemdeset let zveste tn vznajne službe narodu. Zares, ne bi bilo mogoče tako vztrajno delo, če ne bi bilo zasnovano na idejah in načelih neminljivih etičnih vrednosti, če to delo ne bi bilo izraz žive narodne duše in v službi onih velikih upov, ki usmerjajo življenje in usodo narodov. .Ve bi bile mogoče tako delo, če bi ne bilo tudi žive vere v splošne človeške ir narodne ideale nezlomljive volje in velike moralne moči v službi naroda in domovine. Samo takšna smiselna in vztrajna delavnost v prostosti, polna vdane ljubezni do visokih splošnih ciljev, je mogla dati slavo sedanjosti. Ali je še kje boljši nauk vsej sedanji jugoslovenski generaciji? Ali je mogoče večje zadoščenje za is požrtvovalne delavce? Samo takšna delavna in požrtvovalna sedanjost je jamstvo boljše narodne bodočnosti. V tem velikem spoznanju bomo na zletu v Ljubljani obnovili s\'ojo narodno zaobljubo: Gojili bomo ptiče sokoliče, da nikdar ne izgine naše pleme! Zdravo!« Razen ministra dr. Ilanžcka so napisali članke ban dravske banovine dr. Drago Marušič. ljubljanski župan dr. Dinko Puc. prvi podstarešina SKJ Engcibert Gangl in odlični sokolski voditelji. Slavnostna številka objavlja tudi pozdravne, članke v češčini. poljščini in rus čini ter zelo lep članek, poln globokih misli izpod peresa podstarešine SKJ Engel-berta Gangla poleg številnih drugih člankov, posvečenih Sokolstvu in Vidovemu dnevu. Ljubljana v pričakovanju Ljubljana, 24. junija. Čimbolj se bližamo glavnim sokolskim zletnim dnem, tem bolj postaja Ljubljana živahna in svečana. Dasi se prve zletne prireditve prično šele jutri zjutraj, je vse mesto že danes kazalo podobo, kakor da smo že sredi svečanosti. Ulice so oživele od kolodvora sem se vsak hip utrga skupina Sokolov in drugih izletnikov, ki so se od blizu in od daleč pripeljali z vlaki. Promet na železnici in v mestu narašča od ure do ure. Do večera so prispeli v Ljub ljano že domala vsi tekmovalci in tekmovalke, ker morajo biti že jutri zjutraj na vse zgodaj pred pričetkom tekem na terenu. Danes se je pripeljalo tudi 300 vojakov iz Celja in Maribora ter več sto vojakov planincev iz Škofje Loke, ki bodo sodelovali na zletu. Vojaki so se nastanili po ljubljanskih vojašnicah. Po vseh prijavah, ki so se natekle v zlet-ni pisarni, smemo upravičeno sklepati, da bo zlet, ki se prične z jutrišnjimi tekma mi, ena najsilnejših, najimpozantnejših manifestacij, kar jih je doslej doživelo Jugoslovensko Sokolstvo. Kakor kažejo vsak dan nova znamenja, bo naval Sokolov in drugega narodnega občinstva še mnogo večji, kakor govorijo številke dosedanjih prijav. Že samo veliki izprevod. ki se bo vršil dne 29. junija ob 8. zjutraj po mestu bo manifestacija, kakršne doslej Ljubljana še ni videla. Od vseh strani države in iz Češkoslovaške so sokolska društva napovedala za ta sprevod udeležbo okrog 25.000 oseb Če prištejemo še vse množice, ki bo do sprevodu prisostvovale na ulicah, na oknih in balkonih, smemo po skromnem V nadaljnjem razgovoru sta gg. predsednika češkoslovaškega narodnega predstavništva s toplimi besedami podčrtala velike zasluge Sokolst\a za tako tesno sodelovanje med slovanskimi narodi, kakršnega presenečeno občuduje danes ves svet. Ljubljanska sokolska svečanost je letos tem bolj pomembna, ker se vrši ravno ob petnajstletnici zgodovinskega sestanka jugoslovenskih, češkoslovaških in poljskih političnih voditeljev, ki so se 1. 1918 zbrali v Ljubljani k zaključnim razgovorom o skupni akciji proti nemški habsburški monarhiji in za osamosvojitev slovanskih narodov. Sporočam vam čestitke in pozdrave reprezentantov češkoslovaškega parlamentarnega zastopstva v prepričanju, da jih bc jugoslovenska javnost sprejela z zadoščenjem kot nov dokaz solidarnosti med severnimi in južnimi Slovani. računu trditi, da bo ta dan manifestirale za Sokolstvo in za njegove ideale vsaj toliko ljudi, kolikor šteje prebivalstva naša metropola, bela Ljubljana. Jutri zjutraj se prično na sokolskem zletišču najprej tekme za prvenstvo SKJ in v višjem oddelku tekme za veliko sokolsko trofejo kraljev meč. Tekme bodo trajale jutri, v ponedeljek in torek ves dan. Tekmovalo bo skupno okrog 1500 Sokolov !n Sokolic. Spccialne tekme v lahki atletiki in v plavanju se bodo vršile: lahkoatletske na igrišču Ilirije v ponedeljek in torek zju traj, plavalne pa v kopališču Ilirije v nedeljo, ponedeljek in torek zjutraj. V lahk: atletiki bo tekmovalo 14-0 članov in y članic, v plavanju in skokih pa 60 članov Jutrišnja nedelja bo stala vsa v znamenju prihoda češkoslovaškega Sokolstva, ki pridejo s tremi vlaki popoldne med 16. in 17. uro. Nacionalna Ljubljana bo drage brate sprejela z odprtimi rokami. Četrti češkoslovaški sokolski vlak bo prišel v Ljubljano v torek. Vseh Sokolov in Sokolic iz ČSR bo okrog 4000. Čitatclje opozarjamo tudi na obvestila zletnega odbora, ki jih prinašamo na četrti strani. * Obvestilo vsem izletnikom po zletu Izletniški odsek za prvi pokrajinski zlet v Ljubljani je izdal lično brošuro s seznamom vseh izletov po dravski banovini in na Jadran. Opozarjamo vse one brate ln ostalo občinstvo, ki nameravalo po zletnih dneh napraviti izlete, da s' nabavijo izletna navodila, ki jih stanejo z legitimacijami vred 6 Din. Legitimacije brez izletnih navodil se ne bodo izdajala pod nobenim pogojem. Legitimacije m navodila se dobe pri izletnem odseku v avli Narodnega doma, na kolodvoru in na vseh krajih, ki jih bo označil izletni odsek. Vabimo vse Sokolstvo in občinstvo, da s: čim prej nabavi legitima".'"i za izlete, da ne bo navjda ob zletnih dneh in po končanem zletu. " Napredovanje učiteljstva Beograd, 24. junija, p. Z odlokom prosvetnega ministra so napredovali v 7. skupino naslednji učitelji odnosno učiteljice: Marija Premrov v Grahovem, Nada Po-Iak v Konjicah, Slavko Mrovlje v Slovenj-gradcu, Marija Molan v Mariboru, Fran Čuk v Koparjih. Fran Cičck v Slivnici, Vladimir Čeh v Framu, Andrijcna Raček v Sladkem vrhu, Bogdan Rupnik v Črni, Ljudevit Tavčar v Rakitni, Terezija Kočar in Marija Klanjšček v Canjkovi, Ana Kren v Mozlju, Pavja Kos v Sodražici, Vladimir Kodrič v Brežicah, Jožica Korbar pr5 Sv. Lenartu, Lcopoldina Kostanjevec v Šoštanju, Anton Flcgar v Trbovljah, Josip Kotnik v Laškem. Marija Kraker v Raki. Marija Korbar v Mariboru, Pavla Fras v Mariboru, Metka Iglar v Črešnjev-cih. Stanko Vodopivec v Sodražici, Marjeta Vodošek v Pragerskem. Slavica Vouk v Podgorju in Marta Jurko v Celju. Odobreno posojilo za Trgovsko akademijo v Ljubljani Beograd, 24. junija p. Upravni odbor državne liipotekarne banke je imel danes sejo, na kateri je med drugim odobri! 2 milijona Dir kot drusro tranšo celotnega posojila v znesku 6 milijonov Din za zzra-ditev poslopča državne trgov, akademije v Ijjubljani. Pogajanja za izvoz sadja v Palestino Beograd. 24. junija v. Tu se vrši konfe renca naših lesnih industrijcev ter izvoznikov sadja s predstavniki palestinske trgovine, da bi s- našei aranžman za izvoz izdelkov naše lesne industrije in predvsem zabojev ter našega sadja v Palestino. Razgovori obe' t jo dobre rezultate. Iz dravske banovine se udeležujeta te konference inž. Lenarčič in v imenu izvoznikov sadja g. Kranjc iz Maribora. Vremenska naooved Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Za sedaj še nobena bistvena lzpre-memba vremena Splošni izgledi: Začetkom prihodnjega tedna najbrže poslabšanje v severnoalpskih deželah. in idrav našim planincem Prijatelji naših gora, ki se zbirajo danes k proslavi 401etnice Slovenskega planinskega društva, naj ne pozabijo, da se je pred 40 leti, ko je malo število vnetih slovenskih planincev ustanovilo svoje društvo. združilo v najlepšo harmonijo ljubezen do prirode z ljubeznijo do naroda in domovine. Nemci so izrabljali tudi turisti ko v svoje potujčevalne namene, na." rod pa ni znal dovolj ceniti lepot, ki jih je priroda naklonila naši domovini. V tako tc/kih razmerah se ni najbrž ustanovilo niti eno planinsko društvo. Ljubezen do domovine in prirode pa sc je udejstvovala vsestransko in sadovi njene gorečnosti niso izostali. Že včeraj smo opisali, kako jc v okrilju SPI) iz malega rastlo veliko in kako sc je prvemu planinskemu domu — Orožnovi koči pod Črno prstjo pridružilo 41 planinskih domov in zavetišč. SPD sc jc moralo že takoj ob svoji ustanovitvi z vsemi silami posvetiti ogromne-ir\u delovnemu programu: organizaciji slo-venskih planinccv, propagandi obiska naših planin, graditvi naših planinskih postojank in napravi zavarovalnih in zaznamovanih poti, ki naj omogočijo dostop na naše planine in gore čim širšemu krogu ljubiteljev narave. Imelo pa je še eno težko nalogo kakor redko katero drugo planinsko društvo: v/u''jo roj;:'.-»v k ljubezni do domačih planin. Da bi zadostilo tudi tej zelo važni in t /Vi nalogi. ie začelo že drugo leto po u:-r'nov\i sv--jc ciije in pa delovni sestanek delegatov iz obeh držav. Priprave, ki jih vodi ljubljanska liga, nje poslevodeči podpredsednik dr. Egon Stare, so v glavnem končane. Po dosedanjih priglasilih bo prišlo iz Beograda sedem delegatov, med njimi po vsej verjetnosti predsednik Nar. skupščine dr. Ku-manudi. vsekakor pa podpredsednik Zveze jč lig Momčilo Milojevic, dalje druga podpredsednica ga. Kciscrjcva, Ljubomir Hofmanovič, Veljko Romadonovič, Ama-it- ' v! v"č in dr. M. Glavinič. Več de-•u.itov jc napovedanih iz Šabca. iz Za-greba pridejo predsednik tamošnje lige Dušan Bogunovič in odborniki dr. Ražem, dr. Smetanka, dr. Kostič, ga. Kovačevič-Lopašič, Navratil in Skornjak, iz Splita dr. Lauš, iz Belovarja pa seilem delegatov. Katerih imena trenutno še niso znana. Mari-h r ho poslal večjo delegacijo s predsednikom, upok. ministrom dr. Kukovccm, podpredsednikom rav. Kaduncem in odborniki tir. R ipotcem, prof. Sevnikom, n. i Gruntarjem, prof. Ovnom. Napovedan jc tudi častni član mariborske lige rJr. Rei-man. Zastopane bodo vse osrale Vge v Sloveniji: Celje, Kranj, Ptuj, Bled. 1/ Prage je /e prispel delegat tamošnje 1 ge urednik K. J. Strakatv, osrednjo ligo pa bo zastopal namesto prvotno napovedanega posl. Petanka prof. dr. A. Uhlif, ki bo dopotoval z redaktorjem Jarosla-vom L'rbankom. Češke Budjevice bo zastopa! dr. Beran, Bratislavo vseuč. pr .t. dr. Pogorielov, Pardubice pošljejo tri delegate, iz Olomouca pride predsednik tamošnje lige, naš zaslužni prijatelj dr. Bo-huš Vvbiral, razen njega pa vsaj še eden zastopnik, iz Moravske Ostrave sta se napovedala dva delegata. Najštevilnejša pa bo delegacija ligašev iz Brna: sedaj je že definitivno določeno, da bo štela 84 os^b s predsednikom univ. prof. inž. Filkuko i a čelu. Ljubljanska liga je imela v petek zvečer v svojih prvih društvenih prostorih (v kazini, drugo nadstropje) odborovo sejo, na kateri ie dr. E Stare poročal o pripravah, nakar si je odbor razdelil podrobno delo. Manifestacija lig bo nepreklicno dne 29. t. m. ob 20.30 v .sokolski dvorani Narodnega doma; k udeležbi je vabljeno vse slovansko zavedno občinstvo, zlasti pa narodno ženstvo, člani kulturnih društev itd. Člani .TČ lige so moralno dolžni, da ji prisostvujejo. Naslednjega dne bo delovni sestanek delegatov, ki bo razpravljal o raznih perečih vprašanjih in zadevah čcškoslov.-jugoslovanskega kulturnega gibanja. Sestanek bo ob 14. uri zaključilo skupno kosilo, ki ga bo delegatom ng priredila ljubljanska liga. »Dobrodošli, bratje!« Vom Tal bis an die Gletschervvand Ton' deutsches Lied im Karntnerland«. Nemški Kartner Sangerbund« — ?Koroška pevska zveza :< -— je v nedeljo 18. t. m. praznovala v Celovcu svojo petdesetletnico pod gornjim geslom: Od dola do ledtmiških sten Zveni naj po Koroškem nemški spev.« Teli pevskih svečanosti so se udeležila nemška pevska društva iz Maribora, Ptuja, Celja. Naše oblasti jim niso delale nika-' >•. -ih neprilik za potovanje čez mejo, kakor so j:h nasprotno še pred nedolgim časni.: delale avstrijske oblasti našim koroškim rojakom, ko so hoteli na pevsko turnejo po naši državi. Stvar se je pozneje pogladila, a kako razumejo avstrijski Nemci našo dobrosrčnost, najbolje izpričuje pozdrav nemškim pevskim društvom iz Ju- goslavije, ki so ga v nedeljski številki objavile pod gornjim naslovom celovške vse-nernške »Neue freie Stimmen«. Ta pozdrav, ki ga je podpisal neki Dr. H. P., objavljamo v celoti in naj si naši bralci sami ustvarijo svoje mnenje o njem, o tistih, ki ga izrekajo, in onih, ki ga sprejemajo. Glasi se pa takole: > Danes popoldne prihajajo k petdesetletnici Koroške pevske zveze« v Celovec nemška pevska društva iz Maribora, Ptuja in Celja. Prvič, od kar so državne meje ločile nemško usodo tostran in onstran Karavank, prihajajo bratje našega naroda na Koroško, da iznova zgrade mostove, katere je porušil boj med nemštvom in slovenstvom. Težki so časi našega naroda, v katerih glasniki nemške pesmi na Spodnjem štajerskem prihajajo k nam. Mržnja in kreg, razdor in strankarstvo slave ob enodušnem odobravanju številnih nasprotnikov našega naroda svojo zrnfego nad edinostjo in ljubeznijo, ki edini moreta obvarovati državo in narod močna in neomajna proti vsem nevarnostim. Nihče ne zasleduje političnih dogodkov v Nemčiji in Avstriji z večjo bridkostjo kot ravno Nemci v inozemstvu, katerim je edini in najmočnejši vir vendarle moč, ki izhaja iz jedra nemštva. »Ce jim more kaj dajati tolažbe«, je pred kratkimi dnevi pisalo osrednje glasilo nemške manjšine v Jugoslaviji, novosadski »Deutsches Volksblatt«, »jo more dajati prepričanje, da nemški narod v Avstriji in Nemčiji ni s svojim srcem udeležen v sporu svojih vlad.« In res, kratke ure, ki omogočujejo sožitje z gosti iz Spodnje štajerske, naj so dokaz, kako smo v Avstriji le narodno, le vsevkupnonemški razpoloženi ter sta vsa naša volja, ves naš up usmerjena le na to, da se premaga nesrečni razdor, s smotrom: en narod, ena država (podčrtano v izvirniku). »Toda je še drug vzrok, da pozdravljamo svoje brate iz Spodnje štajerske. Doslej je bila zveza med Koroško in jugoslovensko državo zelo enostranska. Kakor znano, so leto za letom slovenska pevska društva iz naše dežele potovala čez karavanško mejo, da bi tamkaj s svojimi rojaki gojila svojo narodno skupnost. To ravnanje narodnih Slovencev naše dežele je dalo tam razveseljivo pobudo za poset nemških pevskih društev iz Spodnje štajerske, ki naj ne pospešuje in poglobljuje samo zvez naše dežele z nemško manjšino v dravski banovini, temveč tudi sporazumevanje med obema sosednima državama. Seveda pa bo marsikomu med nami vstajal marsikateri bridek spomin ob prihodu gostov iz nekdaj nemškega Maribora, Ptuja in Celja. So spomini toliko njih. ki jim domovina leži onstran Karavank, ki so vesele dni otroške in mladostne dni preživeli tamkaj, pa so morali zapustiti deželo. Ali naj spominjamo, da tretji del »odgovora zaveznih in pridruženih držav« na pripombe avstrijske delegacije k mirovnim pogojem 20. julija 1919. vsebuje izrecno pripombo, da zavezne in pridružene države priznavajo, da je nekaj mest in zlasti Maribor nemškega značaja« ? Izraziti bi želeli samo upanje, da je vendar že dokončno minil čas, ko meni neka narodnost, da ji je sožitje z drugo mogoče samo, če jo tlači. Upati želimo, da se naposled vendarle spoznava, kako je usoden tak boj za oba dela, da se le z resnim stremljenjem za premaganjem vseh naravnih nasprotij v sožitju dveh narodov poravnava pot v boljšo bodočnost. »Koroška pa z iskrenim, vročim srcem pozdravlja brate iz Spodnje štajerske in upa, da bo ta poset le začetek iskrenih, trajnih zvez.« — Pripominjamo samo, da takih besedi doslej nismo še slišali iz ust koroških sploh avstrijskih Nemcev, in vprašamo le, ali se jim more verjeti? Novi občinski zakon in isaši župani Z novim občinskim zakonom, ki je stopit 13. t. m. v veljavo, je prišlo v našo občino novo življenje Novi zakon vsebuje prednise. ki se bistveno razlikujejo od sedanjih. Članstvo (domovinstvo) občine je na primer v zakonu skoro popolnoma drugače urejeno, kakor ie bilo po starem zakonu o domovinstvu. Tudi postopen poslovanja občinskega odbora je točno predpisan in pa bistveno drugačen, kakor je bil do sedaj. Dobili smo z novim zakonom tudi nov organ pri občini, to je občinsko upravo, ki ie nek"k izvrševalni organ občinskega odbora. Za izvajanje nadzorstva nad poslovanjem naših občin vsebuje zakon prav tako povsem nove predpise Nadzorno oblastvo ie zdaj v vsakem primeru sreski načelnik. Novo in važno je določilo v zakonu, ki pravi, da mora predsednik občine predložiti sreskemu načelniku najkasneje S dni potem, ko se je vršila seja občinskega odbora, prepis zapisnika dotične seje. Naravno je. da ie novi zakon v naših občinah zbudil veliko zanimanje. Po drugi strani pa je po nekod zadelo izvajanje Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdrav-nikov-strokovnjakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolehajo na ledvicah, pro-tinu, revmatizmu in sladkorni bolezni zelo zadovoljni z učinkom »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Vtisi s pola preko koroške meje Gor: za Srednjim vrhom se vije v višavo tako prijazna gorska pot, da Jo človek komaj čuti. Za scnco mecesnov in smrek sc razgrinja sončna paša, staje na ravnici so prazne, kajti dan je lep ter se goveja živina in drobnica mirno pase. Pastir čepi pri ognju in meša žgance. Mož jc /e star in služi že od otroških let za pastirja. Poletje za poletjem prebije na planini in mu je malo mar, kar se godi V svetu. Za lepimi pašniki se pot odcepi V Stran in postane strmejša. Kmalu se vidi tam zadaj samo sinje nebo v znak, da je že blizu vrh. Pred mano je prekrasna p'anina Blekova, vsa sočna in zelena. Radovednost pospeši korak in hitro se znajdem na vrhu pred mejnim kamnom. Meja dveh držav, ki pa ne more razmei.ti narodnega življa. Očarljiv jc pogled na naš Korotan, v dolino, v kateri se belijo iz zelenja mirne tihe vasice. Tam zadaj na levo velike skupine hiš — Beljak, na desno Baško jezero, ves Zgornji Rož, na levo pa čudovita Zilj-ska dolina. Že spodaj v naših vaseh se vidi, da meja ljudstva ne more deliti. Prav kakor nekdaj prihajajo fantje na koroško stran in si tam izbirajo življenjske družice. Ljudje tostran gora in onostran planin so povezani v sorodstvu in nihče jih ne more razdružjti. Po vrheh gre meja tja daleč čez planino Vošco. Še en pogled na mogočni Do-brač, na daljnji Osojnik, Baško in Yrb- sko jezero v daljavi in na prelepo dolino spodaj. Potem zastre razgled gozd in pot vodi v dolino po skalnatih in peščenih za-sekah in nekajkrat tudi preko sneženih plasti. Gozda je konec, za travniki pa se že vidijo hiše naših koroških rojakov. Rojaki mislijo sprva, da imajo pred seboj kakega nemškega turista in so preccj nezaupljivi. Ko pa jih nagovorim po naše smo takoj v živahnem pogovoru. Na enkrat doznam vse razmere. Koroški rojaki poznajo vse gospodarje in hiše onkraj planine in govore radi o njih, kakor sc govori o dobrih sosedih. Pri domu. kjer sem se najprej ustavil, je gospodinja doma -.z Malošč, lene vasi spodaj, bila pa je tudi več let na Bledu. Domači mi pokažejo lepo razgledno točko za hišo. Pokažejo mi tudi več slik, ki so jih poslali v spomin izletniki iz raznih naših krajev. V lepem domu je tudi posebna, čedno opremljena sobji, kjer lahko prenočuje več izletnikov. Nižje v dolini pri Kopajniku pa ni nikogar doma. Vsi delajo na polju. Kmalu se odpre pred menoj široka dolina, kjer preneha gorjanska tišina. Znajdem se na cesti v Maloščah, veliki in bogati vasi pod Škocijanom. Okrog vasi se razprostiralo travniki in plodna polja. Na vseh njivah so pridni delavci, moški in ženske. Vsi. ki jih nagovarjam, mi z veseljem in ponosom zatrjujejo, da so Slovenci. Nemci so samo priseljenci, nastavljenci pri železnici, pri pošti in pri financi. Slovenci so trdni kmetje, dobri gospodarji. Med starimi domačini marsikdo nemško sploh ne zna. Zvečer zdaj že v marsikateri hiši moli mladi pastirček rožni venec naprej nemško, za njim pa drugi — slovensko. Pastirji prihajajo k hišam iz nemških Krajev, kjer je bolj trda za zaslužek. Če stopi tujec v gostilno, ga pozdravijo nemško gostje pa govore med seboj slovensko. Mirnim vasem dajejo čudno sliko lepaki. Ni hiše in plota brez kakega lepaka. To so raznovrstni apeli vlade na avstrijski patriotizem. V bistvu je vsebina vsen letakov ista in vsi so naperjeni proti hitlerjevcem. V pozivih je mnogo govora o vzajemnosti Avstrijcev in o ljubezni do Avstrije. Tudi o vsenemštvu se govori, naglaša pa se, aa hitlerjevci samo izrabljajo idejo nemške narodne vzajemnosti Letaki so seveda vsi nemški in se ljudstvo ne zmeni dosti za nje. Naši Korošci ne marajo hitlcrjevske propagande, odtočno jo zavračajo in se jim zdi odveč, da vlada v njihovih krajih trosi toliko tiskanega papirja, ko imajo nacionalni socialisti vendar največ pristašev med državnimi nastavljcnci. Hitlerjevci v državnih službah so se sicer potuhnili, na skriva) pa stikajo povsod glave. Hitlerjevci so tudi številno zastopani med nameščenci raznih veleposestnikov in so silno oblastni. Ko sem jo mahal zjutraj proti Podrožci sem srečaval gruče šolarjev. Kadar srečajo ti mali nehogljenčki človeka, tuica ali domačina, se oglasijo v pozdrav: Griiss Gott!. Tujec, ki ne pozna razmer. Je seveda popolnoma prepričan, da se nahaja sredi nemške dežele. Kdor pa posluhne otroškim razgovorom, sliši takoj po nemškem pozdravu spet slovensko beseJo, fcl jo vceplja svojim otrokom slovenska nati. novih predpisov na težkoče, ki bi jih bilo težko premagati brez primernega pouka in tolmačenja po strokovnjakih. Županska zveza v Ljubljani kot strokovna organizacija naših županov je pravilno precenila položaj, ki je nastal z uvedbo novega občinskega zakona. Čutila je za svojo dolžnost, da v tem važnem preobratu v življenju naših občin priskoči županom s strokovnim poukom na pomoč. Sklicala je sestanke županov za posamezne sreze. Ti tečaji so se vršili: 3. t. m. v Kamniku za kamniški srez, 7. t. m. v Litiji za litijski srez, 8. t. m. v Krškem za krški srez. 9. t. m. v Brežicah za brežiški srez, 10. t. m. v Šmarju pri Jelšah za šmarski srez. 12. t. m v Kranju za kranjski srez, 13. t. m. v Logatcu za logaški srez, 16. t. m. v Slovenjgradcu za slovenjegrajski srez Jn 17. t. m. na Prevaljah za dravograjski srez. Ti sestanki županov so bili številno obi skani; na njih so bile zastopane skoro vse občine posameznih srezov. Razen županov pa so se udeležili sestanka tudi številni občinski odborniki, občinski blagajniki in občinski tajniki. Na tečajih je predaval referent banske uprave v Ljubljani g. Franjo Gorkič o novem občinskem zakonu in o občinski, blagajniški in knjigo vodstveni! službi. Na vseh straneh so navzočni župani pokazali veliko zanimanje do predmetov, ki so se obravnavali, in so stavili nešteto vprašanj, na katera so dobili zadovoljive odgovore. Prišla je na teh zborovanjih na razgovor tudi združitev občin. Novi zakon namreč določa, da mora nova občina imeti najmanj 3000 prebivalcev. V splošnem so se naši ljudje že sprijaznili z mislijo združitve. Kjer obstajajo nasprot-stva. so ta bolj čustvene narave in ne izvirajo iz stvarnih razlogov. Upati je, bo ta revolucija v upravnem življenju naše občine šla mimo brez posebnih bolečin, četudi bo nekaj žrtev. Tudi o volitvah se je na tečajih govorilo. Kakor kaže, prevladuje mnenje, naj sc najprej izvede združitev občin, potem šele naj se razpišejo volitve. Seveda nI to mnenje odločilno, ker pritiče odločilna beseda o tem banu, odnosno banovinskemu svetu. Na tečajih so župani izrazili zahvalo Županski zvezi za prireditev in željo, da bi se taki tečaji večkrat ponovili. Zborovanj, ki so trajala povprečno po 4 ure, so se udeležili povsod tudi zastopniki sresfeih načelstev, po večini gg. sreski naieiniki ,=ami. Jtep&zcUri 4te&čenice >"«MrIGU.-.. — ; netaa—tortf i nriTflm"' Jubilej starega delavca in gasilca Na kresni dan je v Litiji praznoval splošno priljubljeni g. Ivan Dobravec svojo 701etnico in 501etnico, od kar se vneto udejstvuje v organizaciji gasilcev. Jubilant sc je rodil v Hrastniku, kjer je njegov oče Martin našel smrt v jami. Že kot otrok je opravljal službo pri žični železnici r Ojstrega na Hrastnik, ko pa je odslužil vojake, je napravil v Ljubljani izpit za strojnega mojstra in je dobil službo v litijski topilnici. Baš sedaj za njegov jubilej se podiiajo zadnji ostanki te nekdaj tako velike in za ves okraj važne tovarne. Druge delavce so odpustili že leta 1924., ko so ustavili obrat, g. Dobravec pa je ostal kot edini v službi za čuvaja in sedaj nadzoruje tudi rušenje objektov. V organizaciji gasilcev se udejstvuje že po! stoletja in je član župnega gasilskega stare- šinstva. S svojo požrtvovalnostjo in pridnostjo si je pridobil mnogo prijateljev, ki mu čestitajo k dvojnemu jubileju. Ptujska gasilska župa je zborovala Ptuj. 21. junija. V nedeljo dopoldne se je ob veliki udeležbi vršil v Gasilskem domu v Ptuju obrni zbor ptujske gasilske župe pod predsedstvom župnega predsednika gosp. Jožefa Koresa. Zbora sla se udeležila tudi zastopnika Jugoslovenske gasilske zveze 11. pod-starosta g. Muzek Lju.levit od Sv. Vida pri Ptuju in tajnik g. PristovŠek iz Ljubljana. Po predsednikovem pomrihi je govoril zvezni tajnik g. Pristovšek. ki je izrazji posebno zadovoljstvo nad številno J V--i je najnovejša planinska postojanka savinjske podružnice SPD. Dom je bil otvorjen lani in v začetku glavne sezone. Stavba je lična, solidno zgrajena in okusno opremljena. Ne manjka ne kopalnice in ne vodovoda, na prostem pod šumečim slapom Palnikom pa je gostom doma brezplačno na razpolago kopalni bazen. K Planinskemu domu spada kot dependanca Tillerjeva koča. Obe planinski stavbi, ki sta v prvi vrsti namenjeni letoviščarjem, nudita gostom nad 60 postelj. Dobijo se sobe z eno, dvema in več posteljami. Cena prenočišču je 12 do 20 Din. celodnevna oskrba, hrana (štirikrat na dan) in stanovanje pa stanejo 42 do 50 Din, pri čemer se upošteva lega sobe. V Planinskem domu je letovalo lani mnogo odličnih gostov, tako nad 50 angleških profesorjev in znanstvenikov, ki so bivali v domu nad mesec dni. Tudi letos je dom pripravljen za sprejem večjega števila letoviščarjev in dru- gih gostov. Oskrba postojanke je kakor lani pod spretnim vodstvom gdč. Knafličeve. ki se vedno potrudi da postreže gostom kolikor mogoče dobro in poceni. Kdor je bil enkrat v Logarski dolini, se vrne spet in spet, saj je res divno, ves dan gledati pred seboj veličastne gorske velikane in uživati najčistejši čudodelni planinski zrak. POPOLNA POGODBA v smislu zavarovalnega zakona ln ne kaka prostovoljna podpora ali dajatev je za vsakega naročnika „Jutra" nezgodno zavarovanje pri Zavarovalnici »Triglav«. Vi še niste naročnik? t Sokoiska društva na Gorenjskem pozivamo, da prirede ob progah bratskemu češkoslovaškemu sokolstvu sprejem in pozdrav. Na Jesenice pridejo sokolski vlaiu ob 14.10, 14.50 in 15.30. Jeseničani pripravljajo slovesen sprejem .ostala društva ob progi pa prosimo, da ravno tako bratsko in iskreno pozdravijo drage nam goste. Prihod ruskih Sokolov Ruski Sokoli v emigraciji se tudi v velikem številu udeleže pokrajinskega zleta v Ljubljani, kjer bodo nastopili pri javni telovadbi in pri medzletnih tekmah. Ruski Sokoli prispo v ponedeljek 26. t. m. dopoldne v Ljubljano. Cas prihoda bo objavljen v ponedeljskem Jutru. Tudi bratom Rusom bo prirejen slovesen sprejem ter pozivamo sokolstvo in občinstvo, da se v čim večjem številu udeleži sprejema na glavnem kolodvoru. Medzletne tekme saveza V okviru pokrajinskega zleta bodo tudi medzletne tekme, katerih se udeleži nad 1500 članov in 600 članic. Obsegale bodo tekme posameznikov za prvenstvo saveza SKJ, tekme vrst višjega, srednjega in nižjega oddelka, dalje tekme v plavanju, tekme v oderskih nastopih, tekme župnih vrst in poedincev v posameznih panogah ter posebne tekme v plavanju in v skokih v vodo. Tekmujejo člani in članice po predpisih tekmovalnega reda, ki ga je izdalo načelništvo saveza SKJ. Danes ob 6- zjutraj se prično tekme vseh vrst višjega oddelka članov in tekme za prvenstvo posameznikov, ob 7. uri pa tekme članic v višjem oddelka in za prvenstvo. V ponedeljek 26. t. m. ob 6. uri tekme vseh vrst srednjega in nižjega oddelka članov iz žup Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor in Novo mesto. Tekma članic za vse vrste srednjega oddelka ob 6., za vrste nižjega oddelka žup Celje, Kranj, Ljubljana. Novo mesto in Maribor ob S. zjutraj. V torek 27. t. m. ob 6. zjutraj tekme vrst nižjega oddelka članov iz žup Banja-luka, Beograd. Karlovac, Kragujevac, Mo-star, Tuzla in Ruski Sokol. Ob 9. uri tekma vrst nižjega oddelka članov iz žup Novi Sad, Sarajevo, Split, Sušak, Veliki Bečkerek in Zagreb ter vse vrste nižjega oddelka II. skupine (za društva brez orodja). Tekma članic ob 6. uri za vse vrste nižjega oddelka iz žup Banjaluka, Beograd, Kar)ovac, Kragujevac, Novi Sad, Sarajevo, Sušak, šibenik, Veliki Bečkerek, Zagreb in ruske Sokoliče. Tekma v oderskih nastopih bo v torek 27. t. m. zvečer na Taboru na pozdravnem večeru. Tekme vrst višjega oddelka bodo posebno zanimive in napete, ker se bodo vršile za prehodno darilo, meč Nj. Vel. kralja Aleksandra. Kakor znano, si je to dragoceno darilo priborila pri obeh dosedanjih tekmah vrsta Ljubi jaaskega Sokola matica. in sicer leta 1925 tn 1930 v Beogradu. Kdo bo na letošnjih tekmah zmagovalec, bo pokazala tekma. Občinstvo opozarjamo, da je vstop k tekmam proti vstopnini Din 10 za vse sedeže. stojišča po Din 5, za dijaštvo in naraščaj po Din 2. Članstvo z zletnim znakom ima prost vstop na stojišča. Slavnostna številka »Sokolskega Glasnika" Za velike sokolske praznike in slavnosti je izšla slavnostna številka »Sokolskega Glasnika« v povečani nakladi z zelo pestro in bogato vsebino. Ta številka ima dve prilogi; Sokolsko selo, list za sokolske čete. in sokolsko prosveto. »Sokolski Glasnik« stane 3 Din ter se bo dobival na zletišču v paviljonu Jugoslovenske Sokolske Matice poleg poštnega urada in v koipor-taži na zletišču. Pozivamo brate in sestre, da si nabavijo to številko »Sok. Gl.« kot spomin na velike sokolske praznike v Ljubljani. Zletne razglednice Za pokrajinski sokolski zlet so izšle krasne sokolske razglednice, ki naj jih izletniki pri dopisovanju rabijo. Cena razglednici je Din 1.50. Razglednice se dobivajo po vseh trafikah in papirnih trgovinah ter na zletišču. Ravno tako opozarjamo, da so izšle zletne poštne znamke po 0.75 in po Din 1.50, ki naj segajo po njih vsi izletniki. Znamke se dobivajo v poštnem uradu na zletišču in na glavni pošti v Ljubljani ter pri prodajalcih poštnih vred-notnic. Na zletišču bo posloval tudi poštni urad, ki bo vse pošiljke žigosal s posebnim zletnim žigom, na kar posebno opozarjamo vse prijatelje filatelije. Jubilejna razstava Ljubljanskega Sokola je otvorjena na velesejmu v paviljonu N, na kar opozarjamo vse posetnike zleta. Razstava nudi sijajen pregled razvoja in delovanja Ljubljanskega Sokola od ustanovitve leta 1863 do današnjih dni. Razstava je otvorjena vsak dan od 9. do 18. ure. Vstopnina z zletnim znakom Din 2, za občinstvo Din 3. Razstavni odsek je izdal za boljša orijentacijo po razstavi posebno brošuro, ki se dobiva na razstavi po Din 2.—. Obvestila in opozorila Vsa stojišča razprodana. Cenj. občinstvo obveščamo, dia so stojišča za glavne zletne dneve popolnoma razprodana, zato o-pozairijamo, da si občinstv-o nabavi sedeže pravočasno, ker se utegne zgoditi, da bodo tudi ti v nekaj dneh razprodani. Stojišč za medzletne tekme je še dovolj te,r naj občinstvo pridino sega po nijih. Vstop v lože na glavni tribuni. Ker je za glavne zletne dneve prijavltjeno veliko število predstavnikov vojaških in civilnih oMasti, opozarja vse Sokolstvo in ostalo občinstvo, da je vstop v lože dovoljen izključno samo imetnikom častnih vstopnic. Dovoz z; avtomobili k zletnemu prostoru. Dovoz z avtomobili za lastnike častnih vstopnic v ložah k zletišču se bo vršil v svrho nemotenega peš-prometa izključno preko Nunske ulice, mimo tivolskega ribnika ter Gradu pod Turnom (Tivoli) skozi stranski Lattermannov drevored do bifeja Tivoli, odkoder imajo častni gostje samo par korakov peš do posebnega vhoda k častnim ložam. Avtomobili ostalih posetnikov imajo dostop le do križišča Bleiweisove ceste s puharjevo ulico ali do Celovške ceste do odcepa ceste za vele-sejmom pri kopališču Ilirije. Manjšinska razstava na velesejmu v paviljonu »M« je odprta vsak dan od 9. do 18. ure. Vstopnina 3 Din, z zletmim znakom 2 Din. Narodno-obrambna razstava bo danes ob 12. slovesno otvorjena na velesejmu v paviljonu »N«. Poseben oddelek je posvečen Sokolstvu v zasedenih krajih. Film IX. vsesokolskega zleta v Pragi. ZKD bo v zletnih dinevih predvajala zvočni film IX. vsesokolskega zleta v Pjagi. Predstave bodo 26. in 27. t. m. ob 14. uri. dne 28. ob 11. dop. in 29. t. m. ob pol 12. v kinu Matici. Za članstvo z zletnimi znaki, ki bi se udeležilo predstav v skupinah, bi se sporazumno z zletnim odborom vršile posebne predstave po 2 Din za osebo. Vstopnice za zgoraj omenjene redne predstave so od 4 Din do 12 Din. Vabimo Sokolstvo in cenjeno občinstn'0, da si ogleda ta grandioani zvočni film. Fotografiranje na zletišču. Fotografiranje na zletišču je dovoljeno samo z izkaznico zletaega odibora. Zato si morajo vsi oni, ki hočejo vzeti na zletisče foto-grafičmi aparat, preskrbeti v zletni pisa.r-ni izfkaznico in viden znak. Za izkaznico in znak bo treba založiti neznatno kavcijo, oziroma podati reverz. Kavcija se bo vrnila takoj, ko prejme zletni odbor od vsake fotografije po eno kopijo brezplačno za svojo zbirko; enako bo odvezal zletni i odbor tudi one, ki so diili reverze. Kdor nima take izkaznice in znaka, s fotoaparatom ne sme na zletišče. Razjpeča-vanje fotografij o telovadbi in drugih ®letnih prizorih si pridržuje izključno kletni odbor na osnovi zakonitih predpisov in mora vsak fotograf pred razipeča-•vanjem predložiti posnetek v odobritev. •Negative uspelih fotografij bo zletni odbor odlkujpil. Opozarja se naposled, da 'bo zletni odlbor morebitne zlorabe zasledoval. VeseHčrtl prostor na velesejmu bo aa Pasa sokolskih svečanosti t. j. od 25. do 29. t, m. obratoval vsak večer od 7. ure dalje v polnem obsegu. Za razvedrilo in ples skrbe tudii številne godbe. Vstopnica, ki opravičuje do enkratnega vstopa na veselični prostor ztnaša 4 Din, za ime-jitelje zletnih znakov, ki naj ee nosijo vidno, pa 2 Din. Glavni vhod na vese-ličmi prostor je iz Celovške ceste naspro- ti pivovarne Union. 2S. In 29. junija bodo takoj po končani telovadbi na sejonskem prostoru velike narodne veselice. — V nedeljo zvečer bo na veseličnem prostoru koncert priznane češke godbe. Sokolske* vesti V zvezi g I. pokrajinskim zletom Sokola kraljevine Jugoslavije v Ljubljani bo priredil Ruski odsek sokolskega društva »Ljubljanski Sokol« v Ljubljani dne 28. t. m. ob 21. v prostorih hotela Miklič-Metro-pol (kletna dvorana v novi zgradbi) — družabni sokolski večer. Smoter večera je predvsem, da se da možnost vsem ruskim Sokolom, zbrati se v intimnem krogu zaradi boljšega medsebojnega spoznanja in izmenjave misli ter mnenj o enotnem skupnem delovanju in bodočih smernic ruskega sokolstva v inozemstvu. Po izbranem programu bo prosta zabava s plesom do 5. zjutraj. Vabimo vse sestre in brate sokole, kakor tudi vse prijatelje ruskega naroda. Posebnih pisemnih vabil ne bomo razpošiljali. Vstop je prost, pač pa se bodo s hvaležnostjo sprejemali prostovoljni prispevki za kritje stroškov. Sokol v štepanji vasi poziva članstvo, da se polnoštevilno udeleži slavnostnega sprevoda 29. t. m. v slavnostnih krojih, odnosno v civilu z znakom. Zbirališče na vrtu sestre Marije Prepeluhove. odkoder odkorakamo ročno ob 6-30 na kraj zbirališča. Kostanjevica dr. Ivanu Oražnu. So- k*->l v Kostanjevici bo praznoval letos 25 letnico obstoja. To lepo slavnost bo predvsem posvetil spominu svojega velikega rojaka dr. Ivana Oražna, prvega staroste Jugoslovenske so-kolske zveze. Ob tej priliki priredi novomeška sokoiska župa okrožni zlet v Kostanjevici. Prireditev bo 6. avgusta, ko bo društvo odtk.rilo sipo-minslto iVloščo na rojstni hiši Oražnovi. Na celodnevni prireditvi bosta sodelovali vojaška godba iz Lfliubloane in domača gasilska godba. Kostanjeviški Sokol pričakuje ob tej priliki odlične sokolske in druge goste iz vse države. Sokol v Borovnici, bo imel v nedeljo 2. julija popoldne letni nastop, združen z družabno zabavo na senčnem vrtu sestre Hele Svigljeve. Borovniški Sokol se zadinda leta krepko razvija. Letos šteje toliko članov telovadcev kakor doslej še nikoli. Vsi ti bodo pokazali 2. julija svoje zimsko delo v telovadnici. Sodelovala bo giodba bratov Turške v iz Cerknice. Opozarjamo, da je v bližini znana izletniška točka Pekel s petimi idiličnimi slapovi. Sokol v Velenju se pridno pripravlja za letne nastope, število telovadečih se je v teku zadnjih dveh let ustalilo in je njega višina konstantna. Veliko upanja nam daje razvoj moškega in ženskega naraščaja. Oba sta v vestnih rokah vaditeljev in va-diteljic postala najboljši veji našega društva. Pri zadnjih tekmah v Celju sta z uspehom zastopala Sokola iz Velenja. Otvoritve Sokolskega doma v Braslovčah se je društvo udeležilo z vsemi telovade-čimi vrstami razen dece. Tudi za ljubljanski zlet vlada veliko zanimanje med telovadci kakor tudi med ostalimi člani. Društveni nastop bo danes. Vabimo bližnja društvo, da nas podprč v našem delu s številnim obiskom! Tudi prosvetno delo ni počivalo. Damski odsek je naštudiral Vorn-bergarjevo dramo »Vrnitev« in jo podal s popolnim uspehom dvakrat na domačem odru in enkrat v Šoštanju. Javni telovadni nastop danes ob pol 15. na idiličnem letnem telovadišču naj privede v našo sredo vse velenjskemu Sokolu naklonjene prijatelje in podpornike! Pod vlak se je vrgel Novo mesto, 24. junija. V semiškem tunelu je včeraj izvršil grozen samomor mladi posestnik 241etni Anton Illupar iz Stare gore pri Semiču. Hlu-par, ki je nedavno prišel iz Amerike, je prodal na nekem sejmu par volov, izkupiček pa prav nepremišljeno zapravil po gostilnah. Ko mu je zmanjkalo gotovine, je odšel pod semiški predor, kjer se je vrgel pod prihajajoči vlak, ki ga je raztrgal. Truplo so prenesli v semiško mrtvašnico. Vest, ki se je razširila po Novem mestu, da je bil obupanec neki novomeški maturant, se je izkazala kot neosnovana. ZRUŠENJE TRIBUNE NA TEZNU 0.b priliki motornih dirk. Z ozir»m na rnzn« govorice 1.n časopisna pojasnila ugotavljava: Zastopnik moto-kluba »Maribor« so je dne 13. junija zgfosM v naši piearm ter zahtev«! dva tesarja g pripombo, da izvrši predmetne dele klub en m. Naša tesarja s.'a postavljala s pomočjo Mubovih delavcev startni stolp in tribuno za publiko. Ogrodje, ki je last kaza&kega društiva, je staro in se je leto za letom posta vil ja! o na enak načiin. Tesarja sta delala le 1 dneva. Kliub ni postavi! k tribuni reditelja, ki naj bi pazil, da ne gredo ljudje, ki nimajo kart na sedeie na tribuno. Publika pa je med dorkami skaka'a na tribuno iin jo preobremenil«, doeim je jedva tretjina jviiblitke mela karte za sedeže. 7322 Franjo Špes in sin, mestni stavbenik, Tržaška cesta. Misli ob koncu šolskega leta Uspehi oziroma neuspehi pri tako zva-nih višjih tečajnih izpitih, o katerih čita-mo te dni po listih, najlepše potrjujejo naše misli, ki smo jih podali v predidočih člankih. Letošnji maturanti izhajajo še iz časa, ko je mogel na srednjo šolo vsak brez sprejemnega izpita in tudi male mature ni bilo. Tako se je prehajalo od razreda do razreda z raznimi popravnimi izpiti in drugimi metodami, ki omogočajo včasi napredovanje do osme šole s tistim polznanjem, ki v odločilnem trenutku odpove... Vsled prevelikega navala na srednje šole in na univerzo se je letos matura po višji odredbi vršila malo bolj resno, posebna pozornost se je posvečala tako zvanim nacionalnim predmetom, narodni literaturi in domovi-noznanstvu, in tako se je pokazalo, da prihaja k maturam marsikaj — nezrelega. Mislimo, da ni na škodo narodu in šoli, ako mladi kandidati čez nekaj mesecev ali čez eno leto stopijo temeljiteje pripravljeni pred zeleno mizo. Ne mudi se jim nič, kajti do kruha je še daleč, življenje je resno in zahteva pripravljenih borcev. Baje se pripravljajo v ministrstvu še strožje odredbe, da se s tem razbremene univerze, kamor spada samo res nadarjena mladina. Iz tega sledi opomin staršem; ne silite nenadarjenih otrok v srednjo šolo in po mali maturi naj gredo v peti razred res samo izbrani in zmožni učenci. Vemo, da je pri sedanjih razmerah tudi za starše težko, a čas zahteva, da pogledamo resnici jasno v oči. In ta resnica pravi: vsem, ki so zmožni, naj se omogoči srednješolska izobrazba, a samo v toliko, da z njo najdejo svoj poklic; višjemu študiju pa naj se posvečajo samo najnadarjeneiši. šola je v tako ozki zvezi z življenjem, da se v nji odražajo vse krize časa. In kakor naš čas kliče po rešitvi raznih kriz in vprašanj, tako bo to potrebno tudi v šoli, ki pripravlja za življenje. Naravno je, da starši gledajo na šolo samo s praktičnega stališča. Komaj vpišejo otroka v prvi razred, in že mislijo na službo. V tem oziru je srednja šola nepraktična, ker ni strokovna. A baš v tem je njen pomen: ona je vzgajališče generacije, ki prihaja. V prvih letih po vojni smo morali srednjo šolo — vsled razmer po drugih pokrajinah — znižati skoraj na nivo ljudske šole. Sedaj že čutimo posledice tega znižanja. Urejene razmere, ki prihajajo, bodo zahtevale drugače zmožnih ljudi, zato jih mora srednja šola vzgojiti. Naravno je, da se pri tem ne bo mogla ozirati na manj sposobne. Mi imamo že društvo brezposelnih intelektualcev ... To je bolestna zadeva, »šola in dom« morata iskati izhod iz kočljivega položaja, da ne nastane katastrofa. Posebno velja to glede ženskega študija. »Moja hčerka in jaz sva spoznala, da nima smisla študirati višjo gimnazijo, ker ni ni-kakega izgleda, da bi prišla do kruha. Hčerka je v šesti gimnaziji. Svetujte mi, kam naj jo dam.« Tako nam je pisal pameten oče, ki je jasno pregledal položaj. A mi mu nismo znali odgovoriti Svetovali smo mu — kakor to delajo vsi: učiteljišče, gospodinjsko šolo, razne tečaje, a čez nekaj časa nam je sporočil, da je povsod prenapolnjeno. Stvar ie zelo resna. Znano je. da so evropski vodilni državniki opazili važnost tega vprašanja: Mussolini in Hitler smatrata rešitev v tem, da hočeta vrniti ženo družini, in tudi češkoslovaški minister prosvete dr. Derer se je pri otvoritvi neke nove gospodinjske šole izrazil v tem smislu, da se bo morala ženska mladina, ker ne bo zanjo služb v intelektualnem svetu ,posvetiti bolj praktičnim poklicem. Seveda je vzrok krize tudi v tem, da se niso posvečate višjemu študiju samo nadarjene učenke, ampak vsesplošno. In sedaj je kriza tu. Pred starši pa stoji vedno težje vprašanje: kam z njimi. Naša pisateljica dr. J. Gjorgjevič-Chlapcova, ki živi v Pragi, je izdala vsled teh težkih pojavov knjigo pod naslovom: »Usodni trenutek feminističnega gibanja«, ki je vzbudila občo pozornost. O knjigi poročajo »Na-rodny Listy« pod zaglavjem: »Kakšna usoda čaka naše hčere«. Naravno je, da je dr. Gjorgjevič-Chlapceva odločno nastopila za individualno enakopravnost in navedla vse razloge, ki jih čitamo tolikokrat, toda to je vprašanje, ki ga rešuje bolj življenje ko ljudje. Vsi ugovori in zagovori ne pomagajo, tudi pri nas se pojavlja zahteva, naj ne služijo one, ki jim ni treba — življenjska sila bo silnejša od besed. Seveda ne smemo izgubiti onega optimizma, ki tudi najtežja vpiašanja življenja še najbolje rešuje. Prav pa je, če si ne delamo iluzij, da bo kmalu bolje in temu primerno uredimo šolsko vzgojo svojih otrok. Odtegniti mladino oni višji šolski izobrazbi, ki ji more prej ali slej koristiti, bi bilo prav tako nespametno, kakor če predlagajo nekateri, naj se omeji setev, da se v tem ozdravi — žitna kriza. Sposoben človek bo tudi sam našel pravo pot v življenju, in morebiti ima prav pregovor, ki pravi, da je vsak človek za nekaj. Ce tisti »nekaj« prav najdemo, ne bo težko poskrbeti otrokom kruh za bodočnost. še beseda o tako zvani vozeči se mladini. O tem se je že večkrat pisalo. Dokler je bila stanovanjska kriza taka, da so morali uradniki stanovati izven mesta je b,-lo to vozarenje še opravičeno. Sedaj pa je skrajni čas, da se to konča. Ne rečemo, da naj bi ne bilo izjem za zelo nadarjene dijake, ki bi jim bil študij sicer onemogočen (dasi se za take dijake najde vedno še Kaka podpora ali inštrukcija, da ostanejo v mestu). To vozarenje je namreč omogočilo obiskovanje srednje šole neštetim dijakom, ki bi sicer ne bili te šole nikoli videli. Ne glede na moralno stran je nemogoče, da bi tak dijak mogel posvetiti svoji izobrazbi toliko časa kakor oni, ki stanuje v mestu. Poleg tega srednja šola ni samo šola; mesto vzgaja na svoj način; k šoli spada obča izobrazba: gledališče, koncerti, knjižnica itd. Z vozarenjem se ni koristilo ne šoli ne dijaštvu, ker je marsikaterega zvabilo na srednjo šolo, ki bi bil sicer našel drugod svoj pravi, primernejši poklic. Ali ste kdaj gledali te dijake po kolodvorih, zvirajočih se po klopeh, postopajoče in prezebajoče po peronih, ali zgnetene po vagonih. To naj bo študent!? Da, povojni študent. Sedaj je čas, da jenja to polovičarstvo, šola zahteva celega otroka in le iz njegr more vzgojiti zrelega celega človeka, ki bo z uspehom prestal nižji in višji tečajni izpit in bo našel v življenju svoje mesto. O vsem tem se že razmišlja na najvišjih mestih in nove odredbe bodo gotovo izlečile še marsikatero povojno slabo stran našega šolstva in omogočale vzgojo zrelejše mladine. Dr. I. L. Moderna peč Lutz Vremenski pregled Navidezno se vreme tudi v tem predzadnjem tednu junija ni v bistveni meri sprcme-iilr. zakaj k dežju njgijeno je še vedno in slejkoprej se zadani'.jo nevihte in plohe. Ali vendar je nek .'iko diugače. kakor doslej, mnogi znaki kažejo, da se vremenski značaj vendarle spreminja in da smemo s prehodom proti juliju raču nati na temeljitejši preobrat na boljše Kakor se glasi na prvi pogled pa*a-doksno, je •vendarle res: Silni nalivi pretekle nedelje so že pomenili začetek spremembe. Dotlej so se preganjale čez srednje- in vzhodno evropske predele samo majhne, plitve depresije, ki niso dajale niti veliko dežja niti niso mogle dovesti do kakšnih znatnejših vremenskih preobratov. Ob koncu prejšnjega tedna pa se je nenadoma vzdignila z Atlantskega oceana silna depresija ter se z izredno malico zapodila proti vzhodu nad Evropo. Njen deževni sektor je dosegel naše kraje ravno v nedeljo dopoldne in nam dodelil — povsem zoper naše želie —, ogromne množine padavine. Proga s silnim deževjem se je podila čez vso Evropo od oceanske obale v Franciji pa tja do Povolžja v vzhodni Rusiji, kamor je dospela že v sredo dopoldne, pač znamenje, kako enormna je bila njena hitrost. Za deževnim sektorjem se je podil, z niim neločljivo zvezan, pas močnega severnega vetra ter nas preplavil v toku nekaj ur z izredno mrzlim zrakom, ki je dospel do nas po ovinku mimo Velikobritanskega otočja. Take močno se je shladilo, da j« v gorah padal sneg prav nizko navzdol; nad višino približno 1300 m so biie naše gore v nedeljo popoldne pobeljene. Hlad je preplavil tudi ostalo srednjo Evropo, potem pa tudi večino Rusije, samo v severni Evropi je ostalo za čudo trdovratno toplo vreme, zlasti na Finskem in tam naokrog. Velika atlhntska depresija, ki nam je naklonila ta vremenski preobrat, pa se J t bila med svojim zmagovitim pohodom razdelila na dvoje; prvo njeno jedro se je podilo, kakor že rečeno, z izredno naglico tja proti Uralu, drugo pa je zaost i-lo daleč zadaj, ki se je držalo prav lenobno in negibno okrog Anglije. Seie v teku tedna se je premikalo prav počasi proti vzhodu ter nam naklonilo še nekaj ploh in slabših neviht. Ni pa še prešla v vzhodno Evropo, naše vreme ograža še vedno. A kar je še važnejše: ta depresija je spremenila vremensko situacijo, ki se je držala ves majnik in junij; sedaj je višji zračni tlak na jugu ir. nižji na severu, kar ima za posledico vetrove od juž-nozapadne ali vsaj zapadne strani. Zato se nam je temperatura zvišala in končno smo dobili prve pozdrave poletne vročine in pa upanje, da se bo polagoma vendarle ustalila nova barometrična razvrstitev sirom Evrope in z njo drugačno, boljše vreme. Spomin na prvo Sokol, društvo na Koroškem Za časa Janežiča in Einspielerja v začetku druge polovice preteklega stoletja so se tudi v Spod. Rožu in Koroškem valovi narodnega gibanja dvigali vedno višje in višje. V Borovljah je tedaj obstojalo posebno slov. politično društvo »Skala«, ki mu je bil pravi spiritus agens oče rajnega gimn. prof. I. šajnika v Celovcu. Iz vzrokov pa, ki jih človek ne omenja rad, ako se noče zamoriti prizadetim osebam, se je koncem prejšnjega in začetkom tega stoletja to gibanje počasi, a vedno bolj poizgubljalo, tako da se je že bilo bati, da zastane tu vse slovensko udejstvovanje. Tedaj pa se je pričelo baš v Borovljah in njihovi okolici novo gibanje, ki je kmalu imelo zaznamovati lepe uspehe tam, kjer se je gibalo po novih poteh in v novih smereh. Na vzhodu ob borovsko občino meječa občina Glinje-Medborovnica je tedaj prešla iz nemškutarskih v popolnoma slovenske roke. Tudi v Borovljah samih, kjer se celovško vodstvo od 1. 1897. naprej ni upalo prirediti nobenega javnega zborovanja, so stopili Slovenci zopet na novo na noge in dosegli pri obč. volitvah tako število glasov, da so bili nemškutarji kar prestrašeni. Sedeža v občinskem odboru si sicer — manjkalo je samo nekaj glasov — še niso mogli izvojevati, pač pa so iztrgali v eno leto trajajočem boju v zvezi s soeijal-nimi demokrati najmočnejšo in najvplivnejšo organizacijo v Spod. Rožu, konzum-no društvo v Borovljah, iz nemškutarskih rok. To narodno gibanje v Borovljah ni bilo iz tujih krajev v Sp. Rožu prenešeno in pre- sajeno, kakor je celovško-nemško časopisje venomer pripovedovalo; ono je marveč vzniklo in zraslo iz domačih tal in je imelo ravno zaradi tega močno življenjsko silo v sebi. Domači slovenski vseučiliščni-ki iz Borovelj (čemer, Janežič, Mišič) s Trate pri Glinjah (Ravnik), iz šmarjete (Sušnik), iz Kožetavre (Wieser-Sašelj), iz Bilčovsa (Reichman), iz Slov. Plajberga (Ogriz) in pod njihovim vodstvom domači dijaki srednjih šol so bili njegovi pijonirji; oče vsemu temu gibanju pa je bil že tedaj v narodnem boju osiveli starček Lovro Za-blančan s Trate. Prvi vidni znak novega narodnega pro-bujenja in prodirajoče narodne samozavesti je bila ustanovitev tamburaškega društva »Strel« v Borovljah (1. 1904.), ves čas svojega obstanka do nesrečnega plebiscita pod vodstvom puškarja I. Mišiča. Skromen je bil začetek, a prvi korak je bil storjen in treba je bilo korakati naprej. Tako je prodiralo narodno probujenje v Borovljah vedno bolj in bolj, širilo se je na spodaj in navzgor, posebno, odkar je prešla velika puškarska tvrdka P. Wernig v slovenske roke. S to pridobitvijo je storilo slovensko gibanje v Borovljah in sploh v Spod. Rožu velik korak naprej; vidno se je pokazal ta napredek v tem, da se je mogla ustanoviti 1. 1907. Ciril-Metodova podružnica za Borovlje in okolico, ki je že prvo leto svojega obstanka poslala matici v Ljubljano za tiste čase pač visoko vsoto 300 kron. Zraven pa se je v tamburaškem društvu »Strel«, ki je nastopalo po vseh vaseh ne le južno, temveč tudi severno od Drave in tudi v Celovcu ter pozneje celo v Kranju in v Ljubljani (1. 1910.), gojilo vedno bolj društveno in družabno življenje. Ker naravnost barbarsko postopanje obnemoglih borovskih nemškutarjev in celovških oblasti slovenskega gibanja v Borovljah zatreti niso mogli, je dokaz, da imajo Slovenci v Borovljah nepremagljivo življenjsko moč in silo v sebi. Baš oni so bili prvi med vsemi koroškimi Slovenci, ki so si ustanovili svoje telovadno društvo »Sokol«. Boroveljski Sokol je bil ustanovljen vkljub pretnjam in besnenju nemškega celovškega časopisja in kljub zadevni interpelaciji v deželnem zboru — pri čemer je oficijelno vodstvo slov. politike v Celovcu z »Mirom« vred značilno in sumljivo molčalo! — v jeseni 1. 1909. Spadal je v »Gorenjsko župo«, v kateri je bil tedaj glede števila telovadcev prvi za Sokolom v Kranju, s katerim so ga vezale najbolj prijateljske vezi. Sokol je vse prejšnje narodno gibanje v Sp. Rožu poživil; ker se je znjim strnilo tamburaško društvo »Strel« in njega pevski odsek in knjižnica, je postal središče vsega društvenega življenja v Borovljah; postal je prireditelj vseh veselic v Borovljah in njih okolici. Tudi pri prireditvah Ciril-Metodove podružnice je redno sodeloval s svojim pevskim zborom, s tamburaškim odsekom in izvajanjem prostih vaj. že leta 1910. je priredil pešizlet v kroju preko Drave skozi Kotmarovas na Plešivec k znanemu narodnemu delavcu gospodu M. Presekarju. Ko je tudi še istega leta napravil izlet tudi v kroju v šmarjeto v Rožu, mu je glavarstvo v Celovcu zapo-vedalo, da ne sme prekoračiti meje celovškega okrajnega glavarstva. Sokoli, od cele šmarjete živahno pozdravljeni, so ko« rakali do meje, na most preko Borovnice (Freibach), so tam odpeli pesem »Hej Slovani« ter se vrnili. Leto pozneje jim je glavarstvo prepovedalo nošenje sokolskega kroja s pravico priziva. Med tem se je vršil zlet »Gorenjske župe« v škof ji Loki. Okrajno glavarstvo je nasvetovalo borovskim Sokolom, da naj nesejo svoje kroje do Jesenic v zavojih in se naj na kranjskih tleh preoblečejo, ker bi jih sicer razburjeni nemškutarji in Nemci napadli. Sokol je to kot nemoško in nesokolsko odklonil; vsi obo-rož?ni z revolverji — bili so sami puškarji — so v kroju odkorakali iz Borovelj na postajo Svetna vas in se nato odpeljali v škofjo Loko in nazaj, ne da bi se jih kdo upal napasti. Priziva proti prepovedi sokol, kroja še niso bili rešili v Celovcu, a v Borovljah se je že ustanovilo »Društvo za zgradnjo sokolskega doma v Borovljah«. Stvar je bila v najboljšem razvoju, pa tudi nujna, kajti telovadci so morali iz Borovelj eno uro daleč hoditi na Trato pri Glinjah telovadit, kjer je bila »Posojilnica« zgradila prostorno gledališče, ki je borov-skemu Sokolu služila obenem kot telovadnica. Sredi Borovelj je že bila primerna, enonadstropna hiša na razpolago, treba jo je bilo samo adaptirati; tedaj je izbruh svetovne vojne prerezal nit tako lepo se razvijajočega narodnega gibanja v Spodnjem Rožu in zlasti v Borovljah. V plebiscitni dobi je boroveljski »Sokol« svoje delo s pomnoženimi silami nadaljeval in je osnoval v bližnji Svetni vasi in na žihpoljah sev. od Drave bratska društva. Poleg šole je »Sokol« v Borovljah v tej kratki dobi največ storil za slovansko stvar; bil je edino društvo, ki je imelo res tesne vezi z domačim prebivalstvom; večina nemškutarskih in socialnodemokrat-skih staršev je vpisala svoje otroke pri »Sokolu«, tako da je imel nad 100 moške in nad 100 ženske dece, ki je javno nastopala celo v žrelcu pred Celovcem in cb Vrb-skem jezeru, če bi bil plebiscit izpadel ugodno za Jugoslavijo, bi bile Borovlje danes največje industrijsko mesto plebiscitnega ozemlja, v sokolskem taboru. Plebiscitno glasovanje je dalo v Borovljah — dasi je glasovalo proti protestu slov. stranke nad 200 nemških neupravičencev — malenkost manj kakor 30 odstotkov vseh glasov za Jugoslavijo. Ako si predočimo, da se je pri ljudskem štetju 1. 1910. v tej občini javilo samo 10 odstotkov za Slovence in 90 odstotkov pa za Nemce, potem se je v Borovljah vsled intenzivnega narodnega delovanja tamkajšnjega »Sokola« tekom desetih let število zavednih in narodnih Slovencev potrojilo ter poskočilo za 200 odstotkov, med tem ko je v ostalih občinah Jugoslavija dobila skoro povsod manj glasov negoo je bilo naštetih Slovencev pri ljudskem štetju 1. 1910. V tem pogledu prednjačijo Borovlje vsem ostalim 50 občinam, ki so glasovale 1. 1920. Ako so leta 1910. na plebiscitnem ozemlju našteli 60% Slovencev in samo 30% Nemcev, 1. 1920. pa je bilo oddano 59% za nemško Avstrijo in samo 41% za Jugoslavijo, potem je oni porast zavednih Slovencev v Borovljah naravnost presenetljiv, naravnost fenomena-len. Kaže pa ta slovenski javnosti do sedaj še neznani primer, da je bilo slovensko gibanje v Sp. Rožu pred enim četrtletjem res narodno in pravilno usmerjeno, zasluga prvega sokolskega društva na Koroškem. Rožanski. I rizor z. ljutomerskega sokolskega tabora ob 30-letnici ljutomerskega Sokola 11. t. m. Slika nam kaže velik sprevod sokolske mladine S nraeja deškega pevskega zbora „šestnactka" iz Olomouca Pevsko združenje •šostnSrtka« (šest-najsticai iz Olomouca bo priredilo v dneh :-;•'>. junija do 10. julija turnejo po Jugoslaviji. Koncertriralo bo v Mariboru, Ptuju, Celju, Zagrebu, na Sušaku in v Crikvenici. Na programu ima zbore najboljših čeških skladateljev: P. Kfižkovskega, I. B. Foor-storja, Looša Janačka. E Axmana, V. Ka-lika, H. Pala, J. Suka. V. Kopeckega. I. Spilke, B. Pokornega in drugih. Šestnactka?, ki je dobila svoie ime po tem, da njen zbor Šteje samo šestnajst pev-rrv, je bila ustanovljena 1. 1920. V življenje jo ;e poklicala pcščica mladih, za petje na-vdirr^nih narodnjakov v Olomoucu, ki so se posebno ogrevali za narodno pesem. Zastavili so si nalogo, da bodo čim bolj pod-j rali češki živel j v narodnostno mešanem ozemlju. Spoznali so, da lahko obmejne-r u č škemu ljudstvu nudi z dobro češko pesmijo močno moralno oporo. V trinajstih letih svojega obstoja je olo-mouška Šestnžetka« izvršila znatno delo. Naetud'r<>la jo preko 200 zborov in pesmi trT absolvirala več kot 200 koncertov in javnih produkcij. Svojo pesem je širila po v-'M Moravski, pa tudi na Slovaškem je •• "-'tonila že večkrat. Bila jo prvo pevsko dri štvo iz Olomouca, ki je bilo povabljeno k sodelovanju v brnskem radiu. Naj zaradi o-tr^jše karakteristike tega vrlega pev-' "ffra zbora omenimo še to. da poje vse pesmi brez not. Letošnji pevski program je nastudiral pevovodja Jaroslav T al p a, član Pevskega združenja moravskih učiteljev, ki ima v svojem zborovodji Ferdinandu Vachu dragocenega *f ornika. G. Talpa je dvignil šestnaetko« na tako višino, da jo danes smatrajo za enega najboljših pevskih zborov, ki si je obenem pridobil posebnih zaslug za propagando narodne pesmi. Ne smemo pozabiti, da narodna pesem še vedno najbolj ogreje srce češkega malega človeka na mejah nemškega morja, kamor »šest-naetka« najrajši in najpogosteje zahaja. Nji je zadoščenje za ves trud že to, kar je doslej storila v prospeh češkega obmejnega ljudstva. Turneja *šestnactke« iz Olomouca je pod protektoratom praškega poslanika Jugoslavije dr. Prvislava Grisogona, mestnega sveta v Olomoucu in mestnih svetov oruh most, v katerih bo »šestnaetka« kon-certirala. Pozdravljamo že sedaj prihod tega pevskega zbora iz Olomouca in opozarjamo na nastop vrlih pevcev in narodnih brambov-cov z moravsko-nemške narodnostne meje vse naše narodno občinstvo v Mariboru, Celju in Ptuju. Ljubljana žal tokrat ne bo mogla pozdraviti uglednih pevcev, upamo pa, da njihova letošnja turneja ne bo zadnja in da jih bomo v slovenskem kulturnem središču slišali ob ugodnejši priliki! riwram kongresa Umme Ljubljana 24. junija. Pokroviteljstvo nad kongresom l nime r 1. iubljani prevzel ban g. dr. Drago Ma-•uiič, ki bo pozdravil kongresiste ob • i kongresa in lutkarske razstave na vc!esc;mu -s paviljonu M dne 4. julija ob 10. dopoldne, dočim jih bo pozdravil ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc pred slavnostnim zborovanjem v magistratni zbor-r ci 5. juliia ob 10. dopoldne. Dne 4. julija dopoldne ob II. bo v dvorani Kazine v Zvezdi I. nadstropje preda-v. jc sedanjega predsednika I nime g. dr. .1 •>ci'-'cha Veselega »O iutkarstvu nekdaj in seda}« s 120 skioptičnimi slikami. Popoldne ob 15. pa se vršijo istotam lutkovne oredstave gostov (Čehov in najbrž tudi I . ancozov). Zvečer ob 20. bo zabavni lutkarski večer z zelo pestrim programom. Tu bodo sodelovali poleg domačinov (ju-g slovanske lutkovne igre) tudi Čeh prof. Skupa s svojo komično-groteskno dvojico Čpejblom in llurvinkom, kar bo gotovo atrakcija za Ljubljano, kakor je bil njegov r..ist■ ;p svoječasno presenečenje za Pariz in -ploh z.i zapadno Evropo. Program t Knlnt-srhe Zritnng". niti kateri drug nemški list. '/■.<[,i ga ie dil Romain Rolland na raziin-];ifTO v-ioi ostali svetovni javnosti tor ga tako" objavljamo ludi mi. Tn odgovor sc "lasi: 14. majr.ika 1933. Gospod urednik! _ Sporočili so mi vrstice, ki jih je »Kol-nisehe Zeituns« v marginalijah svojega iz-dania z dne 9. majnika (št. 251) posvetila moji osebi. Ros je. da ljubim Nemčijo in da sem io vztrajno branil proti nepravičnosti i" nerazumevanju inozemstva. Toda tista Nemčija. ki jo jaz ljubim in katera ja oplodila mojega d iha. je Nemčija velikih svetovnih državljanov — tistih, ki eo srečo in nesrečo drugih narodov občutili kot 9voio lastno— tistih, ki so sodelovali pri zedinieniu narodov in duhov. To Nemčijo so potlačili, oškropili s krv- jo in izpostavili sramotenju današnji »nacionalni oblastniki, »hackankreuzlerska« Nemčija, ki preganja svobodne duhove. Evropce, pacifiste. Žide, socialiste, komuniste. ker 90 hoteli ustanoviti delovno inter-naciionalo. Ali no vidita, da je ta nacional-no-fašisfifna Nemčija najhujši sovražnik prave Nemčiie, da s*1 ji celo odreka? Ta politika ni zločin samo nasproti človečan-skemu duhu. temveč nasproti vašem j lastnemu narodu. Vašim vodjem se je posrečil čudež, da so zedinili nacionalce in in-ternacijonalce vseh držav proti Nemcem. Vi ne žolite spoznati te?a dejstva in govorit* rajši o zaroti proti Nemčiji- Toda vi sami ste se zarotili proti sebi! Objavil sem krivico, ki ie Nemčija postala nje žrtev po zmagi lata 1918. Zahtevni sem revizijo versajskih pogodb, ki so ji bile vsiljene. Zahteval sem enakopravnost za Nemčijo in vse druge naroda. Toda ali mislite, da sem to zahteval v prid neki še večji krivici, neki Nemčiji, ki je sama prekršila enakopravnost človeškega plemena in vseh onih človeških pravic, ki so nam svete? Naitrdovratnejši nasprotniki revizijo ne bi mogli hujše delovati proti Nemčiji. kot ste to storili vi sami. Bodočnost vam odkrije, toda prepozno, vašo morilno zmoto. Jaz bom kljub in proti vam ohranil svojo naklonjenost Nemčiji, pravi Nemčiji, katero onečaščujejo nasilniška dejanja in zmote Hitlerjevega fašizma. In nadaljeval bom svoje dalo, kakor sem delal vse svoje življenje, ne za egoizem ene same naci-je, temveč za vse nacije skupaj, za intar-nacionalo duhov in narodov. Romain Rolland. P. S. — Vi gledate na obtožbe s strani inozemskega tiska proti Hitlerjevemu fašizma kot na obrekovanja. Imamo cal kup pričevanj izgnancev o strahovitih grozotah rjavosrajčnikov, katerih ni obsodila nobena službena izjava ali pa izjavila svojo nejevoljo. Toda ne želimo na toni mestu govoriti o tem! Nam zadostujejo službana besedila. ali hočete oporekati osebnim izjavam svojih vodij _ Hitlerja. Giiringa. Giibbul- sa — ki so bile objavljane tndi in po radiju razširjane. njihovo izpodbujanje na misilstvo. njihove izjave o pasomstvu, ki orajo žaliti druga plemena, kakor n. pr-Zirle. ta zatohli puh na za padu že zdavnaj minilega srednjega veka? Ali obsoiate požiganje misli, ono otročki grmado knjig, ki so razširjane po vsem svetu? Ali boste obtožili nasilno narinjanje politike v akademije in na vseučilišča? Ali ne verjamete, da veliko prekletstvo znanosti in mietno-sti na tehtnicah svetovnega mišljenja daleč nadtehtuje one smešne izobči t ve vaših inkvizitorjev? R. R.< Romain Rolland je tako odgovoril in 'a odgovor velja! Naš jeziti V zvezi z odgovorom g. dr. A. Pe-b°li?ka na beležko g. dr. A. I)>!nrja v »Jutru« smo pr^jpli več dopif»ov In člankov. Nekatere bomo ;p objavili. Danes priobčujamo odgovor g. dr. A-Dolarja g. dr. A. Debeliaku. Uredništvo. Solnee — sonce Gospodu A. Debeliaku na kratko: Navedeni citati sj odveč, ker sem iaz isto trdil, da so namreč stari pisatelji g Prešernom vred (poleg premnogih drugih, sedaj odpravljenih posebnosti) pisali »sonce«, kakor so pač v domačem kraju zares ali do- mnevno slišali; kajti ločiti v izreki srnin ce in sonce je včasih prav tako težko kakor med »ženski< in »premoženjski«. Odkar r,a so se v slovenskem jeziku uveljavili novi (namesto lokalnofonetičnih vseslovenski m primerjalni) vidiki, čitamo v vseh knjigah in slovnicah, tudi v zadnji izdaji Brezniko-ve. solnce. Najnovejša pisava »sonce« se je vkli.ib Škrabcu iu Lovcu pojavila nenadoma. kakor na osnovi kakršnega dosedaj na-znane.Ta odkritja, ki ga pa »zab^toin« iščemo. Opirali se samo na izreko »sonce«, ko je bila in it* še tudi nedvomna izreka sounce« (k?r je starinsko, ni vedno neznatno. včasih jo odločilno!), se mi zdi z ozirom na pisavo analognih slučajev nedosledno in no dovolj tehtno napram dosedanji tradiciji. Strah, da bi kdo >;solnce« izgovarjal kot »soljncc, je prazen. Vsa ga tega in še mnog«) drugega — sem spada posebno vsiljeni in nekaterim našim narečjem neprirodni izgovor in naglas — no pravim seve gdu. A. D. ki ve to bolje ko jaz. temveč drugim, da se upro takim in podobnim premalo utuiioljenim novo-tariiani in diktatom, ki prinašajo posebno v šole samo zmedo. Tako. in sodaj Ion po oe-»bi: dr. A. Dolar. Maribor. Le k »solneu« nazaj! Ce koga, je mene jako zbodla po pesniku Otonu Zupančiču vpeljana pisava »sonce«. Zato ker se z njo začenjamo oddaljevati od Slovanstva. in vendar imamo sto in sto razlogov za to. da bi se mu naj v svojem pismenem jeziku približevali. Pisava »sonce« spominja nekam preveč na nemško »Sonne«. — Ce se g. A. Debeljak sklicuje na pravopisne primere starejših pisateljev in hoče od tod dokazati pravilnost pisave »sonce«, je pozabil, da tem pi- sateljem pravila slovanske etimologije niso bila še tako znana, kakor bi imela biti znana sodobnim pisateljem. Zato se jim ne more zameriti, da jim je izraz »sonce« skozi ušesa prihajal pod pero. Pisatelji našega časa bi pa morali biti kritičnejši. Njim ne bi smelo biti neznano, da pišejo Rusi: solnce. solnečnij, solniško: Poljaki: slcnce, sloneczny, sloneczko; Čehi; slunce, slonečni, slunečko; Lužiški Srbi; slčnco. slončny, s!6ncčko; Bolgari: slč,nce, si ?,nčev, sl^ničko. Soglasnik 1 tedaj pri vseh Slovanih doni iz označbe kralja dne in je naravnost značilen dokaz za prvotno izgovarjavo. Tudi mi ni znano, da bi se kje drugod ko pri nas delali poizkusi, da se ta glasnica izrine iz pravopisa Čemu bi se torej mi najmanjši v tem oziru izločevali iz vseslovan-ske skupnosti, ko imamo vendar največ vzrokov, da k njej težimo? Morebiti ne bo odveč, ako na to opozorim. da glasnica 1 gospoduje v nazivu največjega dobrotnika človeštva tudi pri latinskih narodih. Starim Latincem je »solnce« bilo »sol«, Špancem je še danes »el sol«. Italijanom »il sole«, Francozom »le soleil«. Naj torej nam Slovencem še nadalie sije sročno ■»solnce«, Nemcem pa pustimo, da jih obseva njihova ^Sonne«. za katero nimamo nikakega povoda, da bi jih zavidali. Ivan Hribar. 153 Kopalci i« tfiristi! Uporabljajte dr, Kmetovo mazilo IN OLJE ZA SON^F.N«^. ** * lekarnah in d-Vjrer.^t ve l« rnr« Nočni Soottbal tekmi Sreda 28. t. m.: SK ILIRIJA Četrtek 29. t. m.: HSK CONCORDIA, Zagreb, državni prvak ASK KOLIN, amaterski prvak ČSR Pričetek ob 20.45 uri. 7535 loiiiace wemti * Odlikovanja v naši vojski. Na predlog ministra vojske in mornarice so odlikovani: z redom Sv. Save 5- stopnje pehotni kanetan 1. raz. red a Vladimir Vodopivec in artilerijski kapetan 1. razreda Fran Triglav« in jšpa-nrioilko«. Ta večer nas je razveselil tudi oktet koroških akademikov, ki nam je prepeval pod vodstvom člana Koroškega kJrnba g. Zablačana, ki študira glasbo na komservatoriju. Vsi otroci so bili obdarovani. Za jesen se pripravljamo na še živahnejše delovanje tamburaškega zbora, ker smo dobili še dvajset novih prvovrstnih tamibuiric od Kovačiča iz Zagreba Naraščaj dobi že nove tamburice. Zbor 'to štel okoli 40 igralcev. Upamo tudi na poživitev pevskega zbora. Koroški oktet nas je opogumil. Oglasilo se je 12 novih pevk. Tako, dragi rojaki v domovini, vidite. da dunajski Slovenci nočemo poginiti v tujem morju. + Zborovanje zveze bojevnikov. Mokronog se svečano pripravlja, da sprejme vise, ki pohite 9. julija na žalostno goro pri Mokronogu na zborovanje Zveze bojevnikov. Iz Ljubljane bo vozil posebni vlak in je cena za vožnjo, zajtrk v vlaku in za kosilo 45 Din. Prijave sprejema tajništvo ZB v Ljubljani, Tvrševa cesta 14, f-.Orient«) in pa skupine Zveze bojevnikov Tovariši bojevniki, 9. julija vsi v Mokronog! Pripeljite s seboj tudi družine, prijatelje in znance. + Službeni list dravske banovine od 24. t. m. ob javil ja uredbo o činu strokovnih šol nasproti srednji šoli in fakultetam, določila, po katerih se priznavajo banovinski prispevki za napravo gnojišč in gnojničnih jam, objave o pobiranju občinskih trošarin ter izpremerabe v stale-žu državnih in banovinskih uslužbencev. + Slovensko planinsko društvo opozarja, da se prične slavnostno zborovanje v proslavo društvene 40 letnice v nedeljo 25. t. m. točno ob 10. dopoldne v veliki div-crani »Uniona«:. ♦ Jadranska straža v Ljubljani preseli svoje uradne prostore v palačo Ljubljanske kreditne banke, Tyrševa cesta la-IV. Uraclovanje za stranke bo kakor doslej ob delavnikih od 16. do 19. ure. Zaradi preselitve pisarne v dneh 26. in 27. t. m. za stranke ne bo poslovala. ♦ Prvi shod pravnikov slovanskih držav. Društvo »Pravnik« poziva pravnike, da priglase svojo udeležbo na snodu. Prispevek znaša 100 Din in se pošilja na društvo »Pravnik« v Ljubljani. Prijave se sprejemajo do vključno 1. avgusta. Iz krogov slovenskih pravnikov se je do sedaj oglasilo že lepo število. ♦ Javna zahvala. Ob mojem odhodu Iz Logatca, se zahvalen je m najiskrenejše vsem znancem in prijateljem za vse izraze prijateljstva, posebno pa cenjenemu g. Smoletu načelniku logaškega Sokola. Dne 27. t. m. se vkrcam v Genovi na superexpres Conte di Savoia, danes pa vsem skupaj kličem: »Na svidenje*. Julij Scheffler s soprogo Antonijo. + Razpisane so za 1. oktober naslednje podooficirske šole. Stručna podoficirska šola pri mornarici, konjeniška, arteije-rij@ka in inženjerska podoficirska šola. Pojasnila in vse potrebne vojaške zadeve uredii Per Franc, kapetan v p., Ljubili a na, Maistrova ulica 14 (nasproti kasarne Vojvode Mišica). ♦ Članstvo Podpornega društva železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani obveščamo, da se je društvena pisarna pTeselila z dnem 22. t. m. v III. ■nadstropje poslopja Nabavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic v Ljubljani, Masarvkova c. 17. Odbor. ♦ Konjska dirka v št Jerneju. Dirkalno in jahalno društvo v št. Jerneju je zaradi sokolskih prireditev, odnosno zile-ta v Ljubljani, sklenilo, da bo konjska dirka vozačev in jahačev v št. Jerneju ne kakor običajno 29. junij« temveč 2. julija popoldne ob 15. Pri prireditvi bo sodelovala godba na pihala. Konjerejci in ljubitelji naše dolenjske konjereje vljudno vabljeni. Za okusna jedila in dobro dolenjsko vinee bo poskrbljeno. ♦ Na dopustu in počitnicah čitamo Karia Maya iz Cirilove knjižnice v Mariboru. Kopališče AUSSEE, Solnograsko, Avstrija Diven gorski kraj. Mnogo jezer. 650 m nad morjem. Salinsko in obrežno kopališče. (Otroško kopališče za plavanje s 3% salin). Moderen zdraviliški dom (zdraviliški koncerti). Pension od S 7.— naprej. Prospekte daje zdraviliška komisija in vsi potniški biroji. 7373 SOKOLI! SOKOLICES Posetite slaščičarno in kavarno Petriček« na Aleksandrovi cesti št. 6. — Prvovrstni sladoled in najboljše pecivo. 7493 ♦ Velike sleparije na škodo zavarovalnih diružb sta, kakor smo na kratko že poročali, v Zagrebu izivrševala bivši ruski oficir Sergij Muha,rtov in madžarski baron Giezy. Preiskava proti sleparski dvojici je sedaj zaključena, sleparja pa sta izroče-čena sodišču. Muh ar to v se je šele v zadnjem času spajdašii z baronom. Prej je sam fingiral vlome in zažigal visoko zavarovane avtomobile. Začel je s fingira-njem vlomov v svoje stanovanje in. kakor sedaj poročajo zagrebški lis-ti, se je policiji že takrat ztdel sumljiv, ko je prinesel s prijavo vloma vred točen seznam vsakovrstnih dragocenosti. Policija se je zanj začela zanimati in ugotovila, da nima nobenega pravega posla in da dela dolgove. Pozneje so še enkrat ipostali nanj pozorni, ker je v neki veletrgovini pod imenom ruske oficirske menze naročil precejšnjo količino rafinirane-ga amirita. o katerem pa menza ni ničesar vedela. Ves sum proti nevarnemu Rusu pa se je prehitro pozabil in razpršil in ni nihče mislil na to, da mož s prisleparjenim špiritom zažiga visoko zavarovane avtomobile. Sleparije, ki jih je izvrševal najprej sam, pozneje pa v družbi madžarskega barona, so zelo komplicirane, čudno pa je na vsak način, da so ostale ta.ko dolgo prikrite. ♦ Zaradi požiga tobačnega skladišča v Djakovici se je kakor smo že poročali vršila pred sodiščem v Peči razprava proti bivšemu upravitelju požganega skladišča in njegovim pomočnikom. Razprava pa ie sedaj preložena, ker je potrebno, da strokovnjaki pregledajo vse knjige, ki jih požiga!« i niso utegnili zažgati, da bi izbrisali vse sledove poneverb in kupčij v škodo monopolske uprave. Domneva se, da bo znašala vsa škoda še precej preko milijona dinarjev. ♦ Senzacijonalno odkritje vloma. Kakor smo že javili, je bil v Apatinu izvršen vlom v prostore nemškega parobrodarske-sa društva. Sprva preiskava ni imela nobenega uspeha, naposled pa je postal sumljiv sam vodja poslovalnice Josip Klem. ki je bil sicer znan kot človek urejenih razmer. Preiskovalni organi pa so odkrili razne njegove špekulacije in tudi glede vloma je prišlo na dan toliko sumljivih okoliščin, da so ga zaprli. Klem je pTeisko vakiemu sodniku že .priznal svoi zločin, s katerim si je hotel pomagati pri neki zavoženi špekulaciji. Razkritje zagonetnega vloma je povzročilo veliko senzacijo. Klici vro nam iz dna duše: »Zdravo, slavni rod Libuše! Bratska nas ljubezen veže!« — Slamič naj pa vsem postreže! ♦ Kljub ljubiteljev športnih psov v Ljubljani sporoča: Tečaj za dresuro športnih psov se prične 1. julija v Ljubljani. Oopozarjamo vse iastnike psov, ki nameravajo sami dresirati svoje pse, da se čimprej prijavijo. _ Klub ljubiteljev športnih psov bo priredil 6. avgusta razstavo psov v Celju. Zadnji termin za prijavo je do 15. julija. Vse informacije se dobe v tajništvu kluba, Ljubljana, Pra-žakovia ul. 8-1. ♦ Za avtobusni izlet na Koroško sprejema Putnik v Ljubljani prijave še 26. t. in. do 18. Odhod 18. t. m. ob 5. izpred bi-ljetarnice »Putnikas preka Podikoren-skega prelaza v Beljak-Kanzelberg-Vrba ob Vrbskem jezeru-Celovec-Gospa Svetc-Klopinjsko jezero-železna Kaplja-Jezersko -Ljubljana. Cena vožnje in prehrane 385 Din za osebo inkl. potni list in vizum. Drugi izlet-je v Logarsko dolino, cena vožnje 105 Din. BARVE, LAKE, FIRNE2 n vse ostale pleskarske !n »llkarsKe potrebščine - ako hočete biti res zadovoljno postrežem — kupite le v trgovini „LUSTRA" - V. LAZNIK Ljubljana, Gosposvetska 8 — (poles Slamiča) Teleton 2753 c*rl večjem odjemu znaten popust. 08 ♦ Avtobusno izletno vožnjo neznano kam priredi avtomobilsko podjetje Gori-čan iz Tržiča 8. in 9. julija. Odhod avtobusa iapred kavarne Evrope, Ljubljana, 8. julija ob 23. Prevozilo se bo okoli 360 do 400 km. Vožnja z avtobusom in drugimi prometnimi sredstvi stane za osebo 180 Din, večerja, prenočišče, zajtrk, kosilo pa od 60 do 70 Din. Prijave s 100 Din kavcije je treba poslati najkasneje do 4. julija na jsgoraj navedeni naslov. Kdor pa ugane do 30. t. m., kam pojdemo, dobi prosto vožmijo. ♦ Gospodinje se pripravljajo na vkuha-vanje sadja, potrebno pa je, da se spomnijo, da je tovarna Ovomaltine dala v promet svoje odlične izdelke pločevinastih škatlic in steklenic, če doplačajo 4 Din ■za pločevinasto škatljioo, dobijo gospodinje steklenice iz najboljšega stekla s patentiranimi zakroivi za konzerve, ki se tako dobro zapirajo, da se vkuhano stdje in sočivje ne more pokvariti. V koncentrirani okrepčilmi hrani Ovomaltine je izikorišče-na vsaka vrednost njenih sestavin in je tako izkoriščen tudi sam omot. ♦ Pred nastopom potovanja na odmor ne sme človek pozabiti na nevarnosti, ki mu grozijo tudi med počitnicami. Mei poletnimi dnevi so posebno nevarne nagle spremembe temperature, katerim prav lahko slede influenca, angina, brina in •večkrat tudi pljučnica. Poi temi nevarnimi obolenji nas čuvajo najboljše preizkušene Aspirin tablete »Baver«, ki jih zaradi tega nikdar ne pozabite vzeti s seboj. ♦ Kopališče na Sori v Retečah bo z današnjim dnem odprto. ♦ Opozarjamo na oglas tvrdke Martine, čeme & Co., dr. z o. z., v inseratnem oi-delku. Večje industrijsko podjetje na prometnem kraju v Sloveniji se ugodno proda. Gotovine potrebno 50.000 Din, ostalo se lahko plača s hranilno knjižico kateregakoli denarnega zavoda. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Ugodna prilika«. 7525 Filme razvija in kopira res lepo Foto Tourist LOJZE ŠMUC vis a vis hotela »Uniona« ZALOGA LJUBLJANSKIH RAZGLEDNIC ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, bar. va, plisira in lik* tovarna Jos. Reich. * Darujte podpornemu društvu slepih, Ljubljana. Pod Trančo 2-1II. Iz Ljubljane u— Obletnica smrti dr. Žerjava. Dre 27. t. m. bo zopet obletnica prerane smrti nepozabnega velikega voditelja dr. žer-java, pa se bo njegovemu spominu ob 9 dopoldne poklonila deputacija na pokopališču pri Sv. Križu, čestilci nepozabnega voditelja valbljeni. Spominski odbor. u_ Poziv ljubljanskemu prebivalstvu. Vse narodno občinstvo Ljubljane in okolice vabi sokolski zletni odbor, da se udeleži v čim večjem številu sprejema bratov ČehCislovakov. ki prispejo danes popoldne s tremi vlaki na glavni kolodvor. Prvi vlak prispe ob 16.24. drugi ob 16.48 in tretji ob 17.20. Prinesite sebo; cvetje, da tako pokažete svoje simpatije bratskemu češkoslovaškemu Sokolstvu. Odhod Sokolstva k sprejemu na kolodvor, bo ob 16. izpred Narodnega doma. u— Proslava Vidovega ene. Vidov dan 2S. junija se praznuje vsako leto kot spominski dan preminilih borcev za domovino s slovesno službo božjo. V stolnici se bo darovala slov2=na žalna maša ob 10. dopoldne. Svečani pravoslavni obred se bo vršil v kapeli vojašnice Vojvode Mišica in sicer liturgija ob 10., parastos pa ob 11. dopoldne. V evangeljski cerkvi pa se bo vršila slovesna služba božja ob 10. uri. u_ Ljubljanskim članom JRKD. Sre-ska skupščina bo v ponedeljek 3. julija ob 20. v balkonski dvorani -Kazine- in ne 27. t. m., kakor je bilo to prvotno iav-ljeno. ker bo na ta dan pozdravni večer na čast sokolskih gostov na Taboru kot uvod v sokolske dni. Opozarjamo vse krajevne organizacije, da imajo pravico udeležbe na skupščini samo sreski delegatje. in to samo s poverilnicami krajevnega odibora. Sreski odbor .JRKD. Lepa peč Lutz u_ 40 letnica SPD. Dolžnost slehernega prijatelja narave je. da se danes spomni plodonosnega delovanja tega društva. V svoji skromnosti SPD ne priredi kake nabiralne akcije za prispevke. Za mal denar dobiš krasen Almanah t. j. jubilejno številko SPD z lepimi slikami in pestro vsebino. Album naših gora, ki je najlepše tovrstno delo pri nas, se dobi za ceno 30 Din. Nad 40 krasnih slik v bakrotisku. dela naših najboljših planinskih fotoama-terjev, krasi to zbirko. Lepšega darila za god ali pa spomin ne moreš nuditi prijatelju, kakor če mu pokloniš Album naših gora. Ta knjiga se dobiva danes pri vhodu v veliko dvorano T,Unionar. Slavnostna akademija bo danes ob 10. v veliki dvorani hotela jUnion„ po že objavljenem sporedu. Govorom bo sledila prva slovenska filmska akademija, sestavljena iz najlepših prizorov skalaškega filma -V kraljestvu Zlatorogovem^, iz filma -Triglavske strmine« in iz Badjurovega filma ^Triglav pozimi«. Vse te prizore pa bo spremljala slovenska narodna pesem. Na to prireditev so vabljeni vsi člani SPD, kakor tudi vsi ljubitelji narave in naših gora. Prvih 10 vrst je rezerviranih za predstavnike oblasti, za delegate planinskih društev in za one, ki se izikažejo z vabili. Vsi ostali prostori so breziplačno na razpolago članom SPD in njihovim prijateljem. Prosimo, naj se zasedejo prostori še pred 10 uro, ker se začne ob 10. prenos proslave po radio-oddajni postaji. u_ Ernst Toller v Ljubljani. V ponedeljek, dne 26. t. m. bo prispel iz Zagreba v Ljubljano znani nemški pisatelj Ernst Toller, ki ga je hitlerjevska Nemčija prepodila v emigracijo, njegove spise pa sežgala. TolJer je pri nas zaslovel zlasti po svojem energičnem nastopu na kongresu PEN kluba v Dubrovniku. V Jugoslaviji biva že od sredine maja in je doslej predaval odnosno čital svoje spise v Beogradu, Sarajevu in Zagrebu. Tudi v Ljubljani bo v ponedeljek ToMerJev recitacijski večer in sicer oto 18. v dramskem gledališču. Vstopnice so že na razpolago, in sicer danes od 10. do 13. in od 15. do 17. ure v opernem gledališču, jutri pa pol ure pred predavanjem v drami. Sedeži stanejo 10, 6, 4 Din, stojišča pa 3 Din. G. Toller bo v Ljubljeni gost tukajšnjega PEN-kluba. V torek namerava odpotovati iz Ljubljane v Dalmacijo. u_ Tujskoprometna razstava v Frančiškanski ulici pridobiva vedno bolj na zanimanju. Tako si je te dni ogledalo razstavo tudi več Zagrebčanov, ki so se o njej pohvalno izrazili. Razstava bo služila v veliki meri propagandi naših tujsko-prometnih krajev in vse dravske banovine, ker si jo vsak ogleda lahko brezplačno in dobi taim še propagandne brošure >Putnikat, ki daje tudi podrobne informacije o naših tujsko-prometnih krajih Tako bo dobila ta razstava, ki se bo po motnosti vsako leto pomnožila s propa-gadnimi predmeti naših tujsko-prometnih krajev, mnoso širši pomen za naš tujski promet, kakor se je prvotno moglo pričakovati. Da se bo moglo ustreči vsem interesentom, se prosijo vsi tujsko-promet-ni kraji dravske banovine, da pošljejo tujsko-prometneimu sivetu banske uprave večje število prospektov, da jih more razdeljevati med obiskovalce razstave. Prihodnji teden bo razstava odprta tudi popoldne od 16. do 18., da se olajša obisk številnim gostom, ki bodo počastili ob priliki pokrajinskega sokolskega zleta našo belo Ljubljano. u_ Posetnike pokrajinskega sokolskega zleta opozarjamo na zvočni film o -IX. vsesokolsikem zletu v Pragi, ki ga bo predvajala Zveza kulturnih društev v glavnih zletnih dneh 26., 27., 28. in 29. t. m. v prostorih Elitnega kina Matice Predstave bodo 26. in 27. točno ob 14. 28. ob 11. 29. pa ob pol 12. Na film opozarjamo predvsem posetnike zleta iz oddaljenejših kTajev, ki sicer ne bodo imeli več prilike tega filma videti. Naj ne bo Sokola ali Sokolice. ki bi si ne šel ogledat še v slikah grandiozne manifestacije za sokolsko misel. Samo NIGGEKOL (patent št. 5922), olje ali krema za solnčenje in masažo vas obvaruje solnčarice in peg ter vam naredi kožo gladko in enakomerno bakreno zagorelo. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. DROGERIJA GREGORIČ Ljubljana, Prešernova ul. 5. u_ Veselo vrvenje na kopališču Ilirije. Komaj se je vreme nekoliko izboljšalo, že se je pričela kopalna sezona, ki je letos dokaj pozna. Na kopališču Ilirije je včeraj kar mrgolelo kopalcev. Lani so bili o tem času že vsi lepo zagoreli, letos pa bomo imeli prve »zamorce^ najbrž šele okoli srede julija. Vremenski preroki napovedujejo, da bo julija nastopi-la huda vročina, ki jo bodo kopalci toplo pozdravili. u— Biljetarna in menjalnica jPutnika« V Ljubljani, Gajeva ulica, bo odprta 2^. in 29. t. m. od 8. do 12. ure. Tujsko prometno društvo za Bohinj vas vabi na II Z IL IE T dne 9. julija. Poseben vlak. Vožnja, celodnevna prehrana Din 75.—. Prijave pri: Foto-material Janko Pogačnik, Tvrševa 20. u— Maturanti humanistične gimnazije letnik 1923. b-razred prirede 10 letnico mature v soboto dne 1. julija pri -Ruskem carj-u« na Jezici. Gg. profesorji so vljudno vabljeni. Odhod z avtobusom izpred »Figovca« ob 20. u— Okrožni odbor šentjakobskih krajevnih organizacij JRKD naznanja, da bo na večer pred Vidovim dnem in v počastitev slovanskegp. Sokolstva prižgan 27. t. m. ob 20. na Ljubljanskem gradu kres. u— Pogreb blagopokojne go<*pe Herntin-c-e Gornikove, rojene Cegnarjeve, bo danes ob pol 15. izpred glavnega kolodvora v Ljubljani na pokopališče pri Sv. Križu. u— Nesreče. Včeraj popoldne ae je pripetila precej huda nesreča na Mestnem trgu. Janez Babnik, 231etni delavec, stanujoč na Ma*arvkovi cesti, se je peljnl na Turkovem tovornem avtomobilu, na Mestn?m trgu je pa padel iz avtomobila naravnost na slavo in nezavesten obležal. Reševalni avto sa j-1 prepeljal v bolnišnico, kjer se v>? popoldne in tudi še zvečer ni zavedel. Njegovo stanje je resno. — V četrt?k popoldne se ie v Otepanji vasi črkoslikarski vajenec Pavel Gašperčič zaletel s kolesom tako močno v konfin. da si je zlomil ključnico. Prepeljali so sa v bolnišnico. Slična nesreča je doletela tudi 171etnega dijaka Isorja Retkina z Vrazovega trsa. ki se je na šentp^trskem mostu s kolesom zaletel v nekega voznika in padel pod voz. Poškodoval se je na glavi. — Janez Strsašek. 32].dni delavec iz Do-bovč. občina Št. Jurij pod Kumoin. se je doma vsekal v koleno leve noge. Pisana planina je na na»ih Kofcah: Tedenska oskrba samo 315—385 Din. Podrobna pojasnila: Kveder, Kofce nad Tržičem. u— Mestno kopališče v Koleziji je zdaj vsak dan odprto od 7. do 20. za sončenje in kopanje Na razpolago več vodnih prh. u— Kam pa danes? Na žegnanje v gostilno :-Kolezijo« v Trnovem. Dobra jed in pijača. Vabljeni vsi! Telefon 33-87. BMo -V DOM Danes ob 5., 7. in 9. uri, jutri ob i29. uri Franz Le-harjeva opereta prekrasnega petja in glasbe BIL JE NEKOČ VALČEK V glavnih vlogah: Martha Eggerth, Ernst Verebes in Rolf v. Goth Pride! Pride! KIKI — ANI ON DRA CEJNt. 10- 8 , fo, 5. -r £>! IN Iz Ceija e— Okoliški občinski svet je imel v petek redno sejo pod predsedstvom župana g. V. Kukovca. Odobren je bil obračun občinskega gospodarstva za 1932., ki izkazuje 1.476.8S3.69 Din dohodkov, 1,441.001.94 Din izdatkov in 35.8S1.75 Din prebitka. Napram proračunil je bil dosežen prebitek na občinskih dokladah v znesku 18.000 Din, izpadek na trošarini na vino, mošt in žganje pa znaša 122.000 Din in na pivo 18.000 Din. Cestni odsek bo pregledal vse ceste in stavil zadevne predloge, nato pa bo občinski svet oddal dobavo gramoza za posipanje cest. V domovinsko zvezo so bili sprejeti Ivan Paliič, Rudolf Rjaveč, Franc Tekavc, Miha Oblak, Jožefa Verdelakova, Jožefa Slugova, Alojizij Sluga, Janez Vezjak in Anton Oprešnik in Viljem Koler. Občina bo od 1. julija dalje pobirala trošarino na vse vino, mošt in žganje, ki se potroši v zasebnem gospodarstvu, tudi če ga privatnik kupi od vinogradnika, štiri učiteljice, katerih možje so v službi, morajo občini povrniti od 1. aprila t 1. dalje izplačano stanarino. Občina bo najela posojilo v znesku 3S0.000 Din in sicer 230 tisoč Din zp kritje prispevka za vzdrževanje mestne policije za 1. 1932 in 1933., ter 150.000 Din za kritje prispevka za novo munieijsko skladišče. Okoliška občina bo prosila notranje ministrstvo za izločitev okoliške občine iz območja meste policije v Celju. Občina bo dala renovirati mrtvašnico in dva velika lesena križa na okoliškem pokopališču; nabavila bo tudi tri kubične metre gramoza za pokopališče ter štiri svečnike in nov križ za mrtvašnico, na pokopališču pa bodo ogradili vodnjak s prostovoljnimi prispevki. e_ Celjski občinski svet bo imel 30. t. m. ob 18 redno sejo na magistratu. Na dnevnem redu so poročila odsekov. e_ Mestno načelstvo v Celju razglaša, da morajo biti v smislu banske uredbe vse trgovinske in obrtne obratovalnice na Vidov dan 28. t. m. zaprte od pol 8. do 8. zjutraj. JEANETTE MAC DO-NALD, MAURICE CHEVALIER v najnovejši filmski opereti bogatega razkošja, ljubezni in petja! Premiera v Elitnem kinu Matici v torek 27* t. m. e_ Na predvečer praznika slovanskih blagovestnikov v torek 4. jiulija bosta mo-a in ženska podružnica CM D v Celju žgali velik kres na Starem gradu. e— Izredno lep uspeh višjih tečajnih izpitov na celjski gimnaziji. Višji tečajni izpiti na drž. realni gimnaziji v Celju so se vršili pod predsedstvom univ. profesorja dr. Melika od 12. do 23. t. m. K izpitu se je prijavilo 56 pripravnikov in pripravnic. Tečajnega izpita oproščenih je bilo 15 pripravnikov in l pripravnica. 36 pripravnikov in pripravnic je izpit uspešno dovršila 4 pripravniki so bili reprobirani iz enega predmeta za dva meseca, padel ni rihče. število maturantov je bilo letos rekordno. Upoštevajoč to število, je letošnji celotni uspeh višjih tečajnih izpitov najboljši med vsemi izpiti od prevrata do danes. e Xa dr/, dvorazredni trgovski šoli v Celja je delalo zaključni izpit 24 učencev :n učenk drug?ga letnika, zaključni izpit Je napravilo 18 kandidatov in kandidatinj, 6 pa jih je bilo reprobiranih za tri me- c' pr-ei e_ Celjske šole so včeraj zaključilo šolsko loto z zahvalnimi službami božjimi in lepimi šolskimi proslavami. Večina NI i ir.';r!i.ne jo že včeraj odpotovala domov. Tri številnih nadlogah ženskega spola r vzr< ;i »Franz Josefova« grenčica najboljše olajšanje. livarsko društvo v Celju je imelo 22. t. m. redni cbčni zbor. Prav delavno društvo ima v svojem vališču 110 komadov postrvi, od katerih je dobilo 65.000 iker. Izvalilo se je 61.500 postrvic. Sulčja -or Zveze je bilo nominiranih 11 cr i c o' r * o v. ker ima društvo 115 članov. Po dodeljenem absolutoriiu je bilo sklenjeno zaprositi Zvezo ribarskih društev za intervenci-'o pri banu za prepotrebno revirno razdelitev Savinje. e— Dva nova grobova. Včeraij zfhittraj Je umrla v Z-^vo^ni (Cevi a na grad št. -|fi) : ri C -Hn r starosti 69 lot posestnica ga. Ce-iH.ia Va nov-••kova. v petek pa je umrla i coVsbi bolnici 25 let.na br-o-oosoina sobarica Karolina Cotičova iz DoJ:irteše vasi pri št. Petrn v Savinjski dolini. e v črnem krilu in zeleni bluzi, ki jo dno 21. t. m. ob 6. popoldne v flo--••oski ulici v CeVii v bližini mehanika Fzrr.ia na 300 Din. so n oživa, naj ta denar priis« -so na predsedmištvo mestne dif ijo. kor io Kyo pozmana in po ho v i>:isr-T-»rvm primeru uvedlo proti njej postopanje. e_ Tarzan I!, de! je dospel in se dobi v podružnici .Tivra- v Celju. e___ Nove srečke 'Vž. razredne loterije '=.-• dobe v podružnici -..Tntira-r v Celru. Hok za nabavo sreSk poteče že 1. Jailija. Ltt Mariborska mladina odhaja na pofit- njre. V j--tek zvn-or jo komisija mariborske mestne občina pod predsedstvom g. Ozvati-i ;/brala 132 o!rok. za katere bo žrtvovala ST.liOt T")in. Xi Pohorje bo poslanih v treh zaporednih skupinah 00. na morje v počitniške kolonije v Kaštelj Lukšiču, Bakarcu in Martinšeiei pa 42 otrok. Stroški za vsake-■ n otroka znašajo na Pohorju po 600 Din, na morju pa po «XOO Din mesečno. Komisija i - morala odkloniti 114 okoliških otrok, ki jih jo pa priporočila 73 »Društvu za zaščito otrok in mladine" za letovanje na Pohorju, M pa iMoroniu križu« za počitniško kolo-i i "o ob morju. Obe društvi bosta skušali ustreči vsem malim, solnca in svežega zraka potrobnim prosilcem. a— Kdo sprejme tri otroke, dve deklici. 7 in pol t'3r 11 in pol leta. ter dečka, stare-on 10 lot. v oskrbo na deželo proti zmerni odškodnini skupno ali posamezno. Otroci rmajo matere in so ta č;is v oskrbi mladinskega doma. Toenejši podatki se dobe v socialno - političnem oddelki mestnega na>-orlstva na Kotovškem trgu 0. a_ V mariborskem muzeju bo danes dopoldne ob 11. strokovno vodstvo po kipar skih zbirkah. n_ I" prava mariborskega pododbora UROIR vabi člane, da se z družinami ude-ložo i/.leta v bližjo mariborsko okolico, ki b.> danes. Zbirališča ob 13. na Glavnem trsu nasproti avtobusni postaji. Prosimo številno '.ideležbo! a__Počastitev spomina Vekoslava Spin- či«'a. V tej notici smo pomotoma označili g. Karsa kot davčnega nadkontrolorja, ugotavljamo. da i1 bil 2. Karis poštni kontrolor in predstojnik poštnega urada v Gorici. a_ Za zgradbo protituberkuloznega azila » Mariboru"so darovali v zadnjem času naslednji dobrotniki, ki se jim odbor PT-lige trajiskreneje zahvaljuje: no 200 Din Društvo hišnih posestnikov v Mariboru in krajevni odbor RK v Studencih, 100 Din inženirji falske elektrarne, po 100 Din Društvo državnih upokojencev in upokojenk za Sloveniio. PT-liga v Rušah, ki ib lekarnarjev v Mariboru, mesini odbor JS, Nabavljal-na zadruga državnih nameščencev, podruž- nica Sadjarskega društva, # Avtoklub, sekcija Maribor, Slovensko trgovsko društvo in »Zadružnost'<, GO Din župnik Breznik v Rušah, 56.75 Din zbirka ob cepljenju otrok na mestnem fizikatu, po 50 Din tv. Steiner & sin. Zveza vojaških upokojenih gažistov, Ljudmila Jošt, Krščanska ženska zveza, Štefan Rencelj. Društvo hišnih posestnikov v Studencih, Zveza priv. nameščencev Jugoslavije, podružnica Maribor, podružnica CMD v Kamilici in podružnica »Merkurja", 25.50 Din Detoljub25 Din Osrednje društvo lednih delavcev, po 20 Din Viktor Gra-hor. brata Kuhar, Ivan Bauman, občina Sladki vrh, Alojzij Šiker. Sokol v Št. Lenartu. dr. »Poštela« v Radvanju, gasilno drjštvo pri Sv. Lenartu in »Poštni rog< v Mariboru, po 10 Din na Karol Rojnik. gimnazijsko podporno društvo, Ivan Kasjak, učiteljstvo v Sloveniaradcu, društvo zasebnih nameščencev v Mariboru in podružnica FS na mariborskem učiteljišču. a_ Poskusen samomor obupanega dijaka. Včeraj dopoldne se je pripetil na tukajšnjem moškem učiteljišču tragičen dogodek, ki je izzval y vseh krogih prebivalstva veliko razburjenje. Okrog 10. je prišel po razdelitvi šolskih izpričeval zaradi slabih redov vidno razburjen iz razreda na hodnik ISletni dijak Graeijan Marion, si pognal iz samokresa krnelo v prsa in se zgradil v mlaki krvi na tla. V bližin i stanu joči zdravnik dr. Marinič mu je nudil prvo pomoč, nakar je bil z reševalnim 'avtomobilom prepeljan v bolnišnico. Poškodba je resna, vendar zdravniki opajo, da bo dijak okreval. a— Ceneno meso. 26. t. m. se bo od 8 zjutraj dalje projalo na stojnici za )pore čeno meso pri mestni klavnici 10 kg telečjega mesa po 6 Din kilogram. Iz Kranja r— Sokolsko članstvo vabimo, da f»e polnoštevilno udeleži sprejema bratov in sester iz Češkoslovaške. Zbor danes točno ob 15. pred Narodnim domom, obvezno za kroje. ostali z znakom. Na postajo odkorakamo skupno z godbo. Na postaji objavimo tudi razpored za udeležbo pokrajinskega zleta. Zdravo! r__ Poziv brezposelnim intelektualcem. Zveza mladih intelektualcev s sedežem v Mariboru organizira v Kranju za vso Gorenjsko svo\j krožek. Nihče nam ne pomaga, če si ne pomagamo sami. Le v organizaciji je moč. Vedeti moramo, koliko nas je. Vsak brezposelni inteligent mora v svojo organizacijo: profesorji, učitelji (ce), inteligenti tehnične in trgovinske stroke. Krožek bo organiziral borzo dela za inteligenčne poklice za vso Gorendisko s sedežem v Kranju. Skrbel bo pa tudi sicor za gmotne interese in moralno oporo svojih članov. Prijave pošiljajte na naslov: Niko Kuret, profesor, Kranj, Kokriško predmestje 128. Za informacije priložite zinamko za odgovor. r_ Za čas sokolskega zleta v Ljubljani 25., 26., 27., 28. in 29. t. m. bo vozil avtobus ob 20. iz Tržiča, ob 20.30 iz Kranja v Ljubljano in ob 24. iz Ljubljane izpred kavarne »Evrope« nazaj v Kranj in Tržič, tako da lahko udeleženci zletnih prireditev iz Kranja in Tržiča prenočujejo doma, ker bo v Ljubljani gotovo primanjkovalo stanovanj. Poleg tega jim bo tudi v veliki meri omogočen poset vseh večernih prireditev v Ljubljani. Avtopodjetje I. Goričan, Tržič. r— Zvočni kino v Narodnem domu predvaja samo še danes krasen velefilm »Fantom Durmitorja« z Ito Rino in Hinko Nu-čičem v glavnih ulogah. Dodatek: Izdelava tobačnih izdelkov v Jugoslaviji in najnovejši Paramountov žurna.1. Z Jesenic s— Prihod češkoslovaških Sokolov. Kakor je najavljeno, se pripelje danes na Jesenice okrog 3000 češkoslovaških Sokolov in Sokolic, ki odpotujejo naprej na sokolski pokrajinski zlet v Ljubljano. Prvi vlak prispe ob 14.10, drugi ob 14.45, tretji ob 15.32 na Jesenice. Nacionalna društva z Jesenic in okolice, in prijatelji sokolstva se pozivajo ,da. se sprejema dragih nam slovanskih gostov polnoštevilno udeleže na postaji. s— Razstava meščanske šole. Meščanska šola je tudi letos organizirala razstavo izdelkov šolske mladine. Razstava bo odprta danes od 8. zjutraj do 19. Nekaj najboljših izdelkov je bilo odposlanih na razstavo v Beograd. Vabijo se starši in drugo občinstvo, da razstavo posetijo. Iz Tržiča č— Vožnja na sokolski zlet v Ljubljani. V dnevih 25., 26., 27., 28. in 29. t. m. bo vozil avtobus ob 20. iz Tržiča, ob 20.30 iz Kranja v Ljubljano in ob 24. iz Ljubljane izpred kavarne Evrope v Kranj in Tržič, tako da bodo lahko prenočevali Kranjčani ir Tržičani doma, ker bo primanjkovalo stanovanj v Ljubljani, s tem jim je omogočen tudi obisk raznih prireditev zvečer. Avtobusno podjetje Goričan, Tržič. Iz Zagorja z— 25 letnica obstoja gasilnega društva v Zagorju. V nedeljo 2. julija proslavi gasilno društvo 25 letnico obstoja. V soboto zvečer bodo na grob umrlega prvega načelnika gasilnega društva Josipa Birolle in pred spomenikom v vojni padlih vojakov, položeni venci v spomin umrlih in v vojni padlih ustanovnih članov. V nedeljo zjutraj ob pol 9. bo na kolodvoru in v Toplicah sprejem došlih gostov z godbo. Nato odhod v Sokolski dom, kjer bo pozdrav gostov. Ob 10. odhod k sv. maši. Po končani maši obhod z zastavami in z godbo po Toplicah in Zagorju nazaj na veselični prostor Sokolskega doma, kjer se bo podalo poročilo o 25 letnici društva. Popoldne ob 14. bo tombola z obilnimi darili. Sodelovali bosta rudniška godba iz Zagorja in gasilska iz Litije. Proslava bo ob vsakem vremenu. Ker je čisti dobiček namenien nabavi gasilnih potrebščin, je pričakovati veliko udeležbo. z—- Vest o redukciji rudariev v Klsoveu ir. Zagorju, ki se je razširila v revirjih, po dobljenih informacijah za enkrat ni resnična. Obljublja se celo, da se bo prihodnji mesec več delalo kakor ta mesec. z—- Trošarina. Na zadnji seji občinskega odbora je bilo sklenjeno, da se bo pobirala trošarina na alkoholne pijače tudi od privatnikov in ne samo od gostilničarjev. Zato opozarjamo prebivalstvo, da vsako kupljeno količino vina, piva ali žganja takoj prijavi in plača trošarino, da ne bo kazni. Iz Hrastnika h— Zdravstvena poučna predavanja, ki jih v zadnjem času prireja tukajšnja pro-tituberkulozna liga. kažejo, da predira zmisel za borbo proti jetiki vedno bolj tudi med delavske sloje. Predavanje zaščitne sestre Pliberškove v rudniški čakalnici so posetili mnogi rudarji in njih družinski člani, predavanje g. dr. Neuberger-ja pa je 22. t. m. privabilo v društveni lokal steklarjev do 100 posetnikov, ki so z zanimanjem sledili izvajanjem predavatelja. Ko bodo nastopile spet normalne gospodarske razmere, pod katerimi trpita danes največ rudar in steklar, bo naša liga gotovo štela lepo število zavednih članov. Za bližnjo bodočnost se nam obeta še eno zdravstveno poučno predavanje, ki bo namenjeno predvsem delavstvu kemične tovarne. h— Konec šolskega leta. Včeraj v soboto sta slovesno zaključili obe naši narodni šoli šolsko leto s službo božjo v naši zasilni cerkvi in čedno akademijo v Sokolskem domu. Posamezne telovadne in pevske točke so bile dobro naštudirane. Posebno ljubki so bili nastopi dece iz šolskega vrtca. Predstavil se nam je tudi z odličnim nastopom naš mladinski zbor pod vodstvom učitelja g. čandra. Spored je bil čeden, a samo malo predolg. Spominski govor je imel učitelj g. Volk. h— Drevi ob 18- koncertirajo »Trboveljski slavčki« v Sokolskem domu. Pridite! Iz Novega mesta POZOR! POZOR! trgovci in kmetovalci! VRVARNA J. AVSCA NASLED. Kapucinski trg št. 5. vam nudi solidno in dobro blago po najnižjih cenah. Zahtevajte cenik! 7550 Iz Laškega Potujoča kmetijska razstava prispe v V^aško 27. t. m. ob 8. zjutraj. Na postaji pričakajo razstavo predstavniki uradov, občin in raznih društev. Da ne bo prevelike gnječe, se priporoča, da poseti občinstvo iz Laškega razstavo šele popoldne, okoliško prebivalstvo in šole v teku dopoldneva. I_ Gospodinjski tečaj zaključi z okusno prirejeno kuharsko razstavo v šoli. Prireditev ho združena z vidovdansko proslavo in ustnimi izpiti. Otvoritev razstave danes ob pol 10. Iz življenja na deželi BOROVNICA. Borovnica je krasna vas. Kdor je še ne pozna, naj se le napoti k nam. Krasni iaprehodi- v okolici nudijo tujcem leno razvedrilo. Veliko zanimanje je zavladalo za strelsko družino, ko se je ustanavljala. Zaradi ovir direkcije državnih železnic pa družina nima primernega prostora »a strelišče; zato je vse splavalo po vodi. Nemogoče nam je dobiti primerno strelišče v bližini Borovnice, brez strelišča pa društvo ne more uspevati. — Krajevna organizacija JRKD prav lepo napreduje ter se je število članov od zadnjega vbe.nega zbora podvojilo. Za zborovanje v Beooradm vlada veliko zanimanje; prijavilo se je 30 članov, želimo krajevni organizaciji mnogo mvielia, občane, zlasti državne nameščence, pa vabimo, da se javijo kot člani vsedržavne stranke. _ Svetovna gospodarska kriza tudi Borovnici ni prizanesla. Stisko prav močno občutimo, posebno lesna industrija počiva kmet bi rad prodal les, pa ga trgovec ne more kupiti, ker ni denarja, da bi ga plačal. Zaradi tega skoro povečini počivajo parne žage. Le sem in tja se oglasi kaka sirena parne žage, ki da znamenje, da se na tej ali oni žagi zopet malo dela. Ker je trgovina z lesom tako slaba, se je podjetni naš domačin g. Jožko Majaron, veleposestnik in trgovec, odločil, da napravi novo tovarno za izdelovanje raznih lesnih izdelkov (stolov, zabojev, lesenih pet za čevlje itd.). V teh hudih časih moramo z veseljem pozdravljati in odobravati tako podjetje, ki bo dalo spet nekaj ljudem vsakdanji kruh. želimo g. Majairo-nu mnogo uspeha. Komisijski ogled sreskega načeliništva se je že vršil in mu odobril vse načrte. Tovarna bo ena največjih v naši državi za izdelovanje lesenih peta in se bo dnevno lahko izdelalo več tisoč kosov. — Letina se nam obeta prav slabo. Zadnje, povodnji na Ljublnan-skem barju (kjer imajo naši kmetije svoja polja) so napravile mnogo škode. Pozivamo odločilna otodastva, da vsaj pri odmeri davka upoštevajo škodo. BRASLOVČE. Iz Zaječara je prišla vest, da je nenadno umrl g. Karel Boitaak, doma iz Poljč. Bil je na odrluženju vojaške obveznosti pri bolničarski četi v Za-ječaru. Izgubo dobrega in delavnega Karla bo poleg domačih občutil tudi braslov-ški Sokol. Pokojnikovim svojcem naše iskreno soža'''e! — Zapustila nas je za vedno tudi ga. Marija Bizjakova, gostilni-čarka v Letušu, stara 59 let. zadela jo je kap. žalujočim naše iskreno sožalje! SEiNOVO. Mladinski Sokol je z najboljšim uspehom uprizoril pod vodstvom uri-teVice s. Hofibekove v nedeljo 18. t. m. mladinsko iglr-o -Kralj Matjaž*-. Uprizoritev je bila združena z akademijo ženskega in irskega naraščaja, ki je tudi odlično uspela. Istega dne je bila otvorje-n>a razstava na meščanski šoli. Razstavljeni so bili raznovrstni izdelki dečkov in deklic, med katerimi so se poseiNno odlikovala pestra ročna dela. Ta razstava najboljše sipričuje Vizorno delavnost in velik pomen šole, ki jio vodi ravnatelj g. Gorišeik. Na praznik 15. t. m. je podmladek Rdečega križa meščanske šole pod -r^.Gtv.rvrfl n^.iteljisit.va tudi s popoln uspehom uprizoril mladinsko igiro'»Jur-oek_ V rudniku se je delailo ta teden samo dva šihta, prejšnji teden pa trije. TURJAK. Nad Turjakom na Gori sv. Ahacija bo danes cerkveno žegnanje, ki se vrši vsako leto v spomin zmage nad Turki. Na ta dan kaj radi prihajajo na goro izletniki, posebno iz Ljubljane. Sv. Ahacij ima zelo staro zgodovino. Na gori je stara cerkvena lipa, ki kaže vrezane letnice 1813. Izletniki naj si ogledajo tudi Turjak, ki kaže starodavne hiše, kjer so Turki prenočevali 1. 1528., ko so oblegali Turjaški grad. Stari Turjačani so jih takrat odpodili z domačimi čebelami. VIŠNJA GORA. V nedeljo 2. julija obiščejo Višnjo goro šahisti iz Litijje. Odigrati nameravajo medkrajevno tekmo s šahisti Visroje gore in Ivančne gorice. Pri izbirni tekmi, ki so jo v nedeljo igrali Višnjegorci v Ivančini gorici, se je pokazalo nekao prav resnih ljubiteljev šahovske igre. šahovskega boja se udeleži na naši strani tudi senjor slovenskih akademskih slikanjev g. Ferdo Vesel iz Grumliofa. — Istočasno s šahisti priredi izlet v Višnjo goro tudi litijski Fotokhub. Za to nedeljo ob 18. je naijavljen Višnji gori poset društva ^Krke^c iz Ljubljane, ki se pripelje v Višnjo goro v večjem številu z avt-omobili. Litijani in Ljubljančani -Krčani« bodo imeli stik v Višnji gori, kjer jim pripravlja naše Tujiskopro-metmo in olepševalno društvo prijazen sprejem. V s vrbo čim večjega mediseboj-nega delovanja v prospeh naše prijazne Dolenjske se osnuje tndi pri nas v Višnji gori podružnica društva »Krke-. Ustanovni občni zbor bo v torek 27. t. m. Danes popoldne bo imela Zveza kmečkih fantov in deklet v Dragi pri Višnji gori svoj prvi praznik. Priredi se javna tekma koscev, pri kateri bo močna vrsta prijavljenih tekmovalcev pokazala izvežbanost svojih mladih mišic. S tekmo bo združena večja prireditev, katero posetijo tudi vodilni fumfkcijonarji zveze iz '^čaibljane. Preteklo neleljo nopoldne je bil ustanovni občni zbor JRKD za okolico Višnne gore. Kljub temu. da se ni vršila za ta občni zibor nikaka posebna agitacija, je bil obisk izreden. Priglasilo se je takoj 95 članov, ki si je izvolilo tudi odtbor. Temu načeluje kot predsednik g. dr. Pe-hani Beno, notar v Višnji gori, podipred-sednik pa je g. Znidaršič Leopold s Pe-ščenika. Šport Današnji nogometni program Ob 16.: Hermes rez. : Primorje jun.; ob 17.45: Primorje I. : Hermes I.; obe tekmi na igrišču Primorja. Sicer smo že vajeni raznih ligaških in nočnih tekmovanj, vsega tega pa danes ne bo. Da ne ostane nedelja prav brez vsakega nogometnega programa, sta se odločila Primorje in Hermes, da postavita na polje po dve moštvi in tako izpolnita vr-zel. Šiškarji so znani po svoji tehnični Izurjenosti in dobri šoli. Zato so črno-beli gotovo izkušenejši. Tekma bo zanimiva in bo marsikoga privabila na igrišče, posebno če mu je že prešlo v navado, da mora prebiti ob nedeljah in praznikih po par ur svojega prostega časa na naših športnih igriščih. češkoslovaški prvak v Ljubljani Nočne tekme 28. in 29. t. m. na igrišču SK Ilirije. Moštvo amaterskega prvaka ČSR je se stavljeno večinoma iz mladih igračev. Vratar je Josef Zahajskv, desni branilec Fran-tišek Ptak in levi branilec Karel Chlubnv. sta vojaka. Krilsko vrsto tvorijo Josef Janda, srednji krilec Bohuslav Adamec, desni pa František Bara, ki je s 26 leti najstarejši igrač v moštvu. Adamec in Janda sta vojaka. V napadalni vrsti so od desne proti levi František Pospišil, Vaclav Motak, František Musil, František šafra-nek in Vaclav Kučera. Večina moštva je že nastopila v amaterski državni reprezentanci. Klubov trener je znani internaclo-nalec Ptaček, ki je igral dolgo vrsto let pri dunajskem Slovanu kot branilec. Ilirija bc v tekmi proti Kolinu preizkusila svoje moštvo za srečanje z avstrijskim profesionalnim prvakom Vienno 4. julija Drugi dan bo proti Kolinu nastopila Concordia. Vstopnice se dobe od 26. t. m naprej v kavarni Evropi. ZAKAJ SEM VEDNO SAMA? Hermesove kolesarske dirke 2. julija ob 15. uri na igrišču Hermesa. Novo zgrajeno dirkališče Hermesa v Šiški je brez dvoma eno največjih v državi. Dirkalna proga dopušča tudi v zavojih največjo brzino, tako da bodo naši kolesarji lahko nemoteno pokazali vse svoje znanje. Dirkališčne dirke so tem bolj intere-santne, ker dajejo gledalcu možnost, da do konca zasleduje napeto borbo kolesarjev, medtem ko pri cestnih dirkah to ni mogoče. Za' dirke vlada ogromno zanimanje, za zmagovalce so razpisana prav lična darila in kolajne. Zbrana bo najboljša elita naših kolesarjev. Opozarjamo že danes vso športno javnost, da poseti te res interesantne dirke, ter agilnega prireditelja tudi gmotno podpre. Vstopnina je propagandno nizka od 10 Din navzdo'. Evropsko sabljaško prvenstvo Poleg olimipiade so evropska prvenstva iki se vrše vsako leto glavna sabljaška tekmovanoa, katera pokažejo stanje in napredek v tem snortu. Memda ni na nobenih drugih evropskih prvenstvih zastopanih toliko držav, kot jih je na sablja-ških. Letos j« priredila to tekmovanje Madižarska od 9. do 18. t. m. v Budimpešti ma Margitnem otoku. Udeležilo se ga je dvanajst držav, med njimi tudi naša država. Juigoslovensko ekipo so tvorili Marion, Pengov (Ilirija), Stein, Stern (Ma-kaibi). Podlirašiki (Cone.) ter Nikolič iz Vel. Bečkerek a, ki je vstopil mesto obolelega Kristiana. Nismo se udeležili turnirja s tem namenom, da se plasiramo med prve, kajti vedeti moramo, da je ta snort pri nas še mlad in da na prvem turnirju ne moremo uspešno tekmovati z državami, kjer se goji sabljanje že desetletja. Ne smemo pa misliti, da bomo tudi vedno med zadnjimi, ker smo videli na budimpeštamskem turnirju, da nam manjka le turnirske rutine. Mirne vesti lahko trdimo, da bomo Slovenci v tem športu zavzeli vodilno mesto v državi. Jamstvo za to nam je dober material, katerega imamo in v glavnem Nič več ni rumenkastih in počrnelih zob — to je danes lahko dosegljivo. Lepoti nič tako ne škoduje kot grdi zobje,. Toda Vi imate lahko zobe bleš^e^e bele, ako vzamete samo en centimeter KOLYNOSA na suhi ščetkici dvakrat na dan. V treh dneh bodo postali Vaši zobje ia tri stopinje bolj beli. ?,yv« KOLYNOS ooMiravl tista obeli zobe, očisti dih. KOLVKOS arrttseptično sredsh-o, »oh. &n oeo»ni«t«r Aac4.u;e. »Kolvnos« pasta je najbolj ekonomična. Ena tuba traja delj ko dve drugi katerekoli paste. pa šola g. Cvetka, ki je nesporno na,;ibol-ša v državi. To se vidi iz tega, kako je v štirih letih obstoja sabljaška sekcija Ilirije močno napredovala, ko je letos na državnem prvenstvu izšla kot favorit pred vsemi klubi v državi, ki goje že več let in imajo,plača ne trenerje. Treba pa je, da podpre ta lepi šport širša javnost. Videti bi morali v Budimpešti, ko se je pri finalnih borbah zbralo od 2000 do preko 4000 gledalcev, ki so z zanimanjem siedili borbam, ki so trajale od lfi. pa tja do polnoči. V devetih dneli turnir:,a je obiskalo prireditev vsega preko 20.000 Jjuidi. Končni rezultat turnirja je tale: Floret ekipe gospodje: 1. Italija. 2 in 3 Madžarska, Avstrija; dame: 1. Madžarska. 2. Danska. Gospodje posamezniki: Quaragna (It.) '2. G a udi ni (It.) 3. Llovd (AngL). Dame: posamezno: 1. Nelighen (Angl.) 2. Bogen "(Madiž.) 3. With (Danska >. Meč ekipe: 1. Italija (prvič pred Francijo, ki jo je tolkla z 12:41 2) Francija. 'Posamezno: 1. Buchard (Fr.) 2. Ragno '(Ital.) Sablja ekipe: 1. Madžarska. 2. 'Italija. Posamezno: 1. Kabos (Madž.) 2. Marži (Italija). Od slovanskih držav se je najbolje plasirala Poljska, ki bo tudi prihodnje leto priredila evropski ša.mpionat v Varšavi. Najbolj razočarana pa je Avstrija, ki se ni prerinila niti v finale. Če bi bila jugoslovenska ekipa v sablji sestaAiljema iz naših najboljših borilcev. od katerih je bil le Stein, bi brez dvoma zasedila lahko drugo mesto takoj za Madžarsko. Našim damam pa še precej manjka do mednarodne višine, dočim je treba moškim le še nekaj več tehnike, v glavnem pa težkih turnirjev. M. E. ISSK Maribor ; SK Split- Danes bo v Mariboru prva kvalifikacijska nogometna tekma za vstop v državno nacionalno ligo. Srečala se bosta prvak splitskega nogometnega podsaveza SK Split in prvak LNP ISSK Maribor. Tekma bo na igrišču Maribora v Ljudskem vrtu in se bo pričela ob 17.30 ob vsakem vremenu. Kolesarska dirka Celje—Rogaška Slatina_Celje (68 km) bo danes. Start ob 9- dopoldne pred gostilno pri Zelenem travniku«, cilj istotam okrog 11.15. Zanimiva plavalna prireditev bo r.a predvečer Vidovega dne 27. t. m. ob 21. v kopališču Ilirije. V vrstah posetnikov in aktivnih udeležencev pokrajinskega sokolskega zleta. ki so in bodo te dni prihiteli v Ljubljano, je cela vrsta najboljših plavačev iz vseh krajev države, ki bodo startali na plavalni prireditvi Ilirije v konkurenci z najboljšimi plavači Ilirije. Zasiguran je tudi start vater-polo mošte SK Juga iz Dubrovnika. Podrobnosti še priobčimo. Kolesarji dirkači, ki nameravajo nastopiti 2. julija na Hermesovih dirkah, se obveščajo, da z jutrišnjim dnem lahko svobodno trenirajo na dirkališču ter se pripravljajo za čim uspešnejšo konkurenco. Vsak, razen novincev, pa naj si pravočasno preskrbi savezno verifikacijo, brez katere ne bo mogel nastopiti. Službeno iz odbora za delegiranje sodnikov. Ker je ASK Primorje odpovedalo odigran je javnih tekem v nedeljo 25. t. m., se s tem preklicuje delegiranje sodnikov gg. Cimpermana in Skalarja. (ASK Primorje (nogometna sekcija.) Danes ob 15.30 morajo biti na igrišču: Marc, Ulaga, Jeršek, Petrič I, Strnad, Brvar, Habiht I, Bonceli II, Vahen I in II, Raec, Sovine; ob 17. pa; Krivačič, Slamič, Molk, Baum, Rudi, Pišek II, Golob, Svetic III, Caleari, Trček, Petelin. — Kolesarska sekcija vabi vse svoje člane in odbornika na sestanek v ponedeljek ob 21. v prostorih Delavske zbornice I. nadstropje. Točno in vsi. Jug. akademska smučarska organizacija poziva akademike smučare. da se sigurno udeleže članskega sestanka 26. t. m. ob 10. v posvetovalnici JNAD >\Iadrairr. Odborniki in poverjeniki naj bodo četrt ure prej na mestu. Smučarski klub Ljubljana obvešča člane na poletne lahkoatletske in gimnastič-ne vaje vsak ponedeljek, sredo in četrtek od 17. dalje na stadionu ob Tyrševi cesti. Če so vrata zaklenjena, potegnite za žico v vratih. Vaje so pod strokovnim vodstvom. vsi člani naj se vaj udeležujejo redno, v čim večjem številu. Za tekmovalce so vaje obvezne! Sabljaška sekcija SK Ilirije. Klubski turnir se nadaljuje v ponedeljek 26. t. m. ob 18.15 na kopališču Ilirije SK Svoboda (Vič). Danes ob 10. trening na igrišču Primorja. Igramo z Grafiko. Vsi igralci naj bodo na igrišču pol ure prej. Gospodarstvo Denar s prisilnim obtokom V zv<»zi s težkočami, ki jih je v našem d»-narstva izzvalo tesavriranje denarja, se je tudi v naši državi pričela širiti propaganda za sistem denarja, ki ga Američani imenujejo »Stamp - moneV« (Nemci mu pravijo Freigeld). Je to denar ki sproti izgublja na vrednosti, kar sili imetnika, da ga cim prej odda naprej. Posledica tega je, da ee pospeši krožna hitrost in da se omeji tesavnra- " Za propagiranje tega denarnega sistema, ki ga je prvi opisal v neki brošuri Sylvio (izseli obstojajo v raznih državah celo po-s»bi.a propagandna društva, ki izdajajo propagandne časopise in letake, prirejajo predavanja itd. Temu denarnemu sistemu prikujejo veliko zdravilno moč za ko krizo. Kot značilen primer navaja o propa»atorji velik uspeh, ki ga je dosegla ,nala tirolica mestna občina W6rgl z uved* bo takega denarja. . Sistem obstoja v tem. da bankovec vsak Inl^n ali nveec izgubi gotovi del svoje vrednosti. Vsak teden (n. pr. v sredo) ab pa ob konca vsakega meseca izgubi ta denar gotov odstotek svoje vrednosti (n. pr. r n), zato ga je treba po odbitku tega od sto tka zamenjati ali pa se mora na banko-vec nalepiti posebna znamka, da denar dot* zopet polno vrednost. Mesto W orgel je pred leh v stiski uvedlo z* plačilni promet med meščani m z občinsko blagajno tak denar, ki ga je izdalo r.a podlagi založenih pravih bankovcev pn mestni hranilnici. Uspeh te uvedbe je t>il ta da so občani pričeli redno plačevati davke in ko so plačali vse zaostanke, so pričeli celo plačevati davke v naprej. Tako je občina dobila znatna sredstva za izvedbo javnih del. Prišli so celo strokovnjaki i* \merike proučevat ta sistem in dejansko so slični denar uvedle tudi nekatere ameriške občine. Denarni teoretiki in narodni ekonomi ee doslej s tem sistemom niso bližja pečali, letos pa je tudi strokovna znanost zagrabila sa problem in ie pokazala predvsem njegove hibe. na katere je treba opozoriti tudi našo širšo javnost, ker se Je, kakor rečeno, tudi pri nas pričela širiti propaganda za uvedbo Gesellovega denarja. Najprej ugotavljajo strokovnjaki, da gre tu v prvi vrsti za nov davek, ki ga morajo plačati oni. ki imajo slučajno bankovec v rokah na dan, ko je bankovec izgabil določen odstotek svoje vrednosti. Tak davek pa ni malenkosten, 6e jx>mislimo, da ga je na leto treba plačati — če se odbije na mesec l«/o _ skupaj 12 n/o od dejanskega obtoka. Krožna hitrost ee res zelo poveča, in če bi se tak denar uvedel za vso državo — takega primera še ni — potem bi bilo treba obtok bankovcev silno zmanjšati, sicer so inflacijonistične posledice neizogibne. Znani ameriški znanstvenik Irwing Fisher, na katerega se pristaši Gesellovega denarnega sistema pogosto sklicujejo, praui celo, da je ta sistem eden izmed številnih možnosti inflacije. Nevarnost pa je še večja za kreditno^ gospodarstvo. Vsak denarni zavod mora imeti, če hoče v redu zadoščati svojim obveznostim. v blagajni večje zneske gotovine. Čim večje so njegove obveznosti, tem večja morajo biti njegova likvidna sredstva. Ze danes stane držanie take rezerva prav mnogo (veliko izgubo na obrestih); stroški za držanje likvidnih sredstev pa bi se pri uvedbi Gesellovega denarnega sistema še povečali (n. pr. za 12 %> letno), kar bi ime; io za posledico ali podražitev kreditov, ali pa poslabšanje likvidnosti, kar bi bilo še slabše. Če pa se žirovno dobroimetje pri novčanični banki izvzame od razvrednotenja, potem bi se sicer naglo povečal klirinški promet, vendar bi bila s tem dana zopet možnost tesavriranja v obliki kopičenja ži-rovnega dobroimetja, davek v obliki _ razvrednotenja bankovcev pa bi nosil mali^člo-vek, ki ei ne more držati žirovnega jačuna pri novčanični banki. Docela pogrešno pa je nadziranje, da bi se z uvedbo takega denarja povečala kupna moč, zakaj kupna moč more izvirati le iz produkcija in delovnega zaslužka, če pa 6e drugače ustvarja, je to le inilaciia. Pristojbine za devizno poslovanje Na podlagi člena 9. zakona o odobritvi pogodbe med državo in Narodno banko za izvršitev zakona o denarju kraljevine Jugo-*lav;ie od 11. maja 1930 ter zaradi nastale potrebe je finančni minister na predlog Narodne banke odredil, da se točke 1 do 5 člena 20 pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami izpremene in glase* Točka 1.: Banke. jKtoblaščene za poslovanje z devizami in valutami plačajo letno r 00 od vplačanega kapitala, tako da najmanjša vsota vplačila ne more biti manjša kakor 2000 Din. največja pa ne vec ko 50 000 Din na leto. Točka 2.: Banke, pooblaščene za poslovanje z valutami in za izdajanje izrazil o za-varovanju valut, plačajo letno V, »o od vplačanega kapitala, tako da največja vsota vplačila ne more znašati več ko 10.000 Dm Tin Ipto Točka 3: M »trne hranilnice m ncum podobne ustanove, ki niso delniške družbe plačajo v pnvem primeru, to je pod točko 1 1° oo v drugem primer«, to je pod točko 2, Pa i/2°/oo na leto od vplačanega kajpitala. Ce pa tega kapitala ni, pa od višine fondov na poddagi zadnje bilance. Točka 4: Banke, pooblaščene za poslovanje z devizami in valutami, ki ima.io podružnice s posebnimi pooblastili, za katerekoli od teh poslov, plačaijo še po 2500 Din na leto za vsako podružnico, ki ima To pooblastilo. T.nčka 5: Menjalci, pooblaščeni za poslovanje z valnitaini. plačajo: 1) v Beogradu Zaerefou in Ljubljani po 5000 Dm ti a leto, 2) v Novem Sadu. Saratjevu, Skopljn in Splitu po 3000 Din na leto iti 31 v ost al ih krajih po 1500 Din na leto. Ta od,lok stopi v veljavo 1. julija 1&3-3. Gospodarske vesti - Gospodarsko zbližanje balkanskih držav. Gospodarski odsek jugoslovenske nacionalne skupine balkanske konference P imel kot vršilec dolžnosti nacionalnega odbora Medbalkanske trgovske in industrijske zbornice v Carigradu zadnje dni pod predsedništvom dr. Jurja Tomičiča., šefa Zavoda za pospeševanje zinanje trgovine, več sej, na katerih je proučeval sklepe, ki jih je spre j el svet Medbalkanske trgovske in industrijske zbornice na svojem sestanku 27. maja t. 1. v Carigradu. Med dragim je bilo na teh sejah sklenjeno, da zahteva gospodarski odsek jugoslovenske skupine balkanske konference na podlagi poročila podpredsednika Medbalkanske trgovske in industrijske zbornice Svetislava Marodida, spremembo statutov Medbalkanske trgovske in industrijske zbornice, da se doseže dekoncentracija dela zbornice same in njeno laž j e finansiranje, ker zahtevajo sedanji statuti koncentracijo dela v Carigradu, za kar je potreben velik aparat in je to združeno z velikimi stroški. Razen tega so na sejah razpravljali tuli o grškem načrtu multilateralne trgovinske pogodbe med balkanskimi državami ter so prišli do zaključka, da ie ta načrt izdelan teoretično, niso pa upoštevane realne gospodarske razmere posameznih balkanskih držav. Gospodarski nri« ^k je zato sklenil zahtevati v smislu resolucije treiie balkanske konference v Bukarešti sklicanje pripravljalnega odbora, ki nr>i to vprašanje dobro prouči, zbere po-tr >bno gradivo in nato pristopi k sestavi projekta. — Poslovni davek pri javnih dobavah. Davčni oddelek finančnega ministrstva •<> poslal finančnim direkcijam pojasnilo sr'ede pobiranja sknvpme^a odnosno splošnega davka na poslovni promet od dobaviteljev, kadar sklepajo nabave za državo. Po tem pojasnita je treba pobirati pri nabavah za državno ali avtonomno oblast od .dobaviteljev skupni oclmos-no splošni davek na posilormi promet po tisti stopnji, ki je veljala na dan sklenitve licitacije. ne pa na dan odofaritve licitacijsike pogodbe. S tem se nabaviteljj lahiko okoristi pri uvozu blaga samo tedaj, če prinese pristojni carinami potrdila tiste državne, odnosno samoupravne oblasti, za katero se vrši nabava, da se blago uva-* ža zaradi izpolnitve z državno ali samoupravno oblastjo stklenjone licitacije, in • otrJilo pristojne Zibonnice za TOI, da na-bavljalec omenjenega blaga ne proizivaja v državi in da nima prejšnjih zalog. = Vprašanje naših terjatev v Španiji. Pred meseci je nastal v razvoju trgovinskih odnošajev med našo državo in Španijo zastoj, ki so ga povzročile devizne omejitve, ki jih je odredila španska vlada, da bi postala španska trgovinska bilanca zopet aktivna. V zvezi s temi omejitvami so prišle skoraj vse terjatve naših trgovcev v Španiji pod zaporo. Da bi se odstranile vse te in druge ovire, predvsem pa, da ba se uredilo vprašanje likvidacije naših terjatev, sta pred dnevi odpotovala v Španijo zagrebški industrijec g. Ivan Vilhar in špansiki častni konzul na Sušaku Joahim Ponce. V Madridu ,kjer se mudita skoraj že 14 dni, sta se pričela z merodajnimi krogi pogajati in, kakor pravijo poročila, se pogajanja razvijajo precej povoljno, tako da se je nadejati, da bo vprašanje naših terjatev ugodno rešeno in da bo spet omogočen živahnejši blagovni promet med obema državama. Trajna peč —> Lutz ■s Nova delniška družba. Kraljevska banska uprava je odobrila g. Mirku Ilofstatter-iu, ravnatelju tvrdke Guido Riitgers v IIo-čah in drugom v Mariboru, da ustanove delniško družbo z imenom »Jugoslovenska tvornica za impregniranje lesa Guido Riitgers, d. d. v Hočah pri Mariboru«. Namen družbe je zlasti obrtniško impregniranje lesa in dragih 9novi za industrijske, kmetijske in stavbne potrebe, izdelovanje asfaltnih in terskih proizvodov ter impregnacij; ski h snovi, trgovina z naštetimi predmeti ter izdelovanje ter polaganje lesenega tlaka. Osnovna glavnica znaša 2 milijona Din in je razdeljena na 400 komadov na imetnika glasečih se delnic po 5000 Din. = Razsodišče za spore v hmeljski trgovini. Po včeraj v ^Jutru« objavljenih uzan-cah za hmeljsko trgovino 6e obe stranki v sklepnem listu obvežeta, da sa v primerj sporov podvržeta razsodišču. Istočasno z uzancami sta sedaj Hmeljarsko društvo in Združenje trgovcev za sreze Celje, Gornji grad in Šinarje objavila tudi seznam razsodnikov. Od strani Hmeljarskega društva so bili za razsodnike določeni gg.: dr. Rud. Mikuš, Vojnik; inž. H. Jeschounig, Arjavas; Rudolf Lorber, Žalec; Nik. Kočevar, Žalec in Ivan Hočevar, Gomilsko; za namestnike pa gg.: Jos. Kožuh, Škofjavas, Ant. Steiner, Gotovlje; Emest šašteršič, Žalec. Od strani Združenja trgovcev so bili za razsodnike določeni gg.: Vilko Senica, Žalec; Josip Vovk, Žalec; Jos. Steiner, Žalec; Jos. Tir še k, Polzela; Maks Cukala, Sv.. Jurij ob Taboru; za namestnike pa gg.:Rikard Maršič, Braslovoe; Ant. Ulaga, Celje; Stanko Oset. Sv. Peter v Sav. dol. Konkurz je razglašen o zapuščini po dne 3. t. m. umrlem Francu Terdini, trgovcu v Ljubljani, Stari trg 17 (upravnik mase dr. Lovrenčič. odv. v Ljubljani; prvi zbor upnikov pri okr. sodišču v Ljubljani 1. julija ob 10., prijavni rok do 5. avgusta, ugotovitveni narok 12. avgusta); nadalje o imovini Urbana Horvata, tdgovca v Novem mestu (upravnik mase Stanko Pečar, odvetnik v Novem mestu; prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Novem mestu 4. julija ob 9., prijavni rok do 8. avgusta, 'ugotovitveni narok 22. avgusta); in končno o imovini Marije Hude, trgovke, gostilničarke in jsosestnie na Grosupljem (upravnik mase dr. Vil. Krejči, odvetnik v Ljubljani; prvi zbor upnikov pri okr. sodišču v Ljubljani 1. julija ob 9., prijavni rok do 5. avgusta, ugotovitveni narok 12. avgusta). = V trgovinski register se je vpisala tvrdka Valentin Stampach & Co., trgovina z lesom na debelo v Mariboru. — Tvrdka M. Sečko & Co.. mehanična tkalnica v Po-brežju pri Mariboru, je spremenila im* v Hugo Stern & Co., mehanična tkalnica. V zadružni register se ie vpisala tvrdka: Konsumno društvo za Šoštanj in okolico, r. z. z o. z. v Šoštanju. — Nove železniške tarife, ki stopijo v veljavo 1. julija t. 1., dobijo interesenti pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. = Dobave. Pri komandi dravske divizij-6ke oblasti, intendanturi v Ljubljani se bo vršila 27. t. m. četrta javna ustmena licitacija za dobavo 2800 kg petroleja v letu 1933-/34. za ljubljansko garnizijo. Inženjer-ski oddelek komaude dravske divizijske oblasti v Ljubljani razpisuje za 30. t. m. pismeno licitacijo za dobavo 10.000 kg bencina in 150.000 kg portlandskega cementa. Pri intendanturi dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila 5. julija druga licitacija za nabavo 3000 kg zdroba, 7000 kg rezancev, 1500 kg leče, 25.000 kg svinjske masti ali olja, 3000 kg kavine konzerve, 200 kg cikorije, 100 kg prazenega ječmena in 300 kg suhih češpelj. Pri direkciji držaT-nih železnic v Zagrebu se bo vršila 15. julija druga javna ofertna licitacija gledi dobave varnostnih naprav. = Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 3. julija ponudbe za dobavo 100 m »Ba!a-ta« jermena. Komanda pomorskega arze-rala v Tivtu sprejema do 12. julija ponudbe za dobavo raznega materiala kakor ključavnic, kljuk, vijakov itd. Ista komanda sprejema do 16. julija ponudbe glede dobave 2.000 kg azbestnih pokrival, 200 ke azbestnega platna, 1.670 kg azbestnih plošč in 15 kg azbestnega prahu ter 220 komadov bakrenih batov z azbestnim vložkom raznih dimenzij. Uprava policije v Zagrebu sprejema do 28. t. m. ponudbe za dobavo 90 komadov plažčev in do 29. julija glede dobave 350 komadov hlač za policijsko stražo v Zagrebu. = Doba.ve. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. t. m. ponudbe za dobavo 10.000 komadov zidne opeke, 10.000 komadov zarezne strešne opeke in 3.000 komadov strešne opeke bobrivcev; do 30. t. m. glede dobave 600 kg črne pločevine, 2.000 kg pocinkane pločevine in 13 plošč črne pločevine; do 7. julija pa glede dobave 600 kg žič-nikov, 1.000 kg cinkaste pločevine in 100 kg apajalnega kositra. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 6. julija ponudbe za dobavo 300 m manesma-novih cevi, dalje glede dobave medenih kljuk in -okovja za vrata, 650 kg železne žgane žice, razne opreme za konjsko vprego in glede dobave 7.0000 komadov šplint. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: pri upravi jetnišnice deželnega sodišča v Ljubljani 30. t. m. četrta ustna ofer-talna licitacija za dobavo kruha tej jet-nišnici za čas od 1. VII. do 30. IX. 1933; HuM&Ju* 70 — 72; banatska 66 — 68; sremska 68 do 70; sremska za julij, pariteta Indjija 70 do 72; baška ladja Sava 71—73; baška 'adja Begej 69 _ 7i. — Oves: baški, 6remski in slavonski 87.50 — 92.50. Ječmen: baški in sreniski 64/65 k? 98 — 100; pomladni 66/67 kg 100 _ 102.50. Moka: baška, banatska »0g< in »ogg« 345—360; »2« 335—340; >5< 305 — 320: 285 — 290; >7« 185 do 195; j8c 65 _ 67.50. Otrobi: baški 52-50 do 57.50. Fižol: baški, sreniski beli 95 — 100. kgev arodn .bs.n coiif.s, -f Budimpeštanska terminska borza (23. t. m.l. Tendenca mirna, promet slab. Pšenica: za okt. 10.46—10.47; rž: za oktober 6.35—6.36; koruza: za julija 7.62—7.64. za avg. 7-80—7.81. VTNO -4- Vinsko tržišče v dravski banovini (24. t. m.) Še zdaj ne moremo zaznamovati večje živahnosti v naši vinski trgovini M nogo je temu krivo dolgotrajno slabo vreme, ki zadržuje živahno delo na deželi in v mestih. Če ni zaslužka, ni prometa. terpentinovo milo, z njim se lepo pere, če Položaj na naših borzah Ljubljana. 24. junija. Na ljubljanski borzi je znašal preiekli teden devizni promet 3-15 milijona Din nasproti 1.80, 2.48, 3.69 in 1.84 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Največ prometa je bilo v avstrijskih šilingih v privatnem kliringu. Ameriški dolar je v teku tedna navzlic pričakovani stabilizaciji ponovno popustil, in sicer od 67.75 na 59.33 Din za 1 dolar (srednji tečaj skupaj s premijo od 28.5 °/o). Avstrijski šiling se je v početku tedna trgoval po 8.90. proti koncu tedna pa je nekoliko popustil. Med efekti je na ljubljanski borzi prišlo do prometa v delnicah Kranjske industrijske družbe po 300. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda v ponedeljek trgovala po 195, potem pa se je okrepila, tako da ie bila včeraj zaključena po 200. Zelo ČTrsta je bila nadalje tendenfa t dolarskih papirjih, ki so ee zlasti zadnje dni dvignili za več točk. Od početka tek. meseca so se tečaji dolarskih papirjev okrepili za okrog 20n/n, kakor je razvidno iz naslednje primerjave: l.VI. 23. VT. 7®/» Blair 81.50-32.50 37—38 8n/o „ 32 d en. 38—41 7 '/o Seligman 45 den. 54—56 Tudi 7®/o investicijsko posojilo, ki je zadnji teden popustilo, se je popravilo. V ponedeljek je bilo se zaključeno po 41.50, voe<-raj pa se je nudil denar po 43.50. .Blaihšr Devize. Curih. Pariz 20.38, London 17.6050. New-york 417.50. Bruselj 72.375. Milan 27.176, Madrid 43-40, Amsterdam 20.7325, Berlin 122.95, Dunaj 57. Stockholm 90-65, Osio 88.50, Kobenhavn 78.50. Praga 15.41, Varšava 58.05, Bukarešta 3.08. Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 11.43, London 30.76, Milan 47.71. Newyork 731,0S, Tariz 35.73. Pratra 25-39, Curih 175.29, 100 S v zlatu 128.01 S pap. Efekti. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 14 30. Trboveljska 15.01, Alpine - Montan. 12.G5. belino. Trami se običajno prodajajo in kupujejo v suhem stanju jx>sebno, če so določeni za izvoz to oa zaradi tovornin-e in ker se v svežem stanju ne morejo uporabljati. Kot merkantilna teža naj se vzame na m* 450—500 kg. V splošnem se trami sedaj še preceq iščejo, vendar samo po noti; monte-trami se zelo težko oddajo, ker zaradi pomanjkanja denarnih sredstev nihče ne more držati velikih zalog. Zato je le malo upanja, da bi v doglediiem času oživela kupčija z monte-trami. 2ITO. + Chicago, 24. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 8R.125, za september 82.50, za december 85.50; koruza: za julij 48.25, za december 56. + Novosadska blagovna borza (24. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 42 vagonov. Pšenica: baška, okolica Novi Sad. Sombor, srednjebaška, gornjebanatska, baška potiska, baška ladja Tisa, sremska 212.50 do 215; gornjebanatska, gornjebaška 210 do 212.50; baška, sremska. ladja Begej 210 do 215. Koruza: baška 67 — 70; baška bela ga zahtevate, ste pravo zadeli, ker \e ceno in dobro ter povsem domač izdelek. Ima ga vsak trgovec v zalogi Ob košnji vse žeja. a letos vse napaja preobilen dež z jezo in siromaštvom. Vinski trgovci neprijazno gledajo na tako zaspani promet. Enako se godi vinogradnikom. Tu pa tam se nalože kak vagon po večini le cencnega vina po 2 do 3 Din. Večje povpraševanje je po rdečem vinu in črnini, a pričelo se je tudi zanimanje za belo vino. Cene so različne in se ravnajo po jakosti blaga, a ni še posebne tendence za dvig. Morda se situacija predrugači prihodnji mesec, ko se pokaže, da bo pridelek v dravski banovini letos vsekakor manjši kakor lani. ker je nastavek slabši in tudi cvetenje ni normalno. Spor zaradi Trgovske akademije poravnan Blagovna tržišča LES. Produkcija tramov pri nas se Je precej poživela. Kar se tiče izdelave blaga se polaga na izdelavo precej večja pažnja kakor pretečeno leto. Poudariti pa moramo pri tem j>onovno naslednje: Da so trami mer-kantilni glede izdelave, se zahteva, da morajo izikazati v sredini z vštetkom običaste-ga roba zahtevano debelino. Posebno pri štajerski produkciji, ki je sicer zelo lepa. se na to dejstvo polaga premalo pažnje. Kot princip pri tesanju naj velja, da ima tram na sredini islo debelino kakor na zgornjem koncu. Pri tramih glava — glava pa morajo imeti trami na obeh konceh pogojeno de- Ljubljana. 24. junija. Spor zaradi višine nove, že v sirovem stanju dograjene palače za trgovsko akademijo je prišel v zaključni štadij. Včeraj je banska uprava izdala odločbo, ki omogoča ureditev spora brez večje materijalne škode za društvo »Trgovska akademija«. Banska uprava v 9voji odločbi najprej opozarja na § 22. gradbenega zakona, po katerem mora biti vsaka zgradba projektirana in na zunaj izoblikovana tako, da je v skladu s krajem in okolico odn. da ne kali slike kraja ali ulice. Regulačni in par-celačni načrt določa zaradi tega način zazidava blokov, višino poedinih delov ali celote ter njih estetsko razvrstitev. Posebno je treba uvaževati zgradbe, ki po svojem izrednem namenu lahko postanejo dominantne točke ali arhitektonsko monumentalen povdarek celote. Zato se mora taki dominantni točki ostala soseščina gradbenih mas harmonično podrediti, tako v oblikah kakor tudi v dimenzijah. Banska palača je s svojo arhitektonsko zaokroženo zunanjostjo in neojrorečno solidno monumentalnostjo dominanta, ki mora biti upoštevana pri zazidavi okolice. Tudi njen namen kot rej>rezentanca vrhovne upravne oblasti v banovini zahteva, da obdrži svoj dominanten značaj. Tej kategorični zahtevi so se doslej podredile vse zgradbe ob Bleivveisovi cesti v okolici bansko palače. Na desni strani palače so bile zaradi tega prvotno projektirane samo dvonadstropne zgradbe. Z dograditvijo 4 nadstropnega okrog 21 m visokega ^Trgovskega doma- je bilo prvič prelomljeno 'io načelo glede pravilne višine. Neugoden vtis pa fe nekoliko zabrisan, ker je ta palača bolj odmaknjena od Blei-vveisove ceste. Pri novi zgradbi trgovske akademije na oglu bi bilo treba skrbeti za arhitektonsko ustreznejši in pravilnejši prehod od višine Trgovskega doma na višino novih zgradb ob Bleivveisovi cesti, to je 16 metrov, kolikor znaša višina glavnega venca banske palače. Ta zahteva je bila že poudarjena pri svoječasni lokalni komisijski razpravi za gradbeno dovoljenje poslopja Trgovske akademije. Priporočena js bila drugačna izvršitev jx>slopia v četrtem nadstropju zaradi estetsko ugodnejšega prehoda navzdol, na kar so pristali zastopniki gradbenega gospodarja, kar se pa dejansko ni izvršilo. Razlika v višini med obema zgradbama znaša 7 m, kar povzroča estetsko neuravnano sliko okoliša. Glede na navedena dejstva, bi bilo sicer treba znižati novo poslopje trgovske akademije, da bi se doseglo potrebno ravnovesje z obstoječimi zgradbami, zlasti z bansko palačo. Ker pa bi bilo to pri sedanjem stanju v zvezi s težkimi denarnimi žrtvami, je bilo treba proučiti možnost rešitve problema na načir. ki bo vsaj deloma ustrezal arhitektonski sliki okoliša. Iz navedenih razlogov je banska uprava odredila dopolnitev odn. preureditev projekta in sicer takole: Glavni venec nad tretjim nadstropjem je čim bolj odnesti; nai-nian j pa za 1.25 m. Ta poudarjen venec mora biti speljan tudi j>o južni čelni steni, ki°r se ubij3 v strehi stanovanjske hiše Zbornice za TOI. Venec nad najvišjim (četrtini) nadstropjem pa mora bit čim manj viden in le v takih merah, ki so potrebne za napravo nizkega malo odnesenega odkapnika. Najkasneje do 1. julija bo moralo društvo Trgovska akademija predložiti naČrt° za spremembo in dopolnitev projekta. Odločba banske uprave sloni na § 134. zakona o občem upravnem postopku v zvezi s §§ 22., 87 in 93. gradbenega zakona. Spor zaradi višine poslopja trgovske akademije naj bi bil našim oblastvom svarilen vzgled, da v bodoče postopajo strogo po zakonitih predpisih, zlasti glede na novi gradbeni zakon. Ta predpisuje v § 87., da pregleduje in odobrava projekte za zgradbe, namenjene javni rabi, ban. Oči vi dno bil odlok mestnega načelstva od 16. febr. t I. giede gradbenega dovoljenja izdan brez odobritve načrta od strani bana, sicer ne bi moglo priti do sjx>ra šele sedaj, ko je poslopje v sirovem stanju dograjeno. To odobrenje je bilo izdano šele z včerajšnjim odlokom pod pogojem, da se izvršijo zahtevane spremembe. Ker pa se odlok sklicuje tudi na § 93. gradbenega zakona, ki pravi, da mora občina prepovedati nadaljnjo gradnjo, če se ne izvaja ]>o gradbenem dovoljenja. je jasno, da se tudi gradbeni gospodar ni držal točno gradbenega dovoljenja. Zato naj v bodoče tudi gradbeni gospodarji odn. njegovi zastopniki bolj pazijo na točno izvršitev odobrenega projekta, sicer se jim lahko delo ustavi in jih obiaslvo lahko prisili, da zgradbo naknadno spremenijo v smislu gradbenega dovoljenja. Po § 134. o o. u. p. pa ima najvišje oblastvo, ki je pristojno odločati v dotičnem predmetu (v našem primeru banska uprava) pravico zara di zaščite javnih interesov v potrebnem obsegu razveljaviti ali spremeniti pravomoč no odločbo, kolikor je to neizgobno potrebno, da se odvrne nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za državno varnost, za javni mir in red, za javno varnost in moralo ali za narodno gospodarstvo. Repertoarji LJUBLJANSKO NARODNO GLEDALIŠČB DRAMA Nedelja, 25.: Okence. Izven. Zadnjič. Znatno znižane cene od 20 Din navzdol. Ponedeljek. 26.: Izpreobrnitev Ferdiša Pi-štore. Izven. Znižane cene. OPERA Nedelja, 25.: Grofica Marica. Znatno zniza-ne cene od 30 Din navzdol. V uloai Ta-sila g- Gostič. Ponedeljek, 26.: Marta. Zadnjič za r*i B. Torek, 27.: Turandot. Gostuja ga. Zmka Vilfan - Kunčeva. Zadnjič. C. Znižane cene. Dramske predstave v zletnih dneh. Ljubljanska drama uprizori v zletnih dneh v j>o-nedeljek 26. t. m. Langerjevo komedijo >Izpreobrnitev Ferdiša Pištore«, v torek Kref: tovo izvirno zgodovinsko dramo »Celjski grofje«, na Vidov dan v sredo Molierov« komedijo >Tartuffe«. Za vse tri predstavo veljajo znižane cene. V »Grofici Mariei« drevi v običajni zasedbi z go. Poličevo v naslovni ulogi poje grofa Tasila gosp. Gostič. Operne predstave r zletnih dneh. V ponedeljek se poje >Marta«, v torek »Turandot«. Za obe predstavi veljajo znižane cene. Opozarjamo, da gostuje v torek gospa Zin-ka Vilfan - Kunčeva iz Zagreba. Na Vidov dan se poje Foersterjeva opera »Gorenjski slavčekc, na praznik sv. Petra in Pavla pa Smetanova opera »Prodana nevesta«. Obe predstavi sta izven in veljajo znatno znižane cene od 30 Din navzdol. Opozarjamo, da bodo vse predstave v zletnih dneh zaradi nestalnega vremena v obeh gledališčih. MODERNA ZAVESA 7544 je iz indanthren barvnega pralnega etamina. ki ga v najnovejših krasnih vzorcih izberete po izredno nizkih cenah pri: RUDOLF SEVER, Marijin trg 2. Oglejte si izložbe in se prepričajte! Zavese izvršujem po naročilu in izberi najceneje in lepo. Najcenejše bivanje na morju v hotelu-pension PILAR z dependanco Ljuba Omišal j Prvovrstna dunajska in domača kuhinja. Zbirališče Slovencev. R. TRATNIK. Leica kamera model III. JE DOSPELA Fotomateriial Janko Pogačnik Ljubljana, Tyrševa cesta 20. 7552 Pozor Sokoli! Ne pozabite obiskati gostilno „pri FAJMOŠTRU4 za Prešernovim spomenikom in na veselič-nem prostoru, kjer se bo dobil na ražnju pečen prašiček in dober vinček. 7516 Žične vloge po 109 Din žične vloge iz lzvanredno trde žice Din 159. Plačljivo vnaprej, franko vsaka železniška postaja. Preprodajalci dobijo popust. Pri naročilu se prosi, da se navede natančna notranja mera postelje. „WEKA", MARIBOR 9. E Izredna prilika! Prodam prostovoljno svojo dobro vpeljano in moderno urejeno TOVARNO NOGAVIC ki se nahaja v pogonu in ima kapacitete 75 ducatov dnevno. Cena je zelo ugodna. — Pisma je nasloviti na ogl. oddelek »Jutra« pod številko 75. 7533 S Obiskujte naša letovišča Kraljestvo mode Črno belo Doslej še nobena moda ni prezrla te kontrastne in elegantne sestave. Zlasti za postne dneve se zdi črno-bela kombinacija še bolj primerna, kakor v zimskem času. Seveda ie potrebno, da s črno-belim modelom soglašajo vse ostale modne podrobnosti (klobuk, rokavice, torbica in čevlji), ^a ta način dosežemo ncprekosljivo eleganten učinek. Uspehi črno-bele mode so prav lahko umevni, če pomislimo, da stoji ta sestava izven minljive dnevne mode. Črno-bela obleka ostane z malimi izpremembami tudi po več letih moderna, kar ie zlasti v današnjih časih velike važnosti. l.eto-s vidimo mnogo črno-belih svilenih modelov, pa tudi lahko poletna blaga se uporabljajo v ta namen. Črno-bele motive najdemo često celo pri vzorčastih svilah. Pri okrasju črno-belih modelov moramo biti jako previdni. Vse, kar je odveč, deluje neokusno, vsaka linija pa mora biti pravilno izpeljana, kajti črno-bela moda je moda kultivirane enostavnosti. Mnoge dame smatrajo, da je črno poleti prevroče. Pomisliti pa moramo, da nosijo ;;er..->ke južnih krajev večinoma črne obleke in črno porozno blago ni nič bolj toplo ry1 barvastega. Obleka mora biti lahka, pa }n fcocno z ugodjem nosili! Vsaka dama rabi enostavno »malo obleko«, ki ji pride prav ob vsaki priložnosti. Jako prijazna je črna obleka s kratkimi rokavi. Oblecimo še bel platnen bolero s kepom, obleko pa prepaš^mo z enakim pasom in elegantna črno-bela kombinacija je gotova! Enostavna bela garnitura pretvori navadno črno obleko v eleganten model. Oglejmo si našo drugo skico, ki predstavlja obleko z gladkim životom in zanimivo nagubanim krilom. Vratni izrez je obdan s tremi gladkimi robovi iz belega pikeja. ki se ponavljajo na kratkih rokavih Klobuk, rokavice in čevlje s' omislimo v beli barvi. Slikovite in izredno elegantne so bele obleke s črnimi peletot-ii, ki so tričetrt dolgi ali pa soglašajo z dolžino obleke. Pale-tot ima kratke rokave in mora biti povsem enostavno ukrojen, ker se barvni kontrast na ta način najlepše uveljavi. Tudi večerna moda se s pridom poslužuje črno-belih motivov. Cela vrsta novih modelov nam dokazuje učinkovitost te zamisli. Nove večerne obleke so nekoliko krajše, tako da jih moremo nos'ti tudi popoldne. Zadnja skica nam nredočuie tako belo obleko s plisiranimi krilci na ramenih in v krilu. Ogromna črna cvetlica na rami in črn lakast pas dajeta obleki umetniško popolen videz. Obrnjeni sonenik ki ga je nosila elegantna bidermajerska dama. se je naenkrat povrnil ter učinkuje jako originalno. Ta kapriciozni preostanek iz minulih, sentimentalnih časov je ves v vo-lančkih. Na koncu ga krasi šopek s tra- kovi. ki nam služijo za ročaj in ki dajejo sončniku mladostno ljubek videz tudi tedaj, k--> ga odpremo. Ce se šopka in trakov naveličamo, moremo nositi sončnik tudi brez tega okrasja, ki je res da primerno le z a bolj slavnostne priložnosti. ,NGj,™u™uEirai UdilSOftlNK LJUlLJflNfl Levstikova ulica na Vrtači Od leta 1813 odličen bel šifon. Vezenje z vrvicami na rokavicah in na torbici velja za zadnjo novost na tem polju in je vsekako izredno originalno. Seveda gre tu za barvaste vrvice, ki dajejo modernim motivom potrebno svežost. Ker so vrvice močno in izdatno tvorivo, je tako ročno delo hitro končano. Zato izgotovimo v najkrajšem času več komadov te vrste. Zaradi svoje barvitosti pristojajo take rokavice k vsaki obleki in jih zato prištevamo k najbolj priljubljenim prilastkom poletne mode. Naše morje MAKARSKA Morsko kopališče in letovišče na podnožju Biokova (1762 m). Divna plaža (1500 m), kristalno čisto morje, krasen borov gozd ob plaži. Izvrstna studenčni-ca, električna razsvetljava, dnevne zveze s parobrodom s Splitom in Metkovičem v dveh urah. Kopanje brezplačno. Prospekte in informacije daje brezplačno Kopaiišno povierenstvo. 167 Hotel Lončaris, Sskf pri Crikve.nici. Renomiran. Obiskan od Slovencev. Vsaka soba s teraso. Elektrika. Voda. Domača in dunajska kuhinja. Pen-sion Din 65.—. Prospekt. 168 NOVI VINODOLSKI Priljubljeno rodbinsko kopališče na gornjem Jadranu z lepimi in prostranimi plažami. — Dolgo obrežno šetališče s prekrasnim parkom in moderne vile. Izvrstna voda in električna razsvetljava. Dnevni izleti po kopnem in morju, tenis igrišče in razvit plavalni in ribarski šport. 176 i can-, /r-\V, g»m M /c-m /c\N-; /p;m £.sn-, t Zdravniška posvetovalnica F. š. Pri revmatizmu in živčni oslabelosti so se dobro obnesle kopelji na Doberni. — Krvni pritisk. V dobi menjave, ko izostane funkcija ženskih organov, kaj rad nastopi povečani krvni pritisk v glavo in srce. Ti pojavi so sicer neprijetni, vendar pa brez nevarnosti. Priporočamo vam bal-drijanov čaj in pa kopelji s ogljikovo kislino. — Lina T. D. V kolikor se da sklepati iz opisa, so glavni vzrok vaše bolezni gliste. Treba je, da se črve v blatu preišče, da se ugotovi, kake vrste da so in na podlagi te preiskave se potem lahko odredi primerno zdravljenje. — Ptuj. Pri neprimerno veliki, stalni žeji je treba vedno misliti na sladkorno bolezen. Zato vam nujno priporočamo zdravniško preiskavo, posebno seča, da se ugotovi vzrok in primerno zdravljenje. — A. M. Priporočamo vam zavijanje prstov v živosrebrn obliž in vroče kopelji. Splošno stanje bi vam pa verjetno poboljšali ekstrakti jajčnikov. dio Nedelja 25. junija. LJUBLJANA 8.15: Poročila. — 8.30: Gimnastika. — 9-: »Sveta vojska«. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10.: Rezervirano za prenos slavnostne akademije ob 40-letnici SPD. — 11.: O glavnih oblikah testamenta ali oporoke. — 11.30: Radio orkester. — 15.: Kmetijska ura. — 15.30: Koroške narodne poje kvintet »Sava«. — 16.30: Ljudska igra »Vdova Rošlinka«. — 20.: Pevski koncert ge. Hermsdorf-Bilina. 20.45: Citre solo. — 21.30: Cas, poročila. 21.45: Radio orkester in. jazz. Ponedeljek 26. junija LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13.: čas, plošče, borza. — 18.30: Radio orkester. — 19.30: Slovenske pesmi poje g. Marjan Rus, v esperanto prevaja g. Kozlevčar. — 20. Plošče — 20.30 Prenos iz Zagreba. — 22.30: Čas, poročila. BEOGRAD 12.05: Radio orkester. — 15.30: Popoldanski koncert. — 19.: Orkester. — 20.30: Prenos iz Zagreba. — 22.30: Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20-30: Kompozicijski večer Borisa Papandopulosa. — 21.30: Klavirski koncert Ire Kon. — 22.: Pesmi. — 22.40: Godba za ples. — PRAGA 19.10: Prenos iz Brna. — 20.25: Otroške pesmi. — 20.55: Godba na saksofon. — 21.10: Mozartova glasba. _ BRNO 1910: Mešan program. — 20.55: Slušna igra. — 21.10: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 17.15: Koncert solistov. — 18.35: Lahka godba. — 20.: Prenos opere »Halka« iz gledališča. — DUNAJ 11.30: Kmečka glasba na ploščah. — 17.25: Popoldanski koncert. — 19.: Vojaška godba. — 19.40: Nadaljevanje koncerta. — 21.: Prenos serenade. — 23.: Koncert na ploščah. — BERLIN 20.10: Beethovnova VI. simfonija. — Plesna glasba. KONIGSBERG 20 05: Večer Millockerjeve glasbe. — MttHLACKER 20.: Mešan program. _ 20.20: Koncert simfoničnega orkestra. __ 22.45: Nočni koncert iz Mona-kovega. _ BUDIMPEŠTA 17.30: Prenos promenadnega koncerta. — 19.15: Pesmi. — 20.: Orkestralen koncert. — 22.30: Nadaljevanje koncerta. _ rim 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. Torej 27. junija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45.: Dnevne vesti. — 13.: čas, plošče, borza. — 18.30: Radio orkester. — 19.30: Naša mala letovišča. — 20.: Schumanove duete pojeta gdč. Korenčanova in g. Brandsteter. _ 20.45: Belokrajinska ura; govor dr. Fuch- Obiščite letovišča na našem morju! Crikieniea največje kopališče na Jadranu. 4 ln pol ure vožnje od Zagreba vla Plase 30 hotelov ln penzljonov. Tega leta velike svečanosti ln znatno znižane cene Informacije ln prospekte pošilja Zdravi poverjenstvo ln hotel) sami HOTEL MIRAMARE, tel. 11. Suprot lje-čllišnom parku 1 kupallštu penzija u glavnoj sezoni- 85 — 95 Din ekskl. DOM OR. SEIDL. 50 sob s tekočo vodo Kopelji. garaže. Penslon v predsezonl 65 do 80 Nin HOTEL PENS ESPLANADE vls-a-vls plaže. Popoln komfort. Tek. voda. Garaža Popolna oskrba v gl. sez. 85—95 Din HOTEL PENSION SLAVIJA. 25 moderne opremljenih sob s tekočo vodo. Kopelji. esraže Informacije gratls. park hotel crnkovic vls-a-vls kopal parka. Dipl. kuhinja. Cene predsez. 65— 70 Din gl. sez 80—90 Din. Prospekti PENSION REST. WIEN. Nova moderna zgradba. Vls-a-vls kopališča V sobab tekoča voda. Informacije gratls. PENSION ADRIA, tel 10. Penzija u glavnoj sezoni: 75 — 90 Din ekskl. UPRAVA: A. CH. URBANETZ. ISTA UPRAVA: PALAČE HOTEL. ZAGREB HOTEL-PENSION IVANčIC. V bližini pristanišča ln kopališča. Tekoča voda. Po-i>o!n penslon od 60—90 Dtn HOTEI-PENSION CRIKVENICA, nedaleč od pristanišča. Moderno opremljene sobe Popolna oskrba od 60—75 Din PENS REST. GJURASIN, novozeraienc moderno ureleno poslopje s elegantne opremo Tekoma voda. Penslon v pred-se^ont 65—80 Din PENSION DANICA. Kopanje pred same vilo. Popolna oskrba 60—70 Din. Prospekti eratls PENSION EUROPA l. IVANC1C, neposredno ob kopališču. Mirna meščanska hiša Popolna oskrba od 75—85 Dtn PENSION • WIMMER« nasproti sopallSCt » lep) vili Popolna oskrba S5—85 llln Omišalj - Hotel Učk? z dependanco »VILA LOVORKA« z lastnimi kopališči in prhami. Zmerne cene Zahtevajte prospekt! 177 OMIŠ PRI SPLITU HOTEL BELLEVUE, nova stavba, tekoča voda. Penzijon Din 60.— do 80.—. Za daljše bivanje zahtevajte specialno ponudbo. 120 ENGLEBERT, podružnica Ljubljana, Tavčarjeva ul. 1 — telefon 30-01 sa, pevski oktet in metliška godba. — 22.: Čas, poročila. — 22.15: Radio jazz. BEOGRAD 11.: Radio orkester. _ 16.: Narodne pesmi. — 19.30: Mozartove glasba. — 20.40: Mandolina. — 21.20: Plošče. — 21.40: Orkestralen koncert. — 22.40: Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Koncert na ploščah. — 20.30: Koncertni večer. — 21.30: Orkestralen koncert. — 22.40: Plesna glasba. — PRAGA 19.30: Prenos opere iz gledališča. — BRNO 19 -30: prenos opere iz Prage. — VARŠAVA 17.15: Lahka glasba. — 20.: Koncert orkestra in solistov. 22. Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Koncert godalnega kvarteta. — 15.30: Komorna glasba orkestra kitar. — 15.55: Nastop novih mladih solistov. — 17.55: Ura avstrijskih skladateljev. — 19.35: Opera sFausU na ploščah. — 22.50: Godba za ples. — BERLIN 20-10: Narodne pesmi. — 20.40: »Pruska komedija«. — 22.30: Nočni koncert iz Hamburga. — KČNIGSBERG 20.05: Smejoči se filozof Vil. Busch. — 20.30: Mešan program. — 21.20: Koncert solistov. — 22.30: »Krik stepe«. — MUHL-ACKER- Prenos spevoigre iz Monakovega. 21.30: Narodne pesmi Joh. Bahmsa. H A Urejuje dr. MIlan Vidmar Nemški nacionalni mojstrski turnir, ki se je že vršil pod novo zastavo Hitlerjevega »Grossdeutscher Schachbiind-a«, je končan. Usoda je hotela, da je prvo nagrado odnesel — Bogoljubov. Rezultat ni presenetljiv, .j3 pa hud poper za vnete rasiste. Med tem ee je že začela olimpijada v Folkstoneu. Čudne vesti prihajajo z nje. Aljehin je g težavo remiziral s Kashdanom. Aljehin je izgubil svojo partijo proti Tar-takoverju. Aljehin ima v prekinjeni poziciji proti Sultan-Khanu izgubljeno igro. Kaj je s svetovnim prvakom? 2e dolgo mi ne ugaja več. Pa vendar. Tako hitro naj bo že slave konec? Nj morem verjeti. Če ima Aljehin še staro svojo energijo, ee bo pobral in popravil. Znano je. da je potoval letos okoli sveta. Tako 6e vladarju 6veta spodobi. Po olimpi-jadi pot j j e takoj v Chicago. Vodstvo razstave ca ie povabilo, da igra na slepo celili 82 partij. To bi bil svetovni rekord. Celo neprekosljiv rekord. Aljehin je menda na potovanju okoli zemlje treniral. V Tokiu je igral 14 partij hkratu na slepo. To je bila prva velika prireditev v japonski prestolnici. Kaj če bi Japonci priredili tudi velik mednarodni turnir? Škoda, da jih dolgotrajna partija, ki jo igrajo s Kitajsko, toliko stane. Nič ne bo ostalo za šah in za šahovske velemojstre. Aljehin igra neverjetno sigurno na slepo. Ne samo. da ne dela napak pri tem. Kombinacije mu teko, kot da bi sedel pri šahovnici. Ne verujete? Poglejte naslednjo partijo iz produkcije v Tokiu. Čudili se boste. Beli: dr. Aljehin Črni: Kimura Igrano na slepo hkrat.i s 13imi drugimi takimi partijami. 1. e2—e4 o7—e5 Na Japonsko še niso vdrle moderne otvoritve. 2. Sgl—f3 Sb8—c6 3. Lfl—bo --— Ruv . Lopez. 3. — — _ a6 4. Lb5Xc6 --- Razumljivo je, da sslepec« poenostavlja. 4.------b7Xc6 Običajno jemlje damin kmet. 5. d2—d 4 eoXd4 V partiji Flamberg - Tarrasch (Mannheim 1914) je črni igral f7—f6. 6. DdlXd4 d7—d6 Aljehin meni, da je na tem mestu 6. — ---DcIS^fO najboljša poteza. 7. 0—0 Sg8—f6 Leta 1904. je v Cambridge - Springsu Fox proti Laskerju igral 7. —--Sg8—e7. 8. Sbl—c3 Lc8—e6 Cnii pričakuje 9. e4— eo, pa bi rad odgovoril Sf6—d 5. 9. Lcl—go Lf8—e7 10. Dd4—a4! Le6—d7 Slabo bi bilo 10.---Dd8—d7 zaradi 11. e4—eo! 11. Tal—dl O-O 12. e4—eo ?f6_e8 Neprijetno. Na 12.---Sf6—do pa bi sledilo 13. Lg5Xe7 in črni ne more odgovoriti. 13.---SdoXc3 zaradi 14. Dj4— h4! Sc3—e2+, 15. Kgl —hI, DdS-bS, 16. Lp7—f6. Če pa igra črni: 12.---Sf6—do, 13. LgoXe7, DdSXe7. dobi po 14. e5Xd6 grdega dvojnega kmeta. Kaj vse je videl »slepk Aljehin. 13. L V carovmca Pogled v čarovnižki rastlina laboratorij narave Cela vrsta rastlinskih snovi kaže prav Čudne učinke: nekatere imajo lastnost, da povzročajo silovite pretrese v človeški duši, druge človeka v bolezni začasno ali trajno ozdravijo. Posebno važna je skupina rastlinskih snovi, ki jo znanost uvršča med »alkaloide« in ki imajo zdravilne ali ubi-jalne lastnosti. Najbolj znano >čarovno« sredstvo iz vrste alkaloidov je nedvomno morfij, ki bi ga lahko imenovali med največjimi dobrotniki, a tudi škodljivci človeškega rodu. Veliki pesniki in filozofi so že proslavljali njegove lastnosti, med katerimi je največja nedvomno ta, da uspava bolnika, ki trpi peklenske muke, v mirno spanje in mu daje prebiti krize, ki bi jih človek ob polni zavesti gotovo ne prenesel. A nevarnost morfija je ta. da se mnogi ljudje, ko so ga enkrat okusili s te strani, ne morejo ločiti več od njega in zapadejo blaznosti morfinizma. No. v novejšem času je uspelo pridobiti vrsto morfija, ki bolečine sicer lajša, a se ga ne moreš privaditi tako, da bi te duševno in telesno umoril. Kaj bi bil človek belega plemena v mrzličnih močvarah tropskih in južnih dežel brez kinina ? življenje in smrt sta odvisna tu od nekoliko gramov te snovi, ki ustavlja uničevalno delo malarije. Kinin pridobivajo iz kinove skorje in je torej rastlin- ski proizvod a sedaj je uspelo pridelati kinin tudi po sintetskem potu v laboratoriju. Na umeten način pridelujejo že več let tudi plasmahin, ki je proti malariji celo še bolj učinkovit nego kinin. Preprosto ljudstvo je poznalo zdravilne in strupene učinke rastlinskih snovi deloma že v pradavnih časih, še preden se je znanost pričela baviti z njimi. Danes vemo, da je v prastari ljudski rastlinski medicini in v ljudskem znanju o rastlinah premnogo takšnega, kar mora znanost samo potrditi. čarne lastnosti pravljične man-dragore je pripisati alkaloidu skopolaminu, raziskovalci so odkrili kemično naravo strašnih strupov, ki jih divjaki uporabljajo za svoje pšice, marsikatera srednjeveška »čudotvorna pijača« nam je razgrnila svojo skrivnost. Medicina zdravi mnoge bolezni uspešno z rastlinskimi drogami. ki jih je ljudstvo poznalo že pred tisočletji in zeliščno kopel, ki je v srednjem veku igrala tako veliko vlogo, je znanost danes za premnoee bolezni spet sankcionirala. Vsakdanje življenje stoji pod vplivom alkaloidov in brez teh si ga niti ne moremo misliti. Vsak dan piiemo s čajem in kavo osvežujoči vpliv alkaloida, teobromina in kofeina. In nikotin? Res. žlvlienje brez alkaloidov. najsi bo slabo, naisi bo dobro, bi ne bilo več življenie. v kat.erom se človek »počutil v svojem elementu«. Telesna toplota in mrzlica Moderna medicina dvomi o zdravilnem pomenu mrzlice Ko je angleški kirurg Lister pred 60 leti osnoval antiseptično obravnavo ran, je sledil sledečemu premisleku: Kako je mogoče, da se preprost kostolom gladko ozdravi, dočim je zvezan »kompliciran« kostolom. torej takšen s predrto in ranjeno kožo, skoraj vedno z dolgotrajnim in cesto smrtnim gnitjem, ki ga spremlja mrzlica? — Odgovoril si je, da pridejo v drugem primeru klice gnitja v rano in jo zastrupijo. Tako je začel uporabljati karbolno kislino v primeru takšnih ran. ki klice ubija. S tem je ustvaril pogoje današnji visoko razviti kirurgiji. Rillroth in \Veber sta na sličen način odkrila naravo »infekcijske« mrzlice. Pokazala sta. da je mogoče pri poskusnih živalih izzvati težko mrzlico, če jim vbrizgnemo v kri gnijoče rastlinske in živalske snovi. Pomisliti moramo, da je tičala tedaj znanost o bakterijah še v otroških čeveljčkih, če hočemo pravilno oceniti vso bistroumnost in dalekosežnost teh spoznanj. Ta spoznanja so pokopala stare, fantastične predstave o strupenih »miazmih« ali celo »pokvarjenih« šokih in o čisto »živčnih« mrzlicah, ki so obvladovale stare nauke o bolezni. Odtlej so nam silovita znanstvena raziskovanja otvorila globok vpogled v svet mikroorganizmov in njih učinek na človeško zdravje. Poznamo natančno, kako poteka mrzlica, ki jo mikroorganizmi povzročajo i.n izve?ban zdravnik je sposoben danes v mnogih primerih že iz same krivulje mrzlice n^ntoviti bolezen. Premnogo pa ie tudi skrivnosti, ki jih moramo razkriti, zlasti kar se ti-e kemične sestave bakteriiskih ctrupov. Nekateri med bacili n pr. bacili tifusa, novzročaio še mrtvi silne reakcije: drugi, kakor povzročite1 :i kol^e. pa "i v tej oblik' b">z učinka. Prav tako je težko razumeti, zakaj se pri pravi pljučnici »kritično« znižanje temperature v 9. dnevu izvrši skokoma v teku nekoliko ur, pri drugih boleznih pa se telesna temperatura zniža na normalno, čeprav bolezenski procesi. ki jih povzročajo bakterije, še davno niso končani. Pri nekih boleznih, kakor pri težkih oblikah tuberkuloze, niha telesna temperatura brez vidnega vzroka sem in tja, tako da je naravnost nemogoče iz tega spoznati težino obolenja. Vsekako pa spadajo vsi ti navedeni primeri bolj med izjeme in v splošnem lahko razločujemo več med seboi strogo ločenih tipov mrzlice, ki se pri določenih bakterijskih infekcijah vedno znova ponavljajo. Posebnost nekih infekcijskih bolezni je t*. da se pričnejo s treslico, ki ima svoj sedež v možganih. a ji ne poznamo pravega vzroka. Prav ta treslica, ta mraz, ki ga čuti bolnik, je bila kriva, da se je stara medicina tako dolgo branila priznati mrzlici predvsem ta učinek, da zviša telesno temperaturo. Seveda je površina telesa v nekih primerih lahko hladna, a to zaradi tega, ker se segreta kri usmeri pretežno proti notranjim organom. To spoznanje je dokončno pokopalo staro teorijo o »mrzli mrzlici«, kakor je znanost pokopala razne vrste mrzlic, kakor »živčno mrzlico«, »leno mrzlico« in druge, s katerimi je operirala stara medicina in ki so svoje ime dobile samo po kakšnem svojem izrazitem simptomu. Moderni zdravnik vidi v mrzlici samo stanje, ki se brezpogojno veže s povišanjem telesne temperature, v ostalem pa ga zanima v prvi vrsti nje izvor, bolezen, ki jo povzroča in ki ji je mrzlica samo simptom in stopnja njene moči. Posebno pa ga zanimajo vplivi mrzlice na bolnikovo srce in pljuča, kajti od teh vplivov je odvisno, kako bo bolnik prenesel obolenje. Pri tako zvani »infekciozni« mrzlici, s katero poteka večina kužnih bolezni, so vplivi na srce in pljuča posebno nevarni V stanju bolezni morajo ti najvažnejši organi življenja izvrševati še posebno na- porno delo in ni redko, da zlasti srce od napora oslabi in odpove. Ce se n. pr. pljučnica konča s smrtjo, tedaj umre bolnik večinoma zato. ker srce ni zdržalo napora. V zvezi s takšnimi učinki mrzlice jc gotovo zanimivo zvedeti, kakšen pomen in smoter ima mrzlica sploh. Ze v starih časih so ji cesto pripisovali zdravilen pomen in tudi novodobna medicina ni prenehala govoriti o »zdravilni mrzlici«. Dolgo so videli v njej nekakšen očiščevalni proces za telo in v primeru infekcijskih bolezni so pojasnjevali. da si skuša telo s povišano temperaturo samo uničiti kužne klice, ki so prodrle vanj. Vinu tega naziranja je prililo precej vode dejstvo, da prenese večina bakterij, ki prihajajo tu v poštev, brez škode še dosti višje temperature nego jih more producirati človeško telo, zlasti pa velja to za tako razširjene bacile tuberkuloze. Drugo je vprašanje, da-li ne pospešuje notranja vročina delovanje obrambnih snovi zoper infekcijo — a na to vprašanje do danes še nimamo odgovora, niti negativnega niti pozitivnega. V nekih primerih pa smemo prištevati mrzlico brez vsakega pomisleka med zdravilne pojave. Tako je n. pr. znano, da kakšna kronična bolezen, n. pr. gonoreja, včasi izgine, če ima pacient nekaj časa visoko temperaturo, recimo zaradi pljučnice. Na sličen način je prof. ^ agner-Jauregg utemeljil svoje znamenito zdravljenje paralize z najslabotnejšo obliko malarije —- postopek, ki so ga v principu poznali že stari in ki so ga\ zadnjih letih še zelo vzpopolnili z uvedbo drugih sredstev za vzbujanje mrzlice namestu malarije. Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, miglja-nju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, v kratkem času zopet dobili veselje do jedi z uporabo staropreizkušene »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Bolne ptice v kletkah Bolno ptičko v kletki spoznamo po tem, da ji tek skoraj popolnoma popusti ali pa da je preveč in se naravnost ne more nasititi. Zdrava ptica, zlasti takšna, ki se hrani z zrnjem, mora po vsakem zrnu dvigniti glavo iz krmilne čašice ali predalčka, če pa drži glavo vedno dol, je to znak, da je bolna. Perje bolne ptice je zrahljano in zježeno, namestu da bi bilo gladko in bleščeče. Tudi kretnje bolne ptice so utrujene in nevesele. oči so motne, če spi ptica ob belem dnevu z glavo pod perutmi, je to najsigurnejše znamenje, da ž njo ni vse v redu. 130 smrtnih žrtev vročine Med tem ko pri ra^ ne pridemo iz dežja in hladu, imajo v Ameriki silovito vročino, ki utegne postati še katastrofalna. če je ne bo kmalu konec. Meteorologi pa napovedujejo, da ne bo več dolgo trajala. V samem Chicagu je usmrtila doslej 130 oseb. RES LEPE OBLEKE ter pristna angleška sukna in najboljše lod-ne za športne obleke si gospodie še vedno kupujejo pri Drago Schwab, Ljubljana Dokumenti iz sovjetske Rusije V Berlinu so otvorili razstavo, ki ne vsebuje ničesar drugega nego pisma, slike in podobno dokumentarično gradivo iz sovjetske Rusije. Te stvari so poslali skoraj izključno nemški kmetje svojim sorodnikom in znancem v Nemčiji ter dajejo nekaj vpogleda v to, kakšne so razmere v boljševiškem raju. V nekem pismu stoji n pr.: »Imam bolnega moža in tri lačne otroke, ki sedijo ob prazni mizi. Najmlajšemu je tri mesece in mu nimam ničesar dati. Strašno je za mater gledati, kako ji otrok od glada umira. Ostala otroka dobita vsak dan tri majhne čebule in majhen košček repe.« Drusro pismo; »Po prijateljih sem zvedel, da je mogoče po Vašem posredovanju dobiti podporo v živilih. Obračam se zato do Vas s prošnjo za pomoč, ker je naš položaj težak in vsak dan težji. Tudi moja žena je bolna in mora vseeno podirati v gozdu drevesa. Otroka so mi poslali pred tremi tedni sem, potem ko smo bili ločeni skoraj tri leta. Smo že tri leta v pregnanstvu v Uralu in smo videli že mnogo bede. šest mesecev sem ležal zaradi trebušnega legarja. Zdravje mi je uničeno, da ne zamorem več težkega dela, v gozdu pa ni lahkih del.V nekoliko dneh bo Velika. noč. Vi boste jedli pogačo-, mi suh kruh. že cele mesece nismo videli jajca v hiši. (Drugega dne velikonočnih praznikov:) Včeraj je bila Velika noč. Zjutraj smo imeli čaj in črn kri'h v oliu ocvrt, potem sem šel v cerkev. Elza je danes od 5. zj. do 3. pop. čakala, v vrsti, da je dobila meso po 15 rubljev kilogram. Sedaj smo preskrbljeni vsaj za jutri!« Poleg pisem razstavljene fotografije so obtožba zase. Predstavljajo kakor mrtvaška okostja izsušene ljudi. Na sliki nekega mrtvesra delavca se očituje vsa grozota lakotne smrti. Razstavljeni so tudi trije koščki ruskega kruha. Prvi je sličen osušenim konjskim odpadkom, drugi izsušeni zemlji, tretji koščku opeke. človek si ne more misliti, da žive ljudje leta in leta ob tem kruhu. Hitlerfevski teror v Avstriji Kraj eksplozije na železniški progi Kiesing pri Dunaju. Bombe so položili hitlerjevci. Vojaška straža pred oblastno zaprtim sedežem hitlerjevskih mladinskih organizacij v Kremsu, kjer so hitlerjevci napadli policijo z ročnimi granatami. čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" Dve zanimivi poroki Asturski princ, najstarši sin španskega razkralja, se je poročil s Kubanko Edolmiro Sambredo Crejo. Slika kaže vpis njegove civilne poroke v Lausanni. Bivši mož filmske zvezdnice Pole Negri princ Mdivani se je poročil z miss Huttom dedinjo lastnika Woolvvirth proda.jalnic z enotno cono. Slika kaže poročenca v pari' škem uradu za civilne poroke. znanosti m Nevarni eksperimenti — usodni, toda potrebni —- na lastnem telesu Poskus na živalih igra v moderni znanosti, zlasti v modicini, ogromno vlogo. Tisoče in tisoče človeških življenj so že rešile živiali na ta način, da so se na-jpr-vo na njih preizkusili učinki novih lečil noviih operativnih postopkov ali kakšnih sumljivih snovi. Te živali plačujejo nova znanstvena spoznane a običajno s svojim življenjem in jih je šteti med mučenike in junake znanosti. So pa primeri, v katerih za takšne eksperimente žiivail ne prihaja v poštev, ker bi bil rezultat z ozirom na človeka preveč nesiguren. V takšinih primerih so v prejšnjih časih pogostoma delali poizkuse s težikimi zločinci, če so se proti plačilu osvoboditve sami javljali zanje. Danes je odipadlo tudi to in tako ne preostane raziskovalcu pogostoma nič drugega, nego da izvrši prve, negotove poskuse na samem sebi. Seveda rezultat teh poskusov večinoma ni tragičen, vendar pa se neredko zgodi, da mora raziskovalec svoje dognanje plačati s svojim zdravjem in ž i vi jemljem. Na vsak način zahtevajo podobni poskusi dosti požrtvovalnosti in junaštva v znanstvenikovi osebi. Med vsemi boleznimi vročih dežel je rumena mrzlica menda najnevarnejša. 60 odstotkov vseh obolenj se je končalo nekoč s smrtjo, v nekem hudem letu je pobralo samo v nekih ozemljih Amerike preko 20.000 oseb. če so te številke danes reducirane na minimum, je to samo posledica junaškega boja znanstvenikov proti tej bolezni. Vzemimo en primer: V začeto tega stoletja je ameriška vlada izbrala komisijo, ki naj bi rešila skrivnost rumene mrzlice. Kubanski zdravnik FinJav je izrazil mnenje, da jo povzročajo •kakor malarijo piki komarjev. Dokaza •za to ni bilo. Tedaj sta se ponudila dva Člana komisije, da izvršita poskus na sebi. žuželkoslovec Lazear je vzredi! komarje, pustil je, da s0 se nasrkali krvi bolnikov in se je dal po njih potem sam pičiti. Poskus ni imel nobenih posledic, \-er so bile njegove premise pač napačne, lkaikor danes vemo, a vendarle je zahteval od nijega dosti poguma. Isti poskus je izvršil na sebi bakteriolog Carolil in je tako težko obolel, da so ga komaj rešili, Potem so se javili za poskuse prostovoljci iz ameriške vojske. Maksikateri med njimi je podlegel, toda uspeh je bil ta, Via srno o bistvu rumene mrzlice poučeni in da ta bolezen danes pač ne zahteva toliko tisočev žrtev kakor nekoč. Boj za operacije brez bolečin je zahteva.! istotako junakov in žrtev. Najodločil-nejši posikus za uvedbo narkoze, ki se nam vidi danes sama po sebi umevna, je moral znanstvenik izvršiti isito tako na svojem telesu. To je bil ameriški zdravnik Jackson (1. 184.1). Nekega dne je v svojem laboratoriju po nepazljivosti vdihnil klorovega plina in je instinktivno segel po steklenici z etrom, da bi s tem odgnal hude učinke klora. Uspelo je izvrstno in to ga je povedilo preko nadalj-rliih poskusov na lastni osebi do epohal-nega odlkritija, da postane človek po vdihavanju te pare neobčutljiv za bolečine. Nada'ijmie ugotovitve, ki so na.m dale moderno tehniko narkoze, so prišle tudi preko takšnih poskusov. Tako se je dalo 1. 1847. v Parizu prostovoljno nartootizi-rati 19 mlajših zdravnikov z etrom _ in operacija brez bolečin je s tem letom nastopila svojo triumfalno pot po svetu. Posebno dosti junakov in žrtev je zahtevalo raziskovanje nevidnih radijevih in Rontgenovih žarkov, za katere v prvih časih niso mogli še dobro vedeti, da imajo poleg dobrih lahko tudi strašne lastnosti. Nešteto učenjakov se je ž njimi težko ožgalo in je izgubilo tudi živ- ljenje in kronika nam ve še danes ročati o takšnih tragičnih primerih. To la preko teh žrtev stopa znanost do novih, sip ozn a ni j in sad novih spoznanj so potem tisoči in tisoči ljudi, ki jim znanost reši zidraivje in življenje. KARIKATURA K razpustu socialno demokratske stranka v Nemčiji: Breitschei-bi pi-saruiško me-»vi v Ljub;;«™, ponudbe na og'«ina oddelek »Jutra« p i »Gospodinja in prija-telijica«. 19055-1 Natakarje (ice) «, Soko'ski *!et sprejme h "-tel »Tivoli«. 19032 1 Zastopnike išče posojilnica M ob.sk pri-varai-b strank. tu zaključevanje posojil! Ponudbe na: »Kreditna zadruga«. Ljubljana, pp. 307 — Zn«tr.ki za odgovor! 201-1 Prve vrstno šiviljo moškega perila »prejmem. Ponudbe na na-».•.nr: I- Kette, Ljubljena, A efceandrov« cesta št. 3. 188^0-1 Trg. pomočnik(ca) «-arej-'a rao<\ samostojen ia vodstvo »rgov-!ne (fil.i-'alVai. > kavcijm 15.000.— P -.. rmožen slovenskega in Mflrifcfga jezika. d ho pri L»n Ratajj, tr £"" Sv. Lenart. Slov. p- :>e. 19100-1 Kuharica k br opravlja'« tudi osfa-'ff gospod'"n r-^e po?!e. do-V takoj slu a V,-v pri zdravniku r w3-. :šem mestu. — Pr.1" r naTfd>bo p'aa ipodr. ».11; * -a « v Mari-tv-:ni pod »»3,15«. 19099-1 Briv. pomočnika m ajišo moč. d-nbrega d-e-"a--ra, po mo%nos«i ondu->-ja. takoj sprejme Dra-f "in Satošek, Črnomelj. 10106-1 Hišno ji»rf»irtnA v »erviranju in ;;'i»njii, * dobrimi spriče-t*..;, ;&{«m 7.a deže-io. — ? ' i.van. Volčji potok. .Tar. l'. " '.9132-1 Raznašalca kniha n- Sfjn (koesarjal sprej-rr. -m p-"?: pl.r po dogo-T-r." pr/re r-t-V: -ni /<•- i »X »Jutra«. lSPi-2-1 Mesarski pomočnik T, .-n čoka, dobi službo. Ponudbe na ogasni oddelek » Jut-s« p--d »Mes«r«. 19064-1 Lpravitelj- žagovodja -e-n, sposoben samo-■olino vodit večjo letino 1 ioi.^"jo. n - - hi rako.j m*-Ponudbe z navedbo -edariVlh služIl'ovanj in r, Vevko-v j« nafti oviti n« cjasm odde'ek »Ji»»--a« t . ;b:;«n>i pod šifro »G^rsk: f tar«. * 190&5-1 Korespondentin.io ** ai£>šk'. francoski iT • r- ; - ?k j c li fc. Učem 'a d • r>r> 3- i irfffcv. Kais»r>p Ponudbe na podruš-rr-o »Jutra« t Celju pod fr:rn »Stattora-nj-e jn hrana t hiš.;-«. 19075-1 Fanta 4-. -;<> iet vi-arega sprejme T f lilb« v. Žibert. 7.;doni most. 1S980-1 Gospodinjo ".Ti.br a'že no, pridino. ?edne -n C, - - ci;.>, v-a j eno vre^a ^o-f.r- dirfi«va. srednjih iet — ji,'e i--r>r--i:k n,i deželi k Transi driižini. Vt}MM mn-13 bit? šivan-'« in ni.na.nj'h f^- . — PoTiudbe na ogi/ie-ni odd,-'ek ..T-ut-a« ped šifro »ii-vnef-'-' "a — G-oreui'fko«. 1 &903-I Prodavačicu KT^rsnu vedenje 5pe-rerajske rHdnie, ?a kauev ~tr.n- od r>in, traiim z* o'lmsh. Kane o6:;urana ja.m?t-rom. SCoka-Vro A. e ta. Za?"*. Zaje« t a ul. 8 1{W>7-1 (iraiika-risaria t f.karna. ponudbe na r z odd. »Jutra- p"d »Grafik«. ;9176-1 Ondulerko rran;kerko roDduerj«^ — f-*a'no. skromno :n firokti-k.-i-'.'' pprejrr.e »Fran-ko«, Mi.i.nsk« ?, Marbf»r. 19144-1 Dobro kuharico »amo z letnimi spričevali sprejme s 1. avgustom slovenska obltelj v Zagreou. Pla^a dobra Predstaviti: BimsVa cesta 18 II. 19136-1 Dekle vat en o knhat.1 dobi takoj stalno službo ali samo 78 dobo počitnic. Dvorakova 8 III. 19135-1 Natakarico z malo kavcijo, katera bi prevzela vsa vina na račun ?pre1mem na deželo pri farni cerkvi. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 19210-1 Dekle 7 7nanjenri kuhe sprejmem. Istotam sprejmem začasno fanta za prodaj.in;e kruh?. — On=fci'nn ČinkoV, Ljubljana. Kopi'.e:jeva 4. 19206-1 Pisarniško moč začetnico z znanjem nemščine. srbohrvaščino ter strojepisa sprejmem. — Ponudbe pod »Elektro« na ogl. odd. »Jutra«. 19219-1 Šiviljo i.Tu-jeno in s.pret>no sprejmem z«, delo nekaj dni. V i s' o v v r.giaenc-m nddeiku »Jutr««. 19246-1 Mladega brivskega pomočnika čw®jme ran Frank. L;ub-'.iatia, Zeijarska u!''-.i 11. IBl&j-l Hotelsko sobarico prvo moč. zmožno siofven-fkeza, nemškega in hrvatskega jezika, z dobrimj spričevali, proti primerni kavciji »prejme hotel »Soča« t Ljubi.an . 19i*S 1 Izurjeno pletiljo sprejmem. Kasiov v o^:«?. oddeku >.Iutra«. 19268-1 Foto. pomočnica dobi službo. Ponudbe s sliko pod »Laborantka 1933« na ogl. odd. »Jutra«. 19271-1 Več deklet za prodajo razglednic na sokolskem zletišču sprejmem. — Potrebna kavcija 100 Din. Lojze Smuc. na-sprotl hotela Union. 19293-1 Dobro plačano uradniško mesto dobi oseba, ki začasno vloži 60.000 Din. Ponudbe pod šifro: »Trajna eksistenca« na ogl. odd. »Jutra«. 19293-t Tekstilna tovarna išče za takojšen nastop poleg drugega tudi v apreturi izvežbano moč, zmožno nemškega jezika. Ponudbe z navedbo zahtevkov na ogl. odd. »Jutr a t v Ljubljani pod »Zanesljiv«. 19337-1 Mesar, vajenca močiieja, starega do 16 '»t. spre im« takoj Janez Verdir, Tržič. ' 19040-44 Pek. učenca z oskrbo r hiši ?iprejme.m takoj. Ppitač Anton, pekarna, Jer^niee. Pek. vajenca z rvfkrbo v b:ši sprejmem takoj. Haupttnan Ljubo, pekarna, G-orje pri Bledu. 19094-44 Trgovsko vajenko zdravo in pošteno, s 4 razred; meščanske šole. sprejmem t trgovino mešan*-;:« blaga na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod ^Zdrava-pošten a«. :8878-44 Mesar, vajenca pprejm« t a k-i *■ Cirman t St. Vidu št. 28. 18944-44 Vajenca za kleparsko in instalater-sko obrt #,preimem. Stanko Kezeie, Bohoričeva S. I917! 44 Brivske obrti po možnosti t vso oskrbo v b:ši, bi se rad i ~ ■ j. 1 priden in pošten l.V.etni deček. — Voljč, Z g. ?'ška št. 176. 1924:3 1-1 Modist. vajenko sprejme saion »Klobuček«. Ga>eva ulica 1/IV. nebo-tičnik. .9286-44 Trg. učenca z de5e;p. ? predpisano šoi-s.k»> izobrazbo sprejmem s »tamoTanjem in hrano t hiši. Fran Kamenšpk. trg. mešanepa blaga. Ljublja oa, Ein-.piierjeva u!Va. 19-91-44 Vajenca iz boljše hiše, »prejmem r.» fino krojašt.vo. Naslov v oganaeui odde.ku Ju'ra. 19322-44 Mesto trg. vajenca želi za takoj zdrav in pošten 16'etni ffl.nt — najraje na deželi. Naslov r ogla;, oddelku »Jutra«. Plačilni natakar prvovrsten, zm'>f.e>n kavcije, išče stalno namesčenje. Govori več jezikorv. Ponudbe na podružnico Jutra t Celju pid »20 let službe« 18757-2 Mlada prodajalka 3 tudi nem.ščiTie. i-šče kakršnokoli službo. Cen lene ponudbe pro=i na og'osni oddeiek »Jutra« pod šifro »Prijazna«. 18995-2 Kdo pomaga invalidu ki oddelek »Jutra« 18901-2 Dekle z gospodinjskim tečajem, ma o maturo, vajeno trgovine, želi službo. Zmožno je samostojno v-oditi gospodinjstvo. kuhanja i>n vajeno vseh hišn:h del. — Poinudbe na oglasni o.idel. •Jntrai pod »Strogo poštena«. 19124-2 Dekle 'et staro, želi menjati službo za vsa hišna oziroma gospodinjska dela. — Vešče meščanske kuhe. Ponudbe na oglasni odd. »Ju.tra« pod > Iščem domačnost«. 191,16-2 Trg. pomočnik nvešane strok", priden vn pošten, želi menjati sinž-bo. Cenjene pomid-bp na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Trgovski pomočnik«. 19109-- Trgovski pomočnik mešane stroke. st«r 25 let, priden iti zanesljiv, išče primerno službo za takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe na ogasni oddeies .-Jutra« pod »Služba 30«. 19035-2 Samostojna kuharica vajena v-seh gospodinjskih l.ei. žeii menjati službo. Ponudbe na ogasni odd-el. -Jutra« pod šifro »Boljša ob i tel j«. 19-1262 Službo skladiščnika ali karkoli iščem. Polož;m 1—5000 Di.n kavcije. Na-pove og'asni oddejpk »Ju.tra«. 18729-2 Službo inkasanta i^ktedišč-nika. sluge, tnčil-ra. čuvaja (tudi gozdnega) ali kaj »ličnega iščem. Nu-dftm kavcijo. — Dopise na ;ias'!'0v: Banič Fra.nc, Hrvatski Brod — Krško. 1S737-2 Službo gospodinje pri samostojnem gospodu ž »It zdrava in prikupljiva gospodfona. zmožna vsi ga gospodinjstva in kuhe. Do-p;s« pod značko ^Varčna 5« na oglasni oddelek »Jutra«. 19004-2 Gospodična službo v pekarni, tra-fik;. mlekarni ali podobno. Ponudbo na og'asni odde-lek »Jutra« pod »Pošteno dekle 222«. 19oi>5-2 Na Bledu »e želi gospodična izučiti kuhe, prod plačilni. — Ponudbe na oglasni oddelek ■>Jutra« pod šifro »Plača«. 19002-2 Pekovski pomočnik mlajši, vešč vseh del, že'i nastopiti stalno službo. Gre tudi za skupnega delavca. Naslov pove og!. oddeiek »Jutra«. 19!")«li-2 Gospodična stara 18 let. želi mesto pri otrocih. Pomagala o< tudi pri gospodinjstvu.. Na-?'o.v pove oglasni oddelek »Jutra«. 1S971-2 Dunajski kuhar perfekte.n, išče sezijsko na-meščenje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Ekoniomiš«. 18960-2 Zakonca brez otrok :ščeta mesto h:šnika. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro .-Zakonca«. 190i-2-2 Strojepiska zmožna vseh pisarniških de', z dveletno prakso — prosi kjerkoli službo. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Z vsem zadio-voijma«. 18993-2 Učiteljska abiturijentka išče kakršnokoli zaposienje Po-nud.be na oglasni oddeiek »Jutra« pod »Služba«. 19063-2 Prodajalka zanes/j-va. vajena vseh biš-n-lh del In tudi gostilne, že i premeni ti službo v ma nufakturno aii kakršnokoli trgovino v Ljubljani ali okolici. Ponudbe na og'«'. odde'e-k »Jutra« pod šifro »Kak ršr.-a k n 1 i trgo-v-ioia «. 19081-2 Gospodična z nekaj prakse, išče mesto vjgioiiiteljice k t—3 iet starim otrokom. Pomagala bi tudi pri gosipoolirijstvu. — Najraje b: -Ia na Hrvatsko ali t Srbijo. Nač'ov pove oglasiti oddelek ».Jut-a«. !9!>S7-2 Hotelska kuharica pprfckt,na. išče za takoj stalno siužbo v restavraciji (tudi za sezono) aH v boljši privatni h'"-i. Naslov v oglasnem odd-lku »Jutra«. 19073 2 Domači učitelj išče mesto, posebno čez j-očit.uce. pri otr ikih br-'j-še rodbine. Poučuje poleg šos-kih predmetov tudi moderne jezike in g«sbe'ne instrumente po najmodernejši metodi in je < bro izvežban v najkoristnejših panogah športa. Honorar po dogovoru. Ponudbe po-s'ati na oglasni oddelek ♦Jutra« pod šifro »Takoj šen nastop 112«. 19154-2 Službo skladiščnika aH sliono išče pošten medenic zmožen ka.vcije Din 20.000. Naslov v og'. odd. »Jutra«. 1914,2-12 Knjigovodstveni vešč a k z dolgoletno prakso in Ia referencami se priporoča za vse kn/igovodstvene posle, sestavo in revizijo bilanc, ureditev davčnih zadev. Zmeren honorar. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Bilanc-ii«. 19172-2 Prodajalka z večletno prakso, marljiva in vestna, išče primerne zaposlitve v mestu a!i ne deželi. Položi lahko primerno kavcijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra«, pod »Zanesljiva 110«. 19152-2 Trg. pomočnik mlajši, izvežban v mešani stroki, z dobrimi spričevali, išče službo na de-že-i s takojšnjim nastopom. Gre tudi nekaj mesecev brezplačno po dogovoru. — Pisme.ne ponudbe n« ogl. odd. »Jii'f-«* pod značko »Marljiv 18«. 19151-2 2 mlada fanta izničena svoje olvti iščeta kakršnekoli zaposlitve, gresta tudi na deželo. I. trg. pomoč.. II. brivski pomoč. Ponudbe na ng'asni odd. »Jutra« pod »Sokol II.«. 1914^-2 Diplomirana učit. abiturijentka že dalj časa brez službe ln sredstev išče zaposlitve kot vzgojiteljica. družabnica ali na-meščenka v kakem kopališču. Ceni. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Nujna pomoč«. 19221-2 Mlad trg. pomočnik zmožen ka.vciie, želi kn-k ršnoik.old službo. Pointidbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sposo-bein za vse« 19215 2 Pek ki ima za 400 D^n dnevno svojih odjemalcev, išče službo poslovodje, pred-pečuika ali mišarja. Pj-nudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Stro-kovn-ak«. 191 SI-2 Natakarica išče zaposlenje v go=tilni ob nedeljah popoldne. — Ponudbe rut oir'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Samo v nedeljo«. 19'.97 Katera ccnj. dama bi zaposlila z ročnim rt" lom. p'0ti majhni n«g-a-di. gdč. brez službe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ročno delo« 19187-3 500 Din nagrade plačam osebi, katera mi preskrbi stalno službo Inkasanta. poslovodje ali slično. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Trcovsko naobra>en«. 19240-2 Uradnica samostojna slovenska in srbohrvatska korespon-dentinja, hitra steno-grafinja ln strojepiska, zmožna tudi vseh ostalih pisarniških opravil, z 10 letno prakso v odvetniški pisarni išče na-meščenja v Ljubljani. Ponudbe pod »Vestna uradnica« na ogl. ~dd. »Jutra«. 19234-2 Trgovski pomočnik mešane stroke, priden in pošten, išče nam.eščenie v me^tii aH na deželi. Cenj. po.nnd.bie na otss. oddelek -Jutra« pod šifro »Ma;hna plača«. 19258-2 Sobarica z dobrimi spričevali in znanje-m jezikov, išče službo. Naslov po-ve ol-5 Potnika Iščem euvent. tudi ženske za prodajo praktičnega izuma za gospodinje. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zaslužek«. 19222-5 Iščem potnika doiH-o pojuanega v Ljubljani. za mamifakturo in izde'avo oblek. — Fiksua plača pod gotovimi ■ pogoji. — r;sati n« oglasni od'le'ek »Jutra- pod ši.fro »Dober zaslužek«. 19190-5 Hitro pridete do zaslužka s |iatentnim. dograditve zmožnim predmetom. Za i gen te zaslužek, ki se iziplača. Prvovrstna reč. »Pioo«. Tvrševa 36. 19354-3 Nekaj potnikov (ic) sprejme Lindič, Ljttb-llana. Komenskega 17. Za pošto znamka za odgovor! 19339-3 Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; z-i da janje naslova ali za šifro 5 Din. — Og!a»i socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; t» dajanje naslova aii za šifro pa 3 Din. (6) Hladilno omaro takoj ugodno prodam. Na og ed dopoldne v Rožni dolini, cesta VII9 — pri kapeli. 19020-6 Perje 8 Din kg. gosje. puh. ter volno in žimo z« madrace najceneje pro d-aia šega. Wolfov« al. 15 (dvorišče). 15262 6 Traverze profil« 18 do 40 cm in v dolžinah od 4.0 do 8.0 m naprodaj po ugod.nih ce nah. Informacije daje Tehn. L. Zvan Ljubljana Mar mostova 17. 17.S4-6 Mallnovec pristen in naraven, s čistim sladkorjem vkuharu se dobi oa malo ;n vuliko v lekarni dr. G. Ptccoii, Ljubljana, Dunaj-ska cesta 6. 68-6 Otroške vozičke in kolesa kupit« lobro m poceni pri S. Rebolj & drug. Vožnja-kova 4. 1716 Zlato, srebro, platin kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska ifi-nerija tata, Maribor. Po-povičeva uiica 9. 186^ Usnje vse vrste po najnižjih cenah dobite pri Viktor Legan trgovina vn tovarniška za-■oga usnja. Ljubljana, palača »Dunav« — Beethovnov« ulica. 198 6 Reflektor »Zeiss« po,polnoma nerabljen, zelo ug dno naprodaj. Naslov v oglasnem oddeku »Jutra«. 1S932-6 Otroški voziček športni, ma'o rabljen, po-eeni p-oda M. Mu,-ar, B ei--vveisov« cesta štev. 6TV. 19033-6 Vrata za pek. peč parno aii navadno, proda Isrnac Resman, pek. Zg. Slov. Bistrica. 18060^6 VVertheim blagajna št. 2. ugodno naprodaj — Veliki stradon štev. 2. 19031 -6 Fotoaparat 6X9. najboljša optika — prodam. Ponudbe na ogl. odd-el. »Jutra« pod 7,načko »Tessar«. 19164-6 Kredenca kuhinisk« in garderobna stena na prodaj. Naslov v oglas, oddel. »Jutra«. 19161-6 Jedilna miza in s*o'e. ma'a pisaina miza, predsobni obešalnik — na prodaj. Dolinšek, Res-Ijcva cesta .31. 19! 45-6 Za poletje in kopalno sezono Vam nudi tvrdka Bell-har in Velepič, Tyrševa (Dunajska! cesta 35 b, veMko Izbiro damskih oblek, in sicer že od 60 dinarjev naprej, do najfinejše Izdelave. 19202-6 Otroški voziček ponikljan, na peresih, dobro ohranjen, se poceni proda. Poizve se v trgovini Bolgarska ulica št. 17. 19137-6 Fotoaparat 10 krat 15, dvojni ana-stigrnat ln dvojni lztcg. rabljen. toda dobro ohranjen. prodam po zelo zmerni ceni z vsem ostalim priborom. Vprašati : Marmontova 27. pritličje. 19153-6 Mesar, pult in klop poceni proda drogerija -Ilerimes«, Miklošičev« ?,0. 19-27-6 Leica s kompletnim priborom poVieče lr«i m in (inojekclij--klm aparatom prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19;;k1-6 Železno blagajno 1.60 m visoko, v brezhibnem stanju prodam. Vprašati: Hotel Tratnik. 19273-6 Na javni dražbi ugodno naprodaj: MOTORNO KOLO. 4 bi- f.iiklji, 3 gramofoni, dne ->i. junija 1933 ob 14., Maribor, Alek-androva 39 KLAVIR, dne 30. junija 1933, ob 15. uri, Mari-biir, KoroSčeva ul. 32; PISALNI STROJ in drugo, dne 30. junija 19-'«, ob 15. uri, Vižmarje 8 pri Ljub! ;a ni: M< >š,KO KOI/O. šiv«!, stroj dne 4. julija 1933, ob 13. uri. Preval22; M2 pri Celju. 19261-6 Otroški voziček na vzmeti, prodam 'a 400 D:n. Naslov- v oglasnem oddelku »Jutra«. 19272-6 Plinski rechaud s peS',o i.n stojalom proda tr«f:,ka na Tvnševi cesti 37 19^976 Vrtne stole zložljive, proda Tribtič. na Gi:ncah. Tržaška cost« 6. telefon 2605. 19302-6 Razne starine in umetnine proda TribuS. GMnc.p. Tržaška cesta 6 — telefoni 2605 19303-6 Železen štedilnik in peč dobro ohranjene. prodam. Rimska cesta 2. pritličie, levo, od 2. do 3. ura. 19319-6 Fotoaparat kio.mpletem, naprodaj. Na-s'ov pove oglaiiii oddelek »Jutra*. 19301-6 Prodam pesek 2 krat sejan a 15 Din m", betonski bloki a 10 Din m' in razni drugi material. Izve se na stavb! Livarska ul. pri polirju Merljak. 19295-6 Fotoaparat 10 krat 12 cm. dvojni anastigmat »Hekla« 1 : 6. 8. dvojni izteg, s tremi kasetami prodam za 400 Din. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Conipur«. 19369-6 Zeiss-Trieder iti enocevni dalj.nosrVd. že rabljena, po u godu i ceni naprodaj. Naslov v osras. oddelku »Jutra«. C 90./!-6 Po polovičnih cenah razprodamo postelj.ne garniture. damastne namizne prte. predmete za domače potrebe, r»ikav>e -n drugo. »Omnia«, Tj-rševa cesta 36. 19353-6 Kopalno banjo ln zložljivo posteljo se poceni proda. Ogleda se v Komenskega ulici 17. pritličje. 19340-6 Vsaka beseda 1 Din: I za dajanje naslova ali I šifre pa 5 Din. (9) [ Radioaparat 3—opetcevni, kupim. Naslov pove oglat-ni oddelek »Ju.tra«. 1J204 9 Oglas trg. inačaja po 1 Din beseda; za da ianje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi sonialnesra inačaia p» vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (8^ Sittengeschichte 8 zvezkov poceni prodam. Pisati na oglasni oddelek »Jutra« p"d šifro »Fui-hs« Kolesa za besedo. Oglasi to-eijalnega značaja po 50 par beseda. Za da-janje naslova ali za šifro 8 Din, oziroma 5 Din. (11) Žensko kolo kupim. Ponudbe na Fran« Rpipiča. sodarja. Ljubljana, Trnovo.. 19115-11 Kolo (bi-ciikelij) dobro ohranjeno kupim. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 19-160-11 Žensko kolo dobro ohranjeno naprodaj na Opi-kartki cesti št. 41 (dvorišče). 19058-11 Oblačila Trg. oglasi po 1 Din beseda; za dajanj« na s!ova ali za šifro 5 Dir Oglasi socialnega zna čaja vsaka beseda 50 par: za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. (13) Sokolski kroj poceni prodam. Poljanska cesta 75. 19211-13 ^Prehrana Kdor nudi prehrano plača za vsako besedo 1 Din; kdor išče prehrano pa la besedo 50 par; za dajanje naslova ali šifro S Din. oziroma 5 Din. (14) Trgovski oglasi 1 Din Abonente samo boljše goste, sprejmem z« prvovrstno privatno kuhinjo. Tudi za zietne dneve. Miklošičeva cesta 18, pritličje, ievo. 19118-14 Otroka želi vzeti v oskrbo na deželo Marija S.vec, Pariiije št. 30. posta Braeilov če — Savinjska dolina. 18974-14 Domačo hrano prvovrstno Iščem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Prvovrstna 152«. 19239-14 Vsaka beseda 1 Din; za lajanje naslova ali za šifro r>a 5 Din. (15) Testone-tavolete vsako količino kupimo. Ponudbe z navedbo cene poslati n«i og;. oddelek Jutra v Ljubljana pod šifro »Takojšnje plačilo 1®SC«. 19056-15 Uglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (7) Kupim škatlje za skladišče. Ponudbe pod »škatlje« na ogaeui oddeiek »Jutra«. 19057-7 Otroški voziček do.b o .ohranjen, kup:m. Naslov t og asnem odde. »Jutra«; 19092-7 Otroški voziček moderen, d.vbro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Voziček«. 19025-7 Bide in umivalnik ra kopaln'.o. rabljeno, kupim. Prečna ulica S. 19166-7 Kopalno banjo in peč ter dobro obranie no preprogo kupim. Naslov v oglasnem oddelku Jutr« 19203-7 Decimalno tehtnico do 200 kg teže kupim. Zaje, Celovška 114. 19314-7 Kopal, banjo in peč ku,p:m. Ponudbe na og'«sn.i oddelek »Jutra« ped šifr« »Navedba cene«. 19367-7 Pohiiivo Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova aH za šifro pa 5 Din. (12) Registrir. blagajno kupim. Ponudbe na oglasiti! oddelek »Jutra« pod šifro »National«. 18613 7 Kredenco za jedilnico, temnorjavm. orehovo, kupim. Ponudbe na oglasmi odde ek Jutra pod značko »Kredenca«. 18870-7 Pohištvo vsakovrstno in tapptn ške izdelke po konkurenčnih cenah, tudi na hran' ne knjižice. Spalnice od 1800 Din naprej, jedilnice od 6500 Din naprej, k-uhin.-e od £50 Din naprej vam nudi Gospodarska zadruga mizarskih mojstrov v Lyuii->w, Vegoma ulica 6. 19117-12 Sobna oprema za gospod« (Hcrrcn7.;m mer\ prvovrstna, obstoječa iz 10 komadov, zaradi odvisnosti ceno na prodaj. Nas'»v v oglasnem oddel. - Jut.rac ali pri nr7.«rju Tomšiču, Kašelj. 19170-12 Več spalnic šperauh in jedilnico, js-ko solidna izdelava, prodam po znižanih cenah. Sprejmem tudi knjižne ljubljanskih tihnilmie. _ — Josip Andlovic. šl mm; generator za isto smerni tok »E ln« 115 \., 16 kw„ 570 obratov; tr: posode za tlačeni zrak. od Dloslovega miotorja; stroj za rezanj« fiapirja; beni-iu-ski motor za vsakovrstno uiporabo, 5 HP, znamke »Moravia«; električni ku h-aini lonec. 380 V., za 30 litro-v, poj ,c n'-ni a nov. \si predmeti so v najboljšem stanju ugodili o naprodaj. — Razen tega -prodam železno verando s 6 stebri._ večjo množino železnih košar za cvet.Hce na baikoaih. Imam ve'i-ko sklad:šče raznoorst nih rabljenih strojev, želez oi.ne i-n bovim. Iste kupujem in prodajam. Justin Gu-et.inč.ič, Maribor, Tatten bachova ul;e« 14. 1««W-10 Avto šes-isedežen. odprt, v brezhibnem stanju, garan i-an. prodam po zelo nizki ci-n-t in ugod-n:m; p'ač.;iii:ml pogoji. Polovico gotovine tako,;. Naslov v ogl. oddel. »Jutra«. " 1 Sil 20-10 Štiri sedežen avto prodam al zameniam za m,.i-to'-no ko o. poipolm-ma v dobrem -'aivn. ponudbe m o tri as. odde ek »Jutra-- ped značko »22.000 km.. 1882-5-10 1233 • l Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova »li za šifro pa 5 Din. (16) Možne knjižice Celjske poaojiiuioe Na.rodni dom Celje, vzamem do D:n 45 000 za vino ali proti mesečnemu odplačilu. Do i>;is« na -ga sni oddeiek »Jutra« pod šifro »Vino«. 18778-:6 120—130.000 Din kapfala i.-*••• m za ren'abll-no samostoječe podjetje.— Najugiidnelši plačilni pogon ln obres- a »ie. f«. nudbe n« ogl.,.-ni oddeli-k »Jutra« pod »S-irurno liO«. lS?29-'.6 Poceni posojila počenši od 2DCKII Dn do 500.000 D;n ia vse evrbe, stanove iD pi/kiice. odpač-Ijivo v maiib tn sečnih obrokih, dajejo »S'avbns Mobilne Zadrug,-«. Ljub ijana. M-st.nt trg št. 25<'L Iščejo piiverjenlke. 200-16 Kot družabnik s 6000 D n sem pr:p-«vi>n prl-iopli; k manjšemu obratu r. I obrt". Ponudbe t a oglas. odd. »Jutra- ptid »Obrt«. !'•:.10-16 Vknjižba za -?2.0ii;i Din, na varnem mc«-u ep: kmet z. n«- STodaj :.o-t ' 10.000 p:n v gotovini, os-anek pa v hra-nrkti knjiiici. — Rcbo-lj. Kranj. 1SS76-I6 Moln>rno kolo Harlev prodam. 07/r. dam na računi za tovorni avto. Ponudbe na oglasni oddeiek .1 ir rac ped 7.nai-ko »Tritonski«. 1-50,17-lU »Tatra« avto Seefeedežeo, malo vožen. v najl»o šnn stan:u. n- o pečeni prodam. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Gotov'na n.i hran. knjižica«. 19'i,2-10 Dva motor.ia Puch 350 in Terot 250. z boševo razsvetljavo ugodno prodam. Davek plačan. — G r e g o r i n. Š'. Vid nad Ljubljano. 10 V 1-10 Avto Fiat 503 5 sedežen, odprt, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 19235-10 Avtomobile in motocikle svetovnih znamk, najnovejše modele, nove, pa tudi rabljene, kupite lahko proti hranilnim knjižicam pri avtotvrd-ki žužek. Ljubljana. Tavčarjeva 11. 19265-10 Motorno kolo z najmanj 350 cm', v dobrem stanju. kup*m takoj proti hranilni knjižici Mestne hranilnice v Celju. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 19327-10 Za hranilno knjižico Zadružne gospoda-ske. z vlogo 35—4'i.0ii:i IVn. a i ra pren« dobrolmf.la n« te. k očem ra' inu. plačam 65 do 70% v gotovini. Ponudbe 13 og.asni n-idctk Jutra: pod značko -S Pojasnila za brezobrestna posojila pr-"1:i trldesetletne-iiiu anu-r-• l/.a i-l Vkcmu od pla '-vanu 'inje g'avn: zastopnik • Ed'-noft:«. vzajemnega gospo- darskega d-u.5t*a. t. z. z o. z.. Juiančlč Kajetan. Ljuililja ia, Mlkli-;|. • va i- I 19:i»l-16 Posojilo iščete? Zaupajte preje Pc--. rte-^ a 1 • 11 r I -Marsian« v Mariboru, Slovenska ulica 22. Vpisnina 10 Din v naprej. 19 -74-16 Do 20.000 Din posojila proti vknjižb" no nrvo me-f' o |ičcm 7.n takoj. po. iiuilbe na pod f nžn .V o Jutra v Mariboru ped »Varno«. 1-972-16 Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (18) Kozlička na ražniu se bo peklo v Trnovski ul. 19. Prodaja se ; Trnovski Zvon«, Krakovski nasip 14. Priporoča se Vinko Baus. 19242-18 Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (17j Mešano trgovino dobro idočo prevzamem. — Plačam s hranilno knjižico Mestne hranilnice- mariborske in v gotovini. Ponudoe na oglasni oddeiek »Jutra« pod značko »Trgovina 50«. 19034-17 Pekarno na prometinem kraju na deželi oddam v najem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 18970-17 Parno pekarno s stanovanjem vred oddam v najem v "udustr. m»s'u Gorenjske. I-totem oddam trgovski lokal s stanovanjem Lahko se vzame v najem oboje skupno c I pa ločeno. Event. hišo tudi produ m. — Informacije daje tvrdka X'-k'-b-! eher & Smrkolj — Ljubljana, Pražakovc ul. 1. 18994-17 Gostilno z lastno koncesijo vzame v najem zakonski par brez otrok v okolici Maribora al) Celja. Naslov v ogl odd. »Jutra« podr. Maribor. 19321-17 Mizarska rbrt oddam v n« n Pismene ponudbe na pod už. »Jutra« v Celju pod šifro »<">brt«. 19336-17 Pekarno v neposredni bližini mesta na zelo prometni točki, odam s 1. avgustom resnemu reflek-tantu v najem. Potreben kapital za odkup Inventaria. Ponudbe na podr. »Jutra« v Celju pod značko: »Eksistenca«. 19333-17 Hranilno knjižico M-s-ne hranilnice prodam za 7000 Din. Dopise na og'a=. odden-k ped --II: a.nilne knjiž ce 14/t-. 19200-IS Prodam knjižico -Kmetr-ke posoiilnice« do KIO.OOO Dfa. Ponndbe na og'as. oddelek »Jutra- pe-d »Gotov;:*.. 19:92-15 Iščem .300.000 Din n-' *i vk-nj: :bi na prvo 8'ifl.noo D'n vr.dne-r>c sestva. Obre=ti po dogovoru. — Ponudbe t'« 0L'a=. ("id-elek »Jutra» ned >S na S«. 19191-16 25.000—50.000 D m nosojt'« na men:'o « : h:-po-eko. absolutno zants-Ijtv-o, rabim •. Nas'ov v otrlasnem oddelku -Jut-a« 18-503-'.!» Vložne knjižice Liudske posojilnice v znesku 150 do 200.000 dinarjev proti sisurne-mu plačilu kupim. Ponudbe pod »Dobro plačilo« na ogl. odd. »Jutra«. 19253-16 Družabnika co-br. - li.-ii>Ke I'; p.-'s k a rs k e stroke, z nckžj kavcije iščem. Ponudbe na -•e.as. oddelek »Jutra« i-od šifro »Slikar«. ' 19250-16 25.000—50.000 Din pogoj"'« na menico ali hipoteko. absolutno zo.aesl.it-vc. rabimo. Ponudbe p"d »Hipmtokac na ogasni od-deick .-Jutra«. * 1 SS0o-i6 Kupim knjižice 10.000 Din Ljubljanske kreditne banke, 5000 Dravske banovine, proti gotovini Navedite ceno in pišite na oglasni oddelek »Jutra« pod -Kmetija«. 19281-16 Knjižico Ljublj. kreditne banke okrog 80.000 Din prodam na primerne obroke. Pišite na ogl. odd. »Jutra« pod »Garantirano plačilo«. 19232-16 Hranilno knjižico »Posojilnice« Maribor 38.000 Din prodam najugodnejšemu ponudniku. Naslov: Posvetovalnica »Marstan«. Maribor. Slovenska ul. 22. 19323-16 Posojilo se išče na hišo v sredini LJubljane proti vknjižbi na prvo mesto in ugodnim obrestim. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Poso-iilo 4«. 19308-16 Vložne knjižice Ljubljanske kreditne banke in posoillnic. ki eo včlaniene pri zvezi slovenskih zadrug kupim proti gotovini. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« Maribor pod »Gotovina«. 19324-16 iLokali Vsaka beeeda 1 Din; u dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. fl9) Lokal t ka.tere.rn se že 30 tet na-haja špecerijska trgovina — in f>oleg loka 1 a dvosob. stanovanje oddam na Krakovskem n«. • >;>ii. Pojasn; a daje Na v.tišek, š>;.enhu.rg-ga fanta s primemo -ko :7,obrazbo kot va-' tr-a. Prednost imajo s:--ion-' žel ezrnioa r:.ev. P orni d -b-* na ogias. odd. »Jutra« -•ed »Dober računar 91«. 19:,14-19 Lokal v sred;ni mesta Ljubljane, na zelo prometnem kraju. r> -i-aven za pl«ar»o. agen-"iu-o s't prodajalno. oddam p 1. avgu-iom t. I. — Po nudbe na c-gasr.l oddelek j Ju. -«< po-d »Lokal 353«. 19037-19 Pisarniške prostore oddamo vfe-a-vfe glavne po. — Naslov v og'aso.-m liriku -Jutra«. 19039-10 Gostilno v Ptuju oddam. 1'rniemo ta sam--•)>". — Pn-nudbe na .-.-as. oddeifk »Jutra« p»d ,i: -• -s 933«. 1930-19 Lokal m p-o.m.-TTv, cesti, prime ]■•-": br;vca aii deiavni-co. oddam naproti tram-t j .';,-■ p .--a ;e »Kesovo«, '/.:■>■•: 'a š'-ska. 19158-J9 Trgovino špecerije na prometni točki s prima odjemalci zaradi prezaposienja i>rcdam resnemu ponudniku. — Dopise na ogl. oddelek ■Jutra« pod »Ugoden prevzem«. 19217-19 Lokai in pisarniške sobe jin »o'r> n;z>ki een-' takoj odda d-ogeri;a »Jlci-mes«. H'kin,:ceva 30. !»ži«>-19 Gostilna in trgovina naprodaj pri Mariboru. — l' . .>?b n ' kop:-sl 30.000 p.n. ponudbe ne oglasni ftddeiefe -Jutra« pod šifro »Ig.-dnost 57--. 191S9-I9 Vinotoč v ccntru mesta ugodno ji a;: "orla; Naslov v oel. c-dd. s Jutra«. 19244-19 Vinotoč r" - 1 et obstoječ. odda V«V :a«n!k za takoj a i "i.-:p. Xnslov v o^as. 0.M-.K.J »Jutra«. 19254-19 2 lepi trgovini 'akoj oddam na Starem l-gu. — Naslov v »jrla^nem oddelku »Jutra«. :9306-19 Lokal z mesarijo v centri; mesta Ce!'a, z v--tn inventarjem radi :z-p ':tve takoj poceni pro-da Jožef K:%nM', mesar v Celju, Gorcoska uiica 3. 19030-19 Uta-lokal na zelo prometnem kraju na Bledu 'ob jezeru oddam. Naslov v oglas 03d. »Jutra«. 19233-19 Vsaka biiseiU ] D i. ti; za dajanje na«!n<0 ponudbo na Grad.ev-no poduzeče, Zagreb. Dra škovičt-va 5. 189^1-20 Hiša » trgovpkim lokai-om in ve ikim vrtom, zraven ko 0-dvora naprodaj. Ponudbe •■a podružnico »Ju':a« v Mariboru pod značko >Ma-riborf-ka okolica«. ltt«>S-20 Mnogo raznih prilika k u«"-a. po-sjtda. trgovina, »o stio-na, miiii'va, tvorriica, raznih v.roj-e-va. kupuj-e i prodaja bez p: o vizije Da-ruvarčan. Daruvar. — Nori p.ip's bejplamo. I8&0O 20 Majhno hišico z majhnim posestvom ali v«lii'kim vrtom kupim v bižini Maribora. V gotovem plačam 20-30.000 Din. Pooudbe na pcdruž. »Ju.trac v Ce'.')« p»d šifro »Ač.« 19US0-20 V Mariboru kupim dv.o aii tridružin^ko Ivšo. Ponudbe n« podrnž nico »Ju-'ra« v Mariboru pod »So i nč no t. 19067-20 Zemljišče v ljubljanski okolici kupim. Ponudbe z navedbo iege in cene na oglasni odd. »Jutra« pod »Solnčno«. 10168-20 Vilo, center Bleda enodružinsko, mirna brez-prašna teza. elektrika, vodovod. na" 2000 kvcd. met. pa-celi. zamenjam za pn; hiše-viie v Ljubilani «H p-edmeMjn. Ponutdbe ne ogi. odd. »Jutra« p^d šifro »Zamenjava«. 19165-20 Vilo ali hišo v bi i 7/ rri bo'n;ee vzamem v najem. Ponud.be na ogl. oddel. »Jutra« pod znaoko »V-la«. 19173-20 Parcelo 6IV) kvod. met. v Trnovem p-o4am po 25 D:n kvad. -k--.1— .. oglasnem 10162-20 meter. Nas!ov odd. »Jutra«. Posestvo sestoječe iz hiše. gospodarskih poslopij, zele-njadnega ln sadnega vrt-a. skupaj 55 a, pri postaji Brežice zelo ugodno prodam. Jako pripravno za upokojenca ali trgovca z deželnimi pridelki. Ponudbe na Vitek, Ljubi lana. — Veliki štradon 9 19225-20 Enostanovanj. hišo dav-ka prosto, z vrtom, pni klavnici prodam. Naslov v ogasnem oddelku »Jutra«. 19212-20 50 parcel naprodaj Ponudbe na oz'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodni pogoji 20«. 19135 20 Parcele prodani ob cesti i.n železn:ci v Mostah — proti novemu aerodromu. Ptsek ro gramoz ne i'cu mr.sta. Katarina MiitlvOvič. Einšipiler-ieva št. 23 — Bež's-ad. 19200-20 Hišo prodam ali zamenjam za manjšo ne popolnoma dogotovljeno. tri dvosobna stanovanja 830 m vrta. nasproti nove šole Zg. šiška. Konjar. 1923S-20 Stavbne parcele 35 do 45 Din m:, pod mesto spadajoče na Ale-ševčevl ulici, pesek, gramoz. vodovod, elektrika, na licu mesta prodam. Pla*a se z hranilnimi knjižicami. — Pojasnila da ie Sagmeister. Celovška 7». 19262-20 Dvostanovanj. vilo kupim v okolici banovine, na Vrtači, pod Rožnikom ali na .Mirju. Ponudbe z navedbo cene na oglasn: odde!e.k »Jutra« pod "š:fro »Ugodna cena«. !9256-i0 Prima tre. hiša v centru Mar bor«. vei:ki Vikali, skladišia itd.. uv>z 11.1 dvorišču, na prodaj deloma proti gotovini. — Ponudbe na osr'asni odd. »Jutra« pod šifro »Jngo c! arija 11«. 19:04-20 Hiše ali vile od 30.000 D*l> naprej. Gostilne-žage p-oda n Posredovalnica — Maribor. Fran'č:ška nska ul. št. 21. I91°720 Vinograd, posestvo lepo. nad Mariborom, v izmeri 20 oralov, med tem čez dva orala prvovrstnega vinograda, velik sadonosnik, ostalo njiva in gozd pod zelo ugodnimi pogoji takoi naprodaj. Plača se lahko tudi s hranilnimi knjižicami. Vprašati v oel. odd. »Jutra«. 17598-20 Parcelo vsestransko pripravno za takoišnjo zidavo, orodam. Ugodna ena. Pojasnila: Podmilščako-va 11 za Bežigradom. 19304-20 Kupim žago na 1_2 ffa.tra. parno loko mo+v'0. pomožne »troje !n napravo za parierre. Po-drobni opi« z označbo een« na naslov: L. Defour. Za greb. Ga jeva 17. 18926-20 Novozidano hišo ;r;stanovanj*ko. i velikim vrtom proda Antonija iJreiar, Primskovo st 90 llKZineU Trg. hišo na Bledu vilo v Ljubljani, hišo na Ježlct. porceie na prometnem kvaiu prodam. — OostPna pri Bobnčku. Sv. Pet-a cesta. 1936S-20 Stiristanovanl Hiša z vrtom, novnzidana dvosortna stan., parket, elektrika, vodovod, pri tramvaiu. na lenm kratil. usrodno naprodaj. Prevzem hipotek«- in nekaj gotovine. Natančna no^sn^a Šiška. Mfd"°-22, brlvnics Kr>-vačevlč. 19359-20 Stanovanja Vsaka beseda 50 par; sa dajan}« r.islov* ali za iifro 3 Din. (21-«) Trisob. stanovanje s kopa nico, iščrm za av-gii-i. aLi septeinlier. — Ponudbe na 0-g'ns.ni oddelek »Jutra« pod »Do 1000«. 18810-21 .'a Trisob. stanovanje s kopalnico, soinč-no, iščem po zmerni ceni za avgust ev. po-zn-eje. Ponudb« z navedbo cene na ogl. odd. ».Jutra« pod »Profesor 22«. 19111-21/a Dvosob. stanovanje s kuhinjo. Iiiadn« irl suho klet ali skladišče Za dei:kates,n.o b'a-sro, v pr;. tiiičiu v centru me^ta iščom Ponudbe na og'a»t)i oddelek »Ju.tra« pod šifro »De Kikateee«. 1885:3-21/a Dvosob. stanovanje parket;rano. j kabinetom, išče stranka treh odraslih os-eb z« avgust a!n*ar. Sv. Petra c. 27. 19347-20 Novo hišo iTOAH-bn" » vrtom za Din 35.000 ter gostilne in vile rvodaia Po»redo.va!m'ca v Marboro, Fran&iškanska 0.1 it. 2U "S32"20 Trisob. stanovanje 500 dinarjev in lokal pri-p-aven za hr:vc-a oddam takoj. Val. Vodnikova 15. Zelena jama. 19129-31 Enosob. stanovanje o^idam pri drugi postaji cestne ž.-,e/ii'ce na Oitn .•ah cesta XHT. št. 9. — Mesečno 300 Din. 19155 21 Trisob. stanovanie s kopalnico in prit:kl.inami v centru mes.ta oddam za avffii.it ternrn. Naslov v ogia«ivom oddeiiku »Jut-a*. 18934-21 Državni vpokojenec bre.z otrok, išče sobo in kuhinjo. Gre tudi za hišnika. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1904.1-31 Štirisob. stanovanje s pri. t i.k linama, v Miži ni so-diiča takoj oddam. Nas'ov v oglasnem oddelku Jutra. 19010-21 Dvosob. stanovanje majhno, oddam z julijem stranki brez otrok. Nasproti tramvajske postaje »Kosovo«, Zgornja Šiška. 19157-21 Lepo stanovanje dveh parketiranih sob takoj oddam rodbini brez oziroma z odraslimi otroki. Naslov v ogl. <»dd. »Jutra«. 19207-21 Trisob. stanovanie s kotpalnico. elektriko, plinom, solnčno in suho oddam s 1. avgustom Kersnikova 5/1. 19139-21 Trisob. stanovanje prazno, z vsemi pritiklina-mi in vrtom odda z avgustom Klomenčič. G'-'nce cesta It/2. 19220-21 Fnosob. stanovanje s kaVn»tom in kulvnjm, v TI. nadstropju! nddam s 1. avgustom v I.epod.voi*ki 3 — Ljubljana VII. 19216-21 Trisob. stanovanje oddam z avgustom dvosob. stanovanje pa z novembrom na Blei-weis.ovi cest.i št. 9/TT levo. 19231-21 Solnčno stanovanje tri- ali štirisobn.0. v centru me«.ta oddam. Ponudbe n« ocil. oddelek »Jutra- pod ^Sončno«. 19232-2! Dvosob. stanovanje solmčmo, s plinom, v centra odda.m z julijem ali oozneje. Naslov v oslas. oddelku »Jutra«. 19253-21 Dvoje enakih stanovanj parketiranrih. obstoječe vsako iiz dveh sob, kopalnice i.n vs-eb pni.tikln.n, oddam odrasli družim. Eno takoj, druco e 1- j"ulij«m v Zeleni jami, Prešernova ul. št. 15. 18854-21 Trisob. stanovanje prostorno, 6 komfortom, oddam. Ogledati med 10. i.n 12. u.ro^ Naslov v ogl. oddelku »Ju.tra«. 19195-21 Dvosob. stanovanje oddam z julijem na pošti Ježica pri Ljubljani 19199-21 Stanovanja solnčno, 5 ali 6 sobno, z vsem komfortom, plinom in kopalnico oddam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Strogi center«. 19251-21 Enosob. stanovanie solnčno 3 vrtjm, oddam Zg. šlška 174, vhod sko-«1 dvorišče. 19316-21 Enosob. stanovanje s p-rt:ik!i.iiami oddam s 1. julijem v JPletecSoikov-; u1. št. Ii. 18o'.*S-Jl Vsaka b«seda 50 fa-r: za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (22) Dijaka sprejme boljša rodbina v t).iž;m gimiiaBije. S'.rogn ladzorstvo. pomoč pr učenju im kiaviT Naslov pove Podnužnira »Ju*'ra« v Celju 1*975 22 Kdor hoče imeti svojega otroka v vrnkran oziru v najV.ljS: oskrbi, naj vpraša n na-slov v offasrH-m oddelku -Juitra«. Sprejme se -amo prv oš ol ec iz dobre hiše. 19048-22 Dva dijaka srednješolca s-prejine učiteljska rodbin« v dobro off^rbo in strogo nadzorstvo. v sredini mceta. — Naslov pove oglasni '>dd.e-lek »Jutra«. 19188-2? Dijakinje sprejme boljša rodbina v vzorno oskrbo. Nemščina, klavir. nadzorstvo. Naslov v oel. odd. i. Jutra«. 19230-22 Na Dunaju sprejme poštena oficirska družina 2 vlsokošol-ki na dobro domačo hrnno in stanovanje. — Naslov za pajasnila v ogl. odd. »Jutra«. 19307-22 2 dijaka (inii) boljših rodbin, sprejmem v prvovrstno vsestransko oskrbo. Poba lepa. center mefta, skrbno nadzorstvo. Nas'ov pove oglasni oddelek »Jutra«. 19345-22 Dijakinjo 1. do 3. gimnazije sprejmem na hrano in stanovanje v vili s krasnim vrtom. Pomoč v pouku. Klavir na razpolago. Poizve se v trgovini Alojz Drofer.ik. nasl. R. Jelen, Celfe, Glavni trg 9. 19332-22 iJjUMiIifi T' Vsaka be«;da 50 par: za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (23) Prazno sobo veliko in lepo. z razgle dom v Zveizdo, oddam s i. avgustom. Informacije daje Gjud Terezija. Ljubljana. Kongresni trg št. 6/1. 19042-23 Enosob. stanovanje lepo. za 150 Din oddam s 1. julijem v Rudniku 60 - Žrimšek. 19279-21 Stanovanje dvo ali trisobno oddam takoj na Vodovodni cesti št. 77. 19278-21 Trisob. stanovanje oddam z avgustom. Poizve se v Sv. Fiorijana ulici 26 19286 21 Enosob. stanovanje oddam mi-nn.i stranki na Kodelijevem. Slomškova ul. št. 6 Ogledati med 3. 'n 6. u-no. 10:67-21 Enosob. stanovanje oddam z avgustom stranki odraslih o.seb. Naslov pove o glasn i od detet »Jutra«. 19289 21 Stanovanje v novi hiši v pritličju. 1 parke-tirana soba. majhna kuhinja, klet- m vrt, za 250 Diu oddam s 1. julijem ali pozneje, v podaljšani Verovškovj ulici štev. 63. Sp. šišk». 19323-21 Dvosob. stanovanje 1 avgustom odda Tribuč. Glince. Tržaška ce-tn 6. telefon 2605. 19300-21 Trisob. stanovanje s kopalnico, enosobno s pritiklinami, v šušter-šlčevi ulici 5. Moste, i» dvosobno s pritiklinami v Zgornji Šiški 199 takoj oddam. 19280-21 Dvosob. stanovanie parketira.no. z vsemi pritiklinami oddam z julijem ali avgustom v Sp. Šiški, Železnikarj-eva ulica št. 10. 19366-21 Sobo z eni ali dvema posteljama oddam v Židovski ulici št. 3/iII. 18911-23 Sobo takoj oddam v novi vili. P rute št. 25. 19122-23 Sobo e posebnim vhodom oddani 6 1. julijem ali pozneje. Podmilščako-va 27. Ljub Ijana VIL 19131-23 Čez počitnice oddam 1 ali 2 opremljeni sobi, kuhinjo in ko.pal nico. ali samo sobo. Poljanska cesta 15. MI. -'. Vprašajte od 1 do 3. u-e. ' 19127-23 Opremljeno sobo z 1 ali 2 posteljama oddam s 1. jnijem v 5:šk\ Posebni vhod. parket, elek-t.rika. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 19130-23 Opremljeno sobo 7_ o posteljama in posehn m vhodom, od d n m s 1. julijem v Mostah. Poljska po' 20. 19012-23 Na Dolenjski cesti Rudnik štev. 85 (v bližini Rakovnika") oddam v novo zgrajeni hiši dve dvosobni stanovanji. — Vprašati v Rudniku št. 18. 19053-21 Stanovanje solnčno, šestsobno. s plinom, kopalnico itd.. z vpeljanim lndustrljal. tokom — pripravno za urad ali zdravntka. v strogem centru oddam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Komfortno 35«. 18250-21 Manzardno stanovanie a sob. kabineta, pritikline. vrt. v mestnem delu šiške oddam za 500 Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 19313-21 Dvosob. stanovanie oarketlrano, bližina magistrata. odam 1. avgusta. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 19317-21 Stanovanje 3 sob in 1 kabineta, kopalnice, poselske sobe in ostalih pritlklin oddam v bližini kolodvora. Le-mirna. Več se izve Dvorakova ul. 3. dvorišče, pisarna. 19311-21 Stanovanie 3 ve'i'k:h se.b. kopalnice in d-ii!r'h pri.ti.VHm. vs-e par-k-etv-ano. oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19346-2.1 Enosob. stanovan'e ra Din mesečno eddnm v Sfo7:cah št. 119 — blizu gostilne pri Urbenekn. 19343-21 Parket, stanovanje 7, elektriko i.p vodovodom takoj oddam v ZI $;ški Naslov v oglasnem oddelke »Jutra«, J9352-31 Sobo z 2 postelj?m 110 sobo v Polak-ovi ulici ši. 17 i — Sp. Šiška. 19274-23 Prazno sobo s predsobico, pripravno 7.a uradnico, za 250 Din oddam na Gos.posvetski cesti *rev. 12. — istotam oddam lokal 19290-2-3 Dve vezani sobi prostorni, za pisarno, atelje a 'i stanovanje oddam v p.-it.';." >1 v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku •Jatra«. 19320-23 Preprosto sostanovalko sprejmem v čisto sobo na Bregu it. 16/1 JI — '"1(''in-0-19290-23 Opremljeno sobo solnčno in zračno, poleg gozda, s posebnim vhodom ln kopalnico oddam s 1. julijem solidni stranki. Cesta r.a Rožnik 47. 19287-23 Dve sredn.ii sobi oddam takoj. Zaje. Celovška 114 19315-23 Dopisi Separirano sobo z dvema posteliema oddam od 15. julija do 1. septembra. Istotam oddam takoj podstrešno prazno sobo Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 19348-23 Dve prazni sobi svetli, vezani, v pritličju oddam za pisarno. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 19319-23 Opremljeno sobo separirano. solnčno. parket in eektrika, oddam v Uebri št. 5- 19356-23 Gdčne. z dežele ali zakonca •sprejmem za julij in avgust blizu oriere na sta novanje in dobro hrmno. po 30 Din dnevno. Vhod s ptopmjic. klavir in ko-naln-ica Ponudhe na om poceni oddani s 1. julijem gospodični. Prednost ima šivilja. Naslov v o"'asncin oddelku »Jutra«. 19364-23 Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (23-a) Opremljeno sobo 7. vso oskrbo išče stare^i upokojenec pri pnprosti samostojni vdovi, ponudbe na 0g':isni oddel. »Jutra« »Miren in sol;den«. 19123-čoa pod Prazno sobo išče gos,pod "za 15. ju.1L Ponudbe z zahtevkom plačila na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Cisto pohištvo«. 19105-23a Društveno sobo iščemo v okolic-i Sv. Petra. Oene 100—150 D:n. Ponud be na o^l. odd. »Ju-tra< pod šifro" »Društvena«. 19147-23.1 Opremljeno sobo •ščem za takoj v Režigra Ponudbe na Ekspozl tu.no »-Jutra«. Tyrševa ce sta pod šifro »Samec«. 19296-23/a Vsaka beseda 2 Din; za dajanj« naslova ali fcfre pa 5 Din. (24) Zaročenci, zaročenke! Vpišite »e v podporno društvo »Poroka«. Mar.bor. Stioina nI. 5. t; Vam nud" v slučaju poroke fžemtve) kompletno pohištvo. Za ntevajte prospekte aJi po eet potnika. 188-24 Drž. uradnik !-et etar, resne narave. hrepeni po tihi in razumevajoči mali prijatelji.-.-' (event. kolesar:cl) v Ljub-jani ali okolici. R.siie dopise na oglasni oddel. »Juitra« pod »K »'»Inciii«. 19 ohranjen, kupim. l'..uudl>e na Ogl. o.id- »Jutro. po4 »Gotovina 117«. 19160-26 Kovčeg-gramofon Homocord. skoro nov, z 40 ploščami, ugodno naprodaj. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 19237-26 Berdo za ano Din, haimonij za 1000 Din in planino ž. >t- ne konstrukcij« za 5tNH) Din proda Tur in v Celju. 193-34-23 Vsaka t»eseo gosp. Terpina, Karlovška 11 in si jih potem naroči po ineri. 19163-30 Lepota — jc uspeh! Prava nega da le.poto. — Obiščite kozmetični salon Slav« G ril. Beethovnova ulica 15- nasproti nebotlč-uih zgradb. 18406-30 Trajno ondulira že od 60 Din Hešik, Sp. Slška — sedaj Sv. Jerneja c.-r- :.-i:,.s, Z.-i grtb. Ulca 9. pod b-. 345.18 Jahalni koni r.rlgin« . :i bošn :i k. 150 em v>ik, 6 let star. n« predaj. Vprašati pri b livarju v hotelu »Soča«. 19174-27 Angora mačke č's'i.krvne, m ade. prodam. Vp-ašati v \'ogeini ul. 7. Trnovo. " 19150-27 Papiga s« je zatekla. Las?n:k jo dobi pri Razb.-i g. > :u n« Stotlbi S. 19:46-28 Žive lisice sta-o in mlad Ve. ler jazbece pr...la K ih :amarjev v L'u;.'j«ini, Aleksandrova cesta i 19I7S-U 11) pišk in 1 petelina »Leghorn«. 3 do 4 mes.ee stare kui. :n. Ponudbe na Oglas. nddo.Vk »Jutra« pod značko pasme-. 19270-27 Psice volčje pasme dobre čnvajke. 7 re.l^vn" kom proda Pu-nlk T'-..-.•!. R:mska cesta št. 10. dvo-r:«e. 19291.27 .m i V'»aka beseda "1 l>tn; [ a dajanje naslova ali | | za šifro na 5 D:n. /-.".>) j Proizvaja zgradbe električnih centra! na. vodao moč, električ. omirellja vsake vrste ter hiš-u h in tunanrh inštalacij, stanovanjskih hiš. tova-n i.d drugih objektov. D"bave vseh električnih aparatov, motorjev, dinamo-genera oorjev. transformatorjev *:z na ;večjih svetovnih tvornic. Lastna specijaLna poprav-Ijalcica aparatov, dinamov. elektromotorjev. tran-for matorjev. — Proda a inšt-a lac.ijskega blaga, lestencev. ST.it/ilk. žarnic itd. — Hič Vladislav, elektrotehn'čno podjetje. Maribor, Alcksan drova ' c. 24. 17178-29 Kupim pisalni stroj Ponudbe na: Kreditna za i:.iga. Ljubljana, Mestn" trg "25/1. " * 19H86-29 Vino rdeče ln belo po 6 Din ud 10 1 naprej prodam. Od 20 1 naprej 5.50 Din. Križevnlt>ka 4. 19208-33 v m k a j Dtn: ■a dajanje naslova ali '.a šif-o [ia 5 Din. (31) Preklic li.:- „ - k Mo-i- ja t-go-i ka n i J.s 'll Cfc h. I.tek eij m iu 0 n. d« ne ITM-. • m gospe] '/.IV. ,!■ ■ A M ha ga očita ti in se zaliva :H iem. da je 'a-d- stop 3 f d s-.dv ga pa n 'a SO ;.er me ne. Sn^tlik Marijo. 9t. ali kdo drugI napravil na moj račun. Antoni-ia Sadnlk. posestni ca. črneče 2. 1Č.92T-31 »Pension Jelisava« Otok Krk — Aleksandrovo v krasni leg: b:i»u kopa-lišča. Vsa ^krba D: 50. 17818 38 Letoviščarjem dobro c • odne-v-ao h-.••no ra 20—22 Din d.n,-v:i,0 midi g'Vt'"-ta pri Vitearju, l'o-Ijane nad Škof jo L — Novo kojialiiče oi. So-:. Lepa okolica. Nadaljne informacije daje J. rt. Tav-čar, g-.stilna, Poljar.e nad Skofjo Loko. 16241-36 Katera dama se hoče pridružiti 30-lctni privatni uradnici zri 14 dnevni dopust na Rabu od 3. do 17. Julija. Dop na sJutross Dod šifro »Rab«. 19269 Za zgraditev mlina iščem komi. "len m :n. a't poe&ine in.I tiske stroje. — P inudbe na naslov: Lr-n-hnr.lt Anton, mlin, Velik« K k ada.. 19257-29 Šivalni stroj pioda Pušnik Tlnca, R:m-cesta 19 — dviorišče. 19292-29 Rabljene stroje za izdelavo mesnih izdelkov na ročni pogon kupim. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Stroji«. 19328-29 Kopališče in letovišče naravno, st pripjr^ča. — š-.rll, Gorenja vias Skofjo Lok". Celod.nt.viM oskrba 32 Din, -i o •.-->-, -i I^ero\ iščarji! V lenem m:rnem k-oddaljenem 20 min. Bleda, oddam lopo s:orno sobo z 2—3 ;•> I: a m i za D:n 350 me< Hrana lahko v Vši. F. Remic, Rlbao 56. n Bled I. 19ii Vsaka be.seTr:s'a-v« B • !'■'•• .'i. Sov*- •v a. io "!"°vno bJvan.je 400 Dim, t seeiiji 450 Din. ?04-3S r>,-i-ola l l>in. t* dajanj" na»!"T» aH !» » fr- m 5 tVn. fiV, Srebrne krone st;iro zlato in srebro i u [i i j e rafinerija 1rag'b t Ljuhljani. Hirs-ka ulita Sfev 36 — vhod '.t Vv.-or.lant-ke ceste, pri go »::.:a: M"žina. TO ^jsaka r>«£eva s.!5 ?.a 5-ifro pa 5 Din. (S7i M. PAP, Zagreb Jelačičev trg 6-1 Nega lepote po oajnovej-ž.' :n č^f-m-u. Po;pn>:-0 ">d-:h :] "eva h in E:ek;r:ona ma-v:-a b:«za in rok. Ta--i • r:r.k: nmo-tii odojraojn-jfjo »n^deft, in nad- jf-ne d'a-:ee. Za nego "b- 3 '• -,f> mibo zanr#V'i-V POMPADUR preparati. ;»o na ;t s' me--■'i'. S'. , inr no- dame v »t.-rfkovTM) naobruzbo. 19138-37 Vsem damam nudim priliko garantirane trajne ondulacije z ameriškim preparatom za ceno 100 Din. SALON POLANC Kopitarjeva ulica St. 1 Iščejo se zastopniki za poset privatnih strank za dva prvovrstna artikla »Šla-ger«. Poizvedbe v torek in sredo od 2. do 4. v hotelu Metropolu. 7539 / tniUfoH oel!«m«!cev Ima tvornlca glasbi Memei & Herold, torej ve« ko v*e druge glasbene firme v Jugoslaviji skupaj. To gotovo nekaj oomenl In zato lantevajte tudi VI predvsem HLAJENJE S TOPLOTO! ELEKTROLUX HLADILNIK proizvaja hlad in led s toploto potom plinskega, električnega ali petrolejskega pogona! Povoljna mesečna odplačila! ELEKTROLUX STOCKHOLM zastopstvo Tehna družba, Ljubljana, Mestni trg št. 25T. Telefon št. 25—80. 7554 tvrdke, ki ga dobit« brezplačno Nudi se Vam: Violin© od Din 69*— Ročne harmo* nlke m m 69'— Mandoline m m 99'— Gitare „ „ 148'— Havajske gltare, »aksofone, kromatične In klavirharmoni-ke itd. tnunet & tvornlca glazbil In hdr-monlk, prod. podr, Maribor št. 101 Za vsakovrstna pleskarska in črkosli-karska dela se priporoča tvrdka BRATA EBERL nasl. MARTINC, ČERNE G Ce. družba z o. z. Ljubljana, Vošnjakova ulica štev. 8. Telefon št. 28—14. Specialna delavnica za pleskanje pohištva v vseh lesnih imitacijah, kakor tudi v brušenem laku v najmodernejših barvah. Zmerne cene. Strokovnjaška izvršitev Odlikovana v Londonu 1933 z Grand pri.v in zlato kolajno. 7542 ZAHVALA Tudi jaz sem prejel hranilno posojilo od Hranilne posojilnice »Moj dom« v Ljubljani, Tyrševa cesta 31/1., s katerim sem si kupil posestvo v Hrastju pri Grosupljem. Najbolj me veseli, da plačam za posojilo samo 2%% letno in da lahko isto vračam v izredno majhnih obrokih. Zato izrekam zadrugi »Moj dom« mojo zahvalo in vsakemu svetujem takojšnji pristop. 7541 Pečnik Alojz, posestnik, Hrastje 6, p. Grosuplje. Poslužujte se dr. Isajeviče-vega sportno-toaletnega mila v tubi! TTBA MILO je najfinejše toaletno milo, vsebuje vse lastnosti najfinejših krem, je skrajno higienično in praktično. TUBA MILO varuje polt in kožo pred raz-pokanjem od vetra in mraza. TUBA MILO rabi vsaka moderna dama, vsak športnik in turist na svojih izletih. Dobi se v drogerijah in boljših trgovinah. Cena tube je -elo nizka — Din 6.—. gvojine v Beogradu; iifiiiiiinimi IV-nt,. za zaš<'. in*I. Š-t. 10.005 v centru mesta, zelo prostoren, s pritiklinami in velikimi izložbenimi okni se odda takoj v najem. Naslov v oglasnem oddelku >:Jutra«. 7548 Citate tedensko reviio »ŽIVLJENJE IN SVET« Veiiko tekstil, podjetje išče dobro vpeljane POTNIKE V poštev pridejo samo gospodje iz tekstilne stroke, ki morejo položiti kavcijo. Prednost imajo bivši veletrgovci. Dohodek se jamči in izplačuje vsak mesec. Samo pismene ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja na češkoslovaško banko d. d., Zagreb. 7474 USODA LJUDI! Znameniti astrolog prof Hel6n se Je odločil brezplačno Izdelati Vam horoskop. Njegova priznana sposobnost videti prihodnost v življenju drugih, ne glede ua razdaljo, meji na ču-dovltost. Prof. Helen Vam pove po resnici vso Vašo usodo; napove Vam, kdaj lahko dosežete uspeh ali najdete srečo Itd. Njegov popis minulih, sedanjih ln bodočih dogodkov gotovo vzbudi Vaše začudenje ln presenečenje. Ne bodite otožni, ne jadikujte. vse se obrne na bolje. Cltajte, kaj Vam plže prof. Helta: Spoštovani prijatelju Ze sama objava, d* bom lsdeloval horoskope brezplačno, je povzročila, da je moj tukajšnji zavod naravnost preplavljen s takimi prošnjami Smatram za svojo dolžnost, da se Vam tem potom zahvalim za VaSe zaupanje Svoje sposobnosti dajem sedaj na r&apolago vsem. Sporočite ml svoje naslove, poklic, dan mesec tn leto rojstra to povem Vam o Vaši bodočnosti, sedanjosti ir. Preteklost! več, nego bi VI smatrali ze možno. Samo -i Izdatke priložite v pismo 10 Din. Dopise naslovite na moj zavod- Astrol. labor. K. Havelka. Praga 31 — Vinohrady. pe^tni predal 28. J —350. trpam, da Vam pokažem boljšo pot v bodočnofft ln ostajam Vaš prijatelj prof. Helčn, astroL Dober svet je zlata vreden zato priporočajte ob vsaki priliki »Jutrov« mali oglasnik. Tovarna najmodernejših VRTNIH SONČNIKOV Makso Salgo k. d., Osijek Pred nakupom zahtevajte katalog! ALI ŽE POZNATE Spiegel ov „CITROPUR" ? Za vroče in hladne pijače, kakor tudi za okisovanje vseh jedil, katerim ste preje dodajali citronin sok ali ocet. Dobiva se v vseh drogerijah in boljših trgovinah. Samoprodaja za Jugoslavijo: J. V. POBEBAJ, DROGERIJA, PTUJ. 187 Najnovejši modeli dvo-koies, otroških ta igrač-dh vozička*, prevoznih tricfkljev, motorjev ta ttva*> oih strojev. Velika izbira. Najnižje cene. Ceniki franka »TRIBUNA« F. B. L, tovarna dvokotos ia strttUdh vozičkov. LJubljana, Karlovika e. 4. INDUSTRIJSKO PODJETJE V SLOVENIJI išče za vodstvo težkega tovornega avtomobila treznega, zanesljivega šoferja Prosilci z daljšo prakso pri takih avtomobilih, ki imajo dobra spričevala, naj se obrnejo na Borzo dela v Ljubljani, kjer dobe nadaljnja navodila. 7531 Solnca žar in Uran kreme čar! Kakor so se dame nekdaj ponašale z belino svojega lica in telesa, kar je bilo glavni pogoj lepote, tako se danes gotovo sramuje pokazati belo lice in telo. Snežno belo, mlečno, alabastrsko lice nima več efekta, danes se vse ponaša s temno bakrenasto barvo, ker je to barva res cvetoče mladostne, divne lepote, kipečega zdravja, kar je tisti čar, ki osvaja vsakega. Dve uri (v razmahu i na solncu zadobi vaša eterična lepota čar, katerega ističe ves mondeni svet. Brez Uran kreme se ne kopajte, ne solnčite, obvaruje vas opeklin. solnčarice. Dobiva se povsod. 7553 ParSumerija URAN, Ljubljasr Vsem, ki ste poznali našo ljubo hčerko, sestro in nečakinjo MILICO POTOČNIKOVO učiteljico v Leskovcu pri Krškem naznanjamo žalostno vest, da je danes, dne 24. junija, ob 9. uri dopoldne po dolgi, mučni bolezni, v pomladi svojega življenja preminula. Pogreb nepozabne umrle bo v ponedeljek, dne 26. junija 1933, ob 36. uri na pokopališče v Trbovljah. Trbovlje, dne 24. junija 1933. 7546 NEUTOLAŽLJIVA MAMA IN BRAT. 11 brigate za svoje zdravje? tod* lJURi.vt* »ul« IU zdravje obran I L,'.«« j« od jutr» 8» rw>«j naou: — »e w- Mm* m. koMko bi l^bko Srt>e«> uradi mx>ra«>e rm4ri sr-ftdnie tT^cfu' — V padT-lti BOiTJOT? SOIR DE PARIŠ Ptowire PRINTEMPS DE P AR1S PM ON PARFUM Pomdre FlANCtE imM »<»0(!Pig tega veHik« isb-c« t barr-frifc nijMM»ii. — M tnvii 4* »» leipo im ml3 o«. BOURJOIS PARFUMEUR •«)•«! ta !«- jc. 7. zunanjo mporabo garniture »JOLIFJ-.MMEc j*> ]»r'jf. dr. irin. 7 487 PRI MLAHAVIH IN MEHKIH h za dobite 5 p-e>para.tom »-t L" N 0< (po ?vajjif oceni in priporočilo dr. m*d. Funke-ja in dr. med. H. Mayerj*) zopet elastično« in čvrstost. Garnitur* 7u l>-;i." _ Originale SCHRODER-5CHENKE razipoši,;a »OMNIAe. nddeVk 1/8 Zagreb, D^ško-vičera ulica 27. Pri-štittiTia pri plačilu v naprej 6 Din, po povzetju 12 ttn Zahtevajte brezplačno ilustriran cenik. (VolSgatter) manjše dimenzije (60 do 80 cm širine) SfO IŠČE. Ponudbe z navedbo cene, stanja, in fabrikata pod >:Brzotekoči« na oglasni oddelek »Jutra«. 7479 iisnaMraeHKaKSift msssaase. a %a ubpefkom žanje, kdor se ob vsaki priliki poslužuje iJutrovega-r malega oglasnika. Kasta!yj£n dekliški počitniški dom, veliko lastno posestvo tik ob jezeru, v Unterach am Attersee (Solnograško). Vsak šport, dopomočno poučevanje v jezikih. Pojasnila: Tochterpensionat v. Kastaly, Wien VIII., Langegassc 65, Telef. A 27-4-22. 7201 PLANINSKI DEKLIŠKI POČITNIŠKI DOBI Reichenau a. d. Ras (Semmering) šport, (tenis, plavanje), dopomočni pouk v jezikih, cene času primerne. Pojasnila: Villenpen sionat B. Frevlers Nfg. A. Metzger, Wier XIII. (Alt HiPtzingi, Maxingstrasse 6 Telef. R 35-2-75. 7202 IE IZŠEL KNJIGO BOMO RAZPOŠILJALI NAROČNIKOM TAKOJ, ČE BODO IZNOS DIN 20.— IN 3 DIN TOŠTNE PRISTOJBINE POSLALI OB ENEM Z NAROČILOM. NAROČILA NASLAVLJAJTE NA UPRAVNI STVO »JUTRA« LJUBLJANA, KNAFLJEVA ULICA 5. JE IZŠEL ! PRIČAKOVANJA Ibodo nadkriljila izvrstna glasbila Inajvečje domače odpremne ' —, tvrdke kraljevski cvofcro DOBAVITELJ ~ CHNEfDER PROIZVOD OI.AZBH. IN PRJSORJl v, zagreb Kikoličeva ul i2./c Viol2ne...od Vir, CritoFe.-- -158- -.Mandoline--108.- . .Harmonike -•> "75. - • .'Havajske gifare.kromaliene harmonike, fri.be. scksofoni 1 Lt d. po najnižjih cenah. ZAHTEVAJTE opesplačni poučni Tuba DIN 7- ------- V£f JA T USA OiN 1?- J_ Vsakovrstno zlato s'j poje po aajvišjib eenad CERNE — juvelir Ljuh jsn«. Wilfnva ulica S mm 9ME SiTi ZOPET 5AMO PASTA ZA ZČBJE SE OA J V MOV! BEL! TUBI Za izpiranje ust DIANA francosko vinsko žganje i i I H 1 1 B M I I isi ss sifilis, kapaviea, beli tok so ozdravljive brez strupenih injekcij, brez živega s/ebra m salvarzana, priprostim, toda radikalnim potom. Tisoči žen in mož se zahvaljujejo za popolno ozdravljenje in trajno zdravje ravno tej kuri. Tisoči zahvalnih pisem. Uspeh v vsakem slučaju zajamčen. Kura je zdravju neškodljiva. Ne trpite dalje! Pišite nam in mi Vam pošljemo zastonj razpravo, kako se iznebite bolezni. In tako se boste šteli med srečnike. Laboratorij Havelka, Praha 65-Nusle, Božetechova ulica 10, J. 17. ČSR. 162 I H so najboljše in zato najcenejše. H fe Zastopstvo in skladišče za LJUBLJANO in okolico: 9 | (Dtkt Ljubljana, Dunajska c. 26. |j Za MARIBOR in okolico: »VELEPROMET, Anton Antončič. Maribor, Slovenska ulica 6. 7520 skj^^ssssaammssmmmgsm 5. *., -tj-J*. m! KOKOŠJE, PURJE, GOSJE in RAČJE NAVADNO. S STROJEM CISCE-NO in COHANO „ V?^ »v PO ZNATNO NIŽJIH CENAH. VZORCI SE POŠILJAJO BREZPLAČNO in FRANKO DOBAVLJA V VSAKI MNOŽINI Nabavljalna zadruga državnih asdiižfeeasev v Mariboru razpisuje službo vodje manufak t urnega Gictelka Le prvovrstni strokovnjaki z večletno prakso zlasti pri nakupu blaga naj vložijo prošnje do 10. julija t. 1. na gornji naslov z navedbo zahtev in dosedanjega službovanja. 7503 ZAHVALA Za ustne, pismene in brzojavne izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob prerani smrti naše prc-Ijubljene, predobre in nepozabne a? Telefon S9t 60, 3» 4 w ^anopee se vsem iskreno zahvaljujemo. Najlepša hvala prečastiti duhovščini, predstavnikom in zastopnikom oblasti, korporacij in društev, gasilski župi levega brega z vsemi gasilskimi društvi, med temi gasilskemu društvu od Sv. Trojice za počastitev z zastavo. Prisrčna hvala gospodu dr. Toplaku in šolskemu upravitelju g. Lazarju za ganljive govore ob grobu. Nadalje se iskreno zahvaljujemo darovalcem vencev in cvetja, vsem neštevilnim prijateljem in znancem in vsem onim, ki so na kakršenkoli način počastili spomin preblage pokojnice. Sv. Martin, dne 24. junija 1933. Janko Kostajnšek in sorodniki. H Danes je na Dunaju preminul v visoki starosti 89 let naš dolgoletni častni predsednik, gospod iVV- afigl me a v| i. II Preminuli je bil od leta 1912 v upravnem svetu naše družbe, dolga leta njen velezaslužni predsednik in ga ohranimo v trajnem častnem spominu. Ljubljana, dne 23. junija 1933» Upravni svet Trboveljske fireiuogokopne družit« v-Sv' - I > * ~< / . „>' Nt ... ■• .. ' % J f' ■ i i * ' ' ' »V Jg! ,0 . t V ■ i. >• . ' ; . J j i .A- .- < f ' , 'i 'i Urejuje Davorin Kavi jen. Izdaja za Konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. dL kot uskarnarja ^ranc Jezeršek. Za mseraini del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani