Poftntna plačana t £otovfriL Leto LXXTV\, it. 247 Ljubljana, sobota as. oktobra 1*41-XIX Cena 40 cent« UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, PUOC3NUBVA lZKLJTJWO ZASTOPSTVO sa oglaae ta Kraljevine Italije In UNIONE PUBBLICITA ITALIANA 8. A^ MIL ANO UUCi ft. — Izhaja Za inozemstvo 10 L. dan opoldne. Mesečna naročnina 6.— L, CONCESSIONARIA ESCLUSTVA per la pubblicita di provenienasa UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A^ MILANO. rtsfffHB kcwia ie bila prizade j.ma pristanškim napravam v pristaniškem okraju French Greek ter ladjam v Inki. Letalci so nazaj grede opazili visoke plamene požarov, ki so nastali v pristanišču. Lovska letala, ki so ščitila bombnike. 90 ««e spopadla s sovražnimi lovci. Kljub temu so se vsi letalski aparati vrnili na svoja oporišča. Z operacijskega področfa. 25. okt. s Na fronta pri Tohruku je neko italijansko letalo v naglem spopadu sesttreliilo sovražne avione. Drugo sovražno ;etalo ie sestrelilo protiletalsko topništvo na področiu pn Bcngaziju. Zadeto pa je bilo še tretje angleško letalo od iz>tre'kov protiletalskega topništva ob tripo!iranska obali To letalo se je vnelo in ie treščilo v morie. Amerika se mora odločiti Japonske koncesije so dosegle skrajne meje — Od Amerike je zdaj odvisno, ali bo v vzhodni Aziji mir ali vojna Tokio, 25. okt. s. V tukajšnjih krogih opozarjajo, da je Japonska v smislu svojih načrtov, da bi uredila kitajsko vpra-šenie in ustvarila nov red v Vzhodni Aziji storila vse. da bi rešila to vprašanje ne da bi se bilo treba ostalemu svetu vznemirjati. Zedinjene države pa niso samo ojačile svoje pomoči čangkajšku, marveč so izdalo tudi celo vrsto ukrepov, ki naj onemogočijo zasnovani nov rod na Daljnjem vzhodu. Tukajšnji krogi opozarjajo spričo tega, da se je položaj v odnošajih t. Zedinjonimi državami poslabšal in da je natopil trenutek, ko bo treba stvarno prekiniti pocrajanjn, ker je \vashingtonaka vlada prav te dni izdala celo vrsto gospodarskih ukrepov, ki naj bi predstavljali močan pritisk na Japonsko. Kljub temu sta japonska vlada in narod še nadalje obrnila mimo kri v odnosu v Zedinjenih državah. U srp o h pograjanj je odvisen od iskrene dobre volje \vasrđn°rtoiiske vlade, ki si mora biti na jasnom, da so japonske koncesije dosegie svoje meje. Co Zedinjene države sprejmejo na znanje izjavo ministrskega predsednika Toja o japonski politiki za likvidacijo kitajskega vprašanja in ostvaritev novega roda v Vzhodni Aziji, "bo to pomenilo pomemben faktor za razčiščenih odnošajev med Japonsko in Ameriko. Toda japonski narod in vlada že hudo dvomita, da bi Zedinjene države iskreno nameravale pograjati se za ureditev pacifističnih problemov, ker washing-ton-ska vlada vedno bolj ojačuje svoje postojanke za obkoli tov Japonske, čeprav se istočasno pogaja s Toldjem. Sedaj je nastopil trenutek, ko morajo Zedinjene države resno računati z izjavami zunanjega ministra Toga. da je Japonska pripravljena na obrambo, čim bi nastopile okoliščine, ki bi pomenile nevarnost za njen obstoj in čast Glede na to se morajo sedaj Zedinjene države zares odločiti. Izredno zasedanje japonskega parlamenta Tokio, 25. okt. s. Vlada je sklicala parlament k izrednemu zasedanju. Parlament se sestane v novembru in bo zasedal 5 dni. Proue.il bo dodatne kredite, ki jih zahteva- jo sedanje okoliščine, ukrepe o povečanju pridelovanja riža in druge važnejše zakonske načrte. Tokio, 25. okt. s. Člani obeh zbornic kakor tudi predstavniki finančnega sveta so se pokazali zelo zadovoljne zaradi sklicanja zbornice na izredno zasedanje. Ti krogi kažejo trlni namen, da soglasno odobre izredne ukrepe, ki jih je vlada izdala ter da tesno sodelujejo z narodom, kolikor je to potrebno sedanji vladni politiki. Nadalje so izjavili, da odobravajo vse vladne ukrepe o omejitvi nacionalne potrošnje v okviru produkcijskega potencijala državo. Ameriški parniki odklanjajo japonske potnike Tokio, 25. okt. u. »Niči Niči« objavlja vest iz Manile, da je filipinski potniški urad paroplovne družbe President Line odrekel japonskim potnikom mesto na parniku »President Tavlor«, ki je včeraj zapustil Manilo. Izvedelo se je, da se je to zgodilo zaradi tega, ker nameravajo ladjo oborožiti in je bilo treba na njej rezervirati prostor za orožje, municijo in mornariške topničarje. Izvedelo pa se je tudi, da odslej na ameriških ladjah ne bo več mesta za japonske potnike. Irak prekinil diplomatske odnosaje z Japonsko Ankara, 25. okt. u. Iz Bagdada poročajo, da je iraška vlada sklenila prekiniti diplomatske odnošaje z japonsko vlado. Ta njen ukrep je seveda pripisati angleškemu pritisku. Trgovinski odnosa j i med obema državama so že nekaj časa prekinjeni. Hiranmna okreval Tokio. 25. okt. u. Pred 11 tedni je bil izvršen atentat na barona Hiranumo, ki je bil član Konojeve vlade in predsednik tajnega sveta. Hiranuma si je sedaj popolnoma opomogel. Včeraj je bil v avdienci pri vladarju in nato se je sestal s pravosodnim ministrom grofom Kidom. Frr?-2tfčs33st angleških želj po izkrcanju v zapadni Evropi Rim, 25. okt. s. V lordski zbornici je lord Movne s poudarkom izjavil, da bi bila prava neumnost improvizirati v sedanjem položaju kak angleški ekspedicij-sk: zbor v zapadno Evropo. To izjavo je lord Movne podal v zvezi z interpelacijo lorda Starsolda, ki je zahteval, naj bi Anglija čim prej udaril3 na zapadu, in to na osnevi zanesljivih ameriških informacij, da ima baje Nemčija trenutno na zapadu le neznatne oborožene sile. Lord Movne pa je odgovoril, da ima Nemčija trenutno nr.?proti angleški obali zbranih več lovskih letal kakor na vsem vzhodnem bojišču, in to po prav tako zanesljivih informacijah. Zato si po mnenju lorda Moynea nihče ne sme delati kakih utvar v tem pogledu, temveč je treba imeti stalno pred očmi. da je najboljša opora za sleherno vojsko demografska moč naroda. Za nobenega razsodnega človeka ni dvoma, da je prav v tem pogledu veliko nesorazmerje med demografsko močjo Anglije ter ono velosil Osi. Berlin. 25. okt. s. K predlogu nekesa hujskaškega angleškega lista o ang-leški invaziji na evropski celini pripominja današnja rBorsenzeitung'«. da razpoložljivost angleško s-a trgovskega brodovja trenutno ni tolikšna, da bi se taksno podjetje moglo posrečiti brez tveganja. Izkrcan ie 10 angleških divizii na kontinentu bi povzroč'lo samo nadaljnje ogromna Izgube v orožv' Last >Lokalanzeigrer« niše da je poročno lorda Gorta o umiku iz Dunkerqua prisili^ mnogo Angleže k resnemu razmišljanju. To poročilo je prav gotovo služilo kot dober pouk. Danes bi moral angleški narod imeti večje zaupanje vase in v svojo vojsko, toda poročilo lorda Gorta napeljuje še vedno v drugačno razmišljanje. Očitno je, da potrebujejo Angleži danes samo še propagando za ohranitev svoje slabe morale, namesto da bi se učili iz vojne zgodovine. Krtud Hamsun za politiko Osi Berlin, 25. okt. s. Norveški pisatelj Knud Hamsun, ki je že večkrat javno izrazil svoje simpatije za narodno-socialistični pokret, je dal časopisju v Oslu nekaj izjav o novi Evropi. V tej zvezi je zlasti opozoril na boljšo usodo, ki čaka Norveško, obenem pa je poveličeval delovanje Osi za evropski mir. Pod vodstvom Nemčije se lahko sedaj tudi njegova država udeležuje velikega obnovitvenega dela v Evropi, katerega zaključek bo popolna izločitev anglosaške plutokracije. Švedski proračun Stockholm, 25. okt s. Novi švedski državni proračun, ki je bil predložen v proučitev obema zbornicama, predvideva primanjkljaj 38 milijarde kron. Dohodki bodo znašali po tem proračunu 2.04, izdatki pa 3.42 milijarde kron. V zbornici je bil dosežen sporazum, da se bo razprava o švedski zunanji politiki pričela prihodnji torek zvečer in da se bo v sredo dopoldne • 1 nadaljevala, J Veliki boji na vsem vzhodnem bojišču — španska „Modra divizija4* se je izkazala — Bombe na Moskvo in sovražno zaledje Iz Hitlerjevega glavnega stana, 24. okt Nemško vrhovno noveljstvn noroča* Na vzhodu napredujejo napadalne in zasledovalne operacije. Pri obrambi sovjetskih protinapadov na severnem delu vzhodne fronte je prizadejala španska »modra divizija« sovražniku hude izgube in zajela več sto ujetnikov. Letalstvo je potopilo ob Krimu 6000-tonsko sovjetsko ladjo ter je ponovno bombardiralo Moskvo z zažigalnimi in eksplozivnimi bombami. V severni Afriki so nemški lovci sestrelili tri angleška letala. Sovražnik je metal v pretekli noči bombe na razne kraje ob severnonemški obali. Med drugimi sta bila bombardirana Hamburg in Kiel. Civilno prebivalstvo je imelo nekaj izgub, škoda pa je neznatna. En angleški bombnik je bi] sestreljen. V peti mesec .MoncA:oi*o 25. okt. s. Ob pričetim pete-dekret« vojaškega poveljnika je zadostoval, da so postrelili brez vsake pre!»kave celo množico ljudi. Kdor skuša zbežati iz mesta, ga ustrele. Direktor centrale za oskrbo Moskve z mlekom je bil obsojen na smrt, ker ni stedil z mlekom. Drugi so bili justificirani, ker so našli pri njih pro-tisovjetske letake, če ni bilo drugih razlogov, so ljudi streljali zaradi >zloeinske zanikrnosti«. Medtem ko je svet izvedel za padec Timošenka, so v angleški spodnji zbornici razpravljali o pomoči Sovjetski zvezi. V zbornici se je vsul pravi dež očitkov in obtožb, protestov in betežnih opravičevanj. Niti oni, ki so vladi očitali, da ni znala ničesar storiti za boljševizem, niso vedeli povedati, kaj bi bila morala storiti. Nekaj poslancev je zahtevalo, da 10 angleških divizij takoj krene na Kavkaz. »Deutsche Allgemeine Zeitung« beleži glede na vse to v svojem komentarju, da bodo Angleži zmerom in povsod prepozni, pa naj se domislijo ali store karkoli. Madžarsko poročilo Budimpešta, 25. okt. s. MTI je snoči iz J al komunike, v katerem pravi, da se sovražnik stalno umika iz Doneske kotline, ker ne more več vzdržati pritiska zavezniških čet, ki bodo kmalu zavzele vse to važno industrijsko področje. Madžarske čete, pravi komunike, dosegajo velike uspehe in so ujele mnogo sovražnih vojakov in oficirjev. V južnem predeni južnega odseka vzhodnega bojišča so nemške in italijanske sile kljub slabemu vremenu in nemogočim prometnim zvezam sovražnika pregnale. Oddelki, ki prodirajo iz Tagan-roga in Stalina proti Doncu, so štrli sleherni sovražni odpor. Finski odsek Helsinki. 25. okt. s. S petrograjske fronte prihajajo vesti o strašnih učinkih nemških strmoglavskih napadov na sovjetsko vojno brodovie, ki je koncentrirano na področju Finskega zaliva med Petro gradom in Kronštatom. Izvidniška letala so ugotovila celo vrsto velikih požarov na mnogih ladjah. Požari so nastali tudi na nekaterih oklopnicah. Posebno hudi so bili letalski napadi v petek. Spričo pravega dežja bomb in naglih izmikalnih manevrov bojnih ladij se je vse morje vzvalovilo. Dve torpiljarki sta se skušali umakniti v vzhod no področje Finskega zaliva, a so ju tam napadla finska letala ter ju z bombami potopila. Med tem se na vsej karelski fronti nadaljuje pritisk finskih sil v smeri proti vzhodu. Vrhovno poveljstvo finskih čet je bil« vse te dni strogo rezervirano glede operacij, ki so se v vsakem primeru ugodno razvijale, o čemer najbolj priča ogrom- , no Število sovjetskih ujetnikov, ki stano prihajajo v zaledje bojišča. Letalske akcije Berlin, 25. oktobra, s. Na južnem odseku vzhodnega bojišča so nemške letalske sile v četrtek spet intenzivno napadale sovražne naprave, prometne zveze tn čete. V letalskih spopadih je bilo sestreljenih 84 sovražnih letal. Na osrednjem odseku so nemški bombniki posebno hudo bombardirali sovražne čete na pohodu in v taboriščih. V nekem kraju je bilo razdejanih 27 tankov, ena baterija topništva ta 150 ctrugih motornih vozil. Izvedeni so bili hudi napadi tudi na železniške proge. 21 železniških strojev in 18 vlakov je bilo razdejanih. Podnevi je bila Moskva znova bombardirana. Mnogo ton bomb je bilo odvrženih na industrijske objekte. Izbruhnilo je mnogo požarov. čudni nazori canterburyskega nadškofa .Ven*' VorA:, 25. okt. s. Iz Londona poročajo, da je canterburvjski nadškof govorfl v lordski rbornici in se je v svojem govoru še enkrat zavzel za sovjetsko stvar. Po njegovem mnenju imata komunizem tn krščanstvo nekaj skupnih načel. Nad-skof pa teh skupnih stikalrŠč obeh ideologij ni podrobneje specificirat, marveč je samo dejal, da so Angleži vezani na rusko vojsiko in sovjetski narod v vojni pirati Nemčvji. Eden se še vedno ogreva za Sovjete Rim, 25. okt. s. V spodnji zbornici je j govoril zunanji minister Eden, Med drugim I je dejal, da je že doh*o časa mmenja, dat med boljševiško Rusijo rn Anglijo ni rttlteft-kega razloga za interesrtc spore. Tudi še danes, je de;al, nisem sr»remerri1 tecja svojega stališča. Rooseveltova izzivanja Poseben „propagandni teden44 naj bi pospešil načrte ameriških vojnah hujskače v New York, 25. okt. u. Predsednik je izdal proglas, v katerem pravi, da bo teden, ki se prične s 11. novembrom, posvečen v vseh Zedinjenih državah »propagandi za obrambo«. Vlada se na ta način nadeja, da se ji bo posrečilo pospešiti produkcijo v vojni industriji, ki jo neprestane stavke, pa tudi brezbrižnost industrij cev zelo pobijajo. Nihče noče delati za vlado in za vojno. Poleg tega pa je Roosevelt napravil še en korak v svoji izzivalni politiki proti Evropi. Izjavil je, da bo ameriška vojna mornarica v bodoče skrbela za ves trgovinski promet med Zedinjenimi državami in Islandijo. Vest o tem se je včeraj razširila v ameriških pomorskih krogih, ki si jo razlagajo na ta način, da se hoče ameriška vlada v še vse večji meri vmešavati v zadeve evropskega kontinenta, ki mu Islandija tako zemljepisno kakor politično pripada. V senatskem zunanje političnem odboru, ki med tem razpravlja o raznih aktualnih vprašanjih, pa je nekdanji ameriški poslanik v Bruslju Cudahv izjavil, da bi bilo treba za vpad v Nemčijo organizirati ameriški ekspedicijski zbor, ki bi štel 8 milijonov ljudi in ki bi bil silno oborožen in opremljen. Cudahv se je izrekel proti oborožitvi trgovinskih ladij ker bi to pomenilo nov korak Zedinjenih držav nasproti vojne. Cudahy je izjavil, da je bil za časa zadnje svetovne vojne v Rusiji skupno z angleškim generalom Ironsi-deom. Ta mu je izjavil pred kratkim, da v tej vojni ne bo mogoče zmagati, ne da bi se organiziral vdor v Nemčijo. Kaj takega pa ni mogoče pripraviti z besedičenjem, marveč z dejanji Kampanja proti vladni vojni politiki pa se tudi drugače temeljito nadaljuje. Tako je vodja izolacijske organizacije America First general Wood poslal Rooseveltu pismo, v katerem ga poziva, naj opusti svojo dosedanjo politiko. V posebni interpelaciji, ki jo je predložil kongresu, pa je zahteval, da se Zedinjene države enkrat za vselej odločijo aH za vojno ali za mir. 250 delegatov omenjene organizacije iz Broocklvna, New Yerseja in Conecticuta je prispelo v Washington, da priredi posebne demonstracije proti intervenci>a. Nadalje je 300 žena te organizacije iz New Yorka prišlo v Washington, da protestirajo proti oborožitvi trgovinskih ladij. Demokratskemu senatorju Connallvju, predsedniku senatskega zunanje političnega odbora, so izročile pismo, v katerem ugotavljajo, da se le neznatna manjšina Američanov zavzema za poseg v evropsko vojno. Zaradi tega je bilo treba napraviti konec manipulacijam vojnih hujskačev. Morgenthau prepovedal izvoz dolarjev Washingtont 25. okt. s. Finančna minister Morgenthau je objavil prepoved vsafcr&ie-uoe je sprejel v Beneški palači nemškega pooblaščenega ministra m gospodarskega strokovnjaka dr. Clcdiusa. PridrŽal ga je v dolgem in pris»rčnem razgovoru. i— v__- Usoešrss delo ženskih Iašljev Rim, 25. okt. s. Fašističn? odrodbeni list je objavil, da so ženske fašistične organizacije v času cd 15. julija do 15 oktobra pripravile 13.509 zavojev z zimskim perilom in dru?rmi oblačiH za vojake, ki se bore na ruski frenti, pole« tega pa še 17.677 zavojev za borce v Severni Afriki Nadalje beeži list. da je nadz^rn'ca fašistične stranke Licia Abrucezze v septembru obiskala fašistične org-'nizaci;e v Ljub- IjanL Druge strankine nadzornice so trii© v Turinu. Trcntu, Trapaniu, Anconiu, Trst«, Forliju in na Reki. Vse so pregledale delovanje fašdstiorrih ženskih m rn*latrmsđcm organizacij. Udeležili so sc več zborovanj in v razn:h krajih posameznih pokrajin sprejem ale občinstvo, matere in vdove > vojni padlih ter imele se razne druge konference. Kralj B3??$ fc* govorB v if^ra^fu Sofija. 25 okt u. v torek se sestane »o branje. V sofijskih političnih krogih zatrjujejo, da bo ob tel priliki govoril kralj Boris. Njegov gevor bo posebnega pomena, ker bo v njem obrazložil stališče Bolgarije glede vseh perečih notranjih tn zunanjih političnih problemov. Enovite naročnino! 963426 68 Stran 2 »SLOVENSKI NAROD <, Sobota, 25. oktobra 1941-XTX. Stev. 247 Na Dolenjskem je sneg obležal Ponekod ga je zapadlo precej — Okoli Mirne peči do 70 cm debela snežna odeja Ljubljana, 25. oktobra. V Ljubljani in tja proti Laverci snega skoraj sploh ni več, Dolenjska, ki ima nižjo in južnejšo lego, pa je vsa pokrita s snegom. Čeravno je zemlja še pretopla, da bi obdržala sneg, so se vseeno ponekod, zlasti okoli Mirne peči, nabrale snežne plasti, debele do 70 cm. Včeraj smo poročali, da prvi letošnji sneg, ki je zapadel nenavadno zgodaj ni nikjer napravil posebne škode, danes, ko je v noći od četrtka na petek in v petek ves dan do pozne noči naletaval vlažen sneg v velikih kosmičih, pa žal že lahko poročamo tudi o škodi zgodnje letošnje zime. Vlažni sneg, ki se je nabiral na brzoj avnih žicah, je bil tako težak, da so se žice ponekod potrgale in je bil med Dolenjsko in Ljubljano deloma prekinjen brzojavni in telefonski promet. O škodi na poljih, ki smo o njej včeraj poročali, prepričani, da bo sneg skopnel čez noč, da je skoraj sploh ni, moramo danes poudariti, da bo vseeno precejšnja, če bo sneg obležal. Čeravno je večina poljskih pridelkov pospravljena in shranjena na varno v kozolce in druga gospodarska poslopja, je vendarle ostala na poljih še tu in tam koruza, zlasti pa repa in zelje, ki ju zdaj visoko pokriva sneg. Ce ga sonce ne bo kmalu pregnalo, bodo imeli dolenjski kmetje pri teh poljskih pridelkih precej škode. Prvi letošnji sneg je povzročil precej škode tudi po dolenjskih sadovnjakih in sploh po drevju. Debele njegove plasti, ki so se nabrale po vejevju, so ga polomile in je ponekod poeled na sadovnjake in drevje kar žalosten. Dolenjci, ki imajo zdaj na cestah debelo plast brozge in blata, so prepričani, da bo zemlja sama pospravila sneg in da bomo imeli še lepe sončne jesenske dneve, ki bodo kmetu omogočili pospraviti s polja vse svoje pridelke, da ne bo zaradi prezgodnje letošnje zime utrpel prevelike škode. Barja na Tržaškem? Prva znamenja zimskega vremena so se pojavila tudi na Tržaškem ln na Goriškem. V Trstu ln po Krasu je zapihala ostra burja, ponekod po Goriškem je zapadel sneg. Tudi po Pivki, na Hrusci, v Brkinih, na Trnovski planoti, posebno pa v gorah sneži. V Trstu je burja zahtevala tudi že svoje prve Žrtve Itj napravila je nekaj škode. Tržaški reševalci so v bližini pomorske postaj** potegnili na suho truplo moža, ki ga še ni bilo mogoče spoznati. Menijo, da je ribič ki mu je burja ponoči prevrnila ladjo. Na vogalu neke ulice pa je burja zasmala osemletnega Solarčka proti avtu, ki je ravno p-ivozil mimo. K srreči deček ni dobil resnejših poškodb. V neki drugi ulici ie burja izruvala drevo, ki se je nevarno nagnilo čez cesto, tako da so ga morali odstraniti. V neki stanovanjski hiši so se vnele saie v dimniku in ogenj se je že nevarno razširil. Pa tudi tu so gasilci pravočasno intervenirali in preprečili večj! požar. Na Goriškem je mraz še bolj pritisnil. Pobeljene gore in gričevje so dale pokrajini docela zimsko sliko. Posebno v višjih predelih je snežilo ves dan. Nesreč aH škode pa ni bilo. Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trga veljavne od ponedeljka 27« oktobra zjutraj do nedelje Z. novembra zvečer Ljubljana, 25. oktobra. Po dogovoru z zastopnicami in zastopn ki konsumentov, prodajalcev in pridelovalcev je mestni tržni urad Visokemu Komisaria-tu predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani tudi za prihodnji teden ter jih je ta odobril. Z odlokom Vin 2 št. 1133 4 Visokega Komisariata. za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvšje cene od ponedeljka 27. oktobra zjutraj do nedelje 2. novembra t. 1. zvečer. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Domači krompir na drobno 1.20 L.: zel-nate glave na drobno izpod 10 kg 0.60 L.; zelnate glave na debelo 0.50 L.; kislo zelje na drobno 2 L.; repa na drobno izpod 10 kilogramov 0.70 L.; repa na debelo 0.50 L.; kisla repa 2 L.; rdeče zelje OSO L.; ohrovt 0.80 L.; cvetača 3 L.; brstni ohrovt 3 L.; koleraba 1 L.; koleraba do 4 komade na kilogram 1.50 L.; rumena koleraba 0.50 L.; rdeča pesa 1.50 L.; rdeči korenček brez zelenja 2 L.; šopek zelenjave za juho s ko-renjčkom 0.20 L.; črna redkev 1.20 L.; pe-teršUj 2.50 L.; por 3 L.; zelena 2.50 L.; domača čebula 2 L. šalota 2 L.; česen. 25 glavic na kilogram 4 L.; jedilne buče 0.50 L.; glavnata solata 2.50 L.; endivija 2 L.; otrebljeni motovileč 6 L.; mehka šp nača 2.50 L.; trda špinača 1.50 L.; liter suhih bezgovih jagod 3 L.; liter šipka 2 L.; kilogram letošnjega suhega lipovega cvetja 20 L.; domača žlahtna namizna jabolka 3.40 L.; domača namizna jabolka I. vrste 3 L.; domača jabolka I. vrste gospodinjskih sort 2 L.; domača jabolka za vkuha-vanje, nedozorele, črviva, obtolčena, nagni-ta 1.50 L.; domače hruške od 2 do 4 L.; domače kutine 3 L.; žlahtno domače grozdje 4.50 L.; domače grozdje samorodnic (izabela, šmarnica) 3 L.; domači kostanj kilogram 3 L. Gobe: a) rumeni in rjavi ježek, rumena griva (.medvedove tačke ali parkeljc:), štorovke — vse liter 1 L.; b) liter lisičk in večjih »mskih kjlobarnic (mraznic, sivk) 1.50 L.; c) liter s.rovk, ciganov, možkov (jelenovega jezika), žem-ljevca, ovčjega vimena 2 L.; d) liter majhnih sivk (mraznic) za vlaganje 2.50 L.; e) kilogram mladih čebularjev in maslenk 3 L.; kilogram nerazvitih jurčkov r zaprtim klobukom 10 L.; g) kilogram razvitih jurčkov z odprtim klobukom 6 L. Kunci žive teže 10 L. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 3 na modrem papirju. V vsakem šopku zelenjave za juho mora biti tudi vsaj en rdeči korenček. Vse te cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu. Pohvalno omenjamo, da se je vidno označevanje cen na živilskem trgu že povsod uveljavilo, prav posebno pa moramo pohvalit! naše trnovske in krakovske zelenja-darice. ki so s tablicami s cenami dale vsem drugim prodajalkam in pridelovalkam dober zglel. S tem so odpadla tudi večkrat prav razburljiva pogajanja, da so sedaj gospodinje in tudi prodajalke res zadovoljne z redom na trgu. Živilski trg Liubljana 25. oktofora. Zdaj se moremo sprijazniti tudi na trgu, da se bliža zima. Dovoz zeleniave bo nosile j nekoliko slabši in trg v splošnem ne bo več tako dobre zaseden kakor poletne mesece. Danes se ie na tr£u že nekoliko poznalo, da nastopajo hladnejši dnevi. V prvih urah trg ni bil še dobro zaseden Prodajalke so prihajale na zelen jadni trg v večjem številu šele po osmi. Življenje na trgu *e je pa vendar začelo že mnogo prej. ko ie bilo še temno. Mesarji prihaja io zda i ob sobotah zopet bolj zgodaj na trg m ob 7. so bile odprte že vse stojnice Danes e bilo naprodaj po 24 dkg mesa na porabnika. Zgodaj so bile odprte stojnice mestnega pre«krbov.ilnega nrarla. Danes so prodajali na dveh stojnicah krompir na eni pa čebulo Da se bliia prazn'k mrtvih, se fudri že po-zna na tr£u Ljudje so že začeli dova-žati in dona^ti cvetje m zelenje. Nekaj Trncvčank ie danes pripel ialo lepe križan teme. Pn.cej d bvli prodajalci založeni s cvetiem na stalnem trgu za fmzdno in r>o0; solata II. vrste 1.90. 2.40; špi-nača 2.70. 3 20; paprika zelena 2.65. 3.25. paradižniki 1.60. 2. — ; fige 3.20, 4.— ; jabolka I. vrste 4 55. 5 45: jabolka II. vrste 4.—, 4.80; hruško I. vrste 4.80. 5.75: hruške II. vrste 3*5. 4.60; zelena 2 20. 2.60; grozdje 4.95. 6 ro; limone nad 150 g za komad 0.45. 0.50; limone pod 150 g za ko- kad 0.40, 0.45; krompir domač po 1.20 na drobno, pri kmetu po 0.90. OPOMBE: 1. Jabolka I. vrste so: Parmene, renet-ke, mošanjčki, champagne, Grafensteiner. Deliziose, Morgenduft, Jonatan, VVagner, Star, Imperatore, Abbondanza, Sergente. Annurche. Hruške I. vrste so: \Villiam, Passagras-sana, Kaiser, Esperen, Bergamotte, Spa-done, Sommer Citronen, Butirre. Arde-pont, Decana, Duchessa, Abate. 2. Pri označbi cen je pristaviti tudi vrsto blaga po kakovosti. Trgovci na debelo morajo izročiti kupcem račun z označbo blaga, vrste in enotne cene ter morajo tudi kupci zahtevati tak račun. 3. Ta cenik mora biti izvešen v prodajnih prostorih na dobro vidnem mestu m velja — izvzemSi domači krompir — le za uvoženo blago. Razume se brez tare. Ljubljana, dne 24. oktobra 1941-XIX. Visoki Komisar Emilio Gra^ioli. Jutri bo s*?Gt ?Vdanih deset točk Tri prvorazredne in dve drugorazredni nogometni tekmi tvorijo jutrišnji športni spored Ljubljana, 25. oktobra 2e četrto nedeljo se bo jutri nadaljeval prvenstveni nogometni spored. Kakor običajno je tudi za jutri določenih pet tekem, in s:cer tri za točke prvega razreda in dve za točke drugega. Prvorazredni spored se bo vrstil tako, da bo najzve.-tejšim možno posetit: prav vse tri tekme. Časovno bo prva odigrana tekma med Marsom in Grafiko. Sestala se bosta le dopoldne ob 10. na Marsovem igrišču za Kolinsko tovarno. Popoldne bo dvojni spored na igrišču LJubljane. Zanimiva bo že uvodna tekma med Svobodo in Jadranom, ki sta precej izenačenih moči in sta oba pokazala v zadnjih tekmah, da igrata prav lep nogomet. Tekma se bo začela ob 14. (upaj-mo, da točno!). Zaključila bo spored tekma med LJubljano in Elanom ob 15.30. Klan je napovedal, da pripelje seboj nekaj ojačeni. Smo radovedni... V drugem razredu bo dopoldne ob 10. tekma med Mladiko in Vičem na igrišču Mladike, popoldne ob 16. pa med Mostami in Slavijo na igrišču Marsa. Prva prvenstvena nedelja v Italiji. Po že znanem sklepu vrhovne nogometne instance se bo jutrišnjo nedeljo začelo tekmovanje za nogometno prvenstvo Italije. Potek tekmovanja zbuja vsako leto med italijanskimi športniki obilo zanimanja, kolikor nam bo dopuščal prostor ga bomo zasledovali tudi mi vsaj z rezultati in zanimiveiMrni podrobnostmi. Za danes naj zabeležimo samo, da bodo jutri nastopili. v diviziji A: Torino — Liguria v Torinu. Triestina — Lazio v Trstu, Venezia — Ambrosiana v Benetkah, Atalanta — Li-vorno v Bergamu. Milano — Modena v Milanu, Roma — Napoli v Rimu, Genova — Bologna v Genovi in Fiorentina — Ju-ventus v Firenci. v diviziji B pa naslednjih 16: Pro Patria — Alessandria v Busto Arsisiu. Pescara — Savona v Pescari, Padova — Bari v Padovi. Regniana — Prato v Reggiu E., Pisa — Vicenza v Pisi. Fanfulla — Udinete v Lodiu. Brescia — Fiumana v Brescii, Sie-na — Lucchese v Sieni in Spezia — Nova-ra v SpezziL ,VNE VESTI — Pogajanja o finančnih in zavarovalniških vprašanjih s Hrvatsko. Prihodnji četrtek se v Rimu sestane odsek stalnega italijansko-hrvatskega trgovinskega odbora, ki je pristojen za bančne in zavarovalniška vprašanja. Hrvatsko delegacijo bo vodil načelnik hrvatske državne zakladnice dr. Aleksander Hondl. Zasedanje odseka bo trajalo dva dni. — Znižane voznine za potnike na hrvatskih žel« /incah. s 1. decembrom bodo na hrvatskih železnicah uvedli v potniškem prometu vozne listke po percentualno znižanih cenah. Taki vozni listki se bodo izdajali za nedeljske in skupinske izlete, za poročna potovanja, bolnikom, ki morajo Po zdravniških nasvetih v zdravilišča ali bolnice itd. — V borbi proti boljševizmu padli Spanci predlagani za svetnike. Cerkvene oblasti v Barceloni so uvedle proces za proglasitev 100 Spancev, ki so padli v vojni proti boljševizmu, za svetnike. Raziskovalno komisijo vodi kardinal Segura, ki bo prve rezultate raziskave že v kratkem predložil Vatikanu. — Ka7'lrlj4'vafije govejega mesa. Ker Prehranjevalni zavod Visokega Komisaria*-ta za Ljubljansko pokrajino smatra za potrebno nadzorovanje razdeljevanja in prodaje svežega govejega mesa, da se onemogočijo nadaljnje zlorabe, je odločil, da bodo mesarji lahko oddajali in odjemalci lahko dobivali sveže goveje meso le na osebno živilsko nakaznico, kamor se bo mesar-do-bavitelj osebno pen:pisal na za to določenem prostoru na hrbtu nakaznice. Mesarji bodo morali voiiti posebno j knjigo rednih odjemalcev i. Knjig ne bodo smeli rabiti, preden jih ne bo potrdil Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino. Knjige bodo dobili mesarji po plačilu pri obč nah, ki jim bo v ta namen poslal Prevod. Gostinski obrati s kuhinjami (restavracije, gostilne itd.) bodo morah zabeležiti na živilskih nakaznicah gostov, ki so pri njih nad 5 dni na hrani, ime mesarja, ki dobavlja meso gostinskemu obratu, ter naslov gostinskega obrata. Zaradi tedenskega nakazila mesa bodo taki gostinski obrati morali predložiti Prehranjevalnemu zavodu samo enkrat do 31. t. m. seznam gostov, ki so se pri njih hranili od 15. do 25. oktobra t- I. Vse potrebne tiskovine imajo občinski pre-skrbovalni uradi. Prejšnji predpisi ostanejo v veljavi, kolikor ne nasprotujejo tem novim predpisom. — Vodnikove knjige že petnajst let prinašajo slovenskim družinam najlepše razvedrilo za zimske urice: zanimivo, zabavno čtivo in poučen, 1: risten razgled po sodobnem svetu. Letos izda VTodnikova družba konec novembra dve knjigi, ta sicer Vodnikovo pratiko 1942. s članki ta črticami uglednih avtorjev, lepimi ilustracijami in pestrim drobižem, pa sijajno povest »Jalov dom« znanega pesnika Mirana Jarca. Obe knjigi staneta samo 8 lir. Naročite jih lahko pri svojih krajevnih poverjenikih, v ljubljanski Tiskovni zadrugi ali pa naravnost v družbini pisarni v Ljubljani. Puccinijeva ulica 5, I. nadstr. Toda treba je pohiteti z naročilom, ker bodo knjige, ki se tiskajo v omejeni nakladi, kakor vsako leto kmalu oddane! — Požar zaradi malomarnosti. V Bovcu se je nekaj otrok te dni igralo v hlevu posestnika Rojca. Nazadnje so pričeli prižigati vžigalice. Nevarna igra pa se je končala tako. da se je seno v hlevu vnelo. Otroci so zbežali, ogenj pa je v nekaj minutah zajel vse poslopje, tako da je nazadnje pogorelo do tal. Bovški gasilci so si uspešno prizadevali, da se požar ni razširil na druga poslopja, ki so bila v neposredni bližini. Požar pa je napravil za pičita 10.000 Ur škode. — Prvi dogon prašičev v Gorici. Pristojne oblasti eo napovedale za 6. november prvi dogon prašičev, ki bo organiziran na podoben način kakor dogoni druge živine. Prašičjerejci bodo morali nekaj dni prej prijaviti prašiče, ki jih bodo pripeljali onega dne v klavnico. Pri živinorejski sekciji na Korzu Viktorja Emanuela IH. 5 bodo prejeli vsa potrebna pojasnila. — Nakaznice za oblačila po drugih državah. Kakor znano bodo s 1. novembrom tudi pri nas navedene nakaznice za oblačila in obutev. Drugod je potrošnja teh vrst blaga že nekaj časa racionirana tako v Nemčiji, Švici, na Nizozemskem, v Belgiji ta Franciji. V zadnjih štirih državah so uredili sistem nakaznic po nemškem vzgledu, tako da prejemajo ljudje po štiri ali pet vrst nakaznic za oblačila in obutev, različnih glede na spol ta starost. V Nemčiji imajo pet vrst nakaznic, ki so vse vezane na lastnika. Posebne nakaznice pripadajo dojencem do enega leta starosti. Prav tako je sistem nakaznic urejen v Švici in v Belgiji. Na Nizozemskem in v Franciji imajo le po štiri vrste nakaznic. Drugod zaenkrat potrošnja oblačil in obutve še ni racionirana. — Pridelovanje bombaža na Siciliji. »FJeo di Roma« ceni. da je mogoče na »Siciliji pridelati po 250 000 do 350.000 3totcv bombaža na leto. Obdelati bi bilo mogoče okrog 200 000 ha zemlje, tako da bi se pridobivalo na vsakem hektarju po 150 kg bombaža, poldrugi kilogram jedilnega olja in znatne množine odpadkov, ki bi se porabili za kurivo ali za gnoj. Agencija meni, da bi se spričo tega izplačalo industrijsko obdelovanje bombaža na Siciliji. — 1'staska prometna milica. Poglavnik dr. Pavelič je odredil ustanovitev posebne ustaške prometne milice. Njena naloga bo skrbeti za varen in nemoten promet na hrvatskih železnicah. KINO MOSTE NEPREKINJEN E PREDSTAVE! Novost za Ljubljano so naše neprekinjene predstave, ki trajajo vsak dan od 17.30 do 21.30. — Vstopite kadar želite in ostanete dokler želite. Če pridete ob pol 6., vidite do 8. oba filma če pridete ob 19., vidite do 21.30 tudi oba filma. — Tramvaj za mesto na razpolago vsak čas! — Za redno nakazovanje sedežev In nemoten ogled poskrbljeno! — Poglavnik muslimanom. Za muslimanski praznik bajram je naslovil poglavnik dr. Pavelič na muslimansko prebivalstvo preko radia nagovor, v katerem je dejal med drugim, da so vse njegove misli in želje te dni pri muslimanih vse Hrvatske, s katerimi praznuje v duhu njihov praznik tudi hrvatski narod. — Novi tramvaj v Beogradu. V Beogradu se čutijo vedno večje težkoče v prometu po mestu. Zato namerava občinska uprava nabaviti več novih tramvajskih vozov, ki jih bo dobavilo znano italijansko podjetje >Breda«. Gre za dobavo iz prejšnjih naročil, ki zaradi vojnih dogodkov niso mogla biti v celoti izpolnjena. — Honorarne ore. Rektorat Glasbene Akademije v Ljubljani potrebuje za poučevanje italijanščine, slovenščine, nar. književnosti in event. tudi nemščine honorarne učne moči. Na vsak predmet odpadeta po 2 tedenski uri. Reflektanti s kvalifikacijo srednješolskih profesorjev naj se javijo pri tajništvu do 30. t. m. Prednost imajo profesorji brez službe z družino. — Železniški promet med Hrvatsko in Švico. Na konferenci hrvatskih železničarjev v Lausanni, na kateri se je obravnavalo vprašanje obnovitve normalnega železniškega prometa med Hrvatsko in Švico je bilo sklenjeno, da se prične normalni promet že s 1. novembrom. Hrvatska je pristopila k mednarodni železniški konvenciji v Bernu, kateri so se pridružile vse srednjeevropske države. Strokovnjaki hrvatskih železnic odpotujejo v kratkem v Bern. da določijo z zastopniki švicarskih železnic direktne švicarsko hrvatske železniške tarife. ljubljanski KINEMATOGRAFI Predstave: d*ne* ob 16. In 19. uri; KINO MATICA TELEFON 22-41 Monumentalni velefllm o znameniti vstaji ln Junaški borbi Burov za svobodo Ohm Kriiger Emil Jannings Gisela Uhlen Gustav Grtlndgens Zaradi izredne dolžine filma predstave v nedeljo ob 10 30 dop.. 14., 16.30 in 19. ari. KINO UNION TELEFON 33-21 Monumentalno zgodovinsko filmsko delo Most vzdlhljajev Paola Barbara. Mariela Lottl. Elli Parvo KINO SLOGA TELEFON il-HO Amedeo Nazzaii Mario Ferrari PILOT LUCIANO SERRA Zanimiva življenjska zgodba dveh letalcev, očeta in sina. akrobacije v zračnih Viša vab, lepote goriške pokrajine. KINO MOSTE Od 23. do 27. oktobra PREMIJERA M A DA ME BI TTERFLY Fosco Giachetti Maria Cebotari FRANKENSTEINOVA NEVESTA Boris Karloff Col in Clive Predstave: delavnik od 17.30 neprekinjeno. Nedelja: ob 14.. 16 30 ln 19. će vstopite ob 17.30 vidite do 20. oba filma, če vstopite ob 19. vidite do 21.30 tudi oba filma. — Delavska naseib"na v Sisku. V Sisku je položil hrvatski korporacijski minister temeljni kamen za delavsko naselbino, ki bo obsegala 50 b;šc Naselbina bo zgrajena na stroške tovarne tanina. — Finančni položaj Zagreba. Zagrebška občina je dobila od države 230 milijonov kun posojila, ki je bilo izplačano v treh obrokih. Zadnii obrok v znesku 70 milijonov kun je bil izplačan 17. oktobra. Zdaj je pozvala občine vse imetnike blagajniških zapisov iz leta 1934., ki so bili izdani v znesku 50 milijonov din kakor tudi onih iz leta 1937. v znesku 20 milijonov din. naj predlože do 15. novembra Pri nizkih obrestih, ki jih bo plačevala zagrebška občina od državnega posojila, bo prihranila letno 10 milijonov kun. Iz Ljubljane —lj Zima jih bo prehitela pri preurejanju Ceste na Rožnik. Spomladi so začeli razširjati, kanalizirati in utrjevati to cesto med škrabčevo in SvetČevo ulico. Delo je v glavnem že končano, le cestišče še ni povsem utrjeno v vsej dolžini, urejen še ni levi hodnik in preurediti bodo morali še križišče ob odcepu Svetčeve ulice. Mokro vreme je za utrjevanje cestišča z valjarjem celo ugodno, zato to delo lahko še nadaljujejo. Vsekakor je pa delo na prostem težavnejše, če morajo delavci vztrajati na dežju ves dan. — Cesta na Rožnik spada med glavne ljubljanske ceste in v normalnih razmerah je bil na nji tudi precej živahen avtomobilski promet. Razširjenje ceste je bilo zelo potrebno; cesta ni imela hodnik, na nekaterih krajih je bila preozka za dvosmerni promet, razen teg-a je pa bila še nepregledna, ker je drevje ob vznožju tivolskega gozda segalo na njo. Bila je vedno zelo blatna ob deževnem vremenu in pozimi, ker ni bila kanalizirana in na nekaterih krajih so se izlivali na njo iz gozda jarki. — Nadaljevanje Ceste na Rožnik je Večna pot navzgor od Hribarjeve vile. Tudi to cesto bo treba primerno preurediti. Zelo ozka je zlasti pri Kollma-novem gradiču, kjer bi lahko tudi odpravili klanec. —lj Hišne posestnike in nadzornike hišne zaščite opozarja mestni zaščitni urad, da morajo biti po navodilh Visokega Koml-sariata hišna zaklonišča vedno pripravljena za tokojšnjo uporaoo. Iz zdravstvenih razlogov je potrebno, Ja se zaklonišča sem in tja osnažijo in prezračijo. Za redno vzdrževanje in snaženje hišnih zaklonišč je odgovoren hišni posestnik ali upravitelj hiše, nadzornik hišne zaščite pa mora skrbeti za snago v zakloniščih ter za vse drugo, kar bi bilo potrebno za njih zračenje, seveda se pa pri tem nadzornik hišne zaščite lahko posluži hišnika in, kjer tega ni, druge primerne osebe. Po istih navodilih bodo organi mestnega poglavarstva skupno z organi Visokega Komisariata in Pokrajinskega odbora za protiletalsko zaščito večkrat pregledali hišna in industrijska zaklonišča. Ob tej priliki iznova opozarjamo na nujnost uspešne in takojšnje ureditve zaklonišč. —lj Vse lastnike prašičev v Ljubljani opozarja mestni gospodarski urad, da je po čl. 1 uredbe o klanju prašičev treba Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino prijaviti vse prašiče na posebnih tiskovinah. Naznanjeni morajo biti brez izjeme prav vsi prašiči, ki jih rejci rede v ljubljanski občini, in sicer v ponedeljek, torek in srelo 27., 28. in 29 oktobra med uradnimi urami v sobi št. 35 v mestnem gospodarskem uradu v Beethovnovi ul. številka 7. Obenem bo v istem uradu obvezno prijavljenje vseh krav, ko bo treba naznaniti tudi podatke o družini rejcev in o pridelovanju, porabi in prodaji mleka, —lj »Mrakovo gledališče« ponovi v nedeljo v Frančiškanski dvorani Mrakovo tragedijo »Slavnostni finale«. To Mrakovo delo je pri obeh dosedanjih uprizoritvah želo nenavadno velik uspeh. Glavno vlogo igra avtor sam. ki je delo tudi zrežiral. Poleg njega nastopajo še Rajnerjeva, Leonova, Planinova, Ponikvarjeva ter Gorjup, Doli-nar in Venišnik. Pre' prodaja vstopnic v soboto in nedeljo od 10.—13. in od 15.—17. pri blagajni Frančiškanske dvorane. Cene znižane. —lj Umrli »o v Ljubljani od 17. de 23. t. m.: Vovk Josipina, roj. Golmajer, 54 let, žena trgovca; AndervvaM Franc, 53 let, natakar; Oblak Marija, 79 let, upokojenka t ob. tovarne; Skaza Neža, sestra Bati Ida, 32 let, usmiljenka sestra sv. Vinc. Pavel.; Zavrl Franc. 16 let, sin delavca; fienica Ivana, roj. Mali, 60 let, žena mizarja; Po-kovec Helena, 89 let. zasebnica; Pavli Mara, roj. Mrak, 55 let, žena trgovca; Kralj Frančiška, roj. Ljubic, 55 let, žena ključ, mojstra; Ravnikar Anton, 49 1r?t, pro vizi j-skd potnik; Srebrnjak Ivana, 60 let, občinska reva; Hrastnik Jožef, 37 let, sin pre-vžitkarja; Kobal Emil. 28 let, delavec, Sto-žlce. — V ljubljanski bolnici so umrli: Gobec Ivan, 8 mesecev, sin delavca, Črnomelj; Kralj Ivan. 32 let, posestnik. Kralje, obč. Stari trg pri Črnomlju; Spital Terezija, 51 let, tovarniška preddelavka; Bec Vinko, 55 let, mizarski pomočnik; Kirn Terezija, 27 let, kmečka pomočnica. —lj Vse občinstvo, ki se zanima za koncerte pianistov svetovnega slovesa opozarjamo na prihodnji koncert, ki bo v ponedeljek 27. t, m. ob 20. v Veliki filharmo-nični dvorani. Spored bo izvajal znameniti italijanski pianist Karlo Vidusso, katerega prištevajo med prve sodobne pianiste. Vse kritike soglašajo, da imamo v njem enega največjih pianistov z izredno bogatim klavirskim programom, kar se pa tehnične dovršenosti tiče, spada med najznamenitejše mojstre. Opozarjamo na točni začetek koncerta in prosimo, da zasede občinstvo pred osmo uro svoja mesta v koncertni dvorani. Prodaja vstopnic v Knjigami Glasbene Matice. 488-n ŠIVALNI STROJI IGN.VOK LJUBLJANA TAVČARJEVA 7 —lj Kdor hoče štediti. naj kupuje pisemski papir v knjigarni Tiskovne Zadruge, Ljubljana, Selenburgova ul. 3, ki ima v zalogi pisma anierik. standardforniata. Cene nizke. Trgovci dobe primeren popust. 492-n —lj Sladki italijanski mošt, odlična kuhinja, pristna vina toči gostilna Lovšin. 490-n —lj Plesni mojster Jenko ne more imeti svojih običajnih plesnih tečajev, pač pa samo privatne posebne ure za posamezne začetnike in naprednejše. — Informacije dnevno od 11. do 13. in 17. do 19- ure v »Nebotičniku«, 4. nadstropje. 489-n SOBOTA IN NEDELJA NOV PROGRAM STE V. 8 VESELI TEATER £ačetek ob 19. (7.) — konec pred 21. (9.) —lj Dijaki, dijakinje vseh šol! Ali ste že nabavili dijaško beležnico, ki jo je izdala knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova št. 3? 491-n Izreki ženske in pravde dobimo navadno šele v zadnji instanci. Arabski pregovor: Pridna žena prede tudi z glavnikom. Zmote srca so med vsemi zmotami najlepše. Poštena žena je tista, ki se bojimo kompromitirati jo. Vse zakone so napisali starci in možje. Mladeniči in ženske hočejo iz;'eme. Mož, ki vlada, kriči: Jaz sem tvoj gospodar, ž'na. ki vlada, šepeče: Mar nisem tvoja sužnja? življenje je kakor ženska: Samo tisti mu vlada, ki ne kaže, da ga preveč ljubi. Nikar ne začnite zakonskega življenja z nasiljem. Le malokatera ženska skrije svoje gorje globoko vase. Tam bi se namreč ne videlo. Svetovna zgodovina: Herostrat je zažgal Artemizin hram. Toda vžigalico mu je gotovo dala ženska. Na Kitajskem nosijo hlače ženske, krila pa moški. Mož pod copato je tisti, ki je bil tako pošten, da je izpolnil vsaj nekaj obljub, danih nevesti pred poroko. Zračni pritisk in snovi Pri nenarmalno visokem zračnem pritisku tako zvane m ultrapritisku izgube svoje lastnosti tudi fizikalni in kemični zakoni. Učenjaki so izračunali kaj bi se zgodilo s plini pri določenem zračnem pritisku. Ko so pa postavili pline pod tak pritisk, se računi niso ujemali. Tako je imel recimo vodik pri pritisku 5.000 atmosfer skoraj 7 krat večji obseg, kakor bi ga moral imeti teoretično. Računi se ujemajo tem manj, čim večji je zračni pritisk. Strojno olje doseže pri ultrapritisku trdoto jekla. Prej so učenjaki mislili, da se voda ne da stisniti. Zdaj se je pa izkazalo, da se lahko en meter visok stolp vode pod pritiskom 5.000 atmosfer stisne na 65 cm. Liter stlačenega dušika tehta pri pritisku 15 atmosfer 3 kg. Zrak je pri pritisku 5.000 atmosfer gostejši od vode, je pa najprej tekoč, če ga ohladimo na njegovo kritično toploto, to je na 140° pod ničlo. Kalij se razstopi normalno pri 60°. Pri pritisku 12.000 atmosfer se pa raztopi Sele pri 180°. Voda je pod ultrapritiskom še pri 80° trda kakor led. Pod visokim pritiskom se izpre-minjajo tudi druge lastnosti snovi. Tako proizvaja fosfor pod pritiskom 10.000 atmosfer toploto in eletriko, čeprav sicer nima te lastnosti. 10 zapovedi za voznike 1. Vozi vedno po skrajni desni strani ceste ali kolovoza. 2. Drži se predpisov o prednosti pri vožnji. Pokaži pravočasno, da nameravaš zaviti desno ali levo. Ko si se prepričal, da ne ogražaš prometa, zavij desno v majhnem, levo pa v velikem loku. če te kdo prehiti, ne drvi za njim. 3. Drži se predpisov o ustavljanju ln parkiranju. 4. Pazi, da bo tovor na tvojem vozu naložen tako, da ne bo nikogar ogražal ali oviral. 5. Ce moli tovor zadaj z voza, označi vedno njegov skrajni konec — čez dan s rdečo zastavico, ponoči p-i vsaj z eno rdečo lučko. 6. Pazi, da bo tvoj voz vedno v redu: ne pozabi na zavore, razsvetljavo in luči zadaj. 7. Kadar zavoziš na dvorišče ali z dvorišča na ulico, bodi posebno previden, da se ne pripeti nesreča. <5e je to potrebno, vzemi pomočnika. 8. Voz lahko spremljaš z desne ali leve, kakor ti bolj prija, če se pa navadiš spremljati ga z desne, povečnj svojo varnost. 9. Vprežen voz pusti na ulici brez nadzorstva samo če si na eni strani vprego zrahljal odnosno odpol. čez noč ne puščaj voza na cesti, če ga ne moreš odstraniti s ceste, odstrani m dvigni oje in označi voz z lučjo. 10. Pazi. da se ti vnrežna živina ne protegne. Voz naj bo vedno osnažen, zlasti kolesa. Novo mesto Inkov odkrito Iz slavnega peruanskega mesta Inkov Cuzeo poročajo, da je švedski raziskovalec dr. Wagner-Green pri odkopavanju na jugu trdnjave Suzco naletel na drugo pomembno in še neznano mesto Inkov. To mesto leži v pasu mest Phuyu Para Marka Mesta vlakov in Shaq Marka vas. Nedostopnega mesta, čigar ostanke so nedavno odkopali in ki so še zelo dobro ohranjeni. Tudi novo mesto Inkov, ki ga je odkril švedski raziskovalec in ki še ni dobilo imena ie v splošnem zelo dobro ohranjeno. Stoji v višini skoraj 3.000 m nad morsko gladino in švedski učenjak ga je odkril slučajno. Na njegove sledove so naleteli, ko je hotel neki delavec v bližini omenjenih dveh mest odstraniti preperele hlode. Izmenjava šoferskih legitimacij Ljubljana, 25. oktobra Avtomobilski klub opozarja vse Imetnike šoferskih legitimacij na naredbo Visokega komisarja za ljubljansko pokrajino št. 96, člen 8, z dne 10. septembra t. 1., glasom katere naredbe prenehajo ol 1. decembra dalje veljati vse vozniške izkaznice za motorna vozila. Do tega dne je treba izmenjati vozniške izkaznice pri Visokem ko-misarijatu — urad za civilno motori zaci jo. Ker so tozadevne tiskovine že pripravljene, se lahko z izmenjavo že prične ter se dobijo pri Avtomobilskem klubu vse potrebne informacije, V izogib vseh nepotrebnih potov ter nejasnostih — je Avtomobilski klub pripravljen prevzeti za člane posredništvo pri izmenjavi šoferskih Izkaznic proti povračilu tozadevnih efektivnih stroškov za tiskovine itd., — za nečlane pa proti za to predviieni odškodnini. Prošnji, ki mora vsebovati ime in priimek prosilca, očetovo ime, rojstne podatke prosilca ter stalno bivališče (naslov), se mora proložiti 2 sliki 4.50X4.50, staro SofersUo legitimacijo, uradno potrdilo državnega tožilstva (kazenski list) ter potrdilo o bivanju, ki ga izda v Ljubljani — Questura (Uprava policije), izven Ljubljane pa pristojni občinski uradi in 5 L. v gotovini. Priloge je treba dostaviti Avto-klubu, ki izpolni tozadevno prošnjo na zato že pripravi j en emj formularju. Nove šoferske legimacije se dvignejo v tajništvu kluba 5 dni po vloženi prodnji. MALI OGLASI POHIŠTVO po naročilu ln vse vrste stolov izdelujem Politiram oprave ln izvršujem vsa popravila najceneje. — Josip Zorman, Ljubljana, Breg 14. 1063 OGLJE specialno za generatorje dobite pri Res-man, Rimska cesta 21, telefon 44-90. 1677 MREŽE za postelje dobite najceneje: ulica št Komenskega 34 1724 VASI NOVOROJENČKI bodo krepki in zdravi, če jim nudite zadostno hrano. Polne dojke z močnim mlekom dosežete, če uživate redno Ambroževo medico Pristno dobite le v MEDARNI — Ljubljana, Židovska ulica št. 6. 1737 FIGE IN BRINJE tudi na drobno — nudi — Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvet-ska cesta št. 5. 1735 KAUČE iovl modeli po nizkih cenah dobite pri E. ZakrajSek, tapetništvo Obnovite naročnino! UFFICIALI Pastrani panno 350.— 450.— castoro 7 50.— se panno 450.— Diagonale 650.— 750.— 850.—. Calzetto-ni, cavigliere, sciarpe, guanti, calze, maglioni lar.a, Bustine. Letticam-po, cassette, camicie e tueti |1] articoli Milita-a Mihzia e Fascisti icriTendo a: ČASTNIKI sukneni plaSči 350 do 450 lir, plašit iz težjega blaga 750 lir. suknene uniforme 350 in 540 lir. bolje volneno blago za uniforme 650. 750 in 850 lir. hlače, ovojnice, rute, rokavice, nogavice, volnene jopice, ovoji, poljske postelje, vojalki kovče-gi, srajce in vsi dragi predmeti za vojake, mi-1'Inike in fašiste, si lahko preskrbite, e* se obrnete n* : Casermetta - Nazlonale 94 r - Cercast rappresentante. Sprejme se zastopnik. ODEJE od vate in puha — nove in stare — vam zašije. — Ljubljana. Marijin trg 2/IL 1668 PRAŠIČA sedem mesecev starega prodam. — Spodnja Hrušica St. 33. 1742 MODROCE, otomane, kauče, fotele itd. vam napravim nove aH stare popravim najceneje, — po Želji grem tudi na dom. — Tapetnik J. Habjan, Igriška 10. 57 T Umrl je nas brat ln stric, gospod Anton Ravnikar Pogreb je bil v četrtek 23. t m. ob ^ 3. uri popoldne z žal, kapelice sv. Antona. Ljubljana, dne 24. oktobra 1941. Ravnikarjev! Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«. Sobota. 25. oktobra 1941-XTX. Stev. 247 40 letni Jubilej matice slovenskega frgovstva K?t čuvar spoštljivih tradicij ima trgovsko društvo „Merkur44 še vedno obsežen dcickrug s poglavitno nalogo, da skrbi za izobrazbo trgovskega naraščaja Ljubljana, 25. oktobra Včeraj sme poročali o poteku 40. rednega občnega zbora Trgovskega društva >Merkur.< Pomen tega jubileja in zasluge, ki si jih je društvo pridobilo od svoje ustanovitve za razvoj in napredek našega trgovskega stanu, je v zanimivem poročilu orisal na občn?m zbciu zaslužni predsednik dr Fran \\intlischer. Zgodovina današnjih uspehov, ki so sad trdega dela. je zaradi pomembnosti trgovskega stanu zanimiva tudi za širši krog naših čitateljev. Po izvajanjih predsednika dr. VVindischer-ja povzemamo: Društvo je imelo vsa leto svoje glasilo. Od 1. 1901 do 1903 je bil to t Narodnogospodarski vestnfk . v letih 1901 do 191S iSlovpnski trgovski vestnik«, v letih 1919 do 1923 zopet »Narodno gospodarski vest-nik^. ki mu je sledil i. 1924 »Trgovski tovariš". Z lanskim letnikom je oil zaključen že 17. letnik i Trgovskega tovariša<, katerega odličen in zaslužen urednik je ž«» dolga lata Josip J. Kavčič. Trgovski koledar izdaja društvo od leta 1907 in je letos na vrsti JT letnik. Prizadevno ga že vrsto let urejuje Franc Zelenik. Društvo je v sili in poliehi izdajalo tudi prve strekovne knjige :r. tako položilo temelj naši strokovni trgovinski literaturi, ustrezajoč največji praktični potrebi. Markantni meiniki di uštvonega prizadevanja so petletnica, ko je bil položen temelj za Trgovski dom, desetletnica, 1. 1920, ko je bila ob velikem trgovskem shodu v LjubHnni ustanovljena Zveza trgovskih g remijev :n zadrug in končno 1. 1930. ko po se vselile tigovinske ustanove v Trgovski dom V 1. 1929 do 1932 je društvo vršilo pomembno izobraževalno delo s <=vojimi predavalnimi večeri pod imenom Ljudska univerza za trgovske in obrtniške kroge t. Ti pi eda valni večeii so bili tedaj v Ljubljani novost, ki je našla kmalu lepo število posne m a I cev. Ako samo po gladini m površini, ne da bi segli globlje v razvoj dogodkov, bežno šinemo preko razdebja dopolnjenih prvih štirih desetletij, je treba s pravim zadovoljstvom ugotoviti, da smo od skromnih in ponižnih razmer od prieetka našega veka tekom štiridesetih let na gospodarskem poprišču v stanovskem, organ iza tor-nem. družabnem pogledu in po življenski ravni pi šli mogočno naprej vse do vojnega stanja. V vsakdanji skrbi za svoj položaj v cerkvi, šoli. uradih, v prizadevanju za uveljavljanje jezika je moral ostati dolga desetletja po vstajenju v ozadju problem smotrnega razvoja našega gospo, larskega in sočasno s tem povezanega razvoja našega gospodarskega staleža v vseh panogah. V začetku našega stoletja brez stanovske in poklicne zavednosti brez organ iza -tornega okostja, brez programske usmerjenosti in eilinesti je gospodarski stalež kakor v drugih panogah bil tudi v trgovini in obrti prepuščen kar samemu sebi. dobri sreči in slučaiu. prizadevanju posameznikov, vse je šlo brez napotkov in navodil. Ko je dobila naša domača trsrevina. š:bka malovidna. skoro skrita, brez strokovnost vazčlenjenja v trsrovskem društvu *Mer-kurju* svoje središče in žarišče, je bilo treba orati ledino, pričati iz osnove, zbijati drobce, buditi, bodriti in vlivati posnim. Potrebno je bilo tedaj delo za snoštova-n"«e stanu In vrednost poklica, notrehna je bila skrb za strokovno Izrazoslovje, za izobrazbo v tečaiih. predavanjih, prinrav-liati ie bilo treba izdaje taafig, misliti na rreobrazbo obstoječih poklicnih združb gospodarskih ustanov ln dobrodelnih na-nrav. Položaj v trsrovini se je čudovito hitro bolišal v središču in na podeželju. Pokret v trgovini je izpodbudno vplival tudi na rokodelski stan. Leta 1907 in dobil svojo prvo snlošno organizacijo v 'Slovenskem obrtniškem društvu^. Začetno šibanje je bilo rahlo in nonižno. ali orour'amo usmoricno. Delovna sreda je bila društvo -Merkur*. Ko ie volika vojska presekala redno delovanje, so bili uspehi dolgoletnega napora že vidni. Stanovska zavest je bila prr-bu-fona. smisel fn čut za nanredrk živa in pmrit^o stan-je po-bol-«'šano. Z lnti ie b!1o število samostojnih eospndnrjcv 1n sot rudnin v toliko, da se je začelo redno naseljevpnje mladih trs"ovskih začetnikov iz rrndip^n ria podeželju. Treovtnski naraščaj je mosrel priti že v zs"odnii mo^ki Hrh* do ^voie srospo-dnrske simostojnosti Ustreženo pa je bilo s tem tudi prebivalstvo, ki je dobilo v svoj domač kraj dobro založene trgovine. V začetnih letih je bilo razmerje med o-os^'Vnr-'om. sotrndnikom in vajencem še patriarhalno. Skrb za socialno preskrbo, osobito za starost «rpričo dejstva, da si je moeel trgovski naraščaj v krepki dobi ustvariti svoi gospodarski obstoj, ni bila pereča. V zadnjem desetletju je tudi v tem pogledu nastala popolna preobrazba. Javljalo se ie živo zanimanje po socialni preskrbi za bolezen onemosiost. .starost, brezposeln ost ne le med delojemalci temveč tudi med gospodarji zaradi poslabšane konjunkture in vedno gostejšega števila trsrovinskih obratov. To gibanie se je v Ljubljani razgibalo zlasti v okrilju Združenja trgovcev pod dinamičnim vodstvom Zveze trgovskih združenj. Po končani svetovni vojni so se z ogromnimi potrebami sprostile velike gibalne sile v trgovini in obrtnosti. Za podjetne in spretne ljudi je bilo obilo priložnosti za delo in zaslužek. Sredi razgibanega gospodarskega udejstvovanja se je začela živahna delavnost na polju gospodarske in stanovske organizacije. Poleg podjetij posameznih trgovcev in obrtnikov so se živahno ustanavljale gospodarske družbe v raznih oblikah in različnega obsega. Sočasno je bila izpeljana na pobudo društva akcija za izpopolnitev stanovske obvezne organizacije po vseh krajih. Po kratki dobi so delovali po vseh političnih okrajih trgovski gremiji in trgovske zadruge, ki so bili predhodniki sedanjih trgovskih združenj. Spomladi 1. 1920 so bili sklicani ob času velikega trgovskega shoda aprila meseca v Ljubljano zastopniki posameznih trgovskih organizacij, gremijev in zadrug. Tedaj je bila ustanovljena Zveza trgovskih gremijev in zadrug s sedežem v Ljubljani. Vse veliko pripravljalno delo je bilo skrbno pripravljeno v društvu ^Merkur«, ki je tedaj Se domovalo v Liningerjevi hiši. Tedaj je v Ljubljani vladala velika stiska za stanovanja in v prostorih društva je bilo dolgo dobo zbrano zastopstvo vseh trgovskih stanovskih in dobrodelnih ustanov. Udobnejše razmere so nastopile šele z dograditvijo in otvoritvijo Trgovskega doma, ki je dal 1. 1930 glavnim trgovskim orpranizacijam pripravne prostore. V kratkih letih je bilo tako mogoče razplesti tesno mrežo šte\ilnih trgovinskih stanovskih organizacij, povezanih v spretno in srečno delujočo Zvezo trgovskih združenj. Obvezne trgovinske organizacije po vseh naših krajih, živahna delavnost teh združenj osobito vodilnega, ljubljanskega Združenja trgovcev ter njih agilne-ga središča Zveze trgovskih združenj so v naravni evoluciji prevzele v svoj prirođen delokrog številna opravila, ki so bila nekoč po sili razmer osredotočena v »Merkurju« kot matici naše domače trgovske organizacije. Z upravičenim ponosom in zadovoljstvom sme matica danes motriti gospodarski in organi zatomi razvoj v štiridesetih letih, tembolj, ker je vso dolgo dobo obstajala tesna povezanost med matičnim društvom in tekom let nastalih stanovskih zastopstev. V prisrčnih prijateljskih odnošajih z našimi trg-ovskimi obveznimi organizacijami in njihovimi vodniki ima društvo ^Merkur« kot čuvar spoštljivih tradicij še vedno dosti obsežen delokrog s poglavitno nalogo, da skrbi za strokovno in splošno izobrazbo trgovskega naraščaja. a porazdeljevanje tekstilnih izdel »o*, oblačilnih predmetov in obutve V zvezi z naredbo Vis. Komisar!jata z dne 7. 10. 1941-XIX št. 122 se pojasnjuje sledeče: 1) Inventar blaga je sestaviti na posebnih tiskanih obrazcih, kojih razdelitev bo oskrbela v Ljubljani Zbornica TOI, v drugih Krajih pa občine. Medtem pa naj Industrijalci, trgovci in obrtniki sestavijo inventar na posebnih polah, iz katerih bodo kasneje prepisali podatke v tiskane obrazce. Sestava inventarja se ima izvršiti po stanju o polnoči od 29. na 30. september 1941 (morebiti kasneje prejeto blago je seveda pripisati > in bi morala biti končana do 27. X, 1941. Inventar sestoji iz 7 velikih skupin, in sicer: a) tkanine b) pletenine c) konfekcija č> druga konfekcija d) hišno perilo e) obutev f) razno. Elago Je navesti po številu, metrih, parih, ducatih iM. kakor Je pač trgovski običaj za dotično blago. V posameznih skupinah je navesti posebej: ad a) sukno za obleke, za površnike, za dežne plašče, za moške in ženske, podloge, tkanine za osebno perilo, tkanine za hišno perilo, lahke tkanine za zavese, težke tkanine za pohištvo, gardine in tapete, nepremočljive tkanine sploh, vse druge tkanine, ki niso posebej imenovane. ad b) zimske in letne pletenine za moške, ženske, deklice in otroke: maje, spodnje hlače, komoinože. žemperji. nogavice, fine nogavice, kopalne obleke, moške nosravice. ad c) za moške ln ženske nad 15 let, za dečke in deklice od 5. do vključno 14. leta, za otroke od 1. do vključno 4. leta: obleke, spuščene jopice, hlače, hlačke, spodnje obleke, dežni plašči, površniki, nepremoč-ljivi plašči, srajce, srajčice, kombineže, spodnje jopice za ženske, vse to, če ni izključno od pletenin, ako blago ni iz same volne, je navesti druge tvarine v procentih, izvzeta Je tu delovna konfekcija; ad č) delovne obleke, zaščitne delovne obleke, delovne jopiče, delovne hlače, delovne hlačke, delovne spodnje hlače, ki niso iz pletenin, kopalni plašči, pižame, halje, robci za nos, robci, predpasniki, rute in šerpe. ad d) odeje za postelje, odeje za potovanje, šivane odeje, pregrinjala, rjuhe, podloge za blazine, podloge za zimnice, prti po 6 po 12 kosov in več, serveti, brisa lke vseh vrst; ad e) obutev za moške, ženske, dečke, deklice in otroke, izvzemši obutev za industrijske svrhe in zaščitno obutev, ki se more navesti brez razločevanja: obutev iz usnja (pri katerih je gornji del in podplat iz kože, usnje ali nadomestka za usnje), druga obutev, fpri kateri je gornji del lz gumija, nadomestkov gumija ali tkanine) domači čevlji (samo oni iz kože. usnja ali gume); ad f) kovčegi iz kože in usnja, oblačilno krzno, razni predeni oblačilni predmeti za prodajo na drobno. Inventar se mora sestaviti v treh izvodih. Dva izvoda morajo sestavljale! izpolnjena vrniti Zbornici TOI potom združenja odn. občine, po kateri so obrazce prejeli. Združenja odn. občine morajo pri tem kontrolirati, ali so formularji v redu in perfektno izpolnjeni. Pri vrnitvi zbornici morajo biti izvodi inventarja razvrSPenl po kategorijah: industrija, obrt, trgovina na debelo, trgovina na drobno, kroSnjarstvo, zastopništvo, zaloga in dr. V poscirneznih kategorijah je razvrstiti formul arje: samo tkanine, samo pletenine, razne konfekcije ln formularji za trgovine z medanim blagom, ki so ker gre za razne predmete, sestavile več tabel. 2) Trgovcem na debelo ln drobno ln obrtnikom je dopustna nabava navedenih predmetov. Prodajne tvrdke razbremenijo lastne inventarje za prodano blago, ki ga prevzamejo v breme prejemne tvrdke. Prodajne tvrdke morajo o prodaji obvestiti Zbornico TOI. Industrijska podjetja m proizvajanci obrti nadaljujejo svoje delo, morajo pa dnevno zabe 1 c že vati porabljene surovine in izgotovljene izdelke. 3) Dovoli se izročitev predmetov kupljenih aH pa izdelanih po naročilu privatnikov pred 30. EX. 1940. Radi kontrole se mora izročitev teh predmetov naznaniti Zbornici TOI ali okrajnim glavarat wia. 4) Prosta je prodaja občinstvu proti predložitvi osebne izkaznice za sledeče predmete: izgotovljene obleke za novorojence, čepice in prtiči za otroke, dežniki in njih podloge, klobuki, rokavice, ovratniki in kravate, modrci, futerali, modrčki, intimni in vsakovrstni pasovi, hi gi je nične servjete do največje mere 60x60 cm, naramnice, podveze, nogavice za krene žile. podveze in potilnice, žalni trakovi, ščiti za nogavice, tkanine in manufaktura lz slame papirja, celofana in žaganja, planete, perilo in okraski za cerkvena opravila, čipke, vezenine in tul (z Izjemo vezenih tkanin), trakovi m od rezki do 20 cm široki, vse tako zvano kratko blago, stkano, spleteno aH prepleteno, ki se rabi za okrasek oblačil ali opremnih predmetov, ne širše od 5 cm, pozam en tari ja, gumbi, zapore na zadrge, kaveljčki, zaponke ln slično, zastavice, prapori ln znaki, pred- posteljniki in preproge za tla, predmete za ^»rtopedično rabo. antiseptični ovoji in gaze za zdravljenje, tkanine za embalažo, jadra in tehnični predmeti, lesene coklje. povoščeno platno m sploh gumirano platno, povoščene namizne tkanine, pegamoidi in termoidi za kovčege, specijalne gumiran-tkarune za tiskarske in litografske stroje ia-zne gumirane konfekcije in tkanine za sanitetno rabo, kadi in banje iz gumiranili tkanin in za kopelj. copate brez kože ali usnja, športni predmeti (izvzemši čevlje in oblačilo). Za te predmete ni treba sestaviti inventarja, niti jih vpisovati v register za nabave in prodaje. 5) Smejo se prodajati tudi drugi tekstilni izdelki, oblačilni predmeti in obutev i kar ni navedeno v teč. 4) za vojaške svrhe vojaJSkim oblastvom in zavodom ter tvrdkam, ki vršijo nabave za vojsko, proti predložitvi osebne izkaznice, nadalje oficirjem in podofieirjcm namenjenim v operacijsko cono preti predložitvi odhodnega naloga. Zaton Vedno večje skrbi s cesiaml in mezdami tudi v Švici Tretiina švicarskih narodnih dohodkov, ki so znašali leta 193S. še 8.200.000.000 švicarskih frankov, izvira iz obresti in rent. V Angliji odpade na obresti samo 28° »». čeprav so zbrane v Londonu visoke rente iz kolonij v deželi milijarderjev, v Združenih državah odpade od 100 dolarjev narodnega dohodka 20 dolarjev na obresti in rente, v Nemčiji pa samo 11%. Ta razvrstitev narodnega dohodka nam pojasnjuje razmeroma visok življenjski standard v Švici. Splošno blagostanje ie omogočilo švicarskemu narodu vstopiti v sedanjo vojno z velikimi zalogami vsega blaga. Švica je živela v prvih dveh letih sedanje vojne mnogo bolje kakor ji je dovoljeval znatno omejeni uvoz. Vse pa kaže, da se bliža tudi Švicarjem konec splošnega blagostanja, švicarski gospodarski činitelji prihajajo polagoma do spoznanja, da samo solidna podlaga valute — zlato kritje bankovcev švicarske Narodne banke znaša 3.5 milijard švic. frankov — še ni odločilno in merodajno za zagotovitev neobhodne preskrbe naroda. Mnogo bolj odloča tu lastna produkcijska in delovna moč kakoi tudi odnosi do vodilnih držav velikega gospodarskega prostora. To spo-nanje, poostreno z vojnimi okolnostmi, pomeni za Švico nekakšno prebujenje iz ren-tierskega miru. ki so bili Švicarji pogreznjeni vanj glede na svoj narodni dohodek. V Švici se je deloma že pričela nekakšna inventura notranjega trga, da se dejanski položaj prilagodi uvozu. Cene v trgovini na debelo so poskočile v primeri s predvojno dobo za 60%, dočim so se življenjski stroški zvišali za 20 do 25T-Navzlic izkušnjam, ki so jih dobile velike gospodarske države kakor Nemčija, Anglija in USA s pozitivnimi poskusi zadržati naraščanje cen. se Švica še ni odločila za aktivno politiko v tem pogledu. V Švici prevladuje naziranje. da ni mogoče krat-komalo prepovedati naraščanje cen, čeprav primer Nemčije jasno kaže kaj se da storiti na tem polju. Vendar pa tudi v Švici polagoma uvidevajo, da bo treba nekaj ukreniti. ka;'ti sicer bodo pretežke posledice vojne, ki jih že čuti tudi Švica. S problemom cen je v tesni zvezi ureditev vprašanja mest. Švica doslej ni hotela načeti tega kočljivega vprašanja. Zdaj pa prihajajo tudi Švicarji polagoma do spoznanja, da je dolžnost države stopiti poedincem odločno na prste, da ne bodo trpeli interesi skupnosti. Zaenkrat prevladuje med švicarskimi gospodarskimi strokovnjaki še mnenje, da bi kazalo urediti sporne gospodarske probleme tako da se prevale stroški na državno blagajno. Politični krogi so mnenja, da je najpriklad-nejša pot najmanjšega odpora. Odločitvi, al: naj se zvišajo cene. ali pa bi kazalo ostati iz socialnih ozirov pri dosedanjih cenah, se hočejo izogniti tako. da prino-ročaio zvišanje cen. Obenem pa. naj bi dobivali konzumenti iz javnih sredstev nekakšne draginjske doklade. Zvezni svet mora vpreči vso svojo avtoriteto, da prepreči, da bi se iz volilnih ozirov ta pot neomejenega porasta cen ne izpremenila v splošno prakso. Kot rečeno uvideva tudi Švica polagoma potrebo, da preide glede na izredne Čase vsaj deloma k načrtnemu gospoda rstvu. To spoznanje pa obrača pozornost tudi na vprašanje ali bo treba ubrati modernejša pota tudi v davčni politiki. V Švici so doslej pripisovali rentnemu kapitalu v drugih državah še nedavno neznani pomen ln tudi davčne stopnje so bile tam nižje kakor kjerkoli drugod v zapadni EhTOpi. Toda med vojno so se državni izdatki povečali in to bo morda že prav kmalu prisililo Švico prilagoditi svojo dosedanjo »nevtralno« davčno stopnjo oni v vojno zapletenih držav. Odločitev še ni padla, zdi ko pa, da jo bodo razmere same v doglednom času izsilile. CAS IN LJUBEZEN Jera: Ljubezen je najboljše preganjanje časa. Vera: Dokler se čas ne maščuje in prežene ljubezen. Križanka Pomen besed: Vodoravno: 1 tisočletna dkmrovma Slovencev, 10 spada tudi med športnike. 11. podobnost, sličnost, 12 pokrajina v španskem Maroku, 13 vzklik, 14 varnostna naprava na vozilih, 18 besedica, s katero j stopnjujemo, 21 pogonska naprava, 22 naj- J bližji sorodnik, 23 tuje žensko ime. 24 božjepotnik, 26 površinska mera, 27 najbližja sorodnica, 31 vrsta srbske pesmi, 33 časovni veznik, 35 egiptsko božanstvo. 36 italijanski spolnik, 37 postaja rdeč, 39 neizogiben, nagel, 41 popolnoma podoben, (kakor so pisali in izgovarjali naši predniki), 43 turški odličnik, 44 veliko morje, 46 žitarica. 47 svetlobno izžarevanje, 4S italijanski spolnik, 50 črni umetnik. Navpično: 1 trgovec z antikvitetaml, 2 niso navdušeni za delo, 3 severnjaško moško krstno ime, 4 domača, žival, 5 na. glej, 6 besedovanje. 7 bebci, omojenci, 8 uživaj, snej, 9 okrajšano moško krstno ime, 15 prebivalka Novega sveta, 16 del telesa, 17 gora v Armeniji, 19 najmanjši delec. 20 raziskovalec podzemlja, 25 velika azijska reka, 28 kaj (češko), 30 junak neba, 31 ribja jajca, 33 vrsta pesmi, 35 delovanje radijske postaje, 39 kratica za v Nemčiji vladajočo stranko, 47 kemični znak za znano kovino. Rešitev prejšnje križanke Vodoravno: 1 Morava, 6 upehan, 11 Mars, 15 obara, 16 kravar, 17 pagat, 18 Ti bera, 20 amen, 21 Morana, 22 ol, 23 nivo, 24 obad, 26 on, 27 regata, 29 zraven, 31 SS, 33 ino, 34 Iran, 36 pelinovec, 39 Ra, 41 sobarica, 43 ona, 44 Ekiip, 47 tat. 48 nacija, 50 moča, 51 apetlt, 54 etika, 56 Maiibor, 5S Jana, 61 in, 62 denaren, 63 fakini, 64 ave, 66 on, 67 tal oni, 69 oča, 71 en, 72 ban, 73 kasači je, 74 Stane. Navpično: 1 motorizem, 2 obilen, 3 Rab, 4 arena, 5 variti, 6 ura, 7 Pamir, 8 Eve, 9 Hanover, 10 ar, 11 mar, 12 aga, 13 rano, 14 stanica, 17 pod, 19 Avar, 21 Manira, 25 belin, 28 Goričan, 29 znoter, 30 apatija, 31 so, 32 svojina, 35 as, 37 Nace, 33 enak, 40 aparat, 42 bat, 45 domena, 46 zabela, 49 iti, 52 ponos, 53 takoj, 55 Atene, 57 Irak, 59 Niče, 60 Ana, 62 Dob, 63 fic, 65 ven, 68 na, 70 tt. 61 DEMANTA Roman. Ta avtomatična vrata so vhod v Tread Mili, mučilnico, dostojno srednjega veka. Barbarstvo angleških zakonov je ohranilo to mučilnico v svojem sodnem arzenalu. Pogosto sem slišal o Tread Millu, toda podrobnih informacij o tej strašni kazni nisem imel, ker nisem nikoli zahajal med zločince. Mislil sem, da je to prijetna naprava, nisem pa imel niti pojma, kako kruta more biti. Jaz, Edgar Pipe, eleganten gospod, ki mu je smrdelo vsako fizično delo. sem se moral kmalu seznaniti s tem zloglasnim » kazenskim mlinom«. Usoda je hotela, da sem moral zvedeti, kaj je telesna kazen, ko sem imel za seboj že vse moralne muke, ne da bi bil omagal pod njihovo težo. Če je res. da moramo odpuščati vsem tistim, ki so mnogo trpeli, mislim, da bodo imeli čitatelji malo usmiljenja z menoj, ko prečitajo opis mojih muk v Readingu. Doslej so poznali samo Edgarja Pipea, dokaj brezskrbnega, včasih celo malo ciničnega, v pretirani samozavesti vsemu posmehujočega se moža... Kmalu bodo pa videli Edgarja Pipea, skru- šenega, izmučenega, obupanega, strtega. Edgarja Pipea, ki bo samo še senca samega sebe, otopelega človeka steklenih oči in bolestnih kretenj, slepo^ tavajoče strašilo, neobčutljivo za vse, senco človeškega bitja. In prepričan sem, da se bodo morali ljudje dobrega srca kljub vsemu vprašati: Ali je navaden zločinec zaslužil tako kazen? Teden dni življenja v Readingu je zadostovalo, da sem začel potrpežljivo prenašati svojo usodo. Počasi sem se privadil jetniškemu redu, čeprav je bil zelo trd zame, ki sem bil vajen vesele družbe in brezskrbnega življenja. Nekega jutra je pa zapel zvonec, kakor da zvoni mrliču. Zadrhtel sem nehote, kakor da čutim bližajočo se nesrečo. Kmalu so se začuli na hodniku koraki. Zvonec je znova zapel in grozen, hripav glas, ki ga slišim še zdaj, je začel enolično ponavljati: — Tread Mili___Tread Mili___mlin na nožni pogon. Takoj nato so se odprla vrata moje celice. Krepke roke so me potisnile k avtomatičnim vratom. Kmalu sem sedel na železni pručici, moje noge so pa počivale na široki, leseni poševni lati. Nehote sem se ozrl v črno luknjo pod seboj in zagledal sem ogromen, z lopaticami opremljen tram, podoben kolesu vodnega mlina, — Pazite! — mi je zaklical paznik. — Prvič v življenju ste na takem mlinu. Pritiskajte z nogami, pritiskajte neprestano, zlasti pa pazite, da ne zamu- dite nobene lopatice. Če zamudite le eno, vas zgrabi druga za noge. — Poganjaj mlin! — je zarohnel nekdo... Naprej! Kolo se je začelo počasi vrteti. Težko je bilo pognati ga in če bi se upiralo sto nog istočasno v njegove lopatice, bi se vendar premaknilo kolo le s težavo. Polagoma se je jelo kolo sukati hitreje in slišal se je ropot, podoben ropotu strojnih koles. Čutil sem, kako se pod mojimi nogami sučejo lopatice in ko se je pomaknila ena naprej, sem brž prestregel z nogami naslednjo v silnem strahu, da bi je ne zgrešil, ker bi si lahko polomil noge. Ne vem, če sem opisal vse to razumljivo, kajti ko to pišem, sem še vedno ves zbegan in bojim se, da mi pero preveč drhti v roki in da se mi v glavi vrti. Tisti, ki niso nikoli videli, kako se vrti tak mlin, si ne morejo misliti nevarnosti, v kateri je vsak trenutek nesrečnež, obsojen na to strašno delo. Krvavi pot sem potil in neprestano sem bil v strahu, da bi zgrešil lopatico. Toda sčasoma sem se toliko privadil, da te nevarnosti ni bilo več. Moje noge so se bfle privadile ritmu, kakor imenujejo to kaznenci, in strašno delo sem opravljal potem v redu. Toda bil sem še vedno izročen na milost in nemilost naključju. Če bi mi bilo postalo slabo ali če bi me bil prijel krč, bi bila katastrofa neizogibna. V ušesih mi je zvenelo, slišal sem močno zvo-nenje zvonov in ognjeni metulji so mi frfotali pred očmi. 2ile na mojem vratu so bile silno napete in zdelo se mi je, da tega neznosnega stanja ne bom dolgo vzdržal. Vendar sem pa še vedno pritiskal na lopatice in se v strahu vpraševal, kdaj bo teh muk konec. Za to, da bi jih bilo konec takoj, bi bil dal tućti svoj demant. Da, kaj pravim, dvajset let svojega življenja bi bil dal. Kar se je iz ene celice razlegel krik, eden tistih, ob katerem zastane človeku kri v žilah. Potem je pa nastala zopet tišina. Mlin se je ustavil, nekaj časa so se slišali nagli koraki in zamolklo stokanje, potem je pa zopet vse utihnilo. In paznik je znova zaklical svoj grozni poziv: — Poganjaj mlin! Naprej! In kolo se je jelo znova vrteti. Čez nekaj časa sem zvedel iz pogovora paznikov, da je bil tak mlin zdrobil noge nekemu staremu kaz-nencu. Drugi dan so ga pokopali in s tem je bilo vse opravljeno. Ali ima človek v Readingu čas pomilovati tiste, ki jih reši smrt vzorne ječe po sistemu lorda Stran-gea? Vsak dan smo morali poganjati kolo dvajset minut dopoldne in pol ure popoldne. Urejuje: Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno: Fran Jeran — Za lnseratni del lista: Oton Christof — Vsi v Ljubljani %