Rim, 30. okt. z. V skrbi za ugoden razvoj položaja na vsem področju, ki spada v italijansko interesno sfero, se je pozornost italijanske diplomacije, kl je bila zadnje dni usmerjena na Madžarsko in Rumunijo, med katerima so se odnošaji dejansko tudi znatno izboljšali, obrnila sedaj na Bolgarijo. Vesti iz Sofije kažejo, da postaja tam vpliv ruske diplomacije od dne do dne jačji in da je njen pravi namen onemogočiti sleherni sporazum med Bolgarijo in Rumunijo. V tem smislu si je treba tolmačiti tudi akcije bolgarskih ko-mitov na rumunskem ozemlju ter še celo vrsto takih novic. Italijanski diplomatski krogi so spoznali, da se je v Sofiji spričo sovjetskega pritiska sedaj pojavila najhujša ovira za izvedbo znane italijanske zamisli, da bi se ob sodelovanju Italije na Balkanu ustanovil nevtralni blok, ki bi mogel vzdržati s skupnimi močni sleherni pritisk od severovzhoda in severa. Položaj na Balkanu v madžarski luči Budimpešta, 30 okt. z. Stališču, ki ga zavzema Bolgarija na Balkanu in ki prihaja polagoma v raznih okoliščinah zmerom bolj do izraza, se glede na razvoj balkanske politike, pripisuje vedno večji pomen. Optimizem, ki je nastal v zvezi z akcijo, da bi se ustvaril močen balkanski nevtralni blok, je malone že splahnel in akcija, ki jo razvija ruska diplomacija v Bolgariji, povzroča nele balkanskim državam, nego tudi Italiji, ki je na razvoju balkanskega položaja še najbolj interesi-rana, vedno večje skrbi. Ruska propaganda za svoje namene ne izrablja le sporna vprašanja med Bolgarijo in Rumunijo, nego skuša Bolgarom tudi dopovedati, da pomeni tudi turško-francosko-angleški pakt neposredno ogražanje bolgarskih interesov. Madžarski tisk ugotavlja, da povzroča vedno jačji ruski pritisk na Balkanu veliko vznemirjenje v Italiji, ker vidijo v ftJlnino ok»fono t lolovlnt Leto XX,, St, 254 Jprovništvo: gubliono, Knaflievo 6 - feleton štev. 3122. 3123. 3124, 3126 3126 (nseratm oddelek) Ljubljana. Selen-burgovo ul. — Tel 3492 in 2492 Podružnica Maribor: Grajski trg št. 7. feleton it 2456. »odružnico Celje Kocenova ulico 2 Telefon it. 190. Računi on oost ček. zavodih i Ljubljana it 11.842 Prago čislo 78.180, VVien it 105 241 Nezdrava taktika Vprašanje bodoče organizacije banovine Slovenije je problem bodoče eksistence Slovencev, njihovega kulturnega, gospodarskega in socialnega razvoja. Zato zasluži, da vsi o njem resno razpravljajo. Nobeno trezno in stvarno iznešeno mišljenje ne bi smelo biti neupoštevano. Menda ni nikogar v Sloveniji, ki bi ne bil pristaš najširše samouprave bodoče nove banovine. Mi smo to po svojem programskem gledanju in na osnovi praktičnih izkušenj. Karkoli smo v našem listu napisali o tem problemu, nič ni bilo naperjeno proti temu, da se samouprava bodoče bano« vine razširi do skrajnih mej, kolikor le dopuščajo bistveni interesi države in bistveni lastni slovenski interesi Vsi bi se morali zavedati, da se slovensko vprašanje ne more urediti s stališča, kakor bi to najbolje prijalo temu ali onemu strankarsko-političnemu interesu in da tu ne gre samo za vpra šanje, kdo bo v Sloveniji v bodoče vla dal in upravljal, temveč za mnogo važ nejšo zadevo, kako bomo živeli in iz hajali. Mi nikdar nismo tajili, da smo proti izolaciji Slovenije V političnem in narodnem smislu nočemo, da se zrah ljajo njene zveze z ostalo državno celoto, a v gospodarskem smislu se ona ne sme iztrgati iz sklenjenega jugoslovenskega gospodarskega področja. V kulturnem oziru mora pri vsem samo-bitnem razvoju težiti, da se duhovne vezi z Hrvati in Srbi utrjujejo. Slovenci se radi hvalimo, da smo realni ljudje. Zato ni čudno, da nas predvsem zanima finančno - gospodarski problem bodoče banovine. Vprašanje naše bodočnosti je tako komplicirano, težavno in dclikatno. da daleč presega i obzorje i kompetenco teh gospodov, kakor so drugače lahko časti in spoštovanja vredni. Tu bi morale imeti prvo besedo naše gospodarske in so= cialne institucije. Strokovnjaki, ki poznajo strukturo našega narodnega življenja in ki so jim do podrobnosti znane vezi, s katerimi je povezana naša produktivna delavnost z ostalim območjem Jugoslavije. Kar se do sedaj sliši iz teh krogov, vse ima svarilen prizvok, predvsem pa opozarja na staro pravilo, da prevelika naglica nikoli ni dobra. Toda gorje ti, če kaj takega navedeš, aii citiraš. Iz čisto strankarsko taktičnih razlogov navali gospoda od »Slovenca« na tebe in te hoče prisiliti v bitko na terenu, kjer sploh ni spora. Prošle sobote je v beograjski »Pravdi« izšla reportaža o pogledih slovenskih . _ r__ gospodarstvenikov na problem avto- [ finska delegacija nadaljevala svoja poga-nomne banovine Slovenije. Mi bi ime- 1 s~ ~ li k temu poročilu pristaviti, da je povsem netočno, ako se tam trdi, da je opo2icija načelno proti vna prenosu kompetenc na banovino Slovenijo. Zdi se nam pa, da je ta netočna trditev bolj pogreška peresa, odnosno tiskarskega škrata in se zato zadovoljujemo s svojo konstatacijo. Iz poročila se tudi jasno vidi, da gre za obravnavanje vprašanja, ali se ima Slovenija finančno in gospodarsko popolnoma osame svojiti in pretrgati svoje zveze z ostalo državo, ali ne. Poročevalec se je v glavnem omejil nato, da je objektivno prikazal dve mišljenji iz krogov slovenske JRZ same: mišljenje gospodarstvenika. ki je pristaš JRZ. in mišljenje »Domoljuba«. »Slovenec« je zaradi tega ves divji in zopet prihaja s sumničenjem, da so to »Kramerjeve spletke«. Poročevalec »Pravde« v Ljubljani je resen in lojalen človek in je seveda prosto izmišljeno, da bi bil svoj razgovor o pogledih naših gospodarstvenikov objavil pod lažno zastavo. Seveda je tudi čista kleveta, ako »Slovenec« trdi, da »Jutrovski« gospodje po svojih in srbskih listih razširjajo na jugu mnenje, da se Slovenci branijo samouprave in da si v to svrho izmišljajo neke pristaše JRZ, ki ba. je niso navdušeni za ono, kar pripravljajo Slovencem bivši poslanci JRZ Pri tem »Slovenec« seveda dobro pozna n. pr referat enega svojih odlič nih bivših poslancev o gospodarskem položaju Slovencev, gledanem s stali šča slovenske industrije, referat, ki je v zelo ozkih zvezah s finančnim in go spodarskim problemom bodoče bano vine Slovenije »Slovenec« tudi dobro ve. da je v naši gospodarski zbornici bila postavljena zahteva, da se pred katerokoli odločitvijo o bodoči banovi ni Sloveniji zasliši in upošteva mišlje nje organiziranega slovenskega gospo darstva. V Kopitarjevi ul;ci jim ni ne* znano, na kako preprost način je mariborsko glasilo JRZ izrazilo svoje pomisleke proti čisto političnemu obravnavanju tega problema, češ: kaj pa prav za prav hočete saj imamo to. kar so sedaj dobili Hrvati, Slovenci že 20 let. K temu bi pripomnili, da tako enostaven naš problem vendar le ni, kakor si ga predstavlja mariborski »Slovenski gospodar«, toda gotovo je. da list ne piše po naročilu jugoslovenskih na cionalistov Če bo pa kak drugi list v državi zabeležil to famozno razglabljanje o problemu naše banovine, go- , Ljubljana, torek 31. oktobra 1939 Cena t Din izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnino znaša mesečno 25 dia Za inozemstvo 40 din. Uredništvo* Ljubljana, Knaflievo ulico 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126; Mar.bor, Sra|ski trg štev 1 telefon štev 2455; Celje, Strossmayerjevo ulica štev. 1, telefon štev 65. Rokopis* se ne vračajo Bolgarija in balkanski nevtralni blok Italiia posveča vedno boli naraiiaioiemu ruskemu voiivu na Bolgarskem veliko pozornost. ker vidi v niem ogrožan e ustanov.tve nevtralnega bloka na balkanskem polotoku njem pričetek realne nevarnosti ruske politične ekspanzije na Balkanu. Kaj zahtevajo Rusi od Bolgarske Bukarešta, 30 okt o. Zatrjujejo, da je ruska vlada sporočila bolgarski vladi, da bo podprla njene zahteve napram Rumuniji samo v primeru, če bo v novo bolgarsko vlado sprejetih več ministrov, ki so naklonjeni Rusiji. Nadalje se je zvedelo, da ni ruska vlada postavila glede Besara-bije nobenih teritorialnih zahtev Rumuniji niti direktno niti indirektno. Pred novo Hitlerjevo mirovno ofenzivo Pariz, 30. okt. br. O razvoju diplomatskega položaja v Evropi so objavili pariški listi danes vrsto člankov v katerih naglašajo, da so zavezniki v zadnjih dneh prizadejali nemški vladi celo vrsto diplomatskih porazov. V tem smislu si je treba razlagati francosko-angleško-turški pakt. obnovljeno in poudarjeno nordijsko solidarnost. odločno voljo za skupen odpor proti rusko-nemškemu pritisku, kakor tudi ukinitev prepovedi izvoza orožja iz Amerike in končno še papeževo encikliko Spričo take bilance nastaja vprašanje, kaj rnore Nemčija sedai sploh še storiti, da b: dosegla kakšen viden uspeh in s tem ponovno obnovila svoj prestiž V resnici so se zadnje dni izvršile velike priprave za nemško ofenzivo, ki bi se mogla pričeti na raznih točkah Govorilo se je tudi o velikopoteznih akcijah nemških podmornic in letal proti Angliji, toda vse kaže na to. da so vse te akcije v praksi neizvedljive in da bi Dovzroč;le N?mčtr več izgub kakor pa nasprotnikom Glede na to pripravlja Hitler po informacijah omenjenih listov tudi novo mirovno kampanjo. Tokrat se bo posi lil Rudije. Po I vesteh iz Londona bo te dni objavljena obča rusko-nemška izjava, da je Se zmerom čas za sklenitev miru, preden bi se mogli dogodki v Evropi tako razviti, da bi bila katastrofa neizbežna. V resnici je treba računati s tem. da bosta Rusija in Nemčija storili še vse mogoče, da bi obe zapadni demokraciji pripravili do priznanja poslednje razdelitve Poljske Toda tudi ta akcija bo ostala neuspešna, čeprav bi prišla morda pobuda zanjo neposredno iz Moskve. Amerika o pomenu papeževe enciklike Washington, 30 okt. z. Papeževa encikli-ka je v Zedinjenih državah vzbudila izredno veliko pozornost Splošno sodijo, da bi se lahko sama po sebi tolmačila kot obča iniciativa za obnovo miru v Evropi. S tega vidika je dal ameriški senator King poročevalcu agencije United Press zelo zanimive izjave, v katerih je med drugim naela-sil Sedaj je prišel čas da se v zvezi s papeževo encikliko začne nova odločilna akcija za obnovo miru. Na osnovi te enciklike bi lahko Italija p^ediasrala mirovno konferenco. Enciklika je napravila najgloblji vtis ne le na italijanski narod n?go sploh na vse krščanske narode. Poleg tega je •>rišel tudi čas da Italija kot krščar>«ka Iržava razčisti svoje oJnošaie z Nemčijo ^lede na njen sporazum z Rusijo. Italiji je edai dana priložnost da opravi veliko delo za zaključitev evron^kega spora, ki si io ves svet tako zelo želi. Nemčffa in Italija Rim 30 okt br Nemški poslanik dr Mar kensen je danes odpotoval v Berlin. Zadnje dni ie mel celo vrsto sestankov z italijanskim zunanjim ministrom Cianom in drugimi odgovornimi faktorji, pa tudi z vrhovnimi zastopniki fašistične stranke Kakor zatrjujejo tukajšnji politični krogi. Je bil Mackensen pozvan v Berlin, da poroča Hitlerju in Ribbentropu o stališču, ki ga Italija zavzema do sedanje vojne v Evropi. Dr. Mackensen je bil pozvan v Berlin že pred kakimi 10 dnevi, a je naknadno dobil navodila, da zbere vse potrebne informacije za razgovore, ki jih bo imel sedaj v Berlinu. Zato je svoj odhod v Berlin doslej tudi odgodil. Angleško priznanje Mussuliniju London 30. oktobra. AA. (Reuter). Današnji »Daily Telegraph« objavlja članek Viktorja Lordona Lenoxa o politiki Italije. Pisec najpohvalneje govori o državniški vlogi Mussolinija, ki je najprej storil vse. kar je mogel, da bi preprečil vojno, sedaj pa deluje proti razš rjenju vojne, predvsem da. bi se ne prenesla na območje Sredozemskega morja. S tem svojim državniškim delom je italijanski ministrski predsecn k znatno okrepil svoj položaj ter povečal svoj ugled tako kot voditelj fašistične Italije, kakor tudi kot eden najpomembnejših Sinite! je v v današnjem mednarodnem položaju. Njegovo stališče v sedanji vojni je ponovni dokaz neodvisnega presojanja kar je duce že tolikokrat v teku preteklih 18 let z dejanjem pokazal. Članek izraža c'alje upanje, da bo takšno zadržanje Mussolinija znatno pripomoglo k ureditvi odnošajev na Sredozemskem morju. Velika Br tanija in Francija sta šli v vojno, da bi preprečili uničenje Poljske, ter ne želita, da bi se vojna razš r la tu di na druge predele evropske čel ne. Po svetovni vojni so novo ureditev Evrope narekovale samo glavne zmagovite države. Tedanji nevtralci, ki niso bili dovolj oboroženi, niso vzd gnili svojega glasu. Ko bo končana sedanja vojna, pa bodo nevtralci po mnenju pisca imeli zelo važno vlogo glede ureditve novih odnošajev. v Moskvo Finska delegacija je dobila za pogajanja z Rusijo nova navodila in bo drevi zopet odpotovala v Moskvo Helsinki, 30. okt. br. Danes ob 11. dopoldne je bilo uradno objavljeno, da je bilo I hp«pHlln nai-nHll n« --1 __11. _ I besedilo navodil, na podlagi katerih bo janja v Moskvi, soglasno sprejeto na sestanku zastopnikov vlade, predsednika parlamenta in voditeljev vseh finskih strank. Glede na to bo finska delegacija jutri zvečer spet odpotovala v Moskvo, tako da se bodo pogajanja v četrtek lahko nadaljevala. Finsko časopisje poroča, da je ob priliki zadnjega obiska v Moskvi izročil visok uradnik ameriškega poslaništva dr. Paasi-kiviju pismo predsednika Roosevelta, v katerem ta izraža svoje simpatije za Finsko in prosi za obvestila o poteku rusko-finskih pogajanj. Litovci v Vilnu Kovno, 30. oktobra, a. (Havas) Litovska milica je včeraj zjutraj zasedla Vilno. V mestu je bilo ves dan zelo živahno. Na mnogih hišah so bile razobešene litovske zastave. Podjetja in poslopja, ki so jih zasedli Rusi, so razobesila rdeče zastave. Rusi so odpeljali iz mesta samo gotovo količino zalog alkoholnih pijač. Ker so po vojašnicah še vedno Rusi, so litovske čete prebile noč zunaj. General Vitkauskas se je vso noč razgovarjal s sovjetskimi vojaškimi zastopniki. Litovsko-ruska pogajanja v Kovnu so končana. Preteklo soboto je bil podpisan sporazum o izvajanju vojaških določb. Sovjetsko zastopstvo še je že vrnilo v Moskvo. Včeraj popoldne je zapustilo Vilno tudi 60 ruskih tankov. tem je ravno tako gotovo, da bo »Slovenec« tako zabeležbo proglasil za po= trdilo, da se jugoslovenski nacionalisti branijo samouprave Čas bi že bil, da se slepomišenju na* pravi konec. Njihovi merodaj-ni gospodje so že ponovno izjavili, da nočejo slepo posnemati hrvatske uredbe in da ni vse, kar je dobro za Zagreb. dobro tudi za Ljubljano. Mi mislimo, da to vprašanje ni še povsem razčiščeno, vsekakor pa take izjave pomenijo znatno rezerviranost ki jI drugi bolj odkrito dajejo izraza v kon= kretnih pripombah. Oni prvi so seveda rešitelji Slovenije oni drugi pa izdajalci Stvar je tako resna in daleko-sežna, da se nihče več ne bo mogel izogibati resne diskusije Mi smo v nedeljo iz gospodarskih krogov objavili nekaj pripomb, s katerimi vsemi se morda ne strinjamo popolnoma, ki so pa takega značaja, da se vsakdo, ki čuti nekaj odgovornosti mora nad njimi zamisliti. »Slovenec« naj polomizi ra in naniza protiargumente proti njim pa bo prispeval k razčiščenju in bo s tem potisnil naš problem zopet za ko rak naprej. Vkorakanje ruskih čet na Letonsko London, 30. okt. s. Ruske čete so dospele na letonsko mejo in bodo v kratkem vkorakale v svoja določena oporišča na Letonskem. Vpoklici na Švedskem Stockholm, 30. oktobra. AA. Gotovi oddelki letnikov 1930 do 1933 so bili vpoklicani za 42 dni pod zastavo, odgovarjajoči del dozdaj mobiliziranih vojakov pa bo spuščen domov. Izseljevanje Nemcev iz baltiških držav Riga, 30. okt. br. Danes je bila tu podpisana nemško-letonska konvencija o re-patriaciji letonskih Nemcev. Konvencijo sta podpisala letonski pravosodni minister in nemški poslanik v Rigi. V poslednjih dveh dneh se je iz Estonske in Letonske pripeljalo v Gdansk nadaljnjih 2.000 Nemcev. Podmorniška vojna V preteklem tednu so Angleži izgubili za 21.ooo, zaplenili pa za 19.500 ton nemških ladij Demonstracije v Pragi London, 30. okt. br. Kakor poročajo tukajšnji listi, so se demonstracije v Pragi včeraj nadaljevale. Ker je policija prepovedala tako zvane Masarykove čepice in češke embleme v gumbnicah, co začeli ljudje nositi črne kravate. Tudi včeraj je bilo v notranjem praškem mestu na ulicah vse polno ljudi, ki so molče demonstriral. svoja čustva. Oblasti so silno oja-čile policijske straže posebno v notranjih predeli hmesta. Tramvajski promet je bil prekinjen, ker so Čehi te dni še posebej demonstrat.vno bojkotirali tramvaj, na katerem marajo sprevodniki vsako postajo javljati v nemščini. Lokali, predvsem restavracije in kavarne, so morali riti snoči zapiti že ob 22. uri. Listi o demonstracijah niso ničesar objavili, pač pa je praški nemški radio oznanil, da je bilo zaradi demonstracij aretiranih 15 oseb. Imperialna konferenca v Londonu Londonu imperialna konferenca na katero že prihajajo delegati iz iz posameznih angleških dominionov Kakor pravijo listi, bo konferenca zgodovinskega pomena za nadaljnjo složno politiko v angleškem imperiju in bo s tega vidika pomenila že sama po sebi odločilni demanti izjav izjav nemškega zunanjega ministra R bben-tropa. da se Kanada in Južna Afrika sploh ne bosta boril za Anglijo, a Avstralija in Nova Zelandija, da jo bosta podprli le moralno Načelnik kanadsko deiesacje ki je že prispela v London, je danes izjavil novinarjem. da bo Kanada tudi ob tej priliki izrazila svojo voljo, da podpre Veliko Britanijo v tej odločilni borbi. London, 30. okt. s. V preteklem tednu je angleška trgovinska mornarica zaradi akcije nemških podmornic izgubila za 21.000 ton ladij. V istem času je bilo zaplenjenih nemških ladij s skupno tonažo 19.500 ton. Izgube angleške trgovinske mornarice v oktobru znašajo skupno 65.000 ton, napram 156.000 tonam v septembru. V obeh prvih mesecih vojne je angleška trgovinska mornarica izgubila po tonaži samo toliko ladij, kakor v enem samem tednu posebno intenzivne nemške podmorniške kampanje v letu 1917. Spopad angleških rušilcev z nemškimi letali London, 30. okt. s. Angleška adnuralite ta sporoča da se je v Severnem morju da nes dopoldne flotilja angleških rušilcev za pletla v borbo z dvema nemškima letaloma. Na angleški strani ni bilo žrtev; tudi ni znano, ali je utrpel sovražnik izgube. Izgube nemških podmornic London, 30. okt. s. V zvezi s poročilom nemških radijskih postaj o izgubah nemških podmornic naglaša angleška admira-liteta, da je na eni strani nemško vrhovno poveljstvo sporočilo, da se tri nemške podmornice niso vrnile, medtem ko je istega dne nemška admiraliteta javila izgubo devet podmornic. Angleški mornariški strokovnjaki pripisujejo napačne podatke o uspehih proti angleški mornarici namenu nemške vlade, da bi vplivala na javno mnenje v nevtralnih državah, kakor tudi v Nemčiji. Nemški generalni štab pa morda tudi računa, da bo s poročili o poškodovanju angleških vojnih ladij, ki v resnici sploh niso bile poškodovane vplival tudi na javno mnenje v Angliji in prisilil angleško mornariško poveljstvo k akcijam, ki ne bi odgovarjale strateškim načrtom. Nove ladje potopljene London, 30. okt. s. Včeraj je bila potopljena na še nepojasnjen način neka norveška ladja. 30 članov posadke je rešenih. Pred Hullom se je potopila danes angleška ribiška ladja »St. Niban«. Posadka se je rešila na kopno. Sodijo, da ladja ni zadela na mino, ampak je bila torpedirana. V bližini škotske obale je bila včeraj potopljena tudi angleška ribiška ladja »Lynx« iz Grimsbyja. Posadka 10 mož se je rešila na škotsko obalo. V Atlantskem morju je neka nemSka podmornica potopila angleški tovorni parnik »Malabar« (8000 ton). Ladja je bila potopljena brez svarila ln posadka ni imela niti možnosti, da bi se rešila v rešilne čolne. Kljub temi m raznim oviram pa je 70 članov posadke rešila uro pozneje druga ladja, kl jih je prepeljala v Anglijo. Ladijski inženjer in štirje mornarji, ki so bili zaprti v strojnem oddelku »Malabara«, so se z ladjo potopili. London. 30 okt AA. (Reuter). Norveška ls dia ki se je včeraj potopila v Severnem morju, se je. kakor piše list »Eve-ning News«, imenovala »Wawandgmalm« (3818 ton). Ni znano, ali je ladjo potopila podmornica. Njen kapitan je izjavil: Na- stala ie eksplozija in može, ki so biE v strojnem oddelku, je obrizgala para, ki je udarila iz kotla. Več mož posadke je skočilo v morje, drugi so se pa rešili v rešilne čolne in nato rešili še člane posadke, ki so plavali po morju. Nato nas je vse rešila neka motorna ladja. Zadnja čast padlim Pariz, 30. okt. s. Včeraj so v Dunkerqueu slovesno in z vojaškimi častmi pokopali častnika in pet mornarjev z nemške podmornice, katerih trupla so našli v soboto v bližini francoske obale. Pri pogrebu sta bila navzoča vojaški in mornariški poveljnik v Dunkerqueu. Krste so bile pokrite z nemškimi zastavami in na vsaki je bil venec z napisom: Francoska mornarica mornarju, ki je umrl za svojo domovino. Sli-čne vence je položila na krste tudi angleška mornarica. Nemci o angleških »pasteh za podmornice" Berlin, 30. oktobra, a. (DNB) Razpravljajoč o poročilu londonskega lista »Obser-ver« glede strelskih vaj neke velike angleške potniške ladje, poudarja »Volkischer Beobachter«, da se iz tega poročila jasno vidi, da Angleži svoje potniške ladje sistematično vadijo za napade na podmornice. Toda z oboroževanjem potniških ladij spravljajo Angleži v nevarnost tudi posebne vrste potnikov, ki se teh ladij poslužujejo. Jasno je, da morajo tudi podmornice spraviti v sklad svoje zadržanje v trgovinski vojni z napadalnimi nameni takih potniških ladij. Nemške podmornice so se že večkrat spoprijele s takimi »pastmi za podmornice«, kakršne predstavljajo omenjene ladje. Te angleške metode v trgovinski vojni razumljivo ne morejo ostati brez nemške reakcije ter bodo storjeni protiukrepi kakor tudi varnostni ukrepi. Ce Angleži nočejo spoštovati mednarodni načel, postane poostritev trgovinske vojne, za katero bodo oni nosili odgovornost, neobhodno potrebna. Kje je „Arc Royal" Kodanj, 30. okt. br. Tukajšnji list »So-cialdemokraten« priobčuje v današnji številki razgovor svojega dopisnika s kapitanom nekega danskega parnika, ki je izjavil da je videl v Severnem morju angleško letalsko matično ladjo »Are Royal«, o kateri trdijo Nemci, da so jo potopila njihova letala. Danski parnik je vozil iz Anglije premog na Jutland, ko je srečal angleško matično ladjo, ki jo je spremljalo nekaj angleških bojnih edinic. Ko je danski parnik dvignil signalne zastavice v pozdrav, so mu angleške bojne ladje odgovorile z enakim pozdravom. „City of FTnt" v norveški luki London, 30. okt. s. »Associated Press« javlja iz Kodanja, da je ladja »City of Flintc danes popoldne ob 16. dospela v norveško luko Tromso. Na zapadu še vedno mir Deževno In snežno vreme ovira sploh vsako večjo aktivnost — Francozi in Angleži za vse primere pripravljeni London, 30. okt Dr. V tukajšnjih vo-ja^K.n krogrn so se danes ra^s.rue vesti, da je fcLuer prevzel vrhovno puvelj-tvo nau uuušaO vojsko na fronti. Sedež gtne-ram^ga =>Uiba je v Ooa«.sb,-rgu, .-jer se Huier in Cnaniberlam iaui tL» pred mo-na^ov-k.m sp_ru.zumv.rn prv.c se-ia.a. Kakor zatrjujejo vo„a0iM strokovnjaki na osiio vi svujaii posebnih informacij, je generala Brauchitbcha, ki je bii kol vrhovni poveljnik nemške voj^e dosedaj neposredni Hitlerjev vojastu svetovalec, nadomestil sedaj šel generalnega štaba general Keitel. Na fronti so vremenske in terenske pri-oKe še vedno tako neugodne da bi vsak večj, nemški sunek nujno obtičal v blatu V ostalem zavezniški vojaški krogi z veliko samozavestjo gledajo v bližnjo bo dočnost Tako ugotavlja vojaški poroče-vale< »Daily Telegrapha« da se ie zavezniško vojaštvo sedaj že pop. lnoma pri vadilo kompliciranim mehanskim metodam v rabi modernega orožja Neki fran-cosk oficir je angleškemu novinarju izjavi] z veliko samozavestjo o N;moih Nai le predejo vsi jih željno pričakuj?mo! Britanska armada na fronti šteje sedai preko 200 000 ter razpolaga z nič manj ka kor 30 000 vseh vrst motoriziranih vozil tovornih avtomobilov tankov, oklonnih avtomobilov, traktorjev a topove itd Ve= angleški vojaški aparat ie izpopolnjen do skrajnosti. Lonuonski listi točno ponatiskujejo glasove iz Berlina da bo Velika Britanija v kratkem žrtev silnega napada na kopnem in na morju ter navajajo naslednje možnosti velikih nemških aken proti Angliji: 1) Velikanska letalska ofenziva proti britanskim pristaniščem in industrijskim središčem Britanski krogi so prepričani da bi vsak tak napad stal sovražnika velikanske izgube letal ne glede na posle dice. ki bi nastale zaradi DrotinaDada britanskih vojaških letal na nemške vojaške cilje 2) Obnova vojne proti vojnim in trgo vinskim ladjam v večjem obsegu. V zvezi s tem poudarjajo da se je podmorniška vojna proti britanskim ladjam izjalovila Znan je Drimer sovražnega letalskega napada na spremljevalne ladje, ki je pomenil velik neuspeh za napadalca Sicer se pa še pričakuje poročilo o boju med britanskimi letali in nemškimi »žepnimi« križarkami, ki križarijo po Atlantiku 3) Kombinirana ofenziva na zapadni fronti z velikimi silami. V zvezi s tem nihče ne izgublja izpred oči možnosti napada čez Švico. Belgijo ali Holandsko. da bi se obšla Maginotova črta. Namesto odgovora na to možnost poudarjajo tu, da je dolgo zatišje na zapadni fronti omogočilo zaveznikom, da so prepeljali velikanske rezerve in napravili načrte za vse mo-rebitnosti. Pariz. 30. okt br Z zapadne fronte poročajo, da še vedno močno dežuje in pada ponekod tudi sneg. Nebo je pokrito z nizkimi sivimi oblaki, ki zelo otežujejo opazovanje Zaradi tega sklepajo, da bo na fronti relativno mirno, dokler bo trajalo slabo vreme. Nastali položaj izkoriščajo Nemci, da še nadalje neprestano zbirajo nove čete za fronto. Kljub slabemu vremenu nemška artilerija poslednjih 24 ur neprestano obstreljuje francoske postojanke iz ogromnega števila baterij. Francozi seveda odgovarjajo Ponekod so tudi spopadi med izvidniškimi patruljami. Francosko vojno poročilo Pariz, 30. okt. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je davi objavilo naslednje 113. vojno poročilo: Na fronti je noč potekla v splošnem mirno. Nekaj sovražnih napadov je bilo odbitih. Nemško vojno poročilo Berlin, 30. okt. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi izdalo naslednje vojno poročilo: Na zapadni fronti je ostal položaj nespremenjen. Prvi ranjenci prišli v Losi d on London, 30 okt. v. Včeraj je prispel v London prvi vlak angleških ranjencev z zapadne fronte. Vlak se je ustavil v nekem londonskem predmestju kjer so na-lož li okoli 60 težko ranjenih v bolni'ke avtomobile, lahko ranjeni pa so se odpeljali v vojne bcinice z avtobusi. Večina ranjencev je bila ranjenih v sspopadih med izvidniškim patruljami, deloma od granat. s katerimi obstreljuje nemška artilerija dovozne poti za francosko bojno črto. Sestreljeno nemško letalo London, 30 okt s. Za angleškimi postojankami na zapadni front' je bilo danes sestreljeno nemško letalo En član posadke je bil ranjen drugi pa je bil odprem-ljen v koncentracijsko taborišče. Prvi alarm v Londonu London, 30. okt s. Davi je bil v Londonu in v vzhodni Angliji letalski alarm. V večini krajev je bil že nekaj minut pozneje dan signal, da je nevarnost minila. Opazili so dve letali in slišali streljanje strojnic. London, 30. okt. s. V vsem vzhodnem delu Anglije od Kentske grof je do Firth od Fortha je bil danes dopoldne po uradnem poročilu zaradi pojava ne dentificiranih letal letalski alarm. V grofiji Kent letal ni blo videti, slišati pa je bilo brnenje večjega števila letal, kakor tudi streljanje s topovi v večji daljavi na morju. V severovzhodnem delu Anglije so ljudje opazili nad več mesti dve letali, ki sta se medsebojno obstreljevali. Na enem 'zmed njih so opaž Ji nemške znake. Nad Firth of Forthom je trajal letalski alarm pol ure. Tudi v dveh lonr onskih okrajih je bil dan alarm, že čez pet minut pa zopet znak da je nevarnost minila. Oskrba angleške vojske London, 30 okt s Poveljnik preskrbo-valn:h oddelkov angleške vojske v Angliji je izjavil v razgovoru z novinarji da ima Anglija najbolje oskrbovano armado v Ev- ropi K angleški ekspedicijski vojski na i fronti se pom.ka tako rekoč nepretrgana kolona motornih vozil s potrebnim materialom Za en armadni kor je potrebna kolona v dolžini 70 km. Za dovoz na fronto porabi angleška armada dnevno 650 ton bencina Vsak posamezni angleški vojak na fronti porab, na mesec eno tret-j jino tone živil in drugega materiala. Skup-; no je doslej angleška vojska poslala v | Francijo okoli 150.000 ton materiala Angleška vojska je sedaj preskrbljena z rezervami na živilih .n municiji za 40 dni. Skladišča rezervnega materiala v Franciji pokrivajo površino 15 kvadratnih milj Čeprav je v prometu za uporabo vojske na fronti nad 10 000 motornih vozil, so znašali defekti samo eno tretjino procenta. General Prhala poveljnik čsl. legij Pariz 30 okt br V Pariz je davi prispel znani češki general Prchala, ki se je še poslednji boril na čelu svojih čet v Podkarpatski Rusiji proti Madžarom in je pozneje pričel organizirati tudi češkoslo- t vaško legijo na Poljskem Kakor zatrjujejo v čeških fcro^h, b:. češkoslovaška emigrantska vlada imenovala generala Prchalo za vrhovnega poveljnika češkoslovaške legije v Franciji. Razpust alzaških nemških strank Pariz, 30. okt. br. Francoski uradn; list je danes objavil dekret, s katerim so bile razpuščene vse tri alzaške manjšinske politične stranke Angleški parlamentarci pri Daladieru Pariz, 30. okt. s. Ministiski predsednik Daladier je danes sprejel člane angleškega parlamenta, k so prišli v Francijo na obisk angleške ekspedicijske vojske na fronti. Dokumenti o razmerah internirancev London, 30 okt. AA. (Reuter). Britanska vlada je sklenila objaviti nekatera zaupna poročila, s katerimi razpolaga o razmerah v nemških koncentracijskih taboriščih. kjer so zaprti nasprotniki sedanjega sistema v Nemčiji. Bela knjiga s temi poročili bo izšla že drevi. Gre za verodostojne izpovedi oseb. ki so bile same internirane v teh taboriščih. Nemčija in Amerika Francoska sodba o pomenu ameriških rezerv za obe zapadni sili in vplivu nove ameriške nevtralnostne zakonodaje na Nemčijo Pariz, 30 oktobra b Po Rooseveltovem uspenu v senaiu h&puvedujejo tukajšnji listi sigurno ^inago Roosevelta tudi v reprezentančni zbornic. Glede na poudarjanje nekaterih inozemskih krogov, da se z reformo nevtralnostnega zakona v njego-v najbistvenejši točki (dobava orožja) ne bo nič spremenilo ker je sedaj ameriški trg orožja v enak meri odprt obema vojnima strankama analizirajo nekateri listi položaj Nemčije v pogledu gospodarskih odnošajev z Zedinjenimi državami Severne Amerike ter se sprašujejo, kaj more Neinč ja pričakovati v tem pogledu z ameriške strani Znano je, tako pišejo listi, da ne more danes Nemčija izpolniti niti svojih obvez, ki jih je prevzela v nekaterih trgovinskih pogodbah z državami Južne Amerike Medtem ko je na primer Ar-gentinija v izvrševanju trgovinske pogodbe z dne 27 marca dobavila Nemčiji za okoli šest milijonov pezet raznih poljedelskih pridelkov, ni v tem času ničesar prejela v zameno od Nemčije Tako je verjetno da bo pogodba izgubila veljavo zaradi neizvajanja z nemške strani. Prav zaradi tega se Nemčija v zadnjem času obrača na Rusijo, s katero želi zaključiti kar najpovoljnejše trgovinske dogovore. da bi tako nadomestila izgubo, ki je nastala zanjo zaradi neizvajanja trgovinskih pogodb ž državami Južne Amerike. V Parizu ne podcenjujejo vrednosti nemško-ruskega gospodarskega sodelovanja dasi so prepričani, da samo ž njim Nemčija ne bo mogla nadomestiti vseh svoj h gospodarskih izgub v sedanji vojni Mislijo da sta sedaj Anglija in Francija v veliki prednosti, ker jima je odprt ameriški trg. za katerega imata na razpolago dovolj denarja in dovolj prevoznih sredstev, ki bodo lahko uspešno izvršila Svečanosti v Turčiji Ankara, 30. oktobra. AA. Včeraj opoldne se je o priliki 161etnice proglas tve turške republike predsednik repuolike Is-med Ineni poklonil na grobu Kemala Ata-tiirka, ustanovitelja republike, in položil na njegov grob cvetje. Nato je prez den t odšel v palačo velike narodne skupščine in sprejemal čestitke članov vlade, članov parlamenta, državnih dostojanstvenikov in diplomatskega zbora. Potem se ie odpeljal med navdušenim vzklikanjem množic iz mesta kjer se je vršila vojaška "revija, in izdal po radiu poslanico turškemu narodu, v katerem -le poudarjal, kako čvrst je položaj Turč'je sredi kriz, ki jih doživlja svet. Sprevod je uvedlo 3000 skavtov, nato so pa korakali oddelki turške vojske, viharno pozdravljam od več ko 100 000 ljudi. Nastop in oprema vojaštva sta zbudila kar najživahnejše občudovanje vseh navzočnih. Parade so se vršile tudi v vseh drugih garnizšjsk h mestih Ponoči so bila mesta razsvetljena Zunanji minister je priredil v Ankari večerjo na čast diploma skemu zboru, nakar je bil tudi velik sprejem s plesom. Proslava 17 letnice fašistične Italije Rim, 30. okt. AA. Iz Berlina. Londona Pariza in prestolnice vseh ostalih evrop-sk h ,kakor tudi ameriških in azijs tih držav poročajo, da so se Italijani o priliki včerajšnjih svečanosti povsod zbrali okoli svojih diplomatskih zastopnikov ter navdušeno proslavli začetek 18. teta fašizma. Povsod so bili govori, ki so izražali hvaležnost duceju. Nemčija in papeževa enciklika LOndOn, 30. okt s. V nemških cerkvah včeraj niso čitaL papeževe enciklike. Vohunski proces v Švici ženeva, 30. okt. br. Pred tukajšnjim velikim senatom se je danes pričel proti štirim švicarskim državljanom, kl so obtoženi vohunstva. Glavni obtoženec je neki Rochard, razen njega so obtoženi še njegova žena. neki Noel in njegova žena. Virginia Rochard in Noel sta še posebej obtožena, da sta organiz rala tajno poročevalsko službo v prilog neki tuji velesili. Vsi štirje so obtoženi na osnovi določb kazenskega zakona o veleizdaji in vohunstvu, za kar določa švicarski kazenski zakonik kazni po 20 do 30 let robije. Danes popoldne se je pred soil?čem pričelo zasliševanje prič ki jih je okrog 30. Razprava je tajna, _____ _ svojo nalogo sprotnega zalaganja obeh zapadnih velesil z vsem potrebnim. Nemški odgovor na sklep ameriškega senata Pariz, 30 okt br. Tu so se danes razširile vesti da namerava nemška vlada na poseben način reagirati na votum ameriškega senata o ukinitvi izvoza orožja i2 Zedinjenih držav Kakor se je zvedelo, bo na H:tlerjevo pobudo ustanovljen pri nemškem propagandnem ministrstvu poseben fond za borbo proti Rooseveltu Sredstva iz tega fonda bodo uporabljali v Ameriki za propagando proti eventualni novi izvolitvi Roosevelta za prezidenta V Parizu so mnenja da bi taka nemška propaganda, če bi se Roosevelt v resnici odločil, da bi še tretjič kandidiral, samo pripomogla, da bi bil vnovič tembolj gotovo izvoljen. Angleški listi o stališču Amerike London, 30. okt s. Današnje angleško časopisje še nadalje komentira sklep ameriškega senata za spremembo nevtralnostnega zakona ln zavzema napram temu sklepu povsem realistično stališče. Listi poudarjajo, da je glavni cilj zakona ta, da ostanejo Zedinjene države izven vojne. Da pa moralna pomoč v Zedinjenih državah za Anglijo m Francijo obstoja, je Itak dobro znano. s T mes«" pišejo, da je bila sprememba nevtralnostnega zakona sprejeta samo v interesu ameriškega naroda. Mir za Ameriko je bil cilj, ki ga je imel v debati pred očmi senat in bo ostal cilj tudi za debato v reprezentančni zbornici, ki bo sicer krajša, toda morda bolj ogorčena. Zedinjene države ne nameravajo oo^Iati nobenega vojaka na evropska bojišča. Gandhi pri podkralju Warda, 30. oktobra. AA (Reuter). Voditelj kongresne stranke Mahatma Gandhi in predsednik vseindijskega nacionalnega kongresa dr Prasad se odpeljeta jutri v Nove Dclhe, kjer bosta v sredo konferira-la z indijskim podkraljem. Po poročilih iz Novega Delhija bo tud predsednik mo-hamedanske lige Džinah v sredo sestal z indijskim podkraljem Nov ruski poslanik v Tokiu Tokio, 30. okt. AA. (Havas) Novi sov jetski veleposlanik Smetanin je včeraj izjavil časnikarjem, da se bo prizadeval za zboljšanje prijateljskih odnošajev med Rusijo in Japonsko, odklonil pa je odgovor na nekatera vprašanja kl se nanašajo na odprte probleme med Rusijo in Japonsko Eksplozija v holandskem rudniku Amsterdam, 30 okt. br. V nekem rudniku v pokraj ni Limburg je prišlo do eksplozije, pri čemer je bil en rudar ubit, večje število pa ranjen Ji. Letalska nesreča na Švedskem Stockholm, 30. novembra. AA. Pri današnjih vajan sta trčili dve švedski vojaški letali. En pilot se je ubil, drugi je pa nera-njen pristal s padalom. Posadka „Stonegata" na Norveškem London, 30. okt s. Danes je iz Norveške dospela v Anglijo posadka angleškega parnika »Stonegate«, ki ga je pred dvema tednoma potopila v Atlantiku nemška kri-žarka »Deutschland«. Člani posadke pripovedujejo, da je »Deutschland« pet dni po potopitvi njihove ladje srečala ameriško ladjo »City of Flint« ter premestila nanjo posadko s »Stonegate«. Na »City of Flint« je bila postavljena tudi posadka nemš-kih mornarjev, ki so bili oboroženi z revolverji in ročnimi granatami. Člani ameriške posadke so se smeli na ladji svobodno gibati, medtem ko so bili člani posadke »Stonegate« vsi skupaj zaprti v tesnem prostoru. Nemška posadka je nato preslikala me ladje na odprtem morju v »Ale« ter je plula dalje pod dansko zastavo Ker je zmanjkalo vode, je morala ladja zapluti v norveško pristanišče Tromso Tam se je približal ladji norveški rušilec. Norveški mornarji so nemško posadko razorožili in odredili, da so morali Nemci pristati na izkrcanje posadke s »Stonegate« Nato je ladja nadaljevala pot v Murmansk. Izdana bo nova uredba o razdolžitvi kmetov Napovedi kmetijskega ministra dr. čubriloviča Beograd, 30. oktobra. AA. Kmetijski minister dr. Cubrilovič je danes dopoldne sprejel poročevalce listov in jim dal tole izjavo: Sporočam vam ugodno novico, da sem izdelal referat o kmečkih dolgovih. Naše prizadevanje gre za tem da likvidiramo te dolgove, kakor so to listi že objavili. Vprašanje pride danes pred gospodarsko-fi-nančni odbor, ki mu je naložil ministrski svet, naj revidira vse zakone in uredbe. Tako bo v skladu z novimi socialno-gospo-darskimi momenti prišlo do končne Ureditve kmečkih dolgov. Razdelil sem kmečke dolgove v 2 skupini. V prvi skupini so tisti kmetje, katerih dolgovi že načenjajo temelje njihove skromne produkcije, v drugi pa premožnejši kmet- . je, ki bi jim razdoižitev omogočila izrav- ] nati svojo produkcijo s plačilno močjo, ne da bi se zrahljali temelji njihovega gospodarstva Tako sem statistično dognal, da je 715.847 malih kmetov in malih posestnikov, ki dolgujejo do 50.000 din, njihov dolg pa 2189 milijonov din. Dolžnikov, ki so dolžni preko 50.000 din je 16.338 njihovi dolgovi pa znašajo 607 milijonov din. Prepričani smo, da se bo vprašanje kmečkih dolgov do 50.000 dm uredilo tako. da bomo najprej zavarovali kmečko kreditno zadružništvo, v drugi vrsti pa male vlagatelje, potem bomo zares lahko govorili o družabni pravičnosti, kajti po en. strani bomo malega kmeta razdolžili, po drugi strani pa bomo skrbeli tudi za malega vlagatelja. Sestanek vrhovnega sovjetskega sveta Na sedanjem zasedanju bosta najbrže Stalin in Molotov poročala o mednarodnem položaju Pariz, 30. okt. s. Jutri se v Moskvi sestane ruski parlament, ali vrhovni svet sovjetov. Pričakujejo, da bosta ob tej priliki Stalin ali Molotov poročala o mednarodnem političnem položaju in o stališču Rusije. V francoskih političnih krogih z zanimanjem pričakujejo tega govora in mislijo, da bo pomenil važen obrat v sedanjem mednarodnem položaju. Mislijo, da oo govor bolj v širšem smislu Izrazil ru-} ako željo po miru. Ni verjetno, da bi Ru-, sija predlagala mirovno konferenco, ker težko prevzame tako Iniciativo, ne da bi za to imela pristanek tudi od Anglije ln Francije. Izgleda pa, da ruski odgovorni politiki zastopajo mnenje, da bi bilo sedaj, ko so vojaške operacije na mrtvi točki, bolje, da sploh prenehajo, preden začne nemška vojska s pravo vojno. Rusko mnenje je, da naj se države od sedanje »speče vojne« vrnejo zopet v oboroženi mir. Ruski politiki izražajo tudi mnenje, da je Nemčiji sedaj itak zaprta pot ne samo na zapadu, temveč zaradi ruske ekspanzije tudi na vzhodu, tako da je neupravičen strah za posebne garancije za mir. Ni izključeno, da bo Rusija predlagala tudi ureditev češkega in poljskega vprašanja v kompromisni obliki. V francoskih političnih krogih mislijo, da bo jutrišnji govor pred vrhovnim svetom sovjetov sestavljen tako, da bo dal moralno pomoč Nemčiji v sllčnem smislu, kakor nedavno nota angleški vladi, v kateri se naglaša, da Rusija ne prizna angleške liste vojno-tihotapskega blaga. Verjetno je, da Rusija sama od takega diplomatskega manevra ne pričakuje posebnih rezultatov, pač pa pričakujejo najbrže nemški politični krogi, da bo ruska Intervencija vplivala na Anglijo in Francijo. Rim, 30. oktobra. AA. (Štefani) iz Moskve poročajo, da se drevi pripeljeta v Moskvo parlamentarni delegaciji iz zapadne Ukrajine in zapadne Bele Rusije. Zvedelo se je, da bo Imel Molotov pri sprejemu obeh delegacij govor o zunanji politiki Sovjetske Rusije. Rusko* trgovinski posveti Kodanj, 30. okt. »Berlinske Tidende« poroča iz zanesljivega vira, da ruska trgovinska delegacija, ki je v Berlinu, ne bo takoj pričela razgovorov z nemškimi oblastmi glede ureditve trgovinskih odnošajev med Rusijo in Nemčijo, ker so nastala neka nesoglasja glede vrste ln količine blaga, ki naj bi bil v prvi vrsti predmet trgovine med obema državama. Nemčija zahteva zlasti velike dobave kovin in živine. Trgovinski razgovori med Anglijo in Rusijo London, 30. okt. br. Po vesteh »Daily Telegrapha« sta Imela zunanji minister lord Hallfax ln trgovinski minister Ollver Stanley včeraj popoldne daljši razgovor, v katerem sta podrobno obravnavala razna politična vprašanja v zvezi z Rusijo. Na podlagi tega razgovora šele bo mogel trgovinski minister pričeti eventualna nova pogajanja z ruskim poslanikom v Londonu Majskim za ureditev še nekaterih specialnih trgovinskih vprašanj po zgledu trgovinskega sporazuma, ki je bil dosežen med obema državama glede trgovinske izmenjave nekaterih surovin. Sov jetski režim na Rusko-Poljskem M^kva, 30. okt. br. Zasedanje narodnega predstavništva zapadne Bele R.usije se je danes nadaljevalo. Kakor poročajo je danes dopoldne sprejelo poseben sklep, po katerem bo na osnovi proglasitve sovjetske oblasti v zapadni Beli Rusiji pozvana moskovska vlada m vrhovni sovjet, da s pravnimi ukrepi pripomoreta do priključitve zapadne Bele Rusije k beloruski sovjetski republiki, da bi se tako belo-ru-ska republika razširila na vse belorusko etnografsko ozemlje. Moskva, 30. okt. s. Narodno predstavništvo zapadne Ukrajine v Lvovu je včeraj izdalo dve proklamacije. s kater ma odreja zaplenitev vseh pr vatnih in cerkvenih ve-leposestev, kakor tudi vseh bank in večjih industrijskih podjetij. Banke, večja industrijska podjetja, gozdovi in reke postanejo neposredno državna last, zemljišča pa predejo brez odškodnine v upravo posebnih kmečkih komitejev, ki jih bodo razdelili med kmete. V nekaterih primerih imajo ti komiteji pravico, da samostojno odločajo o usodi posestev. Z nove rusko-madžarske meje Ob koncu septembra je začelo v Užgo-t odu izhajati pod uredništvom znanega pod-karpatskega politika Brodija glasilo pod-karpatskih Rusov »Ruskaja pravda«. Madžarske oblasti so takoj ln brez običajnega obotavljanja dovolile izhajanje lista in se niso spotaknile nad okoliščino, da je list tiskan v velikoruskem jeziku. Zdi se celo. da je Madžarom všeč, da novi Ust ne izhaja v ukrajinščini, ker se nekoliko boje privlačnosti sosednje Ukrajine na podkar-patsko ljudstvo. Iz tega ruskega lista posnemamo nekoliko podrobnosti o dogodkih tistih dni, ko je ruska vojska zasedla vrhove Karpatov in se na njih srečala z madžarskimi obmejnimi četami. Poljskih čet ni bilo na meji že od 21. septembra in reka beguncev je neovirano tekla na Madžarsko, kajti tudi madžarske čete niso mogle ustaviti tega elementarnega gibanja, šele čez par dni so se blizu prelaza Užoka pojavile sovjetske čete, ki pa se niso približale madžarski meji, marveč so ostale kakih 15 km dalje od nje. Dne 29. septembra je prišla v obmejno ga-liško vas Sjanki nemška četa pod vodstvom dveh oficirjev. Nekoliko minut kasneje so bile v vasi tudi že sovjetske čete pod poveljstvom starejšega oficirja. Ob reki Užok sta se srečala oba oddelka drug z drugim ln z madžarskimi granlčarjl. Po kratkem pomenku, pri katerem so Madžari pokazali Nemcem in Rusom, kod teče meja, se je nemški oddelek umaknil proti zapadu. ruske in madžarske čete pa so zasedle kraje ob meji in izmenjale običnine pozdrave. Pozdravile so se prav na onem mestu, kjer so se pred meseci srečali in pozdravili poljski ln madžarski vojaki, ko so bili Madžari zasedli Podkarpatsko Rusijo. Odkar so sovjetske čete na Užoku, so Madžari že dovolili, da se prestolnica Pod-karpatje zopet lahko imenuje Užgorod, dočim so doslej dovoljevali samo madžarsko ime Ungvar. Iz istih razlogov so menda tudi tako hitro dovolili izhajanje lista »Ruske pravde«. Brodijev list tudi zelo zanimivo opisuje, kako so Rusi zasedli Stanislavov. Begunci so o tem pripovedovali naslednje: Ob 6. zjutraj so priletela nad mesto sovjetska letala, ki so metala ukrajinske letake. Na letakih je sovjetsko poveljstvo napovedovalo bližnji prihod svoje vojske ter pozivalo meščane, naj ob 8. svoje otroke brez skrbi pošljejo v Solo, kajti mir ln red ne bo porušen ln pouk se bo nadaljeval brez prekinitve. Ob 8. zjutraj so se res pripe- ljal i na tankih učitelji, ki so prinesli s seboj tudi ukrajinske šolske knjige, nakar se je pouk takoj začel. Opoldne pa je bilo tudi že sestavljeno novo mestno zastopstvo ... Dva atentata v šanghaju šanghaj, 30. okt. AA. (Tas). Včeraj sta bila na področju francoske koncesije v šanghaju ubita od neznanih storilcev profesor mednarodnega prava na univerzi v Futangu, Vang Fu ng in svetnik predsednika šanghajske občine Licing Pao. V časnikarskih krogih poudarjajo, da je profesor Vang Fuing aktivno sodeloval pri listu Vangčingveja »Duniac.pa«. Ne pošiljajte v inozemstvo živil Beograd, 30. oktobra. AA. Obveščajo se, vsi, ki naslavljajo svoje pošiljke v inozemstvo, da je odbor za izvoz pri Narodni banki v soglasju s finančnim ministrom izdal odlok, da se prepove pošiljanje poštnih pošiljk, ki vsebujejo življenjske potrebščine in vse druge proizvode, kl so bodisi delno ali pa v celoti tujega porekla. Izrečno je prepovedano pošiljati v poštnih zavitkih kakor tudi v zavitkih pod označko »vzorec brez vrednosti« v inozemstvo pošiljke, ki vsebujejo kavo, čaj, kakao, poper in ostale začimbe, dalje čokolado, riž, milo, volnene in bombažne stvari, tkanine, platno, svilene tkanine, usnjene Izdelke Itd. Carinarnicam je bil izdan nalog, da vrnejo vse pošiljke, kl so bile poslane v tujino in ki vsebujejo takšne stvari. Zato se opozarjajo vsi zainteresirani, da ne oddajajo na poštah pošiljk s takšno vsebino, da ne bi imeli nepotrebnih stroškov in da ne bi zgubljali časa, ker bodo vse takšne pošiljke pošljateljem vrnjene. Pevci in pevke! Zadnja vaja za žalostlnke bo v sredo ob 10. dop. v Hubadovi dvorani. Vremenska napoved Zemunska; Delno oblačno in hladno vto-ne v vsej d žavi, večja jasnost pa v padnih krajih. r Danes je praznik naSega mora Narod ln država brez morja sta siroti brez šii šega obzorja, Jugoslovanom je dobro: lj va usoda prizanašala, želeč jim najboljše. ko joh je pred trinajstimi stoletji postavila ob vzhodne bregove Jadranskega morja. Morje imamo, ah ga pa tudi poznamo ? Na njegov praznik, na »Jadranski dan«, ko se misli vseh rodoljubov obračajo proti jugozahodu, kjer od vekov buči morje Adrijansko, je pač potrebno, da se vsaj površno seznanimo z njim. Jadranske vode obsegajo 130.000 kani ter merijo v dolžino 760 km, njih srednja širina znaša 172 km. Stari ' Grki so jim rekal- »Jonski zaliv«, Rimljanom je bilo to »Mare inferum« in »Mare supemm«, v X. stoletju so nazivali te vode .»Dalmatinsko ali Hrvatsko morje«, tudi »Beneški zaliv«, od 16. veka dalje pa mu je ime »Jadransko morje. Kdo je živel in živi ob njem. J liri, Rimljani, Obrt Slovani. Slovani od VII. stoletja dalje. Prvi so se ustalili Slovenci na severu ob Tržaškem zalivu; v Srednjem Jadranu je križar la med številnimi otoki mogočna Tomislavova mornarica; na jugu so se prikazale ob obali korablje Dušana Silnega. Uskoki in Neretljani so ove-kovečili naše ime, bogato brodovje du-brovniške republike je rezalo sinje valove bisernega morja, sedaj pa že 21 let plapola tod svobodna jugoslovanska troboj-nica. Obala. Od Sušaka do Bojane v zračni črti meri naša morska obala 550 km naravna proga, vsa nagubana in zavita, je dolga 1563 km; skupno z otoki imamo 6171 km obale. Otoki. »Dežela tisoč otokov« se v tujih knjigah naziva naše Pri-morje. Imamo 61 večjih in 540 manjših otokov ter 381 grebenov in sik. Vsi naši otoki so ostanki gora. Zavzemajo površino 2505 km-, njihova obala meri "5608 km. Naseljenih je 52 otokov s 155.000 prebivalci. Največji otok je Krk (405 km«) najvišji je Brač (778 m), najdaljši je Hvar (68 km). Svetovno čudo je samotni otok Biševo sredi Jadi-ana s svojo čarobno jamo. Med deveto in enajsto uro se nudijo obiskovalcu božanski, nepopisni prizori. Dostopna je jama. s Komiže na otoku Vi-su. Na otočku živi 60 ribiških rodbin. Naši f jo rdi: Zavratnica, Novigrajski, Šibeni-ški, Boka Kotorska. Globina morja ob naši obali je povprečno od 50 do lOOrn; na ctni strani Jadrana 20 do 30 m. Bibavica na naši obali ni velika. Največjo plimo so opazili v Trstu 3.2 m in v Kvarnem 1.6 m. Rib štvo. Okoli 300 vrst različnih rib vsebuje naše morje, med temi nekako sto vrst užitnih rib, kar je velika redkost. VsaJco noč je na našem morju do 4000 ribiških ladjic na poslu. Težak in grenak je poki c morskih rioičev. Leto za letom si v dneh in nočeh svoje jeze jemlje morje žrtve med temi močnimi, resnimi ljudmi. Nalove naši ribiči letno 6 do 9 milijonov kilogramov rib v vrednosti 35 do 50 milijonov dinarjev. Predelujejo se ribe v 23 ribiških tvornicah. Okna v svet. 363 pristanišč je ob naši obali in naših otokih. Le pet luk med temi ima zaradi pomanjkljivih zvez z zaledjem večji pomen za kopenski del Jugoslavije in za Sredozemlje. To so: Sušak, šibenik. Split. Metkovič in Dubrovnik. Premet po morju vršita obalna ln svobodna plovba. Ladjevje naših jadrnic znaša 840 ©dinic. Obalna plovba parnikov je najjačja v družbah »Jadranska plovba«, »Dubrovniška plovba« in »Zetska plovba«. V svobodni plovbi Sirom vseh morij sveta prednjačijo Du-brovčani. Dolga plovba zavzema 5/6 celokupne naše mornarice ter zasluži letno 80 do sto milijonov dinarjev. Trgovskih parnikov imamo 173 s 386.000 brutto tonami. Vetrovi na našem morju so navadno sledeči; burja, severovzhodni suh mrzel veter, ki piha sunkoma in je ladjam nevaren. Prevladuje na severnem Jadranu. Pozmrna je senjslta burja z Vedebita. Maj-štral je severozahodni veter. Njemu nasproten je burin. Topel, vlažen veter od jugovzhoda je jugo, nazvan tudi šilok ali široko. Prevladuje na južnem Jadranu. Vetrovi se po zatrdilu mornarjev menjavajo pri rtu Ploča v Srednji Dalmaciji. podnebje ni nikjer v državi tako blago kot na našem morju in v Primorju. Naj-povoljneje je na Hvaru. kjer je najnižja letna toplota —1.8° C in najvišja +33.0« C. To je boljše podnebje od vseh znamenitih južnoevropskih srvetovnih kopališč. Gozdovi danes še bogato krase otoke Olib, Hvar, Vis, Korčula, Lastovo, Mljet, Koločep in Lokram, Drugod je svet pokrit z vedno zeleno makijo. So pa žal tudi mnogi povsem goli kameniti p£. ren 5. oi «>474/35 * Jubilej prve meščanske šole v Zagrebu. Meščanska šola na Kaptolu, ki je bila prvo učilišče te vrste v vsem Zagrebu, ima za seboj 20 let obstoja in dela. Mestni svet je že spomladi 1. 1913 sklenil ustanoviti moško meščansko šolo in takoj so se lotili tudri zidanja šolskega poslopja v Kukovi-čevi ulici. Zaraci svetovne vojne pa ni prišlo do otvoritve šole in je začela šola s svojim delom šele 28. novembra 1919 v poslopju ljudske šole na Kaptolu, kjer je še zdaj. Pri otvoritvi je imela šola samo dva razreda, v katera se je vpisalo 56 učen-cov. število učencev je naraščalo od leta do leta, ustanovljene pa so bile tudi druge meščanske šole. Jubilejna meščanska šola je matica vseh mešiansko-šoLskih zavodov v Zagrebu, a čudno je to, da še danes niti ena zagrebška meščanska šola ne deluje v lastnem poslopju in morajo vse gostovati v poslopjih, ki so bila prvotno namenjena v druge svrhe. * Pobijanje nepismenosti v hrvatski banovini. Kakor smo že nekajkrat poročali, uvaja voistvo akcije za pobijanje nepismenosti v hrvatskih krajih tretjič svoje zimske tečaje, h katerim bodo v prvi vrsti pritegnili nepismeno ženstvo. Dosedanja dva zimska tečaja so predvem obiskavali moški in uspehi so bih odlični. Tečaje prirejajo podružnice »Seljačke Sloge«, prosvetnega društva »Napredka« in klubi ABC. Vodstvo akcije za pobijanje nepismenosti je izdalo zdaj v propagandne svrhe letak, na katerem prikazuje grafikon odstotek nepismenosti v posameznih hrvatskih okrajih po zadnjem ljudskem štetju 1. 1931, z belo črto, ki ji pravijo »mačkova linija«, pa je oznaCen uspeh, ki mora biti dosežen v treh letih do novega ljudskega šetja v 1. 1941. Po »mačkovi Liniji« sme ostati samo še v najbolj zapuščenih krajih nekaj nad 40 odstotkov nepismenega prebivalstva. Do zadnjega ljudskega štetja 1931 pa so bili še okraji do nad 80 odstotkov nepismenosti Okraja Prozor in Duvno sa imela okrog 90 odstotkov nepismenega prebivalstva. Po »Mačkovi liniji« bo smelo biti 1. 1941. samo še v Kor-dunu zaradi izredno težkih razmer neka; nad 40 odstotkov nepismenih prebivalcev Toliko jih bo smelo biti tudi v onih bosanskih okrajih, kjer jih je bilo pri zadnjem ljudskem štetju okrog 90 odstotkov. »Mačkova linija« se sme seveda prekoračiti. Letak ima napis: Z delovanjem »Seljačke Sloge«, »Napredka« in klubov ABC ter na poziv dr. Mačka se bo znižal odstotek ne pismenosti zdaj v treh letih bolj kakor se je znižal prej v 50 letih. Letak je zaključen z vprašanjem: Ali bodo v tem pokre-tu sodelovali samo Hrvati-katoliki, ali pa tudi muslimani in Srbi? » Rezervni podofieirji s področja sodnega okraja Višnje gore so vabljeni, da se prijavijo zaradi ustanovitve krajevnega odbora združenja rezervnih podoficirjev pri tovarišu Franju Zavodniku v Višnji gori št. 67. • Trikrat od toče okleščena polja in vi nogradi. Imeno pri Podčetrtku je bilo letos trikrat žrtev vremenskih katastrof V petek, 20. t. m. je toča na poljih, vrtovih in vinogradih že tretjič oklestila vse. kar je našla. Uničila je tudi vso novo setev, do korenin razcefrala ter izruvala. Po toči se je vlila silna ploha. Vode so prihrule s hribov ter odnesle zemljo sveže preoranih in posejanih njiv. Lepi vrtovi so utonili v blatnem morju. Najlepši vinogradi tega kraja so bili letos trikrat razorani od plazov. Sedaj na jesen imajo prebivalci prazne vse shrambe in pridelek vina je bil tako malenkosten, da na niti omembe vreden. Zima je pred durmi, revno prebivalstvo pa je brez sredstev za nakup kurjave in oblek a tudi prepotrebnega živeža mu primanjkuje. * Promocija. Na beograjski medicinski fakulteti je bil promoviran za doktorja vsega zdravilstva e Barle Marijan iz Stor nri Celju Čestitamo! * Diplomirani so bili na filozofski fa kulteti v Ljubljani v oktobru ti-le kandi datje in kandidatinje: Do^ič Milan (skupina za nar. jezik in knjiž.); Flls Darinka (biološka skupina): Fras m. Simona (skupina za nar. iezik in knjiž.); Hainz Jožef (skupina za občo zgodovino): Hrovat Miroslav (romanska skupina); Janežič Vida (skupina za nar. jezik ln knjiž.); Kaloki-ra Desanka (romanska skupina); Kastelic Jožef (klasična skupina); Kernc Alfonz (romanska skupina); Kobal Stanislava (romanska skupina); Kožar Anton (biološka skupina); Knmp Štefanija (romanska skupina); Lavrenčič m Doloroza (geograf-ska skupina); Le der Mirko (pedagoška skupina); Malovrh Amalija (biološka skupina) ; Mišja Boris (skupina za nar. jezik in knjiž.); Nunar Franc (romanska skupina); Pavlovič Marija (skupina za nar jezik in knj*ž.); Pečnik Ana (biološka skupina); Peršič Bogomir (pedagoška skupina); Prohinar Zora (pedagoška skupina); Pušljar Miroslav (pedagoška skupina); Rojs s. Leonita (skupina za nar jezik in knjiž.); Scheschark Leontina (eermanska skupina); Smrke Marija (biološka skupina); Strnad Rudolf (geološko-petrograf-ska skupina); šuklje Svetozara (geografska skupina); Tušek Aloiz (matematična skupina); Vipotnik Vincenc (romanska skupina); Vrančič Radojka (romanska skupina). V ČEVELJ zaprta nojjfa nI idrsva nko jo up n^srnipte. SANOPED je nepogrešljiv. Vrečica t.— din. * Izselitev Italijanov iz Bosne. v bližini Banjaluke je naseljenih okoli 120 italijanskih družin, ki se bavijo večinoma z vinogradništvom in sadjarstvom. Ti Italijani so prišli seim iz Južnega Tirola po okupaciji. Nekateri so zaprosili za jugoslovensko državljanstvo, drugi pa tega nočejo Zato jim je stavila vlada rok da zaprosijo za naše državljanstvo, ali pa, da se izselijo. Zaradi tega je ponudila italijanska vlada tem poslednjim zemljo v Italiji. Večina njih je ponudbo sprejela in gredo v kratkem v Agro Pontini Svoja posestva prodajajo sedaj po prav nizkih cenah. Opozarjamo na to priliko naše ljudi, posebno Primorce, ki bi radi prišli poceni do svoje zemlje in doma. Kraj (Mahovijani) je lep. blizu velike avtomobilske ceste in kopališča, zemlja rodovitna, šola in katoliška cerkev sredi vasi. Event. pojasnila da tudi društvo »Istra« v Banjaluki. * Umor kapetana Cepiča. V zvezi s preiskavo o umoru upokojenega pomorskega kapetana oosipa Cepiča so aretirali nekega cigana, ki je v podzemeljskem svetu znan t imenom Sangajat policija Je dobila podatke, ki kažejo, da bi mogel biti on eden ;ijned mo.dcev Aretirali so tudi nekega njegovega tovariša. • Avtobusno podjetje O. žužek obvešča občinstvo, da bo na praznik Vseh svetih poleg rednih avtobusov vozil še poseben avtobus ob 19. iz Cerkelj do Kranja, ob 19.30 pa iz Kranja v Cerklje in dalje do Ljubljane. ♦ AvtomoMlisti, motociklisti, šoferji hite, da si zagotove nabavo A-ZET kompasa. Ne odlašajte tudi vi. A-ZET, Ljubljana p. r. 350. (—) Iz Ljubljane u— Prošnja Maloželezniški družbi. Prejeli smo: Ali ne bi za Vse svete opremila družba svoje vozove zaradi boljše orientacije z večjimi napisi proge Tako bi se promet nedvomno hitreje razvijal brez večje stiske. Napisi naj bi bili ob straneh u— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljala od torka od 20. ure do četrtka do 8 ure zjutraj mestna zdravnica dr. Zitkova Jožica. Pleteršnikova 13/1. telefon 47-64. u— Jadralna sekcija Aerokluba v Ljubljani bo v novembru in decembru organizirala tečaj v jadralnem letenju za novince do izpita »B« Tečaj se bo vršil s do-močjo avtovleka Vsak. k: ima veselie do letenja in bi se rad udeležil tega tečaja naj se oglasi v pisarni Aerokluba. Ljubljana. Gledališka 10. kjer ba dobil potrebna navodila in informacije_ Mraz nam pravi, da se bo treba preskrbeti s toplo suknjo, plaščem, obleko ln gorkim perilom. Za to potrebno blago dobite v veliki izbiri In po nizkih cenah pn manufakturni trgovini L3UBL3ANA LINGAR3EVA Angleško društvo ponovno sporoča vsem, ki se zanimajo za učenje angleškega jezika, da je že pričelo s tečaji za angleščino da pa še vedno sprejema nove učence in tudi začetnike, ker bodo novembra 1939. po potrebi otvorjeni zopet novi tečaji. Prijave za tečaje, kakor tudi prijave članov se sprejemajo v četrtek, petek in soboto med 17. In 19. v novih društvenih prostorih v Tavčarjevi ulici štev. 12. Tečaji so za začetnike in za naprednejše, za konverzacijo. za perfekcijo, za literaturo in za izgovarjavo, dikcijo ter dramatske tekste in za izbrana poglavja iz Shakespeara. Tečaje vodijo društveni učitelji ga. lektorica Fanny S. Copeland, g. lektor Aleksander Lawrenson ga Olga Grahorje-va in ga. Božena škerljeva. Tečaji so po skupinah po 8 do 10 učencev. Za primer, da bi se želele priglasiti skupine samo 4 učencev v svrho individualnejšega pouka. Je podana tudi ta možnost. Društvena čitalnica z aktualnimi časopisi in revijami je odprta za člane vsak dan od 17. do 19 ure. knjižnica pa posluje z izposojanjem knjig vsako sredo in soboto od 17. do 19. ure. Redni družabni večeri pa so vsako sredo ob pol 21. v društvenih lokalih. Akademija, ki bo v petek 3. novembra zvečer v operi v korist bolnega skladatelja M. Kogoja, bo imela na sporedu poleg orkestralnih točk pevske točke in recitacije ki jih bodo izvajali operni in dramski solisti. Poleg Kogojevih bodo Izvajali operni solisti Savinove, dr. švarove. Zajcove Mendelsohnove in Wagnerjeve pesmi. Recitacije bodo obsegale pesmi V. Vodnika, Al Gradnika in M. Klopčiča. Prodaja vstopnic od 24 din navzdol je pri operni blagajni. u— Združene skupine bojevnikov Ljubljana, Sv. Peter prirede v sredo 1. novembra žalno svečanost v spomin žrtvam svetovne vojne. Ob pol 11 bo sv maša v cerkvi sv. Petra, nato cerkveni obredi prt spomeniku s petjem žalostink. Vabimo vse tovariše, svojce padlih tn ostale s prošnjo, da okrase ta dan spomenik prižsro ob niem sveči ce in počaste spomin žrtvam s svojo navzočnostjo. u— Jutri premiera »Brezdomcev« v kinu Unionu. 2e danes opozarjamo občinstvo na eno največjih filmskih umetnin letošnje sezone na Drekrasni film »Brezdomci« ki bo od jutri naprej predvajan v kinu Unionu To nepozabno filmsko delo obravnava problem vzgoie dana^nie mladine in sicer tistih mladih ljudi ki nimaio staršev in skrbnikov, ki se do velemestnih ulicah potikalo sem in tja in zabredlo na slaba pota Film je pretresliiva zgodba o očetu Flanaganu, ustanovitelju »Mesta dečkov«, ki ne obstoji zgolj v fand«kelja v Švici. L. 1938 je izšlo v Švici 2169 knjig. Po številu so napredovale pred-vsem nemške izdaje, ker če-daJie več nem*kih emigrantov izdaja svoje knjige v Švici. Bare Poparič je izdal v Zagrebu roman izza dobe senjskih uskokov »Galijoti«. Izbor povesti Slavka Kolarja. enega najboljših hrvatskih novelistov povojne generacije, Je izšel v nemškem prevodu z naslovom »Der Herr seines Lebens Er-zahlunndfltf*anfl do vključno 1. novembra. o_ Pokojnine za november bo pošta LJubljana 1 dostavljala upokojencem na praznik Vseh svetnikov 1 novembra. Prosimo. da prizadeti počakajo pismonošo doma v času. ko se pismonoše s pokojnino običajno pojavijo — Upravnik pošte. Smrt pri nogometu. Ponedeljsko »Jutro« Je poročalo o nezgodi ki se je v nedeljo popoldne pripetila na igrišču Ljubljane med tekmo, ki sta Jo odigrali Ljubljana in osije*ka Slavija. Ko je bilo vznemirjenje gledalcev zaradi napete igre na višku, je Rihardu Gottwaldu, 401etnemu tekstilnemu mojstru iz Jarš iznena^a prišlo slabo Reševalci so ga prepeljali v bol-. nišmeo. a vse prizadevanje zdravnikov je ostalo zaman. Ponoči je Gottwald podlegel u— Nesreča na cesti. Na kirurški oddelek splošne bolnišnice so včerai pripeliali 481etnega posestnika Janeza Gogalo r Zg Otoka pri Breziah na Goreni kem Na cesti ga ie oodrl neki avtomnbHM in mu prizadejal precei hude poškodbe po glavi. u— Žrtev podivjanosti Iz Malega Lesa nri Krki na Dolenjskem so včerai pripeljali v splošno bolnišnico 271etnega po-sestnikovega sina Antona Mestnika V neki gostilni na Krki ga je napadla skupina fantov z noži Mestnik je dobil 18 ran u— Ugriznil jo je pes in poginil. Na dvorišču neke h'še na Tržaški cesti je včeraj pes ugriznil 421etno kuharico Ano Povhetovo Povhetova ie morala zaradi rane na kirurški oddelek, pes pa Je pol ure pozneje poginil. n— OgIe|te si zalo«rn n*i"ovelših pletenin po uerodn'h cenah pi-i K. Soss, Mestni trg štev 18 (—) n— Drevi otvorl4ven| večer nfdalieval-nerra ple^resra tečaja Jenkove šole v Kazini z revijo letošnjih novost'. Vabi i eni vsi ljub'telji družabnega plesa V n«tek 8. nov. ob 20. pričetek noveera za^etniskesra tečaja za novince-dame in gospode. Informacije za posebne ure In vn'sovan1e proti legitimiranju vsak dan. Dijaki-nje popust. (—) Iz Marlfisra a— Maistrov; borci se zberejo jutri ob 10 dop na grobu generala Maistra nakar odkorakajo v vojašnico vojvode Mišiča k spomeniku v koroških bojih padlih borcev. a— Celi vasi pretila požarna nevarnost V noči na ponedeljek je zajel ogenj domačijo posestnika Takoba Cafute na Hajdini. To je bilo ob enih. Ob tričetrt na 2 je bila v plamenih domačija posestnika Ivana Sitarja v Zg Hajdini. tričetrt ure kasneje ie pričelo goreti nri nosestniku Francu Me-gličarju na Zg Hajdini Vse tri domačije so zgorele K sreči se je posrečilo požrtvovalnim gasilcem da so preprečili nadaljnje razširjenje ognja Skupno škodo cenijo na 150.000 do 160.(300 dinariev Domnevajo, da je podtaknila ogenj zlobna roka. a— Mariborski b'Hardisti se preizkusijo prihodnji teden. Turnir bo v kavarni »Jadran«. UMETNO CVETJE, nasrrobni venci po ugodnih cenah — pri »LAMA« — Jurčičeva ulica 4. Prost ogled. a— Avtobusne vožnfe v št. Ilj. Z 28. okt. so bili na progi Maribor—Št. Ilj ukinjeni skoraj vsi lokalni vlaki. Prizadeti so zlasti učenci marib. srednjih in meščanskih šol ki imaio popoldanski pouk Zarad' tega bo uvedlo mestno avtobusno podjetje pričenši s 3. nov. za poskušnjo avtobusne vožnje ob delavnikih in sicer tako. da bo vozil avtobus iz Maribora, Glavni trg, ob 11.15 in prišel v St Ilj ob 12. Vračal se bo iz St. IIja izpred pošte ob 12 45. v Maribor pa bo privozil na Gl. trg ob 13 30 Te vožnje bodo na poskušnjo 14 dni. Ako bo dovolj potnikov, bo avtobus vozil stalno, dokler se ponovno ne uvedejo lokalni vlaki. V nasprotnem primeru bo mestno podjetje vožnje po 14 dneh spet ukinilo. a— Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem ima jutri na dan Vseh svetnikov zdravnik dr. Alfonz Wankmiiller, Frančiškanska ulica 8-II1 a— Akademska vest. Na beograjski pravni fakulteti je diplomiral Mariborčan A Humar. Čestitamo! a— Himen. Poročili so se dipl. filozof Jože Kerenčič in učiteljica I. Hosnerjeva iz Sv. Bolfenka na Kogu, Herman Murks, 1 gostilničar, in zasebnica Marija Hojniko- I vo k«l/\ boa^ai - i KINO UNION, tel. 22-21 DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT ob 16.. 19. in 21. uri Film o napetostih na Balkanu po sarajevskem atentatu. Prve sovražnosti, prvi boji ob začetku svetovne vojne Dejanje filma se godr deloma v Beogradu, deloma v Zemunu. — V gl. vlogah: Pita Parlo — Eric v. Stroheim a— Zaradi malomarnorU zakrivila otrokovo smrt Dne 9. septembra je umrla v Malečniku 2 in pol leta stara Marija Fe-renc, hčerka delavke Ivanke Ferenc Sodna obdukcija otrokovega trupelca ie dognala, da je umrlo dekletce zaradi zadušenja. Ivanka Ferenčeva je biia obtožena. Včeraj dopoldne se je mora'a zagovarjati pred mariborskim okrožnim sodiščem. Obsojena je bila na mesece zapora, pogojno za dobo 2 let. a— Epileptičen napad v gledališču Pri nedeljski večerni predstavi je dobi1 neki mo'ki v gledališču epileptičen napa Bolnika so spravili iz gledališča. Ko si je opomogel, se je vrnil v gledališče Predstava se je brez motenj nadaljevala. a— Drevi premiera. Drevi bo v gledališču premiera Beneševe »Navihanke«. Jutri zvečer prvič ob znižanih cenah Cankarjev »Hlapec Jernej«. a— Razdelitev nagrad V okviru nedeljske slavnostne matineje v proslavo jadranskega dne, o čemer smo poročali v včerajšnji številki, je bila tudi razdelitev nagrad najboljšim tekmovalcem marib srednješolskih zavodov, ki so si priborili prva mesta na nedavnem tekmovanju podmladkov JS. a— Cigaretni ogorek zanetil ogenj V Savcih pri Sv. Tomažu pri Ormožu ie zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Antona Šnajderja ki je oškodovan za 40.000 din. Domnevajo, da je nastal ogenj zaradi cigaretnega ogorka, ki ga je odvrgel neznanec. Iz Celja e— Svečana akademija v pro lavo Jadranskega dne. Krajevni ouboi in podmladek Jadranske straže v Celju so priredili v soboto zvečer v Mestnem gledališču svečano akademijo v pros.avo Jadranskega dne. Godba 39. pp. je najprej skladno in učinkovito zaigrala Jenkovo »Kosovo«. Sledil je lep spominski gnvor predsednika krajevnega odbora JS ° dr A. Goričana, ki je podčrtal pomen 31 oktobra 1918, ko so na naših ladjah na Jadranu prvikrat zaplapolale naše narodne trobojnice, in prikazal ogromni pomen našega svobodnega morja za našo državo in naš narod. Deški zbor I. državne narodne šole je pod vodstvom g. C. Preglja udarno zapel Adamičevo »Himno PJS« nakar je vojaška godba zaigrala Kneislov »Pozdrav iz Knina«. Harmonikarji zasebne ljudske šole šolskih sester, oblečeni v ljubke narodne noše, so precizno in zelo efektno izvajali venček slovenskih narodnih Violinist Mitja Brodar je s fineso in veliko eksaktnostjo ob spremljevanju pianistke Brede Rajhove izvajal Beriotov koncert št. 1, pianistka Breda Raihova pa ie z dovršeno tehniko podala Debussyjevi »Dve arabeski«. Podmladkarji drž. deške meščanske šole so skladno izvajali simbolično vajo »Jadransko morje« Voja ka godba je zaigrala odlomke iz Tijardovičeve operete »Mala Foramy« Člani pomladka drž. dekliške in deške meščanske šole so pod spretnim vodstvom nastavnika g J. To-mažiča uprizorili simbolično pesnitev Anice Cernejeve »Pravljico o morju« in dosegli lep uspeh Vojaška godba je zaigrala intermezzo iz Parmove opere »Ksenija« in zbor fanfar iz Smetanove opere »Libu-ša«. Akademijo je zaključila živa slika »Jugoslavija«, ki je zelo posrečeno simbolizirala poklonitev jadranskih stražarjev, mladine in naroda v pestrih narodnih nošah ter vojske Nj. Vel. kralju Petru II. Ob živi sliki je vojaška godba zaigrala državno himno. Akademija je doživela do-poln moralen uspeh. Proti pričakovanju pa je bila le srednje obiskana. Vse obsodbe le vredno dejstvo, da ie na akademiji manikalo mnogo predstavnikov lavnega življenja, kar je dalo občinstvu povod za upravičeno kritiko Mladina ki je posvetila akademiji mnogo Ir-bezni in naporov, je raslužila pač vse večio pokornost in upoštevanj! V soboto in nedeMo so bile v gledapšču ak^d^miie z istim sporedom za celiske šole Te akademMe so bile dobro obiskane in so se mladine globoko dojmile. — R. p. e— Šahovski brzoturnlr za prvenstvo v mesecu oktobru ie priredil Celjski šahovski klub v petek zvečer. Prvenstvo si ie priboril g. Mirko Fajs z 8 točkami in pol od 9 dosegljivih drueo mesto pa g. inž. Srečko Sajovic s 7 točkami. e— Na Dušni dan bodo v starokatoliški kapeh tri maše: začetek ob 7 30 e— Frizerski in brivski saloni v Celju bodo na dan Vseh svetih zaorti. e Umrla je včeraj na Glavnem trgu 17 v starosti 61 let zasebnica gdč Mileva pl. Hornungova svakinja zdravnika g dr Herzmanna v Celju. Pogreb bo jutri ob n. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Pokojni bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje! Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel jutri zdravnik dr. Drago Hočevar v Kolenčevi ulici. e—- Vrhove okoli Celja je v zadnjih dneh pobelil sneg. ki leži sedai v viš:ni n®d 700 m- Zaradi snega se je ozračje ohladilo in ga solnce nikakor ne more ogreti. e— Nevaren prijatelj tu^e i_±>in.ne. ueij-6ka pui.il_ija jc v ucu^j„ diC^did uuaUi taiviUc ^ Ujoo^csa tAiva..a V Lt Itaiijc. , v citiu pn Uciju jc poiiv-vtrii nci^ nudiiii. ličnic, oejcu ji je, ua uu piasc pojavu, udii^u jc pidoC ocUicoci v meoiti in aa prouai v acKeiu nuiciu. Ume,ijeai siiaiiKj |e uiu-auei tuui uoeiii piase tviuža zaiicuuje tuai orozmatvo v l-jubijani in LaoKem zaratu raznm tatvin, izručin so ga soulicu. e— Zopet napad. V Prišlinu pri Humu ob 60ui sta Muan Jurak in Martin Gaj-šek iz Desiniča v prepiru napadla 19-leaie^a sina kučarice Antona Nežmaha s Huma ob So tli ter ga z nožem poškodovala po glavi in rokah Nežmaha so od-dai, v ceijsko bolnišnico e— Vlomilec v sta.no> anju. V noči od subote na nedeljo se je priplazil neznanec k hiši čevljarskega mojstra Josipa Kosa ob Cesti na grad pri »Skaln. kleti« S ponarejenim ključem je odprl vežna in stanovanjska vrata in se splazil skozi kuhinjo v spalnico kjer sta spala g. Kos in njegova žena Vlomilec si je. ne da bi ga bil kdo čul. prisvojil več oblek in denarnico z okrog 700 din gotovine v skupni vrednosti 5 000 din ter izginil Zjutraj so našli nekaj obleke in prazno denarnico blizu hiše Policija ie takoi uvedla obsežno preiskavo e— Umobolna ženska je nsmrtila otroka Na okrožnem sodišču v Celju se je zago-var ala v petek Cecilija Podpečanova iz St Janža pri Slovenjem Gradcu ker ie usmrtila svojega dveletnega nečaka, sinčka svojega brata co estnika Podnečana v St Janžu. Ko je šla otrokova mati Ana 12 t m k potoku po vodo. je Cecilija Podpečanova pograb:la kuhinjski nož in prerezala otroku vrat od enega ušesa do drugega Otrok ie tako izdihnil Otrokovo trupelce je položila do groznem dejanju pred hišni prag. pobrisala krvave sledove in nato izginila Orožniki so jo kmalu izsledili in izročali sod?'šču Zdravnik izvedenec je izjavil da je Cecilija Podoeča-nova močno slaboumna in da ne more biti odgovorna za svoie deianie Po sklepu sodišča jo bodo začasno oddali v umobolnico Iz Gornfe Ba«?gone gr— Odlikovan?e zaslužne šoinice. V tukajšnji ljudski šoli se je zbralo te dni učiteljstvo z mladinskim pevskim zborom da prisostvuje svečanemu činu zroč'tve reda sv. Save V. ra.zreda upokojeni učiteljici gdč. Josipini Krenovi Odlikovanje je izročil odi kovunki šolski nadzornik g Fran Karbaš iz Ljutomera in v nagovoru očrtal požrtvovalne delo gdč drenove Do'g-o dobo 45 let je gdč Krenova službovala v raznih krajih, nazadnje sKozi 18 let pa v Gornji Radgoni, kjer je bila pred 20 leti upokojena. Po rodu iz šolnine Gorice je b la gdč Krenova naroino zavedna Slovenka, ki je vzgajala mladino v na-ednem duhu in radi svoje zavednosti v službi mnogokrat riskirala števhie disci-pl nske >re skave številne njene učenke in učence vežejo na gdč Krenovo kot vzorno vzgoji te'jico in učiteljico najlepši spom ni Po izločitvi odi kovanja je šolski mladinski zbor pod vodstvom učitelja g. Karola Gajška zapel nekaj narodnih pesmi. Pri te;> pril ki ie izročila £rdč Krenova za ubožmo šolsko deco znesek 500 din za kar ji izreka šolsko vodstvo zahvalo. Gdč Ki eno vi čestitamo k zaslužnemu odlkovanju. gr - Osebna vest. Od glavnega oddelka finančne kontrole v Gornji Radgoni je premeščen k oddelku finančne kontrole v Orrulinu finančni preglednik g Nikola Božič po rodu Hrvat. Božič je dolga leta služboval po raznih krajih Slovenije ln obvlada slovenščino kot rojen Slovenec, želimo mu na novem mestu obilo sreče! gr— Nov vozni red. Z uvedbo novega voznega reda na lokalni progi Gornja Radgona — Ljutomer bodo odhaiali vlaki iz Gornje Radgone ob 5.. 12.55.. 17 44 in 22 33. prihajali pa bodo ob 0.19.. 6.42.. 16 21. in 19 51 Z uvedbo nočnega vlaka, ki odhaja iz Gorn-'e Radgone ob 22 33 je obmejnemu prebivalstvu zelo ustreženo, ker ima ta vlak usrodne zveze z glavno progo Ormož— Pragersko. gr— Vlom. Ana Nedokova. kočarka v OČeslavcih, in njena zeta Rihtarič Franc in Skotnik Alojz so vlomili v klet posestnika Ivana Straha in mu odnesli razen živež. kar so pred sodiščem skesano priznali Sledila je poeoina sodba na pet mesecev strogega zapora. gr— Vin ogradi v snegu. V noči na petek je sneg pobelil strehe V skrbeh so vinogradniki. ki so pričeli trgatev šele po 20 t. m. Berejo le še velev1no odmeril samo na davčni o=novi zakliučnib računov, ki "b^e?aio celotno po^lovanip podietia v državi Če se eori označena podietja sama drugače ne cnor-azumeio s samoupravami telesi =mp harinvina za ča« fa^ania gorniih davčn:h ugodnosti na^^ati tpm t>odi=tipm na odmerieni osnovni tlr'"h°ni davek na H'p? ha nov? rtekp <*r»k'a''p. oWna na ">0°^ Teta omovtov vplia tndJ dnk'ade na obnovi zemliarine in zgrada-r;ne Za*-ad; nnc-np^pvariia domačp i-rvzvod-nip t oVn^poa poriva cp uPrav*^ državu'h monopolov in rudarska podjetja za izsle- dovanje in pridobivanje bitumena opro-ščajo za 15 let od dne veljavnosti te uredbe plačila carine in ostalih državnih in samoupravnih dajatev, razen postranskih carinskih dajatev in taks (ležnine, žigovi-ne, poslovne dajatve in tlakarine) in sicer: 1. prj uvozu in izvozu popolnih naprav za vrtanje z vsemi potrebnimi pripravami in posameznimi deli: 2 pri uvozu in izvozu geofizičnib instrumentov, ki služijo izsledovanju naftonosnih ležišč in snemanju podezemljskio geoloških struktur. 3. pri uvozu kompletnih naprav in njihovih delov za pečenje trdnih bitumenov in za predelovanje tekočih bitumenov in fosilnega premoga v tekoče gorivo. Oprostitev za gori navedene predmete bo dovolilo linančno ministrstvo za gozdove in rudnike Ministrstvo za gozdove in rudnike mora potrditi, da ima uvoznik pravico za izsledovanje in pridobivanje bitumena in da mu uvoženi predmeti služijo za izvrševanje rudarskih pravic in koncesij Prav tako mora potrditi, da se po mišljeniu trgovinskega ministrstva do- 1 tični predmeti ne izdelujejo v naš1 državi ali se n° izdelujejo v zadostni količini ali v tsKi kakovosti, ki je potrebna za specialne svrhe O predmetih, uvoženih na ta način brez tlačila ce. ;ne bodo vodili evidenco tehn:čni ekcDerti ministrstva za gozdove in rudn'ke. ki iim je pover-ipno nad^orcfvo nad Domovanjem rudar- ' utrpeli zadružn.ki, če se ne izvede likvidacija zadruge ui se la^veijavi pogodba z mestno občino, čes aa u^do od 1. novembra zadruzniki piačevali električni tok po 5 din za kilovaino uro. Ponovno trdi to pojasnilo, da elektrarna Cesenj ni bila zavezana dobavljati tok za nedo.očen čas in po določeni ceni, čes. kateri gospodar bi to storil. Vsak zadružnik v Šiški pa dobro ve, da je elektrarna Cesenj v resnici sklenila z zadrugo tako pogodbo, kar je bilo tudi pred leti že ugotovljeno v ljubljanskem mestnem svetu. Po tej pogodbi se je elektrarna Cesenj zavezala, da bo za nedoločen čas dobavljala tok zadrugi po ceni 90 par, le zadruga ima pravico odpovedati to pogodbo. Te pogodbene obveznosti elektrarne Ceseni pa je morala v celoti prevzeti mestna občina, ko je prevzela Cesnjevo električno omrežje, V tem trenotku pa je ugasnila pravica mestne občine glede prepovedi omrežia na mestnem ozemlju, kajti če je občina dolžna zadrugi dobaviiati tok. Pa ji more dobavljati samo preko omrežja, ker se električni tok drugače dobaviiati ne da Tudi o tem vprašanju se je že leta 1934 razpravljalo v mestnem svetu Zato so docela neosnovane grožnie. češ da bo mestna občina s 1 novembrom odklorvla tok al' pa bo prenovedala omrožie. nrin^snn zahtevala odškodnino Take trditve so brez vsake osnove. senzala za devize, valute in vrednostne papirje) gosp. Veljka Oražma, bančnega prokurista v p. iz Ribnice na Dolenjskem — Ustanovitev zveze zavarovalnic bano. vine Hrvatske. V soboto je bil v Zagrebu sestanek predstavnikov zagrebških zavarovalnic. kjer je bilo sklenjeno, da se ustanovi posebna zveza zavarovalnic banovine Hrvatske s sedežem v Zagiebu. G*««"*-*vrelce vesti «= Tuj kapital v naši industriji. V zvezi z uvedbo kontrole o udeležbi tujega kapitala pri podjetjih v Jugoslaviji in o iznaša-nju dividend za račun inozemcev. ki so solastniki teh podjetij poročajo iz Beograda, da je po sedanjih podatkih pri 228 delniških družbah (od celotnega štev:la 1522) skih podipt'i za izseljevanje in pridobi- udeležen tuj kapital Skupna delniška glav-vonip bitumenov niča teh družb znaša 3258 mili-"onov din, Urpdha ie b'la objavljena v »Shi*bpn'h od tega odpade 71.5n'n (2240 milijona din) novinah« od *>R nktobra in je s tem dnem na delnice, ki so last inozrmcev. Največ 'topila v veljavo. Električna mCmga v šiški ne bs likvidirala Cz Krškega kr— Odbor za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije za področje krškega sreza je sestavljen, kakor je nabito na občinski deski takole: predsednik m predstavnik upravnega oblastva pristav Viljem Zupane namestnik ta;nik Mirko Viz-jak: 'dalje kot predstavnik potrošnikov posestnik Ln krški župan Henrik Lazari-ni njegov namestnik ravnatelj občinske hranilnice Jože Zemljak; kot predstavnik trgovcev veletrgovec Rupert Engosnerger, njegov namestnik trgovec Edo Ivanuš; kot predstavnik proizvajalcev pekovski mojster Franc Voiopivec njegov namestnik gostilničar in mesar Edi Kriger in kot predstavnik potrošniških in nabavljal-nih zadrug davčni upravitelj v pokoju Štefan Praznik njegov namestnik davčni upravitelj v pokom Ludvik ^alkner. Seje odbora se vrše v prostorih sreskega načelstva v Krškem. kr— Nezgoda na cesti. Pred nekaj dnevi se ie posestnik Janez S. z Goleka tako nerodno ustavil z dvovprežnim težkim vozom na državni cesti pri občinskem na-paiališču pred Krškim, da je zadel vanj avtomobil trgovca Branka K iz Žalca ki se je voz 1 iz Zagreba ter je z desno stranjo avtomobila pokvaril tudi železno in betonsko ograjo nad Savo. Iz Kran^ r— Kino Narodni dom prikazuje danes ob pol 9 in jutri na praznik ob pol 7.. in pol 9 zvečer, mojstrovina francoske filmske produkcije »Ječa brez rešetk«. (—) Postani in ostani član Vodnikove družbe! O sporu zaradi Električne zadruge v Ši-;ki smo v našem listu že obširno poročali, -•ovedali smo da se opozirra bor prot novi pogodbi z mestne občino o prevzemi elektr:čn< ea omrežja ki je za zadružnike •n za šiško mnogo man. povoljna. kakor t< ^obrena posrodba iz leta 1934. oon se pro ti samolastnemu postopanju sedanjeara ne-egalnee-a načelstva ki mu je funkcijska doba že pot kla leta 1935 bori se proti na-rilju in teroriu tega nače stva. ki nima ve-i*;ne !n se skuša z izključevanjem zadruž 'kov ob ržati na o^ast in izvesti srvo' >ačrt c razdelitvi premožen a. Opozicija 'astnpa stal^če da za 'ruga ahko nada ie ihstola v tei ali on: obliki tn =matra da mora nelesra'no n°i*e'stvo ki nima ve *in<= odstop ti pv°dvsem na ds se mora oop-aviti krivica stor rna 141 zadružnikom k- *o bih izključen' zgolj zaradi tega ker so s*5 pr p-avHh poslužili pravice *=>vat' zr"Jr;1 ohčn1 zbor Borha Ki se že dve 'eti vr?i v ^i^ktrični arfruel n1 samo loknlnesa pomena trm"e^ ie načolne važna za vse s'ovenskr zadružništvo Obstoja namreč nevarnost da sp "■udi drugam preneselo slične metode na~!-'ja man1fine 2 izkMučevaniem k nače'stvu nisf r>c volji kpr dni^"^? nrsli-io in sp pf-s'už'1 eir pravic, ki iih dajeta 'akon in pravMa Dr Vošnjak očp sloven-keea zadrnžni?tva in dr Krek k' sp trotovo ">ridko b^ prisos+vova.ia vč°- "ai*nipmi) z^oru kr ie C"lo r> ed- stavnik Zadružne zveze dr Basaj ki hi moral no fimVc'ii biti svo1 zaščitnik zadružne ideje zadružnega zakola in pravie zadružnikov zaeovarial nasilno postopanJp nel^gra^.ega načelstva Navzlic temu da nače'mv 7-acirugp s* Ba^n':k v nasorot u s prarili ni dopustil glasovanja o tem da sp o likvidaciji glasuje taino z listk- ir ie bilo torej glasovanje javno pa tudi navz7ic temu da občnemu zboru ni smelo prisostvovati 141 izkliučenih opo7ifi*sk:h zadružnikov, načel^tvo ni doh;jr večine Ki jp po trebna za likvidacijo kar ie s stalila za družne ideje razvpseljiv poiav k' kažp da zadružna ideja ^e n5 propadla m da sp znova zbuja ravno kot nrotp«=t rv-oti novim me^am. ki so v ostrem nasprotju s to idejo. Potek ^h?npga zbora Občni zbor ie ob 9 dopo^np otvori1 na Zelnik g. Bahnik ki ie takoi pokazal svoj« diktatorske metode Potem ko je v svojem govoru ponovil že zian<* m ponovno ovržene trditve o potrebi lsk"1rfac'1e druge je v nasprotju s prav;li odredil da smejo govorniki govoriti samo po ^ minut in da se morajo prijaviti že pred d°^>qto ker jim pozneje ne bodo da!; hesede To je Izzvalo že prvo burjo protesta. Prvi govornik g Milan Cimerman ie najprej opozoril, da gre po iziavi načein ka za nadaliev^nje občnega zbora od 12 marca t. 1. in da bi morala zaradi tega priti na vrsto peta točka dnevnega roda občnp ga zbora v marcu to ie razprava o pritožbah pro*i izključitvi članov. Tako bi občni zbor lahko popravil krivico storjeno 141 članom in bi ti člani lahko sodelovali nri naslednji razpravi o vprašanju likvidacije Če se udomačilo take mrtod^ bi sp 'anko manama v vsaki zadrugi "o-'ct-—3 in bi lahko delala kar bi hete^ ter h' lahko Dolinbno izvedb likvidacijo te: razdelila p"emoženie zadruge Prva pogodba ki le bila skl^nl^na in odobrena že let* 1934 1e bila mnoeo boli u°-odn" 7,n z^nž nike in za nreh;vploe S;?.ke Op^^oHi jp tudi na to kako se ie sklenila ta Trrie srospodie iz na^e'stva k' so to pogodbo sklppaM. so bili ob^nTn člani me-tn^sra sveta in so na eni strani ^st^l' občino na drugi pa zadru*ro (nrei^nl' nač^l^ v «r Šalekar ie kot pred«favn'k zadruge <=Vp-pal tako rekoč pogodbo sam s sebo' kot članom upravnega odbora mestne Pl-k^-a^-ne) Pozval je vse navzoče nai sr^asnip^o proti likvidaciji ker se bo s tem nolož-ii 7adr"ž--:kov le pobolišal in np pos^hšai Predlagal je tudi da se glasuj z listki, kar mora v smislu pravil odločati občni zbor, glasovanja o tem pa načelTvk g. Babnik v nasprotju s nravili tri dopustil. Drugi govornik g. MiHvoj Lajovfc je obravnaval predlog za likvidacijo z gospo, darskega staliSča ter je ugotovil da likvidacije ni zagovarjati Omenil je tudi da je njega samega kot člana zadruge nač^l-stvo izključilo Čeprav je eJen nalvečjih konzumentov električnega toka v šišk* ie smel priti na občni zbor le kot pooblaščenec neke firme. Načelstvo samo priznava da je 141 zadružnikov izključilo zaradi tega. da lahko izvede svoj načrt. Naslednji govornik g. Jožko Zemlji? je apeliral na načelstvo naj opusti teroristične metode, ker bi se dalo s pametno bPsedo več doseči G Jože černe pa ie opozoril, da nelegalno načplstvo nima pravice po svoje gospo -ariti, da za nekal let ni predložilo računskih zakl-učkov in tudi ne računov o razdelitvi premoženja Načelnika Babnika 1e ta ugotovitev zelo razburila ln je hotel g »"•ernetu vzeti besedo kar re vzbudilo val opDrčenia in mPdklice- Če se mački stopi na rep vdno zaevil; Likvidacijo zadruge 'n metode n^čPistva sta zagovarjala le g Pirs in dr Basaj. ravnatelj Zadružne zveze. Zadnji srovornik na ie W1 Inž Manda ki pouda-ial da sp da vpra*an1e rp?ltl na način ki bo 7adovo'j:l vse V zvezi z obravnavo tehničnih vpr°šam Električne zadmgp in elektrarne čpsen ie bil svoj čas pozvan od mesfnp oNVne da 'zdela strokovni referat in poda svoip mnpnie 7ato v vs"h de^afh dobro poučen Po-stonor,ip sedanjeara n^čp'stva ni kor!s*no ši?ki On sam je svoje industrijsko r«od-i"+"!p ustanovil v ši*k- zakadi cpnpara e'ek-tričr>pora toka v^e sp mu bo tok podražil bo primc-rm m-es'1't' podretje k' zanos'iile 50 delavcev Kdp bo not-pm -»-"V>vp inp ivra to u v kemični industriji in destilaciji nafte (389) v bančnih podjetjih (193)? v kovinsko-strojni industriji (96), v industriji gTadhene^a materiala (92) v prometnih podjetjih (57), v lesni stroki (54) itd. = Podražitev cfnRa Cena c'nka se je v zadnjih tednih pri nas dvignila za preko 100«/«. Prej se je gibala na višini 5 50 din. sedaj pa je povišana na 11.50 din za kg. Ta podražitev cinka bo vp'ivala tudi na ceno pocinkane posode, pocinkane pločevine in bodeče žice ter ostalih izdelkov ki so iz cinka ali so pocinkani To občutno podražitev utemeljuje s tem, da so rudniki dvignili ceno cinkovi rudi odn koncentratu češ da je cena v inozemstvu tako zelo narasla Vendar ugotavljajo v poučenih krogih, da se v inozemstvu cena cmku in v tako znatni mer5 dvignila nego p*i nas. zlasti pa zatriuiejo da se produkcijski stroški niso bistveno dvieruli in ere le za izkoriščanje trenotnr konjunkture. = Nova senzala ljubljanske borze. Borzni svet ie imenoval za novega blagovnega senzala (za žito ml«"sk^ lVdoik? in 7a dežplne ordolkei gosp Vinka Ber-toprlja. trg prokurista iz Domžal, in za novega Borze 30. oktobra Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30. Grški boni so se trgovali v Zagrebu po 33, v Beogradu pa po 32.96. Tečaji na svobodnem trgu se ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca mirna in se je Vojna škoda trgovala po 438 (v Beogradu po 439.25 — 440). Promet je bil še v 7% Blairovem posojilu po 88.75 (v Beogradu po 89.50). Devize Ljubljana. Oficie ni tečaji: London 176.65 — 179.85, Pariz 99 85 — 102.15. NewYork 4408 — 4468, Curih 995 — 1005, Amsterdam 2349 — 2387, Bruselj 735.50—747.50. Tečaji na svobofncm trgu: London 218.21 — 221.41, Pariz 123.40 — 125.70, New Tork 5480 — 5520, Curih 1228.18—1238 18 Amsterdam 2901.17 — 2939.17 Bruselj 918.40 — 920.40. Curih. Pariz 10.1050, London 17.83, New York 446, Bruseli 74.15 Milan 22.50, Amsterdam 236.75, Berlin 178.50, Stockholm 106.25, Oslo 101.30, Kobenhavn 86.10. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 438 — 440 (438), 8% Bla r 94.50 den. 7«/o Blair 88.75 — 88.50 ( 88.75), 7«/o stabiliz. 94 bL, 6% begluške 80 — 82, 6o/0 dalm. agrarne 75 bi.; delnice: Trboveljska 195 — 200 (200), Gutmasm 37.50 — 45, Šeče-rana Osijek — (85), Beograd. Vojna škoda 440 — 441.50 (439.25 — 440), 4% severne agrarne 51.50 den. (52). 6«/0 begluške 81 — 81.50 (81 — 81.50), 6«/9 dalm. agrarne 76.50 den. (76.50) 7% Seligman 99 den., 7»/0 Blair 89.50 den. (89.50), 8«/0 Blair 93 den., (93.50), Narodna banka 6950 den. Blagovna tržišča Žito + Chicago, 30. okt Začetni tečaji: pšenica: za din 86 50, za maj 86. za julij 84; koruza: za dec. 50.375, za maj 52.875, za julij 53 625. + Winnipeg, 30. okt. Začetni tečaji: pšenica: za julij 76.25. + Novosadska blagovna borza (30. t. m.). Tendenca čvrsta. Pšenica: baška okoL Novi Sad 156 — 158: gor. 159 — 161; srem., slav. 153 — 155; rž: baška 127 — 129. Oves: baški sremski in slavonski 142 — 144. Ječmen: baški tn sremski 64'65 kg 145 — 147.50 Koruza: baška 123 — 125: banatska 121 — 123; pariteta Indiia 123 — 125. Moka; bačka in banatska 3>0er« in »Ogg« 245 — 255: »2« 225 — 235: »5« 205 — 215: »6« 182.50 — 192.50; »7« 157.50 — 167.50; »7« 122.50 — 125. Fižol: ba.*ki, sremski beli brez vreč 312 50 — 322 50. Otrob>: bašM in sremski 105 — 106, banatski 103 — 104. Trije psžari eno noč Lov za zagonetnim neznancem v sivem plašču, KI je po vsej verjetnosti zanetil Ptuj 30 oktobra 1 Franca Sitarja. Gasilci so se odpravili na Nocoi okroe polnoči 30 obupan klici na pomoč obudil vaščane v Haid'ni pri Ptuju i? spanja Petnajstkrat ie bil letos že ponoven ta K'ir a nocoifnji požar je bi eden naivefvh in naiboli zagonetnih sova nje k' oa ie pokazalo, da načelstvo 0gen- je vzplamtel v gospodarskem po- t'7.1 c izklMičtv, Ul c!a~ov opozicije ni ci, . - , Ha d ^ ilOftričetrti"Ske ki je po- k1 7dai nptHp v Mar bora Na hno TO Itlr^-IraAMn eot .A JA fn ra/lnr • . - ... . tr^bia za lilfi^cMn «aj ?e do te večinf ma"?ka'o nrpkn 100 £r?n«ov. te M lahko klasova?) l čl^ni b' imela ono^v.ija dve trptrnl "rla^ov Po tem rp^"lt^tn orla-sovan;a bi mOrP'p nnčpictvo takoj odstopati, kar pa seveda ni storilo Pritožbe izključenih članov Prj naslednji točki dnevnega reda so se i^le obravnavale pritožbe izključenih članov Načelnik g. Babnik je Izključitev enostavno utemeljeval s tem, ca so izključeni člani delovali proti zadrugi. Ker s« /.ah1e\ali sklicanje »zr«d'iega občnega «bo-ra, čeprav je to njihova pravica po pravilih. G. Cunerman je dokazal popolno neupiavičenost izključitve kar jt p~i.uuc tudi sodišče Apeliral je na pravni čut in na načelo zadružne solidarnosti G Lajovic je ugotovil, da je izvajal samo svojo pravico ki mu pr paua po prav.iih, ko je podpisal zahtevo po sklicanju občnega zbora Opozoril je, da imamo Slovenci vedno .azvit čut za pravico in moralo zato se tudi v tem pr meru ne sme dopusuti tako očitna krivica. Tudi inž. Manda ki je osebno kot zadružnik izključen, se je pojavil k besedi načelnik g Babnik pa mi, besede ni hotel dati To postopanje načelnika, ki ni samo proti pravilom temveč tudi v nasprotju 7 osnovnim načelom da ima vsak ki ie ob-dolžen. o avico do /ag v ra ie izzvalo ora-vo burjo orotesta Opozic-ja ie elasno 'ahtevala da se inž Mandi da hpcoda p ie izjavila da bo oreor°čila vsak n->da 'jevanie občnesa 'bora to ne ?e'~di Ko se glasni protesti ^vezani s hrušč°m dolgo niso nolp°li e P«b-ik na 'a nobeno •eno ni hotel dati M^^di ie moral predčasno zali- č!*' ^bor. Nov' načrti Vest o rezultatu g.asovanja na občnem <-t>ui'u je v vsej SiaKi v^buai.a vei.k^ pokornost Ze se pa čuje iz vrst načw s.va, da ne rnisii oustopni temveč hoče naprej gospudanti in napraviti potreone ukrepe, da izvede svoi prvotni n^črt V ta namen bo načeiStvo baje sklepalo še o nadaljnjih izključitvah opozicijskih čianov. zlasti onih zadružnikov ki so na nedeljskem občnem zboru glasovali proti To je bilo baje sklenjeno že pred občnim zborom za slučaj neuspeha zato tudi ni bilo dopuščeno tajno glasovanje Nekatere vesti pa se glasijo celo tako da namerava sedanje načelstvo spremeniti oravila v tem smislu. da bo izključen vsakdo ki bo glasoval proti predlogom načelstva Neosnovane trditve Nedeljski »Slovenec« ie objavil nekako pojasnilo Siškarjem v zadavi Električne zadruge, v katerem ponavlja že ponovno ovržene trvditve o veliki škodi, ki jo bodo kr-ai no'ara so or-hitpli gpcilci i? Haidine ;n Ptnia so o^pni omei:li Ko «0 Dtui-ski gacilni odSh ie v bližini nopor;5ča sDPt pričelo goret: Gorela je hiša posestn ka kraj nove nesreče, a niso še končali z de-U m ko se je posvetilo čisto na drugem koncu vasi in s'cer v gospodarskem poslopju posestn!ka Franca Megličarja Vsem trem ie ogenj napravil veliko škodo, ki gre v stotisoče. Pri gašenju je dobilo več reševalcev oppki;ne Vse ka?e. da gre za zločinski pož'g Ponoči so ljudje opazili ne^nanop v sivem plašču, ki =e je skrival po vasi Ko so ga hot°li ir^t1" je pobegnil v gozd Ljudje so zelo vznemirjeni. Nev^rsn kolesarski tat prlfet Domžalski orožniki so v soboto aretirali mehanika Leopolda Omejca, ki je imel sferna celo predelovalnico k c les Ljubljana 30 oktobra Domžalski orožniki so pod vodstvom svo-iega delavnega komandirja, narednika Franceta Skoka te dni razkrinkali nevarnega kolesarskega tatu ki se je na prav prevelan načlr dolgo uveljavljaj v svoji stroki in pokradel v Ljubljani za celo maihm Garažo koles Domžale s svojo okolico sr ->dina velika naselbina v najožji bl žin Ljubljane, med mestom in okolico je ori nekda- razvit izredno živahen kole-sarsk p. omet Zato pač ni slučaj da se je prav tu nasel i tudi ecer izmed kolesarskih sneo'.alistov večjega stila. Orož- ki so dalj časa na tihem opazovali 201etncga m-"haniškpga pomočnika Leopolda Omejca iz Male Loke pri Ihanu, ki ie *il k'juh svoj'"m mladim letom že kaznovan 'a radi tatv!n? Ko so po skrbnem opa-zovarru zbra1' dovolj konkretnih podatkov, e komandir Qkok v 9oboto Omejca aretira Omejc se je obrti izučil v neki večji liub iansk: ^-^anični delavnici nato pa je v Vidmu p-j Dolu ustanovi] nekakšno lastno delavnico ki je kaipak ni mogej prijaviti oh'asti ker za to ni imel zakonske oo-i^rp Poz^pip ie svo^o »tvrdko« preselil v M*o "voip^-a dek>ta v ?'alo Loko, kjer 1e nose1 nadalieval. Da bi prikril svoje ta-t'nske onravke si jo navidesz poiskal d?la v m'j~u za barve na Selu. A za delo v mir- se ni mnogo brigal raiši se je pre-razn'm avanturam. Polagoma so orožniki do^n^li. da ~e niegov glavni zaslužek — kraia in predelovani? koles. Po kolesa je hodil n. jveč v Ljubljano, nato jih je doma razdiral, ogrodja nosil lakirat v Mengeš iz posameznih delov sestavljal nova in iih spravljal v denar, ali pa je prodajal kar sestavne dele. Domžalski orožniki so pri zasliševanju ugotovili, da je Omejc v nekaj mosecih ukradel 9 koles, verjetno pa je, da jih ima še večjo množino na vesti. Tako je v juliju cu, v avgustu je z dvorišča Schneider in Verovšek odpeljal kolo ključavničarskemu vajencu Stanislavu Komjancu. V oktobru je pred novo palačo tvrdke Bat a na Aleksandrovi cesti ukradel zeleno pleskano kolo znamke »Styria« in ga dalje prodal. V februarju je iz Tavčarjeve ulice odpeljal kolo znamke »Olimpija«, ga razcrl in po- samezne dele razprodal. Junija je v gostilni Čopič ukradel kolo znamke »Durkopp«, v maju blizu Mikličevega hotela kolo znamke VVaffenrad. Orožniki so Omejca izročili policijski upravi v Ljubljani, ki nadaljuje preiskavo. Lventualni oškodovanci naj se javijo pri nji. 1 0 Torek 31. oktobra Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav (plošče). — 7.15: Napovedi poročila. — 7.30 Vesele plošče. — 11: Šolska ura: Proslava Jadranskega dne (vodi g. V. Pirnat). — 12; Sprehod po Balkanu (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi, in koncert Radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 18: Drobiž za drobiž (plošče). — 18.40: Ideja stvarstva (g. Fr. Terseglav). — 19: Napovedi,, poročila. — 19.20: Nac. ura: Naloge našega šumarstva. — 19.40: Objave. — 19.^0: Deset minut zabave. — 20- Ba-lalajke s plošče. — 20.30: Koncert pevskega zbora »Grafike«. — 21.15: Predavanje o sonatah — g. Srečko Koporc, pri klavirju gdč. Herta Seifert. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Veseli zvoki Radijskega orkestra. Beograd 19.40: Orkester mandolin — 20.30: Kakor Ljubljana. — 21.45: Petje. — 22.10: Plesna muzika. — Zagreb 17^15: Mali orkester. — 20: Jadranski dan ' pred trgovino Schneder in Verovšek na I 22.20: Lahka godba in Dles — Prair« Tyrševi cesti odpeljal žensko kolo Marcele i 19.25: Vedra muzika. — 20 25-' češke 0^-Zupančeve vreeno 900 dim. Doma ga je j sml. — 21: Lahka glasba ' — 23- češki razdrl in dele razprodal. V juniju je izpred , skladatelji. - Sofija 18: Lahka godba ta Klemenčičeve gostilne na Krekovem trgu odpeljal moško kolo. v avgustu izpred neke hiše v Pražakovi ulici kolo, ki je bilo last Antona Slmermana. V oktobru je v kinu »Sloga« ukradel kolo Zorialavu Kranj- ples. — 19: Orkester. — 20: Komorna glasba. — 20.30: Ruske romance. — 21.20: Lahka ta plesna muzika. — Dunaj 20.15: Koncert pevskega zbora ta orkestra. _ 22.50; Iz Berlina. — 24: Nočna oddaja, Pred Maginotovo Urijo Pred Maginotovo linijo so Francozi zabili v beton močne tračnice, prepletene z bodeče žico. Tračnice imajo nalogo zapreti pot nemškim tankom, če bi navalili na francoske postojanke Francija v vojni P. N. Pariz, v oktobru. Ne glede na okoliščino, da je mobilizacija izpraznila delavnice in poslovalnice, je v Franciji vendar število brezposelnih prejema j očih državno podporo, nekoliko zrastlo in znaša sedaj 316.000 Vojna je vnesla v gospodarstvo precej desorgani-zacije, ker so izgubili službo v mnogih manjših podjetjih in zlasti obrtih vsi nameščenci. ako je bil gospodar vpoklican in je zaprl svoj poslovni lokal. Dobra polovica teh brezposelnih odpada na Pariz in bližnjo okolico, kjer je največ manjših podjetij prekinilo svoje posle. Vendar pa je to samo bežen pojav ;n v par mesecih bodo vsi današnji brezposelni dobili dovolj dela. ★ Vlada je sporočila predsedstvu parlamenta. da bo podelila vsem poslancem, ki služijo v vojsko kot podčastniki ali ka-plarji čin podporočnika Oni parlamentarci. ki so mobilizirani iz nadomestne rezerve, bodo poslani v posebne častniške šole. nakar jim bo podeljen isti vojaški čin. Francoski vojaki dobivajo vsak dan tudi reden obrok vina. Da se vojski zagotovi dovolj pijače, so francoski vinogradniki sklenili poseben dogovor, na temelju katerega bo vojska letno dobivala 15 milijonov hi vina, za izvoz pa je določenih le 900.000 hI. Ta količina je določena za glavne odjemalce francoskih vin Belgijo, Anglijo, Švico in Ameriko. Bretonskim avtonomistom je vojna zadala odločilen udarec. »Bretonska narodna stranka« je razpuščena, dočim so voditelje avtonomističnega gibanja zaprli takoj ob izbruhu vojne. Francoska javnost se silno pritožuje nad poštnim prometom, češ da dobivajo vojaki pisma z veliko zamudo, enako pa se tožijo tudi njih svojci. Minister pošte Ju-lien je na te pritožbe izvršil inšpekcijo, ki je dokazala, da deluje pošta brezhibno, dasi mora vsak dan odpremiti 7 do 8 milijonov dopisov s fronte v zaledje in obratno. Zastoju so krive druge okoliščine. Vnuk velikega pisatelja Leva Nikolajevima Tolstoja, Vanja Tolstoj, ki je nedavno dopolnil 18 let. je bil mobiliziran in služi sedaj na neki vojni ladji kot elektrotehnik. Kakor znano, je bil Vanja po smrti svoji staršev prepuščen samemu sebi in bi se bil izgubil na pariških ulicah. da ga ni nekoč našel prof. Fjodorov, ki se je zavzel za Vanjo, ga pošiljal v šolo in ga vzgajal. Deček je dovršil tehnično srednjo šolo. kjer se je posvetil radioteh- niki in elektrotehniki. ★ Angleški in ameriški novinarji so po dolgih prošnjah dobili dovoljenje, da si ogledajo Maginotovo črto. Manjša skupina Američanov si je hotela ogledati utrdbo s težkimi topovi. Prišla je v utrdbo ravno med odmorom. Razočaran je vprašal eden izmed njih: »Kaj ne streljate?« »Ne.« je odvrnil poveljnik, »če pa želite, bom parkrat pihnil proti Nemcem« »Prosimo,« so dejali gostje. Po šestem strelu so z nemške strani začeli odgovarjati in izstrelki so padali precej blizu »Kaj pa pomeni ta nesramnost?« so presenečeno vprašali Američani »I. odgovarjajo, saj je to njih posel.« Nato so Američani hitro posedli v avtomobile in se odpeljali globoko v zaledje. Dvoboj z žarečimi drogovi V nekem plavžu v Johnstownu v Pen-silvaniji so imeli pred kratkim nenavaden dogodek Pri vlivanju železa sta bila zaposlena dva delavca, ki sta se smrtno sovražila. Nekolikokrat sta se bila že spopadla Da bi bilo tega prepira za vselej konec. sta se domenila, da se spopadeta s svojim vsakdanjim orodjem z železnima drogoma. ki sta jima rabila kot greblji. Droga sta razžarila, nato sta navalila drug na drugega Nekoliko njunih tovarišev je priteklo in ju je ločilo, med tem pa sta si bila prizadejala že tako hude opekline, da ie eden umrl med prevozom v bolnico, drugi se pa bori s smrtjo. Tega nuiogi ne vedo... CloveSko oko se razvija samo do 15. leta, potem je »dozorelo« in ae začenja počasi,, toda nezadržno starati... To dejstvo omogoča očesnemu zdravniku, da s precejšnjo zanesljivostjo ugotovi starost kakšnega človeka Človeški las sestoji iz šestih različnih, plasti. Črni lasje so debelejši nego plavi. V San Frančišku so ustanovili družbo za nacionalno izkoriščanje morskih somov. Meso, olje, koža in kosti morskih volkov so stvari, ki jih zelo cenijo. Petino žive teže zavzema olje, iz izločine trebušne slinavke pa pridobivajo inzulin, znani pripomoček zoper ■sladkorno bolezen. Umrl je najstarejši bankir V CambTidgeu (Maasachusets) je umrl bankir Edmund Reardon, najstarejši bankir na svetu. Učakal je 102 leti ln se je bavil z bančnimi posli skoro tik do svoje smrti. Nakladanje živil na Poljskem Sneg v dolini Pada Letošnja zima je tudi v Italiji nastopila Izredno zgodaj. Dolina Pada je popolnoma zasnežena. Tako ranega snega ne pomnijo ▼ teb krajih že več desetletij. človekoljubje navzlic vojni Zločini med zatemnitvijo Posebno sodišče v Hannovru je tri mlade ljudi v starosti 17, 18 in 21 let zavoljo težkega ropa o sodilo na smrt. Mladi roparji so trli med zatemnitvijo napadli neko žensko, ki je nesla denar za obračun iz neke točilnice, pobili so jo na tla in ji odvzeli torbico s 150 markami. Sodba se je opirala na odredbo ki določa smrtno kazen za zločine proti življenju, zdravju in imovini ljudi med zatemnitvijo, v P ostani in ostani čl an Vodnikove družbe! Preseljevanje Nemcev Ko so Nemci nedavno potopili francosko ladjo »Bretagne«, sta otročička, ki jn vidimo na slild. Izgubili mater. Neki angleški mornar, ki je pomagal reševati brodo-lomce, je vzel otroka s seboj ln zdaj bo za siroti skrbela angleška dobrodelnost Takoj po vojaški zasedbi Poljske so začele nemške oblasti rekvirirati živila ter Jft odvažati v Nemčijo Dva nova Nobelova laureata za medicino Prvi je Flamec, drugi Nemec Nobelovo nagrado za medicino leta 1938., ki je lani niso podelili, so priznali sedaj vseučiliškemu profesorju Cornenusu Hey-mansu iz Genta, a isto nagrado za letošnje leto je prejel prof. Gerhard Domagk iz VVuppertala v Nemčiji Prof. Cornelius Heymans, ki šteje danes 50 let, je po rodu Vlamec ter je nagrado prejel za svoja dela v področju dihalne regulacije. širši krogi so zvedeli zanj po njegovih delih o krvnem obtoku m krvnem pritisku. Za svoje študije je uporabljal zamotane poskusne načine, proslavil se je tudi s svojimi živalskimi poskusi. Prof. Gerhard Domagk se je bavil že od začetka svoje znanstvene kariere s pomenom retikulo-endotelialskega sistema za uničevanje povzročiteljev infekcij in drugimi problemi iz tega področja. Ta dela so postala izhodišče za njegova poznejša odkritja in kemo-terapevtične metode. Podajal je dokaze za možnost kemoterapije infekcijskih bolezni, v poznejših delih se je bavil med drugim z anafilaksijo in z eksperimentalnim raziskovanjem rakastih oteklin. Smrtonosni požirki Žveplena kislina In arzenik v studenčnici Nenavadno posebnost predstavlja majhen studenec v Culbertsonovem ozemlju, kakšnih 25 km jugozapadno od Guadelou-pa v Teksasu. Najmanjši požirek iz tega studenca pomeni sigurno smrt »Smrdljiva luknja«, kakor jo imenujejo ljudje v okolici, leži v središču pustega ozemlja m nešteto divje živali ter ptice, ki so si hotele žejo pogasiti z njeno vodo, so tu poginile v nekoliko minutah. Vsenaokrog ležijo blede kosti njenih žrtev. V prejšnjih časih, ko smrtni učinek strupenega studenca še ni bil splošno znan, je na ta način izgubilo življenje tudi mnogo potoval cev, ki so šli žejni mimo. Danes se ljudje in živina v velikem loka izogibajo tega kraja, samo divje živali in ptice pijejo tu smrt. Kemična preiskava je ugotovila, da vsebuje voda tega izvirka na galono 79 gramov proste žvaplene kisline, razen tega malenkost arzenika. V železnem loncu so hranili to vodo m v 30 urah je prežrla dno. Finska pogajanja z Rusijo Čudno debelenje Zdravniki v neki kairski bolnišnici imajo ta čas velike skrbi. Pred kakšnimi tremi tedni so izročili v to bolnišnico beja Bajumija Hasana, ki je tehtal takrat 289 funtov, kar res ni malo. Odtlej je postajal od dne do dne debelejši .n sedaj je že prekoračil težo 4 stotov. Med tem ko so ga sprva komaj za silo spravili v največjo in najtrdnejšo posteljo v bolnišnici, so morali sedaj postaviti poleg nje še drugo posteljo, da bi na njej poč:val del teh štirih stotov. Zdravniki ne vedo. kako bi zajezili to nenavadno debelenje, in to tem bolj, ker kaže Hasan izreden tek. Usoda poljskih športnikov Reuterjeva agencija piše, da so v vojni na Poljskem prišli ob življenje mnogi športniki, znani izven državnih mej. Tako je n. pr padel sloviti dirkač Nogy. znam teniški igralec Hebda ter nogometaša Vo-darž in Vesta. Neznana je usoda teniške igralke Jedrzovvske, o kateri se ve samo to, da je bila teden dni pred okupacijo Varšave še v poljski prestolnici. Zločin in maščevanje List »Danzlgei Vorposten« poroča, da so poljski banditi v Petztinu iz maščevanja zažgali hišo nemškega predstojnika Fritza. katerega je pri tem zadela kap. Nato je šef nemške civilne uprave v tem kraju odredil kazensko akcijo. Da bi prebivalstvu pokazali, kaj pomeni takšno dejanje ao Nemci prijeli in ustrelili deset Poljakov ki so bili znani kot nasprotniki sedanje uprave. Prebivalstvo poljske narodnosti v Petztinu je poleg tega dobilo nalog da mora zažgano poslopje pozidati in poravnat vso škodo, ki je nastala z banditskim podvigom. Desetletna mati V Mercedesu. argentinskem provincial-nem mestu je povila v mestni bolnišnici desetletna Marija Castinalez "-dravega otroka. Njegov oče šteje samo nekaj pomladi več kakor otrokova mati. Mlada roditelja sta ukrenila vse potrebno, da čimprej skleneta zakon. INSERIRAJTE V „JUTRU"! Ženske — izumiteljice Njih izumi so koristni za prakso V pristanišča Bigi zbrani Nemci čakajo na iadjo, ki jih popelje v novo domovino Nemčijo Da izum.teljstvo nikakor ni talent, s katerim se lahko ponašajo samo moški, je razvidno iz najnovejših objav ameriškega zveznega patentnega urada. Po teh poročilih so letos izdali ženskam nič manj ne go 15.000 patenta" za nove izume. Sicer ne gre za velike stvari, ki bi pretresale svet, gre pa za majhne pridobitve, ki koristijo v vsakdanjem življenju. Veči-loma so v kakšn; zvezi z gospodinjstvom. Takšni drobni izumi pa imajo za človeštvo pogostoma več pomena in tudi več uspeha nego izumi, ki naj bi preobrnili spet Spomn ti se je treba n. pr. samo na britvice, varnostne zaponke itd. Vzroki šolskih zamud Anketa, ki obtožuje roditelje Ravnatcj :ie-t;e bukareštanske .»snovne šole je dal p.eiskat vzroke Ja prihajajo mnogi učenci prepozno v šolo. V 23 primerih izmed 100 je bila mati postavila zajtrk prepozno na mizo, v 17 primerih je bilo vzrok slabo vreme, v 13 pr meiih pa ura, ki ni kazala piavega časa. Dvajset odstotkov otrok je bilo z domačim de- lom predolgo zadržanih v petih primerih so bili krivi avtobus ali tramvaji, ki so imeli zamudo, v 12 primerih so bila posebna nakljuSja kr va prepoznega prihoda k pouku Iz teh posledkov sklepajo, da so v večini orimerov krivi starši. Seveda pa je treba upoštevati da odgovorov niso dali starši, temveč otroci. Dr. Paasikivi, vodja finske delegacije, ki se pogaja za ureditev odnošajev z Rusijo ANEKDOTA Univerzitetni profesorji, ki so obenem raziskovalci, so pogostoma tudi izvrstni učitelji, vsekako učinkujejo s svojim vzgledom bolj na mlade duše nego tisti, ki se zadovolje s tem, da obdela/vajo svoje slušatelje samo z izročenim znanjem. Drugačno mnenje je imel po vsej priliki kurator ruskega vseučilišča v Harkovu, ki je ob koncu preteklega stoletja poročal naučnemu ministru: »Novi orientalist Dorn se mi ne vidi dorasel svoji nalogi, očitno se mora še sam mnogo učiti in napolniti luknje v svojem znanju, ker študira in dela podnevi in ponoči.« VSAK DAN ENA Nest »Prej si bil ti, ki si grozil meni, zdaj bo pa nekaj minut narobe!« (»Judge«) M. BRAN L- zlatih a n srdov Roma 76 Martin je stopil k Ryderju, ki je bil ta čas pomagal Leslieji iz čolna. »Ali smem pogledati vašo levico, gospod?« je vprašal. »Oh, praska, ki ni vredna besed,« se je Charles zasmejal. »Stopite mi rajši po *evlje in suknjič — oboje je na vrhu v zadnji posebni sobi — a glejte, da ne pade stričeva oporoka iz žepa.« Ko so prišli na policijski urad je Ryder hitro stopil v telefonsko celico in poklical Elizo Durante. »O, vi ste, Charlie!« je rekla z zaspanim glasom »Ali imate dovolj denarja, da lahko takoj odpo-tujete?« je vprašal. »Več ko dovolj . Kaj pa je?« »Izginite pri tej priči — svarim vas iz hvaležnosti — ker ste bili tako liubenzivi in ste mojemu Martinu povedali, kje me dobi.« »A kdo mi je za petami?« »Policija.« »Zaradi česa neki?« »Zaradi pomoči pri umoru,« je odv • * i i 1 Rydcr ter obesil slušalo. Policijski zdravnik, ki je bil preiskal Ryderju roko in jo skrbno zašil. je rekel med obvezova-njem: »Da se bo dala stvar opraviti s šestimi iglami bogme ne bi bil pričakoval — Vražjo srečo ste imeli, zakaj niti ena koščica ni zdrobljena — najpozneje čez štirinajst dni bo spet vse v redu .< V sosednjem prostoru, od koder je brio dotlej slišati samo pritajene glasove, je ta mah Gonelli glasno zavpil: »Prisilil me je, da sem jo usmrtil, verjemite mi. gospodje — ! Gospod Ravenna, sem mu dejal, pustite Dorrito, naj živi, meni jo podarite — a saj me ni hotel poslušati! — Še ko je ležala v čolnu sem moledoval — « »Pojdi domov Leslie« je rekel Ryder. »Ali mate kakega uradnika, da bi jo spremil, gospod doktor?« Leslie Carton je topila k ležišču kjer je bil zleknjen, in po-kleknila zraven njega. Pusti mo naj ostanem pri tebi,« je poprosila. »Tedai ste mo-da tako l:ubeznivi in poskrbite, da bo ta človek v sosednji sobi tiše govoril,« se je Rvder obrni] k zdravniku. Dok!c- je položil obvezano roko Ryderju na prsi prikimal in stopil venkaj. Charles je hotel vstati, a Leslie gn je rahlo potisnila nazaj. »Spočij se,« je rekla, -bled si in bolan.« >Ne. samo Dresunjen od vsega, kar sem nocoi -vedel in preživel. — Moj Bog, da sem mogel biti ->ko neumen in slep!« Prijela ga je za desnico in jo poliubila. »Prevelika zaupljivst je nanaka. ki jo imajo nmo dobri ljudje,« je dejala. Cez nekaj časa je stopil v sobo starejši uradnik. Leslie je skočila pokonci, Ryder je sedeL »Na žalost vas moram nadlegovati še z nekim vprašanjem, gospod Ryder,« se je opravičil komisar. »Izvolite.« »Z odkritim priznanjem obeh zločincev so slučaji Johna Leggetta, Dorrite Innis, Porterja Bran-ta in Daleya docela pojasnjeni — samo nekaj je še treba razbistriti. Gonelli trdi, da je neka Eliza Durante soknva pri umoru vašega pokojnega strica, kar pa Ravenna odločno zanikava. Sumljivo je sicer, da revirna policija, ki smo jo obvestili po telefonu, ni našla pospodične Durante ne na njenem lastnem stanovanju ne na Ravennovem, kjer se je po Gonellijevi izpovedbi pogosto zadrževala. Ali poznate to gospodično in ali so vaše zasebne poizvedbe o stvari dognale kar ko; i obtežilnega zanjo?« Ryder je zmajal z glavo. »Ne, moje poizvedbe niso dale za takšen sum nikake opore,« je počasi odvrnil, »in tudi ne verjamem, da bi bila Gonellijeva obdolžitev resnična. A če bi imel tudi prav, bi bila Eliza Durante samo nova žrtev, ki bi jo imel Ravenna na vesti* Rooseveltov uspeh Borba za spremembo ameriškega nevtralnostnega zakona iz L 1937 in za nkinfenje prepovedi glede izvažanja orožja in munlcije v vojskujoče se države V maju, ko v Evropi niso še grmeli topovi, je predsednik Zedinjenih držav Severne Amerike Franklin Roosevelt napravil prvi poskus za spremembo nevtralnostnega zakona iz leta 1937. Po tedanjem predlogu senatorja Pittmana, predsednika senatske zunanjepolitične komisije, je Roosevelt predvsem želel odpraviti znano prepoved o prodaji orožja in streliva vojskujočim se strankam ter jo, kakor pri ostalem blagu, zamenjati z določbo »cash and carry (plačaj in odpelji), obenem pa doseči razširjenje svojih pooblastil za primer izbruha vojne Zaradi opozicije, na katero je naletel zlasti med senatorji. Roosevelt ni več vztrajal na zahtevanih spremembah Toda v začetku septembra, ko je v Evropi izbruhnila vojna, je nenadoma sklical kongres, kakor se skupno imenujeta obe zbornici ameriškega narodnega predstavništva, na izredno zasedanje za 21 septembra. Po večtedenski debati, v kateri je bilo, kakor piše ameriški publicist Raymond Gram Swing, izgovorjenih okoli milijon besed, je ameriški senat, ki odgovarja poslanskim zbornicam v evropskih državah in ki je bil doslej najbolj nasproten Roo-seveltovemu predlogu, v petek zvečer s prepričevalno, več ko dvetretjinsko večino odobril predloge senatorja Pittmana. ki je postopal po Rooseveltovih željah. Senator Pittman je v svojih septembrskih predlogih letošnjega leta predlagal, naj bi novi ameriški nevtralnostni zakon obsegal razen ukinitve izvozne prepovedi za orožje še naslednje glavnp določbe: ameriške ladje ne smejo prevažati niti potnikov niti blaga v države, ki so v vojni; določijo se vojni pasovi, v katerih ameriške ladje ne smejo voziti; ameriški državljani ne smejo brez dovoljenja potovati na ladjah vojujočih se držav; voju joče se države ne smejo prodajati svojih vrednostnih pap:rjev v Zedinjenih drža vah; predsednik lahko omeji uporabo ameriških luk za podmornice in oborožene trgovske ladje vojujočih se držav; predsednik mora vsakih šest mesecev poročati kongresu o vojnih dobavah vojujočim se državam. Ti predlogi so bili zadnje tedne predmet dolge in izčrpne debate v senatu, v katero so posegli skoro vsi senatorji. Da bi se razprava ne zavlekla čez mero, je bil govornikom omejen čas za njihove iz jave najprej na 45 in nato celo na 20 minut Prvo zmago je mogel Roosevelt za znamovati že 11. oktobra, ko se je za P:tt-manove predloge izrekla zunanjepolitična komisija senata Za nje je ffriovalo 16, proti pa 7 članov komisije, tai^ da je bilo razmerje glasov v komisiji toč»o isto ka kor sedaj v plenumu senata, kjer je glasovalo 63 senatorjev za, 30 pa proti predlogom 2e po prvem bojnem glasovanju v komisiji se je zdelo izven dvoma, da bo Pittmanov predlog, četudi z manjšimi spremembami, prodrl tudi v senatnem plenumu, kar se je pretekli petek zares zgodilo. Ravno tako je skoro gotovo, da bo spremembe odobrila tudi reprezen tančna zbornica, ki odgovarja nekako evropskim senatom in ki mora po ustavi dati svoj pristanek na vsak zakon. Spremembe, ki jih je zahtevala zunanjepolitična komisija senata, niso bile bistvenega značaja. Pittmanov predlog je namreč predvideval med drugim tudi možnost kratkoročnih pc -»jii vojskujočim se državam za nabavo orožja in streliva v Ameriki. Komisija senata pa se je na- .j sprotno postavila na stališče, da se drža-'' vam, ki nimajo urejenih svojih, iz svetovne vojne izvirajočih dolgov z Zedinjenimi državami, ne smejo dovoliti niti kratkoročni krediti za dobo 90 dni, temveč morajo te države vse nabavljeno blago takoj ob prevzemu plačati v gotovini. Razen tega se je komisija zavzemala za to, da bi smele ameriške pomorske in letalske dr ž-be izvrševati promet vsaj z ameriškimi' posestvi evropskih sil, ki so v vojni, torej tudi v tako zvanem vojnem pasu, v kolikor gre za ameriški kontinent. V ostalem pa se je glavna polemika vodila manj okoli ukinitve prepovedi za izvoz orožja in streliva kolikor okoli načina plačila. V tem pogledu so si stala nasproti tri gesla: »cash and carry« (plačaj in odpelji), po katerem se je zahtevalo takojšnje plačilo blaga v gotovini, »credit and carrv« (vzemi posojilo in odpelji), po katerem naj bi kupec dobil pri prodajalcu kredit za izvoženo blago, in končno »title and carry«, ki tvori nekakšen kompromis med obema zgornjima, v kolikor namreč predvideva prakso po geslu »cash and carry« glede takojšnjega prevzema blaga in njegove odpeljave na lastno tveganje in odgovornost, vendar pa ne proti takojšnjemu plačilu (cash) in tudi ne proti kreditu prodajalca (credit), temveč z odložitvijo plačila za dobo 90 dni (title). »Cash« se je torej spremenil v »credit«, da bi se omogočilo kreditiranje kratkoročnih posojil za dobo 90 dni, toda »credit« se je spet spremenil v »title«, da ne bi ostal videz, kakor da so posojila, ki jih senat v načelu ni hotel odobriti, dovoljena. Po sklepu senata je obveljalo čisto načelo »cash and carry«, ki ga torej moramo smatrati za vodilo nove zakonodaje v kolikor ne bi bila seveda praksa drugačna od '-orije. Ne smemo namreč prezreti, d? ima predsednik Roosevelt po ukrepih, ki so bil: »zdani že takoj po njegovi prvi izvolitvi, obsežna pooblastila v gosnnda^kpm in finančnem pogledu, zlasti glede izvoza valut, tako da so izjeme mogoče tud: po tej poti. Kakor rečeno, se zdi sedaj malo verjetno, da bi reprezentančna zbornica odrekla ta teden Roseveltu, kar mu je že priznal senat. Zato smemo pričakovati, da bo Rooseveltov predlog o spremembi nevtralnost-nec zakona iz leta 1937 postal v kratkem nov ameriški nevtralnostni zakon O pomenu te reforme za obe vojni stranki v Evropi listi že sedaj mnogo razpravljajo. Na prvi pogled je jasno, da sta Anglija in Francija, ki razpolagata s potrebnim denarjem za nakup ameriškega orožja in streliva, pa tudi z možnostjo prevo?a na-kupljenefa blaga, na boljšem od NemMje. Seveda pa je verjetno Nemčija s to mož- I ji in naj se s takim složnim nastopom pri- r. in se skuša zato že v pravijo na prihodnje volitve, ko bodo mo naprei zavarovati n-ed neugodnimi posle- tajno in svobodno dati izraza svojemu dicami nove ameriške zakonodaje pred- razpoloženju hi pooblastiti za politično de- vsem s poglabljanjem svojih gospodarjih -"JEČS odnošajev z Rusijo. kov nezadovoljstva našega naroda. Zboro- Ako pa lahko presojamo Rooseveltov valci so govornikovim izvajanjem navdu- uspeh v gotovi meri tudi kot uspeh za- . šeno pritrjevali. padnih velesil, bi bilo vendar napačno misliti, da pomeni reforma ameriške nevtral-nostne zakonodaje že prvi korak k ameriškemu posegu v evropsko vojno. Nasprotno! Iz poslednje izjave predsednika Roo-sevelta je jasno razvidno, da so »Zedi-njene države nevtralne in da ne goje nobene želje, zaplesti se v sedanjo vojno«. Značaj ameriške nevtralnosti se torej tudi po novi reformi ne more bistevno spremeniti. Politična nedelja Prvi skod SDS v Beogradu — Burna konferenca radikalov v Novem Sadu — Minister dr. Markovič o svoji politiki V Beogradu so imeli samostojni demokrati v nedeljo prvi javni shod po 6 januarju 1929. Shod je bil zelo lepo obiskan. Prvi govornik dr. Djermanovič je razpravljal o sporazumu in potrebi nove ureditve države. Obširno je utemeljeval potrebo osnovanja velikih vsedržavnih političnih organizacij in dejal, da predstavljajo za državo večje jamstvo velike močne stranke v federativno urejeni državi, kakor pa male plemenske stranke v centralistično urejeni državi. Na koncu svojega govora je pobijal dr Djermanovič mišljenje tistih, ki trdijo, da sporazum ne bo prinesel obnove demokracije v celi državi Dejal je med drugim: »Danes si je nemogoče preistavljati svobodne Hrvate brez svobodnih Srbov in Slovencev v okviru na«e skupne države. Ne morejo se vršiti v banovini Hrvatski svobodne in tajne volitve v hrvatski sabor dočim naj bi se v ostalih delih države volilo po starih volilnih zakon;h in metodah. Demokracija in svoboda sta nedeljivi za vso državo.« Drugi govornik Sava Selenič je izjavil da se bodo samostojni demokrati borili za polno enakopravnost vseh delov naše drža ve in za solidarnost vseh Srbov. Hrvatov in Slovencev. Nato je povzel besedo predsednik SDS minister dr Srdjan Budisavljevič ki je pozdravil srbske pristaše stranke in napovedal da bo obširno govoril o programu in cilju SDS na bližnjem velikem zboru, ki se bo vršil v Beogradu. Rekel ie: »Kot šef stranke želim reči svojo prvo politično besedo ravno v Beogradu Boril se bom za načela polne demokracije, narodnega sporazuma in polne enakopravnost: Srbov. Hr vatov in Slovencev Prepričan sem da morejo biti samo zadovoljni Srbi. Hrvati in Slovenci tisti faktor, ki b< ornog -čil naši Jugoslaviji, da izvrši svoje poslan«tvo na Balkanu kot nosilka miru ter prosvetnega, gospodarskega in soc n'neea napredka.« V Novem Sadu so se zbrali v nedeljo zaupniki glavnega odbora Nandno radikal ne stranke iz Vojvodine Ker so se kon ference udeležili tud; pristaši n prijatelji ministra pravde dr Laze Markoviča je prišlo do sporov in velikega hrupa Ko je podpredsednik glavnega odbora bivši minister M iša Trifunovič končal sedanja vlada hodi isto pot kakor so jo hodile njene predhodnice Radikali so bili zaradi tega že deset let v opoziciji Tudi danes še ni svobode tiska, svobode govora in zborovanj in drugih političnih svoboščin Ostro ie dalje napadal razpis senatsk:h volitev potem pa prešel na sporazum in med drugim dejal: »Vsi smo bili za sporazum «n smo zanj še tudi danes. Radika'na stranka je v celoti za sporazum s Hrvati in ni v njenih vrstah niti enega človeka ki bi bil proti. Mi smo bili prvi. ki smo se sporazumeli z dr. Mačkom ter šli z njim skupaj dvakrat na volitve. Znano vam je tudi. da smo pred sklenitvijo sporazuma z največjim veseljem pozdravili dr. Mačka, ko je prišel v Beograd. Po sklenitvi sporazuma med g. Cvev kovičem in dr. Mačkom smo javno izjavili, da bomo počakali, kako bodo sporazumu izvajali in ga šele potem ocenjeval* Danes nas upravičeno vprašujete, kako stalifče imamo do izvajanja sporazuma Na to vam morem odgovoriti samo eno. da s sk^bio gledamo na razvoj vsega ln mislim, da z nami tudi mnogi drugi.« Miša Trifunovič je nato obširno govoril o potrebi uvedbe samouprav, za katere se je radikalna stranka vedno borila Ob zaključku svojega govora je dejal, da je radikalna stranka pripravljena sprejeti nazaj vse svoje stare člane, ki so jo zapustili zadnjih deset let. Nikdar več pa ne bo sprejela v svoje vrste Milana Stojadmoviča in njegovih drugov, kakršni so bili Djura Jan-kovič, Stošovič itd.« Tudi v JRZ stranka ne bo šla. S konference pristašev Narodno radikalne stranke, je odšel minister pravde dr. Lazar Markovič s priiatelji v hotel »Svobodo«, kjer so najpreje izvolili začasni akcijski odbor za Vojvodino. Nato je bila sprejeta resolucija, ki zahteva sklicanje širšega glavnega odbora Narodno radikalne stranke. Resolucija je bila poslana šefu stranke s prošnjo za nujno intervencijo, ker so volitve v narodno skupščino na pomolu Minister dr. Markovič je v svojem govoru obžaloval dogodke na konferenci Narodne radikalne stranke. Povzročil jih je po njegovem mnenju Miša Trifunovič, ki ni pristal na to. da bi govorili samo zaupniki iz Vojvodine, člani glavnega odbora pa samo poslušali. Nato je dr. Markovič nadaljeval: »Za svojo osebo sem prepričan, da morda ni vse dobro, kar delam. Mislim pa, da s svojim delom koristim srbskemu narodu, in bi dal takoj ostavko na svoj ministrski položaj, če bi se prepričal, da z mojim delom narod ni zadovoljen. Odkrito :n jasno vam rečem že danes, da bodo prihodnje volitve popolnoma svobodne. Pri teh volitvah bo moral reči vsak državljan svojo besedo. Te volitve bodo odločile usodo naše države. Sporazum, ki je bil sklenjen s Hrvati, bo morala naknadno odobriti novo izvoljena narodna skupščina Danes so prilike take, Po sklepu za poživitev dela v vseh občinskih organi zacijah je predsednik zborovanja zaključil shod. Beležke Kdaj bodo volitve Beograjska »Politika« pravi v neki beležki, da se zadnje čase mnogo razpravlja in govori o bližnjih volitvah v hrvatski sabor. Med drugim piše: »Zatrjujejo, da je načrt volilnega zakona za hrvatski sabor že gotov in da ga je izdelal sam dr. Maček. Naglaša se tudi, da ni nobenih ovir za razpis volitev v hrvatski sabor in da bi se lahko vršile ne glede na volitve v narodno skupščino. Na drugi strani pa pravijo, da se morajo izvesti volitve v logičnem redu. Ti krogi mislijo, da bi morale biti najprej volitve v narodno skupščino in potem šele v hrvatski sabor. Zato smatrajo, da je sedaj najbolj nujno vprašanje volilnega zakona za narodno skupščino. Predsednik vlade v moravski banovini Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič se je mudil v soboto m nedeljo v svojem domačem kraju Nišu. Imel je več razgovorov s tamkajšnjimi činitelji JRZ. Včeraj zjutraj se je vrnil v Beograd. Kakor pa da moramo Srbi misliti prvenstveno na to, ! Podajo beograjski listi, pričakujejo v „11. « , • , m/vrotralzi Vvonrvrw ni aa J_ s kakimi močmi bomo zastopani v novi narodni skupščini. Ako se radikali ne združimo sedaj, potem bomo pri volitvah po-tolčeni in v imenu srbskega naroda ne bo govorila Narodno radikalna stranka« Obširno je pojasnjeval dr. Markovič vzroke svojega vstopa v vlado g Cvetkoviča in izjavil, da bi takoj izstopil iz vlade, ako bi opazil, da vlada ne misli resno izvajati demokratizacije našega političnega življenja. Končno je še sporočil, da mu je poverjena izdelava načrta za novi volilni zakon, ki bo zajamčil tajne in svobodne volitve ter proporc. Organizacija JNS na Ljubljanskem barju V soboto zvečer je bil v prostorih gostilne Vrbinc na Barju občni zbor tamo-šnje ljubljanske krajevne organizacije JNS. Vodil ga je dosedanji predsednik organizacije g. Rudolf žitnik, ki je podal tudi obširno poročilo o delu organizacije, pri čemer se je zlasti ponudil pri decembrskih skupščinskih volitvah, zaradi katerih je bilo več uglednih članov organizacije preganjanih in kaznovanih. Izvajanja predsednika žitnika, ki so ostro obračunavala z režimom dr. Milana Stojadinoviča, so zborovalci, ki so napolnili vse prostore gostilne, ponovno prekinjali s krepkim odobravanjem. Za predsednikom je podal kratko blagajniško poročilo blagajnik g. Janez škraba. V imenu revizorskega odbora je poročal in predlagal razrešnico revizor Lenart. Sledile so volitve novega odbora, ki bo imel zaradi velikega teritorija organizacije poseben pododbor za južni del Barja. Volitve so bile soglasne ter so zborovalci s posebnim zadovoljstvom vzeli na znanje izvolitev predsednika krajevne organizacije Ivana Vrblnca in predsednika južnega pododbora posestnika Josipa Magušarja, kakor tudi podpredsednikov Jakoba Vidmarja, Franca Juvana in Janeza Škrabe. V nadaljnji odbor so bili izvoljeni naslednji gospodje: tajnik: Cesar Josip, tajnikov namestnik: Klemenčič Leon, blagajnik: škafar Feliks, blagajnikov namestnik: Zelnik Dolfe, odborniki: Melik Franc, Vidmar Albin, st. Vidmar Albin, ml. Mazi Ivan, škraba Janez, Pozaršek Jože. Varo-ga Janez, šerjak Matija. Kramar Janez, Podlipec Franc, Knez Franc, Jankovič Stane, Melik Franc. ml. Nadzorni odbor: Kri-žman Alojz, Krošelj Anton, Vavtar Avgust. V pododboru za južno Barje so gg. tajnik: Pogačnik Drago, tajnikov namestnik Uršič Franc, blagajnik: Janežič Janez, blagajnikov namestnik štanfelj Alfonz, odborniki: Roš Lojze, Indof Maks, Grzi-nič Marko, Ravnikar Franc, Trupej Franc. Menart Ivan, Križ Drago, žitnik Rudolf, Lužar Ivan, Vider Rudolf, Masle Andrej, Cešnovar Josip. Nadzorni odbor: Carman Jože in Kvas Franc. Izvršni odbor tvorijo gg. Vrbinc Ivan, Vidmar Jakob, Megušar Josip, škraba Janez, Juvan Franc, Cesar Josip, škafar Feliks, Pogačnik Drago in Janežič Janez. j Po volitvah se je oglasil k besedi predsednik sreske organizacije JNS za mesto Ljubljano dr. Albert Kramer, ki je poro- , čal o notranje in zunanje političnem po- | ložaju. S posebnim pritrjevanjem so sprejeli zborovalci na znanje njegov poziv k slogi in discipliniranemu nastopu vseh naprednih ljudi, med katerimi so bili vrli Barjani vedno v najtežjih časih prvi ln najbolj odločni borci. Tudi tokrat so zdru- moravski banovJii, da se bo predsednik vlade prihodnje dni zopet vrnil v banovino ter obiskal več krajev, predvsem Kra-gujevac in Kraljevo. Konference o izgraditvi banovine Hrvatske Poročali smo že o posvetovanjih, ki so bila zadnie dni preteklega tedna v Zagrebu in ki so veljala nadaljnji izgradnji banovine Hrvatske. To pot je šlo predvsem za finančne zadeve, zato je s podpredsednikom vlade dr. Mačkom prispel v Zagreb in prisostvoval posvetovanjem tudi finančni minister dr. šutej s svojim pomočnikom dr. Filipančičem. Ta je še posebej konferiral s predstavniki banske oblasti o organizaciji finančne službe na Hrvatskem, ker spada odslej tudi ta v delokrog banovine Hrvatske. V nedeljo zvečer sta se dr. Maček in minister šutej odpeljala nazaj v Beograd. Tam sta imela včeraj dopoldne najprej sestanek z ostalimi hrvatskimi ministri v hotelu Bristol, od koder so potem vsi odšli v kabinet ministra brez portfelja dr. Konstantinoviča. Tja so prišli tudi drugi zainteresirani ministri. Posvetovanja so veljala nadaljnjemu prenosu poslov z ministrstev na bansko oblast v Zagrebu. Dr. Krnjevič prvič v Beogradu Glavni tajnik HSS dr. Juraj Krnjevič je kakor nam iz Zagreba poročajo, včeraj odpotoval skupaj s pomočnikom finančnega ministra dr Filipančičem v Beograd To je prvi obisk dr. Krnjeviča v Beogradu po povratku iz prostovoljne emigracije, pa ie zato vest o njem zbudila zanimanje čeprav gre pri obisku le za poslovne zadeve v zvezi z izgradnjo banovine Hrvatske. O uradniških plačali Beograjsko »Vreme« je v nedeljski številki objavilo, kakor je zatrjevalo, iz »dobro poučenih«, torej iz vladnih krogov vest, da se namerava vlada v kratkem lotiti temeljite reforme našega uradniškega problema Finančni minister dr. Šutej že izdeluje potrebne zakonske načrte, ki bodo prinesli znatno zboljšanje materialnega položaja državnih nameščencev. To povišanje bo izvedeno z uredbo v mejah naj-več^h možnosti državne blagajne. Vest je vzbudila veliko pozornost, saj velia »Vreme« po izvršeni spremembi v svojem vodstvu zopet za glavno vladno ?la.rlo Sinoči pa je službena Agencija Avala objavila naslednje obvestilo iz finančnega ministrstva: »Vreme« ie 29 t. m priobčilo vest, da vlada proučuje uradniško vprašanje in raTiravlia o motnosti zvišanja prejemkov državnih ush^b^ncev Poročno pravi da-lie da ima finančni minister dr. Juraj i7doiqt' predlog za spremembo uradniškega zakona ker se ie načelno soglasje o t°m že do^eelo. To vest. pravi list, je uredn'5tVo,obiavilo na podlagi informacij iz »dobro poučenih kropov« Finančni minister ni dal nobenih informacij o tej stvqr' in mu tudi ni nič znano o tem, kar piše omenjeni list »Na Balkanu ničesar brez Italije" Znana italijanska zunanjepolitična revija »Relazioni Internazionali«, ki je polsluž-benega značaja, piše v svoji zadnji številki na uvodnem mestu o sklenitvi ankar- Zahteve slušateljev tehniške fakultete Na članskem sestanku, ki ga je sklicala Zveza strokovnih klubov tehniške fakultete v Ljubljani, je bila sprejeta resolucija, ki je bila dostavljena vsem pristojnim ministrom, dekanom in klubom slušateljev tehniških fakultet v državi ter seveda univerzitetnim oblastvom v Ljubljani. Resolucija pravi: Slušatelji tehnike na univerzi v Ljubljani zahtevamo: 1. a. Gradnjo rudarskega oddelka, b. Načelno odobritev prvega, drugega, tretjega, četrtega semetra fužinarskega oddelka v letu 1940/41, petega, šestega, sedmega, osmega semetra v letih 1942/43 in 1943/44. c. Povečanje dotacij na rudarskem oddelku za 100%. 2. a. Gradnjo elektrotehniškega oddelka, b. Povečanje dotacij za 200% na elektrotehniškem oddelku. 3. Gradnjo centralnega poslopja tehniške fakul 'ete. 4. a. Cim hitrejšo izgradnjo kemičnega oddelka, b. Ustanovitev stolic, ki bi omogočile večjo tehnološko izobrazbo naših kemikov, c. Povečanje dotacij na kemičnem oddelku za 300%. 5. a. Odobritev petega, šestega, sedmega, osmega semetra strojnega oddelka, b. Povečanje dotacij na strojnem oddelku. Uredba naj se čim prej spremeni na podlagi naših spreminjevalnih zahtev, ki so predložene, tako da bo odgovarjala potrebam slovenskih študentov tehnike in potrebam slovenske univerze. Takojšnjo zgraditev neodvisne akademske menze in neodvisnega akademskega doma Takojšen podpis vseh licitacij za gradnje poslopij tehniške fakultete v Ljublja-ter odobritev obljubljenih kreditov. Požar je uničil Jalenovo žago Kranjska gora, 30. oktobra. Nekako sredi pota med Kranjsko goro ter Podkorenom so bušill v soboto v zgodnjih jutrnjih urah proti nebu ogromni ognjeni zublji, ki so močno razsvetljevali okolico obeh letoviških krajev kljub temu, da je besnel močan snežni vihar. žrtev požara je postala Jalenova žaga ter lično stanovanjsko poslopje, ki je bilo v neposrednem stiku z žago samo. O požaru samem nam je podal potrebna pojasnila g. Oman Franc, ki je usodno noč no-čeval na žagi poleg preddelavca Pristova Matevža ter mizarja Zahojnika Franca. Prvi je opazil požar Zahojnik okoli 2. ure v jutro, v tem času je še vedno miza-ril v pritličju stanovanjske hiše, sicer je delo na žagi stalo celo noč. Ves prestrašen je poklical v sosednji sobi spečega Omana, nakar sta pohitela pred žago, kjer se jima je nudil kaj žalosten prizor. Vsa žaga je bila zajeta v en sam plamen, ki pa je že pričel lizati zidano stanovanjsko hišo. Z močnimi kriki sta prebudila Pri-stovo družino, ki je bila nastanjena v zgornjih prostorih in katerim je tudi grozila neposredna življenjska nevarnost zaradi močnega požara. Oman je pohitel nato bos in v samih spodnjicah ter v snegu do bližnje železniške čuvajnice ter priklical čuvaja Kuralta in ženo, da sta hitela z njim na kraj nesreče. Pred 3. uro so prihiteli na kraj požara kranjskogorski gasilci pod vodstvom poveljnika g. Antona Berceta. žal pa je njihova motorka odpovedala in ni stopila v akcijo. Za njimi so prišli gasilci iz Podkorena pod načelstvom g. Gregorija. Njihova motorka je takoj stopila v akcijo ter odlično delovala. Vendar pa vodeni curki niso mogli več zaustaviti silnega požara, ki je z vso svojo močjo zajel tudi stavbo. Z velikim naporom se je dalo le deloma očuvati nekaj hlodov, pri čemer je tudi sodelovala rateška gasilska četa, ki je prihitela ob pol 7. uri na mesto požarne katastrofe. žalosten je pogled na pogorišče Jaleno-ve žage, kjer je ostalo od vsega bogatega imetia le nekaj obžganih zidov in hlodov. Površno cenijo škodo na pol milijona din. Občutno škodo pa je prizadejal požar tudi preddelavcu Pristovu, kateremu so pogorela vsa živila, oprava, obleka, perilo in razne druge pritikline. Kako je požar nastal, do danes še ni bilo mogoče ugotoviti, ni pa izkliučeno, da je bil ogenj od zlobne roke podtaknjen. žili svoje sile okoli svoje krajevne organi- ■ , , . , m ... . zacije JNS ter odstranili vse razlike v gle- J skega Pakta med Turčijo, Anglijo m Fran-danju na nekatere lokalne probleme. I tclJa Revija poudarja med drugim, da ta Pred zaključkom zbora so zborovalci še I trozvezai italijanskega javnega mnenja m Naše gledališče DRAMA Torek, 31.: Hudičev učenec. Izven. Znižane cene od 20 din navzdoL Sreda 1. novembra: Antigona. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Četrtek, 2.: Striček Vanja. Premiera. Premierski abonma. Petek, 3. ob 15.: Kacijamar. Dijaška pred-staiva. Globoko znižane cene od 14 din navzdoL Sobota, 4.: Striček Vanja. Red B. OPERA Torek, 31.: Glumač Matere božje. Red A. Sreda, 1. novembra: Trubadur. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Četrtek, 2.: Boris Godunov. R6d Četrtek. Gostuje Josip Križaj. Petek, 3.: Kogojeva akademija. Izven. Sobota, 4.: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene od 30 din navzdoL izrekli svoje priznanje in zahvalo dosedanjemu predsedniku organizacije Rudolfu žitniku za njegovo delo v korist in napredek organizacije in Barjanov. V znak priznanja so ga soglasno izvolili za častnega predsednika organizacije, za kar se jim je g. žitnik toplo zahvalil. Zborovanje JNS v Konjicah Preteklo nedeljo je sklicala sreska organ zacija JNS za konjiški srez zborovanje v Narodnem domu v Konjicah. Pristaši stranke so napolnili dvorano. Zastopane so bile vse občinske organizacije JNS. Zborovanje je votSJ g. Ciril Žagar, ki je po uvodnih besedah dal besedo bivšemu narodnemu poslancu g. Milanu Mravljetu. Govornik je v poldrugournem govoru obrazložil notranji in zunanji politični položaj Jugoslavije in se zlasti dolgo zadržal pri sporazumu dr. Maček — Cvetkovič. Podrobno je opisal težki položaj slovenskega kmečkega ljudstva. Na koncu je pozval vse pristaše stranke in vse napredne ljudi na deželi, naj delujejo neumorno i na združitvi vseh najgredjiih sil v Slovenl- presenetila. Italija se kot sredozemska in balkanska sila zadovoljuje s tem, da ugotavlja to dejstvo. Glede namer in interesov Italije se je v zvezi s sklenitvijo ankar-skega pakta napisala in izrazila marsikatera domneva, toda vse so enostranske in za sedaj še preuranjene, to toliko bolj, ker se položaj niti od daleč še ne more označiti za jasen in razčiščen. Ankarska pogodba ima med drugim zelo očiten namen. da vključi Turčijo v vzhodno ob-kroževalno fronto. Da ne bo nesporazumov, moramo opozoriti, da so na balkanskem področju italijanske pozicije, ki odgovarjajo že po svetovni vojni priznanim naravnim pravicam, odobrenim tudi od albanske ustavne skupščine. Položaj Italije v Albaniji ni samo gospodarskega značaja. Albanija je združena z rimskim imperijem s personalno unijo in je tako Italija postala prva balkanska sila. Zato se na Balkanu ne more ničesar zgoditi brez Italije._ Postani in ostani član Vodnikove druihe! MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 31.: Navihanka. Premiera. Sreda, 1. novembra: Hlapec Jernej in njegova pravica. Znižane cene. četrtek, 2.: Celjski grofje. Red C. Sokol Sokol I. Bratje in sestre Sokola I sena dan 1. novembra vsako leto poklonijo v obliki posebne svečanosti spominu vseh bratov in sester, umrlih v času od ustanovitve društva pa do danes. Svečanost bodi izraz društvene hvaležnosti za delo in zvestobo Sokolu, mladini pa izpodbu-da, da vztraja na poti idejnega življenja za splošno korist. Vabimo vse "»Tate in sestre, da prisostvujete svečanosti, ki bo na Taboru v sredo 1. novembra ob pol 14. uri. Po svečanosti odidemo na pokopališče. Napredovanje Beograd, 30. okt. p. Napredovali sta -eb po sloralnicah Jutra. 29155-2 Prodajni žensko zimsko jopo dobro ohranjeno, (rujavo) prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28871-6 Železno peč (lito, kakor v vojašnicah), kupimo za mokre delavni-ške prostore. Naslov: telefon 23-43.. 29207-7 Ford — limuzino, 8 cilindrsko, brezhibno ohranjeno VVinderer — limuz. 4 cilindrsko, najnovejši model ugodno proda za stopstvo DK\y. J. Lov-še, Tyrševa cesta 35 28988-10 Sostanovalca stalnega, sprejmem v lepo opremljeno sobo z elektriko za 125 din mesečno s perilom. — Medvedova 8-II levo., tik gor. kolodvora. 29209-23 Sobo s hrano in vso oskrbo za dve osebi, takoj oddam. Sv. Jakoba trg 5. 29208-23 Komfortno sobo elegantno opremljeno, od dam eni ali dvema osebama. Nebotičnik, V. nadstr, 29202-23 Sobo zračno in solnčno, prazno ali opremljeno, oddam 1 novembra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29231-23 Sobo poseb. vhodom, opremljeno z 2 posteljama, odam na Taboru št. 5, II. vrata 8. 29225-23 10 vagonov cepanic lepih, suhih proda takoj Brvar Jakob, Zagorje ob Savi, Dolenja vas 50. 29223-15 Vloge Kmetske posojilnice ljublj. večje ali manjše zneske — proda Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ul. 12. 29234-16 Parcelo ali vilo kupim v severnemu delu Ljubljane, najraje za Bežigradom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina 376«, 29091-20 Stanovanjsko hišo r Ljubljani, prodam za 350.000 netto donos 35.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rentabilno«. 29226-20 2-sobno stanovanje odda 1. novembra Aleksander Oblat, trgovec s čevlji, Ljubljana, Sv. Petra c. 18. 29229-21 Enosobno lepo in solnčno stanovanje v pritličju nove vile takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29230-21 Upokojenki oddam prijazno sobico in kuhinjo za 250 din sredi mesta — za postrežbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29228-21 Lepo, veliko sobo opremljeno ali prazno, oddam v centru. Tyrševa 15, II. desno (Evropa). 29237-23 Sobo lepo opremljeno, s souporabo kopalnice, blizu glav. kolodvora, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29240-23 Prazno sobo prostorno, sončno, s po seonim vhodom ln souporabo kopalnice oddam stalnemu gospodu s 15. novembrom. — Ogled v nedeljo dopoldne, ob delavnikih od pol 1. dalje. FiignerJe-va ui. 6-III., levo. vogal Ilirske ulice. 28959-23 UJf Vabilo na redni občni zbor Kmei-ko-obrtne hranilnice in posojilnice v Dravogradu, kateri se vrši v nedeljo dne 5. novembra 1939 ob 13. uri popoldne v gostiUfi Wolf v Dravogradu. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. Poročilo načelstva in nadzorstva, 3. čitanje in odobritev računskega zaključka, 4. Volitev 2 članov načelstva, 5. Volitev nadzorstva, 6. Določitev obrestne mere, 7. Slučajnosti.. Ako ob določeni uri ne bi bilo navzočih zadostno število članov, se vrši pol ure pozneje nov občni zbor, ki bo sklepal ob vsakem številu članov. Načelstvo. 29206-31 Od Vas je odvisno, da fanate obleko vedno kot novo ato Jo pustit« redne kemično čistiti al) barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Tlnie« — tolika [niča X PREMOG KOKS — DRVA nudi !. Pogačnik BOHORIČEVA 5. Telefon 20-59. Postrežba brezhibna. Tovarna keksov potrebuje perfektnega mojstra za kekse za samostojno vodstvo v izdelovanju keksov. — Ponudbe s prostim prepisom spričeval zlasti potrdilo o dosedanjem zaposlenju poslati na »Sedmo silo«, Beograd«, Franko-panova 28, pod šifro »KEKS-MAJSTOR«. 1 " —- ———_ _ _ -—— _ ——— -— —- -— —- Zastopnika s prakso vinske stroke za Ljubljano in okolico IŠČE renomirana tvrdka, uvedena v Sloveniji. — Samo prvovrsten zastopnik naj pošlje ponudbe na oglasni oddelek lista pod »br. 2500«. Iz Zagorja z— Zborovanje rudarjev. Zborovanje rudarjev, ki ga je JZZ sklicala v nedeljo dopoldne v kinu Triglav, je bilo spet slabo obiskano. Predsednik Ustar je upravičeno pograjal nezanimanje rudarjev, ki zdaj slučajno dobro zaslužijo, v resnici pa je pray ta čas treba skupnega pogovora o vseh važnih zadevah, ki jih je prinesel čas.^ Poleg nastajoče draginje je treba posvečati mnogo pozornosti socialni zakonodaji, da ne izgubimo tega, kar si je delavstvo doslej priborilo. Za njim je govoril zastopnik centrale Jurač iz Celja. Obširno je opisal težko delo onih. ki so delavstvu priborili razne socialne institucije, a te ustanove so v nevarnosti, ker v njih ne gospodarijo delavci sami. Seveda, če bi takšne ustanove mogle delavcem zagotoviti dosmrtno zaposlitev, bi delavci kajpak ne bili nezaupni nasproti njih vodstvu. Odločno je treba zahtevati razpis volitev v vse delavske ustanove. Prav zdaj se zastopniki strokovnih organizacij mudijo v Beogradu, zato upravičeno pričakujemo ugodnejše, pravičnejše bodočnosti k azino Pričetkom leta 1940. oddamo v večleten najem povečano in preurejeno tovarniško restavracijo na -Jesenicah. Le seriozni interesenti naj se z lastnoročnim življenjepisom (ob navedbi družinskih in premoženjskih razmer, strokovnih izpričeval tn znanja jezikov) obrnejo na naslov: Kranjska industrijska družba, Jesenice-Fužine, Id jim bo nato poslala razpis s podrobnimi pogoji. ŠPORT Dodatek k nedeljskim dogodkom Prvenstvo LNP v številkah STROJI « x I NAJNOVEJŠI OTROŠKI VOZIČKI MOTORJI TRICIKLI ŠIV. STROJI s N DELI Sobo s strogo posebnim vhodom, lepo opremljeno, v centru mesta, za stalno, od 1. decembra t. 1. išče mlad in resen gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Nov«. 29211-23a Sobico išče gospod v mestu ah bližnji okolici. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Topla«. 29052-23a IGRACNI VOZIČKI, SKIROJI, AVTOMOBILČKI, KOLES. TRIBUNA F.B.L. LJubljana, Karlovška c. 4 Podružnica: Maribor, Aleksandrova 26 — Ceniki franko. Kakor je že obširno poročalo ponedelj-sko »Jutro«, je bilo preteklo nedeljo oddanih 16 prvenstvenih točk v I. razredu vseh treh skupin, pri čemer pa je le treba pristaviti, da sta točki iz Murske Sobote, ki naj bi jih bila dobila Mura brez boja od Rapida, še sporni. Mariborska enajstorica ta tudi delegirani sodnik so namreč prepozno prišli na igrišče, pa je zato eden navzočih saveznih sodnikov ta dejstva ugotovil ta tekmo po določenem času od-žvižgal. Zadnjo besedo glede te tekme bo seveda izrekel LNP in zato bomo v danes objavljenih tabelah počakali na to odločitev. V ostalem se vrstni red v posameznih skupinah — razen v celjski — ni bistveno spremenil. Na vrhu ljubljanske skupine so v istem vrstnem redu ostali Mars, Bratstvo in Kranj, na čelu mariborske skupine pa je še dalje CSK, na drugem mestu pa železničar, medtem ko se je moral Maribor umakniti Gradjanskemu. V celjski skupini so se Celjani z visoko zmago nad Atletiki povzpeli na prvo mesto in si še lepo popravili razliko golov. Prvenstvene tabele so do prihodnje nedelje take-Ie: Ljubljanska skupina Mars 8 7 0 1 20:12 14 Bratstvo 8 6 0 2 31:16 12 Kranj 8 4 3 1 23:15 11 Jadran 8 3 2 3 20:18 8 Hermes 8 2 2 4 20:19 6 Reka 8 1 3 4 13:21 5 Disk 8 1 2 5 22:30 4 Svoboda 8 1 2 5 10:28 4 f Mestn ou greon, cavoo Občini Uubliao* Opremljeno sobo zračno, s posebnim vhodom iščem v bližini centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospod«. 29232-23a Dvosob. stanovanje oddam v I. nadstr. Istotako oddam lokal na dvorišču, za mirno obrt. Ogled od 13. do 15. ure na Karlovski cesti 2. 28881-21 £ Dve stanovanji enosobno in dvosobno s kopalnico v isti hiši iščemo za takoj ali za dccem-ber. Najraje bi vzeli v najem manjšo hišo z dvema stanovanjema. Ponudbe na ogl. odi Jutra pod šifro »Družinici«. 29204-21a Prazno sobo poseben vhod in ne pritlično, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoj iščem«. 29219-23a Ujetnika v deželi lam 14. »Če natančneje premišljujem o stvari,« je doktor nadaljeval, »se nehote spomnim pripovedovanja starega mongolskega učenjaka. Ta mi je pravil o skritem svetišč-nem mestu, ki so ga pred mnogimi stoletji zgradili vojščaki slavnega tatarskega vojskovodje DžingIskana. Naveličani večnih roparskih odprav, so se z večino plena umaknili v ta nedostopni gorski svet In ustanovili duhovniško državico. Podoba je, da so se kaj dobro skrili. Gotovo je bil strah pred maščevanjem srditega kana vzrok, da so si izbrali takšno skalno gnezdo. Po strmih stenah, ki naju obdajajo z vseh strani, bi sodil, da sva v žrelu ugaslega ognjenika.« _ Šivalni stroji Phoenis, Veritas, Viktoria, šivajo naprej, nazaj, vežejo in krpajo. — Na ugodne obroke. Stare stroje vzamemo v račun. Nova trgovina, Tvrševa 36, nasproti Gospodarske zveze 29051-29 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE - juvelir, Ljubljana, Wolfova Vsakovrstno zlato drage kamne, srebro, vsakovrstne antikvitete kupuje po najvišji ceni A. Božič Ljubljana, Frančiškanska 3. 310-36 LNSFRIRAJTE V »JUTRU« f Umrla je naša nadvse ljubljena sestra, teta in svakinja, gospa Serafina Kovač roj. JAMŠEK previdena s tolažili sv. vere. vdova po višjem revidentu drž. železnice v pok. Pogreb blage pokojnice bo v torek, dne 31. oktobra 1939 ob 4. uri popoldne, izpred mrliške veže Zavetišča pokopališče k Celjska skupina Celje 4 3 0 1 16: 9 6 Amater 3 2 10 9: 2 5 Olimp 4 2 11 7: 7 5 Hrastnik 3 10 2 4: 5 2 Atletik 4 0 0 4 3:16 0 Mariborska skupina CSK 6 5 0 1 18: 7 10 Železničar 6 3 12 7: 7 7 Gradjanski 6 2 2 2 10:16 6 Rapid 5 2 0 3 8: 8 4 Maribor 6 2 0 4 11:13 4 Mura 5 113 6: 9 3 sv. Sv. Jožefa Križu. na Vidovdanski cesti na LJUBLJANA, dne 30. oktobra 1939. Žalujoči ostali še nekaj o srbski ligi Tudi v srbski ligi je bil preteklo nedeljo spored popoln in so ostala do konca jesenskega dela tekmovanja neodigrana še tri kola. Srečanja v VI. kolu niso prinesla velikih senzacij, vendar pa velja kot posebnost omeniti dvoštevilčno zmago BSKa nad Bat'o in pa — čeprav tesno — zmago Vojvodine na beograjskem terenu. Sarajevska Slavija, ki se je zadnje nedelje držala odlično, je morala drugič kapitulirati — pred Skopljanci v Skoplju. Vrstni red v tabeli, je ostal — vsaj na vrhu — pri starem; slika tabele je do prihodnjič naslednja: Posebna obvestila se ne izdajajo. f BSK 6 5 0 1 29: 6 10 Jugoslavija 6 4 2 0 19: 8 10 Slavija (S) 6 4 0 2 18:10 8 Jedinstvo 6 3 2 1 14:11 8 Gradjanski (S) 6 4 0 2 14:12 8 Vojvodina 6 2 2 2 11:15 6 j Bat'a 6 2 1 3 11:20 5 ! ŽAK 6 1 0 5 11:16 2 Bask 6 0 2 4 5:12 2 Zemun 6 0 1 5 7:29 1 Ligaški spored za prihodnjo nedeljo S tužnim srcem javljamo vsem prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni oče, oziroma stari oče, gospod ANDREJ veleposestnik v Mariboru dne 29. oktobra 1939 mirno zaspal v 83. letu starosti. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 31. oktobra ob 16. uri, izpred kapele mestnega pokopališča v Pobrežju na frančiškansko pokopališče. Sveta maša zadušnica se bo darovala 2. novembra 1939 ob pol 9. uri v frančiškanski župnijski cerkvi. MARIBOR, dne 30. oktobra 1939. Žalujoč! ostali Industrija platnenih izdelkov d. d., Jarše naznanja, da je nenadoma preminul njen dolgoletni zvesti in neumorni sodelavec, gospod Rihard Gottwald tkalski nadmojster Pokojnika spremimo na njegovi zadnji poti v torek 31. oktobra 1939 ob 4. popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Domžalah. Ohranili ga bomo v lepem in častnem spominu. Jarše, dne 30. oktobra 1939. Ravnateljstvo Prijatelji nogometa bodo imeli velik dan tudi še prihodnjo nedeljo dne 5. novembra, kajti tudi ta dan bo v obeh ligah na sporedu nič manj kakor 9 tekem. V hrvatsko-slovenski ligi bodo odigrali že prvo povratno kolo po naslednjem razporedu: v Ljubljani: Ljubljana—Gradjanski, v Zagrebu: Hašk—Split, v Osijeku: Slavija— Concordia in v Varaždinu: Slavija (V)— Sašk. (Peta tekma iz X. kola bo po dogovoru med Hajdukom in Bačko odigrana že na jutrišnji praznik.) V srbski ligi je spored v VH. kolu naslednji: v Beogradu: Jedinstvo—Vojvodina in Jugoslavija—Gradjanski (S), v Subotici: ZAK—BSK, v Sarajevu: Slavija—Zemun in v Borovu: Bat'a—Bask. Nov red v drsalni zvezi Preteklo soboto in nedeljo so v Zagrebu na novo organizirali tudi naš drsalni šport. Najprej so ustanovili hrvatsko drsalno zvezo, v kateri so zastopam vsi zagrebški klubi, v teku nedelje pa še posebej »vrhovno drsalno zvezo kraljevine Jugoslavije«. Za predsednika nove zveze je bil izvoljen član Haška Vladimir šuput, kot podpredsednik je v tem odboru tudi zastopnik Ilirije g. Betetto, v tehničnem odboru pa bivši savezni tehnični referent g. Vo-dišek iz Ljubljane. Preureditev prejšnjega drsalnega saveza v Vrhovno drsalno zvezo za vso državo je več ali manj v redu, popolnoma drugačna pa je situacija glede ustanovitve treh narodnih zvez, in sicer iz razloga, ker drsalni šport gojijo le maloštevilni klubi, v nekaj mestih, med njimi kot najbolj vidna ljubljanska Ilirija. Zanjo seveda ni nobene potrebe, da bi vzdrževala še posebno slovensko drsalno zvezo in zato so Zagrebčani mnenja, naj kar pristopi v hrvatsko zvezo. Vsekako je takšna reorganizacija komaj več kakor — korak iz dežja pod kap. • Kakor smo izvedeli lz zelo zanesljivega vira, je naš odlični metalec kopja Darko Mavsar zapustil svoj dosedanji klub SK Planino in se vpisal v zagrebški Hašk. O vzrokih tega prestopa dozdaj niso znane podrobnosti. Še nekaj o občnem zboru naših atletov Na nedeijsKeaa izieanem oočnem zboru »Jugosl. atletskega saveza«, se je vršila glavna borba predvsem okoli teh štirih točk: 1) spremembe naziva vrhovnega atletskega foruma, 2) spremembe pravil, 3) vprašanja prenosa saveza iz Zagreba in 4) volitve novega odbora. Kakor je bilo objavljeno že v ponedelj-ski izdaji »Jutra«, je glede imena prodrl predlog delegatov iz Zagreba in se vrhovni atletski forum sedaj imenuje »Atletski savez kraljevine Jugoslavije«. Pri tem bi opomnil samo, da je bila ta sprememba gotovo brez vsake stvarne podlage in je zato tudi na skupščini naletela na precejšen odpor. Zahvaliti pa se imajo zagrebški d*> legati za zmago svojega predloga samo delu slovenske »opozicije«. Kar se tiče novih pravil, so bili stavljeni trije predlogi: zagrebški, ljubljanski in beograjski. Ker pa je bil beograjski predlog skoraj enak zagrebškemu, so zagrebški delegati odstopili od svojega ter glasovali za beograjskega, s čimer so seveda pokopali ljubljanskega. Nova pravila, ki jih je sestavil g. Simič, iz Beograda se glase: »1. Obstoja Atletski savez kraljevine Jugoslavije in trije narodni savezL 2. Ime in sedež novega saveza naj izbere ta občni zbor. 3. Izbere naj se začasni vrhovni forum, ki bo obstojal iz predsednika in treh delegatov vsakega narodnega saveza, ki jih ti narodni savezi delegirajo. 4. Pristojnost tega vrhovnega foruma obstoji v tem, da sestavi pravila »Atl. saveza kraljevine Jugoslavije«, najdalj v teku treh mesecev. Začasni vrhovni forum mora takoj, ko izgutovi nova pravila, sklicati redni občni zbor »Atl. saveza kraljevine Jugoslavije«. 5. Občni zbor »Atl. saveza« sestavljajo trije predstavniki vsakega narodnega saveza, ki se morajo do te dobe ustanoviti, kolikor še niso ustanovljeni. 6. Ta redni občni zbor naj izbere predsednika atletskega saveza, ki naj z delegati predstavnikov vseh treh narodnih sa-vezov, tvori odbor atletskega saveza. 7. Začasno izbrani atletski savez je pravni naslednik JAS. Spremembe so torej zelo temeljite, vprašanje pa je seveda, ali dooo razvoju jugoslovenske atletike kaj koristile in ali ni vse samo prehodnega značaja. Omembe vredna na tem občnem zboru je še posebej neenotnost delegatov slovenskih klubov in sicer v stvareh, ki se tičejo vse slovenske atletike. To opozicijo sta tvorila; zastopnik ljubljanske »Ilirije« g. Safošnik ter g. Jenko iz Maribora, ki je zastopal »železničarja« in »Maratona«. Ta dva delegata sta imrla stalno stike z delom zagrebških delegatov in sta s svojim stališčem, ki je temeljil na čisto osebnih ambicijah in raznih obljubah, ki pa niso klubom, ki sta jih zastopala, prav v nobeno korist, povzročila, da so vsi predlogi delegatov slov. klubov propadli! človek skoraj ne more razumeti, kako sta mogla n. pr. glasovati proti predlogu slov. delegata glede spremembe pravil, ki so bile za nas gotovo povoljnejše, kakor one g. Simiča iz Beograda. Dvomimo pa tudi, da so člani klubov, ki sta jih zastopala, sporazumni z njihovim ravnanjem, ki je povzročilo med vsemi slov. delegati splošno nezadovoljstvo. Posebno važno vlogo na zborovanju so imeli delegati beograjskega podsaveza, čeprav jih je bilo samo šest, kajti pri vprašanju prenosa saveza iz Zagreba v Ljubljano, so baš oni odločili, da je ostal savez v Zagrebu. Ta občni zbor se je — kakor rečeno —, končala s popolnim porazom slovenske atletike, seveda za zeleno mizo — na tekali šču smo še zmerom prvi! Vr—Zo. Nemčija se pripravlja na smučarsko sezono. Nemški smučarji se po vsej širni državi že živahno pripravljajo za bodočo zimsko sezono. V Nemčiji nameravajo kljub vojni izvesti številna tekmovanja. Tudi vežbanje smučarskega naraščaja se bo pričelo v polnem obsegu, kajti odličnih učiteljev, kakor n. pr. Gustla Berauerja in Willyja Walcha in drugih je dovolj na razpolago. Tudi vprašanje smučarskega prvenstva je že rešeno. Kakor za vse ostale športne panoge je državni športni vodja tudi v zimskem športu razpisal tako imenovana »vojna prvenstva 1939—1940«. Te prvenstvene tekme bodo v smučanju, umetnem drsanju in hokeju na ledu, pa še posebej v bobu m sankanju. Glede na to novo ureditev bo nemški šport tudi v spremenjenih razmerah obdržal glavne tekmovalce za prvenstvene nastope v vseh omenjenih zimskih športnih panogah. Nemčija štedi V* Z ZlVlll Na odredbo oblasti lovijo po cestah v Lipskem golobe in jih koljejo, ker si hočejo prihraniti pičo zanje. Vsakomesečni »Eintopfsonntag«, nedeljo v berlinski Športni palači, na kateri so v dobrodelne namene servirali jed iz enega lonca in zbirali denarne prispevke za zimsko pomoč, bodo spremenili v »Gaben Sonn-tag«, nedeljo za zbiranje darov. Pogostitve z jedrni iz enega lonca so postale zavoljo sedanjega sistema z živilskimi Kartami nesmiselne. Urejuje Davorin Ravljea, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.