Št. 63.                                       V Goiici, v torck duo 30. julija 1907.                                Letnik IX.
fzhaja vsak torek in Hoboto ob
]0. mi predpoldne. Akopade na ta dnova
praznik izide dan prej ob 6. zvečer. Stane
po poäti prejeman ali v Gorici na dorn
pošiljan celoletno 10 K, polletno 5 K in
Äetrtletno 2'5OK. Prodaja sevGorici v to-
bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah,
Jellersitz v Nunskih ulicah in Le-
ban na Verdijevem tekalisöu po 8 vin.
^^^^^^^^^    ^*                   ^^^K^K^^^            ^H^Hi^^HiB     ^^^^^^^        whbh              ^^^^H^^^             W^PHIMHP ^HBWSf i9'
rr^dništvo in upravni&tvo  se
nahajata   v   «N a r o d n i   t i s karni»,
ulica Vetturini h. St. 9.
Dopise je nasloviti na uredniätvo,
oglase in naročnino pa na upravništvo
>Goric«€. Oglasi se računijo po petit-
vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po
14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po
10 vin. Ako se večkrat liskajo, raču-
nijo se po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni nrednik Anton Bavčar.
Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič).
Odmßvi iz lujine.    I
Ihintij,  mcseca julija 1907.       i
III.
Veseli me, da se ne boata nad eoln-
čno GoriŠko objemala v tihena zadovolj-
stvu sever in jag, med teaa ko bi počivala
pod njima Gorica v mrtvem brezdelja,
veseli me, da se to moje sanjarenje začet-
kom mojih „Odmevov" ne bo vresničilo
in z veseljem pozdravljam snovajoče se
„Kmečke zveze".
Ljndstva, ktero so zbadili volivni
boji bojevani na podlagi splošne in enake
volivne pravice, da se je začelo politično
zavedati in da je začelo polilično mislili,
ne smemo več pnstiti, da bi se pogreznilo
v knltarnega naroda nedostojno politično
odreveneloet in nezrelost. Prvi, glavni
temelji so položeni in mi lahko zidarno
naprej. Zbrati je treba ljudstvo in ga
strniti v organizovano caloto, ki mora
imeti svoj popoln gospodarski, socialen
in političen program. Tam se bo nčilo
naprej, presojati korake svojih zastopni-
kov in zahtevati od njih izvrševanje da-
nih obljab. inaeli bomo potem politično
zrelo ljadstvo, ki se bo zavedalo svoje
veljave kot organizirana celota in ki bo
razamelo pomen demokratizacije. la po-
slanci ki zastopajo tako ljadstvo, ki lahko
pokažejo na organizirane volivce, ki
spremljajo vse njihove korake s kritičnim
očescm, a jim stoje vedno tndi trdno ob
strani, so zavedajo še le popolnoma s v o-
je odgovornostiatndi svoje mo-
či in njihov vpliv se mogočno
pomnoži.
Bodimo praktični in nčimo se iz
zgledov. Vse one stranke ki so —
seveda v politično zrelih krajih — v
sedanjem bojn delovale in agi-
tirale le s sploänimi frazami so
bile poraženo na vsej črti ali
pa vsaj niso dosegle nobenih v i-
dnih vspehov. Zgodilo se je to Vse-
nemcem in splošno vsem liberalnim me-
ščanskim strankam. Pri vseh teh ni bilo
programa, ki bi zajamčil kako vspešao
gospodarsko socialno akcijo, ampak same
puhlice o „vsenemškem cesarstvu", o
„rimski nadvladi" in enakem, in nikjer
nobene organizacije. In na mesto teh so
prišli skoro povsod — socialni demokra-
I tje na krmilo.
Ako človek eamo pomisli.   V okra-
jih, kjer so poprej   domino vali n aj-
z agrizenejši Nemci in  ltalijani in v
j  rekterih slučajih ludi pri  Čehih, pridejo
I  na  površje sccialni  dcmokratje ki se ne
|  boje povdarjati svoje   mednarodno-
i sti. To mora veakega malo osnpniti. Naj-
i bolj narodniokrajivolijointer-
| nacijonalca.   Narodnost   je res eden
najvažnejših saktorjev v naäem knlturnem
živJjenju in   todi   vredna, da  se   človek
zanjo bori na nož. Ali nekaj pa ne sme-
mo  pczablti?Odljudstvamine m o-
' remo zahtevati da bi zapoatavi-
lo na ro d nosti s v oj e e ks is tenčne
I potrebe in zahteve.
i            To bi mogoče zahteval kakšen pre-
:   velik naroden idealist, a človek ki računa
s faktičnimi razmerami,   posebno   a tern,
da je v  čJoveka vedno velik kos egoista,
, gotovo  ki j takega ne bo zahteval. Dokler
;  narod nima nobenih pravic,   dokler pri-
!  prost človek ne more nikjer pri   nobeni
; oblasti nič opraviti s svojo materinäöino,
¦ dokler   je   tedaj   narodncst   eksietenčne
' važnosti za vse   ljudstvo,   je   navdušimo
lahko, da   pozabi na   vse drngo  in   gre
j sä mo za svete narodne pravice. In v ta-
. kih slačajih krati narodai   boj absorbira
! vse naše moči in nobeden ne more zah-
• tevati, da   bi   mi nastopali še s kakänim
natančnim goapodarakim programom. Ko
pa enkrat priprost mož iz naroda doseže
j   vfie kar želi v svojem jezikn,  ko ne Čuti
več tako občatno tujčeve pesti, tedaj go-
:   tovo pojame narodnostno  navdašenje in
'  poskuša si pomoči v gospodarskem in so-
cialnem ozira.
;            Narodna zavest   ne izgine  in   tudi
;   ne (Die izginiti. Skrbeti moramo zato, da
j    in a ),Dbfz<n do   rare da  zadostne   živ-
i Ijenjske sile. A godi se to bolj natihoma.
;   V šoli in potem v raznih drnštvih.   A z
I  bcčečimi narodnimi sanfaramise le malo
!   doseže. Narodna zavett stopi nekoliko v
ozadje. V oppredjuso pa druga vprašanja
življenjske vsžnosti. In tedaj zahteva
j   ljndstvo, da stopi mo pred njega
in mn   r a z 1 o ž i m o,   kako   hočemo
delati   v   dosego    teh    njegovih
zahtev. Ako pa zagrešimo tamo-
ment   in   propovedujemo   !jud-
stvuäe vedno le o narodnosti,
ko ono zahteva ž e pozitivnega
dela pri propadajočem gospo-
darstva k o zahtev a kr a ha, tedaj
se o klene stra nk e ki je vedno
narazpolago s svojim progra-
mom, ki se posebno priklada
vsem nezadovoljnežem, to jeso-
cialne demokracije. To pa še bolj
radi tega, ker se v krajih, kjer si hočejo
priboriti ljadstvo, ob časa ko že ni več
na mestn, najbolj le s povdarjanjem na-
rodnosti navadno verski cat, ki je
gotovo tadi tako važen faktor v kultar-
nem življenjn kakor narodnost, ali po-
polnoma prezira ali pa äe po-
s kuša v n i či t i.
Iz vseh teh vzrokov res z veseljem
pozdravljam ustanovitev „Kmečkih zvez",
ker vidim v tem delovanja jasen smoter,
ljadstvo gospodarsko in poli-
tično okrepiti, dvigniti njegovo
materielnoin dnäevno stanje
in p ov ečati njego vo sa m ozav est
in vpliv.                                       —e—
Za svilorejce!
Sledeči sestavek povzemamo iz po-
ročila c. kr. kmetijako-kemijskega pre-
skoševališča. Sestavek govori o nporabi
predčasnega valenja svilodnega semena
v praksi. Glasi se:
Ž© leta 1877. ge je bavilo posku-
ševaliuče o predmetu, kako bi se dalo
svilodno seme pred časom izvaliti in je
dobilo, da je najboljše kemično sredstvo
v ta namen solna kislina, s katero vpliva
na komaj zneäena jajčica.*)
Ta iznajdba je imela do sedaj samo
znanstven pomen,   in   i&le  leta 190G. se I
nam je cudila prilika, uporabljati jo tadi
v praktične namene.
Velik zavod  za   proizvajanje svilo-
prejkinega  semena   na   Goriškem name- '
raval je   vpeljati   veče   število   križanih |
pasem z našimi in vehodno-azijskimi svi-
loprejkami, hotel pa se je prej prepričati,
o njihovi čvretosti, kakor tudi o  dobroti
svilodov, ki jih   dajo   te   križane  paame.
Da bi pridobil eno leto,  obrnil se je na
*) I. Hollo: »L;i schiusuru csteniporanoii
del some del b;ico da sctii col mezzo di agouti
chimici e del calorico. - Atti e JMcmorio doll' i.
r. Socieli'i iigraria di (iorizia, 1878, No. 2.
posknševališče s prošnjo, da bi ma to
pripravilo snov za dotičao poskušno
vzgojo s pomočjo načina predčasnega
valenja, ki se zdi najboljši, Predčasno
valenje se je moralo izvršiti na več jako
interesantnih sviloprejkinih pasmah in
sicer na pet čistih in osem s temi
križanih.
V ta namen se je uporabila me-
šanica obstoječa iz -/3 solne kisline, ka-
koršna se navadno dobiva v trgovini
in V3 vode in sicer to v ta namen, da
se zabrani neprijeten hlap, ki prihaja iz
kisline. Mešanica je imela pri 15 °C spe-
ciflčno težo 1106. Svilodno seme se je
postavilo v tekočino 15 minat, po tem
časa se je seme dobro opralo v te-
koči vodi.
Na ta način pa se ni ravnalo z
V8emi jajčici, ki so jih metulji znesli,
marveč se je delalo v posameznih par-
tijah posebe, takorekoč po starosti se-
mena in sicer:
1.  Seme znešeno v teku treh ar,
2.  Seme znešeno  po treh   urah do
končane 20. nre in
3.  Isto   seme,   kakor   pod 2. točko,
vendar 48 ur po začetku  drage  nošnje.
Da se bo zamogel aspeh primerjati,
podvrgel !se je del semena močenju v
topli vodi in sicer se je potaknilo seme
najprej v 60 °G gorko vodo, koj nato v
navadno vodo (okoli 20 UG), kar se je
lOkrat zaporedoma ponovilo in sicer
tako naglo, da je preteklo na vseh 20
potikanj samo 40 sekund.
Posamezni oddelki semena pustili
so se v navadni sobini toploti, ki je
znašala one dni meseca julija okoli
25 °C. Že 9. dan po gornjem ravnanju
zamoglo se je razločiti v nekaterih jaj-
čicah skozi lupino lepo razvit embrijo
in 12, dan pričele so se gosenice izleči,
kar se je raztegnilo na več dni.
j           Najboljši uspeh je pokazalo močenje
v solni kislini in sicer najboljše so se
izvalila jajčica navedena pod točko 1.,
to je taka, ki niso bila »tara več kot
3 nre, ko so se močila. Iz teh jajčic iz-
legle so gosenice skoraj popolnoma, samo
ena kineška pasma in dve križani pasmi
so se pokazale nekoliko bolj uporne in
je zlezlo iz njih manj gosenic, tnorda
zato, ker so   metnlji  jajčica   bolj   čvrsto
T TRTEK.
Sestrica Melas]a.
Malorusko spisul Marko V 0 v č k 0 v,
provel J. 1. C votko.
(Konec.)
Ta se razlegne tako glasr.o vpitjp,
zvonko ter mozeg pretresajoče, da ee je
Miha kar zdrznil, a medved je hitro od-
bežal v gozd, bijoč z nogami ob zemljo.
A ko se je Miha popolnoma zdramil,
vprasa malo sestrico, se ni nič več vi-
delo niti <5ulo, da sta zaatonj natezala
sluh in pridržavala sapo, prisluškovajoča
ter sedeča poveem blizu jeden drngega.
Vse je bilo tiho. Mesec je svetil, zvezda
so migljale.
„Pripovedoj mi, Melasja, pripovedaj
mi potiho vse, kako je bilo", reče Miha
sestrici.
„Ne, ne! O ne še ! Še se bojim !"
odgovori Melasja.
„Kako si ti bojazljiva, Melasja!"
reče Miha in se nasmehne.
„Oj, oj I O,\ oj !"' odgovori Melasja
in so privije bližje ter tesneje k njemn,
kakor k rešencu in na novo najdenema
blega. —
Mesec je le malo svetil, zvezde so
le še malo migljale, ko sta začula ko-
zaško pesem kakor ubit zvon ali počeuo
strono, in zagledula sta v daljavi znano
pedobo: to je äel njiju ded in pel. Hi-
poma ma ttečeta nasproti, a on se na-
fcmeje in reče:
„A kaj, deca, po navadi vama je
bilo dolgčas po starem deda, he? Nisem
se mogel, nisem se mogel bolj zgodaj
vrniti, ker gem Be seištal z davnim pri-
jateljem, pa sem se zadržal...
In    drd   jo   znova   zapel   kozaško
»Ko sino bili mi ko/.aki na niorjii,
ko Bnio bili mi kozaki na polju,
padli snio mi kozaki na nevcrncga Turku...«
Tako je pel, ldoo ter kimajoc z
glavo z desne na levo, pa svoje veselje,
in goneč kozake z zamolklim glaaom ali
v morje, ali na poljp, ali na nevernega
Tnrčina.
„Ded, ded", reče Melasja, „pri nas
je bil pa medved".
„Glej, ded", upregovori Mha, „Me-
lasja je prepričana, da  je   bil medved v
čebelnjako...   Jaz sem spal jako trdo, ko
me je   prgrabila,   vlekla v  hiäo,   zaprla
duri in me prestrašib... Vikal sem:
„Pasti me 1" ali ona me ni pustila, pa
sem moral polomiti vrata... Skočil sem
na prosto, a ona je zakričala in zavriskela j
da se mi je vse zasvetilo pred očmi,
kakor da me kdo butnil ob uho... Raz-
berem se in vidim, a ona leži pred mo-
jimi nogami!... Nikogar ni, panji so doli
popadali, tiava povaljana, grmovje po-
lomljeno... A ona pravi in trdi, da je bil
medved ta.
Ded je še vedno pel in ee smejal,
a ko čul, da ko panji na zemljo popa-
dali in da je grmovje polomljeno, je
zamrmral: „Hai, haj!" in pospeäil korak.
„Nikdar več ne bodes okuail medu;
zli kosmatinec !" se je jezil ded, dvigajoč
ter postavljajoč panje, kakor treba. „Glej,
kako škodo in nered je napravila
mrcina !u
A Miha je, pomagajoč deda, pre-
mišljeval, kako si bode za prihodnje case
dobil paško, in že je v mislih meril na
strašnega medveda z velikim veseljem.
A mala Melasja je, idoča za njima že
deseti pot pripovedovala, kako je oni
vse mail in lomil, kako se je   valjal ter
Škrtal z bolimi zobmi, kako je grabil
med in kako se je približeval in pri-
bliževal vedno bliže in bliže... In oči so
se ji bolj bleetele in eijale, kakor one
zvezdice na nebn, ki so se vedno atrin-
jale in utrinjale, ker se je že začelo
daniti in brzo je rožnata svetloba za-
sinila na vzhodn.
„No, MelaBJa je deklica, da deklica
za čado hrabra !" reče ded s smehljajem
in pcgleda njeno obličje.   „Nič za to, 6e
je prebledela,   a   je   vendar   prava   ko-
začka I   M*r ni čado,    da   je tako pišče
hotelo äe celo brata braniti ter obvaro-
vati pred   medvedovim   zobom!   Mar   ni
čndo, da   je   taka   slaba de/ojčica pra-
Btrašila ter tako prepodila straänega me-
dveda?"
Prvo čudo ni bilo čudno Molaaiji
ker ji je bil brat drag in mil, pa kako
bi ga tedaj ne branila ? A drngo čudo
ji je bilo veselo in neznano, ker kadar
se ga je spomnila, je v trenutku zardela
in hipoma se veselo nasmehljala, a mor-
da celo malce hvalisavo.
„Melasja,    sestrica !    Kako   hočem
braniti jaz tebe?;( jo je vpraäal  čez ne-
neali in so bile te koncem treh ar koli-
kortoliko že ntara. Iz semena pod 2. in
3. točko navedenega, starega 17 oziroma
48 ur, izlezla je tema nasprotno samo
malo katera gosenica. S tern se je vno-
vič potrdilo, kar smo pred mnogimi leti
s poskuänjami [na malo dokazali, da je
namreč potrebno delati s komaj izne-
šenimi jajčici in sicer jako previdno,
ako hočemo im^ti z močenjem svilodnega
semena v solni kislini dober aspen v
namen, da sviloprejke pred časom iz-
valimo.
Ravnanje v gorki vodi dalo je
mnogo bolj nepovoljen uspeh in sic9r
takäen, da se ga ne more za prakao
priporočati. V najboljšem slučaju se je
izvalila ena četrtinka močenega semena,
nasprotno pa se je v vseh sluöajih opa-
zilo, da se je polovica in äe več semeaa
pokvarilo.
Svilorejec   ali   pridelovatelj   svilo-
prejkinega   semena  se   bo   toraj   posln-
ževal   le   prvega   načina,   ako   bo   hotel
dobiti sviloprejke  letnega   plemena že v
tistim letu, v katerem se je seme zneslo.
Te sviloprejke se  razvijajo,   ako ž njimi'
pravilno   ravnamo,    normalno    in    dajo
ravno take svilode,   kakor   pri    navadni
reji naslednjega leta.
Poročilo navaja tudi, da je po-
sknäevaliäöe že razpravljalo o vladnem
vprašanju glede ustanovitve sviloprejske
zadrage za Goriško. — Misel je izborna.
Naš list je že pred tedni zagovarjal to
misel. Naj se zdrnžijo prizadeti posestniki
in s pomočjo „Kmečkih zvez" .se naj
astanovi taka zadrnga.
Dopisi.
lz Rihemberka. — Kar piše ob-
rekijiva „Soca" in „Primorec" od časa
volitev v drž. zbor, do sedaj, o naši pre-
častiti duhovšČini in županu, posebno pa
proti gO3p. župnika, je vse le zvita grda
in najostadnejäa laž! Ne bomo tnkaj
omenjali raznih lažnjivih in nesramnih
dopi8ov teh listov. Poverao pa čisto re-
snico, da edino par dopisanov in z njima
še par druzih njima enakih ljudi in obre-
kovalcev — in še ta mala garda celo,
ni domača, marveč sestoja večinoma iz
ptujih privandravcev — da so edino ti
začeli delati pri nas in pri našem dobrena
in vernera ljudstvu nemir in sovraätvo,
in trositi svoj smrdljivi liberalni dnh.
Tudi so si pridobili par neizkuäenih in
razbrzdanih fantalinov, za katere nam pa
ni mar in je bolje, da se ne štejejo med
naäe pošteno ljudatvo. Bralci „Soče" in
„Primorca" iz teh dopisov sklepajo, da
ni več poštenega Ijadstva v naäi občini.
Mi trdimo pa in smelo rečemo, da še več
kakor devet desetin ljudstva obojega spola
se zgraža nad takimi dopisi ter časti in
hvali naäo preß. duhoväcino ter jo spo-
štuje ndano, kakor se spodobi in zahteva
kračanska omika in zavest. To pa radi
tega, ker v resnici imamo sedaj duhov-
ščino takšno, da je vse hvale in časti
vredna. Le z njo nam je mogoče, upamo
kaj časa Miha, gledajoč okrog sebe ves
razpaljen, ni li kje česa strašnega, ali
mučnega da vse uniči: „Kedaj mi bo
dana prilika, da jaz tebe rešim?**
In ni Miha samo enkrat legel k
počitkn s tajno nado, da zopet pride
tisti medved, in ni spal po noči, temveč
je neprestano prislnškoval in prijemal
za pnško, ki si jo je bil kupil, ali še do
sedaj, kakor sliäim, ni dočakal kosmatega
gosta posestnika.
„0, brat, brat! Bog ne daj!... Naj
nas Mati Varohinja varuje 1" izpregovori
Melasja, ko sliši te ognjevite Mihove be-
sede, in se tako vznemiri, da prebledi
vsa v lice.
To je, glejte, konec. Kaj je bilo
dalje in bode, ne vem, — ne morem
reči, ker ne vem niti sama. Bodite
zdravi, in dal nam Bog, vam in meni,
tako sestrico Melasjo, da nas brani in
varuje pred vsakim straänim medvedom,
kateri se znabiti tresemo pred skakavcem
zajcem...
v kratkem času, doživeti novo surno cer- |
kev, ki jo že d«ajsetletja tožko pričaku-
jemo in priöakovali so jo še naši očetje.
Še le sedanja naša dahovščina in sicer
gosp. žapnik se tradi kako in na kak na-
čin bi se gradila ceneje, najlepše in pri-
mernejäe naäa cerkev in to vse na svoje
stroške, se žrtvnje za nas in ne iz ob-
činske blagajne, kar se je zlagal grdi do-
pisan o njem. Tadi ko se nam je odpo-
vedal orgljanja istočasai zaslužni g^spod
Ambr. Poniž, nam je duhoväöina in sicer
gosp. župnik pomagal dobiti novega or-
ganista gosp. Valenčiča, ki je kos svoji
nalogi, kar priča njega pevski mešan zbor,
ki je skoro kar čez noč nastal, to je,
naučil ga je v malo dnevih, da je naüto-
pil na kor s prav lepirni in milimi pes-
mami. Malim deklicam in mladeničem
kličemo : llvala za Vaš trad ! L.9 vrlo tako
naprej 1 In smslo se reče, da traditi so
se morali organist in njegovi učenci pevci
s preč. dahovščino, ker zgor imenovana
banda liberalcev je halo proti njim div-
jaia in se na vse načine aapenjala, da
bi to njihovo delo uničila. Tadi sedaj še
se celo na kor,a, (kar je skoro sramota,
da se nahaja med nami tak izmeček ljud-
stva) zaganja na pevce in skaša narediti
zmeänjavo med petjem in slažbo božjo,
da bi se potera smejali, Cesar pa pri vr-
lem, čeravno mladem zbora, niso dose-
gli. Ne bomo naštevali nadalje dobrot
naše hvalevredne duhovščine in žapana,
ker ne bi zadostovalo prostora v listih.
Rečemo pa enkrat za vselej in naj bo
pisari v amazani „Soci" in „Primorcu",
kar se hoče, da je bila, je in bode grda
laž, kar iz teh listov pride proti naši
hvalevredni hahovščini in žapana.
Rihemberško klerikalno, podpisano in
nepodpisano stareiinstvo.
(Sledi 18  podpisov   podžupanov in
stareäin).
Novice.
Namestuik princ llohenlohe v
Tolminu. — GoBpod namestnik princ
Hohenlohe je dospel v Tolmin v spremstva
g. okrajnega glavarja Princiga v pondeljek
ob 10. in pol ori dopoladne. Pri slavoloka
ga je v slovenskem jezika pozdravil žapan
g. Oskar Gabräöek ter ma izrazil vdanost
in zvestobo tukajänjega prebivalsUa do
vladarske hiäe in Aestrije. Gospod na-
mestnik ma je istotako odgovoril v slo-
venskem jezika ter obljubil vsestransko
podporo tolminskema okraju. Na to so
ma bili po vrsti predstavljeni občinski
odborniki, duhovačina, sodnijski in po-
litični aradniki, ačiteljstvo in načelnik
gasilcev, ki so bili vsi navzoči. Gospod
namestnik je obiskal tekom dneva vse
arade, si ogledal gasilni dom in veleza-
nimiva „Korita" z rekama Tohninko in
Zalhšco ter Dantejevo jamo. Trg je bil
okrašen s trobojnicami. Na večer je bila
razsvetljavK. Gospod namestnik je na-
pravil na prebivalstvo zaradi svojega
prijaznega vedenja jako agodenatis. Danes
ob 6. uri zjatraj se je odpeljal v Bdvoc.
Vzoren občinski svet imamo v
Gorici. Dne 26. t. m. je imel goriäki
občinski svet sejo, ki je imela precej
dolg dnevni red. Voditelj okr. glavarstva
grof Attems je pojasnjeval, kako je
razumeti njegove besede, ki jih je govo-
ril Bvoj čas v obč. sveta, ko je (ta pro-
testiral proti skiepa dež. šolskega sveta
v zadevi premestitve učiteljiača, in ga
napadal, češ da aganja politiko. Grof
Attems je tedaj branil dež. šolski svet
in njegov skiep, češ da je bil sklep so-
glasen. Pri dotični seji dež. šol. sveta
res ni bilo navzočega nobenega laškega
zastopnika. Italijani so pa zato napadali,
češ da sta bila zato odsotna, ker sta z
vlado. V petkovi seji je na te govorice
izjavil dvorni svetnik grof Attems, da
se ltalijanom ni delala krivica. Co ni
bilo laäkih zastopnikov, tega ni pripi-
sovati kaki zvezi z vlado, ampak tema,
ker sta bila oba gospoda zadržana. —
Nadalje so v tej seji sklenili oöetje pro-
dati 4.000 m- prostora na starem poko-
paliäca za novo deželno hiäo, in sicer
m- po 60 K.   —   V   soboto  bi   se   seja
imela nadaljevati, a meatnih očetev ni
hotelo biti od nikoder. Singe so tekali
okrog in iskali gospodov, teleson je pel
in spravili so po dolgem trada skapaj
toliko mestnih očetov, da je bilo do
sklepčnosti treba le še — enega. Zopet
so tekli slage okrog, a zaman. Slednjič
so izvedeli, da se nekateri mestni očetje
made v kavarni „Teatro", kjer se vräi
tadi sicer njihovo redno javno „delo-
vsnje". Slage so tekli po nje, a gospodje
mestni očetje so ostali vztrajci v kavarni
ter niso hoteli k seji. Enega je bolela
noga, drugega glava, tretji je bil nervo-
zen i. t. d., najbolj jo je zadel oni, ki
je dejal, da se ma enostavno ne ljabi
iti k seji. — Pd recite Ijaije božji, da
tak občinski svet ni vzoren !
Spremembe in imcuovanja v sod-
ni službi. — „Wiener Z?itang" je pri-
občila nastopno: Pfavo3odni minister je
premestil okrajnega sodnika lvana D o u-
gan iz Cerknega v Ajdovščino, sodnijske
adjunkte Riharda Fornasari iz Krka
v Podgrad v Istri, dr. Diega Ziegler iz
Sežane v Gorico, dr. Petra Ganeva iz
Podgrada v latri v Kormin in dr. Ena-
naela Perčič iz Rovinja v Volosko.
Sodni adjankt v podroöja viäega dežel-
nega sodišča v Trsta dr. Anton Mari-
naz je dobil mesto sodnega adjankta pri
deželnem sodišča v Trsta. Oirajnimi sod-
niki so imenovani: državnega pravdnika
namestnik dr. Karol Snider v Gorici
za Tržič, sodna adjankta Radolf Sterle
v Gorici za Cerkno in Spiridion P era-
čič v Voloski za Matovan ; sodnijskimi
tajniki so imenovani: sodnijski adjankt
Peter Gomel v Komna, Enil Gz a st ka
v Motovana in Silvij Taj ah v Kopra
za deželno sodiäöe v Trata, dr. Viktor
Riga tti-Luc hi n i v Cervinjana za tr-
govsko in pomorsko sodišče z Trsta, dr.
Silvan Sincovieh na Krka za Rovinj
in Henrik La sic v Kormina za Gorico.
Sodnimi adjankti so bili imenovani av-
skaltanti dr. Fran S p o n g i a za področje
viäega deželnega sodišča v Trsta, dr.
Eaeja Goglievina za Motovan, Peter
Ziak za Volosko, dr. Karol Milič za
Pazin, dr. Avgast Trevisan in Josip
Simčič za Koper, IvanNežič za Krk.
Nadalje je pravosodni minister imenoval
namestnike državneg* pravdnika sodne
adjunkte Alberta Tomicicha v Pazinu,
dr. Edmanda Zumin v Kopra in dr.
Alberta B a r z a 1 deželnega sodišča v
Trstu za Trst in dr. Radolfi barona Ri-
naldini v Kormina za Gorico.
Spumiiisko ploščo postavi dne 1.
septembraSimona Gr ego rčiča žapan-
stvo Rihenberg.
Cerkvena slovesnost v Solkanu.
— V nedeljo dne 4. avgasta bo bralpr-
vikrat v svojem rojstnem kraja v Solka-
nu slovesno sv. mašo ondotni rojak preč.
g. dr. Jožef S r e b r n i č.
Duhovniške ve^ti.   —   Vikar   šte-
ierjanski preč.   gosp.   Tomaž   Rutarje
vpokojen;   za   kaplana v Podmelc pride
č. g. Miklavž Sedej.
O Oabrščckovem kiosku se po-
ročajo vedno lepše stvari. Ni dovolj, da
ima v Blužbl ondi zagrizeno Nemko sedaj
je napravil ondi, kakor se nam poroča,
še samo nemäki napis : „Hier sind billige
Papierfächer zu haben von 10 Kreuzer
aufwärts". Ali naj ta slovanski kiosk
služi za mal količek pri vsenem-
škem mostu? Gabräcek, koliko je bilo
nagrade za ta vsenemški količek?
SpoBobnih ljudi ne dobi Gabršček
za svoj kiosk v Gradežu. Tako toži v
zadnji „Soöi" in se izgovarja, ker v
kiosku prodaja Nemka. Sposobnih ljudi
išče, nesposobnih nemara, ker je ž njimi
že preveč oškodovan (torej žep !) Spo-
sobnih ljudi on iäce „najprej meci Slo-
venci in Slovani. V Ljubljana, Pragi,
Zflgrebu in celo v Sarajevu", a zaman.
Hrvati, bratski Čehi, ljabi Slovenci, vsi
ti nimajo med seboj enega aposobnega
človeka, da bi lahko prodajal v Gabr-
ščekovem kiosku čevlje, klobake, časo-
pise, nogavice, papir, robce, razglednice
in ogledala. Hrvatje, Čehi in Slovenci
nimamo sposobnih ljudi. To je jasno kot
beli dan, cdkar je GabršČek izpastil
svojo kfoba8O — „Soči". — „Slovanski
kiosk" se imenuje. Zakaj ? Zito, da bodo
hodili tja kupovat Slovenci in Slovani —
Gabrščeku v korist. Če je Nemka ondi,
njega to, kakor piäe, niö ne briga. „Ti-
«tih par (!) Slovencev, ki so došli v
Gradež, bi gotovo tudi po slovensko ka-
pili." Hoče reči: Piodajalka znavnjego-
vem imonu sprejeti denar tadi od Slo-
vencev. — Tako je sedaj äe b3lj jasno
povedal Gabräcek sam o sebi, kar snao
vže prej o njem trdili mi: Kier se gre
za denar, tarn naj vrag vzame Slovenstvo !
Vse za omiko ! — Tega geBla se
liberalci radi poalnžujejo. Tudi dopisnik
„Sočew iz Kanal i si straäno prizadeva,
da bi napravil iz liberalcev same pro-
svitljence. Kako si liberalci to svojo
omiko mislijo nam doslej ie ni bilo
znano. To bajno skrivnost nam je odprl
s svojo zarjavelo taško liberalec „Karol
Kocijančič, kovaö in posestoik" v Ka-
nalu. Ker je ta mož v naših očeh res
pravi zastopnik in nositelj liberalnih
idej, priobčuiemo njegovo mnenje o raz-
Sirjanja liberalne omike. V iati .^tevilki,
kjer doni iz Kanala sUvospev omiki piäe
ta liberalni Korel sledeče : „Kovač sem
tadi. (To vemo. Op. ur.) Tudi kovam,
kadar se mi zljubi (to se bolj na redke
case primeri. Op. ur.) in sicer onemu,
kateremu hočem jaz. Dopisnika in ured-
nika „Garice* pa uklenem s pomočjo
taške v verige (Oj, inkvizicije ! Klerikalne
verige. Op. or.), stopim k Terkuču na
posodo po bi<5, s katerim goni na pašo
svoje 4 pse, in ž njim prav po pasje
(Korel je hotel reči: prav po liberalno,
pa se je zmotil, ker si je oboje precej
enako. Op. ur.) naklestim oba po hrbtu,
da jim bode v podobi krp viselo meso
in koža z njihovih greänih kosti. Karol
Kocijančič, kovač in posestnik".
Torej misel, kako razäiriti omiko,
je tukaj. Dopisnik „Soče" iz Kanala naj
se ne boji več za izobrazbo. Obrne naj
se le na kovača Korlna, pa ga bo po-
uöil in ga bo izobrazil po paaje — ho-
čemo reöi — po liberalno.
Člani slov. glcdališča iz Ljubljane
prirede dne 4. avgusta pri Sv. Luciji igro
„Na letovišču". Začetek bo ob 8. uri zve-
čer. Sodelajejo med drugim gg. Verovšek,
Nučič in Danilo itd. ter dame Danilova,
Kreisova  itd.
Politiko šcpetanja na ministrovo
uho je proglasil s svojim podpisom v
„Soči" A Gabräöek. Vedno smo prijetno
presenečeni, kadar beremo ta pudpia, ker
vemo, da bomo brali imenitno klobasa-
rijo. Smeh je dobro sredstvo za razne
bolezni. Gabršček bi tadi rabil kako sred-
stvo za svojo neumno megalomanijo. Piäe
namreč, ko zagovarja osmeäenega Strek-
lja, sledeče:
„V četrtek okoli poldne sem priäel
v zbornico poslancev, da bi govoril ˇ
neki zadevi z ministrom Biehnertom.
— Poslanec Štrekelj ga je iskal in na-
äel v poslanski zbornici. Ni iskal slug,
ker ni bilo tarn nobenega, marveč stopil
je kar notri, poäepetal ministru nekaj be-
sed na uho, na kar sta priäla oba ven.u
S tem je menil oprati Streklja, pa
je osmešil oba. Glejte Drejceve mogoČ-
nesti! Ta doma ga ne uboga nihče, ra-
zun tistih par nanj navezanih liberalcev,
na Dunaju pa je tako mogočen. Njemu
ni treba iskati slug, da bi gDvoril z mi-
nistrom. On ima gori dobro plačanega
slugo Streklja, ki mu hodi ministra iskat,
in ko ga najde v gosposki zbornici, kjer
ima poavet, pristopi Štrekelj k ministra,
mu pošepeta na uho ime Gabräcek, in
kakor bi ga veter odnesel, minister že
stoji pred Drejcem. — Da bi Streklja kdo
ven vrgel iz zbornice, grda laž. Cala go-
sposka zbornica je kar zijala, ko je vi-
dela, kako imponira ministra äepet na
aho in kako oblast ima ta  mož.
Oj srečni časi, ki «nam aedaj pri-
dejo. „Slovenec" in „Garica" sta grdo
lagala, ko sta pisala, da so Streklja ^po-
slali ven. Tako sliko bi si uatvaril oni,
ki kaj veruje Gabračekovim besedam.
Resnica pa je, da je nekdo zaäepetal na
uho;   pa   ne   Štrekeij   ministru,   ampak
grof Marenzi Štreklja naj se izgabi od
tod kjer ni njegov prostor. la do vrat
nista prišla Štrekelj in minister, ampak
s Štrekljom jo prišel grof Marenzi ko ran
je pokazal vrata. 0 tem so pisali vsi
listi, nekateri celo v smeani obliki, ker
kaj takfga, da bi se poslanec izgubil se
ne zgodi vBaki dan. Če pa je Štrekelj
šel namenoma noter, kaže to le kako
pokoren mora biti Gabrščeku in kako
omejen je, da niti neve, kje naj poišče mi-
nistra, če hoče ž njimi govoriti.
Sestanek slovenskih katoliskili
abiturieiitov vrši se letos dne 10. in
11. avgnsta v Ljutomeru na Štajerskem.
Vsi krščaneko-misleči abiturijentje so
vabljeni. Spored je sledeč :
9.  avgusta   zvečer:   pozdravni   ve-
čer ; volitev predsedsUa.
10.  avguata:
Ob 8. uri sveta maša, nato zboro-
vanje : Naše d'jastvo in duh modernega
časa. — It. Avsenek (Ljubljana). —
Vera in veda. — Pavel Zivortnik (Ma-
ribor). — Dijak in narodno delo. —
Mazovec (Kranj). — Demokratična ideja
in Jagoslovani. — Hrvat in Tomisl. Fo-
gadič (Osjek). — Moderna vzgoja in
verska vzgoja. — S. Ogrizek (Celje).
Ob 3. un popoldne :
Gospodarske razmere med koroš-
kirai Slovenci. — Vinko Razgoräek (Ce-
lovec). — Ali mora biti katoličan res
brezdomovinec? Ferd.   Kobi (Kalksburg).
—    Delokrog    slovenskega    učitelja.    —
—   Učit.   abs.   Starman   (Ljubljana).   —
Naše staliače in   vsestranska   izobrazba.
—  Gr. Žerjav (Ljubljana).
V nedeljo, dne 11.   avgusta,   velika
ljudska  veselica:
A. Nedved: „Dijaška", moški  zbor s te-
norsolo.
Slavnostni govor. — M.  Natlačen (Ljub-
ljana).
V. Krek: „Pogovor   z   domom",   mešan
zbor.
Dr  G. Ipavic: „Planinska roža",   övete-
ro8pev.
¦Fr. S. Vilhar : „Izpod Triglava", šestero-
glasen mešan zbor.
H. Volarič: „Slovenski Bvet", možki
zbor. „Divji lovec", narodni igrokaz s
petjem v štirih   dejanjih.   Spisal   Fr.   S.
Finzgar. —
Igrajo   člani   „Zarje"   in   „Danice"
ter abiturientje s sodelovanjem Iju-
tomerskih goapodičen.
Komerz.
Vae one abituriente in tovariše, ki
se nameravajo udeležiti tega sestanka,
prosimo, da to nemudoma naznanijo
predsedniku pripravljavnega odbora: M.
Natlačan, abitarieut vv Mančah pri Vi-
pavi. Oni, ki tega §e |niso storili, naj
store to vsaj do zadnjega julija, ker mo-
ramo preskrbeti dovolj stanovanj. Zlasti
prO3imo one gg. bogoslovce, ki pridejo
na sestanek, da to takoj javijo. Tova-
riše igralce pa opozarjamo, da se vräi
prva skupna skušnja že v četrtek, dne
8. avgusta, zvečer v Ljutomeru. Za pri-
pravljavni odbor: Marko Natlačan,
predsednik.
Pr\i sestaiiek slovenskega in
brvaškega katol. dijaštva v Zagrebu
bo dne 4., 5. in 6. avgusta 1907. Vspo-
red : 3. avgusta (sobota): Ob 8. uri zve-
čer pozdrav gostov. 4. avgusta (nedelja):
Ob 8. uri dopoldne sv. maša Ob 9. uri
dopoldne posebna zborovanja. A. Lajiki
1. Vodilne ideje našega gibanja. Res. inr.
1. Česnik, član „Zarje". 2. Naše orga-
nizacije. Res. phil. I. Dolenec, član „Da-
nice". 3. 0 pučkim predavanjima. Res.
techn. Andric, clan „Urvatske". B. Bo-
gOBlovci. 1. 0 bogoslovnim zborovima.
Res. theol. I. Poljak, Sarajevo. 2. 0 slo-
venskih bogoslovnih društvih. Ref. pred-
sednik vseh slovenskih bogoslovnih dru-
štev. 3. Bogoslovska mladež in mlade-
niäko gibanje. Res. theol. M. Sagaj, Ma-
ribor. Ob 3. uri popoldne skupno zbo-
rovanje. 1. Skupni interiai Slovencev in
Hrvatov. Res. phil. M. Božič, član „Da-
nice". 2. Razvoj slovenskega dijaštva.
Ref. iur. Lav. Remperle, član „Danice".
3. Naše literarne prilike. Res, phil. Lj.
Marakovic, clan ^„Hrvatske". 5. avgusta
(pondeljek): Ob 8. uri dopoldne sv. maša.
I Ob 9. uri dopoldne posebna zborovanja.
| A. II. hrvasko-slovenski katol. abituri-
j jentski sestanek. 1. Ideali hrv. in slov.
abiturjenta. Res. abit. I. Avsenek, Lju-
bljana. 2. Crkva i škola. Ref. abit. Fo-
gadič, Osijek. 3. Prilike srednješk. djaštva
v Bosni. Ref. abit. Ekert, Sarajevo. 4.
Ideja — silnija od broja i oružja. Hef.
abit. realke Obrom, Osijek. 5. Kuda čemo
i kamo čemo ? Ref. abit. Barič, Zemun.
B. Skupen sestanek vseh slovenskih ude-
leženeev. 1. Pogovor o „Zori". Pogovor
uvede urednik phil. M. Božič, član „Da-
nice". 2. Slovenske literarne razmere s
posebnim ozirom na katoliäko smer. Ref.
theol. Ig. vCankar, Ljubljana. 3. Znanost
med Slovenci. Res. phil. Fran Terseglav,
clan „Slovenske dijaške zveze". C. Se-
stanek srednje šolskega dijaštva. 1. So-
cijaln» uloga i dnžnost srednješkolskega
djaštva. 2. Katolička vjera — narodna
vjera Hrvata. 3. Kako treba, da Be gim-
nazijalec sprema za život? 4. Zla leklira
i njezino pogabno djelovanju u dijaštvu.
5. Važnost kongregacija na srednjim
školoma. D. Bogoslovci. 1. Ferijalni rad
hrv. bogoslova. Ref. zadarski bogoslovec.
2. 0 socijalnom pitanju. Ref. theol. M.
Čunko, Zagreb. 3. Bogoalovec in bogo-
Blovske znaosti. Ref. theol. T. Klinar,
Ljubljana. ,Popoludne ogledovanje Za-
greb a. Ob 7. uri zvečer skupno zboro-
vanje s predavanjem. 0 razvoju krsöan-
sko-socijalne ideje med Slovenci. Ref,
theolog M. Dagarin, Ljubljana. 6. avgu«ita
(torek): Ob 8. uri dopoldne sv. maša. Ob
9. uri dopoldne posebna zborovanja. A.
Lajiki. 1. Na obranu vjere ! Ref. phil. D
Vac, clan „Domagoja". 2. Dijaško sta-
novsko vpraäanje. Ref. phil. J. Puntar,
član „Zarje". 3. Organizacija hrv. katol.
dijaštva. Ref. phl. Š. Basic':, clan „Doma-
gaja". B. Bogoalovci. 1. Zadača klera u
moderno doba. Ref. theol. M. Beliö, Dja-
kovo. 2. Bogoslov i profane znanoati. Ref.
theol. I. Müller, S3nj. 3. Ideja unije. Ref.
theol. I. Vančik, Lvov. Ob 3. uri po-
poldne slavnostno zborovanje. 1. Slo-
vensko in hrvaško vseučiliško vprašanje.
Ref. iur. B. Schaubach, clan „Z*rje". 2.
Katolicizam i mod^rni vijek. Ref. c. iur.
S. Markulin, clan „Domogoja". 3. Dužnost
učitelja. Ref. I. Pevalek, svrä. uöit. pripr.
4. Zajednički rad bogoslova i lajika. Ref.
theol. I. PrBtec, Zagreb. Ob 8. uri zvečer
komerz z godbo in petjem. 7. avgusta
sreda): Izlet v Samobor.
—  XJinrl je v Orehovljah  po dolgi
bolezni   občneznani   posest.   gosp.   Blaž
Uäaj,   star 75 let.   Pogreb   jutri  ob 9h
dopoldne. Mir njegovi duši !
—  Y olepšavo  Št. Petra — Ču-
jemo, da bo občina Št. Peter dala po-
dreti one stare hiše pred cerkvijo, kjer
bo potem krasen in prostoren trg. To bo
zelo povzdignilo lični ŠL Peter.
—  Hudo sušo iroajo na Kanalskem.
Uničila je iižol in turšico. Sddje ingrozdje
je v nevarnosti. Bog daj  kmalu dežja.
—  Amerika! — Pred dnevi se je
zglasil pri   tukajänji   policiji   neki   Franc
Bajc,   rojen v Zagorju   ob   Sivi,   ki   je
brez sredstev priäel v GDrico. Preselil se
je   pred   časom s svojo   ženo   v   Jaz.no
Ameriko v Rio   de   Jianero,   kjer  pa je
obolel takoj na mrzlici, Vsled te bolezni
je bil z zadnjimi   sredstvi   primoran   za-
pustiti Ameriko.   Zena   je  ostala tam. S
parnikom je prišel do Genove, potem pa
peä   do   Gorice.   Ubogi   popotnik   je bil
8vojčas kapelnik v Postojni   in Iiriji ter
knjigovodja   v   Nabrežini.   Ko   je   dobil
malo pomoč je odšel naprej proti domu.
Svarilen    vzgled    za    one,    ki    drve   v
Ameriko.
—  Obesil se je v   nedeljo   na Ge-
rovem kolon   Colja   v laatnem   stano-
vanju. Revežu se je najbrže zmeäalo; bil
je ßicer priden in poäten mož.
—  Upravna re forma pri   davka-
rijali. — Finančno ministerstvo poroča :
sinančni minister je,   prizhdevaje   si   re-
formirati upravo v svojem resortu, tako.
da bo upravljanje   lažje   in   preprosteje,
odpravil razloček med   višimi in   navad«-
nimi   davčnimi   uradi,   ker   sta   kompe-
tenca in obseg dela pri obeh itak enaka.
Ob enem se   izpremenijo   naslovi   urad-
ništva tako, da bo v prihodnje v vsakem
činovnem razredu le en sam enotni služ-
beni naslov.   Naslov   uradnika   VIII.   či-
novnega razreda bo : viši  davčni uprav-
nik,    za    IX.    Činovni   razred:,    davčni
upravnik, za X. davčni cficija! za XI. pa
davčni asistent,  le   praktikanti   ostanejo
kakor   dosedaj   praktikanti.   —   Obadva
najviša uradnika vsakega davčnega urada
imata razun naslova, ki pristoja njiho-
vemu činovnemu razredu, še naslov:
Uradni načelnik, cziroma : kontrolor.
—     Jugoslovanska    mnetniska
razstava in časuikar^kt   kongres.   —
Da se letos ne bode vräila jugoelovanska
umetniSka razstava v Pragi, kjer bode
slovanska umetniška izložba, o tem smo
že poročali. Dostaviti moramo le. da se
ta razstava ne bode vršila v Zigrebu
letos, arapak šele leta 1908. Itneli pa
bodemo letos III. shod jugoslovanskih
časnikarjev in književnikov, za kar se
je odločilo zvezno vodstvo jugoslovan-
skih časnikarskih in književniških društev.
Zato se je obrnilo na vsa zvezna dru-
štva, da naj stavijo predloge, kje in kdaj
naj se vrši shod. Skoro gotovo bode v
Zagrebu ali v Ljubljani. Ker pa I. shod
v Belgradu in II. v Sofiji nista uspela,
ker se od Srhov niso udeležili niti čas-
nikarji niti književniki, ravnotako ne
Slovenci, podal se je predsednik zveze,
g. Stevan S. Bobčev v vsa jugoslovanska
središča, da uredi pred shodom preporne
točke, da tudi HI. shod ne bo ostal brez
uspeha. Prihodnje dni pride g. Bobčev
v Ljubljano, da spozna nazore in misli
slovenskih časnikarjev in  novinarjev.
—  Zahtevo uradništva ia usluž-
benstva juzne železnice so:   1.  Povi-
Šanje vseh vrst plač. 2. Ureditev   perso-
nalne    komisije.   3.    Ureditev    plač    po
vzorcu na ogrskih   državnih   železnicah.
Železničarji    iz   cele   Avstrije   se   bodo
zvezali v tako tesno koalicijo,   da   bodo
gotovo dosegli,   kar   zahtevajo.   Ako   se
jim do konca avgusta ne   ogodi, začnejo
s pasivnim  odporom,   ali   pa,   če   treba
tudi z generalnirn štrajkom.
—    Pomorsko   javno   pravo.   —
Trgovinsko ministrstvo poroöa: V   trgo-
vinbkem   ministrstvu   so   se   zadnji   čas
vršila posvetovanja glede na   naört   no-
vega javnega pomorskega prava,   ki   naj
nadomesii    zdaj   veljavni,   a   današnjim
časom     ne     odgovasjajoči    navigacijski
edikt, ki pohaja že iz   18.   stoletja.   Gre
se posebno za pravice in dolžnosti   mo-
štva na ladjah, pomorake  in   pristaniške
policije ter uvedbo   plač.   Leta   1901   je
vlada že izdelala načrt, ki se pa je vsled
precejšnjih hib in nedostatkov ponesrečil.
—  Dcmoustracija pred  stanova-
njem vojnega zapovednika v Zadru.
— V torek zvečer je prišlo pred stano-
vanje zadrskega vojnega poveljnika pl.
Varešanina nekaj mladeničnv, ki so za-
Čeli klicati slavo Italiji in italijanskemu
kraljo. Podmaršal Vareäanin, ki je bil
na terasi, razburjen vstane, ostro za-
vrne laške mladeniče in pošlje vojaka
po orožnike, da izvedo, kdo so bili de-
monstranti.
—  Sprejem   gojenk   v   L°!spo.
dinsko Solo c. kr  kmetijske družbe
kranjske v Ljubljani.   —   Meseca   ok-
tobra se otvori deseti   tečaj gospodinske
sole, ki   bo   trajal 12 mesecev.   Gojenke
morajo   stanovati v zavodu, *ki   je   pod
vod8tvom čc". gg. sester iz reda sv. Fran-
čiaka.    Zavod je   v   posebnem    poslopju
poleg Marijanišča   na   Spodnjih Poljanah
v Ljubljani.
Pouk, ki je slovenski in brezjlaSon,
zavzema poleg verouka, vzgojesjovja,
zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja
iu računstva vse one predmete, ki jih
mora umeti vsaka dobra gospodinja,
zlasti se pa poučuje teoretično in prak-
tično o kuhanju, šivanju (ročnetn in
strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mle-
karstvu, vrtnarstvu itd. Gjjenke se isto-
tako vežbajo v gospodinjskem knjigo-
vodstvu ter v ravnanju z bolniki in z
bolno živino.
Gojenke, ki se žele učiti nemškega
jezika, dobe v tem predmetu brezplačen
ponk in priliko, da se v enem letu za-
dosti privadijo nemžkemu jeziku.
Gojenka, ki bo sprejeta v zavod,
plača na mesec za hrano, stanoranje,
kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh
za vse, 30 K, ali za ves tečaj 360 K. —
Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti
naslednjo obleko s seboj : Dve nedeljski
obleki, tri obieke za delo, dv& para čev-
ljev, nekaj belih in barvanih jopic za
ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve
beli spodnji krili, äest srajc, šest parov
nogavic, 10 do 12 žepnih robcev. šest
kuhinskih rpredpasnikov in tri navadne
predpasnike. (Predpasniki za delo se
tudi priskrbe v zavodu proti plačilu.) Č©
ima ktera več obieke, jo sme prinesti
s seboj.
Deklice, ki hočejo vstopiti v goe-
podinjsko šolo, morajo : 1. dovršiti že 16.
leto; le izjemoma, v posebnega ozira
vrednih slučajih se more dovoliti spre-
jem mlajših učenk; 2. znati čitati, pisati
in računati; 3. predložiti zdravniško spri-
čevalo, da so zdrave; 4. predložiti ob-
vezno pismo starišev a!i varuha, da pla-
čajo vse stroške; 5. zavezati ee, da bodo
natančno in vestno   zvrševale   vsa dela,
ki se jim nalože, ter   da se bodo strogo
ravnale po hišnem redu.
Prošnje za sprejem, ki jim je pri-
ložiti šolsko in zdravniäko spričevalo ter
obvezno pismo staršev, oziroma varuha,
naj se pošljejo do 15. septembra t. I.
glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe
kranjske v Ljubljani.
V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo
sprejemajo deklicp, ki imajo domovinsko
pravico na Kranjsfcem; če bo pa v šoli
prostora, se bodo sprejemale tudi pro-
«lilke iz drugih dežel.
Glavni  odbor  c kr.  kmetijske
družbe kranjske.
V Ljubljani,  dne 31. julija 1906.
Gospodarske vesfi.
g Koiij ozdravljen z medoin. —
Neki čebelarski list priobčuje poročilo
nekega poljedelca: Meseca decembra 1.
1905 mi naenkrat oboli moj najlepši ia
najdražji konj in sicer na prehlajenju v
grlu. Takoj sem poklical živinozdravnika,
ki je po«ku9il vse mogoče pomočke, a
zaman. Po preteko 3 tednov je izjavil
živinozdravnik, da je konj izgubljen.
Tudi sam sem obupal. Pride pa k raeni
prijatelj in mi svetuje, naj posku3im še
z medom. Dal sem konju vsaki dan
trikrat po pol fanta medu stopljenega v
gorki vodi. Po drugi porciji je konj že
sam pil svoje zdravilo in celo težko öa-
kal, da sem ma je prinesel. Po preteku
enega tedna je bil konj že zdatno boljši.
Zdravljenje je trajaja vsega skupaj 3—4
trdne in konj je bil zdrav. — Naj na-
vedem o istem konju äa en aluöaj, ki
se je zgodil pol leta poprej. Oaolel mi
je konj v črevesu, hudo ga je klalo. Po-
slal sem po živinozdravnika. Pred no je
ta prišel, sem vzel 2 fanta medu, ga
razstopil v štirih bokalih ter zlil teko-
čino gorko v gobec. V preteku pol ure
se je pokazai nčinek medu: konju je
prodrlo, kakor če bi bil vzel najhujäe
odvajalno sredstvo. Ko je prišal živino-
zdravnik, je konj že jedel in bil čvrst.
Šastletni konj je vreden 900—1000 kron.
g Danska, gospodarsko zelo raz-
vita država, je storila velik korak, ki bo
za njo brez dvoma velikega pomena.
Sklenila je dati državno posojilo v ta
namen, da se lahko dninarji in kmetij-
ski delavci naselijo. 'L°i leta 1899 je do-
volila za to 2 milijona kron državnega
posojila ; od l.januvarija 1905 daje vsako
leto 3 milijone kron, dasi äe kredit iz
leta 1899 ni porabljen. Vseg* skupaj se
je naselilo od leta 1900 do 1905 1859
takih naselbin; država je dala za to po-
sojilo 6,330.000 kron, s tem je kmetijstvu
zelo pomagano.
g Suša nn turščici. — Po neka-
terih bolj tankih zemljiščih napravila je
suša na turščici veliko škodo. Večinoma
si lie bo laka turščica več pomagala in
naj pride tudi dež. Da ne bo trpela pri-
hodtija leta turščica toliko na suši, pri-
poroča se globoko oranje. V ta namen
rabiti se mora seveda boljše pluge, nego
so naši navadni. Če preorjemo zemljo
na 25 cm globoko, bo za polovico la-
žej prenesla sušo. Razun z globokim
oranjem, pomagamo turščici proti suši s
zelenim gnojenjem. Po detelji bo vedno
lepa turščica. Dobro sredstvo proti suši
na turščici je tudi gnojenje s solitrom.
Na 1 ha (3 njive), potrositi je okoli \l/2
q solitra in sicer polovico pri setvi, po-
lovico pri osipanju. Soliter ne gnoji sa-
nio, marveč vieče tudi vlago iz zraka
nase. Kdor je gnojil s solitrom, ta lahko
vidi, da je turščica drugačna iu ne trpi
toliko od suše,
g Viuska trta razvija se še vedno
jako lepo. Nekateri" viuogradniki pravijo,
da niso še videli svoje življenje tako
lepega grozdja, kot je letos. Lepo je
povsod brez izjeme, osobito pa v novili
nasadih po Vipavskem. Na Krasu je po-
bila ponekod toča. Da se je razvil letos
tako lep zarod, je pač največ pripo-
moglo lansko bolj suhotno vreme, in
se ui zamogla razvijati radi tega pero-
nospora. Kdor hoče inieti toraj lep za-
rod tudi prihoduje leto, naj škropi tudi
mladje, ki se razvija sedaj. Staremu listju
ne bo peronospora sicer več mnogo
škodila, pač pa napravi prav lahko še
mnogo kvara na vršičkih. Kakor smo tu
pa tam opazili, pričela se je peronospora
zadujih 8 dui nekoliko bolj razvijati.
Prej jo je bilo le redko kje videti. Tudi
žvepljanje naj se letos ne pozabi, kajti
bolezen oidium se že v mnogili vinog-
radih dobro pozna. Prvo zrelo grozdje
je bilo opaziti v bližnjili vinogradih v
Gorici 18. t, m.
Loterijske številke.
27. julija.
Danaj......5    66    23    89    49
Gradto......36    20    90    27    59
Rujül'i!
hupujfe nopodni holek
Jolsftega Duma".
AltOli
čevljai1
v Semeniški ulici   1
v €»oi'ici
priporoča se
za raznovrstna naročila po meri
z;i gosjx1 in  gospode.
Naročila se izvršuje hitro.
Fani Drašcek,
zaloga švalnih strojev.
Gorica, Stolna ulica hi. št. 2.
Prodaja
stroje tudi
na teden-
ske ali
mesečne
oboroke.
Stroji so
\z prvih
tovarn ter
najboljše
kakovosti
Priporoča
se    slav.
občinstvu.
V deRlishem domu
se učenke sprejmejo na slanovanje,
katere razne goriške sole obiskujejo.
Prilika za učenje raznih tujih jezi-
kov, godbe in ročnega dela. Dobro
nadzorstvo. Pri nizld ceni dobra
hrana, lepo in proslorno stanovanje.
Natančneje se izve pri gospej Ma-
riji ]>rašler Via Trigemina st. 12.
Krojaški mojster
V Gorici, pod Kostanjevico St. 10,
se toplo priporoča. posebno č;isl.iti duliovscini
v mcstu it) na dožcli za obila narouila. Posebno
se priporoča, za izdclovanjo talarjov.
Izvrstno pecivo
priporoča spoštovanim nieščanom in okoličanoni
v Gorici Sol ska ulica si. O.
V zalogi ima in prodaja moko  prvc  vrste
Majdičcvejra inliiia.
Ivan Bednarik
priporosia svojo
knjigoveznico
v Gorici
ulica  Vetturini  št   3.
6 modemih kravat ali i
zavratnic (ali tudi 3
kravate in 3 zavrat-
nice) za 3 K- 6 kosov
finega raznega blaga
za 4 K pošilja po
poštnem povzetju
Fr. Steiner
Dunaj
113 KrafTlgasse 64|4
Zamena jc dovoljcna.
L „Flox"
H je fotografiski
H aparat s katerim
H lahko vsak brez
H znanstva Ibtogra-
H fira. Aparat do-
H gotavlja podobo
¦ (sliko) v 5 kntt 7
H cm in staue z
H celo elegantno
«j kompletno op-
H varo in pojas-
H niloin s;imo 6 K.
I Pošilja po post-
s'  nein povzi'tju
H. Weis, Dnnoj
Wien, XIV|3 Sc-
chshausersstr.
5|.12i
Novodošlo blago
za poletno dobo
*V  vrfohi  p" zrrerrnh  c.cunh
u delevnici in frgouini z gctautmi oblehoml
Hnfon Krušič,
krojaški mojster in trgovec
v Gorici
IVliališče Josipa Verdi štev. 3$
in v podružni deSavnici na Tržaški
cesti v lastni hiši (v bližini g. Čr-
nigoja).                       |
Za naročila iz tlezele
zadostuje, da se mi pošlje
normalno prsno mero V2eto
po vrhu telovnika.              |
Pri naročilih za gg.
uradnike naj se mi označi
službeni stan in činovni
razred. N. pr.: Okr. sodnik,
šolski svetnik, sodni pri-
st v, profesor IX. č n. raz-
red itd.
Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki  „Sol. Doma"!
Izkaz
dohodkov in sfroškov občine Grahovo.
skupna ob                                  davčnaobčlna Leto                    Grahovo Podbrclo  Stržišče    Obloke  Nem.Ruf Grahovo    Kneža K       v       K     ! v       K    ' v       K    | v       K       v       K       v       K     ' v 1902 doliodkov .     4321   46     2312   65     1586   69     1671   01     2182   93     2013   -i-5     2531   90 stroSkov     .     4321   46     1743   37     1124  08      903   11     1848   18     1645   73    38U4   93 gotovinc            .        .        569! 28      462  01       768   90      334  75      367   72 dolga ...        183   SO..........1273   03 1903                                                                 I                                                 I dohodkov .     5953   19     5857   05     1016' 04     1824   77       929   01     2911:90     1670   13 stroškcv     .     5953   19     2315   40     1451 ! 09     1241   56     1002   58     1624! 65    3661   43 ifotoviiie    .         .        .      3041   63        .        .        583   21        .        .       1287   36        .        .    . dolga .   .   .     40y4   17                 .       435  05       .         .         73   57       .         .     1991   30 1904                                                     j dohodkov .   11833,26   12752   58    2354; 82    5126   25    2065   26    8211   99    5783   01 stroškov    .   11833  26    7241   58    2604  01     2401   24    2406  23    3853   45     7879  27 gotovine   .        .              5511    .         .       .      3665  01        .       .      4357  64 dolga .   .   .     1966   22       .     |  .        249  99       .     1   .       340   97       .         .     2096  26 1905                                                                      i                                                     ! dohodkov .     9510:92   13023  56    1970   14    7270,46     1754   77   11188 j 20    4022  29 stroškov     .     9510   92     9960   10     1832   16     2581.   10     2158   70     3403   38     6104  85 gotovine    .        .       .      3063,45       J37   98    4689' 36        .       .      7784 182 dolga .   .   .     1140   43       .     j    .        .        '.        .     !    .       453   93       .     !    .     2081   56 1906                                                                                                                   , dohodkov.     7417   48     8618   55     1747   32     6804   73     1759   71    11835   17     2851 ! 47 stroškov     .     7417   48     4241   13     1871   97     1257   56     1872   92     5159   46     5589:67 gotovine    .         .        .      4377   42        .        .      5547   56        .        .      6675 ! 71 dolga .   .   .     3054  06       .                 124  65                 .       113   21       .         .     2738   20
Žnpanstvo  Grahovo.
Tajnik:                                                                                Župan:
Anton Mauri.                                        Jožef G-olob.
,CeritraIna posojiluiea'
pegistrovana zadruga v Qoriei, ulica Yctturini št. 9.
Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905
na mesečna odplačila v petih Ietih
in sicer v obrokih,   ki   znašajo  z   obrestmi   vred,   za   vsakih
100 K glavnice 2 K na mesec.
Posojuje svojim članom od 1. januarja 1907
na menice po 6°|0, na vhnjižbo po 5V0
y                    Hranilne vloge se obrestujejo po 4l/2 od sto.
Hotel
pri zlatem jelenu
u Gorici.
Ugodna Icga srcdi trgovskcga dela mesta. JVad 40 na novo
opremljenih sob. — Yßlik jcdilni salon, stckl^ni salon, ob-
širen vrt, veranda, k'ubove sobe, keglišče. — Izborna kuhinja.
— pizemsko in puntigamsko pivo. — Raznovrstna namizna
vina in v butelkah. — Ha prečastito duhovščino soba scperatna
zmiraj na razpolago.
Za mnogobrojen obisk se toplo priporoca
udani
i                                                            A. Dekleva.
Kerševani & Čuk
Gamcn - Stclni trg 0 !|iiozzü Buomo) - EDRIGft
])riporoč;iv;i svojti
zailo«'O šivalnih strojev raznih sislemov
za umeLno vezeuje (rekamiranjc), kaloro j>ro-
dajava tudi na. rnesečtie obroko. — ^alo«'ji
dvokole».   —   lleliaiiiena  «l^lavnica
konrc Haštcla št. A- sprcjcinii vsako popnivo ši-
valnih   strojev,   dvokoles,   pušk   in   samokresov
w                -
Šivalne stroje in poprave
jamöiva od 5 do   lo'let.