pMJJJ, ¿Holl*!*.
PROSVETA
glasilo slovenske naaodne podporne jednote
t: {TTcil^iCiritS: Chicef* HL, petek, 7. julija (July 7), 1M3.
8ub*<tript>on f.00 StEV.-NUMBER 181
Komentarji
. ^'odpira vratni — Nemčiji vzeli
dru-
¿iUmo. je John M pomožni profesor e-M Columbiji, pred dejal, da bančna kriza Jki še ni končana, ^n je rekel med
k Je za¿ela' ko 80
.opirale vrata, danea pa Lt bank odpira vrata in Im da »e bo bančna km» llévala Za deželo bi bilo [Jolje, ako bi nekatere trii ki danes odpirajo vrata, iiprte za vedno. Večina parnih zavodov se bo mo-pjti z velikimi težavami, Ihjno odpadejo z likvida-Večina teh bank se opira mcijo za finančno reakcijo, da jih "reši" in u nogah. Ako Amerika Ifej imeti zanesljiv ban-htem, mora najprej izpu-i ikbe banke, ki nič ne ¡jo ljudstvu in le ogrožajo
N
oej resnice je v teh bese-
u nam, da je Roosevel-finančna "diktatura" pre-ttljiva napram bankir-Diktatura je še vedno na kukirjev!
je velika kriza stresi* A-i, je ena tretjina tynk h Ostali dve tretjini ■ rešeni z znanim "finan-frunikom" prve dni le-marca. Roosevelt bi redil ljudstvu veliko uahi-bi bil dve tretjini bank, bile zaprte med tistim pustil stslno zapr-
Sjina privatnih bank ala, medtem p« na>
anke dobile vse pra-■nega bančnega poslpva-
nrjamemo, da bo ljudstvo ki »upalo privatnim ban-
i	- «lasti onim, ki si danijo nazaj na noge s I od korporacije za fi-»rekonstrukcijo in z vse-•rfimi legalnimi triki.
a je pokazala, da je bilo k danes je — preveč »Ameriki. Razni skemar-erganizirali banke ne za-(ft, ker so bile potrebne ru. temveč zato, ker so bila potrebne njim, skemar-«bankami, s hranilnimi
ii	naivnih ljudi, so razni "i "iuitarji" pomagali sešteli so sebe in svojce, M pa zdaj čakajo in ži-
■PMja .. . • « «
Jhlna stranka v Nemčiji »rna razpustila". Hitler, ■n katolik, je komunisti '•cialistično stranko eno-»xadu*il. toda klerikalcem <1" "i to bolečino lah-««"jo, ako -e sami z*da-bi mislil, da boli J* b kdo drugi porine ■ *>ra, ali če si ga sam ■JW Pritiskom, toda Hit-klerikalce, da bo f"^1 «o .se sami uniči-
rats 9t postage provkiad tor ta aastt— UM, Aal stf Ort. I, IflT, authorised as Hn% 14, l>H.
l»a naj ho kjerko-to prisebnih težav, ¡n Prilagodili se ■ HjWju in odpustili «ebele grehe kakor Jfc MussolinlJii in
wZtl ían"iiki
5? gorili delodijd. M»,' K*r '-^»vedali bo-ljud
^ ^meniti. Ker tu-"rub-
¿T l*hkoto preklali ' H'mna bo
I	* Ulaadij,
; ,*Wndlja. 8. ju|.
¿^^ flot« 24
T. W>r»J "»n it 1500 milj
HITLER PLANIRA 'PARaBir Z VELIKIH KOLOM
Njegov načrt sa gospodarsko reorganiziran je Nemčije gre za iztrebljenjem vseh naaprotni-kov. Antlnaclji ne bodo imeli nobenih pravic
Berlin. — Kakor je Hitler prekosil Mussolinija v brutalnem zatiranju svojih političnih nasprotnikov, tako ga bo prekosil tudi v kreiranju novega ekonomskega "reicha," ki bo baziral na smernicah jeklene pete za vse nasprotnike. Nemčijo bo razdelil v dva razreda: v razred nacijev in antinacijev.
Iz govora Ernesta Stiehlerja, voditelja "delavske fronte" na Saksonskem, je razvidno, da bo Hitlerjeva Nemčija pokopališče za vse, ki imajo ali bodo dobili marksistični ali židovski pečat. Izključeni ne bodo le od vseh vladnih služb, uključivši železnice in sploh vse vladne in na pol vladne industrije, ampak bodo tudi ob vse politične pravice.
V tej kategoriji so avtomatično vsi židje in tudi Nemci, ki so ali bodo poročeni z židovkami; nadalje vsi marksisti in val delavci, ki greše proti "tretjemu reichu" — Hitlerjevemu režimu. Dekret o Židih in Nemcih poročenih z židovkami je že stopil v veljavo, socialisti, komunisti in republikanci pa so v konfina-cijskih taboriščih — tisoče in tisoče jih je.
Stiehler je rekel, da bo v Hitlerjevi iNemčijl edini kriterij "delavska fronta." Tisti, ki ne bodo sprejeti v to "fronto," bodo brez vseli pravic — bra^rayni kot Sužnji. V tej "delavski fT5ST ti" bodo tudi delodajalci—sploh vsa buržoazija, ki bo glavni steber in vodja te "fronte."
"Delavska fronta" se bo pričela v tovarni, kjer bodo delavci in delodajalci organizirani v tovarniških svetih. Tem svetom bo načelovala oseba, ki je odgovorna za obrat — delodajalec. Tovarniški sveti bodo spojeni v pokrajinskih svetih in preko vseh pa bodo vladali voditelji "narodne delavske fronte."
Če se tovarniški sveti ne bodo mogli sporazumeti, bo sporna zadeva predložena distriktni in v zadnjem slučaju narodni in-štanci, člje odlok bo zakon za vse. Kdor bo kršil ta odlok, bo lahko kaznovan z desetletnim zaporom, črtanjem iz "delavske fronte," kar pomeni izgubo državljanskih pravic in pravic do vladne službe, njegovo premoženje pa bo zaseženo.
Vprašanje plač, počitnic in tarifov bo reševal posebni tri-bunal, v katerem bodo imeli delavci in delodajalci enako zastopstvo, načeloval pa mu bo "sodnik." Plače ne bodo bazirane na strokovni izurjenosti ali dolgosti deiovnika, ampak na cenah živijenskih potrebščin v posameznem kraju in na velikosti družine. Kriterij bo družina petih oseb in čim večja bo družina, tem več bo proportno prejela. B tem bo samaki Hitler dajal premije za velHte družine. Manjše družine bodo proporčno preje male manj.
Prednost pri zapoalitvi brezposelnih bodo imeli člani nacij skih sunkovnih čet, jeklenočeiad-niki in za temi drugi veterani ter družinski skrbniki. Namreč tisti, ki ao — lojalni. Kdor ni ma te kvalifikacije, ne bo pri tem prišel v poštev neglede na velikost družine. Zanj so konfi-nacijska taborišča, katerih sad nje čase ne vzdržuje vlada, mar več jetniki sami. Vlada jim je «•nostavno zasegla premoženje, katerega rabi za vzdrževanje teh Uborišč.
In kot izgleda, bo pod tem načrtom Hitlerjeva Nemčija dobila še več konfinacijakih taborišč. ki ao živa pokopališča, in še več novih grobov. Prqosgandn I	(Dalje aa 1
Nove zmage sovjetske diplomacije
Poljaki pravijo, da ao ruaki n« napadalni pakti odgovor na Mussolinijevo četverozveso
Varšava, 6. jul. — "Gazeta Polska", uradno glasilo poljske vlade, piše, da je uspeh nena-padalnih pogodb, ki ga je dosegla sovjetska Rusija, odgovor na Mussoiinijev direktorij štirih držav. Poljaki sumničijo, da namen tega direktorija je, da v bližnji bodočnosti začne z revizijo mej v prid Nemčiji.
London, 6. jul. — Maksim Lit-vinov, vodja sovjetske delegacije na ekonomski konferenci, je včeraj podpisal nenapadalni pakt z Litvinsko. To je štirinajsta dežela, ki je podpisala nenapadal-no pogodbo s Sovjetsko unijo in zadnja ob zapadni ruski meji.
Raaaavalt itidira I avstrijska pravilalka
Tekstilna induetrija prva na vrsti, nato pride oblačilna. Dva-tisoč opravilnikov bo predloženih vladi
Washington. — Ob povratku
počitnic je predsednik našel z dokumenti obloženo mizo, med katerimi je najvažnejši pravilnik tekstilne industrije. Splošno se smatra ta kodeks za vzorec, ki bo služil za podlago vsem nadaljnjim pravilnikom, katerih bo predloženih nad dvatisoč.
Vsled tega se pričakuje, da mu bo predsednik posvetil veliko pozornost. Na njegovo reagiranje čaka z nadaljnjimi zašli šanji predvsem administrator Johnaon, ki ima pred aeboj še večjo kopico pravilnikov.
Za tekstilno industrijo pride na vrsto ženska oblačilna iridu atrija, ki zaposluje pol milijona delavcev. Provizorični kodeks je te izdelan in se o njem v kratkem prično zaslišanja. Prav taco je izdelan tudi za oljno industrijo. Jeklarska, leana, antracit-na in industrija volne ter trgovine z blagom ao tudi že skoraj dovršile svoje provizorične kodekse. Izvemši oblačilne industrije so vse navedene industrije izdelale svoje kodekse brez sodelovanja delavcev iz enostavnega razloga, ker delavstvo v njih ni organizirano v unijah.
Glede premogovne industrije sta sedaj v teku dve konferenci. Administrator Johnson je prejel že več osnutkov iz posameznih distriktov, dal pa je razumeti operatorjem, da se bodo morali zediniti na en pravilnik za vso bituminozno industrijo.
Pri izvajanju projektirane kontrole industrij todo administraciji delali zapreke zakoni posameznih držav. Johnson je že pričel delovati za njih vsoglasc-nje z novimi razmerami. Do sedaj se je odzvala le ena država — Wisconsin.
AMERIKA 0B-9RZALA KON-
FERENCO
"Zlati blok" kapituliral pred Roosevelt om. Vprašanje atabili-
aaclje doAarja porinjeno v o-
zadje . *
I London, 7. jul. — Biro, ki vodi ekonomsko konferenco, je sl-noči porazil "zlati blok" na pritisk Američanov in resolucija za "počitnice" je bila odklonjena. Američani so tudi dosegli, da se vprašanje stabilizacije dolarja ne razmotriva več, obenem pa so umaknili predlog carinskega premirja. Biro bo izdelal nov program gospodarske konference.
liondon, 6. jul. — Mednarodna ekonomska konferenca m je odločila za "počitnice", ki bodo trajale več mesecev. Delegatje so pripravljeni za odhod v soboto.
Američani so predlagali, naj ai konferenca vzame odmor do 17. julija, kar pa ni bilo upošte-vano; konferenca bo mrtva najmanj tri mesece. Voditelji konference nočejo priznati, da je konferenca doživela polom, zato so uvrstili besedo "počitnice".
Roosevelt je v svojem odgovoru na apel, naj Amerika predloži kaj konkretnega in ohrani konferenco pri življenju, izjavil alnoči po telefonu, da mu je končno prav, če se konferenca začasno razide. Ameriška vlada ne bo v tem čaau pod nobenim pogojem dovolila stabilizacije dolarja s stališča evropake valute; prevrednotenja dolarja i« mora izvršiti edinole a atališča ameriškega blaga in een. Amerika se je odločila s« "kontrolirano prosperiteto" In vsa notranja ameriška politika bo zdaj koncentrirana v to smer. Evropa lahko sledi tej politiki, ako hoče, ne more pa odvrniti Amerike z njene poti. To je smisel Rooseveltovega odgovora.
Delegatje evropakega "zlatega bloka" (Francija, Belgija, Ho-landija, Švica, Italija in Poljaka) so imeli včeraj privaten sestanek In ao se dogovorili, da njihove države nastopajo skupno v zadevah zlate valute z namenom, da se njihova valuta ohrani in utrdi. Ta dogovor se lahko tolmači kot nekak temelj za gospodarsko in valutno unijo teh držav. Njihove centralne banke izdelajo skupen načrt za zaščito zlatega standarda in madaeboj-no pomoč, kadarkoli katera Članica te unije pride v denarne škripce.
Carinsko premirje, ki ga Je predlagala Amerika, je bilo s polomom ekonomske konference avtomatično ubito. V vseh glavnih potezah Je gospodarski položaj tam, kjer Je bil 12. junija, ko je ekonomska konferenca začela zborovati.
Odredil je, da mora vaaka Nem ka roditi najmanj pet otrok
Berlin, 6. jul. — Hitlerjev fašistični režim je objavil načrt kampanje za povečanje "čistega (arijakega)" prebivalstva Nemčije. Načrt je obelodanil dr. Thomalla, ki bo vodil to kampanjo v imenu režima.
Načrt določa, da mora v bodoče vaaka "čista" nemška družina imeti najmanj pet otrok. Družina, ki je brez otrok, bo o-značena za "legalizirano prostitucijo", plačevati bo morala posebni davek in izgubila bo raa-ne ugodnoati in pravice v "čisti fašistični drušbi". Ženske, ki se nočejo omošiti in nočejo roditi otrok, bodo označene aa "ia-meček družbe".
Kampanja ae je še začela v Thuringiji, kjer so domače o-blaati razpisale rasne nagrad« za ženitve, med temi tudi brezplačno vožnjo na medene tedne Weimar.
Celo internirancem in Jetnikom v zaporih ao dovolili dopuat, da se lahko oženijo ali obiščejo svoje žene doma.
Organizacija za zaščito ločenk, ki Je bila ustanovljena pred več leti, ae je adaj morala reorganizirati za zaščito družin in proti zakonskim ločitvam.
Padraiaa krak v OMaag«
Pekarlje ae pripravljajo na zvl-šanjs cene sa cent
Chlcage. — Zveza lastnikov pektrlj v Chicagu ae pripravlja na podražitev kruha aa en cent
pri frfittl. to enači, da bo štru-ca kruha atala šaat centov. Pekovski mojatrl se iagovarjajo. da prihodnjo aoboto se podraži moka zaradi federalnega davka, ki ga bodo plačevali mlinarji. Ta davek bo snašal 80c od bušlja pšenice in mlinarji ga bodo naložili odjemalcem moke, ti pa bi ga radi odrinili konzumentom kruha.
Cene
žlvttfeiaklm potrebščinam poakečiU aa 80%
New York. — V zadnjih Ml rih mesecih šo ae cene iivljen skim potrebščinam odnoano živilom zvišale ta 80%, poroča statistična organizacija Dun ft Bradatreet, Inc. Junija meseca so bile 19% višje kot pred enim letom. Na drugi atrani ao bile plače v najboljših in docela o-samljenih slučajih zvišane od do 10%, ln to po drastičnem znižanju.
Administracija Je pokazala, da ji Je predvsem za zvišanje cen Zvišanje plač Je na drugem me stu. Ce teh smernic ne zaobrne na kar nI upati, bo delavec pod "novim dealom" še na slabšem kot Je bil prej.
Dvorana nevegn geoleMiega anzeja r Uméomu, kjer s« je vršila
CIKA2AN NIMA U PANJ« M'REN IE A L'
Brea močne delavake strokovna in politične organizacija bo Rooaeveltov liberalizem postal iluzija, pravi Douglas
Chicago. — Paul Douglas, profesor ekonomije na Čikaškl univerzi in avtor več vašnih knjig, nima veliko upanja, da bo Boo-aevelt uspel a kontroliranjem in nadziranjem kapitalizma. On meni, če ne pride do aplošne organizacije delavatva v unije ter raavoja zadružništva med farmarji, obeh akupin pa v močno delavako politično atranko, ae bo Rooaeveltov liberaliaem izkaaal aa prav tako veliko Iluzijo kot se je Wilsonov Uberalliem.
Douglas pravi, da ne dvomi v Rooseveltovo Iskrenost ln v iskrenost njegovih svetovelcev, izmed katerih ao večinoma profesorji. Tudi on šell, da bi ae ia-vedle dalekoeešne reforme brea revolucije, ne veruje pa, da bodo to doaegli.
Najbolj ae motijo v tem, pravi Douglaa, ker amstrsjo, da ee nahaja laven kaipittllama poeeb-na alls, povsem neodvtana, ki naj kontrolira legalizirane ker-tele. Slučsjno imamo progresivnega predsednike, *i si Je iabral zmožen štab avetovnlcev. Tudi Induatrljct v avojem obupu pri-snevajo, da eo grešili.
"Ampak če ee proaperlteta zopet vrne v deželo, ee bo kapital!-sem skušal rešiti veske efektlv-ne kontrole ln Ukrat ee bo pefca-salo, še je lUoeeveltov llbersli-m dovolj počsn, ds gs obvlada. DosdaJ smo bili nezmožni regulirati Javne neprave v Interesu konsumentov, še težje pa bo regulirati Industrije v celoti.
"Laatnikt Induatrij ae bodo borili sa vieoke cene ln niaks produktivne a^roške. V Um bo-ju bodo akušall diakreditirati slehernega, ki Jim bo na poti. Ima-Joč kontrolo skoraj nad vaem dolom in odvlšnimi dohodki, veled tega lahko prisilijo na kolena slehernega poedinca. Tudi ai nI mogoče predstavljeti, da bi «n narod delavcev kot Je Amerika, posebno vahodno od Mississippi-je, mogel kontrolirati delodajalce.
"Iz tega sledi, da mora Iti vzporedno z Rooseveltovlm programom tudi organiziranje tistih, ki so sedaj najšibkejši ln ki najbolj potrebujejo tistega, kar svet najbolj rašpektlra: moči. Potrebno je graditi strokovne unije in prav tako farmar-sko zadružništvo. In končno pa potrebujejo mestni in podeželski delavci avojo lastno močno politično stranko.
"Kljub Rooseveltovemu finemu začetku ss ne morajo zanašati na de mokra tako stranko, ki je na vzhodu in v mnogih krajih na srednjem aspadu v sve-si z najslabšimi elementi ne dnu in vrhu človeške družbe. Ce na pride do tega, če ae na zgradi močnega unijskega, zadružnega In delavskega Hltlčnega gibanja, ae bodo trajne koristi Rooseveltovega liberalizma izkazale prav tako lluzljsks kot so bile v Wilsonov i dobi."
Profesor Douglas smatra, da je prišel čas ta ustanovitev nove stranke s socialističnim programom, rte pa s socialističnim Imenom. O tern je govoril tudi na kontinentalnem kongresu v Wa-shingtonu, kjer ps ni dobil posebnega odzivs a strani poslušalcev.
M urni teden v Wleconala« ubit
Madiaon, Wis. - legislature je v sredo zavrgla Nlaonov predlog sa uvmIIjo trideseturnssa delovnega tedna v Wlsconslnu, ki ga je zagovarjala Wisconsin ska ddavaka federacija. Predlog je bil odklonjen a 48 flaeo-v| proti 88.
FKOBXKTX
PROSVETA
THE ENLIÍ;HTKWII*NT
SL*SIU> in LASTWIMA
MABOONB POUroBWl JSDKOTS
rf mí »^w »»to
_____i, h MrufeM árte«» (to«M Oto-
Mi) t.	M to - M*, »to
¡U II.M m *** M«: •• CM-e» to CteM* L -u M«. Mil - ** - to.
rtu. t hflki U.IU4 SUIM
««•¡^caE**	hm*
CbUac* m4 CI*M» P-M P** MnUl« H« P*
MrtoU wllJ mot b» t^mrmaé.
«mW, m w, k« I*	•
pbomveta
umi i«, u«<»l»	Ctoeee*. Illl««to
MESSES or THE rgPEKATBP
D.U.» » i Ml), e^e	K* prlMT llMM M	(Iter »I. MMi4»u e» mm »otefcfc MM. 4« M
Ml, d» » • HIWIIW. ,M IIa* M TM»»t.	J« prUN*	
		
Glasovi iz naselbin
h ranili krajev
Domač drobiž
Posetniki razstav«
Chicago. — Zadnje dni »o Or biskali svetovno razstavo in se zglasili v uredništvu Prosvete: Anton Subelj, operni pevee, Metod Končan, New York, N. Y.J Frank in Angela Fiket, Steve Fiket in Frank Tomšič, Jonn-•ton, Pa.; Stephany Mrmolja, Antonija Stradjot a sinom, Cle-veland, 0.
Nov grob Red Lodge, Mont. — Tu je u-mrl Joe Klopčič, (star 44 let in doma i* Kraane na Gorenjskem. Podlegel je mrtvoudu. Bil je član društva it. 81 SNPJ in za-pušča ženo, dve hčeri In enega lina.
Naaelbina Sublet umira
Sublet, Wyo. — Ta stara slovenska naselbina, ki se nahaja viaoko na* hribu, 7777 čevljev nad morjem, bo kmalu Izpraznjena. Rojaki, ki so bili nekoč tu naseljeni v lepem številu in delali v premogovniku, se preseljujejo v Kemmerer, Frontier
in drugam. _____
Stari bankirji — nova banka Cleveland. — Namesto North American Trust banke, slovenskega podjetja, nameravajo — kakor poročajo — ustanoviti novo banko, ki odpre vrata okrog 1. avgusta. Nova banka bo članica federalne rezerve. Stara banka se zdaj pripravlja, da izplača 20% starih vlog. Doslej so bili izplačani trije odstotki.
Smrt rojakinje Los Angeles, Callf. — Tu je umrla M. Parkelj, roj. Trobec doma iz Poljanske doline. Zapušča moža in dva otroka.
Nearcča z avtom Cleveland. — Zadnjo nojieljo je vlak Nickel Plate železnice na kriftišču v Madisonu zadel avto v katerem ata se vozila Frank Colarič iz Clevelanda in z njim vrtni neki Hrvat. Hrvat je pra-vočaano akočil is avta, Colariča z avtom vred je pa vlak zagnal iito čevljev daleč. Težko ranje nega so odpeljali v l>olnlAnico in zdravniki pravijo, da ne ostane pri življenju. Colarič je bil u-poalen pri farmarju Johnu Za-krajšku v Madisonu, O.
Umrl med košnjo Greaney, Minn. — Te dni je nagla Hm rt imbrala Franka Glo-bočnika, ki j«* bil doma od No-vtga mesta. Ko je kosil travo, je padci na tla in umrl. Globoč-nik j«« bil prvi naseljenec in sa-lunar v Chisholmu. Zapušča že no.
Po večletni bolezni Je tu umrla žena farmarja Martin» Novaka Družina se Je priseliln semkaj iz Soudann.
Suh«/t napovedujejo novo
atranko Milwaukee, Wia. — Na zborovanju ¿enake krščanske tem persnčne unije je bila te dni sprejeta resolucija, ki o|x>znrja vse Stthaške alle v Ameriki na "izdajstvo" republikanske in de mokratake stranke in |xmiva na ustanovitev "tretje stranke", ka tera bo vodila boj za prohibieijo in druga "velika moralna vpra šanja".	•
H ITI. K M PLANIRA 'PARADlt t V Kl.l KIM KOI o M
(Nadaljevanje a I. Hranl.l minister je nedavno rokel. da "tretji rek h" stremi za tam, da la Nemčije napravi narod discipliniranih delavcev, ki ae Imajo pokoriti »amoposUvlJenioi voditeljem.
Zanimive
Potovanje po sveta
Cle Blum, Wash. — Proaveta
bi izvršila zelo priporočljivo delo, ako bi pod tem ali enakim imenom odprla rubriko, v kateri bi se "bravce" vsevprek poučilo, kaj-je treba vedeti pred-no ae človek spušča na potovanje v Mandžurijo, Sibirijo ali pa med kulukafre na azijske otoke.
Ako bi ae kaj takega v našem listu nekaj časa vršilo, ne bo pismo, ki ga je priložil dobri rojak iz h New Yorka, prav čisto nič imponiralo, ker ne bo za Či-tatelje kaj takega popolnoma nič novega, pač pa bi le izvabilo pomilovalen nasmeh za fanta, ki hoče biti avanturist zato, ker je mislil, da je komunist. Vozil se je takorekoč v balonu, ki ga je sam napihnil, ko pa je v njegovem zepelinu zmanjkalo aa-pe in je pristal na trda man-džurska tla, ga je seveda bridko zabolelo po zadnji plati, in je to "čisto naravno" potožil svojemu prijatelju v N. Y. Ako bo pisec mandžurskega pisma še ostal živ In zdrav, mu te trde avanturške skušnje ne bodo prav nič škodile, še z veseljem se jih bo spominjal. Spoznal bo pač to, kar bodo morali tudi drugi, da je treba zgraditi bolj* še življenske pogoje tam, kjer smo, ne pa voziti se po svetu v napihnjenih balonih in iskati železnic v Sibiriji, kjer jih še niso zgradili, ali pečene koruze v Mandžuriji, kjer jo še posejali niso. —
Ameriški šolarčki dobijo zelo zgodaj v svoji šolski dobi precej veliko in lepo ilustrova-no zemljepisno knjigo, dotoke oblasti pač želijo, da ti mali ljudje nekaj vedo o svetu, koliko so katere dežele industrialno razvite in kaj pridelujejo. Ne bom trdil, da je ta knjiga "up to the minute", zgleda pa, da marsikateri naš proletarec ne ve o svetu niti toliko kot je v tej knjigi zapisanega. Ako bi pa tisti, ki želijo potovati po svetu ali se izseliti, čitali potopisne revije ali kaj takega kot je zelo avtentičen "Geografe Magazine" in potem še le potovali, se bodo pa prepričali — in to brez vsakega dvoma — da danes živimo v dobi ko so nam na razpolago Informacije o deželi, kamor gremo, in morda še boljše kakor bi jih pa sami zbrali.
Kakor že prej omenjeno, izgleda, da te vrste štlvo med našimi ljudmi ni posebno razAir jeno. Za vsakega zavednega delavca je aeveda celo potrebno, da čita socialne načrte, katere so začrtali veliki ekonomski mi-selci, za boljše pogoje človeAke-ga življenja. Veliko slovenskih in hrvatskih proletarcev živi danes mizerno življenje v tej deželi, kjer so leta in leta ustvarjali in gradili industrije, ceste in železnice — sploh so grudili tiste pogoje za boljše življenje, o katerih pišejo Marx, Engels in drugi. Dežela je zelo dobro dograjena, in že takoj v tem času bi se lahko zelo malo delalo in uživalo luksuz, katerega bi v zunanjem svetu ne zmogli v tako velikem obsegu. Da se to dane« v Ameriki ne godi, pravimo, da je kriv "roparski kapitalizem" — zraven pa še z velikimi črkami pripišemo "pro-letarska stupidnost", ker smo preveč mentalno leni; da bi vsaj (»olovlco toliko radi mislili kot delamo s hrbtom, pa bi kapitalizem lahko preštel svoje dneve.
Tragično, a ne brez zabave, je pa to, da so tisti proletarci, ki so začeli misliti, že od vsega počet ka med aeboj v nesoglasju. Vsi no delali napake — tisti, ki so vodili in tisti, ki so sledili, ker drugače skoraj biti ne more. Dober komunist Je še z menoj argumentiral, da je vnet vernik tudi čisto lahko goreč bojevnik delavskega pokreta. To je seveda smešno. Kako more biti človek borec za ponvetno življenje, ako pa v mislih trdo verjame v krščanski Izrek: "Večje na tem «vetu trpljenje, večje I »o v nebesih zaslužen Je T* Prav tako smešen je socialist, kadar lajiku trobi v njegova dolga ušeaa: "Ti samo ivoje ie-Ije zapiši na volilni listek, drugo se bo za tebe vne samo i godilo" itd.
Vse polno humorja se da izvleči. Rusijrf je ovrgla kapitalizem, zdaj pa osrečeni proletarci po celih dvanajat dni sku-paj prigrizujejo — gorko vodo. — Na nekem banketu v Chica gu je govoril učen človek z'zapada. Med drugim je tudi pripomnil. da je videl v Seattlu "župo", ki je bila skuhana iz treh fižolov. Meni so ae dvignili lasje tam, kjer jih nimam, ker vem, kaj to pomeni. Bil sem že sam član trope mednarodnih trampov "tam v deveti deželi", ko smo bili primorani, da smo jedli "župo" iz belih kuščarjev in delali "šmorn" iz šiHcrotnih jajc. Vse to bi rajše še enkrat storil kakor pa da bi jedel "župo" iz treh fižolov. Ko je govornik končal, sem pogledal, kako se počutijo drugi okoli mene. Vsak je bil videti gi-njeno srečen, svoje oči je pa imel vprte v gola kurja bedra, katera je pravkar obral. Vsak ai je mialil: "Ali ni rea tukaj v Ameriki vae fino urejeno? Eni imamo še polne mize, godba nam avira "My country 'tis of thee." Pojemo še lahko "Inter nacionalo", poslušamo govore o fižolovi župi in sanjamo o socialnem zavarovanju, ki ga nam pokloni z meseca kovač, kadar pa bomo vsi skupaj na smetišču "pork chops" kosti obirali, Re bomo pa spomnili, da nam je Cvetkovič dal objaviti pismo, ki pravi, da pod delavsko diktaturo jedo samo gorko vodo.
F. Klopčič, društvo 10.
Lažniva poročila o delu
Gary, Ind. — Casa imam dovolj na razpolago, zato želim delavce posvariti, da ni vse zlato, kar se sveti v kapitalističnem časopisju, kjer kričavo o-znanjajo, da v Gary ju uposlu-jejo na tisoče delavcev dnevno. To je navadna in ostudna laž.
Resnica je, da so nekateri department! poklicali svoje stare delavce nazaj, ali na tisoče jih še vedno čaka vsak dan po employment pisarnah, kdaj pridejo na vrsto. Nikar ae ne dajfce zapeljati lažnivemu kapitalističnemu časopisju, ako nočete biti bridko razočarani, kot jih je že bilo na stotine drugih. Posebno sedaj je stvar težavna, ko se delavstvo bori: ali zmagajo kapitalisti ali delavci.
Steel Trust Co. hoče za vsako ceno delavcem naprtiti kompa-nijsko unijo, tako da bi kompa-nija še nadalje imela bič v rokah in ga vihtela nad trpini. Zunanje\ unije so poslale svoje agitatorje aem, da organizirajo jeklarske delavce. Poslali so jih širom dežele. Tako je papa Green od Ameriške delavske federacije poslal svoje organizatorje tudi v Gary. Svojo pisarno imajo na 1405 Madison, in glavni organizator je D. M. Davis iz Plttsburgha, poznan kot dober borec za delavske interese.
V soboto, 1. julija, se je vršil prvi shod v Delavski dvorani. Glavni govornik je bil kongrea-nlk Shultte Iz Hammonda, Ind., ki se točasno mudi na počitnicah. Obdržaval je že več delavskih shodov. On se bori za delavsko stvar že od mladih nog. V svojem govoru je dejal, da se ima zahvaliti delavoem za svoj mandat, da jih zastopa v Waah-ingtonu in da bo svoje obljube,
PETEK. 7.
ki jiH je dal pred volitvami tekom kampanje, tudi izpolnil. Dejal je tudi, da imajo sedaj jeklarski delavci lepo priliko, da se organizirajo ter da je on z njimi.
Torej je odvisno od delavcev aamih, dali pristopijo v svojo lastno delavsko unijo, ali pa postanejo žrtve kompanijske unije. Pristopijo naj v delavsko unijo, v kateri bodo imeli besedo delavci sami, ne pa kapitalisti.
Andy Unetlch.
Odhodni pozdravi
Podpisani pošiljamo poidrave 24. junija s parnika lie de France, s katerim potujemo v stari kraj, vsem znancem v okolici Clevelanda in drugod. Potovanje je zelo prijetno in ugodno. Imamo "pevski zbor", John Languš pa igra na harmoniko. Iz New Yorka nismo mogli pisati radi hitrega odhoda. Imena naše skupine: Frank in Rose Mlakar, J. Languš, J. Suatersič, Mary Železnikar s štirimi otroci, Aleks Mandel, Frank Dra-šler, A. Bučar, J. Mam, A. in L. Harvat, Anna Hudocline in Rosie Tames a ainom.
Frank Mlakar,
član in naročnik.
Z rudarske fronte
West Frankfort, IH. — Položaj na tukajšnjem premogov nem polju je sledeči: Rovi bolj slabo obratujejo. Ko se ta ali oni rov zapre za par tednov, gredo rudarji v tistega, ki še obratuje. Poznam moža, ki je zaposlen na treh različnih mestih. Primeroma je tako: Oče in mati sta doma, sinovi stavkajo; brat je doma, drugi dela, ali pa oče akeba in je sin doma; sin stavkokazi, oče je doma itd.
V bližini ao se vadile v korakanju članice Women Auxiliary organizacije, da priredijo pohod dne 4. julija na Bellville. Nek operatorski podrepnik (McL.) jih je očrnil, da so pele pesem "Obesite Lewisa na lesniko" To pa ni resnica, kajti tekom pohoda se ni nobena oglasila Slišati je bilo le povelja: left-right, left-right. Pa se je pri peljal na lice mesta policijski načelnik s strojnico in je razpršil korakajoče ženske kakor kragulj kokoši. Več žensk je bilo tepenih. Na sodnijski razprav pa je policijski načelnik zgubil
Isti dan zvečer so se pred hi šo, kjer stanujem, ustavili štir je avti. Iz prve so izstopili poročnik Casaway, narednik Ad monson, titularni četovodja Fern Eveth in računski podčastnik M—d, vsi od 9. poddUtrikta UMWA. Da so izgledali bolj uradno, so nosili sivo-bele hla če, bele srajce in slamnike. Sve-tili ao z malim žarometom. Opa žili so, da sedijo pri sosedu J. J na atopnicah trije progresivn rudarji. Kajpada, tepeni ao bili vsi, tPrvi je udaril Fern. Ta človek je gotovo že pozabil ka, je bilo pred tremi leti na Buck nerju, ko ga je delovodja odslovil in ni imel ne dela ne denarja ne jela. Takrat so se ga usmilili rudarji in so volili zanj, da je dobil službo podpredsednika 9. poddistrikta UMW. V povračilo za to uslugo pa sedaj rudarje terorizira in pretepa mirne stavkarje progresivne unije, kateri so mu pred par leti pomagali do službe.
Gotovo je, da bo teroriste zadela kazen prej ali slej. Sedaj jih je 26 pod skupno varščino
162,000. V Pinkneyvillu se bo vršila sodnijska obravnava proti Browningu Robinsonu, Šerifu franklinskega okraja. Obravnavi bo predsedoval federalni sodnik iz East St. Louisa, 111.
V	okraju Saline je položaj drugačen, ker tam so akoro vsi rudarji na strani progreaivne grupe. Pa tudi lokalne oblaati ao na atrani progresivnih rudarjev, tako okrajne, mestne in policijske oblasti kakor vse ostale. Na 3. julija sta bila aretirana superintendent Peabody Coal Co. in Willima Anderson, atre-1 j i Ski preddelavec, ker ata nosila prepovedano orožje. Iz Gala-tije sta bila aretirana policijski načelnik James Springs, in neki prejšnji premogarski operator, ravno iz istega razloga, ko sta spremljala stavkokaze na Harrisburgu. Aretacijo je izvršil šerif E. Choisser iz okraja Saline.
V	Prosveti sem čital dopis, da ae ohijiski rudarji spet organizirajo. To je dobro, ampak če jih spet dobi <pod svojo kontrolo Lewis, niti sam vrag jih več ne reši iz njegovih krempljev.
Frank Kochevar.
.POSOJILO,
CsrlspSnI
Poročali si češkoslovaik
dlog ir ' -konski jilu dela1 Po " tta
za javna zmanjšati lahko | lo zelo
zaradi »¿r^,
češkoslovaSk
Ppdpii
LISTNICA UREDNIŠTVA
Fr. T., Sharon, Pa. — Državni urad za Izterjevanje zaostale mezde bo najbrž v Harrisburgu, ki je glavno mesto Pennsylva nije.
™™1""""""T™
Gospodarski drobiž
IZ DEŽELE BREZ "MARKSIZMA"
Po zanesljivih poročilih od poučenih krogov newyorSkega Wall Streeta, je podalo v Združenih državah Sev. Amerike v mesecu januarju t. L 739 tvrdk izjave zaradi dividend v skupnem znesku 178,839,349 dolarjev. Toliko o položaju v posameznostih O položaju v splošnem pa lahko čitamo v ameriških in drugih poročilih: Kupna moč ameriškega delavstva je danes za celih 22 milijard dolarjev manjša kakor leta 1929. V USA je 13 milijonov brezposelnih in nekaj mili jinov delavcev, ki imajo skrajšan delovni čaa ali brezplačne do puste. Polovica ameriškega prebivalstva živi v največji bedi. Tudi mali trgovci so navezani na javno dobrodelnost. Sistem jav nlh šol je v mnogih krajih že dejansko uničen, ker občine zaradi zmanjšane delovne moči ne morejo takih šol vzdrževati, o-troci pa ne hoditi vanje, ker so preveč izstradani oz. hodijo služit in beračit kruh. Vse zaupanje je uničeno. Milijoni brezposelnih delavcev potujejo iz kraja v kraj ter iščejo dela. Slika b bila nepopolna, če bi se istočasno ne spomnili tudi na milijon-ne premalo prehranjenih otrok. In vendar so Združene države dežela, kjer je sorazmerno mar kaizem najmanj razvit. Kater vrag je pa tukaj ustvaril te razmere?
PRESKRBA DELA V ŠVED-SKI
Bivši španski kronprinr Alfana, ki je zamenjal svoj prestol na papirja sa lepo dekle Iz navadnih slojev in ae a njo poročil v Na sliki J« njegova nevesta, nenorila Haipedro.
Svlel.
veliko
V
šan
bo t¿. do med v ČSR kulturni zadetih
smo i*, da J m Jki ParW
marksist* dr Cz« " nj*rt o notrMj< k» j« bilo >v*ki Mftll Preskrbeti dela. ki naj M 1 brwposelnoiti ročamo, d» j« to I fobro uspelo in izrednega tanim_ rt"aAke javnostibul , ,18ni rok. Upati posojilo znatno on
^ brezposelnim dt
in s tem tudi in civflizačni
□ dela", ki je
CeÄkoalovtiki 1 namen — 1 ' vna <j
JŠati urezp(
Poročamo,
Švedska socialno-demokratič na vlada je predložila državnemu zboru velikopotezen načrt za pobijanje brezposelnosti. V te namene zahteva vlada dovolitev kredita v znesku 1«0 milijonov švedskih kron (domalega pet milijard dinarjev) za izvedbo raznih javnih del. Računajo, da bo na ta način mogoče preskrbeti za najmanj 90,000 delavcev delo, pa bodi posredno ali neposredno. 8edanja zasilna javna dela, ki se vršijo 0o podtarifnfti mezdah, bodo v celoti odprav I jena. Za dela. ki se bodo vršila v okvirju del is novega načrta za javna dela, bodo veljali tarifni delovni pogoji. Zakonski načrt določa, da morajo nova javna dela imeti nesporen občekoristen značaj. Delovni čas v celoti ne bo smel presegati 40 ur na teden. Nadurna dela se bodo dovoljevala samo v izredno nujnih slučajih. kjer bi pretila celokupnoati velika škoda. Pri teh delih je treba paziti tudi na to, da se zasebnim oz. že obstoječim podjetjem ne bo delala nikakšna konkurenca, da se ne bi zaradi tega spet povečala brezpoaelnoat pri teh podjetjih. Zakonski načrt obsega nadalje še rac na določila glede načina in financiranja nameravanih del kakor tudi glede delitve državne dotacije.
IN H KONCU: KAKO,
JO konzumenta!
Trgovina Tk^etii. delki dandanes ni ravnol ten in trgovsko nepomej Wl. Poraba teh iaJelk^ lika m kljub vsej krizi 4 Samo poglejmo v ročno mladega dekleta, pa di delavsko dekle, in mo videli, da je zlasti „ danes množinski predi kar nihče ne govori o vse to nepotreben stvo, da bi med mhji] generacijo komaj našli žensko, ki v svoji ročni] no bi imela kakršr dra, napravlja iz suz" za ta predmet nan surdnost. Vendar privit-vina pa računa tudi z d« da si mnogo žensk umišlj tuje, inozemsko blago, i no francoskega izvora, ba kor vse ostalo. In to i« miselnost tovarnarji b izrabljajo. Kakor je neda ročal neki časopis, daje) tovarne ia izdeloval»!» kozmetičnih izdelkov v protokolirati fantazijske torej imena tvrdk, ki d sploh ne obstojajo, in k čni predmeti, ki se izdelu, ma, prodajajo potem kot sko blago, ker dobijo zai cene. In tako se kar mii in z dobro voljo goljuf» pri drugih predmetih, nleht pa seveda plačuje i kako bi ne, ko je vendar polni veljavi in sijaju latica:
"Ljudstvo hoče, da ) fano!!"
Zbral in v celoto povi
NEKAJ O "RAZPRODA
Beseda "razprodaja" mnoge žene kar nekak! vpiiv. Vse drvijo tja, take razprodaje vrie in jo blago, ne da bi ponš je to blago res vredno i ki ga dado zanj, niti ¿e merna tudi njega kako« zaradi tega so se rarpn kar nekako razpasle in kem vogalu dobimo tak drugačno razprodajo, sti dovoljene", "invea "okazijake" in vse mofi prodaje se vrAe. Tu je samo odprodaja ožin* praznitev in iznebitev metov. Cesto pa dado tvrdke zs take razprodaj t oviti posebne predmete, takih razprodajah vUm tem lahko res govorimo o bah razprodaj. Cujroo roČilo o tem v Švicarski« ž nem tedniku "Geno<H liches Volksblstt" z d* bruarjs t. L: "Nedavno J jala neka «lika bi^ govna hiša v <Wni r*l tudi čevlje (pantofle). po zelo nizki ceni. 7an se je raziskslo izvor teli r in poizvedbs je zelo n Tovarnar je izjiv*! med n. pr. tudi to-le: "Tvrdta vprašsls. če lahko nab^ izgotovim za sjes« m kskAne cenene čevlje. » biff povsem poc^i
po približno 4 ivicar»ke
kos. In imel ¿"J ju nisem nikakor g T promet	J
zadovoljstva p* *** 1
Uri drugače ni*» odwema In tako
„^JljU Amti J t tli» ■
kaj sto parov. - lw~ Gotovemu tovarnarji ša Jtar določeno v«*-sme stati!Ta*P* naročilu prt fgS^ livi —> pa skih	*
pa *rernn *ar*d' prodajnega ** primer dobr®.
\
, JULIJA.
FKOSXJEXa
Vestí iz
(IivirM poroai« »• Jageslsvlje.)
sredi juwj» uboj
m^/U* (v
okolici)
^abijan*, I I_J
■ ylfc^jW »«"J
■ ¡ leti 11-' Cpri Stranjah (v
^t Jiner Zamljen. T»
j^ £ dvema prija-
^pV,tidomuvKre-
Jlrtdi poti P« Je bn ^napaden a kolom, S _ na irlavi »O ga pre-
ubUansko bolnišnico,
[j, »slednji dan umrl,
ljubljansko bolnišnico, « ie naslednji dan umrl, 5lbil zavedel. Oba ivje-Vemljevalca sta dejala Jkdoiiteme skočil » ¿gkolom 6d zadaj -uda-li ena po glavi. Ker pa
¡5 obeh v podrobnostih
{pile, «o oba osumili; «a «vršila »ama. Izkaza-ji, da sta brez krivde, bi t iz zaporov izpuščena, „to pa sta bila aretira-
0	Kemperle in Peter . ki z ubitim ni v soro-¿gzala pa sta, da sta' se ii uri mudila pri nekem pod oknom. In so ttidi «pustili. Zdaj po letih jt znova zgostil sum1 na b ki sta aretirana prizna-
Preveč je bilo doka-njuno krivdo. Oba sta
1	r isti gostilni kot ubiti i ko pa je ta odšel, sta
Kila tudi ona dva za njiin »ledi počakala onih treh. priili, je Kemperle posvetno svetilko, Zamljen pa ■oimenjaka Zamljenapo kolom. Zdaj sta M v
\ neti požare. — Dežev-k s hladom kar ne jpa-ihati. Stalno se zlivajo Baja nad Slovenijo nali-hujii, veasi krotk$j&i.
ej»
«»storile že mnogo ško-itom v raznih dolinah, in K povzročile več pož^pv evale tudi ie človeške žr-Poljčan poročajo, da je cajšnji okolici zahtevalo tri požare. Najprej je itrela v leseno hišo po-
I	Lepeja v Stopnem. Re-nekaj pohištva, živino, iivil — v«e drugo p$,(je ' > do tal. Tik zatem je
strela v viničarijo po-Agate Babulčeve v Ple-aato še v viničarijo Ma-•krjeve pri Sv. Ani. Ne-nega zidov j a je ostalo poslopij. Tudi člove-►tve bi kmalu bile. Od W je treščila v drevo ob ■•teni posestnik Franc dni ni mogel na no-
II	je padal* ob tem moč-Jiivu precej debela toča, «stila vinograde ter na-
fonoKo škode. Nalivi * po Sloveniji tudi na-N> bilo dneva, da «*vaio. Ozračje se je in 'Judje so oblekli spet Ljubljana pa je dož/ve-»Jti naliv v nedeljo 18. ^v na dan, ko «o do-Ljubljano tisoči sokol-■J^faja, ki bi moral ta v velikem spr^vo-t,a telovadcu
FJ«. IV,.sli so iz mh •Jave p. tudi iz Prage, mv P» je vsem prefcri-
__I-ilo je ves dan do
I*» ^kor za stavo/ ta-®g»'v«U|| obhod in MNčaja, ki *e je lovil u premočen ter iakal ' je tudi hud vi-*W°">il več dre veš in toča in treska X« * treščilo v tram-ie bil promet za ■toj •""■»««ofrn. i»roti
kJS " nebo
" ^Ualo j« celo „dn " * Mignile megle,
Planine jn tudi ** v »vet sneg. Vre-Pa gremo te
so
nht-
v aprilu. * Junija
«kkk. -
P* t*dn.,r --
I. J ubija . m m obiakala BI/	" 'urjev
* Padlo" več
Hn
Zadnje čase ae pogosto vzklika za aprijaznjenje z bolgarskim narodom, in ko je Muasolini predložil svoj načrt štirih, so začeli vladni listi v Jugoslaviji govoriti celo o Rusiji kot matju-ški slovanskih narodov. V stiski so se spomnili nje, ki so jo, dokler je bila caristična, imenovali "matjuško Rusijo". Potem so prišli boljševiki in Rusija je nehala biti matjuška. Zdaj v stiski pa so celo poslanci v skupščini govorili, kako se je sovjetska Rusija potegnila zanje in da jo bo treba priznati kot državo in kot matjuško slovanskih narodov. Od tod tudi vesti o nameri, da misli Jugoslavija Rusijo priznati, kar pa se seveda še ne bo tako hitro zgodilo.
Strela ubila kolesarja. — Dne
14.	junija je prihrumela nad Maribor huda nevihta s treska-njem in točo ter zahtevala človeško žrtev. Na kolesih sta se peljala proti domu po Tržaški cesti 25 letni posestnik A-dolf Gobec iz Šmarja pri Jelšah in njegov 23 letni svak, posestnikov sin Franjo Luntič. Ta je- vozil zadaj. Nenadoma je treščilo vanj. Oba je vrglo s koles, dočim pa se je Gobec kmalu zavedel, je Luntič ve« ožgan obležal mrtev.
Umrli so: v Skaručni Jernej Vode, posestnik in gostilričar, v Devici Mariji v Polju 76 letni posestnik Ivan Keber, v Ljubljani 86 letni Kari Dostal, v celjski bolnišnici posestnik Andrej Zorko z Javornika pri Svet-ju nad Celjem.
Ljubljanski velesejem. — Tudi letos se je vršil v Ljubljani velesejem, čeprav je bilo pričakovati mnogo manjšega obiska kakor druga leta. Otvorjen je bil 3. junija ter trajal do 12. junija. Slabo vreme je odbijalo še tiste goste, ki bi se ga kljub težkim časom lahko udeležili. Tako je bil obisk veje-sejma letos zelo slab, slabe so bile tudi kupčije, sklenjene na sejmu. Stahio deževno' vrfenie je trajalo ves teden, zato je u-prava velesejem podaljšala do
15.	junija ter znižala vstopnino za polovico. To je zadnje dni nekoliko dvignilo obisk. Nekatere panoge industrije pa so bile s kupčijami zadovoljne. Zanimanje je zbujala razstava Dolenjske, ki jo ie organiziral klub Krka: slike, zgodovinske listine in predmeti, dolenjska vina, ribniška suha roba, itd. Zelo bogato je bila zastopana spet pohištvena industrija, v kateri zavzema seveda prvo mesto St. Vid nad Ljubljano, kjer so najboljši pohištveni mizarji vse države.
Adamičev "Dinamit" v hrva-ščini. — Zagrebška založba "Bi-noza" je te dni izdala hrvatski prevod Adamičevega prvega večjega dela "Dinamit", prevedel dr. B. Kojič. Tej izdaji je napisal Adamič kratek predgovor, v katerem pravi, da so v borbi, o kateri govori knjiga, sodelovali tudi hrvatski in drugi juž-noslovanski priseljenci, in da je ta knjiga v nekem smislu tudi knjiga o njih. Kratki predgovor končava z besedami: "Ko
sem pisal tú knjigo — leta 1930 — je bil moj cilj, da dam objektivno k/i ko. Danes bi verjetno napisal knjigo nekoliko drugače. A s to pripombo jo izročam prevajalcu, kakor je bila prvotno napisana, razen da sem izpustil nekaj mest, ki bralcev zunaj USA ne zanimajo." Knjiga obsega 364 strani, izdaja je lepa.
Ubitega Feliksa Kmeta iz
Polipe v občini Ajdovec, ki so ga našli 11. t. m. v gozdu mrtvega, je preiskala sodna komisija in ugotovila, da je bil pokojni ubit. Našli so ga v gozdu s prebito glavo, prepeljali v kandij-sko bolnišnico, kjer pa je podlegel ne da bi se bil zavedel ter razložil, odkod poškodbe na glavi. Star je bil 28 let, po poklicu dninar.	,,
Vlak povozil neznanca. — Pri-Jevnici v litijski okolici so našli na železniški progi vse razmesarjeno truplo nekega starca, čigar identitete še niso ugotovili. Tisti dan je tamkaj po vaseh hodil neki grbast berač, in morda je ta šel pod vlak. Povozil ga je vlak, ki vozi iz Zid. mosta v Ljubljano.
Umrli »o: v Kranju 78-letni posestnik Anton Engelman, v Mokronogu 67-Jetni Edi Kolb, v celjski bolnišnici 24-letna Alojzija Hajnškova s Kristanvrha, 75Metni Blaž Pezdevšek iz Sopot pri Podčetrtku, 78-letni hlapec Andrej Zagorc iz Trbovelj, 72-letna dninarica Marija Nendlo va s Kalobja in 69-letna dninarica Antonija Ožkova.
"Samo temnico in smrti'*.
30 let stari Vinko Puklavec iz O-sijeka v Slavoniji je pred leti dovršil slikarsko in kiparsko a kademijo v Gradcu ter zna pet jezikov. Službe ni mogel dobi ti nikakršne in s slikarstvom preživljati se vendar tudi ne da. Pa je šel ter se izučil še za knjigovodjo in stenografa, službe še zmerom ni mogel dobiti. In ta ko je ta brodolomec v Zemunu stopil v stike z vlomilci ter njimi izvrševal vlome in tatvine. Ko so te dni enega od vlo> milcev prijeli stražniki, je ta izdal tudi pajdaše, med njimi tega akademsko izobraženega vlomilca Puklavca. Pred sodnikom je orisal svoje življenjsko pot ter mirno dejal: "Pred se boj ne vidim ničesar drugega kakor temnico in smrt!"
Uboj pri Skocijanu. — Bajtar v Zagradu pri Skocijanu, Janez Kocjan, se je pred nekaj dnevi vračal domov z dela. Bilo je o-krog desetih zvečer. Ze blizu vasi ga je nekdo zavratno napadel. Cez kake pol ure so našli kmetje nezavestnega Kocjana vsega v krvi. Prenesli so ga domov, kjer pa je naslednji dan umrl. Imel je 13 hudih rsn, ki mu jih je bil ¡ubijalec najbrže prizadejal s ,krampom. Zapustil je ženo in pet malih otrok.
de en uboj sli nesreča? — V
kandijsko bolnišnico so kmetje iz Svetinj pri Dobrniču pripeljali Feliksa Kmeta, starega 32 let, doma iz ¡Podlipe, občina Ajdovec. Kmet je imel glavo vso razbito; takšnega so našli v gozdu. Zdravniki so mu sicer nudili vso pomoč, a je Kmet naslednji dan (12. junija) podlegel poškodbam. Za poškodbe še ni znano, ali nw jih je kdo prizadejal in gre za uboj ali pa gre za nesrečo.
Problemi pristljma
Za
Hi
be-
ra< un bofct^ I k,ja zblišanja.
' Motili ve. 'v "pomenlk ' nJe stotin.
Ijubljan-'' i»m razka-"ismenltoali.
I*»» • Pr-
■
Clkaška razstava: Misa Kleaiaor Fro* b Hyrscaaa, M. Y. kl Ikot aallljeaaka oseba, ki je stofika aa razstavišče.
one, ki so prišli netakonito v I. 1921—1924
(Vprašanje: Ob začetku izrednega zasedanja kongresa so nekateri Časopisi poročali, da je bil predložen zakonski načrt, po katerem bi se dovolila registracija prihoda onih, ki ao prišli nezakonito pred dnem 1. julija 1924. Ali je kongres kaj storil v tem pogledu?
Odgovor: Dasi se smatra, da ni kongres proti podaljšanju iste pravice, ki jo uživajo oni, ki ao prišli pred dnem 3. junija 1921, na vae one, ki so prišli pred dnem 1. julija 1924, vendarle kongres ni v prošlem zasedanju ničesar ukrenil v tem pogledu. Skoraj gotovo pride to vprašanje pred kongres v prihodnjem rednem zasedanju.
Pasport ni potreben za Mehiko
Vprašanje: Sem naturallzi-ran ameriški državljan In nameravam obiskati Mehiko, kakor tudi centralno-ameriške dešele. Ali mi je treba potnega lista?
Odgovor: Za ameriškega potnika ni treba paaporta za Mehiko, Kubo, Dominikansko republiko, , Urugusy, Paraguay, kakor tudi ne za Kanado. Po-trebno pa je, da vzamete s seboj svoj državljanski papir, kajti je mogoče, da bo kdo zahteval, da pokažete svoje ameriško državljanstvo. Nadalje si je treba pri* skrbsti posebno dovoljenje od mehikanskega konzula in od drugih konzulov onih dežel, ki jih nameravate obiskati.
Ugotovi jen je prihodov skozi Kanado
Vprašanje: Prišel sem v A-meriko 1. 1911 In sem se izkrcal nekje v Kanadi. Teden potem sem odpotoval po železnici do Pittsburgha. Kako naj najdem ime parnika, s katerim sem prišel?
Odgovor: NI treba, da ino-zemci, ki so vstopili v Združene države po kopnem iz Kanade ali Mehike, vedo ime parnika, s katerim so prišli iz Evrope. Morajo pa navesti dan in ime priseljeniške postaje ob meji, kjer sp bili pregledani od prlseljenU ških uradnikov.
Žalibog pa zapiski prihodov ob kanadski meji niso bili drža-ni v dobrem redu v prejšnjih letih. Dostikrat je jako težko najti zapisek o prihodu. Tem bolj težko je, ako se kdo ne spominja dneva ne imena mesta, kjer je vstopil v Združene države. Vendarle naj prosilec za državljanske papirje nsvede vse podatke, kakor se ns j boljše spominja. NaturaHzacijski urad ga obvesti, da-li so našli kak zapisek, ki potrjuje njegov prihod. Drugače ne preostane drugega, kakor da zaprosi za legalizacijo prihoda.
Inozemci v New Yorkn ne morejo dobiti licence za pivo Vprašanje: Ali more Inoze-mec, ki ima svoj prvi državljanski papir, dobiti v državi New York licenco za prodajo piva?
Odgovor: Alkoholic Beverage Board države New York je nedavno odredil, da le polni ameriški driavjani smejo dobiti piv-ne licence.
Prošnji za drugi papir treba priložiti prvi papir Vprašanje: Ali Je zarea poti ebno poslati svoj prvi papir, ko se zaprosi za naturalizacijo? Ni zadosti, ako se ie nsvede številko prvega papirjs?
Odgovor: Obstoječi predpisi zahtevajo, da sa priloži prvi papir s predhodno prošnjo za naturalizacijo. Umestno pa je, da si prosilec kam zapiše številko datuma prvega papirja, kakor tudi ime sodišča, ki ga je izdalo, tako da ima vse potrebne podatke za siučsj, ds bi se prošnja skupaj s prvim pspir-jem kje izgubila. IMo M Jamih grada jah tad I za deklarante Vprašanje: AH je res, da le smcriški državljani bodo smeli dobiti delo na federalnih javnih gradnjah, ki jih je kongres ravnokar dovolil?
Odgovor: Izvirno besedilo zakona (National Industrlsl Recovery Bill), ki je pooblastil trošek $3,800,000,000 za javne grsdnje, Je vsebovslo določbo, ki je dajala prednost za vposle-nje vojnim veteranom In sm#v rifklm drtavljsnom Ker bi taka določba ob sedanjih
Slomški MirodRi
1004
Pod|oraa Jidnot?,
_ammmmmm^J
IT.
3007
IMT-8» Bo. LawadaU Ava* Cklesc«. IU.	TsL Reekwsll «Mš
GLAVNI ODBOR S. N. P. J.
UPRAVNI OD8KK s * VINCENT CAINKAR, pmtetdnlk... .8S57 8. Uwndals A v«., Ohieage, ni
PRED A. VIDER, gl tajnik.........M57 8. Lawndala Ava., Chicago, I1L
LAWRENCEGRADLSHEK,taJ.bol.odd.JM67 8. Lawndal» Ava., Chicago, Dl.
JOHN VOGRICH, «4. blagajnik......>667 8. Lawndala Ava., Chtoafo, III..
FILIP GODINA, upravitelj flaalla... .2(167 8. Lawndala Ava., Cfclcafo, 1U. JOHN KOLEK, urednik glasila......8667 8. Lawndala Ava. Chicago, III
ODBORNIKI:
FRANK SO MRA K, prvi podpradeednik.......m E. 74 th 8t., Cleveland, 0.
JOHN J. LOK AR JR., drugI podpredsednik. .HIM E. 170th St., Cleveland, O. GOSPODAR8KI ODüKKi
MATH PETROVICH, predsednik...........6M E. 140th St., Cleveland, 0.
ANTHONY CVETKOV ICH..............063 Seneca Ave., Brooklyn, N. Y.
JOHN OUP...................149 8. Project Ava., Clarendon Hilla, III
POROTNI ODBKK t
JOHN GOR&EK, predsednik..............414 W. Hay St., Sprtn*ftald, UL
ANTON &ULAR...................................Box «7, Anna, Kana.
JOHN TRCEU..................................Bos 867, Strabane, Pa.
FRANK PODBOJ.................................Bos 61, Parkhlll, Pa.
FRANK BARBICH........................1816 E. 17flth St., Cleveland, O.
NADZORNI ODSEK:
FRANK IAITZ, predsednik................. »68» W. 86tit St., Chicago. Ill
FRED ktALQAI..............................»6 Central Park« Paru, 1U.
JACOB AiMBROZICH..................,...41* Pierce St., Eveleth, Mian.
...... * 1
FOKOa I Iiwm»*i«m s elevpUel e*er»tU, kl Sslajt » eiaSa. ss
VSB pi
Ml Ss Vm
ins	u
■a at ujaiitv*.
VSA MRMi s lisalsli as peris el.	■ ■■■■■
BN A SN S eelUJstv« I« stvari. hI ss «». s»is»ases riahi ta Mas«s «ekfe ■Jata ■
JmI_____________JVI.
Vse se«see v stesl s U>iil.i(ki.i p—u »aj ss »slUHJ» as M*e»!nlli™. VSB raitošaa sMs »ristsals e •»«»•» e*sva aal ss »eaaiaje P«aeh
lUtatv« ta stvari. hI ss M4«M «L sew—ee
Ml es ee4S!sta ee tal. teleMt««.
vai raiaivt m at »«retal
Vil DOPISI ta »real «etri. m« u ss as4lUe aa
es aal aeaUkls aa Jete QeHte.
6 nils» iiiifi, AAV^AIAA "reos victo'
ta setae ves, hw ait a uwaásis aw..
QMsaae?
NOTBi Cerneese4«s— »M tta Seemee OWta steeta ta^Hlnwil se taSswsi
hMiWU ^ZlaTtaT la i II ll te tas
Mttleiv #f iltk IM nafti BImiwUI bl iédiiMed llM Š6»I»I6R| FUlftBllil penili ii^iii	jiyiiiiiiiii || ii^i Iftimif1! ginu ii^iy
«Ith hi«.
g^niil^g v#r|| lin	k^Af^ BIM^VWÉ fc® tt^MBVWt^
»hslriese ti Uw inri sf Ss»«Mssis. Chart«*, wililiii etal ipptih ahseU ta sMmsssS ta Jete SsrliB. éiIisii. JeMstal
rah dejanski izključila vse ino-zemce iz javnih * gradenj, je Foreign Language Information Service zadel živahno kampanjo proti dejanski iaključltvl Ino-zemcev iz javnih gradenj. Vsaj deloma se je uspelo, ksjtl zakon, kakor je bil končno sprejet od kongresa, ne daje prednosti le veteranom In ameriikim državljanom, marveč tudi Inoaem* cem, ki imajo prvi papir. Novi zakon je zato manj ugoden le za one ftozemoe, ki ii enega ali drugega vzroka nimajo šs prvega papirja.
Hitra legalizacija je mogoče
Vprašanje: Priiel sem v Združene države I. 1014, sli se ne morem niti približno sporni njatl ne dneva ne Imena parni ka. Kako dolgo vzame, da se dobi certifikat registracije v smislu onegs zakona, ki dovoljuje inozemcem, ki ne morejo dokazati zakoniti vstop v Združene države in ki so prišli pred L 1921, da legalizirajo svoje bivanje in tako zaprosijo za dr-šavljanske papirje?
Odgovor: Ako je tiskovina (Form 669), ki služi za prošnjo za registracijo, pravilno izpolnjena In je prosilec zadostil vsem predpisom glede prošnje, Je sedsj mogoč« Izvršiti registracijo v prav kratkem času. V nekaterih izrednih slučajih js bil eartiffcst registracija izdan celo tekom dveh tednov. Navadno pa treba v newyorškem okraju čakati približno en messc od vložitve prošnje.
Razlika časa
Vpraisnje: Ko je dvsnajst opoldne v New Yorku, koliko Je ura v drugih važnih mestih sveta?
Odgovor: Ko J« 12. opoldne (Rastem «Undsrd Time) v New Yorku, ksšejo ure v sledečih mestih ta-le čas: Huenos Aires 1. pop.. Mehiško mesto U. prep., I/»ndon, Psrlz In Madrid 5. pot»., Berlin, Kodanj, Htock-holm, Budapešta, Zagreb, Ljub-Ijana, Belgrad, Geneva, Dunaj, Rim In Varšsvs «. pop., Moskva 7. pop., Teheran v Perziji 8. pop., Aanghaj, Hong-Kong (a Msnils 1. zjutraj prihodnjega dne in Yokohama na Japonskem 2. zjutraj prihodnjega dne.
Dežele Izve« Mge narodov
V prašen Je: Koliko detel je v Ligi n ar »do v? Katere važne de-
trk niso v njej?
Odgovor: Dsnes Ima Liga narodov članstvo M dež*I. V seznamu držsv po slfabetl Je prva Albanija In zadnja "Yugo-slavlja", IMtele, ki niso v I žigi so Afganistan, Arabia, Bra-zllija, Kcuador. Kglpt, Aovjet-ska Rusija, Združene države In Japonska (ki se Je odpovedala I. 1988).
rut.
Razprava a kampaaji pro-ti kampanljakliii valjam
Ekaekutlva Kontinentalnega kongresa ae anide na Izredni seji. na kateri bodo predloženi načrti glede pomoči organiziranemu delavstvu
Philadelphia. Pa. — (FP) — Kako naj Kontinentalni kongres podpre gibanje strokovno organiziranega delavstva v novih razmerah državnega kapitalizma, ki Jih je ustvaril Roose-voltov "new deal", bo predmet dlskuzijam na Izredni konferenci ekBekutlvnegs odbora Kontinentalnega kongresa, ki se o-tvori 8, Julija v tem mestu.
Na tern zborovanju bodo predloženi načrti zs obširno kampanjo proti kompanljsklm unijam In proti fašističnim organizacijam, kakršne predstavljajo Hmlthovi rjavosrajčniki, katerih glavni stan Je v Phila-delphljl.
"Zakon o vladni kontroli nad Industrijami vsebuje velike mošnosti v prid in škodo ameriškemu delsvstvu, ki dela v tovarnah in ns farmah," se glasi izjava Kontinentalnega kongresa. "Ako bo delavstvo Izrabilo priliko, ki mu Jo nudi ta zakonodaja, si bo zsslgurslo svoje praviee Ur ae bo lshko upiralo izkoriščanju."
Emil Hleve, načelnik ekseku-tlvnegs odbora Kontinentalne^ ga kongresa In predsednik A-meriške federacije nogavičar-skfh delavcev, Je bil med prvimi unljskimi voditelji, ki so spoznali velikanske možnosti v prilog unijskemu gibanju v predlogi Industrijske kontrole, ki Je pozneje postals zskon. On je takoj pričel propagirati agresivno akcijo s strani strokovnih unij z namenom, da delavstvo Izkoristi provizije novegs zakona v svoj prid. Utopil js v stike drugimi unljsmi v oblačilni industriji In Jih pridobil za skupno akcijo pri orgsnlzlranju delavcev v tej industriji.
Poziv, ki gs je Kontinentalni kongres na svojem prvem zbo-rovsnju v Wsshlngtonu naslovil delavcem in fsrmsrjem, naj se orgsnizirajo in nastopajo skupno, Je dobil ugoden odziv. V kratki dobi Je bilo sklicanih še petnajst državnih konvencij Kontinentalnega kongresa, kar
E omeni, da Ima program Uga ongreaa m<Wno zaalomlsi pri ameriških farmarjih In delavcih.
Kkaakutlvni odbor Kontinentalnega kongresa tvorijo ose Le, ki zavBemajo važna mesta V delavskih la framaraklh arganiza-cljah.
Tone Seliikar:
NASEDLI BROD
Roman v treh delih
Justin je zaslužil provizijo.
R^uni »o bili pravilni, pregledani; kdo ae je brigal za to. te so kuhali za ujetnike meao bolnih konjev nameatu govejega.
Hranili ao jih le toliko, da niao poginili od
^iaborišče je bila nekaka «biraliMna po-«ta i a iz katere ao jih v manjših oddelkih pošiljali v ozadje. Fronta ni bila daleč. Grme-nje tppov ae je posebno ponoči močno ališalo. Poveljništvo je na vse mogoče načine skušalo ohraniti red in preprečiti nalezljive bolezni. Barake so bile jioškropljene z apnom; za najmanjši prestoi)ek so ujetnike kruto kaznovali.
Stradali so. V moreči stiski brezdelja so wiaj ko je postalo toplo, čepeH na solncu in si obirali uši. Včasi jim je kak civilist vrgel čez ograjo pest cigaret. Planili so nanje kakor gladni volkovi. To je postalo imovitim mešča-nom pravcata nedeljska zabava. Popoldne, ko so tod mimo hodili na sprehod, so jim metali napol obrane kosti piščancev, ostanke kruha in cigarete ter se zabavali nad lakoto nesrečnih razcapancev, ki jih je glad ponižal na stopnjo sestradane, zaprte živali.
gredi tabora je raalo nekaj zanikarnih hrastov, ki so pričenjali zeleneti. Na spodnje veje ao privezovali ujetnike, ki so kršili red. Včssi ao viseli bkratu po trije, obešeni za roke le toliko, da so se s prsti dotikali tal. Sestradani in oslabljeni so kmalu popadali v nezavest.
Disciplina!
Neko dopoldne so vse ujetnike nagnali na za-padno stran taborišča. Na mali vzpetini je bilo postavljenih sedem vislic. Solnce je obsevalo to pošastno sliko. Ves dan je viselo na njih sedem trupel. Pomladni veter se je zaganjal vanje in jtfi včasi semtertja zanihal.
Straža je razlagala ujetnikom, ki so z izbuljenimi očmi strmeli v to grozo:
—	To so vaši prijateljčki. Spijončki! Kdor bo poskusil pobegniti, ne bo prišel dlje kakor
do vrvi!	.....
Kolo se nagledah, so jih s puškinimi kopiti
nagnali nazaj v barako.
Predmestje, ki se je pričenjalo takoj zadaj za barakami, je bilo natlačeno z begunci, ki jih je vojna gnala iz njih domov. Med hišami je zraslo mestece lesenih kolib, v katerih so prebiva» s svojo revščino.
Glad jih je stiskal.
Bosi in strgani otroci so stali pred vojaškimi kuhinjam iln milo prosjačili za poŽirek tople juhe.	.
Lepe kmečke lene, ld so Imele može na fronti in »daj tu gladujejo s svojimi otroci, so se potikale okoli vojaških barak. ,
Za Justina je, kar sredi vsega tega, postala vojna prijetna stvar. Pojem nevarnosti je zamrl, pri topli In bogati hrani in denarju, ki ga je na tako lahak način koval, ter brez skrbi, se je pričel ogledovati po okolici. Misel na dopust je zamrla, njegova trgovska nrav je raala vae bolj in ko je poslal svoji ženi prvih sto kron, se mu Je zdelo, da lahko zdaj z denarjem nadomešča dopust. Brez težav bi ga dobil. Toda med tem bi utegnil kdo drugi zasesti njegovo mesto . , .
Zvečer je hodil v mesto.
Ko je taval po uličicah med lesenimi begunskimi bajtami, so se ženske zaganjale vanj in ga proaile:
—	'Panje, panje, hljeba, Brot!
Večkrat jim je vrgel kak hleb komlsa. Vojaki stražne stotnije ao prežali na te gladne ženske. Opacil je, da jih vodijo zvečer v avojo barako.	^
Justin je spal v pisarni čisto sam. Nadpo-ročnifc je stanoval v mestu in njegova soba poleg pisarne je bila vedno odklenjena. Pod posteljo je imel skrbno zaklenjen velik kovčeg. Tu je bil njegov zaklad: nekaj hlebov kruha, prekajeno mesy, sir, vse dno založeno s konzervami, steklenica ruma, pravcato skladišče tobaka.
Pričel je kupčevati z begunci in ujetniki. Živež je zamenjaval za zlate prstane, uhane, ure. V pločevinasti škatli je lepa zaloga teh drobnih, svetlikajočih se stvari, ki jih je prodajal Zidom. Ti so lazili okoli beguncev kakor zli duhovi. Najdražji spomini so padali za košček	njihove malhe.
Justin ni iskaTdruščioe. Previden je bil, s tovariši ni maral sklepati prijateljstva. Živel je zase in za svojo kupčijo, dobro se je hranil, ničesar mu ni nedostajalo, le kadar je ležal sam v svoji pisarni, ga je misel na žensko podžgala. Kristina ga je vznemirila in to mučno, neznosno razpoloženje ga je dolgo preganjalo.
Pisarna, katere izhod je bil izza bodeče žice, je imela okence na stezo, držečo čez travnik, bližnjico v begunsko taborišče.
Topel večer se je spuščal na zeleno okolico. Iz tabora se je dvigaja mehka ruska pesem in se razlivala po vsej ravnini do širokega gozdnega hrbta. Nekje so peli v živi meji ptiči. V daljavi so votlo grmeli topovi. Iz begunske Četrti se je dvignil v zrak otožen ženski glas in se zgostil v sanjavo melodijo.
Sedel je na klopici pred pisarno. Kadil je cigareto in se udobno zamislil na vse strani. Večer je bil aanjav, ves prežet s pomladno milino in soglasjem, ki je vrelo iz tople zemlje.'
Zamišljenega in vase zatopljenega je prebudil iz toplih čuvstev droban korak bosih nog na stezi.
Bila je lepa begunka Nastja.
Takoj jo je spoznal.
Videl jo je, ko je hodila prepevat pred straž-no barako ukrajinske pesmi. Njen glas je bil nizek, poln alt, ki je dajal otožnim pesmim težak, resen poudarek. Vojaki so jo zelo radi poslušali.
Med vrvežem beganja v prvih dneh vojne, •ko so zasedli njihovo vas kozaki, čez nekaj dni pa zopet naši, se je izgubila od družine, ki je ni mogla nikjer najti. Morda žive družinski člani kot begunci v Rusiji, morda tu kje v bližini.
Živela je sama zase in se na vse mogoče načine prebijala skozi trpljenje. Živela je na svojo roko, zavedajoč se, da je drugim na poti, ker žive vsi v največji' bedi.
Bila je mlada, vitka deklica. Zdaj, ko je toplo, hodi bosa. Morebiti ji je bilo osemnajst, morebiti komaj sedemnajst let. Mnogokrat je hodila v taborišče po -kruh. Vojaki ao jo lovili, ujetniki sloneli na ograji in ji metali poljube.
Njeno modro krilce je komaj zakrivalo kolena. Bila je polnih udov, gibkega telesa, ki se je v preozki obleki močno odražalo, saj j« bil vsak njen gib tesno spojen z blagom, in ostro oblikovanih grudi, ki so bile zajete v sinji životek, tesno z»pet v pasu.
Drzna deklica!
Nič se ni bala prihajati k vojakom.
(Dalja prihodnjič.)
Zgodba daaaiajih dni
■ ■ •
(Ob nmrti »odruga Antona Ulfii-da na Jesenicah)
Napisal TI bom zgodbo, ža-lostno sleer ali resnično, kakor se je dogodila.
Nekako pred dvemi leti sem Ti napisal allčno, toda ml smo tako srečni, da smo na «ličnih slučajih bogati, kah-ri nas pa tal Ae ne spametujejo . . .
Tam v aolnčni (¡oriAki se je rodil delavski družini nov član. Zgodaj je moral ukusiti vse tegobe proletarskegu otroku. Se kot deček je moral t obetom in toliko drugimi čez Airnt» morje v daljne »friAke |>ragozde za kruhom, katerega jim l«-pa goriška ni mogla dati. I zastavljen tropični vročini afriAkrgu aoln-ca in vsem nevarnostim pragozda. je ta mladi dečko «poznal vso grenkobo dela in tudi njega vrednost. In kakor so *<> bili ti delavci vsi združeni v <>no celoto, da skupno kljubujejo vsem nevarnostim in se t>orijo za enotni zaslužek, tako tudi v po-snejšcm življenju ni \eč zapustil delavske druinoati. t. j. njegove prave strokovne organizacije.
Kmalu ga «opet «ntnmo v Tratu v tovarni kraj morja, pri viaokih pečeh, kjer zopet kljubuje vročini in duAljlvemu zraku plina in kokaa.
Prišla pa J« vojna in kot begunec je prlbHtal v naše kraje. Zopet je stopil v službo plavfcv
in Martinovih peči, kakor da bi njegovo t£lo ne moglo pogrešati vročine, ki se jo je mlado nasr-kalo v Afriki. Monotono mu je potekalo življenje, kot njegovim tovariAem, vaak dan ga je klicala sirena, vsak teden v drugem času in med kratkimi oddihi nam je tako rad pripovedoval o visokih in debelih hrastih pragozda.
Domači, kolikor jih je imel, so mu med tem čaaom pomrli, brat mu je ostal na vojni, zadnjega je vzela jetika in borna rojatna kajža je prešla na tuje, on pa je bil med nami nad 18 let.
Pa ae je zgodilo, da je omagal na poti življenja, zrušilo ga je in za vedno je zatianll oči, no če hočete tudi kozarec, katerega ae mu je toliko očitalo, nihče pa ga ni razumel, da Je sam in da njegovi duAi kljub vaSmu le manjka domačnoatl, katero je akušal včasih nadomeatiti tudi a kozarcem.
Pobrigali so ae za pogreb nje-govl tovariši In sodrugi. da ga spremijo v borbi za kruh padlega, na njega zadnji poti. Kupili mu venec, mu na rdeče papirnate trakove dali natisniti zadnji alovo in spremili bi ga...
Pa se je zgodilo čudno pre-čudno, priAei je on. ki pravi, da je namestnik Njoga. ki je učil. da smo vsi bratje, val enaki, da ae moramo med seboj ljubiti in tudi sovražnikom vae odpušča-t| fte v življenja, finrt pa itak vse izravna, pa se je ustrašil ne-
—T».« t* letu rat. H
Henry Ford (desno) in njegov sin Edflel ogledujeta model prvega avta, ki ga je Fwd pred 30 leti. Takrat je bil Ford strojniški delavec, toda avto ga je dvignil med multial in največje izkoriščevalce delavcev.
dolžnih papirnatih trakov ob vencev, ki so bili rdeči in odpovedal je spremstvo.
Rdeča barva, simbol ljubezni, saj še v bibliji na več mestih čitamo od rdeče barve, zakaj si v tem slučaju tako greAna in tako grozno nevarna.
Vztrajali pa so spremljevalci pri svojem, niso hoteli odstraniti nedolžnega rdečega papirja in maziljenec božji je odšel, ne da bi blagoalovil krsto triiina, sam naprej z zatrdilom, da počaka pred cerkvijo. Po-grebcl ae pa zgražajo, ko ga vidijo bežati samega a svojim spremstvom brez sprevoda po cesti, komentirajo čudno 41 Božjo ljubezen in vsemogočno u-smiljenje" in še pravijo, šele pred dobrimi tremi meseci je bil drug pogreb, dva venca z rdečP mi trakovi, pa ga je spremljal ta, ki je sedaj spremstvo odklonil, seveda drugačno sorodstvo je imel, in Ae pravijo: knjiga pa piAe, pred Njim smo vsi enaki, čudno, <U ta tega ne ve . . .
Pa se je razvil dolg sprevod soboreev in njihovih družic ter otrok, delavska godim svira fta-lostinke, pogrebe! pa razmišljajo ono znano: vera gor .
Ko dospejo do cerkve, res pričakuje, opravi avoje obrede in aopet odhiti po bližnjici na pokopališče, niti to pot Va ne spremlja, kajti rdeči trakovi žgejo — govorijo pa o veliki ljubezni, ki bo objela ves svet, da bo postal človek človeku m
brat in ne volk, vsi pa bomo enaki in nikjer ne bo izjem.
Pa ga izročijo materi zemlji iz katere je izšel, ne Sicer aolnčni Goriški, ker tam čudno gospodarijo tujci nad življem, ti dobrosrčni gospodarji pa so v dobrih odnošajih z možmi katoliške akcije, pač pa v svobod no zemljo, pod čiste planine, kjer naj sniva, o krščanski ljubezni •katero so mu tudi za plačilo od klanjali in pa o rdečih trakovih in onih, ki so mu jih dali in so de v borbi . . .
In ko so se ti vračali nazaj na svoje skromne domove, jih je neumljivo silo oklepala rdeča barva, sodružna, ali po krščan sko bratska ljubezen, da so jo občutili tudi tisti, katerih do sedaj ni objela in kateri so se ji morda na povelje tudi izogibali
Od poč i j se med nami, v borbi padli, mi pa verujemo v zmago rdeče barve, velike bratske lju bežni, borimo se zanjo in jo vži-gamio v srcih vseh trpečih in ne odnehamo, dokler ne zažari nov rdeč dan, ali pa ne omagamo ae mi in se ne snidemo . . .
—ft—
Miha jI Zoščenko:
TAT
2e večkrat so mi rekli: "Ker ste satirik, bi morali namesto zabavnih zgodbic napisati nekaj ostrega o tatovih, špekulantih in lopovih. Udarite po njih, brez usmiljenja!" .
Tako bom poskusil obravna vati takšno zadevo. Tatvina se je primerila v našem konsumu. Tam je bilo dosti blaga. V izložbi so ležale race, dišeč holand ski sir, damske nogavice, kolin-ska voda, cigarete. Vse te stvari so nekoga zamikale. Skratka, ponoči se je splazil tat do zadnjih vrat, jih prežagal, dvignil zapah in poftteno gospodaril po prodajalni. Čuvaj pa, ki je sedel pred vrati, je spal in ni ničesar opazil. "Imel sem zmešane sanje", je pripovedoval pozneje, "a drugače nisem ničesar slišal." Čuvaj je neprestano stopal po prodajalni sem in tja in vsakega rotil, naj ga ne pusti na cedilu.
Upravnik je dejal: "Bodi brez skrbi." Toda čuvaj je Um stal in postajal čedalje turobnej-Ai. Po vsem videzu ga je žalo-stilo najbolj to, da je tat odnesel toliko blaga.
"To mi je nerazumljivo. Drugače imam tako rahel spanec in tudi noge sem stegnil preko vrat. To je vendar nemogoče, da bi mogli preko mene spraviti dve vreči aladkorja."
"ImaA pač trdno spanje, ti pasji sin," je dejal upravnik.
"Ne, da so toliko ukradli, to je nemogoče. Gotovo bi se bil zbudil." je odvrnil čuvaj.
"Torej", je dejal upravnik, "napravili bomo zapisnik in potem bomo videli, kakAno Akodo si dal prizadeti državi."
V prisotnosti milice so pričeli sestavljati zapisnik. Seštevali so in primerjali. "ZapiAite", je dejal upravnik, "devet pudov sladkorja v kockah. Ena in Aest-deset zavojčkov cigaret. Dva tu-cata damskih nogavic. Osem klobas."
Hipoma ae je oglasila blagaj-ničarka: 'ZapiAite, da so pobra-
li iz blagajne sto dva in trideset rublje v in da manjkajo trije kopirni svinčniki in ene dkarje."
Pri teh besedah je pričel čuvaj naravnost kruliti. "Odvedite čuvaja", je prosil upravnik milico, "s svojim kruljenjem nas samo moti."
"Cuješ, striček", se je obrnil miličnik do čuvaja, stopi rajši domov. Ce te bomo potrebovali, bomo že prišli pote."
Tedaj se je oglasil iz sosedne sobe knjigovodja: "Imel sem na steni svileno ovratno ruto in ta sedaj manjka. Prosim, zapišite še to, ker bom zahteval povračilo za izgubo."
"Ti gnoj!" je zavpil čuvaj nenadoma. "Tvoje rute pa nisem odnesel. In osem klobas tudi ne. Hočete norce briti z mano? Vzel sem natanko dve klobasi."
Mrtvaška tišina.
"Zlodej vas odnesi", nadaljuje čuvaj. "Vse priznam. Jaz sem kradel. Toda jaz sem pošten človek. Upira se mi, kako se tu sestavljajo zapisniki."
"Tak tako, ti lopov si se splazil v prodajalno?" je vprašal neki miličnik.
"Da, jaz sem se splazil," je bil čuvajev odgovor. "Toda denar ja, škarij in rute se nisem dotak nil. Vzel sem samo pol vreče sladkorja, tucat ženskih nogavic in dve klobasi. Takšne lopov ščine vendar ne bom trpel na svoje ime." •
"Seveda, lahko smo se tudi zmotili," je menil upraifiik. 'Takoj bomo vse še enkrmt pregledali."
"Kakor sem pravkar opazila, je dejala blagajničarka, "je denar zlezel pod papirje. Ni ga torej ukradel. Manjkajo samo še škarje. Ah, tukaj so.
"Ruto sem tudi našel," je sporočil knjigovodja, "vtaknil sem jo bil v žep."
"Popravite zapisnik," je dejal upravnik. "Manjka res samo pol vreče sladkorja."
"Lopov, preštej vendar tudi klobase!", je zavpil čuvaj. "Drugače se ne bom mogel obvladati! Teta Njuša mi je za pričo."
Cez nekaj časa so dejanski stan in izfczul da je bilo ukradenegz n toliko, kolikor je navedi Prijeli so ga in odvedK cijo. Teto Njušo »o tudi Pri njej so našli ukndi go. Vse so ji odvreli, ne klobase, ki jo je bil« i snedla.
IZLETNIKOM IN OBIM CEM SVETOVNE KAfl
Naznanjam, da imam t hotelu in kabinah proiUn oaeb. Prostor u nahaja krasnem malem griiku » i drevoredu. Kabine oddaj* nikom dnevno, tedenako al v najem. V kabinah je pk oprava, dasi najemniki, ak lahko nami kuhajo.
TukajSnja okolica je teh prijazna, valovit «vet ob III ki, je na razpolago u ribole pripravno za izlete v okolica znameniti "Starved Rock" Park".
Najbolj ¿a poatreiba ja«
ProHtor ae lahko najde, J pol milje južno od mesta poznan pod imenom
"VALLEY VIEW
Road 7-a in 2. U Sa
JOSEPH &EK, la
POJASNILO
Valed depresij« k krize, ki je zadali članstvo oziroma sa lega lista Prosveta, Jipi da pojasnimo tajska stopnikom ProsreU, vzamejo od aarotaftff Prosveta naročaiao tsil pol leta in kjer si 4 samo sa četrt leta. Vm se dobiti da, ker ran vajo to. List Pronto prizadet v ti krftsi !■ i ' runo na tajnike is m da skušajo kjerkoli m hraniti naročnik« I Apeliramo tudi ss naročnike, da naj poravnajo svojo ssfs» nf mogoče plačati čajte polletno ssr«MN da se okraai list i« M dnevnik.
Philip God laz,
TISKARNA S.N.P
8PKEJKMA VSA
v tiskarsko obrt spadajocaj
Tiska vabila sa veselice In shode, vizitnkjs, knjige, koledarje, letake itd. v slovenske«. * slovaškem, češkem, nemška», angleškem j««« ■
t
NA CU
VODSTVO TISKARNE APELIRA
8. N. P. J, DA «KOVINE NAROČA 'OJ| TISKARNI
V 8Y(
Vsa pojaanila šaje
amen*	d*
PUHU po	*
S.N.P.J. Pl
2657-69 So. U^ašak Taleim ••"kweU
OL