DEMOKRACIJA
Uredništvo in uprava: Gorica - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 15.— Naročnina: Mesečna L. 65.—
Polt, 6ek. ra6. St. 0-16127
Leto I. - Štev. 34
Gorica - Trst, 12. decembra 1947
Izhaja vsak petek
Ra dveh frontah
Mi primorski demokrat Učni Slovenci se moramo boriti na dveh frontah.
Prva, ki je zajela tudi nas in nas postavila v prve vr« ste, je fronta zapadne demokracije proti komunis stičnemu totalitarizmu. Ta fronta je dejansko že raz« klala svet v dva tabora, na Vzhod in Zapad. Njen boj gre zatem, da si človek pri« bori in zavaruje osebno svobodo in vse druge svo« boščine, ki jih zahteva človeško dostojanstvo od svo« bodne besede preko tiskov--ne in zborovalne svobode do preprečitve vsakega strahovanja. Ta borba ni lahka. Komunizem, proti kateremu je naperjena, je krut, brezobziren in brezvesten ter se poslužuje vseh sred« stev, da bi zasužnjil ljud-ske množice. Postojank, ki si jih je priboril pod gol ju? fivo masko OF, noče pustili in jih brani z nasiljem in strahovanjem. Poglejte v Števerjan, v Sovodnje in druge naše kraje. Ljudje se morajo na ukaz vpisovati v komunistično Demokratič? no fronto, morajo na sestanke, ne smejo čitati »Demokracije«, i.t.d. Gonja proti našemu listu je sploh poglavje zase in je dosegla svoj višek v ugrabitvi na« šega urednika dr. Uršiča. Po grožnjah, ki so bile iz« rečene in zapisane tudi še
p* 4 bi n a.felV-VtSi-jjfa
mo, da se bes in srd proti našemu listu nista polegla. Toda zavedajmo se in ta zavest postaja v zadnjem času vedno močnejša: tudi komunistična drevesa ne bodo zrasla do neba, tudi komunizem ni nepremagt Ijiv. To nam potrjujejo', če se omejimo na nekaj dej> stev iz zadnjih dni, dogod« ki na Francoskem, kjer je komunizem s svojo generalno stavko doživel popolen poraz; volitve na Finskem, kjer so komunisti močno nazadovali in tudi politični razvoj v Italiji, kjer se so« cialkomunisti kljub vsem krvavim podvigom ne mo« rejo več polastiti oblasti.
Drug nasprotnik, s katerim smo zapleteni v ostro in nevarno borbo, je fronta nestrpnih italijanskih na? cionalistov. Ta fronta ne zavzema takega obsega kot prva in je svojsko primorska. Ob zaključku druge svetovne vojne te fronte skoro ni bilo, vidnejše in ljutejše je začela nastopati šele v zadnjih mesecih. Pred še ne prav dolgim časom je bilo med našimi italijanskimi sodržavljani več odličnih gospodov, ki so sveto zatrjevali, da morajo biti Slovenci in Italijani v vsem enakopravni ter so po tem praven tudi delali. I’, zadnjem času se ]e pa poU)ŽQj spridil, poslabšal. Klada ih tudi gotovi uradni krogi se uvtdevno in širokos grud no Studijo, da bi se vprašanje slovenske narodne manjšine zadovoljivo rešilo. To pa ni v skladu s stališčem prenapetih šovi-nistov, ki bi nas radi razna« rodili. Zato so začeli oster boj proti našim opravičen nim zahtevam in hkrati iz podzemlja pritisnili na vse, ki želijo živeti z nami v po* J: ti; nem sporazumu. V sled teh spletk in strahovanja se
V ČASTEN SPOMIN
OB 6. OBLETNICI USTRELITVE NA OPČINAH
V	ponedeljek 15. decem« bra obhajamo šesto oblet« nico usmrtitve petih Slo« vencev na vojaškem stre; lišču na Opčinah, ki jih je fašistično posebno sodišče j obsodilo na smrt z ustre« litvijo v hrbet dne 14. de« cembra 1941.
Na openskem strelišču je zopet padlo pet mladih slo« venskih življenj: Viko Bo« bek iz Ilirske Bistrice, Ivan Ivančič iz Čezsoče, Simon Kos iz Nemškega Ruta, Jožef Tomažič iz Trsta in Ivan Vadnal iz Slavine.
Posebno sodišče se je na« lašč preselilo iz Rima v Trst, kjer je v procesu, ki je trajal polnih dvanajst dni, sodilo devetinpetdeset prisotnih Slovencev.
Za to fašistično »sveča« nost« je sodišče poklicalo v Trst tisoč karabinerjev in kvesturinov. Pet sto jih je stražilo sodišče in sodni* ke, pet sto je bilo razpore« jenih pa po mestu in oko« lici. Fašizem se je radi svo« je notranje ohromelosti bal j za svojo varnost, po drugi j strani je pa ob takih prili« i kah, kakor že za Gortano«
| vega procesa leta 1929. in Marušiče vega, Valentičeve« ga, Miloševega in Bidovce« vega leta 1930. vedno rad ■ ..i,ka2,ai \SQ	'policij*
sko silo. Fašizem je vodil odkrito nasilno politiko raznarodovanja .slovenske« fli in hrvatskega življa na Primorskem in v Istri. Proti taki krivični politiki so se Slovenci in Hrvati odločno uprli. Pokazali so fašizmu zobe in izpričali pred vsem svetom, da so narod, s ka« ter im je treba računati, ker
ima svojo zgodovino, svojo zavest, svojo voljo in kul« turo. Ta kultura pa se je izkazala prav za časa fa« šizma višja od kulture fa« .šizma. Saj so bili Slovenci in Hrvati, ki so se upali dvigniti proti fašizmu, sko« ro sami kmetski sinovi, pre« prosti ljudje, ki pa so nosili v srcu in v duši zdravo ču« stvo ljubezni do domovine in sveto prepričanje, da je treba domovini pomagati in zanjo tudi umreti, kadar nastopi proti narodu sov* ražnik, ki jo hoče uničiti. Narod, ki ima take sinove, se lahko ponaša da je kul« turen in na visoki stopnji. Kultura je v tem, kar ima narod za običaj svojega življenja. Običaji življenja Slovencev in Hrvatov so praktičnega pomena in se izkazujejo v medsebojnem občevanju ter v odnosu do sosednega tujega naroda. Slovencem in Hrvatom je poštenost, miroljubnost, de« lavnost in srčnost ter ljube« zen do izobrazbe znak nji« hove kreposti in omike. Poezija, ki jo je slovenski ali hrvatski pesnik spesnil, je vir narodnega duha in narod rabi •pesnikovo pe« sem kakor vsakdanji kruh. Kdor hoče imeti stike s Slo« ‘.eno ir. s Mi . ati hi biti hov dober sosed in prija« telj, naj računa s tem nji« hovim značajem in naj se pred njima ne šopiri s civi« lizacijo, ki je praktično do danes še nikjer ni pokazal, ko je prišel z njimi v stike.
Bobek, Ivančič, Kos, Tomažič in Vadnal so med tistimi borci, ki jih je faši« zem izbral, da jih iztrga iz
naročja naroda in jim s svinčenko prebije srce mi« sleč, da je s tem zadal smrtni udarec vsemu naro« du, čigar sinovi so bili. Zgodilo se je ravno na« sprotno: narod živi in časti svoje mučenike, fašizem pa je sramotno propadel.
Tomažič je bil komunist, akademik, sin premožnih staršev, ostali štirje pa za« vedni rodoljubi. Ivančič. Kos in Vadnal 'kmetje. Bobek pa pek. Žrtve nasilja in krivice so nam tako dra« ge, kakor vse nedolžne žrtve, ki nam jih mati zemlja krije v svojem naročju.
Vsi so trpeli! Ivančič je izpričal pred sodniki z jas« nim in odločnim glasom : »Moral sem priznati, kar je komisar, ki me je zasliševal, hotel, kajti moja koža je. bila tako raztrgana od ba« tin kakor koža Kristusa na križu!«
Zato se ,bo narod vedno hvaležno spominjal teh na« rodnih mučenikov, in se od njih učil zdrave narodne zavesti, budnosti in krepo« sti. Kaj jim je posebno so« dišče dokazalo, da jih je obsodilo na smrt? Ničesar drugega kot samo ljubezen do narodnega življenja,
: N.;.’-, •	’ M” !
da so uporniki, ki nočejo nositi tujega jarma. Toda nobenemu niso oni vzeli niti kapljice krvi. Ravno zato jim je fašizem prebil srce, da jim vzame vso kri, življenje! Toda fašizem se je motil, ker naši mučeniki so vstali v večno življenje, v sončnem sijaju, ki ne ugasne nikoli.
verno slovensko ljudstvo, ki se narodno pogreza bolj in bolj v položaj zaslepljen ne »uboge gmajne«.
Bodi to v premišljevanje vsem Slovencem, ki so ohra« nili v svojem srcu vsaj bil« ko narodne zavesti in po« nosa.	F.	M.
©ooooooooooocxx>ooooooooocnanDDDODDaDDCDacanDcooaoooooocc00ooocoooooc50000
»IIBOGH GIMUniT*
Doživljaji starega Tržačana
Po dolgem času sem se srečal ta teden s starim znancem. Poznava se iz predvojnega časa, ko sva oba zahajala v takrat ob« stoječa slovenska kulturna društva. Ta moj stari zna« nec je bil tedaj zaveden Slovenec kakor jaz. Po običajnih vprašanjih, kako ti, kako ja^z, sva se spustila v pogovor o današnjih po« litionih razmerah. Omenil sem, da bo med njegovimi sedanjimi prijatelji najbrž
je tudi na tej fronti rodilo krivično stanje, ki vznemiri ja, draži ter ustvarja malo« duš j e in gorje.
Priznati moramo, da naš' položaj ni zavidljiv. Borimo se na dveh frontah z nasprotniki, ki ne poznajo milosti; nasilje in pritisk sta njihovo priljubljeno orožje.
Vendar se ne smemo pu: stiti oplašiti. Komunistično sonce je že prekoračilo svoj višek in se nagiba k zatonu. S strupenim nacionaliz« mom, ki je tovariš fašizma in nacizma, je obračunala pa zadnja vojna. Obema nasprotnikoma bomo kos, če bomo možati in odločni in se ne bomo vdajali malenkostnemu nerganju.
precej komunistično misle« čih ljudi. Odgovoril je, da ni ravno toliko komunistov, kakor bi kdo mislil, pač pa da jih je večina tam, ker s tem nekaj zaslužijo. Na moje vprašanje, kako on misli o naših političnih raz« merah, je dejal, da se sploh ne briga za nič, češ, da sploh nobena stranka ne dela in postopa pošteno. Dejal sem mu, da tako sta« lišče ni pravilno za resnega moža; tsk mož mora ven« dar nekaj razumeti, mora imeti svoje prepričanje in mora grajati, kar je slabo in odobravati, kar je dobro. »Četudi po tvojem mnenju ni nobene'stranke poštene, pa bo vendar ena več in druga manj goljufiva, jaz mislimi«, — sem pripomnil —, »da je tvoja dolžnost kot človeka in svobodnega državljana, da se zato za* njo potegneš in jo podpi« ras.« »Jaz se za to nič ne brigam«, je odgovoril — »in čakam le na svobodne volitve na Svobod, trža« škem ozemlju«. »No, in kot Slovenec, za koga boš vo« lil?« sem ga vprašal. »Volil bom za kako demokratsko stranko«, je odvrnil. »Za
katero? Mogoče za komu« nistično stranko?« »Ne bom glasoval za komuni« ste«, se je odrezal moj zna« nec. »Ali boš morda glaso« val za demokristjane?« »Tudi tega ne.« »Torej za kakšno demokracijo boš glasoval, Morda za Slov. demokratsko zvezo?« »Ne bom niti za to glasoval, ker jaz nisem nacionalist in je meni vseeno, ali je človek Slovenec ali Italijan.« »To« rej si komunist, ker je ko« munistom A^seeno, ali je nekdo Slovenec, Italijan ali Turk.« »Nisem komunist in nisem za komuniste«, je bil odgovor — »ker so oni ul« tranacionalisti.« Potreptal sem ga po rami in mu dejal v obraz: »Človek,.tebi je UAIS«arska propaganda popolnoma zmešala glavo, da več ne veš, kaj si in kaj hočeš. Zalibog dosti nek« daj zavednih Slovencev je postalo tebi enakih.« Tako sva se razšla.
Takih žalostnih primerov narodne nezavednosti in brezbrižnosti srečujemo da« nes na vsak korak med na* šim ljudstvom. To je kri« čeč dokaz, kako spretno in dosledno razkrajajo SIAUi in UAISi med Slovenci na« šo bitnosf, zavest in odpornost. In vse kommistiČ! no vpitje in kričanje, da branijo naš jezik in naše pravice, je sama pretveza, pesek v oči in prevara za naše kratkovidno in lahko*
KOMUNISTI lli STAVKE
Glasilo francoske komu« nistične partije »Humanite« piše k stavki francoskih j delavcev in nameščencev :
»Politični urad komuni« ; stične stranke soglaša z : zahtevami delavcev in na« meščencev in poziva vse delavske organizacije, naj | mobilizirajo svoje sile za i končni uspeh. Vsega obso« jjanja so vredni polidjski j ukrepi in postopanje s sin« i dikalnimi voditelji in stav« | kujočimi. Število stavkujo« I čih je kljub temu doseglo 12 milijona. Ministrski pred« sednik Schuman še ni izrazil namena, da odpravi j pravico stavkanja, temveč j govori ‘zaenkrat samo o zlo« i rabi stavkovne pravice. En« i krat za vselej je treba ne« j hati s to hinavščino in s po« navijanjem običajnih Blu« movih govorov o tako ime® novani uporabi stavke v politične namene.«
V	zvezi s tem je zanimivo slišati, kaj o stavkovni pra« vici pravi komunistični tisk na Finskem, ki je pod sov* dSfcŠsfea n,ivd?or^vf>iTv | znano je tudi na Finskem ! izbruhnila stavka državnih nameščencev, ki zahtevajo povišanje plač. Tam je vla« da poklicala policijo, da ščiti osebe, ki se niso ude« ležile stavke. Vlada je tudi objavila, da bo izdala ukaz za mobilizacijo, ki bo pri« i silil stavkajoče, da se vrne« jo na delo. Komunistični tisk na Finskem je nastopil j odločno proti stavki in : pravi, da sef stavkajoči sa«
! mi reakcionarji, ki se sku«
I šajo boriti proti vladi.
Tudi v Avstriji so velike j gospodarske težave in stav« ke tam tudi poznajo. Pod« i tajnik avstrijskega zuna«
: njega = ministrstva Ferdi« nand Graf je v zvezi z go«
I s,podarskimi težavami po« 'dal naslednjo izjavo : j »Dandanes poznamo dve |vrsti držav: take države, j kjer je komunistična nad« vlada in take, kjer so ko« muniisti v opoziciji, da se lažje borijo proti vladi. Kjer obstoja komunistična nadvlada, mora ljudstvo de« lati — ne sme pa stavkati. Kjer pa so komunisti v opoziciji, mora ljudstvo stavkati, ne sine pa delati.«
3 U E OSLnvFiflODPBUEDfl -Lil,.BLEJSKI SPORAZUM"
Poročevalnj agenciji »Reuter« in »Tanjug« javljata, da je Jugosla* vija odpovedala sporazum, ki ga je bila sklenila z Anglijo t\a Bledu letos S. septembra glede povratka v Jugoslavijo izseljenih oseh — beguncev in izročitve kolaboracionistov in vojnih kriminalcev, ki živijo v Avstriji. Jugoslavija očita Angliji, da se sporazuma ni drža« la, ker od 8. septembra do danes ni izročila niti enega kolaboracio« nista odnosno »izdajalca«, in se niti en begunec ni vrnil domov.
Kakor znano je Tito kraljevsko obdaril z dragulji ženo angleškega poveljnika, ki je sporazum podpi* sal.
Dragulje za glavo lastnih bratov!...
Od srede
do srede.
4. decembra i Francoska narodna zbornica je s 420 proti 183 glasovom sprejela protisabo-tažni zakon. — Vršilec dolžnosti ameriškega zunanjega ministra Robert Lovett je izjavil, da bo predsedniku Trumanu priporočil, naj ukine pošiljanje pomoči Franciji in Italiji v primeru, če bi ti državi padli pod komunistično nadzorstvo. — Zunanji ministri so odložili razpravljanje o Nemčiji ter obnovili razgovore o avstrijski mirovni pogodbi. — V Pariz je prispel osebni svetovalec ameriškega zunanjega ministra Marshalla John Forster Dulles; ' sestal se je z vidnejšimi političnimi osebnostmi, med njimi z generalom De Gaullom. — Zavezniški nadzorstveni svet je odobril nedavno avstrijsko valutno reformo, ki naj prepreči inflacijo; nanjo je pristal tudi sovjetski zastopnik, čeprav so avstrijski komunisti reformi nasprotovali.
— Združene države so dovolile Italiji novo posojilo v znesku 4 milijonov 625 tisoč dolarjev.
5. decembra t Bidault je zunanjim ministrom razložil francosko stališče glede gospodarskih načel, na katerih naj bi slonela nemška mirovna pogodba j Franclja ne nasprotuje obnovi mirnodobnega gospodarstva, samo da nemške dobrine ne bodo uporabili v napadalne namene in Nemčija mora z reparacijami prispevati k obnovitvi držav, ki jih je ona uničila. — Ameriški senatni odbor za zunanje zadeve je soglasno odobril medameriško o-brambno pogodbo. — Marshall se je udeležil kosila pri Molotovu.
— Robert Lovett je ameriškemu kongresu izjavil, da predstavljajo s strani komunistov pripravljene stavke v Italiji In Franclji B ekspanzijo sovjetske zunanje politike *.
6. deoet*. or« PftrtfcosKt senat je odobri« zakon proti sabotažam. — Pri finskih občinskih volitvah so desničarske stranke odločno porazila komuniste. — Churchill jev Manchestru izjavil, da je prepričan, da bo socializmu
— kar pomeni zamenjavo osebne pobude z državnim nadzorstvom
— nemogoče prehraniti na britanskem otočju 48 milijonov ljudi.
— Zunanji ministri se niso mogli sporazumeti, kako naj se lotijo tretje točke dnevnega reda, to Je gospodarskih načel za bodočnost Nemčije; Marshall je pozval zunanje ministre, naj se izogibajo splošnega razpravljanja In naj se raje lotijo konkretnih vprašanj. Bidault pa je dejal, da se konferenca vrti kot kaka vrtavka, ki ima za posledico vrtenje v glavi.
— Francoski notranji minister Julles Moch je dal razumeti, da se boj med vlado in povzročitelji stavk bliža h koncu; v vseh krajih, kjer so lahko organizirali tajna glasovanja, so se delavci z ogromno večino odločili za konec stavke in vrnitev na delo. — V Berlinu so komunisti organizirali »Ljudski kongres*, na katerem naj bi izvolili delegacijo, da bi razložila, zunanjim ministrom nemške že-1 je; junanjl ministri pa so že Izjavili, da te delegacije ne bodo priznali, ker so social-demokrati in krščanski demokrati z zahodnih področij zavrnili sodelovanje n« »Kongresu*.
7. decembra i Blagajnik ameriške Delavske zveze je na sestanku organizacije izjavil, da so britanske sindikate „Trade Union“ z zvijačo pripravili do tega, da so se včlanili v Mednarodno sindikalno zvezo, ki je pod nadzorstvom komunistov, — Belgijski kralj Leopold je izjavil, da Je pripravljen sprejeti vladarske dolžnosti, čim bo belgijska vlada Izjavila, da ni ničesar zatemnilo vladarjeve časti med vojno. — Republikanski kandidat za predsednika Združenih držav Harold Stossen se je pridružil ameriškim predstavnikom, ki so proti temu, da bi Sovjetski zvezi pošiljali material, ki bi ga lahko uporabila v vojne namene.
8. decembra« V Batavijl so zabeli formalne razgovore za poravnavo indonezijskega spora. — Zunanji ministri so začeli tretji teden svojega razpravljanja o mirovnih pogodbah z Avstrijo in Nemčilo; dosegli niso v splošnem še nobenega napredka. — Zunanji ministri Marshall, Bevln In Bidault so se sestali na tajno za-sedanje. — „01as Amerike" je 3. decembra javil in spet ponovi) vest, da je v Moskvi in drugih
Od srede
do srede
(Nadalievanle s prve strani)
sovjetskih mestih v teku nakupovanje, ki ga »obeležuje panika"; pravijo, da bodo zamenjali rubel.
— Švedski kralj Gustav je proslavil 40 letnico svojega kraljevanja. — Molotov je predložil nov predlog glede gospodarske enotnosti Nemčije, — V Budimpešti so podpisali pogodbo o prijateljstvu in medsebojni vzajemni pomoči med Jugoslavijo in Madžarsko.
9. decembra: Ameriška vojska je zahtevala od kor gresa nadaljnjih 490 milijonov dolarjev za kritje zasedbenih stroškov v bivših sovražnih državah. — Kanadski ministrski predsednik Mackenzie King je izjavil v kanadski spoanji zbornici, da Sovjetska zveza poskuša na konferenci v Londonu doseči ustanovitev osrednje nemške vlade, ki bi jo usmerjali iz Moskve; nadalje je pripomnil, da je položaj v Evropi bolj nevaren, kot je bil kdaj koli od izbruha druge svetovne vojne. — Sovjetska vlada je odredila francoski misiji za repatriacijo v Sovjetski zvezi naj se takoj vrne v domovino; istočasno so sovjeti javili, da ukinjajo trgovinske razgovore s Francijo radi sovražnega zadržanja ki je nastalo zaradi razpustitve sovjetskega repatriacijskega taborišča Beauregard v bližini Pariza. — Na seji zunanjih ministrov so preučevali britanske in sovjetske listine o gospodarskih načelih, na katerih naj bi slonela nemška obnovitev.
10. decembra 8 Francoska delavska zveza, ki jo nadzorujejo komunisti, je zapovedala delavcem, naj se vrnejo na delo; socialistično glasilo „Le Popoulair" komentira polom stavke in poudarja, da so komunisti sami, ki so nadzorovali stavkovni odbor, priznali poraz; komunisti so odredili konec stavke, ker so čutili, da jim francosko delavstvo vedno manj zaupa in jih vedno manj uboga. Francoska narodna zbornica je s 413 proti 118 glasovom, ki so jih oddali komunisti, odobrila zadnji načrt za organizacijo varnostnih korpusov. —Winston Churchill je prispel v Pariz, odkoder je namenjen v Maroko, kjer bo ostal nekaj časa na počitnicah. — Francoski ministrski predsednik JSchuman je v radijskem govora izjavil, da bo vlada v primeru potrebe dala podobni dokaz o svoji oblasti proti izkoriščevalcem sedanje bede, kakor ga je dala proti povzročiteljem nemirov. — Perzijski ministrski predsednik El Sultaneh je odstopil. — Jugoslavija je odpovedala blejski sporazum z Veliko Britanijo o repatriaciji beguncev in o predaji vojnih zloč nčev. —■ V Avstriji so bile sindikalne volitve, pri katerih so komunisti dobili le 12.75 odstotkov glasov, medtem ko so socialisti dobili nad 75 odstotkov.
— Na zasedanju zunanjih ministrov so nadaljevali z razpravljanjem o gespodarskem vpra-šanju Nemčije. — Brita.iski poslanik v Bolgariji bo posredoval med grško in bolgarsko vlacjo za obnovo diplomatskih odnošajev.
— Ameriška poslanska zbornica je sklenila ukiniti vsako pomoč na podlagi zakona za nujnostno pomoč tistim državam, ki bi padle pod oblast Sovjetske zveze ali komunistične partije.
V	20.000 obratih Združenih držav so delavci udeleženi na dobičku
Udeležbe delavcev na dobičku obrata, ki velja sedaj v okoli 20.000 podjetjih, je bila nedavno na novo priznana po državnem načrtu na pobudo prof. filozofije na College VVooster (Ohio), ki je sklical v Clevelandu sestanek predstavnikov 16 velikih industri« jalskih podjetij; ti so ustanovili »industrijski svet za udeležbo na dobičku«; za predsednika je bil izvoljen prof. Hartman. K temu svetu se je že prijavilo nad 2000 pod« jetij, med njimi tudi zelo znana, kot S. C. Johnson & Son v Win« consinu, kjer je sistem udeležbe na dobičku uveden že nad 30 let, in Quality Castiugs Corp. v Or* rville (Ohio), ki dovoljuje delav« cem 45°/o udeležbo na dobičku in ki bo plačata vsakemu nameščen« cu letos 1700 dolarjev nad redno mezdo. Svet bo nadalje izdal pri* ročnik z opisom vseh vrst načrtov soudeležbe, zlasti onih, ki so dali najboljše uspehe; nekateri so do« vedli do 50®/o zvišanja donosa vsakega delavca na uro, dosegli najboljše odnošaje dela in zajam« čili delavcem ne le višje prejem« ke, temveč tudi stalnost z a po« slitve.
Optimizem predsednika
Beneša
Priobčujemo odlomek iz članka, ki ga je napisal češ« koslovaški predsednik dr. Beineš za belgijski časopis »La Metropole« pod našlo« vom :	»Zaka j je Češko«
slovaška podržavila svojo industrijo ? «
» Ni nobenega dvoma, da bo vsa Evropa pod vplivom vojne menjala svoje poli« tično in gospodarsko gle« di.šče. Anglija -je prešla od vlade konservativcev k de« lavski vladi. Zadnje volitve v Franciji so dale popolno večino dveml glavnim stran« kam levice in tretja glavna stranka ima močno social« no tendenco. Isti razvoj o« pažamo v vseh ostalih ev« ropskih državah. Na evrop« ski celini nastaja prehod od čistega liberalizma k siste« mu, v katerem bodo imeli socialistični elementi veliko silo ali pa celo premoč. Isto stvar opazujemo tudi na Češkoslovaškem. Morda se naš slučaj deloma razlikuje, kajti mi smo ena izmed zre« lih držav in njeni dr zavija« ni so zadostno poučeni in se ne pustijo siliti k sociali« stičnemu sistemu s pombč« jo stavk, konfliktov ali pa celo državljanske vojne. Mi se hočemo vsemu temu izogniti s preudarno poli« tiko napredka, in to demo« kratično, častno, odkrito« srčno in jasno, pripoznava« joč istočasno našim delav« skim razredom veliko odgo« vornost, težko breme, ki na nas pada. Ponavljam :
Mi smo imeli pogum začeti s tako politiko socialistič« nega napredka in popolno« ma se zavedamo odgovor« nosti, ki iz tega izhaja. Francozi upravičeno pra« vijo: Vladati pomeni pred« videvati. In to mi tudi de« lamo.
Zadnji razlog je zemlje« pisnega značaja: Smo Slo« vani, sosedje Sovjetske zve« ze, ki je glavna slovanska država. Torej je povsem prirodno, da mora na nas vplivati sovjetski sociali« stični sistem. Toda mi smo istočasno in tudi ostanemo parlamentarna demokraci«
| ja. Imeli bomo svojo lastno vlado in popolno neodvis« nost. Taka država tudi o« stanemo. Sovjetska zveza se v naše notranje zadeve ne vmešuje in ne bo tega delala niti pozneje, Mi bo« mo postopali po svojih last« nih metodah, po svojih tra« dicijah, po svojem gospo« darskem sistemu in svojih pogojih. To pa vsekakor ne pomeni, da se moramo ali pa hočemo od Sovj. zve« ze oddaljiti. Znano je dej« stvo, da meje niso prepreke za ideale Zato smo sprejeli od Sovjetske zveze vse, kar je za nas užitno, kakor smo tudi vedno delali v pretek« losti. V Rusiji smo videli nekatere stvari, katere bi lahko prilagodili našim po« gojem. V organizaciji in«
dustrije in bank so nekate« re stvari, ki ne ostanejo pri« držane samo Sovjetski zve« zi in ki jih ne bomo utesni« čevali samo mi, temveč tudi ostale evropske države. To je vprašanje bodočega raz« voj a. Mislim pa, da naj bi vsaka država in vsak narod brez pritiska, brez zaslep« Ijenosti in preudarno ures« ničeval one izpremembe. ki bi odgovarjale njegovim potrebam in njegovemu razvoju.
Tako postopamo mi in smo odločeni tako postopa« ti tudi v bodočnosti. Naše ljudstvo je na to priprav« Ijeno in istočasno tako glo« boko demokratično in do« movino ljubeče po svojih tradicijah, da ni nobenega dvoma, da bodo vse nujne izpremembe uresničene spo« razumno z njegovimi last« nimi potrebami, z njegovi« mi lastnimi pogoji — z eno besedo — češkoslovaško. To bo sistem, v katerem bo še naprej zasebna lastnina, v katerem zasebna iniciati« va ne bo pod zavoro. Raz« lika od preteklosti leži v tem, da smo napravili tri tipe lastništva :	zasebno,
zadružno in državno. Vse to delamo mirno, preudar« no in dostojno, brez vsake« ga najmanjšega notranjega spora. Pri rešitvi teh vpra« sanj se zavedamo njihove važnosti za življenje drža« ve in našega naroda.«
Želimo, da bi Beneševih upov ne ubil okrutni, brez« obzirni komunizem, ki že stega svojo roko tudi na Češkoslovaško.
OO JOOOOO 30000000OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO000000000000000000030000oooooooo
POLITIČNI OBZORNIK;
SouSeii in Nemčija
V	komentarju k sovjet« skemu zadržanju do Nem« čije na londonski konferen« ci zunanjih ministrov pri« naša »London Press Ser« vice« naslednji komentar :
Glavni smoter Molotova na sedanji londonski kon« fercnci se kaže vedno bolj jasno s potekom časa. Ne pusti, da bi mu ušla ena sama prilika, -c- včasih jih pa ustvarja tud* on sam —, da bi ne poudaril in raz-vil svoje priljubljene trditve : da je Sovjetska zveza po« kroviteljica nemške enot« nosti, medtem ko hočejo zahodni zavezniki raztele« sonje Nemčije.
Po je kaj zanimiv razvoj sovjetske politike, ker je do pred kratkim bila sov« jetska teza ta, da je treba Nemčijo oslabiti v največji možni meri. Tako so n. pr. v teku prvih razgovorov o ravni industrijske proiz« vodnje, ki bi jo bilo dovo« liti Nemčiji, bili sovjetski zastopniki odločno naklo« njeni stališču, da bi bil do« ločen čim nižji obseg.
Glavni problem je bila proizvodnja jekla. Ze pre« den se je vojna končala, so britanski strokovnjaki z vso skrbjo proučili celotno vprašanje ter prišli do za« ključka, da je treba mini« mum, ki ga je dovoliti Nemčiji za njene mirno« dobske potrebe določiti na višino letne proizvodnje jekla kakšnih deset milijo« nov ton. Takšna proizvod« nja bi omogočila ureditev splošne nemške proizvod« nje na ravni, ki bi bila v skladu z načrti, kateri so bili kasneje tudi določeni v Potsdamu. Vendar pa sovjeti do letošnjega leta niso hoteli prav nič slišati o številki deset milijonov ton jekla na leto, ter so z vztraj« nostjo in trmoglavostjo za«
govarjali mnenje, da se ne sme dovoliti višje ravni od petih milijonov ton.
Minulo pomlad pa so v Moskvi nenadoma spreme« nili svoje stališče ter pričeli zagovarjati, da ji je treba dovoliti v proizvodnji jekla kakšnih dvanajst ali tri« najst milijonov ton na leto, kar bi seveda pomienilo ve« liko približanje nevarni toč« ki. To je bila kaj važna in značilna sprememba v sov« jetiki politiki. Isto najde« mo, če pogledamo malo na »raztelešen j e«. Na jaltski konferenci so se pokazali sovjeti odločno in izrečno naklonjene	raztelešen ju
Nemčije. Protokol te kon« ference to jasno dokazuje. Poleg tega je Sovjetska zve« za kot edina velesila vztra«
namenjeni njegovim kole« gom. Ti govori so namenje« ni Nemčiji ter spadajo v okvir močne propagandi« stične kampanije, ki jo vo« dijo, da bi prepričali nem« ški narod, da je Sovjetska
kot nemška komunistična! stranka, spada v to kampa«! njo.
Komunisti bodo imeli na« j logo, da bodo volili obnovo nemškega nacionalizma. Oni bodo seveda izvajali to vlogo v tesnem sodelovanju j s sovjetskimi zasedbenimi j oblastmi.
Končni smoter je očiten. ! Odgovorni činitelji sovjet« j ske zunanje politike težijo; še enkrat za tesnim zavez« ništvom v bodočnosti med obnovljeno in pojačeno Nemčijo ter Sovjetsko zve« zo. To zavezništvo bi bilo i seveda naperjeno proti za« j hodnim velesilam
Se enkrat so take smer« | nice dobile popolni prista« nek Moskve.
Rapallska pogodba leta 1922 in tesno sodelovanje v naslednjih letih med obema vladama ter med Rdečo ar« mado in Reichswehrjem so bili prva manifestacija tak« šne politike. Vse dokler ni Hitler prišel na oblast, so sovjeti poskušali voditi tak« šno politiko, ki bi temelji« la na sovjetsko«nemškem sporazumu.
Stalin sam je bil izjavil, da ni nobenih razlogov, za« kaj ne bi mogla sovjetska država biti v najboljših od« noša j ih s fašistično državo. Do leta 1935, ko se je zna« čaj hitlerjanskega režima jasno pokazal, je Molotov še vedno izražal željo po bolj tesnih odnošajih z na« cistično Nemčijo izjavlja« joč, da »je sovražnik Veli« ka Britanija«. Takrat se Hitler ni izrekel, toda ko je leta 1939 stavil ponudbo za sklenitev nove prijatelj« ske pogodbe ter za razdeli« tev vse vzhodne Evrope med Nemčijo in Sovjetsko zvezo, je Moskva v to pri« volila brez najmanjšega o« botavljanja.
Napad z obeh strani je prišel na Poljsko ter je
zveza najbolj naklonjena Stalin ob tej priliki navdu«
nacionalističnim težnjam Nemčije, mddtem ko jim Velika Britanija, Združene države in Francija naspro« tuje jo. Konferenca, ki bo proti koncu tega tedna v Berlinu, na pobudo stranke socialistične enotnosti, ki pa v resnici ni nič drugega
šeno poveličeval »novo pri« jateljstvo, zacementirano s' krvjo«.
Toda manj kot dve leti kasneje je Hitler že prelo« mil pakt ter napadel »na iz« dajalski način« svojega no« vega prijatelja — kakor so seveda jasno izjavili sovjeti.
oooooooooooooooooooooooooo
Sovjeti ovirajo avstrijsko mirovno pogodbo
Ameriški tisk se pritožu« i pe ter ustvarila politično in je nad obstrukcijsko takti« | gospodarsko zmedo, da bi ko sovjetskega, zunanjega | lahko Kremelj razširil svo«
ministra Molotova na kon«
jala na tem, da si lahko pri« i ferenci zunanjih ministrov, ključi en del nemškega ^retirane sovjetske gospo« ozemlja — Koenigsberg jn j džirsske zahteve preprečuje« sosedne okraje "vzhodne J° usPevšno delo za sestavo
Prusije — do katerih m Sovjetska zveza imela prav nobene pravice niti iz etnič« nih razlogov niti iz zgodo« vinskih, niti iz nobenih drugih pametnih razlogov. Sovjetska zveza je poleg te« ga bila najbolj odločna pod« porniča poljskih zahtev za raztelesenje vzhodne Nem« čije s priključitvijo obšir« nih področij Slezije, Bran« denburške in Pomorjanske, katerih prebivalstva so v veliki večini nemška. Od« tod je bilo 8 milijonov Nemcev nagnanih proti že itak preobljudenemu za« hodnerriu delu Nemčije, da bi napravili prostor Polja« kom.
Po vsem tem pa se zdaj Molotov muči, da bi ustva« ril vtis, kakor da je Sovjet« ska zveza pokroviteljica enotne Nemčije. Razlogi za to se precej na dlani. Go« vori, ki jih on izreka v sve« tu zunanjih ministrov, niso
avstrijske mirovne pogod« be, toda zahodne velesile i« majo po mnenju ameriške« ga tiska prav, če odklanja« jo sovjetske gospodarske zahteve.
»Milvvaukee Journal« n. pr. piše: Ni malo ljudi, ki so vedno bolj prepričani, da se sovjeti ne nameravajo umakniti iz Avstrije ali iz drugih zasedbenih ozemelj vse dotlej, dokler ne bodo mogli v teh krajih vzposta« viti komunističnih vlad, ki bi izpolnjevale moskovska povelja.
»VVashington Star« pa pi« še: Kdo še danes dvomi, da vodi Molotov politiko, ki bi omogočila, da bi se sov« jetska armada globoko za« sidrala v Evropi, politiko, ki bi kar naj dalje odlagala mirovno pogodbo, ki bi o« viirala normalizacijo Evro«
ŠIRITE „DEMOKRACIJO“
jo nadoblast na zahod vse do Rokavskega preliva?
Če bi Molotov in sovj e h ska vlada hotela zanikati vse to, in če bi hotela iz« b c 1 j š an j e gos po d a r s k eg a stanja v Evropi, bi odkrito sodelovala s Francijo, Bri« tanijo in Združenimi drža« vami za ureditev miru v Evropi, s katerim že tako dolgo odlašajo.
»New Orleans Times« piše:	Molotovi	jev	propa«
gandistični solo na london« ski konferenci je dobil od zunanjega ministra Mar« shalla odgovor, katerega naj bi sovjetski zunanji mi« nister premislil in upošte« val. Marshall je rekel, da je prepričan, da Molotov sam ne verjame svojim tr« ditvam. Dodal je : »Molo« tov si je izbral neprimeren čas in napačne poslušalce za svoje trditve o zasužnje« nih državah. Vzhodna in južno«vzhodna Evropa je že bridko izkusila, kaj je suženjstvo pod Moskvo.
»Yorkshire Post« piše : Novice iz Francije dajejo upati, da je v tej vznemir« jeni državi zmagala zmer« nost. Širom države je opa« žati, da se ljudstvo vrača k delu. Kaže, da je konec stavke, ki je v zadnjih treh tednih zaustavila življenje Francije. Parižani so z za« dovoljstvom sprejeli sporo« čilo, da so železničarji, ki delajo na podzemeljski že« leznici in drugi prevozniški delavci, preklicali namera« vano 48 urno stavko. Tudi drugod delavstvo vedno bolj odklanja pozive glavne delavske zveze k stavki. Opaža se, da je v tej dra« matični borbi v Franciji zmagala vlada s svojim modrim spravljivim zadr« žanjem, K njeni zmagi je veliko pripomogel zdrav do« mo vin ski čut delavskih množic. Schuman in njegovi ministri so si pridobili pod« poro javnosti ne le s svojo pripravljenostjo, da upošte« vajo resnične pritožbe de« lavcev, ampak tudi s svojim pogumom in odločnostjo proti nasilju in državljan« ski vojni. Vlada je moj« stersko obvladala skrajno nevaren položaj. Ce bo šlo tako naprej, bo Francija, ki se je marsikaj naučila v zadnjih treh tednih, vstala iz težav še močnejša in od« ločilnejša.
Tudi »Times« obravnava politični položaj v Franciji in pravi: Schuman je uspel tam, kjer Ramadier ni mo« gel uspeti Manjšina' delav« skih sindikatov je sprejela vladni predlog, večina pa ga je odklonila. Kljub temu pa je značilno, da se delav« ci po vsej državi vračajo k delu. To pomeni, da so sami spoznali, da bi nadaljevanje stavke rodilo le trpljenje. Med vlado in delavskimi sindikati preostaja le še sporno vprašanje, ali naj bi povišane plače tekle od ta« krat, ko so se vrnili na delo, ali od. takrat, ko so stopili v stavko, to je pred približno tremi tedni. Vlada je proti temu, ker bi to pomenilo plačen dopust. Komunisti se bodo na vse načine tru« dili, da bi prepričali rudar« je, jeklarske delavce in že« iezničarje, naj se ne vrnejo na delo, dokler ne bodo našli kakega drugega vzro« k a za izzvan j e nove stavke.
V teh glavnih industrijah delo še počiva. Gospodar« ske izgube so porazne zlasti pri premogu. Upati je, da bodo politične posledice do« godka zadnjih treh tednov pripomogle k gospodarski ureditvi. Nihče ne bi mogel bolj pokazati, kakšna raz« valina čaka Francijo, če bi postala plen ekstremizma. Težko je napovedati, kako bo četrta republika po teh razburkanih tednih dosegla svoje politično ravnovesje.
V industriji bodo komuni« sti gotovo proglasili vladne koncesije za svoj uspeh. Ce se država politično umiri, bodo na ugledu veliko pri« dobile sredinske stranke. Desničarske stranke pa vi« dijo rešitev v izvenparla« mentarni akciji generala De Gaullea. Glavna preiz« kušnja za Schumana bo, ka« ko bo postavil trdne teme« lje finančni stabilnosti in delovni pobudi. Vsekakor ima možnost, da reši več kakor ustavni okvir repub« like.
| »Vrednote življenjske sile | * so višje od materialnih, in od • vrednot življenjske sile so vrednote duha najvišje.«
Henri De Ma«
S DZ za posebni statut
Ker je rimska ustavodajna dokažemo, da si Slovenci plaču* skupščina potrdila avtonomno de* j jejo svoje šole sami, toda vpraša* želo Julijsko Krajino — Furlanijo j mo te gospode ali bi nam znali s posebnim statutom in le zača* j povedati, zakaj so Slovenci morali sno odložila uvedbo posebnega \ skozi dvajset let plačevati davke statuta, smatra Slovenska dem. j Italiji, da jih je raznarodovala in
ZANIMIVOSTI
Odhod zadnjih britanskih čet iz Italije
Poročilo je poslal ameriški po* slanik v Romuniji Rudolf E. Schoenfeld, in vsebuje pregled do* godkov.
, En incident se je pripetil tajni* Zadnje pozdravne besede gene* L ameriškega poslaništva C. V. \ireya pri svečanosti ob od* j Fergusonu> ki se je ponoči dne 4.
novembra vozil v avtomobilu po*
rala
hodu zadnjih britanskih čet so bile: »Vezi, ki vežejo Veliko Bri*
i, da krši ta predlog tako do* j preganjala? Koliko davka so pla* j tanijo in Italijo so že starega da*
čali Slovenci Italiji v dvajsetih le* ' turna in se znova ne bodo z lah*
ločbe člena 108 ustave kakor tudi pravice narodnih in jezikovnih manjšin. Zato je vložila na pri* stojno oblast protest z zahtevo, da se posebni statut takoj uvclja* vi, ker Slovenci sc ne bomo še na* dalje zadovoljili s samimi oblju* bami. Leta 1866. so bile beneškim Slovencem obljubljene osnovne šole v slovenskem materinem je* ziku. Obljube, ki niso bile nikoli izpoljnjene. Leta 1918. so tudi nam obljubljali vse mogoče, a so nam istočasno začeli jemati, kar smo že pod Avstrijo imeli, dokler nam ni fašizem pobral vse, ne da bi sc zaradi tega italijanska jav* nost zgražala. Danes bi ta itali* janska javnost rada vrgla vso krivdo samo na fašizem, istočasno pa nam zanikala tudi tiste pravice, ki smo jih nekdaj do leta 1918 že uživali in misli, da se bomo zado* voljili le s šolami.
Iz Gorice bi nas radi stisnili
Izmislili so se, da v Gorici ni* mamo kaj iskati in da ne bomo tukaj ničesar dobili. Hkrati pa sli* širno od vseh koncev in krajev Italije trditi, da bodo manjšine dobile vse pravice, da bodo ena* kopravni'državljani. Take obljube ponavljajo tudi istrskim in trža* škim Slovencem in Hrvatom za čas, »ko pridejo nazaj pod Itali* jo«. Ni enega italijanskega časo* pisa, ki nam ne bi priznal naših pravic, med temi n. pr. tudi »Lunedi«. Toda če vzamete v ro= ke številko od 8. t.m. boste videli, da zanika Slovencem v Krminu pravico do slovenske osnovne šo* le češ, da so tisti učenci (63), ki jo obiskujejo prišli iz Plešivega izpod Medane ali pa so otroci italijanskih staršev. Slovenci; sodi* te in veselite se obljub! Saj dobro vemo, odkod prihajajo navodila uradnikom in ustanovam, da mo* rajo nastopati proti Slovencem. Tako na primer nimamo Slovenci še danes osnovne šole v Ločniku za približno trideset ali več učen* cev. Za osem italijanskih učencev v Pevmi pa so takoj poskrbeli. Ko smo zahtevali slovensko šolo na Plešivem pod Medano, so nam tu* di nekaj obljubili, saj je Plešivo štiri do pet km daleč od Krmina. Ostalo pa je še danes pri oblju* bah. Potem pa govorijo, da bomo imeli vse pravice, da bomo enako* pravni. Italijanski šovinisti kaj radi ponavljajo, da Italija ne bo
tih, ne da bi imeli niti ene šole. Prvo naj se poravna stari dolg, nato bomo govorili naprej.
Osnutek posebnega statuta in pi*@wice manjšin
koto zlomile.«
V salonu hotela »Danieli« v Bc* netkah pred množico italijanskih in britanskih osebnosti, vojaških in civilnih, je imel general Airev, potem ko je izrazil svoje obžalo* vanje, da je slabo vreme prisililo ukiniti pričakovano vojaško para* »Furlansko ljudsko gibanje« j do na trgu g Marco> poslovilni (Movimento popolare friulano) je j govorj v katercm je med drugim sestavilo osnutek posebnega sta* dcjal. )>zdaj je prišel trenutek za tuta za avtonomno deželo Julij* zacjnje britanske čete, da zapustc sko Krajino — Furlanijo in nam italijanska tla. Spremljalo nas bo ga poslalo na ogled s prošnjo, da ,jomov čustvo trajnega prijatelj* stavimo svoje pripombe. To smo stv3i nastaiega iz mnogih prijaz* tudi storili in našo javnost o tem , ,losti> kj smo jih bili deležni od-obvestili v štev. 31 »Demokracije«. ! yas povsod v Italiji, in pogloblje* Omenjeno gibanje nam je sedaj n0 p{) spominih na vašo krasno poslalo na ogled dokončni sestav j dc£e]0 jn na vaš0 kulturo, statuta, ki ga predlaga rimski v la* j Ko ge je nat(> gen Airev, obrnil
di v potrditev. Kar se izrecno sa* mo manjšin tiče so: določilo čl. 2, ki pravi, da »je v občinah, kjer bivajo jezikovne manjšine dovo* ljeno rabiti slovenski in nemški jezik«; določilo čl. 10, ki pravi, da se uvede uninominalni volivni si* stem »z ozirom na obmejne jezi* kovne manjšine«; določilo čl. 11, ki pravi, da se dežela razdeli v volivna okrožja z ozirom na slo* vensko in nemško manjšino; dolo* čilo čl. 22, ki pravi, da bo dežela jamčila pravice manjšin v odnosu s tozadevno zakonodajo in v od* nosu z mednarodnimi pogodbami; in slednjič določilo čl. I. začasnih določil, ki pravi, da se pri sestav* ljanju prve deželne skupščine za* slišijo tudi kvalificirani zastopni* ki jezikovnih manjšin.
Z mrvicami se Slovenci ne zadovoljijo
Take vrste statut našim zahte* vam ne zadošča, ker ne uvaja niti enakopravnosti niti ne jamči vseh naših pravic. Zlasti je za nas nc* varen uninominalni volivni sistem, j namesto katerega hočemo poseb* no volivno okrožje za manjšine in minimalno število deželnih po* slancev, ki nam mora biti zajam* čeno v statutu. Zakaj pa bi smele manjšine rabiti svoj jezik samo v občinah, kjer bivajo? Pravica do rabe svojega materinskega jezika mora biti splošna in veljati tjjdi pred centralno oblastjo. Sicer pa se Slovenska dem. zveza sklicuje na spomenico, ki jo je poslala vla* di v Rim že 21. maja t. 1. in na to, kar je objavila v štev, 31 »Demo* kracije«. ki predstavlja izvleček
na generala Cappa, področnega poveljnika v Vidmu, je pristavil: »Gospod general, ne bomo poza* bili hrabrih vojakov, ki so z nami delili zadnjo dolgo zimo v Ape* r.inih, niti številnih Italijanov, ki so dali alsil našim ubežnim ujetni* kom, ko so se borili za našo skup* no stvar za sovražnimi črtami.«
Za italijansko mornarico je ge* neral nato prebral sledeče poseb* no sporočilo vrhovnega poveljni* ka britanske mornarice v Sredo* zemlju: »Mornarica Nj. Vel. se bo še dolgo in z zadovoljstvom spo* minjala tesnega sodelovanja z italijansko mornarico ter mnogih prijaznosti, ki jih je prejela od italijanskega naroda na naših obi* skih v vaših lukah, posebno tu v Benetkah, v zadnjih dveh letih.«
Nato je odgovoril general Cap* pa, ki se je zahvalil generalu Airevu, kateri da je »bil s popol* nim čustvom prijateljstva pobud* nik te svečanosti v čast italijan* ske vojske.«
plačevala slovenskih šol. Mi lahko : druge spomenice poslane v Rim.
»Vpiši se v partijo pa boš imel mir!“
Pri nas je mnogo ljudi, ki me* pa je bilo takih delegatov le se ni jo, da si bodo zagotovili varnost j 5"/». Pet odstotkov! in se preskrbeli za bodočnost, ako j Še bolj jasno sliko dobimo, če
se pridružijo komunistom. Nc gle* de na to, da komunisti sami takih prijateljev ne cenijo, ker jim ne zaupajo, bi morda bilo dobro, da ti oportunisti malo pobližje pogle* dajo, kako je s to varnostjo.
Bivši veliki prijatelj Sovjetske zveze, bivši komunist Koestler, je leta 1945 napisal knjigo, iz katere posnemamo nekaj odstavkov. Koe* stlcr je sam živel v Sovjetski zve* zi, pozneje pa v Angliji in je še sedaj navdušen socialist. V svoji knjigi ne navaja morda le svojih misli in svojih zaključkov, tem* več tudi celo vrsto uradnih sov* jetskih statistik — skoro bi rekli dejstva. Glede notranjega polo* žaja članov komunistične partije v Sovjetski zvezi pravi Arthur Koestler:
»Uradni podatki mandatne ko* misije 17. in 18. kongresa vsesov* jetske boljševiške partije navajajo sledeče številke:
»Na 17. strankinem kongresu leta 1934 (pred veliko čistko), je bilo 40°/ii vseh delegatov »starih boljševikov«, to je takih komuni* stov, ki so bili pravoverni boljše* viki že pred veliko rusko revolu* cijo.
»Na 18. strankinem kongresu, leta 1939. (tik po zaključku čistk)
pogledamo število vseh članov pred in za čistkami.
»Leta 1918. je bilo vpisanih v komunistično partijo 260.000 oseb. Leta 1939 pa je bilo vseh članov 1,588.000. Med njimi pa je bilo le še približno 20.000 starih boljše* vikov j — vsi ostali so bili novi člani. Kaj se je zgodilo z ostalimi? Cenijo, da jih je poginilo v dol* gotrajni državljanski vojni pri* bližno 1/4, to je približno 60.000. Ostane še vedno 200.000 starih boljševikov. Leta 1939 pa jih šte* jemo, kot omenjeno, le še 20.000. Devet desetin jih je izginilo. Kako ?
»Imeti moramo pred očmi, da to niso bili voditelji, niti ne delegati partije, temveč navadni komuni* sti, člani partije pač.
Iz tega vidimo, da je boljševiška partija iz čistk izšla kot nekaj čisto novega. Ta komunistična partija, ki se še vedno poslužuje istih metod, ima s komunistično partijo izza dni revolucije skupno le še ime in peščico starih članov.
»Je že res — « — bo morda kdo zinil — ampak to je bilo takrat, sedaj je drugače«. — Počakaj, dragec, in zapomni si stare besede iz časov francoske revolucije: »re* volucija žre lastne otroke.«
Komunisti v Italiji in Franciji
Komunisti imajo močne stranke v Italiji in Franciji. V Franciji imajo 1,300.000 članov, v Italiji pa 2,200.000. Kljub temu pa so bili komunisti izrinjeni iz francoske in italijanske vlade, kar je imelo globoke posledice v obeh državah.
Francoski in italijanski komu* nisti so več mesecev mislili, da bodo lahko prišli na oblast s po* močjo volitev. Njihovo upanje pa sc je izjalovilo.V Franciji niso mo* gli dobiti več kakor 30°/n glasov. Francoska in italijanska vlada sta se usmerili k Združenim državam in sta pristopili k Marshallovemu načartu, v Franciji in Italiji so se začele zbirati protikomunistične sile. Komunisti so močno nasto* pili. Francoska in italijanska ko* munistična stranka sta postali članici kominforme, katerih glav* ni namen je preprečiti Marshallov načrt.
Zadnje tedne sta postali fran* coska in italijanska komunistična stranka silno bojeviti. Organizirali sta velike stavke. V raznih me* stih je prišlo do velikih komuni* stičnih in protikomunističnih ne* redov.
Ni čisto jasno, ali pomenijo do* godki zadnjih tednov le to, da ko* munisti preizkujejo moč svojih nasprotnikov, oziroma ali so pri* čeli izvajati svoj program »di* rektne akcije«. Vsekakor pa je jasno, da sta Francija in Italija ostro razdeljeni v komunistični in protikomunistični tabor. V Fran* ciji se je po zadnjih poročilih ko* munistična generalna stavka raz* bila in je moralo vodstvo stavke pozvati delavce na delo. V Italiji so tudi komunistični podvigi v razsulu.
Protiameriški nastopi v Romuniji
Na zahtevo senatorja VViHiama F. Knowlanda je pomočnik ame* riškega zunanjega ministra Nor* man Armour podal poročilo o nadlegovanju vojaškega in diplo* matskega osebja Združenih držav v Romuniji s strani romunske po* lici je.
slaništva po uradnih opravkih. Fcrgusona je ustavil avtomobil, ki ni imel uradne tablice, v katerem pa je bilo več romunskih poli* eistov v uniformi, ki so ga zašli* šali z naperjeno puško. Ferguson je zanikal obtožbo, da bi pomagal ubežati romunskim državljanom. Po kratkem pridržanju so mu do* volili oditi. Ameriški predstavniki niso o tem incidentu dobili nobe* nega odgovora.
Drugi nastopi se tičejo vstopa
v stanovanja ameriških funkcio* narjev ter nadzorovanja teh sta* novanj s strani romunskih oblasti.
Jugoslavija odklanja vstop opazovalcem Združenih narodov
Posebni odbor ZN za grške me* je je sporočil glavnemu odboru, da Jugoslavija ne bo dovolila vstopa nobenemu odboru opazo* valcev.	|
Odbor, ki ga je ustanovila glav* na skupščina, da bi nadzoroval nemirna grška področja ter da bi olajšal poravnavo nasprotij med Grčijo in njenimi severnimi so* sedi, je sklenil postaviti opazo* valce »blizu ter na obeh straneh meje med Albanijo, Bolgarijo ter Jugoslavijo in Grčijo«. Opazoval* ci bi bili civilisti. Grčja je takoj privolila v ustanovitev skupine opazovalcev na njenem ozemlju. Jugoslavija, je pa sporočila odbo* ru, da »Jugoslavija nima namere sodelovati pri kakršni koli uredit*
vi delavnosti posebnega odbora.«
Za nadziranje grških meja
Posebni odbor za nadziranje grških meja, katerega je ustano* vila glavna skupščina Združenih narodov, je pričel s svojim delom na svojem glavnem sedežu v So* lunu. .tet -je., zdaj. pripravljen za* četi delo nadziranja meja ter po* mirjevanja razlik med Grčijo in njenimi severnimi sosedi.
Poročilo odbora Združenim na* rodom javlja, da je bilo na prvi seji odbora v Solunu sklenjeno, da povabijo zvezne predstavnike 'štirih zainteresiranih balkanskih drž^v.
Ko se je grški zvezni predstav* nik Aleksander Dalictos obrnil na odbor z izjavo, je dejal, da je glavni smoter tega odbora, da do* seže mir na Balkanu ter postavi zavoro podpori, ki jo dobivajo gveriljci v Grčiji od severnih so* sedov. To podporo — je dejal jc večkrat dokazala komisija var* nOstnega sveta za Balkan, kakor tudi njena pomožna skupina. Gverilja v Grčiji preprečuje ob* novo ter je povečala število be* guncev.
Odbor jc prejel protest bol* garske vlade na glavnega tajnika Združenih narodov, kateri zatrju* je, da so v mesecu oktobru začeli streljati s strojnicami iz grškega ozemlja preko meje.
Do zdaj še ni nobenega znaka, da bodo Jugoslavija, Bolgarija in Albanija dovolile odboru, da bi poizvedoval znotraj njihovih meja.
Kje bo glavna skupščina ZN prihodnje leto
Glavni tajnik Združenih naro* dov Trygve Lie je pred nedavnim objavil, da so povabili pet evrop* skih prestolnic, ki bi mogle priti v poštev za sedež zasedanja glav* ne skupščine Združenih narodov v letu 1948, naj predlože svoje predloge. V Pragi, Parizu, Ženevi, Haagu in Bruslju izdelujejo zdaj načrte za sprejem glavne skup« ščine v prihodnji jeseni. Združeni narodi so sc obrnili tudi na Stock* holm in v Kodenj, toda obe pre* stolici sta : odgovorili, da ne mo* reta sprejeti skupščine.
Poleg tega je Trygve Lie iz ja* vil, da bo v januarju odšel v Ev* ropo, da bi sc posvetoval s stro* koVnjaki, ter da bi z njimi preučil razne predloge in pripravil poro« čilo za odbor glavno skupščine, da izbere sedež zasedanja.
7. NOlfElKIBRII 191?
SLEPILO NA TEHTNIC!
K TRIDESETI OBLETNICI BOLISEUISREBA DRŽAVNEGA UDARA
Posneto po L. SCHWARZSCMILDU
Vedno bodo uporabljali temeljne osnove te teh* nike : zanikanje svojskih komunističnih ciljev; izrab« ljanje dozdevno nekomunističnih organizacij kot ku* lise; izkoriščanje nekomunističnih »gesel dneva«; ustanovitev oborožene sile in njenega štaba; gnusno nasprotnikovo zaroto odkrito v zadnjem trenutku; vojaški udar; uničenje zadnjega organa demokratične volje.
Sedanja generacija očitno ne ve skoraj ničesar več o ozadjih novembra 1917. Metode, s katerimi so pred tridesetimi leti komunizirali prvo deželo sveta in če so jih sploh kdaj razumeli, so sedaj pozabljene,
11.
Na ta način ustanovljena država je danes mogočna in sicer na osnovi svoje vojaške mioči — ali točneje, svoje relativne vojaške moči. Vojaška moč Rusije je postala ogromna, ker je bila vojaška sila ostalih držav uničena in to uničenje ni bilo niti delo Rusije same, ki je bila na pol udeležena pri razbitju nemškega vo* jaškega potenciala; ostala polovica in vojaške sile Japonske ter Francije in Italije so bile uničene brez njene udeležbe.
Kot čisti rezultat je padlo Rusiji nekaj v naročje, česar se v zgodovini še ni primerilo. V naročje ji je padel vojaški monopol v Evropi in Aziji — in to je največja nepretrgana zemeljska gmota na svetu, na kateri živi več kot 1,7 od približno 2,2 milijard prebil valcev naše zemeljske krogle :	okrog	80 odstotkov
človeškega plemena. Nobene lokalne domače bojne sile ne stoje na poti, ako se hočejo Rusi polastiti ka* kega nadaljnega dela tega ozemlja; prekomorske bojne sile bi morale stopiti v ospredje, kar pa ni enostavno. Temu monopolu se im|a Rusija zahvaliti za svojo lego, ki je lega moči in vpliva in v kateri se je nenadoma znašla in za ta monopol se ima manj zahvaliti svojemu lastnemu vojaškemu potencialu kot pa preprosti av* tomatičnosti dejstva, da so vsi ostali ugasnili v »osrčju sveta«.
Toda rezultat je tu in neizmerno stopnjevana ruska moč ni rodila samo neposrednega problema, kako bo ona povsod na svojem , neizmernem, dvoce* linskemi obodu obdržala svoje meje; nastopili so še drugi posebni učinki. Oblast učinkuje čarobno. Ruske tujske legije so postale po vsem svetu številnejše. Smatrati bajno povečano moč Rusije kot uspeh nje* nega komunističnega sistema in nekako kot dokaz njegove premoči je daleč razširjena napačna domneva. Narasla je pripravljenost, domala vse verjeti, kar dan za dnevom razširjajo o ruskih, komunističnih uspehih. Car ruske moči v celoti ni zbegal samo malokaterih v mnenju, če je konj, na katerem sami jezdimo, res tudi pravi konj.
Toda če pregledamo uspehe sovjetov v teh tride* setih letih, odkrijemo nekaj, kar je omembe vredno. Odkrijemo, da niso samo dejstva drugačna kot trdi njihova propaganda, temveč vrhu tega in predvsem, da uporabljajo povsem drugačna merila kot mi. Nji* hova merila presojevati dobro in slabo, odločilno in postransko se razlikujejo od naših._ Navidezno premoč sovjetov dokazujejo z nabijanjem na stvari, katere, čeprav bi bile resnične, so po naših pojmih precej nepomembne in z oddaljevanjem dejstev, ki so po naših nazorih važna.
Premoč zmožnosti sovjetskega sistema obstoji baje v ustanavljanju industrije in stopnjevanju pro* izvodnje. 2e dolgo polaga moskovska propaganda največji napor v produktivna čuda petletnih načrtov (petletk). Ali morda trpi kapitalistični svet, za kate* rega se kot zadnji veliki predstavniki danes lahko na* vede samo še Amerika, pod nezadovoljivimi produk* tivnimi zmožnostmi V In je morda kakšno izboljšanje, katero je na tem polju mogoče dozdevno doseči dovolj važno, da se ga odkupi na škodo bistvenih izgub na drugih področjih ? Tudi če bi bilo res, da so industrij* ski uspehi komunizma edinstveni, bi to še vedno ne bilo nikako sprejemljivo merilo in ne bi bil sistem zato nič bolj vabljiv. Toda to ne odgovarja resnici.
Res je, proizvodnjo so razvili in povečali. Kjer narod dela, pride do razvoja in dviganja, vendar pa ni bilo treba komunizma za pričetek dobe industrij* skega napredka v Rusiji. Pozabilo se je že in še danes se to tako vztrajno skriva : dolgo pred tem se je po Leninovih lastnih besedah začela »borba mrzličnega razmaha«. Bilo je 1899. leto, ko je v eni izmed svojih knjig opisoval »tehnično revolucijo, ki se sedaj vrši v Rusiji« — »nagli razvoj industrije v Rusiji, ki pro* izvaja velikanski in: vedno naraščajoči trg« — »mo* gočno ekspanzijo velikih industrijskih središč in na* stanek velikega števila novih središč« — »razvoj, ki hitreje napreduje kot v zapadni Evropi, deloma celo bolj hitro kot v Severni Ameriki« — in tako dalje.
Kar se tiče sovjetov, so potisnili industrijsko pro* izvodnjo Rusije v prvih štirih letih domiala na ničlo in so jo v teku naslednjih šestih let polagoma dvignili zopet na stanje od 1914.1.! 1928. so podžigali in posne* mali »mrzlični razmah«, ki je vladal pred njimi. Hoteli so še bolj dvigniti stanje od 1914. in to jim je — u*
^ mevno — uspelo. Zmožnosti proizvodnje so rasle in produkcija se je dvigala. Nesmiselna je trditev, da so rasle v stopnji in hitrosti, katerih ne bi bilo možno doseči pod pogoji prostega gospodarstva.
Od 1938. niso bile v resnični ruski proizvodnji izdane nobene številke več. Toda številke od let 1928*1938 — dvomljive, uradne sovjetske številke ! — kažejo, da so bili ruski skozi navzgor v resnici manjši od amerikanskih v odgovarjajočih zgodnjih stopnjah
Iz Slovenije in Jugoslavije
OBSODBE	nem	koščku zemlje; nekaj
.	: dni v mesecu	delajo doma,
»Skupina	pomagačev	po-	< osta[c (jnj pa hodijo na delo
beghh belogardističnih zloA h Wtu Kd cincev« je	bila obsojena v	zemlj. ne
Ljubljani.	Obtožnica	jim	J , se vključi	v katero koH
očita poleg protidrzavnega 1 delovanja, zveze z bivšim domobranskim kapetanom
or se na svoji more preživljati,
panogo naše produkcije in mu bo zagotovljena pre; skrba iz državnega žitnega ionda.
7770 in JAME.
Tito je govoril ob otvoritvi proge šamac=Sarajevo: So sovražniki v naši državi, ki sedaj izkoriščajo med; narodni položaj, da bi u= stvarili psihozo, kakor da bo jutri prišlo do vojne. Govore po kavarnah, si pri; šepetujejo, tajno širijo laž;
na
je najmočnejša država svetu, izpremenila bo
Grumom. Središče zarote je bilo Trbovlje, obtožen; cev je bilo 17, ki so dobili kazni od 10 let navzdol.
»Hujskač in klevetnik« delavske mladine p. Joža; fat Jagodic iz Ptuja je bil obsojen na 5 let prisilnega dela.
OBNOVA
Obnova porušenih naselij ne dokazuje zadovoljnih j nive vesti. Pravijo: Ameri* uspehov. V Ribnici še niso odstranili ruševin. V Ko; čevju podirajo star grad,
»ki se je šopiril sredi me; sta«. Središče Novega me; sta je še vedno zatrpano z ruševinami. poškodovana poslopja pa so oprta na tra; move. Žuženberk je dobe; sedno izrešetan od raznih eksplozij; te dni se je sam od sebe zrušil 17 m visok grajski stolp. V Cerknici in Sodražici (skoraj 100% po; rušena kraja) se obnova ne premakne z mesta. V Dvor; ski vasi so brezkončni pre; piri in prerekanja o regula; cijskem načrtu.
stanje pri nas, sem bo priš« la mednarodna reakcija z ogromno vojsko in atom; skimi bombami. To so ut; vare, toda tako govorjenje je precej škodljivo, ker ho; če ustvariti med ljudstvom negotovost in zbuditi med ljudmi prepričanje, da ni treba delati, ker bo baje že jutri vse razrušeno. To je zelo rafiniran način demo; ralrzacije naših ljudi. Do vojne ne bo prišlo tako lahko, do izzivanja lahko pride. Glede raznih vojnih hujskačev pa moram poti; dariti, da se morajo prav ti bati vojne, kajti čuvajo naj se, če bi prišlo do vojne. Pri nas v Jugoslaviji ni nobene tako globoke jame, v kateri bi se skrili in dočakali zma; go, na katero upajo. Bolje bi bilo, da bi prosili svojega boga, naj ne pride do vojne.
KRUH
Kruh je' pečen iz 40% ko; ruze in 60% pšenice.
Ž1VII.SKE NAKAZNICE.
V bodoče se bo izdajanje živilskih nakaznic vršilo po naslednjih načelih : 1. Pr; venstveno pravico v pre; skrbi z moko na nakaznice imajo vsi zaposleni delavci, nameščenci, njihovi svojci, upokojenci, družine pripad* nikov JA, družine, ki nima= jo nikogar, ki bi bil za delo sposoben, sirote. 2. Niso upravičeni na nakaznice za moko vsi samooskrbovanci, stalni dninarji in stalni na; jemni delavci, zaposleni na kmečkih posestvih, obrtni; ki, gostilničarji, trgovci, ka* kor tudi tisti zasebniki, ki imajo take dohodke, da se lahko oskrbujejo na pr stem trgu. 3. V večjih me; stih in industrijskih cen* trih, kjer ni pobojev za o* skrbovanje na prostem tr; gu. so načeloma izvzeti od upravičencev le samooskr« bovanci.
Pripombe tiska; Gornja načela so povsem pravilna; kmetom je ostalo dovolj pridelkov za prosto trgova; nje in razumljivo, da mora; jo iz svojih žitnih presež; kov preživljati ljudi, ki so pri njih zaposleni. Večino; ma so to dninarji in baj* tar ji. V nekaterih predelih imamo primere, ko posa; mezniki životarijo na majh;
Vesti s Tržaškega
Obnova poškodovanih hiš
Nihče si bolj ne želi poštenega stanovanja kot siromašna družina in nihče si bolj nc želi, da bi imel zopet popravljeno hišo ali stano* vanje, ki jo je pri bombnih na* pudih izgubil, kot siromašna dru* žina.
Zavezniška vojaška uprava je z ukazom št. 32 odredila, da bodo s posredovanjem italijanskega dr* žavnega urada Genio Civile po* pravili one hiše, ki jih ima Genio Civile za vredne popravila. Dolo* čili so, da bo ZVIJ plačala temu uradu (namreč Genio Civile) vse stroške, vknjižila pa se bo na po* pravljeno stavbo za polovico iz* danega denarja. Najbolj čuden je ta postopek zaradi pravice vknjiž* be, še preden prično s popravilom hiše in drugo, da se lastnik hiše ne sme protiviti popravilu, kar si je Genio Civile zagotovil z zako* nom, da se mu nihče ne sme upi« rati.
Nihče se ne bo upiral ukazu, če noče imeti opravka s sodiščem, toda na nekaj opozarjamd naše čitatelj*.
V Gorici, kjer so ta postopek že lansko leto uvajali, se je izka* zalo, da je Genio Civile iz Gorice dajal hiše v popravilo zasebnim podjetnikom. Tako je neka tvrd* ka iz Trsta pričela popravljati hi« šo, ne da bi lastnika obvestila o tem. Genio Civile v Gorici je nadziral popravila in zaključek je bil, da je lastniku po nekaj me* seeih vsa streha puščala. Po ne; štetih pritožbah in po izgubi mno> go časa za tekanje od Poncija do Pilata je Genio Civile tvrdko vendarle prisilil, da je poskrbela za popravilo strehe, vendar pa le v toliko, da je hipno izglodala do* bro popravljena. Zaradi uporabe slabega materiala pa je streha da> nes zopet potrebna temeljitega popravila in nihče noče nič slišati o tem, da bi bila dolžnost Genia Civile popraviti hišo nc samo za dva meseca, ko ne dežuje, temveč tudi za tisti čas, ko so močne pa* davine, ali pa ko je zelo vetrovno. Govorili smo samo o strehi pri tisti hiši. Lahko bi povedali še marsikaj o drugih popravilih.
Opozarjamo tedaj vse one, ka* terim bodo tako popravljali hišo, naj popravljena dela nadzirajo, naj takoj opozorijo o netočnosti pri delu ali pri uporabi materiala najprej Genio Civile, če pa to ne bo zaleglo, naj se obrnejo na ZVU, ki mora poskrbeti, da se bo ukaz št. 32 in kar izhaja iz njega, točno izvajal.
Osebna vest
Kapetan James F. Keim, ki je bil eno leto poveljujoči častnik trgovskega odseka ZVU, je odpo* toval v Združene države, kjer se bo povrnil v« zasebno življenje kot profesor na »Pensylvania State Collegc«. Na njegovo mesto je-bil imenovan bivši komisar goriškega in puljskega področja ter na kon* cu načelnik odseka za prevoze podpolkovnik Stanlev W. Kiger.
Ustanovitev tiskovnega poročevalnega urada
Zavezniška vojaška uprava je sporočila, da bo od 8. dec. imel policijski tiskovni urad, ki je bil do zdaj nastanjen v osrednji kve* sturi, svoje prostore v sobah 130 — 132 sodne palače v Trstu. Urad* ne ure bodo dnevno od devetih do P/s popoldne, razen nedelje. Tiskovni poročevalski urad bo de* lova^ pod nadzorstvom zaveznis škega častnika, ki jc izvežban v tiskovni in policijski službi. Glav* ni namen Tiskovnega poročeval* skega urada bo, da bo kolikor mo* goče hitro, jasno in objektivno poročal o policijskem delovanju.
razvaja. Ruski »obrok porasta« v teh desetih letih (rast proizvodnje deljena s številom prebivalstva) je velik, vendar se ga ne more primerjati z amerikanskim, na primer v desetletju 1880;1890. V .neki knjigi sem sc; stavil analizo in izkazalo se je, da si sovjetski in amc; rikanski »obroki porasta« v istih desetletjih stoje v razmerju 70:96 za železo« 588 : 1389 za premog, 410:1398 za baker, 38:1320 za gradnjo železnic itd.
Te številke še ne povedo vsega. Ne pripovedujejo ničesar o kakovosti proizvodov. Ne povedo, da so bili manjši ruski rezultati doseženi z resnično brezprimer; nimi zahtevami do delavcev in pravtako nezaslišanim nasilnim delom za ženske. Ne pripovedujejo, da je bilo mogoče doseči te manjše ruske rezultate vendar samo s tem, da so osredotočili skoraj vse delo na šte; vilne sorazmerno preproste proizvodnje in da so obup; nO malo storili za obnovo in razvoj industrij, ki oskr; bujejo človeško bitje s tisoč raznovrstnimi življenj; skimi nujnostmi in ugodnostmi. Uspeh tridesetih let komunizma ni popolna industrija kot je obstojala ved; no pod kapitalizmom, temveč je le polovična indu; stri ja. Iz te slike ne razvidimo premoči komunizma na polju ekonomskih (gospodarskih) uspehov.
(Nadaljevanje)
Šola za ribiče
V okviru načrta za zvečanje d o- j bav živil Trstu je šef oddelka za poljedelstvo ZVU poročal o de* lovanju posebne šole za poklicne ribiče. Namen šole je izvežbanje zadostnega števila tržaških ribičev za lov v globokih vodah, da se ne bodo, kot doslej, omejevali samo na obalne vode v bližini Trsta. Ko bodo končali novo šolo, bodo izurjeni za plovbo in lov na glo* bokem morju, kar bo znatno zvi* šalo dobavo rib Trstu in okolici. Pod nadzorstvom ZVU so meseca maja odprli šolo in prvi povojni razred je štel 25 učencev, ki so j nedavno zaključili pouk. Izpiti bodo letos 20. decembra. Ko bodo izpite napravili, bodo dobili na» slov poklicnega ribiča in spriče* valo ribiškega mojstra. Sedanji učenci so stari od 23 do 27 let, toda meseca januarja bo začel dvoletni tečaj, katerega bodo mo* j gli obiskovati tudi učenci od 14 j let starosti naprej.
Razpolaganje z dvoranami | ni stvar ZVU
Težave z dvoranami za razne javne prireditve in zborovanja so ! povzročale veliko nezadovoljstva S in protestov v zadnjih dveh letih. To je posledica dejanskega po* manjkanja, primernih prostorov v Trstu, deloma pa tudi dejstva, da je precejšnje število za takšne na* mene primernih prostorov v pri« silni uporabi vojaških in drugih oblasti. Kolikor pa je takšnih pro* štorov še na razpolago, razpola*
gajo z njimi lastniki po svoji uvi* devnosti in več ali manj dobri volji. ZVU jc bila večkrat pred* met odločnih protestov in napa* dov. Zaradi tega je nedavno obja* vila pojasnilo svojega stališča, v katerem pravi, da dvorane za pri; reditve in zborovanja niso bile nikdar pod njenim nadzorstvom in so mogli njih lastniki z njimi svobodno razpolagati, v kolikor niso bile zasedene od vojaških po* veljstev. Popolnoma zgrešeno je zaradi tega vztrajati na stališču, pravi ZVU, da je ona ali katera koli druga oblast pristojna za nas kazovanje teh prostorov, kot bi bilo zgrešeno trditi, da so takšne prostore kdaj koli nakazovali za javne in drugačne sestanke. V vseh primerih, ko ;.o to storili, jc to bilo posledica posebnih zaseb* nih dogovorov med lastniki ali upravitelji na eni in prireditelji na drugi strani. Po tem pojasnilu ZVU ni mogoče nikogar v Trstu prisiliti, da svoje prostore da na razpolago kakršni koli zasebni organizaciji ali posamezniku.
Za bodočo kopalno sezono
! Četudi smo še daleč od kopalne j sezone prihodnjega leta, so mest* : ni očetje vendar sklenili, da bi se j pri njej moglo najti kakšen višji dohodek ter so zato zvišali cene vstopnic za javna občinska kopa* jlišča: prvi razred za odrasle 100 lir, za otroke 50, drugi razred za odrasle 70 lir, za otroke 35 lir.
Obsodba morilcev Emilije Vrabec
Višje zavezniško sodišče pod predsestvom majorja Mc Colma jc po večdnevni razpravi objavilo raz* sodbo, s katero je obsodilo Alda Gioginija, Lucijana Zotterija in Lattcrija Cardileja vsakega na se* dem let težkega zapora, Josipa Giubila pa je oprostilo.
Razstava ameriškega slikarstva
V torek 2. decembra je bila odprta v umetnostni galeriji »Al Corso« razstava ameriških slik. Razstava je organizirana pod okriljem Allied Information Ser* vice ter ima namen seznaniti in prikazati nekatere zanimive stra* ni ameriške umetniške proizvod« nje in to v okviru medsebojnega razumevanja duhovnih in kultur* nih problemov med narodi.
Opozorilo
Poveljstvo čistilcev min je opa* zilo, da neznanci stalno odnašajo napisne deske, ki opozarjajo na minska polja in nosijo napis »mine«. Poveljstvo poziva vse, da vplivajo na to, da sc več ne po» nove podobna dejanja, ki pomeni* jo nevarnost za vse prebivalce in lahko povzročijo težke nesreče.
Prepoved sprevoda
ZVU ni izdala dovoljenja za sprevod na dan' 29. nov., za kate* rega je zaprosila italijansko*slo* venska antifašistična ženska zve* za na trgu Garibaldi ob priliki svoje proslave dneva miru.
Obsodba
oboroženega propagandista
Višje zavezniško sodišče je obsodilo na leto dni zapora Stelia Taučerija, katerega so 16. novem* bra našli v krčmi ulice Cereria s samokresom v žepu. Omenjeni zlikovec je imel pri sebi tudi
Uradne ure
na področnem predsedstvu
Področno predsedstvo sporoča, da je v vseh njegovih uradih ob* činstvu dovoljen vstop od 10 do 12 ure.
Žigosanje osebnih izkaznic
Od 9. dec. naprej so policijske postaje v ulici Cologna, v ulici Hermet in v ulici Istria, ki se ba* vijo z žigosanjem osebnih izkaz* nic, zaprte ob nedeljah, odprte pa vse druge dni od 9 do 13 ure in od 16 do 20 ure.
Zaposlitev brezposelnih delavcev
Zavezniška vojaška uprava je objavila, da je zdaj zaposlenih 2400 bresposelnih delavcev pri odstranjevanju ruševin in splošnih
čistilnih delih v tržaški občini. Ta ukrep spada v načrt za pomoč brezposelnim. Število pri čistilnih delih zaposlenih delavcev se bo povečalo, čim bo to delo razšir* jeno tako v Trstu, kot v Miljah, Nabrežini >n Devinu. S tem na* Črtom — za katerega daje Zavez* niška vojaška uprava mesečno 125
milijonov lir — dvema tednoma.
so začeli pred
Pri tem delu uporabljajo preko sto tovornih avtomobilov, ki jih je dal na razpolago večinoma pre* vozni oddelek ZVU.
Delovni oddelek ZVU je obja* vil, da pri teh delih zaposleni dc* lavci ne bodo izgubili svojega vrstnega reda na seznamih svoje* ga poklica pri delovnem uradu, ker se smatra to delo za dnevni* čarsko podporno delo.
Vesti z Goriškega
Šolska prireditev
V nedeljo 21. t. m. ob 10. uri, koj po slov. maši na Travniku, in v ponedeljek 22. ob 15. uri priredi ljud; skošolska mladina naših dveh mestnih šol v dvorani »Kino Vittoria« na Travni; ku svojo običajno božični; co s pestrim sporedom. Mali umetniki toplo vabijo na ta svoj javni nastop vse prijatelje. Nudili bodo lepe zamisli zimskega in božič; nega veselja. Pripravite se vsi, da jim s svojim pose; tom poplačate trud in po; gum. Pripomozite s svojimi prostovoljnimi, a dobrosrč* nimi prispevki, da bodo bo; žična darila tem številnejša in obilnejša.
Štandrež pri Gorici
Zadnjo nedeljo v novembru smo obhajali praznik našega cerkvene ga patrona sv. Andreja. Slovesnost je bila letos še posebno velika, ker je prišel prvič med nas novi dekan msgr. Alojzi.j Novak, ki nam je med slovesno peto mašo v krasnem govoru dal koristne nauke za življenje. Številni verniki so pridigarja pozorno poslušali. Vse se jc zvršilo v najlepšem res du in splošno zadovoljnost. — Pri prvi maši ni bilo govora in petja v. orglanjem. Zlasti hišne gospo* dinje, ki ne morejo k slovesni maši ob desetih, želijo, da bi se stara navada ne opustila.
veliko količino propagandnega materiala. Pred sodiščem jo izjavil, da je tisti po* poldan mnogo pil, v krčmi pa je nenadoma na svojo veliko
Sovodnje
Naš dopis nima namena koga braniti ali zagovarjati, pač pa raz* jasniti položaj, kakršen je in ne kakor ga je dopisnik v »Prim. dnevniku« z dne 1. t. m. orisal. Ko govori o občinski upravi, pra* vi, da je župan Italijan. To je res in ta krivica se mora slej ali prej popraviti. Sedanja ureditev je za* časna in mi bomo vedno zahtevali, da dobimo za župana poštenega domačina. Vprašamo pa dopisni* ka, kaj bi rekel, če bi bil ta žu* pan, Italijan iz Zagraja, eden od nesrečne »fratellanze«. Potem bi bilo vse v redu, čeprav bi bil ta človek doma iz juga. — Trditev, da so na občini tujci, ni resnična. So primorski Slovenci in bolj za* vedni kot dopisnik. Vsak gre lahko v občinski urad in pove tam svoje želje in potrebe in vsa* komunističnega kemu po možnosti pomagajo. Pro* sili bi pa dopisnika, da upošteva želje ljudstva, ki spadajo v okvir njegove organizacije. Tu je dosti
zacti* | delal Na.I posreduje pri pristojnih
denje opazil, da jc imel v ^pi, ^ oblasteh za izplačilo posojila, ki
poleg samokresa tudi letake, k, & * dal° budstvo OF v denarju ' h	m blagu, naj sc zanima pri davem
jih ni prej nikdar v,del. Sodišče	^	davkoy kj jjh jc
takšnemu zagovoru ni verjelo m ljudstvo plačalo KNO do dne, ko ga je obsodilo na zgoraj navedeno j0 ZVU prevzela oblast in naj po* kazen.	maga vdovam in sirotam padlih
borcev do stalne mesečne pokoj* Razstreljevanje min	i nine, ker menda so te največ pri*
Pristaniško poveljstvo javlja, da spovale za OF in pripomogle
zboljšati tudi dopisniku položaj.
Ko bodo vse zadevo urejene, se
bo lahko pisalo o drugih, da ne
„	1 vedo za potrebe ljudstva. Pa še
marjem in Sv. Križem. Nevarno | drugič kaj!
področje bo označeno z navzoč* *——■■■	..........
nostjo vlačilca ter majhne boje ! Odso^om) urednik: Janko SimCii'
■/. rdečo zastavo.	h*ka	tiskarna	Budin v Gorici.
bodo v dneh 10., 11., 12. in 13. t. m. razstreljevali ob 11 uri približ* no eno miljo od obale med Mira* in
Breginj
V Breginju so vse bivše komunistične priganjače odstavili. Ti tovariši so v času vojne jemali ubogemu ljudstvu živino za parti? zane, svojo so prodajali pa okupatorju. Med temi ne; sebičnimi ljudskimi prija; telji je Jože Cuš, Jožef Ra; kar, Tonič in Anton Mazo; ra, ki se je iz domobranca prelevil v komunističnega agitatorja. Zdaj hodijo kot da bi se pelina napili.
Iz Kanalske okolice
Po vesteh, ki prihajajo, vlada v Kanalu in okolici velika puščoba. Zadnjič je nekdo hodil po Soški dolini, pa ni srečal žive duše, ne voza, ne avtomobila, ne pešca. Zlasti se ljudje pritožujejo, ker ni dobiti mleka, masla in jajc. Te dobrine pokupijo ljudje, ki pride* jo nalašč radi tega iz raznih kras jev Slovenije, kjer je tudi veliko pomanjkanje.
IZ JUGOSLOVANSKIH BRD Dobrovo
Komunistični agitator iz Ajdov* ščine je sklical shod vseh grajskih kolonov in jim »svetoval«, naj se odločijo za skupno obdelovanje kmetij. Kmetje so takoj razumeli igro, da gre namreč za začetek kolhoznega življenja in so »na* svet« odločno zavrnili.
Šmartno
Semkaj in v Brda sploh so po priključitvi radi prihajali Ljub* Ijančani kupovat živež. Sprva so jim ljudje radi prodajali, kar so mogli, sedaj pa je tudi njim živež pošel, ker ni več zaveznikov, da bi ga dajali, in komunistični vodi* telji so najeli nekaj mladih za* peljancev in jim ukazali, naj Ljub* Ijančane kar kamenjajo.
Kojsko
Razni zapeljanci so prejeli na* mig od zgoraj, naj nastopijo proti sopotniku »tovarišu« župniku F er* jančiču češ, da v ccrkvi kritizira prepoved verskega nauka v ljud* ski šoli. Sopotnik župnik Ferjančič jc namreč vedno pribijal, da je v Titovini popolna verska svoboda. Sedaj ga je sram, ker še sam ne sme v šolo poučevati veronauk. Sicer pa mislimo, da bo njegov želodec prebavil tudi tega kuščer* ja samo, da si ohrani kožo.
Občinski orad v Sovodnjah
Župan občine Zagraj poziva vse davkoplačevalce, ki niso še do sedaj javili občinskemu uradu v Sovodnjah posamezne dohodke podvržene občinskim davkom in taksam za 1948, naj to nemudoma storijo in sicer dt) 20. decembra t. 1.
Popravek!
Tiskarski škrat je zagrešil, da smo zadnji „ Demokraciji * dali številka 34 namesto 33, zato nosi tudi današnji list številko 34 kot je pravilno. Naročniki naj nam napako blagohotno oprostijo.
Prispevki za tiskovni sklad „ Demokracije “
Nekdo iz Opčin 500 lir; dar begunca 500 lir; tržaški prijatelj 500 lir; nekdo iz Štandreža 400 lir.
Vsem prisrčna hvala!