Danes zaseda svet mestne občine Velenje Glavna pozornost konstituiranju Predstavniki vseh list, ki imajo svoje svetnike v mestnem svetu občine Velenje, so pred nedavnim uskladili in podpisali sporazum o konstitiuranju občinskega sveta, zato lahko pričakujemo, da bo do tega na današnjem zasedanju tudi prišlo. Danes naj bi torej svetniki potrdili svoje mandate in spreje- li začasni poslovnik o delovanju sveta. Na dnevnem redu pa so seveda tudi volitve predsednika, podpredsednika in sekretarja sveta ter predsednikov in članov komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter kadrovske zadeve in pa komisije za pripravo statuta občine in poslovnika sveta. Zgornja Savinjska dolina Kulturni utrip na višku S prireditvami ob jubilejnem mesecu kulture v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini so pričeli v soboto, s posebno slavnostjo in podelitvijo priznanj ter zlatih plaket so ga uradno začeli sinoči (sreda) v prenovljenem kulturnem domu na Rečici ob Savinji, v torek zvečer so slovenski kulturni praznik obeležili po vseh večjih krajih s skupnim naslovom "Pozdrav prazniku", slovesnosti, nastopov in drugih prireditev pa v teh dneh in v naslednjih tednih ne bo manjkalo. Omenimo zelo zanimiv današnji (četrtek) dogodek. V matični knjižnici Mozirje bodo ob 19.uri pričeli srečanje s prof. dr. Vekoslavom Grmičem, ki bo predstavil pomen Antona Martina Slomška v tedanjem in sedanjem času. Pogovor bo vodil Aleksander Videčnik, pripravili pa bodo tudi bogat in zanimiv kulturni spored. Ujp Svetniki naj bi na današnji seji, sestali se bodo ob 10. uri v sejni dvorani mestne občine Velenje, odločali še o predlogu statutarnega sklepa in o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Mestne občine Velenje za letos 1995. m (m?) Ob koncu tedna bo spremenljivo oblačno, brez večjih padavin in nekoliko hladneje. Prva med 35 prireditvami je bila na vrsti Linhartova igra Matiček se ženi, s katero so v soboto in nedeljo kot vedno navdušili člani gornjegrajske dramske skupine ■ (foto: J.Miklavc) /Amm pred rokom Gorenje ■■■■■■ Obisk direktorjev največjih podjetij Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Dagmar Šušter je zadnji četrtek, 2. februarja, povabil na obisk v Gorenje direktorje 15 največjih slovenskih podjetij. Govorili so o aktualni gospodarski politiki, položaju izvoznikov in organiziranosti gospodarstva. U(ek) Jutri župani in poslanci Jutri, v petek, bodo Gorenje obiskali župani in poslanci državnega zbora in državnega sveta iz občin, kjer so podjetja poslovnega sistema Gorenja oziroma od koder se vozijo na delo v Gorenje njihovi občani. Na srečanju so me drugim povabljeni župani občin Šoštanj, Šmartno ob Paki, vseh petih občin v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini, občine Žalec, občin Mislinja in Slovenj Gradec, itd. Srečanje bodo začeli ob 11. uri z ogledom proizvodnje v Gorenju Gospodinjski aparati, zatem pa bo gostom spregovoril predsednik poslovodnega odbora Gorenje Jože Stanič. U(ek) Termoelektrarna Šoštanj ■■■■■■■■■■■■■■■■ Teden dni Gradnja odžvepl-alne naprave četrtega bloka šoštanjske termoelektrarne je sklenjena. Hladne zagonske preizkuse bodo sklenili celo teden dni pred predvidenim rokom, tako da bodo to soboto, kot je povedal vodja gradbišča Marko Kompan, prešli že na preizkuse z vročim zrakom. Četrti blok bo v času vročih preizkusov obratoval s polovično zmogljivosti. Računajo, da bodo preizkusi z vročim zrakom sklenjeni do konca tega meseca, prvi teden v marcu naj bi opravili tehnični pregled, konec marca pa bi začela odžve-plalna naprava tudi poskusno obratovati. ■ (mz, foto Lojze Ojsteršek) Jolanda Steblovnik, Matej Mejovšek, Tone Tratnik, Rokometni klub Gorenje in Valter Štajner so na petkovi slovesnosti prejeli priznanja za najboljše dosežke v minulem letu. Slovesnost sta pripravila Športna zveza Velenje in Naš čas. Več na 16.strani. ■ (foto: vos) Razglasili najboljše Kakšne bodo naše plombe ? Najbrž ga ni, ki bi rad hodil k zobozdravniku. Še posebej tiste malo starejše zmrazi ob misli na hude bolečine, ki smo jih kot otroci preživljali na zobozdravstvenih stolih. Tehnologija in materiali so bili pač slabši, pa tudi zobozdravstvene preventive nismo poznali. Zadnje čase smo polnili časopise z razveseljujočimi informacijami. S pomočjo zobozdravstvene preventive, ki se je začela že v nosečnosti, nadaljevala pa v zgodnjem otroštvu, nam je uspelo močno zatreti karies. Velenjčani smo bili na tem področju vodilni. Dosegli pa smo tudi to, da otrokom obisk v zobozdravstveni ordinaciji ni več v slabem spominu. Razmere v zdravstvu pa so vse slabše, žal tudi na področju preventive. Do mar-_ ca leta 1993 smo nadstandardne storitve doplačevali. Sem so sodile med drugim kvalitetnejše plombe in mostički. Začasni pravilnik o pravicah do ortopedskih, ortotičnih, očesnih, slušnih, zobnoprotetičnih in drugih pripomočkih, pa je te nadstandardne materiale opredelil kot osnovno zdravstveno varst\'o in jih torej ni treba več doplačevati. Ne le, da jih ni treba, ne sme se jih doplačevati. Ti materiali pa niso le slabši, tudi kratkotrajnejši so in torej pomenijo več obiskov pri zobozdravniku. Zavarovalnica pa teh dodatnih stroškov zobozdravstvenim organizacijam ni pokrila in na januarskem zasedanju združevanja zdravstvenih zavodov Slovenije so sprejeli priporočilo, da do podpisa pogodb o priznanju višjih materialnih stroškov uporabljajo cenejše materiale. Tako je tudi direktor velen- jskega zobozdravstva, ki je izkazalo za lani 1,6 milijonov izgube, dr. Miloš Ležaič nabavil cenejše materiale. Edino ti so pacientom na voljo, izjema so le otroške ambulante. Pacienti jih torej ne morejo dobiti, tudi, če so jih pripravljeni doplačati. Edina rešitev je samoplačniška ambulanta. Poklicali smo svetovalca glavnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje dr. Draga Petriča, ki pa je dejal, da so zdravstvene organizacije dolžne uporabljati standardne materiale, da jih bodo tudi plačali, ko bodo narejeni obračuni. Odprto vprašanje bodo morali razreširi, upajmo, da v dobro pacientom. Tem pa svetujem: pozanimajte se s čim vam bodo zapolnili zob! ■ Mira Zakošek Velike likvidnostne težave velenjskega gospodarstva Že vrsto let se otepa velenjsko gospodarstvo s slabo plačilno sposobnostjo in nenehnimi blokadami. Lani je bilo povprečno mesečno blokiranih po 590 milijonov tolarjev, kar je dobrih 30 odstotkov več kot leto poprej. Povprečno je bilo me? ečno blokiranih 59 podjetij, kar je dobrih 20 odstotkov več kot leta 1993. Število zaposlenih v blokiranih podjetjih pa se je lani zmanjšalo za slabih 12 odstotkov. Ta podjetja so zaposlovala povprečno 6.030 delavcev. ■ (mz) Vse več gradijo na tujem Gradbinci velenjskega Vegrada se vse bolj uveljavljajo na tujem, kjer naj bi letos ustvarili že dobro četrtino celotnega prihodka, kar pomeni dobri dve milijardi 248 milijonov. Največ gradijo v Nemčiji in Rusiji, pa tudi v Avstryi in na Hrvaškem. Gradbeništvo seveda ostaja njihova osnovna dejavnost, ki pa so vse bolj dopolnjujejo. Oblikujejo hčerske firme v katerih med drugim razvijajo trgovino. Ta podjetja naj bi Vegradu letos prinesla kar dobrih 625 milijonov prihodka. ■ (mz) Ljubno ob Savinji Uredili bodo občinske prostore Sredi prejšnjega tedna so prvo letošnjo sejo opravili občinski svetniki na Ljubnem ob Savinji. Statutarni sklep o začasni statusni ureditvi občine Ljubno so sprejeli z nekaj neznatnimi pripombami, imenovali so komisijo za pripravo statuta in sprejeli pooblastilo javnemu pravobranilstvu Celje. Posamezne člane sveta so zadolžili za zelo konkretne naloge, za članico sosveta pri načelniku upravne enote so imenovali kar županjo Anko Rakun, ki jo bo potrebi nadomeščal predsednik občinskega sveta Stanko Zagožen. Na ljubenski občini nameravajo zaposliti administratorko in tajnika občine, pri slednjem pa se že soočajo s problemom, saj se nihče od kandidatov ne želi odreči sedanji zaposlitvi in izbira bo očitno trd oreh. Bolj novi občini zaupajo občani, saj so se svetniki soočili s kopico prošenj, vlog in pobud, zase pa so reševali problem prostorov. Te sicer imajo, vendar jih je treba povsem obnoviti in opremiti. Predračunsko vrednost so ocenili na dobrega pol milijona tolarjev, na podlagi že izdelanih načrtov pa bodo objavili javni razpis za najugodnejšega ponudnika. Dela in nalog je veliko, zato no naslednja seja že zelo kmalu. ■ /P JO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje, Rudarska 3 NOVA KREDITNA PONUDBA ZA OBČANE STANOVANJSKO VARČEVANJE IN KREDITIRANJE V LB SPLOŠNI BANKI VELENJE D.D. ponujamo rešitev vsem tistim, ki dolgoročno načrtujete razrešitev svojega stanovanjskega problema s STANOVANJSKIM VARČEVANJEM: - najkrajša varčevalna doba je 12 mesecev in najdaljša 5 let, - varčevanje z enkratnim pologom po obrestni meri R x 11 % letno ali z večkratnimi pologi po obrestni meri R x 8,5% letno. - po končani varčevalni dobi lahko dobite kredit po ugodnejši obrestni meri od 250 % do 1000 % glede na privarčevani znesek. Pogodbe sklepate po vseh enotah banke, tel. informacije pa lahko dobite na štev. 063/854-251, int. 303 in 249 oziroma 063/831-392. Savinjski gaj Prodor v Ljubljano! Sprehod skozi Savinjski gaj v Mozirju tudi v zimskem času ni odveč, čeprav park miruje, saj se narava sama pripravlja na pomladanski razcvet. Pred dvema letoma je gaj v uapravljanje prevzelo Ekološko in hortikulturno društvo Savirjski gaj, kije v tem času opravilo veliko dela. Trenutno si društvo prizadeva, da bi od lastnika zemljišča pridobilo koncesijo za upravljanje, največji minuli dosežek pa je gotovo primarni vod namakalnega sistema, ki so ga napeljali v pozni jeseni. Prva naslednja naloga društva je izvedba plesa slovenskih vrtnarjev, ki se v Mozirje in gaj po prenekaterem mučnem zapletu z veseljem vračajo, druga pa je "prodor" v Ljubljano. Dobili in sprejeli so namreč ponudbo za okrasitev ljubljanskega hotela Slon, gre pa za Valentinov ples, ki bo namenjen vsem konzularnim predstavništvom v Sloveniji in seveda slovenskim politikom in drugim veljakom. Njihova težnja je torej Ljubljana, saj na podlagi preteklih izkušenj smelo trdijo "kdor se ne pojavlja v Ljubljani, se ne pojavlja nikjer." ■ /P Nazarje Izvolili predsednika sveta Konec minulega tedna so prvo letošnjo sejo opravili še občsinski svetniki v Nazarjah. Statutarni sklep o začasni statusni ureditvi občine Nazarje so sprejeli brez pomembnejših pripomb. Imenovali so odbor za pripravo in spremljanje občinskega proračuna, potrdili najemno pogodbo za zasebno zobozdravstveno prakso in izdali pooblastilo Javnemu pravobranilstvu Celje. Med drugim so sprejeli še sklep o izdelavi grba Občine Nazaije. Zelo pomembna točka so bile seveda volitve predsednika občsinskega sveta. S tajnim glasovanjem so za predsednika izvolili Pavla Bitenca, za podpredsednika pa Marjana Pečnika. Po tem dejanju so za člana sosveta načelnika Upravne enote Mozirje imenovali predsednika sveta P-avla Bitenca. ■ /P Za vodovod 142 milijonov tolarjev V Šaleški dolini je bilo v preteklem letu veliko narejeno na področju boljše preskrbe z vodo. Po krajevnih skupnostih so porabili za to kar 142 milijonov tolarjev. Pet milijonov je zagotovil občinski proračun, 53 milijonov so namenili iz prispevka za razšiijeno reprodukcijo, 12 milijonov je prispevala šoštanjska termoelektrarna, za preostanek pa so najeli kredit. Največ sredstev so porabili za izgradnjo cevovoda in črpališča v Topolšici in vodovoda v Rečici ob Paki. Velike vodovodne naložbe so uresničili še v Šentvidu nad Zavodnjami, Belih vodah in Plešivcu, nekoliko manjše pa v Šmartnem ob Paki, Konovem, Lokovici in Skornem. ■ (mz) Pust Mozirski Krepko v drugo stoletje Čas hitro beži, leto je naokrog in že se bliža pust z vsemi svojimi vragolijami. Pusto vanje v Mozirju je seveda nekaj posebnega, po pisnih virih sega že v 104.leto, takšnemu izročilu pa se Pust Mozirski ne sme izneveriti. Priprave na letošnje pustne prireditve so že v polnem teku. "Železnemu" programu, ki se prenaša iz roda v rod, se pustnjaki razumljivo ne bodo izognili, nove razmere pa jim narekujejo spremembe v "vsebini". Tako bodo morali obhod trških meja prilagoditi mejam nove občine, obiskati podjetja tudi v sosednji občini Nazaije, v mozirski občini se namreč srečujejo s pomanjkanjem podjetij, navsezadnje pa Pust Mozirski še ne ve kje bo na pustni torek prevzel oblast- na novi občini Mozirje, ali na mozirski upravni enoti, komu torej soliti pamet, lastni občini, ali državni upravi!? ■ /P Malo predaha za kulturo Odkar smo v Sloveniji proglasili dan kulture za državni praznik, si lahko res vsaj malo oddahnemo. Vsaj tisti, ki se ne odločijo za obisk proslav ob tem prazniku, ki jih ponekod pripravljajo prav na ta praznični dan. Na srečo je veliko takih Slovencev, ki praznik jemljejo dobesedno, zato počivajo in se niti take prireditve ne udeležijo. Z mislijo morda, da je vendarle dovolj ostalih dni, ko se lahko poklonimo kulturi, pa čeprav tudi tedaj tega ne storijo. Ob kulturnem prazniku se seveda spomnimo tudi vseh dolgoletnih borcev. Ne tistih, ki so se borili med drugo svetovno vojno, pa zdaj ne vedo, ali so delali v dobro Slovenije ali so bili narodovi sovražniki. Mislim tiste, ki si že dolgo prizadevajo, da bi kultura prodrla v naše vsakdanje življenje. Ne v tem smislu, da bi pričeli delo s pesmijo in ob malici recitirali poezijo, ampak da bi bilo več kulturnega obnašanja. In to kar na vseh ravneh in v vseh okoljih. Zagovorniki pobud, da je treba več kulture tudi na našo osrednjo televizijo, se gotovo ne strinjajo s tem, da taista televizija prenaša zasedanja državnega zbora. To dvoje namreč še vedno ne gre skupaj. Kulturno (civilizacijsko) obnašanje je v skupščinskih klopeh izgubilo boj z nekulturnim. Pa ne gre le za skupščinske klopi na državni ravni, ampak tudi na nižjih, občinskih. Nekateri še vedno menijo, da istih idej ni mogoče povedati kulturneje. Da političnega nasprotnika ni mogoče potolči tudi z bolj izbranimi besedami in na mirnejši način. Se kako je to mogoče, samo znati je treba. Robatosti v izražanju in večanju imamo dovolj v drugih okoljih, ki pa so ven- darle bolj zaprti in javnosti ne toliko na očeh. In ušesih! Mnogo govorimo o tem, da moramo ohranjati slovenski jezik. Nekateri so izredno kritični do "novih" Slovencev, ki da še ne obvladajo dovolj našega jezika. Če so taki, jim kratijo celo to, da bi zasedali nekatera delovna mesta. Ampak še bolj narobe je to, da k nam niso prišle le tuje besede, prišle so tudi tuje navade. Navad "balkanske krčme" pa so se radi navzeli tudi "naši" ljudje. Te pa so morda še nevarnejše od kakšne balkanske besede. In če nekateri tako zagovarjajo čiščenje, bi imeli pri slednjih veliko več dela. To delo pa bo težje, ker ni le pri ljudeh, ki bi jih mnogi najraje nekam poslali, ampak pri ljudeh, ki naj bi po vseh merilih čistoslovenstva vendarle smeli živeti na tem prostoru na sončni strani Alp. Te navade srečujemo v delovnih okoljih, na ulicah, v gostilnah, tudi v šolah. Pri marsikom postajajo način življenja in poslovanja. O nekaterih potem beremo v časnikih. Ampak le o redkih posameznikih, ki se znajdejo v ustreznih beležnicah. In katerih dejanja izstopajo. Toda prav tako nevarne so navidezno manjše "bal-kanskokrčmarske" razvade, ki prodirajo v kri in postajajo del vsakdanjika. In zaradi česar potem rečemo, da opažamo na cesti, v trgovini, v gostiščih ... vse manj kulturnih ljudi. Tudi o vsem tem bi morali premišljati vsaj en dan v letu. In morda prav na tisti dan, ki je posvečen kulturi. Razmišljati velja o kulturi v najširšem smislu besede. In ne le v spomin na smrt nekoga, čeprav res velikega pesnik Sicer bomo čez leta ta praznik slavili v spomin na smrt kulture. ■ m Dom rudarjev v Fiesi dobiva novo podobo Dom rudarjev v Fiesi, kamor že dolga leta radi zahajajo na počitnice rudarji in tudi drugi, v teh dneh dobiva novo, lepšo podobo. Objekt je Rudnik lignita Velenje začel posodabljati in preurejati že 3. januarja letos, računajo pa, da bodo vsa potrebna obnovitvena dela sklenjena do 15. maja, do 15. junija pa naj bi bilo že vse pripravljeno za sprejem prvih gostov. Dela so "na ključ" zaupali podjetju Gidos iz Lendave, projekt obnovitvenih del je izdelalo podjetje POP, opreme pa APO Velenje. Pogodbena vrednost obnove znaša 145 milijonov tolarjev. V Domu rudaijev je bilo doslej 52 sob in 2 apartmaja. Po obnovi doma bo v njem 6 apartmajev in 42 sob s skupaj 168 posteljami. Objekt bo v celoti "zaprt". Ves zadnji del objekta, ki je bil doslej "odprt", bo zastekljen, obnovljena bo vsa instalacija, nova bo kuhinja, obnovljena jedilnica... Dom rudaijev bo imel tudi centralno ogrevanje, v vsaki sobi pa tudi priključke za TV in telefon. ■ mkp --- -1 GOSPODARSTVO V petek je obiskal Velenje dr. Rado Bohinc, minister za znanost in tehnologijo Republike Slovenije Razvojno-raziskovalno središče Velenja Minister za znanost in tehnologijo Republike Slovenije dr. Rado Bohinc s sodelavci se je dopolne najprej pogovarjal z velenjskim županom Sreč-kom Mehom, njegovimi sodelavci in direktorji podjetij, ki imajo v svojih programih tudi razvojno-raziskovalno dejavnost. To je med drugim Center srednjih šol, kjer so razvili učno mesto za pouk laboratorijskih vaj in ga predstavili tudi na tujem. Izobraževanje na srednji stopnji pa bi radi že v kratkem razširili na višje- in visokošolski študij. Imajo pa tudi bogate izkušnje na področju gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Velenja, v okviru katerega je bilo izdelanih že okoli 300 raziskovalnih nalog. Za razvojno-raziskovalno dejavnost se zanima tudi Zdravstveni dom Velenje, kjer nameravajo izdelati "Projekt diabetične nege" v katerem bodo opredelili, kako se obvarovati teh nevšečnosti. Največje načrte s področja raziskovalnega dela pa velenjska podjetja združujejo v na novo zasnovanem Tehnoškem centru, ki naj bi deloval v sestavi razvojno-raziskovalne-ga zavoda ERICo. Njihove zamisli je minister Bohinc podprl in predlagal oblikovanje operativne komisije, v kateri bodo poleg velenjskih predstavnikov tudi sodelavci ministrstva za znanost in tehnologijo ter Inštituta Jožef Štefan, zamisel o oblikovanju novega razvojno- raziskovalnega središča v Velenju pa naj bi konkretizirali še ta mesec. Minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc je prisotne seznanil tudi z drugimi možnostmi sodelovanja in ob tem poudaril, da je bilo v zadnjem obdobju z občino Velenje še premalo sodelovanja, saj trenutno skupaj uresničujejo le štiri raziskovalne projekte, velik napredek pa je bil narejen na področju izobraževanja mladih raziskovalcev. Z njihovo pomočjo je Velenje pridobilo v zadnjem času 22 raziskovalcev, ki so se zaposlili v razvojno-raziskov-alnih podjetjih Inova in ERICo, v Gorenju Gospodinjski aparati, ESO in na Rudniku. ■ Mira Zakošek Minister za znanost in tehnologijo dr. Bohinc obiskal Rudnik lignita Velenje Premogovnik namenja raziskavam in razvoju precejšnja sredstva Minister za znanost in tehnologijo v vladi Republike Slovenije, dr. Rado Bohinc, ki je v petek, 3. februarja, obiskal Rudnik lignita Velenje, je moral biti zadovoljen s tistim, kar so mu o raziskovalni dejavnosti povedali predstavniki velenjskega premogovnika, kjer na leto namenijo za raziskovalno dejavnost okoli 3 milijone nemških mark lastnih sredstev, in kjer imajo registriranih kar 31 raziskovalcev. Dr. Rada Bohinca je vodstvo velenjskega premogovnika seznanilo najprej z delom in načrti. Dr. Franc Žerdin, direktor premogovnika, mu je predstavil osnovne strateške cilje, ki jih zasledujejo. "Zanesljiva oskrba šoštanjske Termoelektrarne s premogom, je eden od štirih strateških ciljev. Že danes 96 odstotkov premoga prodamo elektrarni. S tem ciljem so povezani tudi drugi: zagotovitev humanega in varnega dela, rešitev ekoloških problemov in konkurenčnost našega premoga tujim premogom," je poudaril. Ob tem pa razložil tudi, da veliko ekoloških projektov izvajajo skupaj s Termoelektrarno Šoštanj in da dobro sodelujejo tudi s podjetji v Dolini, Univerzo in Institutom. Dr. Milan Medved, vodja Sektorja za raziskave in razvoj je s skupino raziskovalcev predstavil vso pestrost raziskovalnega dela na Rudniku lignita Velenje. Dr. Boris Stropnik pa je orisal načrte Erica. Razvojno raziskovalna dejavnost Rudnika lignita Velenje, kije bila od vsega začetka tesno povezana z ekologijo, sega približno petnajst let nazaj. Leta 1987 so v ta namen na Rudniku oblikovali ekološko razvojno skupino, v kateri so bili mladi raziskovalci, ki so se ukvarjali predvsem z ekološkimi problemi kot posledico rudarjenja v Dolini. Spremljali so vpliv odkopavanja premoga na okolje. Iz tega pa se je postopno oblikoval Erico, ki se je lani registriral v samostojen zavod za ekološke razsikave. Ministra so predstavniki premogovnika seveda seznanili tudi z vsemi pomembnimi naložbenimi projekti pomembnimi za varovanje okolja, ki so se v Dolini dogajali v zadnjem obdobju. V Teš so z zaprtim krogotokom voda za transport pepela na površinsko odlagališče, čistilnimi napravami za blok 4, predvideno gradnjo čistilne naprave za blok 5 in ekološkim informacijskim sistemom, uresničeni osnovni okolje-varstveni pogoji za nadaljnje obratovanje in proizvodnjo električne energije. "V letu 1993 smo se na Rudniku oblikovali Sektor za raziskave in razvoj in ga registrirali kot raziskovalno enoto pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo," je povedal dr. Milan Medved. To jim omogoča, da se lahko prijavijo na različne razpise, s katerimi država sofinancira razvojne programe. Vendar se pri tem na Rudniku srečujejo z več problemi. "Država seje odloČila, da bo financirala samo perspektivne projekte oziroma področja. Premogovništvo pa samo po sebi ni perspektivna razvojna panoga. Vendar je dejstvo, da Rudnik lignita Velenje v Sloveniji zagotavlja celotno količino vhodne surovine za proizvodnjo tretjine poceni električne energije, zelo pomembna. Nizka cena in zanesljiv domači vir, ki bo poleg tega z izgradnjo čistilnih naprav tudi ekološko neoporečen, pa najbrž daje izrazito konku- Dr. Rado Bohinc po prihodu iz jame. (foto: Diana Janežič) renčno prednost celotnemu slovenskemu gospodarstvu," je razložil "v katerem grmu tiči zajec" dr. Milan Medved. Na Rudniku lignita Velenje pripravljajo namreč kar nekaj projektov, za katere sodijo, da bi jih lahko uvrstili v razpis za sofinanciranje tehnološkega razvoja, večino potrebnega denarja pa bodo vseeno morali zbrati sami in tega se zavedajo. Dr. Rado Bohinc jim je pri tem svetoval, da sami določijo tiste razvojno raziskovalne projekte, ki jim dajejo prednost in so lahko širše "uporabljivi" in se prijavijo na razpise le s temi. Sicer pa je mil minister zadovoljen z marsičem, kar je slišal ob tem obisku, podrobneje pa je spregovoril o usmeritvah in ciljih države Slovenije na znanstveno raziskovalnem področju in programu tehnološke posodobitve Slovenije. Gostitelji so mu ob koncu obiska v jami Preloge, na koti +25/B, pokazali visoko-produktivno delovišče, kjer dnevno nakopljejo od 6000 do 9000 ton lignita. ■ Milena Krstič - Planine Velenjska odkopna metoda Posebno ponosni so na Rudniku lignita Velenje na lastno od-kopno metodo, specifično v svetu, znano pod imenom "Velenjska odkopna metoda". Je varna, visokoproduktivna, humana in omogoča relativno nizke stroške proizvodnje. Z njo so seznanili tudi ministra Bohinca in morda jo bodo uvrstili v okvir mednarodne izmenjave s področja znanosti in tehnologije. Zna se zgoditi, da bo omenjena že ob obisku predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, 12. februarja, na kitajskem. Močan kadrovski potencial Čeprav so na Rudniku lignita Velenje od leta 1987, ko so imeli zaposlenih 5500 ljudi, do konca leta 1994, zmanjšali število zaposlenih na 4100, so to izvedli na human in ne boleč način. Niti eden delavec ni izgubil dela kot tehnološki presežek. Izredno dobra je kadrovska struktura zaposlenih. Med višje in visoko izobraženimi strokovnjaki, ima rudnik kar 2 doktorja znanosti in 5 magistrov. Gorenje Za razširitev razvojno--raziskovalnih zmogljivosti Minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc se je skupaj s poslancem Državnega zbora Francem Avberškom v petek mudil tudi v Gorenju. Predstavniki poslovnega sistema so gosta seznanili z rezultati gospodarjenja in razvojnimi usmeritvami, podrobno pa so predstavili raziskovalno razvojno dejavnost v Gorenju. Minister dr. Rado Bohinc se je med pogovori med drugim zavzel za nadaljnjo okrepitev in razširitev razvojno raziskovalnih zmogljivosti v Gorenju, saj kar 95 % prodaje velikih gospodinjskih aparatov na zahtevne tuje trge to nedvomno tudi tetja. Pretežni izvozniki pa bi morali biti deležni večje pomoči države, predvsem tudi za raziskovalno razvojno dejavnost. U(ek) DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA Kako napovedati dohodnino za leto 1994? (8) Vprašanja za rubriko DOHODNINA nam pošljite na naslov: Uredništvo Našega časa, Foitova 10, 63320 Velenje, s pripisom DOHODNINA. Na vprašanja odgovarja Darinka Mravljak, vodja velenjske izpostave Republiške uprave za javne prihodke. VPRAŠANJE bralke T. L.: Ali sem upravičena do olajšave za hčerko, ki je stara 24 let in nima nobenega dohodka? V letu 1994 je končala višjo šolo, vendar je status študenta izgubila v letu 1993. Sedaj je prijavljena na Zavodu za zaposlovanje kot iskalka zaposlitve. Kako je s stroški šolnine, ker se je oktobra 1994 vpisala v visoko šolo? Študira ob delu. ODGOVOR: Da. Po 11. členu zakona o dohodnini imajo starši oziroma oseba, ki vzdržuje otroke oz. posvojence pravico uveljavljati olajšavo za vzdrževane družinske člane (otroke), če nadaljujejo šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji in niso v delovnem razmerju, največ do 26. leta starosti. Po 26. letu starosti pa le, če imajo status študenta. Za delo nezmožnega otroka ali posvojenca pa ne glede na starost. Izjemoma se šteje za vzdrževanega otroka tudi otrok oz. posvojenec, starejši od 18 let, ki se ne izobražuje in je za delo sposoben, če je prijavljen na zavodu za zaposlovanje in živi s starši oz. posvojitelji v skupnem gospodinjstvu ter nima lastnih sredstev za preživljanje oz. so ta manjša od posebne olajšave. Ker je vaša hčerka stara 24 let in je brez lastnih sredstev ter je prijavljena na zavodu za zaposlovanje, lahko zavezanka kot mati uveljavlja olajšavo za vzdrževane družinske člane po 10. členu zakona o dohodnini. Ne more pa uveljavljati olajšave po 9. členu zakona za učbenike in stroške šolanja za vzdrževanega družinskega člana (torej za hčerko), saj ni dovolj, da se računi za nakup učbenikov in šolnine glasijo na zavezanko, ampak bi se morala zavezanka, ki bi to olajšavo uveljavljala, tudi sama resnično izobraževati bodisi v vzgojno-izobraževalnih zavodih, drugih zavodih, podjetjih, organizacijah ali zasebnikih, ki so organizirani in delujejo skladno z zakonom o organiziranju vzgoje in izobraževanja ter zakonom o visokem šolstvu. Zavezanka bi na primer zase lahko uveljavljala olajšavo tudi za znesek plačane storitve avto šoli za pridobitev vozniškega dovoljenja. VPRAŠANJE bralke A. J.: Ali moram v napoved dohodnine vpisati tudi prilive na žiro račun? V celem letu sem prejela 'e 10.000 tolarjev in sem od tega zneska že med letom plačala davek. ODGOVOR: Če imate poleg prejemkov na ŽR v višini 10.000 tolarjev še osebne prejemke iz delovnega razmerja ali kakšne druge prejemke, ki v skupni višini presegajo 11 % poprečne letne plače v letu 1994 (po oceni okoli 121.000 tolarjev), ste jih dolžni vpisati v napoved za dohodnino, saj bi sicer storili prekršek po 3. točki 126. člena zakona o dohodnini in bi bili lahko kaznovani za prekršek v višini najmanj 50.000 tolarjev. Davek, ki je bil med letom plačan, je le akontacija dohodnine, ki se pri odmeri dohodnine upošteva in nato plača le razlika med že plačano akontacijo dohodnine med letom in obračunano dohodnino po odločbi. Napovedi za dohodnino ne vlagajo samo tisti zavezanci za dohodnino, ki so imeli prejemke iz naslova plačila za začasno ali občasno opravljeno delo učencev, študentov, prejetih preko študenstkih ali mladinskih servisov, ki opravljajo dejavnosti posredovanja dela na podlagi pogodbe o koncesiji, v skladu s predpisi na področju zaposlovanja in katerih osnova za dohodnino NE presega 51 % poprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji. Prav tako napovedi za dohodnino niso dolžni vlagati zavezanci za dohodnino, katerih osnova za dohodnino ne presega 11 odstotkov poprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu, za katero se dohodnina odmerja (torej seštevek vseh prejemkov, ki jih zavezanec med letom prejme, ne sme presegati 11 % poprečne plače zaposlenih v letu 1994). In seveda, kar je veljalo že v preteklem letu - napovedi za dohodnino ni potrebno vložiti tistim upokojencem, katerih edini vir dohodnine je pokojnina, če med letom, za katerega se dohodnina odmerja, niso plačali akontacije dohodnine. Vsi ostali zavezanci so napoved za dohodnino za leto 1994 dolžni dati najkasneje do 31.3. 1995. Upam, da ste odgovor, ki je nekoliko daljši tudi zaradi drugih zavezacev, razumeli. - T" ■MMMf AKTUALNO m. Milena Bukvič-Dežman, predstojnica Okrajnega sodišča Velenje Zaradi sporov iz zakonske zveze bo treba v Celje Slovensko sodstvo je s 1. januarjem letošnjega leta doživelo in še vedno doživlja reorganizacijo. Ta čas sodišča še prerazporejajo spise in opravljajo nove vpise zadev, ki so jih zaradi reorganizacije dobili drug od drugega v delo. Po novem imamo namreč v Sloveniji namesto treh štiri vrste sodišč: 44 okrajnih, 11 okrožnih, 4 višja in Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Okrajna in okrožna sodišča delajo kot sodišča prve stopnje, višja sodišča so pritožbena sodišča, sodišča druge stopnje. Vrhovno sodišče Republike Slovenije v nekaterih zadevah, na primer v upravnih in računskih sporih, dela kot sodišče prve in druge stopnje, kot sodišče tretje stopnje pa odloča o rednih pravnih sredstvih zoper odločbe sodišč druge stopnje in opravlja še številne zadeve, ki mu jih nalaga zakon. O teh spremembah, vezanih na sodišče v Velenju, smo se prejšnji teden pogovarjali s predstojnico Mileno Bukvič-Dežman. NAŠ ČAS: Kam sodi velenjska enota bivšega Temeljnega sodišča Celje? Milena Bukvič-Dežman: "S 1. januarjem je to Okrajno sodišče v Velenju, pristojno za območje sodnih okrajev Mozirja in Velenja. Zakon o sodiščih za območje sodnega okraja šteje območja bivših občin. Po novem zakonu o določitvi občin je tako Okrajno sodišče Velenje pristojno za vse novonastale občine na območju bivših sodnih okrajev Mozirje in Velenje, za občine Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Mestno občino Velenje. NAŠ ČAS: Kakšne pristojnosti izhajajo iz njegovega statusa? Milena Bukvič-Dežman: "Stvarna pristojnost sodišča v Velenju je sojenje v kazenskih zadevah na prvi stopnji o kaznivih dejanjih, za katere je zagrožena kazen zapora do treh let, razen za tako imenovane tiskovne tožbe. Tiskovne tožbe so od 1. januaija v pristojnosti Okrožnega sodišča v Celju. Okrajno sodišče je pristojno za preiskovalna dejanja za tista kazenska dejanja, v katerih je pristojno tudi za sojenje. V civilnih zadevah je za premoženjske spore pristojno za sojenje v zadevah, kjer je vrednost spora do 2 milijonov, razen če za te zadeve ni določena pristojnost okrožnemu sodišču. Pristojni smo za spore zaradi motenja posesti, služnosti, preživninske spore, ne pa več na prim- Mllena Bukvlč - Dežman: "0 nošenju sodniških tog še nismo dobili navodil." er za spore iz zakonske zveze in ugotavljanje očetovstva, ki so po novem v pristojnosti Okrožnega sodišča v Celju. V izključni pristojnosti Okrajnega sodišča še naprej ostajajo zapuščinske nepravdne zadeve, zemljiška knjiga, izvršbe in po novem tudi gospodarske izvršbe." NAŠ ČAS: Menite, da bo reorganizacija sodišč dolgoročno prinesla skrajšanje dolgih postopkov, zaradi katerih se mnogi občani pogosto pritožujejo? Milena Bukvič-Dežman: "Komentarja na to temo bi se najraje vzdržala. Osebno vidim rešitev v takšnih spremembah predpisov, ki bi omejili sodno pristojnost in sodišča razbremenili takoimenovanih masovnih zadev na posameznih področjih, s katerimi smo trenutno najbolj obremenjeni. S sodišča v Velenju smo zaradi reforme drugim sodiščem odstopili približno 230 zadev, v reševanje pa smo jih dobili okoli 1100, torej smo številčno na slabšem, kot smo bili prej. Poleg tega so nam z aktom o določitvi sodniških mest skrčili število sodnikov. Imamo le 6 sodnikov in predstojnika. V prejšnjih letih, lani in nekaj let prej, je bilo tu 9 sodnikov. Naj za primer navedem leto 1979, to je bilo leto prejšnje reforme pravosodja, ko smo imeli 10 sodnikov. Gotovo pa je, da bo izvedba reorganizacije nekaj časa močno ovirala delo. Ne bi pa mogla reči, da nimam nobenega upanja, da se dolgoročno stvari vendarle ne bi obrnile na bolje." NAŠ ČAS: Koliko kazenskih zadev imate ta hip odprtih na sodišču v Velenju in s katerega področja jih je največ? Milena Bukvič-Dežman: "Ob koncu januarja smo imeli 258 kazenskih zadev. To so sedaj samo zadeve z zagroženo kaznijo do treh let zapora. Predvsem gre za premoženjske delikte. Poleg tega pa imamo v delu še 118 tako imenovanih KPD-zadev, kjer tožilec zahteva posamezna preiskovalna dejanja." NAŠ ČAS: Koliko zadev ste lani uspeli zaključiti? Milena Bukvič-Dežman: "V lansko leto smo vstopili z zaostankom 4.169 zadev, na novo pa smo jih dobili 18.320, skupaj je to 22.489 zadev. To je manj kot leta 1993. Rešili smo jih 16.683 ali 74 odstotkov vseh, ki smo jih imeli v delu." NAŠ ČAS: Najbrž ste se, podobno kot druga sodišča v Sloveniji, tudi pri vas lani srečevali s finančno nedisciplino. Kako je bilo z izvršbami, jih je bilo veliko? Milena Bukvič-Dežman: "Izvršbe so najbolj problematične tako po številu kot po dolgotrajnosti postopkov. Denarnih izvršb, ko je mogoče "seči" na plačo oziroma na sredstva na žiro ali tekočem računu, praktično ni več ali pa so zelo redke. Te izvršbe pa so tiste, ki jih je možno hitro rešiti in upnik hitro pride do denarja. Problematične pa so izvršbe na vse vrste premičnih stvari dolžnika, kjer je postopek precej zapleten. Tudi v primeru, če ima dolžnik stvari, ki mu jih sodišče lahko zarubi.jih je težko prodati. Dražbe so redko uspešne. Trenutno je odprtih približno 3.650 takih zadev." NAŠ ČAS: Kaj pa gospodarske izvršbe, o katerih ste rekli, da ste jih dobili na novo? Milena Bukvič-Dežman: "Izvršilni oddelek je dobil v delo s celjske enote bivšega temeljnega sodišča v delo 1.160 gospodarskih izvršb. Na teh zadevah še nismo začeli delati, ker jih je tre- ba pred tem vpisati v nove vpisnike." NAŠ ČAS: Po novem sodnem redu se bodo v sodnih dvoranah sodniki, tožilci in odvetniki pojavljali v sodnih togah. V kakšnih barvah boste sodniki in ali nova oblačila že imate in jih že nosite? Milena Bukvič-Dežman: "Sodniki sodniške toge že imamo. Črne so, z dodatkom bele. Ne nosimo jih še, ker še nismo dobili navodil, mislim pa, da jih odvetniki in tožilci sploh še nimajo. Rečeno pa je bilo, da naj bi jih začeli nositi že 1. februarja." NAŠ ČAS: Kaj je še tisto, kar bi ljudje v zvezi z delom Okrajnega sodišča Velenje morali poznati? Milena Bukvič-Dežman: "Od 1. januaija ne opravljamo več overitev raznih listin, ki jih stranke uporabljajo v tujini, to so mednarodne overitve, po katere bo treba odslej na Okrožno sodišče v Celje. Tudi delovni čas sodišča se bo po novem sodnem redu spremenil, trajal bo od 8. do 16. ure, uradne ure bodo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure, v sredo tudi od 13. do 15. ure. Vsak dan v času uradnih ur je mogoče priti v zemljiško knjigo, ves čas pa bo odprto vložišče." ■ Milena Krstič - Planine Elektronika Velenje Kmalu na trdnih temeljih Večkrat smo že poročali o sanaciji velenjskega proizvajalca televizorjev, ki z imenom Elektronika d.o.o. pod okriljem Sklada Republike Slovenije za razvoj z uspešnim razvojnim in tržnim prestrukturiranjem na novo postavlja tisto, kar je bilo izgubljeno s stečajem Gorenja Elektronika spomladi 1993. Zanimalo nas je, kako je podjetje zaključilo leto 1994, svoje prvo celo poslovno leto, potem ko je v aprilu 1993 začelo na novo brez redno zaposlenih in s približno 300 pogodbenimi delavci bivšega podjetja. Direktor mg. Drago Sulek nam je postregel s celovitim poslovnim poročilom, iz katerega smo izluščili naslednje poudarke: Naš čas: g. Šulek pred letom in pol ste ugriznili v kislo jabolko, je danes to kaj slajše? Drago Šulek: Vsekakor. Elektronika je v letu 1994 izdelala 179.000 televizorjev, 81.000 satelitskih sprejemnikov, 97.000 osnovnih elektronskih plošč za barvne računalniške monitorje in 3.000 kompletnih monitorjev, vsega torej 360.000 tisoč izdelkov v skupni vrednosti 84 milijonov DEM. Od tega je 77% iztržila na dvanajstih tujih trgih in 23% v Sloveniji. Po obsegu izvoza se je v prvih osmih mesecih preteklega leta med slovenskimi izvozniki Elektronika povzpela na 24 mesto. Naš čas: Torej ustvarjate dobiček? Drago Šulek: Podjetje je z navedenim obsegom poslovanja ustvarilo 2,6 milijona DEM dobička. To je v absolutnem znesku sicer veliko, glede na potrebe rastočega podjetja, ki je začelo svojo poslovno pot brez kakršnegakoli premoženja, pa komaj zadošča za lastno udeležbo v izjemno velikem obsegu investicij. Vseh investicijskih vlaganj, zaenkrat izključno v opremo in orodja, je bilo v letu 1994 kar za 4,34 milijonov DEM. Naš čas: Se povečuje tudi število zaposlenih? Drago Šulek: Število zaposlenih seje v letu 1994 povzpelo od 530 v januarju na 630 v decembru. Naš čas: Katerim poslovnim usmeritvam predvsem pripisujete vpliv za sedanjo uspešno rast? Drago Šulek: Utrditev tržnega položaja v več kot polovici evropskih držav je rezultat: sym-bol 183 Df "Symbol" Ds 10 Dh lastnega razvoja univerzalne osnovne elektronske plošče, ki omogoča proizvodnjo sodobnih, ekonomičnih in zanesljivih televizorjev vseh standardnih velikosti; symbol 183 Df "Symbol" Ds 10 Dh poglobljenega sodelovanja s tujimi partnerji pri uvajanju do-delavne proizvodnje izdelkov, ki so jih ti partnerji sami razvili, Elektronika pa jih je tehnološko osvojila in uvedla zanje namensko proizvodnjo; ti izdelki so: televi-zorji za NEI iz Anglije, satelitski sprejemniki za EEC iz Nemčije in barvni računalniški monitorji za CA&G iz Italije. Naš čas: Kolikor vemo so tudi vas prizadeli pretresi na svetovnem trgu. Drago Šulek: Da.Doseženi rezultati bi bili lahko še boljši, če v zadnjem kvartalu preteklega leta ne bi prišlo do motenj v oskrbi s televizijskimi ekrani. Motena oskrba ima svetovne razsežnosti zaradi pomanjkanja stekla za ekrane. V Evropi so se razmere dodatno zaostrile zaradi stečaja pomebnega evropskega proizvaja- laca ekranov, Nokia Display Technics iz Stuttgata, kjer so ustavili proizvodnjo v novembru 1994. Začasno pomanjkanje ekranov pomeni omejevanje nadaljnje hitre rasti Elektronike, ki bi jo tržne razmere sicer omogočale. Višje cene ekranov bodo negativno vplivale tudi na profitabil-nost, tako da podjetje ob 93 milijonih DEM prometa načrtuje v letu 1995 okrog 1 milijon DEM dobička. Naš čas: V letu 1994 so se na slovenskem trgu pojavili televizorji z znamko gorenje, ki so bili v resnici uvoženi iz Slovaške. To je takrat med vami in Gorenjem povzročilo kar nekaj slabe volje. Kakšni pa so danes odnosi Elektronike z Goren-jem? Drago Šulek: Po razmeroma neprijaznem začetnem obdobju so se odnosi z Gorenjem uredili. Sklenjena je pogodba o ekskluziv-ni uporabi blagovne znamke gorenje na izdelkih Elektronike, tako da slovaških televizorjev z napisom gorenje, ki so na slovenskem trgu povzročili precej zmede, kmalu ne bo več. Slovenski kupci pa lahko pod imenom gorenje najdejo na trgu paleto naših najnovejših modelov televizorjev, satelitskih sprejemnikov in barvnih računalniških monitorjev. Naš čas: V zaključku poslovnega poročila za leto 1994 je mogoče prebrati, da kljub uspešnemu tekočemu poslovanju Elektronika še vedno nima zagotovljene zanesljive prihodnosti. Podjetje Gorenje Gospodinjski aparati je namreč poleti 1994 na javni dražbi iz stečajne mase Gorenja Elektronika odkupilo celotno premoženje. Elektronika je nato od Gorenja odkupila opremo, glede stavbe pa se je morala Drago Šulek zadovoljiti z najemnim odnosom. Obstoječe, od Gorenja Gospodinjski aparati najete poslovne prostore, morate izprazniti najkasneje v avgustu 1996. Drago Šulek: Prizadevanja, da se Elektroniki s posredovanjem Sklada RS za razvoj omogoči vselitev v eno od hal podjetja EKO, so v jeseni 1994 naletela na burno reakcijo s strani najemnika te hale, podjetja T.T.E. Velenje, ki je v 100% lasti Gorenja in od katerega Gorenje Gospodinjski aparati kupuje 95% celotne proizvodnje. Zdi se, da se bo tudi za ta problem našla sporazumna rešitev. Sklad, ki je postal lastnik hale EKO, bo to halo namenil Elektroniki, Elektronika pa je Gorenju Gospodinjski aparati ponudila v najem ali odkup svojo halo Sipak, ki po površini natančno ustreza potrebam podjetja T.E.E., medtem ko je hala EKO za 200 delavcev T.T.E. več kot dvakrat prevelika, za 600 delavcev Elektronike pa bo v začetku zadoščala. Kasneje jo nameravajo z dozidavo ustrezno povečati, tako da bo v njej mogoče zagotoviti načrtovano rast. Ta bo v bodoče na nivoju 5% letno, tako da je v letu 2000 predviden promet 120 milijonov DEM s približno 800 zaposlenimi. Mira Zakošek Osnovna šola Šmartno ob Paki Šolski tolar tudi za šmarško Petro? Računalniška učilnica ni več le želja, ampak zahteva po sodobnem pouku - Prostor so našli, bodo deležni tudi pomoči ustreznega republiškega ministrstva in vodstva domače občine ? - Kljub vse prej kot ugodnim naložbenim časom, se prizidku ne morejo odreči Potrebe in zahteve po sodobnem izvajanju osnovnošolskega pouka se ne ozirajo na čase, v katerih delamo in živimo. In ti časi so vse prej kot spodbudni za še tako potrebne naložbe. Šolski tolarje za vlaganja preskromen, brez tega pa ni pridobitev. Tudi takšnih kot je računalniška učilnica, o kateri so na osnovni šoli v Šmartnem ob Paki približno dve leti govorili "moramo, moramo", naposled pa našli možnost za začetek uresničevanja dalj časa načrtovane pridobitve. Začetno oviro je predstavljal prostor. Tega so zdaj našli. S preureditvijo oziroma prerazporeditvijo nekaterih kabinetov in učilnic bodo namreč pridobili kotiček, ki naj bi ga s pridom izkoristili učenci, željni računalniške vsevednosti. Skoraj vsa preureditvena dela bodo opravili delavci šole sami, določenemu deležu vlaganj (vsaj 2,5 milijona tolarjev) pa se kljub temu ne bodo mogli izogniti. Po svojih močeh bodo poskušali dobiti nekaj denarja, upajo pa, da bodo ponujeno roko za sodelovanje in pomoč "zagrabili" še na republiškem ministrstvu za šolstvo in šport, ki naj bi prispevalo denar za nakup računalnikov ter vodstvo občine Šmartno ob Paki. S to naložbo 356 učencev šole bratov Letonje v Šmartnem ob Paki ne bo več neukih oziroma nepismenih računalniških račkov. Šola pa se bo menda kot zadnja v bivši občini Velenje lahko pridružila seznamu šol z računalniško učilnico. S to naložbo se izgradnji prav tako načrtovanega prizidka ne nameravajo odreči. Čeprav je na pogled šola velika, razvejana, v njej ni prostega še tako majhnega kotička. Dokaz za to je uradovanje delavcev vodstva šole na hodniku pri nedavnem izvajanju del pri razširitvi zbornice, tajništva in ravnateljeve pisarne. Učilnici za izvajanje gospodinjskega pouka ter glasbene vzgoje sta vse prej kot ustrezni, šolski zbor (ponaša se z bronasto plaketo z državnega tekmovanja) si prav tako zasluži boljše vadbene prostore kot je "luknja" oziroma nekdanja pionirska soba za največ 20 otrok. O improvizaciji zborovodkinje Anke Verdnik-Jazbec raje ne izgubljamo besed. V predlaganih spremembah na področju osnovnega šolstva naj bi bila knjižnica informacijski center šole. Na omenjeni šoli pa že obstoječi težko rečejo knjižnica, kaj šele da bi ustrezala pričakovanjem sodobne šole. Če pa bo sedanja mala šola postala bodoči prvi razred, bodo v Šmartnem ob Paki morali zagotoviti še vsaj dva prostora za prvošolce. Skratka, obilica dela za vse na šoli in tudi tiste, ki naj bi bdeli in skrbeli za "vsebino" šole 21. stoletja. (tp) 133 KULTU 20 let Kulturnega centra Ivana Napotnika "Bistven napredek je, da je danes vsaka enota samostojna" Desetega junija 1975 je takratna velenjska občinska kulturna skupnost sprejela sklep o ustanovitvi Kulturnega centra Ivana Napotnika. S prvim januarjem 1976 je ta resnično zaživel, pod e-no streho pa je združil muzejsko, prireditveno, galerijsko in knjižničarsko dejavnost, ki so se jim skozi leta pridružile še varstvo kulturne dediščine in založništvo, saj je to narekoval razvoj in potrebe tega prostora. V njem se ukvarjajo tudi z raziskovalnim delom, izobraževanjem, posredujejo prireditve, jih sami ustvarjajo. Vsa ta leta v istih prostorih, ki so jih, po svojih močeh, obnavljali in popolnoma funkcionalno izkoristili. Vsekakor je Kulturni center Ivana Napotnika vsa ta leta močan sooblikovalec razvoja Šaleške doline, po svoje pa fenomen v slovenskem prostoru, kjer se tako velike in raznovrstne združbe (na področju kulture) kot enovite organizacije, praviloma niso obnesle. Zakaj se v Velenju je? To je le prvo vprašanje v današnjem pogovoru z Vladom Vrbičem, ravnateljem Kulturnega centra Ivana Napotnika: "Ne bi ravno rekel, da se drugje to ni obneslo. Žal so ponekod imeli združbe, ki niso spadale pod isto streho. Predvsem tam, kjer je bila povezava med Kinom in Ljudskimi univerzami ter ožjimi kulturnimi dejavnostmi. Naš Kulturni center je bil organiziran samo iz ozkih kulturnih dejavnosti. V zadnjem času, pred leti, so se spet pričeli pojavljati kulturni centri, ki so dejansko vsebovali isto vsebino kot velenjski. Era kulturnih centrov v bistvu ni minila. To, da se je Kulturni center Ivana Napotnika toliko časa obdržal, je verjetno bil po eni strani interes okolja, ki je videl v združeni kulturi neko možnost novih vsebin in lažjega preživetja, po drugi strani pa tudi zaposlenih v Kulturnem centru, ki so v taki druščini videli tudi boljši kos kruha zase in hkrati neko kulturno sredino, ki je dala več možnosti za nove ideje in nove dejavnosti." Vse dejavnosti, ki so bile združene v Kulturni center pred dvajsetimi leti, delujejo še danes, vendar so vsaki od njih posvečali posebno skrb, jih nadgrajevali in razvijali znotraj njih samih. "Mislim, da je bistven napredek v Kulturnem centru to, da smo dali poudarek temu, da je vsaka enota povsem samostojna; to pomeni, da je vsaka dejavnost že ta trenutek sposobna preživeti sama, da ima jasen program in solidne ekonomske temelje, če nekoč Kulturnega centra ne bo več. Pred leti smo bili prisiljeni, ker država ni imela niti kadrov, niti interesa, da bi razvijala varstvo kulturne dediščine, oziroma ga vsaj pošteno nadzirala, da smo se prav s tem veliko ukvarjali. Mislim, da smo na tem področju veliko dosegli. Prav po zaslugi tega imamo relativno dobro obnovljen Velenjski grad, Šaleški grad, tu je Kavčni-kova domačija v Zavodnji, ki je enkraten primer v Sloveniji. Razvijali pa smo v zadnjih letih tudi založništvo. V Velenju ni založniške hiše, mi pa smo vsaj s Šaleškimi razgledi in izdajami monografij o umetnikih in tudi o mestu zao-rali ledino in sedaj se lahko pohvalimo kar s precejšnjim številom izdaj v tem založništvu, ki smo ga v zadnjem času poimenovali Pozoj. Prav v prihodnjih dneh izide druga knjiga pod tem uradnim naslovom, pesniška zbirka Marjana Kukovca "Bis-; ernice"." Naš čas: Z vsemi temi dejavnostmi ste močno posegli v ta prostor. Ene so bolj, druge manj usmerjene v množično kulturo. Kako vaše delo sprejemajo Šalečani? Vlado Vrbič: "Eno od naših osnovnih načel je bilo, da puščamo kot Kulturni center veliko prostora ZKO-ju, mu dopuščamo popolno avtonomijo, kar v nekaterih krajih ni tako, ker imajo povezane prireditve in ZKO pod isto streho. Naš moto pa je vedno bil, da smo Kulturni center za vse Šalečane, saj mi ne govorimo o mestu Velenju, ampak o Šaleški dolini. Morda je že malo zguljena fraza, ki sem jo nekoč že povedal, da delamo kulturo za gospo Časovo na eni strani, na drugi pa za gospoda Silva Grmovška. S tem zajemamo ves spekter dejavnosti. Res je, da se na nekaterih področjih mogoče malo bolj angažiramo, na njih formalno malo več delamo, neformalno pa tudi na drugih. Na eni strani tako podpiramo alternativni ročk ansambel Res Nullius, v zadnjem času poskušamo pod našo streho z oblikovanjem plesnega teatra IN... Neformalnih kanalov za podpiranje kulture je pod našo streho ogromno." Naš čas: V zadnjih letih ste uvedli nekaj prireditev, ki so odmevale v vsem slovenskem prostoru. Če omenim samo Pikin teden, lansko leto dobro sprejete družinske večere... Obisk na vseh prireditvah, ki jih organizirate v Kulturnem centru, narašča. Kje vidite vzrok zato? Vlado Vrbič: "Moram reči, da v vsaki enoti pripravljamo stvari, ki bi "vlekle". Na velenjskem gradu sta to sedaj stara gostilna in trgovina, potem Kavčnikova domačija. Galerija je izjemno uspešno pričela z likovno kolonijo diplomantov ALU-ja. Pričakujemo, da bi letos uvedli kolonijo študentov gledališke akademije, morda celo mladih plesalcev, in da bi te tri skupine bile v Velenju isti čas, to je konec junija. S tem bi dali neko življenje tudi na Cankarjevo ulico, na grad... Da pa je število obiskovalcev vedno večje, je po eni strani normalno, ker se Velenje razvija, ljudje tudi skozi dejavnosti Kulturnega centra pridobivajo neke nove kvalitete, nove navade, in vsekakor je vse to povezano. Kvalitetno delo, dobra ponudba in tudi prosvetljevanje obiskovalcev." Naš čas: V pripravi je nov zakon o kulturi. Kaj bo prinesel Vlado Vrbič vašemu Kulturnemu centru? Vlado Vrbič: (po nasmehu) " To v bistvu tudi nas zanima. V zadnjem času se dogaja več različnih sprememb. Enkrat gre za lokalno samoupravo, ki je v Sloveniji naredila svoje. Velenjčani, s tem mislim na celotno Šaleško dolino, gledamo na to še vedno po šaleško, vsaj po šaleško, če že ne malo po mozirsko. V Dolini ne moremo razvijati treh muzejev ali treh matičnih knjižnic, ker je to neumno. Zato upamo, da se bomo tozadevno lepo pogovorili s sosedi. Ne vidim raloga, da se ne bi. Po drugi strani pa prinaša nova zakonodaja centralizacijo sredstev, kar pomeni nov način financiranja, ki pa še ni dorečen. Lahko se zgodi, da bo določene stvari financirala država; za knjižnice je to že dosti zanesljivo, za muzeje tudi. V prašanje je, kako bo z galerijami, prireditvami in ZKO. V bistvu je bodoča or-ganiziransot odvisna od financiranja. Če si bo občina lahko privoščila toliko kulture, kolikor ima denarja, je vprašanje, če bodo vse stvari zdržale. V zadnjih 20 tih letih seje Kulturni center zelo razvil. Od prejšnjih 20 zaposlenih jih je sedaj že 35. Posamezne dejavnosti so se vsebinsko, kadrovsko in materialno okrepile, tako da se ob tej novi zakonodaji že postavlja vprašanje smiselnosti obstoja takšnega zavoda, kot je sedaj. Gre zato, da sta tudi v državnem merilu zelo veliki postali Knjižnica in Muzej in navadno so v Sloveniji takšne velike firme že samostojne. Je pa res, da nas verjetno nihče ne bo silil, da smo Kulturni center ali nismo. To bo predvsem odvisno od volje ljudi v firmi in pa od tega okolja in financiranja. V enoti Muzej se je pojavila pobuda, da bi razmislili o našem statusu, da se o tem temeljito pogovorimo, in če ne bo drugače, da po 20 letih rečemo: " Hvala lepa." in zaživi-mo vsak zase, čim bolje. So argumenti za in so argumenti proti. Mi bomo to skupaj z okoljem temeljito razmislili in se potem odločili. Zaenkrat so pa stvari še toliko nejasne, da kakršnokoli prehitevanje ne pride v poštev." Ko je nastajal ta pogovor, je bil kulturni praznik še pred nami. Čeprav je sedaj že za nami, mimo njega v pogovoru nismo šli. Kulturni center si ga je letos zamislil drugače, odprl je vrata muzeja, knjižnice, poskrbel za strokovno vodstvo po galeriji in zvečer pripravil Svečano akademijo. "Bojim se, da je naš zakonodajalec malo prehiteval s tem kulturnim praznikom, ker je samo določil dan, ni pa določil vsebine. Celo centralna prireditev ob kulturnem prazniku je prejšnji dan, na sam kulturni praznik pa nihče ni določil, kaj naj bi se dogajalo. Mi mislimo, da če je že kulturni praznik, naj ga ljudje ne izkoristijo za koline in podobne stvari, pač pa naj vsaj delček dneva posvetijo tudi kulturi. Poskrbeli smo, da je v tem dnevu lahko vsak Velenjčan našel nekaj zase. Prepričani smo, da ne bodo vsi užili teh dobrin, ampak če bo že enemu delu to uspelo, bo vsekakor lepo."je k temu dodal Vlado Vrbič. M Bojana Špegel Pesmi Mojce Svoljšak v predstavi Simone Pinter "Črno je in belo moje lice" Mojca Svojšak je svoja otroška in mladostna leta preživela v Velenju, po študiju na Pedagoški akademiji v Ljubljani pa je tam našla svoj novi dom, saj je poklicno dejavna kot glasbenica, pevka. Pesmi je pričela pisati že zgodaj, med leti 1979 in 1990 je tudi sodelovala v Šaleškem literarnem društvu Hotenja, svoje stvaritve je objavljala v literarnem zborniku Hotenja in Mladih potih. In prav Šaleško literarno društvo Hotenja ji je izdalo samostojno pesniško zbirko z naslovom "Črno je in belo moje lice", ki je izšla konec januaija v zbirki Avtorska hotenja kot peti zvezek. Tudi zato, ker Mojca pripada prvi generaciji hotenjevcev. Njene pesmi so čutne, pa vendar tako realne, da se v njih najde marsikdo. Kot da bi nam odkrivala tisto, kar smo čutili tudi sami, nikoli pa tega nismo znali povedati. Ona to zna. Motiviko išče marsikje, zelo raznovrstna je. In osebno občutna. Kljub temu pusti pečat, pusti možnost lastne interpretacije povedanega in identifikacije z njo. Gora, Sreča, Misel, Slutnja, Pesek, Svit... Le nekaj naslovov njenih kratkih pesmi, v katerih ni treba iskati njihove sporočilnosti, ker jo takoj razberemo... "Pišem in pojem o vsem, kar nas obkroža, zlasti o tistem, kar občutim globje in globalnejše. Izražam se na različne in raznovrstne načine. Naj bo pesem, glasba, gib, risba ali zvezdna šepetanja, vse to je pisana paleta življenja, ki mu moramo biti hvaležni za svoj obstoj. Za hip ujeti utrip življenja, a pustiti pesmi krila, pomeni radost in svobodo." je zapisala Mojca v gledališkem listu, ki je vabil na predstavitev njene prve pesniške zbirke v velenjsko knjižnico. Predstavitev je bila nekaj posebnega. Ni šlo za klasično recitacijo pesmi. V pravo malo gledališko predstavo jih je povezala igralka Simona Pinter, ki je diplomirala na Guidford School of Ackting, igralski akademiji v Angliji. Pesmi je predstavila čuteče, ob tem uporabila svoje igralsko znanje, vendar so se predahi med avtorsko glasbo in interpretacijo pesmi včasih prevesili v mučno tišino. Simona Pinter mi je po predstavi povedala: "Mojco sem spoznala čisto po naključju. Moram reči, da sva se kar takoj ujeli, ker naju pač veže veliko stvari, ki naju obe zanimajo. Ko je izvedela, da sem igralka, me je prosila, če bi kdaj hotela interpretirati njene pesmi, recimo, na promociji zbirke. Ko sem jih prebrala, sem jih takoj videla na odru. Rekla sem ji, da bi lahko iz tega naredili eno vrsto predstave in je bila takoj za. Izbrala sem pesmi, ki so mi ležale, ki sem jih že videla na odru. Te moje ideje sem posredovala Mojci, ona je dodala svoje ideje in nastal je ta večer." V pesmih se je torej takoj našla, zanimalo pa me je, če seji zdi Mojčina poezija tipično ženska poezija. "Na en način ja. Kar se mi zdi zelo lepo, saj verjamem, da ženske moramo biti ženske, moški pa moški. Vsak naj da svetu to, kar ima. Vsekakor govori njena poezija o splošnih resnicah, mogoče na svoj subjektiven način. Meni so zelo blizu." Enainpetdeset pesmi je v knjigi, ki jo poživijo tudi avtorske fotografije Joče Jamšek. Mojca Svoljšak mi je o izboru povedala: "Tisti trenutek, ko sem začutila, da je pravi čas, da se pesmi zberejo in jih obelodanim, je izbor nastal povsem spontano. To je paleta pesmi od osnovnošolskih let pa vse do lanskega leta. Ni jih dosti odpadlo, starostna nit od pesmi do pesmi ima svoj čar." ■ Bojana Špegel Mojca Svoljšak In Simona Pinter po predstavitvi pesmi v velenjski knjižnici PRVA IN EDINA TOVRSTNA PONUDBA PRI NAS RENTNO VARČEVANJE v M mM - Agencija Žalec > 063/715-602 - Agencija Celje 063 / 442-604 ■2 - Agencija Laško fis 063/731-323 o - Agencija Vojnik 063/772-136 § - Agencija Rogaška Slatina 063/813-184 MODRA ODLOČITEV HMEZAD BANKA, d.d. ŽALEC Nova pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja Osebni zdravnik in prosta izbira specialista in zavoda Nova pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki so začela veljati 1. januarja letos, so prinesla nekaj novosti, ki so povezane z izbiro osebnega zdravnika in specialistov v bolnišnicah. V želji, da bi prišlo do čim manj zapletov, so se prejšnji teden, v četrtek, 2. februarja, v Velenju na vabilo direktorja Zdravstvenega doma dr. Jožeta Zupančiča srečali direktorji treh Velenju najbližjih bolnišnic in se pogovorili o tem, kako pravila na čim manj boleč način za paciente izvajati v praksi. Pogovora so se udeležili: dr. Janez Poles, v. d. direktorja bolnišnice Topolšica, mag. dr. Aleš Demšar, direktor Splošne bolnišnice Celje in primarij dr. Drago Plešivčnik, direktor Bolnišnice Slovenj Gradec. Naš čas pa je izkoristil to srečanje tudi za nekaj vprašanj v zvezi s samoplačniškimi ambulantami, o katerih imajo pacienti različne predstave. Vloga osebnega zdravnika Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja natančno opredeljujejo vlogo osebnega zdravnika. "Izključno osebni zdravnik ima pravico voditi diagnostične, terapevtske in rehabilitacijske postopke, predpisovati zdravila, voditi bolniški stalež, pošiljati paciente na konziljarne preglede in s pooblastili prenašati del svojih pristojnosti na specialiste v bolnišnicah," je uvodoma povedal dr. Jože Zupančič. To je pomembna sprememba, saj še ni tako dolgo, ko se je pacient lahko obrnil na kateregakoli zdravnika v zdravstvenem domu. Danes se lahko obrne na drugega zdravnika samo v primerih, ko gre za nujne zdravstvene probleme. "Samo v tem primeru lahko opravi storitev katerikoli zdravnik, sicer pa izključno izbrani osebni zdravnik," pravi dr. Zupančič. Večina zavarovancev osebnega zdravnika že ima V Zdravstvenem domu v Velenju je doslej listine o izbiri osebnega zdravnika podpisalo blizu 80 odstotkov zavarovancev. S podpisom izjave o izbiri osebnega zdravnika se zavarovanec zaveže, da bo najmanj eno leto hodil k izbranemu zdravniku. Zamenjavo osebnega zdravnika lahko pogojujejo objektivni razlogi. Mednje štejejo takšne, ko zaradi nesoglasij sodelovanje med zdravnikom in zavarovancem ni več možno, ali če se eden ali drug za daljši čas odseli v drug kraj ... V tem primeru zavarovanec ob zamenjavi podpiše drug obrazec z naslovom "zamenjava osebnega zdravnika". Samoplačniške ambulante Veliko vprašanj imajo zavarovanci o samoplačniških ambulantah. Zdravniki si zanje, kot so rekli, ne prizadevajo. Veliko raje bi imeli, da bi bil obseg zdravstvenega zavarovanja takšen, da bi pokril vse zahteve in potrebe zavarovancev. "Žal pa je tako, da je potrebno obseg javne porabe zmanjšati in da je v tej javni porabi tudi zdravstvo," pravi dr. Jože Zupančič. Mag. dr. Aleš Demšar meni, da so negativni odzivi nekaterih zavarovancev Dr. Janez Poles: "V zdravstvu velja pravilo urgence." Mag. dr. Aleš Demšar: "Pogoj je čakalna doba, ki ni umetno ustvarjena." pogojeni z zlorabo sicer dobro zamišljenega sistema in dobrega namena. "Osnovni namen samoplačniških ordinacij je omogočiti bolnikom pregled izven sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja. Vemo, da je v tem sistemu količina denarja omejena. V tistih institucijah, kjer opravijo več dela, kot je denarja iz obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, ne morejo organizirati dodatnih ordinacij, da bi lahko pregledali vse bolnike, ki to želijo. Zato je osnovni pogoj za organiziranje samoplačniških ordinacij čakalna doba, ki ni umetno ustvarjena. Če naprimer Splošna bolnišnica Celje na vseh segmentih presega vse plane obveznega zdravstvenega zavarovanja in ima zaradi tega čakalne dobe, ki naraščajo, je popolnoma legalno in logično, da organizira samoplačniške ordinacije." Samoplačniške ordinacije niso nobena divja privatizacija, kot nekateri menijo, poudarjajo sogovorniki, ustanovljene so z odlokom Ministrstva za zdravstvo, ki je v odloku tudi natančno predpisalo, kako morajo biti organizirane in nadzirane. Čakalne dobe v zdravstvu "Čakalne dobe v zdravstvu niso nekaj novega, in da jih zmanjšamo, si je treba pomagati z načini, ki so uveljavljeni," pravi o tem primarij dr. Drago Plešivčnik iz slovenjegraške bolnišnice, kjer samoplačniških ambulant sicer še nimajo, a o njih že razmišljajo. Tudi zato, ker po njih sprašujejo pacienti sami, predvsem pa zato, da bi zmanjšali dolge čakalne dobe. "Samoplačniška ambulanata je zanimiva za mnoge. Tudi za tiste denimo, ki morajo predlogo čakati na nek pregled, pa so zaskrbljeni zaradi simptomov, ki jih imajo in ki lahko pomenijo kaj hudega, ali pa tudi ne. Poleg tega pa ti pregledi navadno niso tako dragi, da bi bili ljudem nedostopni," pravi primarij dr. Drago Prešivčnik. Stopnja nujnosti in čakalna doba "V zdravstvu velja pravilo urgence oziroma stopnje nujnosti. Že govorniki pred menoj so povedali, da gre pri samoplačniških ordinacijah za problematiko, ki ni urgentna, ki ni nujna in zaradi katere ni pričakovati poslabšanja zdravstvenega stanja posameznega bolnika," pravi dr. Janez Poles. "Pri nas (bolnišnica Topolšica) smo tako kot v Slovenj Gradcu v postopnem ustanavljanju samoplačniške ambulante. Temu smo se dolgo upirali, vendar nas je prevelik presežek programa, ki ga zavarovalnica ne plača, prisilil v razmišljanje, da moramo nekaj narediti. Seveda pa zagotavljamo absolutno prednost vsem nujnim, urgentnim bolnikom in vsem, ki bi se jim pri odloženi obravnavi lahko zdravstveno stanje poslabšalo. Vsi ostali, recimo kronični bolniki ali tisti, pri katerih gre za običajne kontrole, pa so naročeni po ustaljenem sistemu, vneseni so v čakalno listo, ki je različno dolga. Za nekatere že kar 4 ali 5 mesecev," ugotavlja dr. Janez Poles. Svobodna izbira specialista in zdravstvenega zavoda Po novih pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja si lahko zavarovanci sami izberejo tudi specialista in zdravstveni zavod, če jih tja napoti osebni zdravnik. Zato na napotnici ne bo več označena bolnišnica ali oddelek, ampak le vrsta specialista. Kaj to pomeni za bolnišnice in kaj za paciente? Kaj o tej novosti menijo naši sogovorniki? Dr. Janez Poles: "Prosta izbira zdravnika je bila pacientom Bolnišnice Topolšica dana in spoštovana, odkar v njej delam. Je pa pri nas specifično to, daje večji del namenjena pljučnemu bolniku in ta si praviloma ne more izbrati bolnišnice, ki tega oddelka nima. Na segmentu splošne interne medicine, ki smo jo v zadnjih letih po dogovoru usmerjali bolj v diagnostiko bolezni srca in ožilja, pa smo le s strokovnim delom in imidžem, ki smo ga ustvarjali, dobili krog bolnikov, ki so se odločili in se bodo, upam, tudi v prihodnje, da bodo svoje zdravstvene potrebe zadovoljevali pri nas. In če se lahko človek za mnoge stvari prosto odloča in izbira, je prav tudi, da lahko to počne v zdravstvu. Ob ustrezni osveščenosti, informiranosti in ustreznem sodelovanju izbranega osebnega zdravnika z izbranim ali ustreznim specialistom." Primarij dr. Drago Plešivčnik: "Pravila dajejo absolutno % Primarij dr. Drago Plešivčnik: "Mi smo vedno zagovarjali prosto izbiro." Dr. Jože Zupančič: "Drug zdravnik le v primeru, da je nujno." pravico bolniku, da si izbere tako zavod kot zdravnika specialista po svoji volji. Na naših napotnicah ne bo nikjer napisano, v kateri zavod je bolnik usmerjen. Mi smo vedno zagovarjali prosto izbiro in pri tem smo tudi danes. Menim pa, da je dolžnost osebnega zdravnika, da nepoučenega pacienta pouči in mu svetuje, kam naj gre. Če mora osebni zdravnik zdaj v celoti skrbeti za bolnika, je prav, da mu tudi svetuje, kam po njegovem mnenju naj gre zaradi težav, da bo tudi najbolje obravnavan." Magister dr. Aleš Demšar: "Absolutno se strinjam s tem, da ima bolnik prosto izbiro tako specialista kot ustanove. Le tako bo dobil tisto, kar želi in pričakuje. Za nas pa je to seveda velik izziv. Zdaj bo odvisno od naše kvalitete, našega odnosa do bolnika, od celotnega imidža bolnišnice, kam bodo pacienti hodili. Ne pričakujem pa velikih sprememb zdaj, odkar je izbira zavoda in specialista popolnoma prosta. Bodo sicer manjši premiki, bistvenih sprememb pa ne pričakujem." Dr. Jože Župančič: "Tudi prej so pacienti lahko sami izbirali, res pa, da le v krogu sosednjih bolnišnic: Celja, Slovenj Gradca in Topolšice. V tem krogu je bila svobodna izbira, nikogar nismo silili, da bi moral koristiti uslugo nekje, kjer je ni hotel." ■ Milena Krstič - Planine KS Vinska Gora Odrezani od stare in nove občine Nekdanji Šentjanž, sedaj Vinska Gora, ki obsega sedem lepih in strnjenih vasi, v katerih živi okoli 1700 krajanov, je po novem letu spremenil občino. Z novo lokalno samoupravo so vsaj uradno postali del mestne občine Velenje. Ločitveni postopki namreč še vedno niso izpeljani, krajani pa pri tem niso čisto nič krivi. Kot nam je povedal predsednik sveta KS Bernadrd D rev, do zapletov prihaja, ker se velenjski mestni svet še ni uspel konstituirati. Življenje v kraju kljub temu teče naprej, polni so optimizna in načrtov, kot vsako leto pa so tudi že letos sprejeli in potrdili plan dela. Življenje krajanov je bilo že od nekdaj razpeto med občini Žalec in Velenje, zato odločitev, kam po novem, ni bila tako lahka. Kako je do nje prišlo, nam je razložil Bernard Drev: "Od vseh vaških skupnosti so bili najbolj navdušeni nad tem, da se priključimo Velenju, v zgornji Črnovi. Predvsem zaradi urejanja dokumentov so v tem videli prednost. V drugih vaških skupnostih odločitev ni bila tako lahka. Imamo namreč tri različne skupine prebivalcev. Prva so stari krajani Vinske Gore in kmetje. Ti so bili izključno zato, da ostanemo v občini Žalec, saj so bili z njo povezani dolga leta. V drugi skupini so tisti, ki so si v kraju zgradili svoj novi dom. Ti so želeli v Bernard Drev, predsednik sveta KS Vinska Gora. Velenje. Najmočnejša pa je tretja skupina. To so mladi, ki so večinoma zaposleni v Velenju, nanj so vezani in in mislijo, da je tako boljše. Zato smo se odločili, da ne bomo razpisali referenduma, ampak se bomo priključili Velenju, po kakšnem letu pa bomo videli, kako bo." Seveda nas je zanimalo, kaj krajani Vinske Gore pričakujejo od nove občine. "Napisali smo tri glavne točke. Prva je, da ostane Vinska Gora samostojna upravna enota, tako kot je bila doslej. Želimo, da se kraj komunalno in vsestransko razvija tako, kot se je do sedaj vsaj 10 let, da nam te stvari pač tečejo naprej. Pod tretjo točko smo imeli željo, da bi imeli svojega svetnika, vendar naši krajani kljub temu da smo imeli 20 delegatov na raznih listah, niso nobenega podprli." In v kakšnem stanju je celotna infrastruktura v Vinski Gori danes? "Glede cest lahko rečemo da so dokaj dobre, vasi so med sabo povezane že kar z dobro cesto, ■I' Večnamenski dom naj bi dobil prizidek In več parkirišč, okolica pa tudi javno razsvetljavo. vsako leto obnovimo še kilometer ceste. Pri vodovodu smo veliko naredili, sploh v lanskem letu, ko smo naredili preko 20 kilometrov novega. Za letošnje leto nam je ostal problem vodovoda le še v zgornji Črnovi in delno v centru Vinske Gore. V Črnovi se bomo verjetno vezali na velejnsko vodo, če ne bo nove vrtine na Lopatniku. Telefon smo v lanskem letu napeljali prav do vsake hiše, le 4, ki ga niso želele, so ostale brez." Leto, polno načrtov In kako se je pričelo leto v KS Vinska Gora? "Delamo normalno, vendar ne tako kot običajno. Že tri mesece smo brez vsakih sredstev, ne vemo, ali jih bomo dobili iz Žalca ali iz Velenja. Slišimo, da se svetniki v Velenju pač ne sestanejo in da je to vzrok. Vendar smo mi za to zelo malo krivi. Z župani, tako bivšim kot sedanjim, imamo dobre odnose, Srečko Meh nas bo v teh dneh tudi obiskal in vse to bomo bolj podrobno dorekli," nam je razložil Bernard Drev. Povedal nam je tudi, da je mandat svetu krajevne skupnosti že potekel, da so po vaških skupnostih že pripravili predloge kandidatov za novega (to delo je opravila komisija za lokalno samoupravo), vendar sedaj čakajo zeleno luč za volitve, iz nove občine seveda. Svet krajevne skupnosti je namreč že dve leti deloval tako, da so bili vsi, ki so ga sestavljali, predsedniki posameznih komisij in vse so dobro delale. Dobro dela tudi vseh 8 društev v kraju, krajevna skupnost jim pomaga s finančno pomočjo v višini 1000 DEM. Poleg tistega, kar smo že omenili, želijo v Vinski Gori letos postoriti še marsikaj. Center še nima javne razsvetljave, kabli pa so že položeni. Načrtujejo izgradnjo plinovoda, želijo si prizidek k osnovni šoli in večnamenskemu domu, dokončati pa morajo tudi izgradnjo parkirišč v njegovi okolici. ■ Bojana Špegel KULTURA Vrnitev k človečnosti j galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika je do 22. februarja na ogled razstava akademske slikarke Terezije 3astelj iz Gornjega Grada. Slikarka je teh prvih deset let po diplomi razmeroma malo razstavljala. Tokrat 'azstavlja slike in kolaže iz zadnjih dveh let. Srečanje s slikarko Terezijo Bastelj pred skoraj desetimi leti je name naredilo velik vtis. Takrat je šele diplomirala in ob njenih slikah še ni bilo mogoče napovedovati njene prihodnosti. Iz razgovora in iz njenih slik pa je že bilo mogoče opaziti individualen koncept in to, da ima izoblikovane estetske kriterije, ki so odsli-kavanje notranjega doživljanja videnega. V delih iz zadnjih dveh let, ki jih predstavljamo na tej razstavi, je najožji izbor del njenega življenja, ki je odmaknjeno od velikih konkurenčnih sredin v mirnem kotičku doline ob Dreti. Na ta svet trdno veže svoja dela. Glede na njeno mladost in siceršnje trende v sodobni umetnosti so njega dela na prvi pogled morda nenavadna, preveč povezana s figuro. Ob tem sem v besedilu kataloga svoja razmišljanja povezala z neoekspresionizmom v osemdesetih letih, ki po času Terezi-nega študija sovpada in tudi slike na suveren način to dokazujejo. Premišljenost in občutenost sta glavni poti, ki sta se združili v iskreno in resnobno izražanje. V umetnosti je sicer na razpolago veliko različnih poti in možnosti predstavitve rezultatov, vendar sta najpomembnejši dve. Ena je lahkotno razvedrilna, ki nam sugerira in razgalja vsebino. Stik z njo je zelo neposreden in brez zadržkov. Druga pa od nas zahteva vso pozornost in poznavanje številnih vsebin umetnosti, ne samo sprejemanja ali odklanjanja. V tej drugi najdemo prostor za slikarko Terezijo Bastelj. S figuraliko,ki ji je osrednja motivika, se obrača k človečnosti in poudarjanju vsebinskega pomena kot prednostne naloge. V soočanju s takimi ne zadošča slutenje in čutenje, potrebno se je poglobiti ne samo v dela. ampak tudi v življenje ustvarjalca. V slikah Doma, Speča in Steklena hiša se pojavljajo portreti njenih najbližjih. V prvi razkriva zelo intimen prizor, ki ga zaznamuje še z ek-spresivnostjo potez in ga daje v razmislek gledalcem, ki morajo sodelovati. V slikah Breme in Moč je Gavge, 1993 notranja energija, ki je splet občutkov med strahom in srečo. Noč, Umirajoči, Skrivnost, Dan, Zgodba imajo skupno vsebino, ki opozarjajoče odkriva del pripovedi, ki je povezana z ustvarjalnostjo umetnice. Njena iskanja so še zelo neiztrošena in v svojih maloštevilnih delih nima dovolj obsežne manipulativne poloskve, v katero bi vgradila svoje likovne vsebine v tem kratkem ustvajralnem času. Njena samokritičnost je prevelika, zato velikokrat namesto poslikane podlage ostane le ideja. V kolažih manjšega formata Terezija napoveduje več optimizma, sproščenosti ter liričnosti. Ti kolaži so sledili poeziji in so delani po predlogah še ne izdane pesniške zbirke Globočine prozornosti njenega rojaka Edija Mavriča. Vsa njena dela sledijo ek-spresivni barvni koncentraciji pastelnih tonov in so uglašeni z vertikalno gradnjo slike. Dograjujejo jo svetlobni učinki, ki eksponirajo žensko figuro kot najglobjo vsebino slike, obdano z otroki in možem. Pripovednost slik je skoaj študija vsake osebnosti zase, vendar nj nikoli čisti portret ali avtoportret. Zaradi številnih neodkritih vsebin, ki se prepletajo v njenih slikah, bom z velikim pričakovanjem sledila njenemu nadaljnjemu delu in razstavam. Milena Koren - Božiček Zgornja Savinjska dolina Ljubiteljstvo bogati duha V mesecu kulture je prav, da malo podrobneje predstavimo ljubiteljsko dejavnost, ki je temelj kulturnega ustvarjanja in poustvarjanja v Zgornji Savinjski dolini. To ljubiteljstvo se udejanja v enajstih kulturnih in prosvetnih društvih, torej v vsakem večjem kraju. V teh društvih deluje enajst odraslih pevskih zborov, ki združujejo preko 300 pevcev, njim pa je treba dodati še 400 mladih pevcev, ki delujejo v šolskih kulturno-umetniških društvih. Svojo ubranost vsi zbori preverjajo na revijah pevskih zborov, kijih organizira Zveza kulturnih organizacij. Pevski zbori so seveda nepogrešljivi na vseh krajevnih in drugih praznovanjih, v mesecu kulture pa izmenjaje gostujejo po različnih krajih, zbora z Ljubnega in iz Mozirja pa sta vsakoletna udeleženca srečanja pevcev v Šentvidu pri Stični. Pevci so tako najbolj Linhartovim Matičkom in drugimi zahtevnimi igrami. Ob njej in ostalimi sta lani vzniknili še dramski skupini v Novi Štifti in Lepi Njivi, ki sta s svojimi vključujeta v mnoge prireditve ter Zavod za kulturo, ki redno organizira najrazličnejše razstave, literarne večere in gostovanja vrhunskih umetnikov, potem je Dobitniki priznanj in zlatih plaket ZKO in Zavoda za kulturo za Zgornjo Savinjsko dolino: K.S5 ss s a a % js> sf « a & & g & & ss »ss sa « ®J n s & « a « 8 & g © s s # ss ® m MARIJA ZAMERNIK iz Luč, STANKO ROJTEN in JOŽICA KOLENC, oba iz Gornjega Grada, MARIJA ROČNIK iz Bočne, DRAGO JELENKO z Rečice ob Saviiyi, ANDI ERMENC iz Nazarij, ROMAN ČRETNIK iz Mozirja, PUSTMOZIRSKI in TURISTIČNO DRUŠTVO Ljubno ob Savinji. Ob zaposlitvi na glasbeni šoli Fanika Strašek največ časa in truda namenja Zvezi kulturnih organizacij. množični izvajalci ljubiteljske kulture v obeh dolinah, zelo dejavne pa so tudi dramske skupine. Perjanico gotovo nosi gornjegrajska skupina, ki že mnoga desetletja navdušuje z Vorančevimi Samorastniki, komedijami že na začetku navduševali domače občinstvo. Posebej velja pohvaliti ljudske godce v Lučah in na Ljubnem, ki se uspešno predstavljajo tudi zunaj doline, v Ljubečni, Grižah, Andražu in drugod. "Če seveda upoštevamo, da imamo v naši dolini še zelo dejavno in uspešno godbo na pihala in glasbeno šolo, ki se s svojim visokim znanjem odveč bojazen, da bi kulturnih prireditev pri nas primanjkovalo. Posebej veseli dejstvo, da so vse prireditve zelo dobro obiskane," pravi predsednica Zveze kulturnih organizacij za Zgornjo Savinjsko dolino Fanika Strašek. JP Zgodilo se je ... 9. svečana LETA 1895 Iz Slovenskega naroda smo povzeli članek z naslovom "Lokalne železnice na Štajerskem", ki je znova posvečen železnici in železničarjem. "Lokalne železnice na Štajerskem niso bile posebno na dobrem, kakor je povzeti poročilu deželnega odbora na dež. zbor. Izmej onih na južnem Štajerskem je imela posebno slabe uspehe proga iz Poličan v Konjice. Tudi proga Celje-Velenjeje mnogo trpela, ko je bil po znani nesreči ustavljen premogokop v Šaleški dolini. Kadar se ta proga zveže z južno železnico v Dravogradu in morda tudi proti kranjski strani do Kamnika, oziroma Motnika, čaka jo gotovo boljša prihodnost." Z vprašanjem, kako uspešno poslovati, ima torej tudi železnica že kar bogate izkušnje. LETA 1913 O tem, kaj vse je nekdaj zašlo na strani časopisov, priča tudi naslednji članek, ki ga je objavil Slovenski narod: "Štajersko. Drobne novice. Prestavljen je davčni asistent Gustav pl. Grutschreiber iz Konjic v Šoštanj." Davčne strokovnjake je vsaka država znala ceniti in jih seveda še vedno zna! Med šalami, objavljenimi v Slovenskem narodu se je kdaj pa kdaj našel tudi kakšen dober "nasvet": "Pacijent: Sam ne vem, kaj mi je ... a zmerom sem žalosten in slabe volje... Zdravnik: Oženite se. Nekaterim to pomaga. Pacijent: Saj sem oženjen! Zdravnik: Pa se ločite - to je še vsakega v dobro voljo spravilo." LETA 1968 Včeraj smo praznovali naš kulturni praznik in tudi naslednja novica iz mariborskega Večera je povezana s tem praznikom. Upam, da ste ga lepo preživeli in da ste si v teh dneh ogledali vsaj eno kulturno prireditev ali obiskali katero izmed kulturnih ustanov v naši dolini. "V vseh večjih krajih velenjske občine in v vseh šolah praznujejo te dni Prešernov dan. Gimnazija in Rudarski šolski center Velenje sta počastila spomin na Prešerna z recitalom njegovih pesmi. V Šoštanju so v počastitev praznika odprli razstavo slikarja Janeza Mežana iz Ptuja. Ob tej priložnosti so izvedli kratek kulturni spored. Razstava je v Napotnikovi galeriji v Šoštanju." Zopet ena izmed mnogih uspešno pripravljenih razstav Viktorja Kojca. ■ DAMIJAN KLJAJIČ Slovensko gledališče Četrtek, 9. februar, ob 20.30 Z. Hočevar: Smejči Režiser Franci Križaj. Predstava je za izven. Vstopnice so na voljo pri gledališki blagajni. Rezervirate jih lahko na tel. št. (063)25-332. Sobota, 11. februar ob 20.30: M.A. de la Parra Cal-deron: Prikrita opolzkost vsakdana Režiser Samo Strelec. Gostovanje v SNG Drama Ljubljana. Petek, 10. februar ob 19.30: A.T.Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi V izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča Celje. ljudsko Celje Sobota, 11. februar ob 19.30: M. de Cervantes: Čudežno gledališče Gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. Nedelja, 12. februarja ob 17.00: A. Nicolaj:M bila peta, bila je deveta Gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. Oderpododrom ob 20.30: F. Milčinski - Ježek: Ne smejte se, umrl je klovn Gostovanje Vite Mavrič. Sredi prostora '95 *******»f**xm**mm»****n**m Med izbranimi tudi velenjska plesna skupina Prireditev, ki je nekakšen pregled ustvarjalnosti slovenskih plesnih skupin, je letos potekala v Novi Gorici. Že sedmič po vrsti seje na njej zvrstilo najboljše, kar premore 120 slovenskih ljubiteljskih plesnih skupin, delujočih v kulturno- umetniških društvih, klubih, samostojno ali v plesnih centrih, za katere strokovno skrbi ZKO Slovenije z mrežo svojih občinskih zvez. Tudi letos je program sestavila Sinja Ožbolt. Za razliko od dosedanjih srečanj, je letošnje vsebovalo zaradi obilne produkcije le prispevke mladinskih in odraslih skupin, prireditev pa je letos prvič trajala kar dva dni, v ponedeljek in torek. V torkovi plesni matineji so nastopile izbrane plesne skupine iz Novega mesta, ptuja, Ljubljane, Celja, Maribora in Velenja. Predstavile so se s krajšimi koreografijami. Ta zanimiv plesni dogodek je bil vključen v dogajanje, posvečeno slovenskemu kulturnemu prazniku. ■ (bš) Prireditve Kulturnega centra "Ivan Napotnik" Velenje LUTKE ZA NAJMLAJŠE Sobota, 11. februarja, bo zopet dan za naše najmlajše. Tokrat si bodo lahko ogledali prikupno lutkovno glasbeno pravljico BIKEC FERDINAND. Zgodbico o prijaznem bikcu, ki ni maral bik-oborb ampak je rad duhal cvetlice in sedel pod svojim plutovcem, so pripravili pri Glasbeni mladini Jesenice. Predstava je za PIKIN abonma in izven, v domu kulture Velenje - mala dvorana ob 10.00 in 16.00. Cena vstopnic 300 SIT. GLEDALIŠKI ABONMA V četrtek, 16. februarja, ob 19.30 (beli gledališki abonma) in v petek, 17. februarja, ob 19.30 (rumeni gledališki abonma), bo v Velenju gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja z dramo Henrika Ibsna: STRAHOVI. Delo je režiral Dušan Mlakar, igrajo pa Mi-lada Kalezič, Tomaž Gubenšek, Janez Bermež, Darja Reichman in Miro Podjed. V današnjem času, ko na mestu sifilisa stoji aids, je položaj ženske, od katere sodobna morala moralke zahteva dobro znano odgovornost, spet podoben položaju ženske v Ib-senovem času. Časi se spreminjajo Ibsen ostaja... Vstopnice za izven 1.000 SIT. RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK Kaj bi si pa vi želeli? Toliko vam pišemo o vsem, kar počnemo in delamo za vas v programu Radia Velenje, da bi zdaj bil že čas, da nam vi poveste, česa bi si še želeli, pa tega sploh ni ali pa je premalo. Mogoče pa je tudi kakšna stvar, ki vas moti, pa se mi tega sploh ne zavedamo. Zakaj ne bi kdaj, ko poslišate program Radia Velenje, sedli za mizo in napisali par vrstic o tem, kaj bi si želeli? Če bo le možno, bomo vaše predloge, želje in tudi kritike (te se nas pri- mejo, boste slišali), upoštevali. Kakšno vašo dobro zamisel, tudi kritično reč, bomo tu in tam predstavili v Mozaiku, predvsem pa jo bomo upoštevali v programu. Pišite nam na naslov: Radio Velenje, Stari trg 15, s pripisom "za Mozaik", 63320 Velenje. Med novosti, ki jih bomo v program Radia Velenje uvedli, bodo nasveti v zvezi z napovedjo dohodnine za leto 1995. Čeprav na vprašanja odgovarjamo tudi v tedniku Naš čas, kjer je prostor omejen, vsi, ki nam pišete, ne boste mogli priti na vrsto. Sicer so mnoga vaša vprašanja podobna, a ... Veliko se jih bo verjetno pojavilo šele takrat, ko boste imeli pri roki že obrazec in vse podatke o zaslužkih. To pa bo marca. Zato bomo takrat kontaktno oddajo o dohodnini tudi uvedli v program. Na sporedu bo vsako sredo ob 17. uri. Vsako drugo nedeljo ob 9.30 (izmenično s Trič-tračem) vam pripravljamo po novem nedeljsko reportažo. Radi pa bi tudi malo spremenili in posodobili, aktualizirali sredino oddajo Težava je vaša, rešitev je naša. Imate v zvezi s tem vi kakšen predlog? Pa še nekaj, doslej smo s pomočjo "(v)etra" našli že kar veliko vaših hišnih ljubljencev. Tudi v naprej jih bomo radi iskali s pomočjo poslušalcev. Te objave so v našem programu zastonj, zato nas le pokličite, če vam kdo od njih uide. Bi si morda želeli, da so takšne objave v sporedu vedno ob istem času? Pišite, skupaj se bomo odločili. mkp LE BARON Skupina Le Baron je ljubiteljem zabavne glasbe v Šaleški dolini prav gotovo dobro poznana. Na domači glasbeni sceni deluje že kar nekaj časa, še posebej pa je nase opozorila v božični oddaji Poglej in zadeni, kjer se je predstavila z lastno skladbo Na božični večer. Člani skupine so: basist in glavni vokalist Milan Klemenčič, klaviaturist in vokalist Boris jelenko, kitarist in vokalist Franjo Jurovič in bobnar Leon Ferme. Kot kvartet delujejo šele pet mesecev, prej pa pa so nastopali kot trio. V oddaji Poglej in zadeni so se prvič predstavili že leta 1993 s skladbo Marija. Nastopajo na raznih koncertih in prireditvah, v klubih in lokalih širom po Sloveniji, znani pa so tudi z radijskih valov. V mesecu februarju načrtujejo izdajo prve kasete in CD plošče, na kateri bo nekaj lastnih skladb, nekaj pa priredb že znanih melodij. Načrtujejo tudi snemanje videospota. ■ Mitja Čretnik I I I I 1 I I I I I I I I r i i i i i i i L LESTVICA SLOVENSKIH PET Predlogi za Lestvico slovenskih 5, ki bo na sporedu v torek, 14. JANURAJA 1995, ob 17.30, na Radiu Velenje (107.8 in 88.9 MHz). 1. BOŽO KOLERIČ 2. VLADO KRESLIN 3. SIMONA VODOPIVEC 4. ČUDEŽNA POLJA 5. DRINKERS Znova prebujena je nadvse primeren naslov pesmi, s katero Simona Vodopivec spet po dolgem času stopa na slovensko glasbeno sceno. Kako se bo odrezala v naši oddaji boste izvedeli v torek. Pot Samo ti Znova prebujena Narkomanka Simona Nagradni kupon Ta teden glasujem za: Ime in priimek:_ Naslov:_ Naš Čas, Foitova 10, 63320 Velenje /T LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo na Radiu Velenje in TV Kanalu 8 ter vsak četrtev tedniku Naš čas. V nedeljo, 5. februarja, ste glasovali takole: 1. BENEŠKI: "Zvezde žarijo" 10 glasov 2. IGOR IN ZLATI ZVOKI: "Ne boš ušel" 8 glasov 3. KUMER: "Lep spomin" 6 glasov 4. RŽ: "Jaka, lojtro brž" 5 glasov 5. SLOVENSKI OKTET: "Katrca" 1 glasov Predlogi za nedeljo, 12. februarja: 1. KOVAČI: "Full Marička" 2. PODKRAJSKI: "Venček narodnih" 3. ROKONDO: "Staršem" 4. PLANŠARJI: "V coklah vsi na ples" 5. ZASAVCI: "Jutri bo prepozno" V I Vili Grabner KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO... AMON MARJAN, s.p. S. Slatina 9a 63201 Šmartno v Rožni dolini tel.: 777-157 SPOMENIKI 15% zimski popust lesarstvo d o o železnina Hudovernik Cesta talcev 11, Velenje, tel.: 853-982 - LAMELNI PARKET M2 OD 1650 SIT DALJE H - JUP0L 30 KG 2670 SIT Q -VALIT 30 KG 2940 SIT P - EMULZIJA AKRIL 5 L 1450 SIT r> - ACRYL C0L0R 25 KG 9800 SIT pH o - LAK ZA PARKET 20 M2 OD 3900 SIT DALJE > -SAD0LIN BARVA ZA LES L 600 SIT o - KLJUKA - MESING PAR OD 1790 SIT DALJE si - OSTALO STAVBNO IN POHIŠTVENO OKOVJE •o MOŽNOST PLAČILA NA 2 ALI 3 OBROKE! DEL ČAS: VSAKDAN OD 7. DO 18. URE, 5 OB SOBOTAH OD 7. DO 12. URE. BRUCE SPRINGSTEEN Konec februarja bo izšel album z največjimi uspehi Brucea Springsteena. Med šestnajstimi svetovno znanimi uspešnicami tega velikana ameriškega delavskega ročka bosta tudi dve dve doslej še neobljavljeni skladbi. Obe sta nastali v sodelovanju z njegovo nekdanjo skupino E-Street band, s katero se je The Boss, kot mu tudi pravijo, razšel že pred davnimi leti. INI KAMOZE Here comes the hoststep- per je naslov skladbe, ki jo je vse pogosteje moč slišati tudi na domačih radijskih valovih. Avtor te reggae skladbice s protestnim besedilom proti rasizmu in zatiranju je 35-let-ni Jamajčan Ini Kamoze, ki so ga doslej poznali le redki ljubitelji reggae glasbe. V začetku osemdesetih je z legendarnim Jimmyem Cliffbm izdal ploščo World afair, kaj več pa o njem ni bilo slišati. Vse do danes, ko s skladbo Here comes the hotstepper, ki jo najdemo tudi v filmu Pret-a-Por-ter, uspešno pleza po lestvicah popularnosti. Album lahko pričakujemo aprila. MARKY MARK Marky Mark (23) in Prince Ital Joe snemata nov videospot za njun najnovejši single Baby-lon. Snemanje poteka v Los An- gelesu, eno od prizorišč pa je znameniti klub Glam Slam, katerega lastnik je nihče drug kot sam Prince. Na snemanju spota za skladbo, katere zgodba temelji na biblijskem izročilu, sodeluje kar 150 statistov. MARK ŽOH Pojav techno glasbe je v njegovo življenje prinesel veliko spremembo. 24-letni Mark žOh, nekdanji mehanik, je še eden tistih, ki so v technu in raveu našli svojo priložnost in jo dodobra izkoristili. Njegov prvi album z naslovom Never stop that feel-ing gre trenutno za med po vsej Evropi. K temu je bržkone največ prispeval neverjeten uspeh njegovega zadnjega singla Tears don't lie, ki se je z meteorsko hitrostjo povzpel na vrhove evropskih lestvic. MOBY Richard Melville Hali bolj znan po imenu MOBY je leta 1991 zaslovel s techno skladbo Go. Skladba se je takrat uvrstila med deset najboljših skladb na Na tekmovanje v Francijo Mešani mladinski pevski zbor CSŠ Velenje, ki ga že vrsto let zelo uspešno vodi ga. Danica Pirečnik, se je ta teden napotil v Francijo. Za tekmovanje v Nantesu jih je stroga žirija festivala izbrala po poslušanju posnetkov in zaradi uspehov na drugih mednarodnih tekmovanjih. Festival v Nantesu, ki se letos odvija od 8. do 12. februarja, je ena največjih prireditev otroškega petja v Evropi, vsako leto se ga udeleži več kot trideset zborov z vsega sveta. Mladi pevci stanujejo pri francoskih družinah iz širše okolice Nantesa in poleg tekmovalnega nastopa odpojejo tudi koncert za domačine; vsak zbor v svojem kraju. Sicer pa je že v torek šlo zares, ta dan so bile namreč kvalifikacije. Najboljši zbori se bodo v petek in soboto pomerili še v polfinalu in finalu; upajmo, da bodo med njimi tudi velenjski pevci, ki so se za to tekmovanje zares trdo pripravljali. ameriški lestvici. Danes 29-letni bivši študent filozofije iz New Yorka slovi po tem, da je napisal najhitrejšo skladbo, ki se je kdajkoli uvrstila na lestvice. To je techno mojstrovina Felling so real, katere ritem udarja z neveijet-nimi 225-imi udarci na minuto. Mobyev album Every-thing's wrong bo izšel sredi marca. MICHAEL JACKSON Jcksonov dvojni CD z njegovimi največjimi uspehi, ki bi moral iziti že lanskega novembra, nato pa so njegov izid prestavili na 14-i februar letos, ne bo izšel niti takrat. Pri založbi Epic, kjer naj bi album izšel, niso dali nikakršne obrazložitve zakaj je prišlo do vnovične odložitve izida tega pravo gotovo potencialno upešnega prodajnega artikla. Sporočili so le, da bo izdelek luč sveta kljub vsemu ugledal še to pomlad. ■ MITJA ČRETNIK v Literarno-esejistična priloga Šaleškega literarnega društva Hotenja 9. februarja 1995/ številka 4 L A No, pa seje začelo. Težko pričakovan praznik, pbf ko nam ni bilo potrebno zjutraj spet iskati tiste glasne budilke in jo miriti ter nervozno iskati džezvico. Zleknili smo noge pred televizor in čakali, da toplo zadiši iz kuhinje. Avtomobil se nam je pripeljal pred vhodna vrata in odbrzeli r A smo v trgovino po sladko smetano, ker smo jo včeraj pozabili kupiti. Še sreča, da so trgovine O odprte tudi med prazniki in ob nedeljah, saj drugače zaradi prevelikih skrbi in ^ prezasedenosti ne utegnemo. J^^ Se je začelo tako? In končalo, da je popoldne . prespalo lep dan in se nagnilo globoko v noč? Pravzaprav je bil včeraj kulturni praznik. In kot tak ni bil namenjen samemu sebi, tudi ni želel, da bi nas potegnil v kakšno kulturno ustanovo, da bi si na silo ogledovali, poslušali ali tipali nekaj kulturnega. Da bi okusili to drugo dimenzijo in bili potem ponosni sami nase češ, poglej me, saj vem, je kar simpatična tale kultura. Praznik tudi ni želel, da bi izvedeli še kaj več o Prešernu ali vsaj ponovili tisto, kar smo pozabili iz osnovne šole, ko nam je bilo vse odveč. Ali v mislih ponavljati Zdravljico, da se slučajno ne bi osramotili pred drugimi ali pred seboj. Ni bilo potrebno prebrati kakršnekoli knjige, da bi ugotovili, da smo nekatere besede iz našega ljubega slovenskega jezika preprosto pozabili in da ne vemo več, ali se nekaj piše z veliko ali z majhno začetnico in kje že mora stati ta, v nebo vpijoča, vejica. Na koncu lahko še ugotovimo, da znamo kar dobro preklicati, posnemati pocestni jezik, iz filmov se znamo dobro spomniti določenih citatov ali stavkov (skoraj zagotovo v angleščini), ker ne znamo več izražati svojih misli ali pa preprosto nimamo več časa za te stvari, prostor okoli nas je pust, ker ga takšnega nismo vajeni z naših sprejemnikov... Če že ni bil 8. februar vsemu temu namenjen, pa se je zagotovo storil zato, da nas vsaj malo predrami in opozori, da nismo le valjajoče se kamenje, ki se počasi in zgledno drobi v prah in se navleče, kam ur mu je pač volja. Smo vendar bitja s svojo bitjo in to je tako ogromen prostor in dojemanje, da nam je tudi kultura poleg vsega ostalega še vedno premalo. Marjan Kukovec MED ZEMLJO IN NEBOM V celjskem POP TEATRU so v sredo, 18. januarja ob 20. uri, odprli razstavo fotografij Barbare Jakše z naslovom "Podobe prostorov nekega mesta". Razstavljene fotografije, nastale v obdobju med letoma 92 in 93, vnovič izpričujejo avtoričin ustvarjalni potencial in se uvrščajo v vrh slovenske umetniške fotografije. Zamudniki si lahko razstavo ogledajo v omenjenem prostoru do 6. februarja, v drugi polovici meseca pa v ljubljanskem Cankarjevem domu. Razstava je očarljivo mistična, polna neprikritih simbolov: trinajst slik, dva dela in pol, prevladujoči barvi zelena in modra, prostor med zemljo in nebom. V prvem delu je prevladujoče, odtenkov polno, in pomirjujoče zelenilo in drevesa. Drevo. Drevo v skupini dreves. Drevo z umetniško sliko. Drevo z umetniškim portretom - kdo bi vedel, katere - Branke Mateja Sternena. Drevo kot simbol živega, aristokratsko brezčasnega, vendar ujetega, omejenega, kot vez med zemljo in nebom. Drugi del zaznamuje modrina. Modrina jezera, kotline, neba, modrina, ki zamegljuje, a vendar zarisuje brezmejnost meja. Realno. Zasanjano. Mistično. Pol dela, ločenega, a vrinjenega med oba, opredeljujeta fotografiji življenjskega, oranžnega odtenka. Nakazana dinamika življenja, ujetega v zamegljeno a transparentno gostilniško vzdušje. Dve fotografiji, prva in zadnja ali zadnja in prva, odvisno od izhodiščne točke opazovanja, skleneta krog umetniškega raziskovanja. Ena je ujela željo videnja skozi zamreženo okno in druga umetelno obdelan bazenček z vodometom, ki ga ni, a je nekoč bil in morda nekoč bo, in stopnicami v daljavi, ki vodijo kdo ve kam. Te podobe bi lahko bile podobe Velenja, vendar to ni nujno. So intimen dokument univerzalnega sporočila. Kaj je med zemljo in nebom? Življenje. Umetnost. In fotografije Barbare Jakše. Kljub obsežnemu opusu zadnjih let, ki vsebuje osemnajst OSMI FEBRUAR - TAKO SE JE ZAČELO Prvo osmrtnico v slovenskem jeziku je napisal dr. France Prešeren svojemu prijatelju Andreju Smoletu. Osem let kasneje je bila druga osmrtnica namenjena njemu. Slovenskimu družtvu v Ljubljani je dal gospod vodja narodne straže v Kraj nji žalostni prigodek na znanje, de je naš slavni pesnik gospod FRANCE PREŠERIN, dohtar pravice in c.k. pravdosrednik v Kraj nji, 8. dan tega mesca ob osmih dopoldne, po dolgi bolezni in previden z zakramenti umeri. - Pogreb bo v saboto, 10. dan tega mesca, ob desetih dopoldne. - Slavnimu možu poslednjo čast skazati, povabi slovensko družtvo prijatle in znance rajnciga, vse ude slovenskiga družtva, in sploh vse domorodce, naj pridejo v saboto v Krajnj k pogrebu. V Ljubljani, 8. dan svečana 1849. Karikatura Mete Rainer (Borut Pečar, 1992) V SPOMIN METI RAINER Meta Rainer, rojena leta 1904 na Ptujski gori, maturi-rala na učiteljišču, kot učiteljica službovala na Štajerskem. Med okupacijo izgnana v Srbijo, po osvoboditvi se vrne v Braslovče. Leta 1952 diplomira na Višji pedagoški šoli iz "preljube" slovenščine in ruščine. Službovala na Polzeli in v Žalcu, kjer se leta 1962 upokoji. V januarju leta 1995 je Meta Rainer zaključila svojo življenjsko pot. Svoje bogate življenjske izkušnje je pričela počasi prenašati na papir. Meta je, kot je zapisal Janez Meglič, postala mojstrica rime in mojstrica smeha, kakor sojo poimenovali pri Pavlihi. Svoje stvaritve je uspešno objavljala v Cicibanu, tržaškem Galebu in celovškem Mladem rodu, saj se je s svojimi pesmimi najbolj približala prav otroški duši. Pri Partizanski knjigi je Meta Rainer izdala tri knjige za otroke: Fičfirič, Mihaha in Hokus pokus ter Zajček skakalček, kije izšel pri Mladinski knjigi. V založbi Občinske matične knjižnice Žalec je leta 1992 izšel izbor humoresk in satir z naslovom Skozi prste. Meta je prejela najvišja občinska in Savinova kulturna priznanja. Ves svoj čas je bila prisotna v spodnjem savinjskem in slovenskem kulturnem prostoru. "Vsi smo si jo svojili in to ji je godilo. Ni bila nečimrna, le rada nas je imela. Pa tudi lažno skromna ni bila. Malokdo zmore svoje sposobnosti tako pošteno in zanesljivo izmeriti, kot je to znala ona. Nezmotljivo," ji je v slovo zapisala Anka Krčmar, ravnateljica žalskega kulturnega doma. Njena prijateljica Neža Maurer pa v spominu nanjo razmišlja: "Dokler ljudje s telesom bivamo na zemlji, dokler stojimo in hodimo pokončno - nujno ob vsaki najmanjši svetlobi mečemo senco. Premnogi se raje obregajo ob sence, kot da bi se ozrli v svetlobo človekovih oči in spoznali vrednost njegovega dela. Ko se telo umakne v zemljo - sence ni več. Ostane samo to, kar je človek dobrega, lepega, plemenitega ali celo vedrega napravil. Zato si upam trditi, da nam bo vsem, ki smo jo imeli in jo imamo radi, odslej vsak dan bližja, vedno bolj draga in dragocena. Z nami ostajajo njene slišane in zapisane misli, njene pesmi - nekatere tudi zapete - njena ljubezen do življenja in do ljudi. Dragoceno darilo." NAS SPOMENIK (prosto po V. Vodniku) Kdo rojen prihodnjih lahko bo verjel, kar v letih svobodnih naš rod je počel? Za tratenje cvenka je več ko preveč, kultura brez plenka šla v grob nam bo leč. Čez hribe, doline motorji drve - lepoto starine zob časa nam žre. Kdor nor'c je, se šola, potem gre po svet', na stolčkih je smola, je varno sedet'. Ne sina ne hčere več kmalu ne bo, ki imel bi kaj vere v to našo zemljo. (Meta Rainer, Skozi prste, 1992) razstav v evropskih mestih od Velenja, Ljubljane, Bologne, Amsterdama in Pariza, objavam v uglednih domačih in mednarodnih časopisih in revijah, trem objavljenim monografijam, je to njena prva razstava v Celju. In Pop teater, katerega vhod je v pasaži, ki vodi do kina Dom, stilna mešanica modernega, postmodernega in čistega kiča, predstavlja prostor prepričljive predstavitve avtoričinih vizij in iluzij. Pri otvoritvi, ki sta jo popestrila zoreči pesnik Marjan Kukovec in priložnostni pianist Aleš Beriša, so organizatorji priredili več kot običajno zamudo. Čakali so nekatere, recimo jim, ugledne predstavnike mestnega družbenega življenja, ki jih, razumljivo, ni bilo. Ker razvajeni jet set obiskuje zgolj in izključno prireditve in prostore - za njih - prestižnega pomena, kar Pop teater (še) ni. Toda, to ni slabo. Za razliko od mnogih prostorov podobnega ali identičnega namena, se trudijo vzpostaviti družabno sceno ustvarjalne generacije. Nejeverneže bodo v to trditev vnovič prepričevali v sredo, 8. februarja, ob otvoritvi slikarske razstave legendarnega Borija Zupančiča. 1 1 Boštjan Volf ■■■ 0 (D J-l d) a D D) 0) U) d CD > O i/} TJ 0 m Letos maja bo minilo 85 let, ko je Ivan Cankar v Beli krizantemi zapisal za slovensko kulturo preroške besede: "Trdna je moja vera, da napoči zarja tistega dne, ko naša kultura ne bo več krizan-tema siromakova, temveč bogastvo bogatega." Naj se ob letošnjem kulturnem prazniku javno vprašam, ali je v naši kulturi že nastopil prerokovani dan, ko bo po Cankarju "prerojeni narod pobral iz blata pohojeno ubogo krizantemo, očistil jo bo ter jo shranil s hvaležnim spoštovanjem, za spomin na grenkolepo preteklost." Odgovor seveda prepuščam vam. V pričujočem članku sem, s prerokbo velikega umetnika v mislih, poskušal prikazati del življenja nekaterih slovenskih umetnikov na Dunaju in mesto prikazati za nekatere kot mater, za druge kot mačeho, kot so ga različno podoživeli tudi sami. Dne 24. maja 1824 je France Prešeren v pismu staršem zapisal: "Ja, ke bi bil od konca to vedil, kar zdej vem, to skusil, kar sim zdej skusil, toko bi jest gvišno nikol ne bil vidil Duneja; al zdej je prepozno." Težke, grenke besede so bile seveda posledica pesnikovega revnega življenja po izgubi mesta inštruktorja v Klinkowstromovem zavodu. Vendar Prešeren v istem pismu piše tudi naslednje vrstice: "... pa me je vender nekej, jest sam ne vem kaj, ven na Dunej gonilo", daje tam preživel kar šest študijskih let, ki jih je primerjal z rastjo žlahtnih dreves. Ta nekaj je seveda bil takratni čar Dunaja kot enega izmed tedanjih centrov evropske kulture in znanosti. Za študij na Dunaju se je Prešeren odločil konec avgusta 1821, ko je z odličnim opravil zaključne filozofske izpite na liceju. Poslovil se je od sorodnikov in konec oktobra ob glasnih materinih tožbah odšel peš na Dunaj. Tu se je vpisal v tretji letnik študija filozofije, ki je bil potreben za nadaljni študij prava. Zanimivo je, da si je Prešeren, podobno kot kasneje Cankar, najel sobo pri neki vdovi, ki je imela lepo mlado hčer. Obe ženski sta se močno zanimali zanj in bili z njim nenavadno prijazni. Še posebno ustrežljiva je bila hči, ki pa mu je, kot se je kasneje izkazalo, hotela naprtiti posledice skrivnega razmerja z nekim drugim moškim. Na srečo se je France pravočasno odselil v Klinkovvstromov zavod, kjer je dobil mesto inštruktorja. Eden izmed njegovih učencev je bil turjaški grofič Anton Alexander Auersperg, pozneje nemški pesnik s psevdonimom Anastazij Griin. Spoprijateljila ju je skupna ljubezen do poezije in Prešeren mu je postal vodnik in učitelj tudi v pesniških stremljenjih. Vendar je to mentorsvo v januarju 1824 bilo povod, da je moral Prešeren zavod zapustiti. Prešeren je namreč Auerspergu posojal ključ od svoje knjižnice, kjer je imel bogato zbirko antičnih, renesančnih in baročnih pesnikov. Predstojniku zavoda to ni bilo po godu, in ko je dobil še druge dokaze o pesnikovi svobodoumnosti, je nepokornega inštruktorja takoj odslovil. Pesnik se je po tem dogodku zakopal v knjige in nadvse pridno študiral. Preživljal se je s Knafljevo štipendijo in pomočjo, ki jo je dobival od stricev. Med študijem je začel resneje pisati tudi pesmi. Zaradi samokritičnosti jih je prvič pokazal šele med študijem četrtega letnika prava (1825/26) in to prijatelju Antonu Feliksu Trencu, ki ga je pregovoril, da jih je dal v oceno Jerneju Kopitarju. Ta mu je svetoval, naj pusti pesmi nekaj let ležati, potem pa naj vzame pilo v roke in jih pošteno spili. Prešeren ga je ubogal in jih po daljšem obdobju skoraj vse zažgal. Prizanesel je samo Povodnemu možu, Leonori in Lažnivim pratikarjem. Svoj študij je Prešeren po odlično opravljenih še zadnjih izpitih končal z javno dis-putacijo marca 1928 in bil promoviran za doktorja prava. Po promociji je ostal še nekaj časa na Dunaju in se odzval povabilu grofa Franca Dubskega v Lysice na Moravskem, konec avgusta 1828 pa se je dokončno vrnil v Ljubljano in tako zaključil svoje dunajsko obdobje. Močan ugled je, nekaj deset let po Prešernovem odhodu z Dunaja, v literarni teoriji imel Josip Stritar. Fran Leveč je leta 1867 v pismu Janku Kersniku za Stritarja napisal: "Ta človek je zlatega denarja vreden, pozna vse literature na svetu, ima estetiko popolnoma v glavi in vrh tega veliko zdrave pameti, bistrega uma, čutečega srca in neko posebno moč jezika. Umetnik je od nog do glave. Ko bi se tukaj nič drugega ne naučil, kakor kar od njega slišim, vedno bi moral usodi hvaležen biti, da meje na Dunaj pripeljala." Stritar se je po maturi odpravil na Dunaj študirat klasično filologijo in romanistiko. Imel je Knafljevo štipendijo, pozneje je dobil tudi državno štipendijo, poleg tega pa je poučeval še pri premožnih družinah. Po diplomi je jeseni 1874 dobil službo profesorja v 17. okraju. 1879. leta je bil premeščen na gimnazijo v 8. okraju, kjer je poučeval latinščino, grščino, francoščino, nemščino in lepopisje do upokojitve. V začetku leta 1870 je ustanovil literarno revijo Zvon, kjer sta z deli sodelovala tudi Jurčič in Levstik. Uredništvo je bilo na Johannesgasse 16, kjer je Stritar tudi stanoval. 1876. leta obnovljeni Zvon pa je izhajal iz skoraj (zaradi številnih Slovencev, ki so v njem delovali) že slovenskega 16. okraja Ottakring. Okrog leta 1886 si je Stritar s svojo ženo na Herbeckstrasse 84 v 18. okraju zgradil mogočno družinsko hišo, a je po upokojitvi večji del bival na ženinem posestvu v Aspangu blizu Dunaja, kamor se je po sinovi poroki tudi za stalno preselil in tako zaključil svoje Dunajsko obdobje. "Končno matura. Zdaj gremo na Dunaj!" Tako je menda vzkliknil nekega jesenskega dne Ivan Cankar po opravljenem zrelostnem izpitu. Za mladega, enaindvajsetletnega Ivana je takratni Dunaj, kot za mnoge druge, pomenil svobodno življenje in dosego življenjskega cilja. Oditi na Dunaj je pomenilo tudi ubežati zatohlosti province. Tako leta 1907 Cankar v nekem pismu z Dunaja piše, da ima domovina iz tujine čisto drugačen obraz. "Kar je bilo majhno, se je razblinilo kakor 1' ni k siov j * •ikhH. III tik UMU Ivan c.ankar M AVI.-", »II M \<-,|t, V: • ■ i • ; . '• im I XVI. Lindauergasse 26 kup blata pod škornjem; in kar se mi je zdelo nekoč veliko, je zlezlo nenadoma tako popolnoma vase, da vidim komaj še sled." Dr. Matjaž Kmecl je ob tem zapisal, daje Cankar našel na Dunaju kozmopolitsko distanco do domovine. Njegovo očaranost kaže tudi pismo, ki ga je 1. marca 1897, ko se je šele spoznaval z Dunajem, poslal bratu. "Tu je zrak vse drugačen," piše Cankar domov, "vse je širje in svobodnejše in zato se širi tudi obzorje..." Vendar so se za Cankarja po nekaj mesecih začeli težji, bolj mačehovski dnevi. Preseljeval se je iz enega v drugo stanovanje, vsakič v slabše in cenejše, potikal se je po dunajskih parkih in lokalih, največ v kavarni Beethoven na Wahringer strasse blizu Univerze, in v njem je raslo razočaranje nad študijem na Tehniški visoki šoli. Iz nezavidljivega položaja ga je spravilo srečanje z rojakom Jakobom Puklom, ki je Cankarja priporočil Josefu Grafu, ki je med drugim izdajal časopis "Die Information". Cankar je pri časopisu nastopil kot referent za južnoslovanska vprašanja. Služba, kjer je ostal skoraj šest let, mu je seveda izboljšala življenjsko raven, a ga je močno približala takratni politiki, predvsem avstrijski socialni demokraciji, kar je kasneje impliciral v domačo politiko. Zaslužek mu je dovoljeval, da si je v okraju Ottakring, na že vsem znanem naslovu Lindauergasse 26, v drugem nadstropju, pri samski materi štirih otrok Albini Loffler, najel sobo, ki jo je poimenoval "rdeči kabinet". V tej tipično proletar-ski četrti je Cankar napisal večino svojih dramskih in proznih del. Mnogo zgodbic skriva ta sobica: kako je v dveh mesecih napisal Za narodov blagor ali kako je v dveh tednih spisal Pohujšanje v dolini šentflorjanski, ves čas srkajoč čaj, ki mu ga je Albina prinašala v kabinet "in je včasih dolgo ni bilo ven", pa v kakšni naglici je nastajal Martin Kačur hladnega decembra 1905, ker je hotel Cankar Albinini družini zagotoviti dostojne božične praznike, a je kljub pravočasno končanemu romanu honorar prišel prepozno. Pisatelj se je nenavadno hitro in tesno povezal z družino Lofflerjevih. Mati Albina mu je bila "mati, ljubica in žena", kot je nekoč rekel Alojz Kraigher. Poleg nje in njenih dveh sinov se je Cankar močno navezal na obe hčeri, starejšo Štefko, ki je dolga leta veljala za njegovo nevesto, in malo bolno Malči, ki je kot deklica shirala v "Haus der Barmherzigkeit". Cankar jo je obiskoval do njene smrti leta 1902, delo Hiša Marije Pomočnice je posvečeno njej. Leta 1909 je Ivan Cankar, po daljšem bivanju v Ljubljani in zaradi delovanja nekaterih ljudi, zlasti Alojza Kraigherja, ki je želel Cankarja predvsem odvrniti od poroke s Štefko, dal Dunaju dokončno slovo. Štefki je sicer še dobro leto pisal, zadnjo dopisnico je poslal 10. junija 1910, in ji obljubljal skorajšnjo vrnitev, a tega nikoli ni uresničil. Vsekakor je Dunaj odločil njegovo življenjsko usodo, saj je med številnimi slovenskimi intelektualci, ki so bili povezani z Dunajem, prav on bil povezan najtesneje. Zaradi posledic šestojanuarske diktature je najprej na avstrijsko Koroško in nato konec 1930. pred aretacijo pobegnil na Dunaj Lovro Kuhar, bolj znan kot Prežihov Voranc. Tu je kot ilegalec poiskal zvezo z Rdečo pomočjo. V februarju 1934 je doživel vstajo dunajskega delavstva. Istega leta je napisal novelo Boj na požiravniku, ki je izšla naslednje leto. Sodeloval je tudi pri urejanju prve številke časopisa Punt, vendar je zaradi sporne vsebine in takratnih nemirov policija vdrla v tiskarno socialdemokratskega tiskarja, kjer se je tiskal Punt, ter vso naklado zaplenila. Julija 1936 pa je policija po vrnitvi iz Prage Voranca aretirala. Zaprt je bil v osrednjem policijskem zaporu Elisabeth-promenadi v 9. okraju na Rossauerlande. Kasneje je bil premeščen v zapore dunajskega deželnega sodišča v 8. okraju, kjer je bil zaprt dobro leto. V zaporu je napisal svoja znamenita romana Požganica in Doberdob. Za slovenski literarnozgodovinski pregled je nedvomno zelo pomemben tudi slovenski literarni krog, ki je deloval v obdobju druge svetovne vojne, čeprav je bil do pred nekaj let zaradi ideoloških okoliščin prezrt. Krog je predvsem tvorila skupina ljudi, ki se je zaradi okupacije in onemogočenega študija doma zatekla na Dunaj. Mnogo se jih je na takšen način izognilo mobilizaciji, vendar so se 1943. leta razmere močno zaostrile in večina teh fantov je nato na Dunaju bivala ilegalno. V takšnih turobnih časih se je izoblikovala duhovno močna literarna skupina, duhovni vodja pa je bil študent klasične filologije Janez Remic. Svoje organizacijske sposobnosti je kazal že kot gojenec Škofovskih zavodov v Ljubljani pri urejanju glasila "Domače vaje". 1943. je moral zapustiti študij in takrat je začel intenzivneje prebirati moderne evropske pesnike, predvsem Baudelaira, Verlaina in Rilkeja. Začel se je družiti s slovenskimi somišljeniki, predvsem blizu so mu bili Ivan Hribovšek, Stane Gabrovec, France Filipič, Jože Šmit, ki je obiskoval gimnazijo v Ljubljani in je pripadal Balantičevemu krogu, Božidar Gašperšič in drugi. Skupaj so obujali spomin na slovenske literarne velikane, ki so romali po Dunaju pred njimi, in hodili na predstave v dunajsko opero, kjer sta nastopala slavna rojaka, člana državne opere Marjan Rus in Anton Dermota, ki je tudi pokopan na Dunaju. Prvi vrh dunajske literarne skupine pomeni rokopisna zbirka Jožeta Šmita Mladi kriki, katero je Šmit datiral s 23. julijem 1943 in prepisal v dveh izvodih, od katerih seje ohranil eden. Najbolj zanimiv del v njem je dokumentarni cikel "Iz mojega dnevnika", kjer opisuje dunajska doživetja leta 42' in 43'. Največji talent literarnega kroga pa je nedvomno bil Ivan Hribovšek, študent klasične filologije iz Radovljice. Po dr. Piberniku Hribovšek tvori enega od vrhov slovenske medvojne poezije in stoji v isti vrsti z Balantičem in Kajuhom. Sled slovenske pisane besede je na Dunaju moč najti tudi danes. Med ustvarjalci naj omenim Leva Detelo, priznanega umetnika, ki objavlja v slovenščini in nemščini, njegovo soprogo Mileno Merlak - Detela, ki jo je Jože Pogačnik v študiji "Slovensko zamejsko in zdomsko slovstvo" označil za "pesnico velike nadarjenosti in globine", pesnico Barbaro Hočevar - Balon, ki je leta 1988 izdala pri Državni založbi zbirko pesmi z naslovom Predalčki, imate pa jo priložnost spoznati tudi v tej številki priloge. Verjetno bi bilo moč najti še kakšnega ustvarjalca, toda ti podatki se zaradi preseljevanja močno menjajo in verjetno se bo tudi med mladimi našel kdo, ki bo še naprej gojil pred davnimi časi posejano seme. Goran Milovanovič v terarno-esejistična priloga Šaleškega literarnega društva Hotenja 9. februarja 1995/ številka 4 E Z I Sarbara Hočevar - Balon ARABIJA Če bi bila beduinka, bi bil ves svet moj. Razbeljen pesek od obzorja do obzorja in hladen šotor in temnoplave čipke, ti pa bi bil moj moški, divji-in ponosen. Za tabo bi šla na konec puščave, na konec sveta. Rodila bi ti polno otrok, v bolečinah, in tekali bi naokrog, temnooki in čedni in pametni in vsevedni. Najine kamele bi modre in zlobne korakale skozi vročine, in moje tkanine bi se prodajale preko oaz. Ko bi prišel čas, bi naju sinovi poslali v Meko na zadnjo pot. Kot je ukazal Bog. Nadela bi si sveto ogrinjalo, belo romarsko obleko, in v njej si ne bi smela dati rok. Rekla bi si samo: Kaj vse je bilo ... Skupaj sva ostarela. Potem bi skupaj pokleknila k Bogu, Edinemu, Odpuščajočemu, Usmiljenemu, in vedela bi, da sva živela. PRESTOL Zdaj odhaja. Skoraj za vedno. Meni je dal svojo najljubšo rožo. Za najino prijateljstvo. Nežno bom mislila nanj, kadar ji bom dolivala postane vode iz bakrenega vrča. Njej je podaril svojo široko, mehko posteljo. Za njuno ljubezen. Nežno bo mislila nanj, kadar bo nežna z drugim. Zdaj sva izplačani. Svoj veličastni stol je zaklenil v globoko, temačno klet. Da bo nekoč spet na njem kraljeval. Sam. Barbara Hočevar Balon, živi in ustvarja na Dunaju. Zbirka njenih pesmi PREDALČKI je izšla pri DZS leta 1988. Nekaj njenih pesmi sta uglasbila Bojan Adamič in Slavko Avsenik ml. R c «i—i "S «rH >N ii-H > (D 3 E F L E K S I J E PODOB Nežne linije zarisujejo obris skrbno izbranih predmetov na ozadju. Fragmentarno postavljene slike zapisujejo fotografsko vizijo Jureta Vižintina. Z ivjem dekorirane mreže so v fotografski okvir postavljene subtilno in nagovarjajo gledalca k zaziranju skoznjo. Preseganje, iskanje lastnega izraza, je vsekakor pot, usmerjena iz temin. Princip obvladovanja svetlobe je toliko bolj prisoten in pomemben v fotografiji, izrisovanje oblik s svetlobo, ki vstopa v temo. Zakoni vdiranja svetlobe v zatemnjeno komoro narekujejo samo sliko in svetloba je čopič fotografije. Fotografski zapisi Jureta Vižintina so nežne in romantične podobe, postavljeni kot zrcalni odsevi. Lahko nas popeljejo znotraj labirinta Borghesovih ali naših domišljij. Vabijo nas, da vstopimo v brezkrajen svet refleksij, da se zavemo večplastnosti obstoja, ki je stalno razpeto med temo in svetlobo, nežnim in grobim, ljubeznijo in sovraštvom, rojstvom in smrtjo. Podobi nekje sledi njen odsev in skupaj morda tvorita pravi pogled, vse pa je odvisno od smeri zaziranja. In skupaj sta ena slika. Fotografske slike so nežne poetike Jureta Vižintina, ki realnosti ne sprejema kot samo navidezno odslikavo, v svojem ustvarjanju raziskuje tudi nezavedno in skuša odslikati sanje v zrcalu resničnosti. Barbara Jakše g C/2 CS O H o m < cr; PQ O Q To je naslov zanimive in uporabne knjige dr. Williama Glasserja, ki jo je pred kratkim izdal Regionalni izobraževalni center Radovljica. Njeno bistvo je zajeto že v podnaslovu "Vodenje učencev brez prisile". Zame pomenijo avtorjevi pogledi na šolsko prakso pomembno novost. Avtor v osnovi meni, da je vedenje pravzaprav samo poskus zadovoljiti svoje osnovne potrebe. Torej, vedenje ni pojem, ki leži v praznem prostoru, temveč ima svojo pomembno funkcijo. In katere so te osnovne potrebe: potrebe po preživetju, po ljubezni, po moči, po zabavi in po svobodi. Kadar nimamo zadovoljenih omenjenih potreb, se to seveda kaže v "neustreznem" vedenju. Iz omenjenega jasno sledi, da naj bi šolski pouk skušal zadovoljiti čimveč zgoraj naštetih potreb in tudi vedenje učencev naj bi postalo "sprejemljivo". Tako meni dr. Glasser, ki svoje ideje že nekaj časa uspešno izvaja v praksi. Ker je avtor tudi tvorec znane f % Kontrolne teorije, meni, da ljudje ne moremo nikogar kontrolirati, razen samega sebe. Samo samega sebe! Da bi povečal razvidnost svojih idej, ilustrira tudi avtokratskega učitelja, ki zanika oz. ga ne zanimajo učenčeve potrebe. Seveda pa avtor tudi povdarja, da je to težko delo in pravi, da so vsi prezrli dejstvo, da je biti učinkovit učitelj morda najtežji poklic v naši družbi. V knjigi najdemo potrdilo, da je kvalitetna šola nekaj drugega kot pa le dobro opravljeni vsemogoči testi... Je tudi dovoljenje, da smo manj obremenjeni z zunanjimi pričakovanji družbe in bolj verjamemo sebi. V vsakdanjem stiku z mladimi čutimo veliko nemira, ki pa ga ne smemo razumeti kot nekaj slabega temveč kot potencial, ki ga skušajmo, tudi v učenčevo zadovoljstvo, usmeriti v postopno rast. Knjiga "Dobra šola" je pravi svetovalec pri vsakdanjem delu. Bernard Krajnc Na natečaj za kratko zgodbo PRISTRIŽENO PERO je uredništvo priloge prejelo štiri kratke zgodbe pod šiframi Retlav, Prstni odtis, Mimoza in Kralj. Zgodba pod šifro Retlav izstopa iz konteksta priloge in zato smo se odločili, da je ne objavimo. Pod šifro Kralj in Prstni odtis se je skrival isti avtor, zato smo objavili samo eno kratko zgodbo tega avtorja. Komisija seje odločila za šifro Mimoza in sicer za zgodbo z naslovom Ženska, avtorice Milojke Mohor, zaradi stilno izdelane zgodbe, ki se nakazuje skoraj iz vsakega stavka kot posamična zgodba in iz katerih preveva močna osebna ekspresija. Ostale zgodbe po motivu preveč spominjajo na nekatere znane slovenske avtorje, ali nimajo zaključene celote, ali pa so teme že iz preteklosti dovolj prežvečene. Željko Perovic misterij države je razodet Orwell je imel prav 1984 se bo pisalo do konca ŽENSKA V rojstvu dneva je opazovala sonce, ki je skozi veje dreves božalo objokan obraz. Potrebovala je občutek toplote. Utrujene roke so hlepele po nežnem dotiku. Iztegnila jih je proti soncu s prošnjo, naj jo objame. Spolzela solza je skrivala v sebi mavrične barve otožnega srca. Hrepenenje v razočarani duši je bilo voljno z upanjem v danes. Ljubezen trenutka ne odtehta miru v starosti! Plavooki skuštranec je porinjen na stranski tir. Ostala je le bolečina spoznanja, brez prihodnosti. Rumena svetloba je ostala v nasmehu, ki odhaja. Kaj pomeni življenje, v katerem ni presenečenj? Prosto plavajoča čustva z lahkoto nasedajo na čeri hotenj. Želja po svobodi osvabaja samo svobodne! V mislih je že stotič pobožala hipno srečo strasti. Zastrašujoč oblak ljubosumja je grozil, da jo pokrije. Veter, ujet v pomladi, ne naredi ljudi mlajših! Tistega dne se je njen svet postavil na glavo. Zazrta v preteklost je spregledala luč v bodočnost. Vedno bo capljala na mestu. Mimo nje vodijo neštete poti, ki jih ne opazi. Pestuje spomine in počasi, a zagotovo odmira. Lahko bi naredila korak naprej, če ne bi bila obrnjena nazaj. Vrti se v krogu pozabljenih, že zdavnaj uničenih melodij. Krik, ki od časa do časa prekine mučnino, je kot galeb, izgubljen nad brezkončno modrino. V vsej svoji bedi ne vidi rezultatov, doseženih v tekmi z leti. Ostaja nema. Za druge se ne da plavati! Pisk lokomotive je opozoril na nekje zavrženo vozovnico. Kamen na potki je tam zato, da se na njem spotakne DROBNA LUČKA Začelo se je točno sedem let po njegovi smrti. Za življenja ga ni bilo kaj prida. Rad ga je zvrnil ne le kozarček, temveč cel liter preveč. Za dom mu ni bilo, ženo je preziral, čeprav mu je nudila vse, celo ljubezen, a on s slednjo ni vedel kaj početi. Med vojno vihro so ga, vsega zelenega in smrkavega, pobasali Nemci. Sam bog ve, kje vse se je klatil z njimi in kaj vse je počel. Najtežje mu je menda bilo v podpalub-ju jeklenega trebuha preklete podmornice, najlepše pa v- pristanišču, kjer so herojske vojake pričakale sladke ženske mehkih in voljnih teles, ki so ga popeljale v nepozabne svetove naslade. Nikoli ni pripovedoval o svojih klateštvih, le v alkoholu je utapljal tiste strašne grdobije, ki so mu zlobno štrlele iz oči in mu med kletvicami rade ušle med zgrožene poslušalce. Ženo je ves srečen pokopal, ker je hiša in zemlja zdaj ostala le njemu in nikogar več ni bilo, ki bi ga skušal spraviti na pravo pot. Nekaj zlega je tičalo v njem, otroci so se ga izogibali in starejši ko je postajal, bolj je bil podoben naslikanemu hudiču na vaški kapeli ob križpotju. Najbrž bi zapitega, shujšanega in zanemarjenega dedca že prej pobralo, če ga ne bi k sebi radovoljno vzela vdova, katere mož se je pred kratkim obesil. V zahvalo je prodal hišo in zemljo, ji izročil denar in ji prepustil skrb nad svojim penzionom. Ona je vzcvetela, on pa je še huje vlival vase, postal je sod brez dna. Naposled se je tudi on odrešil na trpežni vrvi dobro-tničinega podstrešja. Pogreb je bil lep, so rekli ciniki. Naj počiva v miru, so izrekali vsi, ki so ga še po smrti obirali in po sedmih letih so se ga še vedno spominjali ... In prav takrat se je pričela ob gozdu, nedaleč od vaške gostilne, kjer si je tudi grešni pokojnik vezal dušo, pojavljati medlikasta svetloba, ki se je nemirno sprehajala gor in dol, in ko se je naveličala, je izginila nez-nanokam. ali se ga prestopi! Vedno izbere najslabšo možnost rešitve. Stopicanje po vročem asfaltu pušča črne sledove na belih nogavicah. Jutro, ki ga nikoli ne bo, bo ugasnilo mesec, ki je tu že tisočletja. Afrodita ne more rešiti pesimističnih mornarjev! Kompas ni vedno merilo uspehov. Popotovanje skozi čas, ki ga ni živela, pušča nezaceljene rane samozatajevanj. Volilno pravico si mora sama pridobiti! Sonce je že visoko na nebu. Jata ptic ne moti miru, ki se širi okoli nje. Tako pač je! Luže na cesti in solze vedno nekdo posuši. Z vajeno kretnjo si je popravila lase. Vzela je motiko, prislonjeno na zid. V zelenju njive bo ponovno prekopala sanje. Zvečer ne bo jutranje toplote, dokler ne zakuri v peči. Mož se ji mrko nasmehne ali pa ne: vse je odvisno od kozarcev po napornem delu. V trenutku bo pospravil hrano. Morda jo povpraša, če je oplela. Nikoli ne vidi iskric v željnih očeh. Kot robot vzame časopis, včasih še to ne. Ona ostaja ona, zaprta, vedno manjša, polna starosti, ki ni le v sivih laseh. Ohranja zvestobo do sebe. Iščoč nekaj, kar ni, se izgublja. Amor je naredil napako, ki jo počasi odplačuje. Čista miza, oprana posteljnina ne prinaša osvežitve pomladnega naliva. Jesen se vleče, kot megla v mrzlo zimo. Zjutraj bo lovila žarke, da ji ogrejejo, kar je še ostalo. Presahnil bo studenec žalosti, ko jo pokrije večna tema. (šifra Mimoza, Milojka Mohor) Takoj so vsi vedeli, da je imel včasih gostilničar tam drva in da jih je pokojnik po mili volji kradel in nosil domov. "Zdaj grešna duša nosi drva nazaj!" so vsi vedeli, se pobožno križali in se v loku izogibali zloglasnega kraja. Lučka pa je vztrajala in strašila uboge duše živečih in kalila njihov mir ter budila njihove, skoraj pozabljene grehe... Govorice so naposled povedale, da so partizani ali vaščani, kdo bi še vedel, med vojno ubili dva mlada Nemca, skoraj še otroka. "Njuna duša ne najde miru!" so šepetali po vasi. Pri belem dnevu so pogumneži krožili tam okoli, pregledali vsako ped zemlje, prižigali svečke, a v nočnih urah je bila skrivnostna svetloba spet tam! Modro so sklenili, da mora priti župnik in blagosloviti tisti sporni košček zemlje. A nekaj se je zataknilo in preden je župnik utegnil priti z žegnano vodo, so razgreti in prestrašeni vaščani prijeli v roke lopate in rovnice in prekopali prekleti kraj ... In res ... Našli so porjavelo okostje dveh moških trupel z razbitima lobanjama in v nič kaj spoštljivi radovednosti so v napol strohnelih dokumentih zvedeli za imeni in poreklo nasilno prekinjenih življenj dveh otrok, čeprav vojakov! Temna mora je legla na vaščane, zločin je bil razkrit, krivci, domnevni krivci pa... Šepetalo seje, ugibalo... In to je bilo veliko bolj razburljivo, celo bolj nevarno, kakor tista drobna lučka, ki je včasih še vedno tako srhljivo sijala v črno noč ... (šifra Kralj, Irina Kralj) * v geometričnem svetu kjer živijo mogočne premice zamaknjena slika ni bolestna fantazija temveč le del igre gibanja * našim življenjem smo kastrirali možnosti in sprejeli pravila vislic in križev kljub temu mi včasih kdo z očmi skozi oči poljubi dušo in v njej pusti koščke nasmeha * tišina me ljubi in ko božam njene zrele dojke ne hitim čeprav stoka porednica se smeji praska me do solz in želi si da se v njo zaženem z vso ihto svoje sle želi si krika iz globine mojega grla Željko Perovic, rojen 27. januarja 1961 v Visokem v Bosni in Hercegovini. V juliju 1994 se je nastanil v Šoštanju. Sodeloval je na srečanju pesnikov in pisateljev drugih narodov in narodnosti leta 1994 in objavil pesmi v Paralelah, reviji za kulturo, 1994. PRISTRIŽENO P E R O I Natečaj za kratko zgodbo * kratka zgodba * poljubna tema * 60 vrstic * Nagrada: knjižno darilo knjigarne KULTURNICA V vsaki številki mesečne priloge PREZRTO bomo izbrali in nagradili najboljšo kratko zgodbo, objavili pa bomo tudi ostale prispele kratke zgodbe. Meseca julija bomo med vsemi mesečnimi nagrajenimi kratkimi zgodbami nagradili še najboljšo kratko zgodbo prvega polletja leta 1995. Kratko zgodbo označite s šifro. Z isto šifro označite zaprto kuverto, v katero priložite svoje osebne podatke (ime, priimek, naslov, EMŠO, žiro račun in status (samostojni kulturni delavec, zaposlen, dijak, študent, brezposeln)). Vse skupaj pošljite najkasneje do vsakega prvega v mesecu na naslov uredništva: Šaleško literarno društvo Hotenja, p.p. 144, Titov trg 4, 63320 Velenje, s pripisom: PREZRTO - KRATKA ZGODBA. n f | PREZRTO Literarno-esejistična priloga Šaleškega literarnega društva Hotenja, Titov trg 4, p.p. 144, 63320 Velenje. Urednika priloge Goran Milovanovič in Marjan Kukovec, lektorica Alenka Salej. Prispevki, poslani na naslov uredništva, naj bodo označeni s pripisom PREZRTO, čitljivo izpisani, z imenom in priimkom ter točnim naslovom. Oblikovanje/prelom STUDIO MREŽA/Peter Rihtarič - —' ZANIMIVO - ■MSlgM 'P r Računalnik je postal naš vsakdanji spremljevalec. Doma in pri delu. Spremembe na področju informatike in računalništva so hitre, od nas zahtevajo nova znanja in nenehno izobraževanje. Ni dovolj, da je računalnik le v naši hiši ali na delovni mizi - naj bo vedno izziv vam in vašim otrokom. Sami verjetno težko obvladate množice novosti, zato so vam z veseljem pripravljeni pomagati v zasebnem podjetju Mak d.o.o., ki ima svoje prostore in sodobno urejeno učilnico v Domu učencev, na Efenkovi 61 v Velenju. Ml VII Podjetje, v katerem so zaposleni štirje računalniški strokovnjaki, imajo pa tudi več kot deset zunanjih strokovnih sodelavcev, ima že petletne izkušnje na več področjih. S svojimi dejavnostmi so ugodili željam številnih strank, vse so bile z njihovimi uslugami zadovoljne. Sploh s tistimi na področju izobraževanja, saj je skozi njihove tečaje nova računalniška znanja pridobilo že nekaj tisoč }judi. Naj omenimo le nekaj podjetij in organizacij, s katerimi že dolgo uspešno sodelujejo: TEŠ, ESO, ERA, VTV, RZZ Celje, SO Velenje, Gorenje GA, Kovinotehna, Revoz Novo Mesto... Informacijski inženiring Mmi vam pomagajo mm ve ■i 's i%i> {frŽSšMte Mae* tfrm 1 ik&iktf fcns« & L. Tudi najmlajšim pripravljajo tečaje, ki jih na zanimiv način popeljejo v svet računalništva Ukvarjajo se z izobraževanjem za delo z računalnikom. Ko ste kupili programski paket, vaših težav še ni konec. Morate jih znati začeti uporabljati. Na usposabljanjih v podjetju Mak, ki so jih letos popestrili z množico dodatnih programov, so poskrbeli, da boste v prijetnem vzdušju in pod strokovnim vodstvom prišli do željenih rezultatov. Izobraževanje poteka v sodobno opremljeni učilnici z računalniki znamke ACER in nizko sevajočimi ekrani. Vsak udeleženec uporablja na tečaju svoj računalnik, nudijo pa vam tudi gradivo, ki vam po opravljenem tečaju prišlo še kako prav. Priprav[jajo začetne in nadaljevalne tečaje, v skupinah pa je navadno 6 udeležencev, zato se lahko predavatelji posvetijo vsakemu posebej. Pripravljajo osnovne tečaje (operacijski sistemi, urejevalniki, preglednice, baze podatkov, integrirani paketi...), funkcionalne tečaje (za tajnice, učitelje, arhitekte...) in tečaje s področja računovodstva s pomočjo računalnika. - svetujejo vam pri nakupu aparaturne In programske opreme - poskrbijo za predstavitev programske opreme - organizirajo delavnice za posamezne produkte V delavnicah boste pod strokovnim vodstvom reševali konkretne vsebinske probleme s posameznim programskim paketom. - enkrat mesečno uporabnike njihovih storitev seznanjajo z novostmi na področju softvera, hardvera in izobraževanja na področju računalništva v svojem časopisu Mak Info - tržijo programsko opremo Microsoft in AUTOCAD, zanju pa so tudi uradni zastopnik za prodajo. Direktor Evgen Vodopivec v sodobno opremljeni lastni učilnici DO0©BHD tT®8ASD QA MAG,® ŠOBAD<0® DO ŠOOAOfl® izkušnje pri delu z odraslimi so porodile idejo, da v podjetju Mak pričnejo tudi z izobraževanjem najmlajših. Pri tem uporabljajo računalniške pakete, ki so narejeni slikovito in otrokom prijazno. K sodelovanju so povabili tudi pedagoge in tako je nastal program za 6-7 letne otroke. Če imate doma računalnik in malega vedeželjneža, vas vabjjo, da se odločite in z njihovo pomočjo poskrbite, da bo začel vaš malček računalnik koristno uporabljati! Podobne tečaje pripravljajo tudi za sonovnošolce, zato zavrtite telefon podjetja Mak d.o.o., ali pa se pri njih oglasite osebno in izvedeli boste vse, kar vas zanima! Prvi tak tečaj bo potekal po zimskih počitnicah. Prijave že zbirajo! Tel.: 852 - 460, 852 - 945 Fax: 063/852 - 460 J V obljubljeni deželi (4) Ko so volkovi tisti večer zapeli pesem in odšli na nočni pohod, smo vedeli, da odhajamo na jug, v Californijo. Oregon smo zapustili preko velike puščave mimo čudovite pokrajine ob Kraterskem jezeru. Padavine tod so v poletnih in prvih jesenskih mesecih prava redkost. Pokrajina je zlato rumenkaste barve, le tam, kjer intezivno namakajo, je vse zeleno. Zelene površine nam povedo, da so tod farmarji - rend-žerji, ki v svojih tradicionalnih oblačilih (kavbojska noša) obvladujejo več sto glav živine. Farme v Ameriki so izredno velike, farmarji izredno prijazni ljudje, krave pa takšne kot pri nas. S Kalifornijo smo se srečali proti koncu dneva, ko smo še lepo videli goro Mt. Shiasta z belo kapico na vrhu. Prespali smo nekaj ur vožnje kasneje, nekje pri Sacramentu, glavnem mestu te najbolj znane ameriške države. Spali smo kar na parkirišču v spalnih vrečah ob avtu ter tako prihranili 50 dolarjev. Niti enkrat nismo spali v hotelih, ker so ti kratkoma-lo predragi in če si vajen spanja v šotorih, je takšno prenočevanje dosti bolj prijetno, saj si vseskozi v stiku z naravo. Še dan počasne vožnje skozi predele Sierre Nevade smo potrebovali, da smo dosegli našo najjužnejšo točko, predele okrog mesta Bishop na jugu Sierre. V sedemsto prevoženih miljah so se najbolj spremenili ljudje. Tu, na jugu, so ljudje dosti bolj temperamentni, pač tako kot vsi južnjaki. Ogromno je mehiškega prebivalstva, veliko pa je tudi Južnoameričanov. Ti ljudje so dosti bolj nemirni kot severnjaki, čeprav so še vedno bolj sproščeni kot Evropejci. Zaradi dvodnevnega počitka, ki smo ga bili potrebni po izčr-pajočem Smithu, smo si ogledali Piše: Matej Mejovšek Mono Lake, kjer na vzhodni strani prebivajo indijanci, jezero pa je značilno po špičastih stolpih, ki štrlijo iz vode. Naslednji dan smo skočili na Bele gore, da bi si ogledali najstarejša, 4700 let stara živa bitja. Gre za drevesa Pinus Longaeva, ki rastejo v izredno neprijaznem okolju - na kamnitih tleh in v ekstremni vročini. Maja naju je zaradi šolskih obveznosti nameravala zapustiti prav kmalu in tako smo imeli na voljo le nekaj skupnih dni v kanjonu Owens River George. Te dneve smo dodobra izkoristili za plezanje. Zjutraj smo se navsezgodaj spustili v kanjon ter tako ostali v njem do večera. Bili so prijetni dnevi in glede vročine povsem sprejemljivi, saj je bilo v kanjonu za deset stopinj hladneje, pa še v reki smo se lahko namakali. Preplezali smo številne smeri, naredili ogromno posnetkov in nabrali novo energijo, ki je bila nadvse potrebna. Proti koncu tedna smo nato odšli v San Francisco, si ga nekoliko ogledali, nakupili nekaj stvari ter spoznali, da mesta niso za nas. Ameriško mesto je res vse tisto, kar lahko vidite po televiziji. Hiter tempo, velike množice, polno čudnih ljudi in predeli kamor, vam nihče ne priporoča vstopa. Prav nič prijetno, vendar vredno ogleda. Odpeljali smo se na letališče, od koder je Maja odletela domov, midva z Binetom pa sva odšla novim avanturam naproti, Crater Lake - Oregon Šifra: Življenje v dvoje Tvoje najstniško življenje je obremenjeno s problemi staršev. Verjetno se ločujeta ali pa živita "eden mimo drugega". Bodi nepristranska, kadar pa se že odločiš za eno stran, prej dobro premisli. Ne obremenjuj se s čustvi, raje se pridno uči. Poročila se boš v triindvajsetem letu. Imela boš miren zakon, dva sina, delala ti bosta precej preglavic, saj bosta zelo živahna. S fantom, ki ga videvaš na praksi, ne bo nič. Kakor vidim, bi morala diplomirati na pravni fakulteti, kjer boš spoznala tudi princa svojih sanj. Pazi le, da ti zaradi tega princa ne bo ušla iz rok diploma. Prijateljica vodnarka bi morala poslati fotografijo, rojstne podatke ter ime in priimek. Podatki so pomanjkljivi, zato točnost odgovorov ni gotova. Princa svojih sanj bo spoznala na nekem potovanju. Ker tam ne bo sama, se bo zadeva odvijala na zelo nenavaden način. Zmagal bo novinec. Premamila jo bo moška odločnost in zrelost. Na maturantskem plesu bo plesala z nekom drugim. Ne bo ravno tisti, ki bi si ga ona želela. Poročila in rodila bo med svojim štiriindvajsetim in petindvajsetim letom. JU.. p J^Pl? SVETOVANJE • pri poslovnih odločitvah • v stiski POGLED V PRIHODNOST DELA MAGIJA Pošljite datum rojstva, fotografijo in vprašanja. Priložite 3000 SIT in frankirano ovojnico. WHITE MAGIC p.p. 249 63000 CEUE Odgovori v Našem času so brezplačni, odgovori na vaš naslov pa stanejo 3000 SIT. Šifra: Friends for ever Fanta si ne najdeš zato, ker sama hočeš tako. Kaj pa je narobe s tabo? Si se kdaj pogledala v ogledalo, kadar si bila dobre volje? Si mar neumna? Ne, še preveč pametna si za svoja leta. Odvrzi negativne kreacije, ki jih imaš o sebi, in si nadeni pozitivne. S prijateljico sta šli vsaka svojo pot, nič ni narobe. Pusti vse skupaj in daj času čas. Ni lepo, kar je naredila, vendar stvari ne moreš spremeniti. Zate ne bo več dolgo pomembno, saj boš kmalu prerasla svojo družbo in šla novo pot. To je tudi vzrok prve spremembe. Zelo hitro odraščaš. V srednji šoli se boš zaljubila in kar boš imela prostega časa, ga boš porabila za svojega fanta. V glavnem bo on tvoja družba. Šifra: Vodnarji Draga moja, ne išči najlažjih poti pri tako pomembnih odločitvah. Uči se z glavo in ne z uro. Če stvari ne razumeš, vprašaj sošolce, če ti je pred profesorji nerodno. Nihče ni prišel učen na svet. Naučiš se lahko vsega, le da se eni učijo hitreje. Nihče te ne bo vprašal, kako dolgo si se učila. Važno je, da imaš znanje. Nikogar ne zanima, kako si si ga pridobila. Popravila boš uspeh in imela več možnosti pri vpisu (šola: trgovska, gostinska). Za točen odgovor rabim fotografijo, na željo jo tudi vrnem. Kaj misli fant s tem? Saj veš. Seks. S tem se seveda ne boš strinjala, če imaš kaj "soli" v glavi. Pusti ga pri miru! Svoj prosti čas nameni prijateljem, ki te spoštujejo in imajo radi. _ 9. februarja 1995 T Oven od 21. marca do 20. aprila Vse se bo vrtelo okrog ljubezni, za delo in številne opravke pa vam bo seveda zmanjkovalo časa. Če pričakujete razumevanje, boste razočarani, saj bo največ, na kar lahko naletite, začasna popustljivost. Na delovnem mestu bo spet napeto, kar vam bo vzelo še nekaj prepotrebne energije, ki jo boste našli doma. Bik od 21. aprila do 20. maja Preveč se pogovarjate o zadevi, ki pravzaprav ni vaša stvar, zato vam nekateri zamerijo, nekateri pa se vas celo ogibajo. V soboto boste našli tisto, kar že dolgo iščete. Partnerjevo vedenje se vam bo zdelo sprva sumljivo, kasneje pa kar preveč izdajalsko. V srcu boste odkrili nekaj, kar vas bo razveselilo. Dvojčka od 21. maja do 21. junija Prisluhnite svojemu notranjemu glasu, kot običajno vam tudi tokrat govori resnico. Nekdo je na pogled sicer prijazen, v resnici pa ima načrte, ki se nikakor ne ujemajo z vašimi. Zato bodite previdni pri obljubah in odločitvah, da ne boste nes/ednje tedne preveč obžalovali. Pazite se prehlada. Rak od 22.junija do 22.julija PO Neprijetno vam bo, ko bo nekdo spregovoril o zadevi, na katero ste že pozabili. Sprva boste poskušali zlepa, ko pa ne bo pravega uspeha, boste ubrali drugo, učinkovitejšo pot. Neke skrbi vam bodo zagrenile petkovo popoldne, ker pa znate vedno odkriti sončno plat vsake zadeve, tudi tokrat ne bo težav. Uvod 23. julija do 23. avgusta q / Veliko veselja vam bo pripravila neka zadeva, ki se zdi vašemu partnerju in bližnjim prijateljem smešna, nekomu drugemu pa prav zaskrbljujoča. Časa imate na pretek, le izkoristiti ga morate tako, da vam ne bo mogel kasneje nihče očitati. Naleteli boste na človeka, ki vam bo zmešal načrte, pa tudi g/avo. Ljubezen vas bo razvedrila. Devica od 24. avgusta do 23. septembra m Prepričani ste, da so pravila zato, da jih kršite, nekdo pa si na vso moč prizadeva, da bi vas odvrnil od namere, ki je vsekakor škodljiva, če že ne kar nevarna. V petek boste spoznali, kaj je resnica, od takrat dalje bo vse tako kot mora biti. Tudi zato, ker bo partner odkrito na vaši strani. Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra iT Iščete izhod iz položaja, v katerem ste se znašli - ne po svoji krivdi. Ne sekirajte se preveč, v soboto pa bodite pozorni na vse, kar se dogaja okoli vas. Partnerjeve pripombe vas bodo sprva razjezile, nato pa razveselile. Spogledovali se boste, vendar brez določenih namenov. Čas bo pokazal, kdo ima prav. Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra Še vedno vam je veliko do tega, da pridete na cilj, vendar ni treba, da silite z glavo skozi zid. Ne bodite prepričani, da imajo vedno prav tisti, ki so najglasnejši. V nedeljo se bo izkazalo, da lahko računate na človeka, v katerega ste doslej pogosto dvomili. Nekako boste zašli v položaj, ki se bo zdel mnogim zavidljiv, vi pa boste komaj čakali, da se spet rešite. Strelec od 23. novembra do 21. decembra ^ Del zastavljene naloge je za vami, pred vami pa težji del, v katerem se boste preizkušali do onemoglosti. Zgodilo se bo, da vas bo neki nepričakovani dogodek tako razveselil, da boste takoj laže kos vsemu, kar vam bodo naložili na pleča. V začetku tedna se vam obeta kratko srečanje, ki bo polno nepozabnih trenutkov. Kozorog od 22. decembra do 20. januarja Stvari se vam nenadoma kažejo v drugi luči, zlahka razumete nekoga, ki ste ga doslej obsojali. Veselje bo nepričakovano in veliko, denarja pa bo dovolj, da boste lahko mislili tudi na stvari, ki niso nujno potrebne. Partner bo z vami na moč zadovoljen, vi pa z njim. Tudi zdravje se bo popravilo. Vodnar od 21. januarja do 20. februarja Utrujeni boste in malce naveličani tega, da morate sami poskrbeti za vse. Si želite počitka ali trajnih sprememb? Ko vam bo to končno postalo jasno, boste zlahka našli tudi rešitev. Prizadevni boste v ponedeljek, utrujeni v sredo, četrtek pa bo dan, ki ga boste preživeli kot že dolgo ne. Partner deli vaše sanje. Ribi od 21. februarja do 20. marca Če bo ste nestrpni, vas bodo pričeli obrekovati, če boste preveč potrpežljivi, se vam bo cilj izmuznil. Zato uberite srednjo pot, poslušajte nasvet starejše osebe, ki ve, kako je treba delati. Čas je primeren za odločitve, za poteze, ki prinašajo spremembo in seveda za ljubezen. Novo ali staro. Lahek korak v "otroških" čevljih Vratoglavo visoke in široke pete se iz mode poslavljajo. R Vsaj za nekaj časa. Tiste, ki so jih vzljubile, jih bodo verjetno vseeno še kdaj nataknile, druge, ki jim niso prišle do živega, zato ne bodo prav nič žalostne. Seveda nove modne sezone prinašajo tudi nove hite, eden glavnih, vsaj kar se ženskih čevljev v tej pomladi in poletju tiče, pa so čevlji, ki spominjajo na otorško dekliške. Njihove glavne značilnosti so nizke pete, okroglo ali štirio- glato zaokrožene pri prastih, obvezno pa morajo imeti trak, ki objame gleženj. Ob strani se zapenjajo z gumbkom, kije ponavadi le okrasen, ali pa z "šnolo". V takih čevljih bo korak udoben, obujete pa jih lahko tako k kratkim hlačam kot kavbojkam ali romantični dolgi, lahko tudi izzivalno kraki obleki in krilu. Pa še to. Ni nujno, da so črni ali ijavi, pastelne barve so prav tako zaželjene. Sploh roza, ki bo letos spet kraljevala. KUHARSKI NAMIG Črna rižota Za 4 osebe potrebujemo: 60 g masla ali margarine, 1 čebulo, peteršilj, strok česna, 400g kalamarov, 350g riža, 1,25 I juhe (po možnosti ribje), nastrgan parmezan, sol, poper. V kožici segrejemo 40g masla ali margarine in prepražimo drobno sesekljano čebulo, da postekleni. Dodamo drobno sesekljan česen in peteršilj, premešamo, nato pa dodamo očiščene kalamare; odstranimo jim kost, polovici pa pustimo vrečko s črnilom. Solimo, popopramo in dušimo v pokriti posodi na majhnem plamenu. Zalijemo z malo juhe. Ko juha povre, primešamo riž in spet zalijemo malo juhe. Kuhamo na majhnem plamenu v pokriti posodi, vmes pa po večkrat primešamo malo juhe. Ko je -...... '^m-. riž mehak (po pribl. 20 minutah), odstavimo kožico s štedilnika. V rižoto zamešamo preostanek masla in nastrgan parmezan. Ponudimo. Koža - ogledalo zdravja Nežna koža na obrazu je kot ogledalo, ki zvesto kaže številna obolenja. Pomembno za nas je, da zgodaj prepoznamo znake, ki jih telo pokaže s spremembo barve obraza. Kaj se dogaja, če se barva kože na obrazu hitro spremeni? Če je njena barva takšna kot barva bele kave, je to najpogosteje znak, da nagajajo živci. Če je polt rumenkasta je lahko kaj narobe z jetri ali žolčem. Rdeča, močno prekrvavljena koža je prvi znak visokega krvnega pritiska. In kaj odkrivajo gube? Ostre in globoke gube, ki tečejo od nosu do ustnic, naznanjajo težave z želodcem. Majhne gubice kažejo na pomanjkanje estrogena. Pogosto so vnetja kože in podkožni mozolji znak sladkorne bolezni. Če opazite, da sevam majhne ranice dolgo ne zacelijo, pojdite na testiranje sladkorja v krvi. Težave z imunološkim sistemom se z obraza še lažje berejo. Če se vam v kotičku ustnic dela herpes ali madeži in rdečica, je to alergeni znak. Koža odkriva tudi težave s psiho. Stres in depresija jo naredita sivo, ljubezen naredi kožo sijočo in gladi gube, saj ženski organizem proizvaja več estrogena in s tem zadrži več vode v koži. In kdaj moramo k zdravniku? Vedno, ko na koži opazimo bistvene spremembe. Samo zdravnik lahko potrdi, ali so znak bolezenskih sprememb v telesu. Iz trebuha trebušček Naše želje glede lepega trebuha so paradoksalne: želimo si ploskega, a ne trdega in mišičastega, ampak mehkega in ravno prav zaobljenega. Od trebuha je pravzaprav odvisen pogled na vso postavo. Prvo, za kar se odločimo, ko ugotovimo, daje nekaj trebuha odveč, je dieta. Ideja je odlična, vendar se izogibajte ostrih diet. Časa - do pomladi - imate še dovolj, samo redne in natančne morate biti. Po hitrih dietah se namreč trebuh rad "pobesi". Treba je vedeli, daje bolj pomembno kaj jemo, kot pa koliko: veliko zelenjave in sadja, pusto meso in ribe, nobenih močnatih jedi in kar se da malo soiiln pravilna, za trebuh prijetna telovadba Preden začnete s telovadbo in dieto, se izmerite in izračunajte, koliko oentimetrov morale odpraviti. Potem vsak teden preverite uspehe svojih naporov. Trebuh masirajte pet minut z žimnato rokavico (najmanj trikrat na teden). Postopek je izredno učinkovit in ne le, da ostrani mrtve kožne celice, ampak tudi učvrsti najbolj kritične trebušne točke. Po tem postopku morate poskrbeti, da bo koža na trebuhu spet dovolj vlažna. Uporabite hidratantno kremo in jo dobro vtrite vkožo v smeri urnega kazalca. To počnite najmanj tri minute. Pet zlatih pravil Če ste napihnjene, pazite predvsem na prehrano - brez fižola, graha in testenin naj bo! Spijte najmanj poldrugi liter vode na dan, in to med enim in drugim obrokom. Začnite zjutraj na tešče. - Po glavnih obrokih pijte čaj; dva ščepca janeža in dva ščepca sladkega janeža namočite v skodelico mrzle vode, zavrete in kuhate 5 minut, odstavite in precedite. Čaj pomaga tudi proti vetrovom. - Sadje jejte med obroki. Takoj po obrokih je namreč za želodec nevarna in težka prebaljiva zmes. - Včasih je trebuh napihnjen zaradi zaprtja. Obogatite hrano z integralnimi H jedrni in 30g otrobov na dan. Čenimate "" težav s kilogrami, le trebuh je prevelik, jejte slive in jabolka, kihana v medu, z dodatkom jogurta -Bistveno je gibanje, telovadba. Izkoristite te zimske dni za čim več ™ gibanja po zraku. ** *** =1 * * z VEZ *** D N * # # * * l# * K * v* * * A Z 1 P * *** * O T , # * ##* # * © © © dobro srednje slabo Oven lit Dvojčka Hat lev Devica Temnica Škorpijon StreUc Kozorog Vodnar Ribi delo © © © © © © © © © © © © ljubezen © © © © © © © © © © © denar © © © © © © © © © © © © zdravje © © © © © © © © © © © © februarja 1995 POLICIJ! »KA POSTAJA POLICI JSKA POSTA JA VI ELENJE i 1LEC i.' " ' * trf." 62838 Šmartno 36 * Tel. & fax: 0602/53-683 * Mobitel: 0609/611-536 'lomilec je popil le sok V četrtek, 2. februaija, med 8. in 15. uro je neznani storilec iz ^dograjene stanovanjske hiše na Koroški cesti v Šoštanju, odne-1 prenosni telefon znamke Panasonic. Lastnika telefona artina Z. iz Celja oškodoval za 81.000 tolarjev. Nedeljsko jutro, 5. februarja, med 4. in 6. uro, je neznanec izk-istil za vlom v gostinski lokal Max. Z vlomom in s tistim, kar je iz kala odnesel, je lastnika Marka K. oškodoval za 60.000 tolarjev, jpridiprav je za tem poskušal vlomiti še v trgovino Branka P., v isednjem vhodu, vendar mu to ni uspelo. Nič pa ni odnesel vlomilec, ki je v noči na 5. februar, vlomil v rostore zimskega bazena v Velenju. Očitno mu je želel pogasiti le ijo, saj je v točilnicoi je popil le sok in potem odšel. Rdeči dvorani a je z vlomom povzročil za okoli 20.000 tolarjev škode. POLICIJSKA POSTAJA ' ' ■ ' ' i/:-'.'- ' M OZIRJE Deblo mu je poškodovalo nogi V sredo, 1. februaija, okoli 10. ure je delavec Gozdnega gospo-larstva Nazarje, 44-letni Janez P. iz Raduhe v gozdu v Podvo-ovljeku opravljal sečnjo lesa. Pri delu gaje odžagano deblo bukve :adelo v obe nogi in ga ga hudo telesno poškodovalo. 'opravek V prejšnji številki Našega časa, je prišlo v članku z naslovom Mestni /et (začasno?) brez dveh svetnikov, v zadnjem stavku do neljube napake, tavek bi se moral pravilno gasiti: To pa bi bila Franc Čepin in Andrej ludovernik. Za pojasnilo: 3. in 4. z liste Republikanske zveze za volitve v lestni svet, ki bi eventuelno lahko nadomestila odsotnost Štormana in župana v njem sta Čepin in Hudovernik in ne kot je pisalo namesto ludovernika, Branko Čanč. Vlomilci ne mirujejo V noči na 30. januar je neznanec vlomil v prostore osnovne šole v Libojah in našel ter odnesel 30.000 tolarjev gotovine. Med 1. in 2. februarjem pa je nekdo vlomil v Lovski dom na Lopatniku. Odnesel je motorno žago, več zavojčkov cigaret in čokolad. Vilija H. je oškodoval za blizu 40.000 tolarjev. Ko divjajo nadležni gostje Dva od njih po hitrem postopku v zapor V torek, 31. januaija, med 8.30 in 10.50 uro, so v dveh velenjskih lokalih, Sončku in Saneli divjali štirje nadležni gostje, ki pa za svoje početje že odgovarjajo in plačujejo. 30-letni Mirzet S., državljan BiH brez bivališča v Sloveniji, 37-letni Šahbaz M. in 29-letni Jelenko S., oba iz Celja ter 26-letni Kasim H. iz Slovenj Gradca, so prišli najprej v gostinski lokal Sonček v Velenju. Za uvod so se lotili 40-letnega natakarja G. M. in gosta G. P. Obema so grozili, od njiju zahtevali različna poniževalna dela in z obema tudi fizično obračunavali, med divjanjem pa razbili nekaj steklovine. Potem so se napotili naprej, v gostinski lokal Sanela v Velenju in že kar ob prihodu začeli razbijati kozarce, zaradi česar so drugi gostje zapustili lokal. Potem so začeli groziti natakarici R. Ž., ki pa jim je uspela, ko sojo vlekli izza točilnega pulta pobegniti iz lokala. Policisti so nasilnike privedli na Policijsko postajo, potem pa jih izročili sodniku za prekrške, ki jih je v obravnavo vzel po hitrem postopku in vsem štirim izrekel tudi kazni: MirzetaS.in Šahbaza M. je za 17 dni napotil v zapor, prvemu izrekel kazen 15.000, drugemu pa 10.000 tolaijev, Jelenka S. in Kasima H. pa kaznoval z denarno kaznijo, za vsakega po 25.000 tolaijev. Rdeči petelin ne miruje Da nesreča ne počiva in da rdeči petelin ne miruje, dokazujejo nekateri požari, do katerih je prišlo prejšnji teden v Zgornji in Spodnji Savinjski dolini. V torek, 31. januaija, je v požaru v Studencah, na gospodarskem poslopju Franca V., zgorelo 5 ton sena, 800 kilogramov koruze, 5 kubikov rezanega lesa ter nevozna tovorni in osebni avtomobil. Požar je gasilo 80 gasilcev iz 8 gasilskih društev. Pri Opustošen podeželjski muzej v Ponikvi. (foto:M. Hnistelj) gašenju se je lažje poškodoval gasilec Ferdo J. iz Ponikve. Po mnenju komisije je požar povzročila elektrika. Ogenj je naredil za 2 milijona tolaijev škode. V četrtek, 2. februaija, je izbruhnil požar v otroški sobi stanovanjske hiše Cirila Ž. iz Kokarij. Požar je najbrž povzročila napaka na električni napeljavi nočne svetilke. Ognjeni zublji so v sobi uničili vse, poškodovali pa tudi stene v sobi in na hodniku. Požar je povzročil za 1,5 milijona tolarjev škode. Gasilci in občani, ki so požar gasili, so preprečili, da se ta ni razširil še na sosednje prostore. V soboto, 4. februaija, je izbrunil požar na poslopju etnografskega muzeja v Ponikvi pri Žalcu, last Župnijskega urada Gornja Ponikva. Pred leti so ga krajani Ponikve z veliko truda in posluha spremenili v izredno zanimiv podeželjski muzej. Zgorelo je ostrešje in deloma strop. Požar je gasilo 79 gasilcev iz 11 gasilsidh društev. Vzrok požara, kije povzročil za okoli 2 milijona tolarjev škode, strokovna komisija še ugotavlja. PODJETJE LEASING d.o.o. katera je omenjeno podjetje pooblaščeni zastopnik. Samo mimogrede - cordoba je bila lani avto leta po izboru občinstva, po mnenju novinarjev pa drugo najboljše vozilo pri nas. Za krmilom tega vozila med drugim sedi tudi uspešna slovenska smučarka Urška Hrovat. V trgovskem podjetju Leas-ing Lampret v Smartnem pri Slovenj Gradcu vedo, kako je treba poskrbeti za zadovoljstvo stranke: s ponudbo, prijazno postrežbo ... Nekateri so se že prepričali, drugi se še bodo, da jim v podjetju resnično ne prodajajo mačka v žaklju. Svetujejo, na vozilu, za katerega so pooblaščeni trgovec, opravijo servisne in druge potrebne storitve. Vredno je omeniti še možnost nakupa dodatne opreme (vgradnja radijskih sprejemnikov, merjenje in menjava zavorne tekočine, mehanske storitve), storitve v ročni avtopralnici, možnost globinskega čiščenja notranjosti avtomobila in strokovno po-liranje njegove zunanjosti -prednosti, kijih ni mogoče spregledati. Tu pa je še prodaja vozil po sistemu "staro za novo". V družbi tistih, o katerih se sliši dober glas v deveto vas, je podjetje Leasing Lampret že od leta 1990 dalje. 8 zaposlenih se trudi, da bi bile stranke kar najbolj zadovoljne. Prizadevanja v prihodnje ne bodo nič drugačna. V družbi najboljših nameravajo tako kot doslej delati z roko v roki. Vse kaže, da jim bo tudi uspelo. Zanimanje oziroma prodaja avtomobila cordoba se je namreč v prvem mesecu tega leta povečala. Razumljivo, saj vozilo - po mnenju strokovnjakov in uporabnikov -slovi po izredno dobrih voznih in drugačnih lastnostih ter dostopni ceni. V podjetju Leasing Lampret v Smartnem pri Slovenj Gradcu si imajo kupci možnost vozilo ogledati in ga tudi preizkusiti. Plačilni pogoji: kredit s stalno obrestno mero ali nakup vozila na leasing pa je gotovo ugodnost, ki željo po nakupo novega vozila "spremeni" v stvarnost. Direktor podjetja jože Lampret pravi, da bodo obstoječi program podjetja poskušali obdržati na visoki kakovostni ravni, v bližnji prihodnosti pa ga obogatiti še z novima dejavnostma: kleparstvo in ličar-stvo. Kje jih je mogoče najti? 200 m od glavne ceste Velenje - Slovenj Gradec, natančneje 3 km pred Slovenj Pomlad že trka na vrata, vaša želja po lepem, novem vozilu po sprejemljivi ceni za vaš žep pa vse močnejša. Nič lažjega, pravijo v trgovskem podjetju Leasing Lampret v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Lani so to omogočili več kot 100 lastnikom novih cordob (iz programa vozil Volksvvagen) -torej vozil znamke Seat, za Gradcem v smeri odcepa za smučarski center Kope. Vrata njihovega prodajnega salona in servisne delavnice so odprta vsak dan od 8. do 17. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. Vse informacije do-' bite tudi na telefonski številki: 0602 53 6Ž3/ avtotelefon: 0609 611 536. Dobrodošli! Športna zveza in Naš čas Razglasili najboljše v letu 1994 Po enelotni prekinitvi smo v Velenju spet razglasili najboljše na področju športa. Kratka slovesnost je bila v občinski dvorani v Velenju v petek popoldne, prireditev pa sta pripravila velenjska športna zveza in Naš čas v sodelovanju z Mestno občino Velenju. Izbrana športnica in športniki so iz rok predsednika športne zveze Branka Sevčnikarja in podpredsednika Rudija Ževarta, odgovornega urednika Staneta Vov-ka in župana Velenja Srečka Meha prejeli posebne plakete zveze, lepe kristalne vaze in knjižna darila. Za uvod v slovesnost je vsem zbranim zapel kvartet "Mavrica." Jolanda Steblovnik se je v minulem letu med drugim udeležila svetovnega prvenstva v Lisboni, kjer je v teku na 800 metrov osvojila 13.mesto. Zelo se je izkazala v finalu pokala evropskih klubskih mladinskih prvakinj v Varšavi, kjer je bila najboljša v teku na enaki progi. Tudi doma je imela nekaj izvrstnih nastopov, med drugim izboljšala 18 let star državni rekord za mladinke v teku na 800 metrov, na državnem članskem prvenstvu v Velenju pa je bila najboljša v tekih na 800 in 1500 metrov. Tokratni izbor za športnico leta je bil njen tretji, prav tolikokrat pa je bila Steblovni-kova izbrana tudi za najboljšo mlado atletinjo v državi. Po posebnem kriteriju športne zveze so za najboljšega športnika izbrali Mateja Mejovška, člana velenjskega alpinističnega odseka. Matej sodi med najboljše športne plezalce v državi, v minulem letu pa je imel vrsto odmevnih nastopov zunaj domačih meja. Na svetovni jakostni lestvici UIAA je bil ob koncu pretek- lega leta uvrščen med 30. in 40.mestom, 23.mesto je osvojil na tekmi svetovnega pokala v Veliki Britaniji, 26.v Rusiji, 27.v Avstriji, izvrsten pa je bil tudi med plezalno turnejo v ZDA, od koder se je vrnil s preplezanimi smermi zgornje lO.težavnostne stopnje. Doma je bil najboljši na pokalu Slovenije v Škofji Loki in Pivki, kjer je osvojil še prvo mesto na mednarodnem tekmovanju "Pivka Master", poleg tega je zmagal v finalu pokala Slovenije in osvojil drugo mesto v državnem prvenstvu za leto 1994. Z odlično igro v tekmovanju za pokal Evropske rokometne zveze si je članska ekipa RK Velenje, zasluženo priborila naslov najboljše ekipe v Šaleški dolini v minulem letu. V minulem letu so si priborili nastop v osmini finala tega tekmovanja. Znano pa je, da so medtem že v polfinalu, torej med štirimi najboljšimi. Temu uspehu je seveda treba dodati še drugo mesto v državnem prvenstvu in uvrsti- RK Gorenje ■■■■■■■ So uspeli? V velenjski Rdeči dvorani so sinoči rokometaši Gorenja odigrali povratno tekmo četrtfinala za pokal Slovenije. Velenjčani so pred tednom dni v Dobovi v prvem srečanju izgubili s 23:19. Seveda so že na tej tekmi zaigrali oslabljeni, brez poškodovanega Kimčenka, ki bo zaradi operacije tetive kar nekaj časa odsoten z igrišča, pa tudi brez Robija Čaterja, ki ne sme igrati v pokalnem tekmovanju, ker je igral za B ekipo. Pomembno prvenstveno srečanje pa bo za rokometaše Gorenja v soboto, ko bodo v Rdeči dvorani gostili ekipo Inženiring Šarbek iz Litije. Z zmago bi se utrdili na tretjem mestu, kar bi pomenilo dobro izhodišče v razigravanju, kjer bodo nastopile prve štiri ekipe. Začetek sobotne tekme bo ob 19. uri. Med tem je vodstvo kluba že navezalo stike s predstavniki ruske ekipe Polyot, polfinalnim nasprotnikom v tekmovanju za pokal Evropske rokometne zveze. Predlagali so jim, da bi obe tekmi odigrali v Velenju, vendar Rusi niso bili za to. Torej bodo morali rokometaši na dolgo pot za Ural. Prva tekma v Velenju bo v torek 14. marca, pričetek ob 17.20. Sodila bosta Makedonca Marjan Načevski in Dragan Načevski. Povratna tekma v Celjabinsku pa bo v sredo 22. marca, vodila pa jo bosta Bolgara Kostov in Ivančev. ■ vos Planinsko društvo Šoštanj Šoštanjski planinci so na Trgu Bratov Mravljak odprli začasne prostore, v katerih je ob torkih in petkih od 17.do 19.ure možno poravnati članarino, se prijaviti za izlete in se pozanimati o delovanju društva. Pokal Gorenjka ■■■■■■■■■■ Prvi veleslalom Ani Cicibanka velenjskega smučarskega kluba Ana Drev je bila najboljša med 55 vrstnicami na prvi izmed treh veleslalomov za pokal Gorenjke v nedeljo na Golteh. Na isti progi so tekmovali tudi cicibani (77), vendar je mlada Velenjčanka imela boljši čas tudi od njih - 37,42 sekunde, najboljši ciciban je bil Gartner iz Železnikov s časom 37,61. Izvrstna je bila tudi Barbara Tomic, prav tako članica SK Velenje. S časom 38,62 je osvojila šesto mesto, najboljši velenjski ciciban pa je bila na 24.mestu Domen Strupeh (41,31). Namizni tenis Slovenija:Slovaška v Velenju V velenjskem namiznoteniškem klubu ERA Tempo je posebej dvignila razpoloženje novica, da mu je slovenska zveza zaupala organizacijo srečanja med Slovenijo in Slovaško, ki bo neposredno odločalo o uvrstitvi v prvo jakostno skupino evropske namiznoteniške lige. Srečanje bo 24.februarja v Rdeči dvorani s pričetkom ob 17.uri. V prvem pomladanskem krogu druge državne lige so igralci ERE Tempo v Krškem s 4:3 premagali domačo moštvo, sicer neposrednega tekmeca za vrh lestvice. Novo pomembno srečanje bo na vrsti v naslednjem krogu, ko se bodo Velenjčani v športni dvorani v Škalah srečali z ravenskim Fužinarjem, dvoboj pa bodo pričeli ob lO.uri. ■ A. V. Lep uspeh Rudarja Branko Sevčnlkar Izroča posebno priznanje zveze Valterju Štajnerju (foto l.o.) tev v polfinale državnega pokala. Na prireditvi so razglasili tudi najboljšega športnika invalida. To je Tone Tratnik, član velenjskega društva invalidov, ki je lepe uspehe dosegel v streljanju z zračno puško ter v namiznem tenisu. Tone Tratnik je bil med drugim kar trikrat najboljši v državi v streljanju z zračno puško. Za življensko delo pa je športna zveza posebno priznanje podelila Valterju Štajnerju. V mladosti je bil najprej izvrsten atlet, nato aktiven in uspešen trener najprej v celjskem Kladi-varju, od leta 1974 naprej pa v velenjskem atletskem klubu, kjer še vedno pomaga mladim atletom in trenerjem s svojimi bogatimi izkušnjami. Na slovesnosti sta vse zbrane, posebej pa dobitnike priznanj, nagovorila predsednik zveze Branko Sevčnikar in župan Srečko Meh. ■ vos Strelski šport ■■■■■■■■■ Simonu ni uspelo Na mednarodnem strelskem tekmovanju v nemškem Muench-nu je za slovensko reprezentanco nastopil tudi Simon Veternik. Žal tokrat ni bil najbolj razpoložen in je z enim slabim strelom ter s 570 krogi zgrešil normo (574) za nastop na evropskem prvenstvu. MF.Ž. Kegljanje ■■■■■■ Po dveh porazih zmaga Kegljači Šoštanja so v me-dregijski ligi po dveh zaporednih porazih v 12.krogu zmagali v gosteh. Na celjskem kegljišču so bili namreč prepričljivo boljši od mariborskega Konstruktorja in zmagali s 7:1 in 129 keglji razlike, izid pa je bil 4848:4719. V 13.krogu bodo v soboto spet gostovali, tokrat pri Rudarju v Hrastniku, že naslednji dan (nedelja) pa bodo prvič v pomladanskem delu zaigrali na svojem kegljišču, srečanje s prevaljskim Ko-rotanom pa bodo pričeli ob 16.uri ŠOŠTANJ: Kramer 820 (1), S.Fidej 820 (1), Pintarič 804 (1), L.Fidej 794 (1), Hasičič 826 (1) in Križovnik 784 (0). ■ L.F. Nogometaši velenjskega Rudarja so kar malce nepričakovano osvojili prvo mesto, a pa čeprav sta poleg njih in gostiteljev, moštva Izole, na turnirju nastopili tudi ekipi hrvaške Reke in prav tako prvoligaška slovaška ekipa BSC Jasa. Prvi dan turnirja so Velenjčani po izvrstni igri kar z 2:0, z zadetkoma Slavka Javornika in Žurma-na, premagali Reko in ob tem imeli še kopico priložnosti za Še višji izid. Ker so gostitelji izgubili Slovaki s 3:5 po streljanju enajstmetrovk, sta bila nedeljska finalista turnirja Rudar in BSC Jasa. Velenajčani so bili boljši tudi od tega nasprotnika in z zadetkom Pešiča osvojili turnir, v tekmi za tretje mesto pa je reka premagala Izolo z 2:0. Rudar je dobil še eno priznanje in sicer njihov novi igralec, Albanec Ilir Silo, ki so ga izbrali za najboljšega igralca turnirja. V soboto bodo nogometaši Rudarja na igrišču ob Jezeru gostili hrvaški Varteks (14.30), v torek v Mozirju slovenskega drugoligaša Elan, v sredo pa bodo gostovali pri Aluminiju v Kidričevem. ■ vos NK ERA Šmartno ■■■■■■■■■■■ Dobro se pripravljajo Na pomladanski del prvenstva se zavzeto pripravljajo tudi jesenski prvaki druge državne lige, nogometaši ERE Šmartno. V pripravljalnih tekmah so doslej premagali tre-tjeligaša iz Dravograda s 6:2, z Aluminijem v Kidričevem pa igrali neodločeno 2:2. Color Medvode:Elektra 79:81 (46:38) Prva zmaga v gosteh Košarkarji Elektre so v 20.krogu A 2 slovenske lige gostovali pri zadnjeuvršečeni ekipi Color Medvode. Tokrat so se izkazali proti koncu tekme, saj so v več kot razburljivi končnici odločili tekmo v svojo korist. Le 30 sekund pred koncem so namreč domači še vodili z 79:76, nato pa je Rizman z natančnima metoma z tri in za dve točki Šoštanjčanom priboril pomembno zmago. V soboto, 11.februarja, s pričetkom ob 19.uri, bodo igralci Elektre v telovadnici OŠ Šalek odigrali še zadnjo tekmo tega dela prvenstva z ekipo Nove Gorice., ELEKTRA: Mrzel 11 (5:8), Rizman 34 (18:19), Tajnik 2, Dumbuya 4 (2:3), Lipnik 2, Pečovnik 9 (3:4), Maličevič 7 (1:1), Brešar 12 12 (1:2). ms.B. Kovinotehna Savinjska:Kraški zidar 96:77 (51:38) Se naprej pod vrhom Ljubitelji košarke v Savinjski dolini so v soboto spet prišli na svoj račun. Polzelani so namreč v nad-« aljevanju državnega prvenstva z lahkoto premagali goste iz Sežane. Največ so vodili s 24 točkami razlike, nato malo popustili, na koncu pa spet zaigrali odlično in visoko zmagali. Po 19. krogu je še naprej v vodstvu Smelt Oli-mpija (36) pred Satexom in Kovinotehno (32). KOVINOTEHNA SAVINJSKA POLZELA: Zaletel 25, Kobale 5, Petranovič 30, Rovšnik 5, Jagodnik 8, Tiller 6 in Cizej 17. M-er Rokomet Presenetili mladinci Šeširja ... Na mladinskem državnem prvenstvu v Škofji Loki so veliko presenečenje pripravili domači mladinci, ki so v družbi prvoligaških vrstnikov osvojili prvo mesto. Poleg njih so v sklepnem delu nastopili še igralci Piv- ovarne Laško, Slovana in Gorenja. Celjani in Škofjeločani so iz polfinala prinesli že dve točki, prvi so premagali Gorenje s 25:23, Ločani pa Ljubljančane z 18:17. Gostitelji so na to v finalu najprej premagali mladince ...in mladinke Žalca Sklepni del državnega prvenstva za mladinke je bil v Žalcu. Domače igralke so lanskemu drugemu mestu tokrat dodale naslov mladinskih državnih prva- kinj, kar je njihov največji uspeh doslej in obenem potrditev dobrega dela z naraščajem v žalskem klubu. Za njimi so se zvrstile ekipe ljubljanske Krim Electe, Gorenja z 22:17, za tem še vrstnike iz Celja in osvojili naslov mladinskega prvaka pred Slovanom, Pivovarno Laško in Gorenjem. Velenjski mladinci so edino točko osvojili s Slovanom, s katerim so igrali 25:25. ■ vos izolske Marine in ajdovskega Mli-notesta; najboljša igralka turnirja je bila Saša Šimek, najboljša strelka pa Tanja Dolar, obe iz Žalca. U-er Odbojka ■ ■ ■ ■ ■ Pričakovani zmagi Odbojkarice Zgornje Savinjske so na gostovanju v Kočevju s 3:0 ugnale zadnjeuvrščeno LIK Tillio in se utrdile na tretjem mestu v A 1 ženski državni ligi. V naslednjem krogu bodo gostile drugouvrščeno ekipo TPV Novo mesto. Igralci Topolšice so doma prav tako gladko s 3:0 odpravili Granit Preskrbo iz Slovenske Bistrice in zadržali prednost dveh točk na vrhu razpredelnice. Novih točk se nadejajo tudi v naslednjem krogu, ko bodo gostovali v Šempetru, saj domača ekipa v dosedanjih 16 krogih še ni uspela zmagati. mM-B. Za New York se mudi Tekaška sekcija Gorenje je že prejela povabilo na 26.maraton v New Yorku, ki bo 6.novembra. To je sicer še daleč, vendar morajo interesenti takoj - do 20.februaija - poslati prijave na naslov: Maraton Team Slovenija, Podkraj 10/g, 63320 Velenje, ali na Gorenje Turizem, Partizanska 12, 63320 Velenje. g Pohod na Ramšakov vrh Minula nedelja, vsaj kar se vremena tiče, ni bila ravno primerna za izlete v naravo. To pa ni motilo vseh tistih, ki so se v hladnem in vetrovnem dopoldnevu udeležili tradicionalnega zimskega pohoda na Ramšakov vrh. Vsako leto ga prvo nedeljo v februarju pripravijo prizadevni planinci iz Vinske Gore. Letošnjega, že sedmič po vrsti se je udeležilo preko 300 pohodnikov. Kot na vseh podobnih planinskih prireditvah, tudi na tem pohodu vsak udeleženec prejme spominsko značko, in sicer: za trikratno udeležbo bronasto, za šest vzponov srebrno in ko bo pohod desetič, bo organizator podelil zlate značke vsem, ki se pohoda udeležeujejo že od vsega začetka. Tako so dosedaj podelili že 124 bronastih in 24 srebrnih spominskih značk. Nedeljski vzpon pa je bil tudi dobra kondicijska priprava na precej zahtevnejši "Matjažev pohod na Peco", ki bo že čez dober teden, in sicer v soboto, 18. februarja. ■ M. H. _ M _ t H e a « c ri TV SPUHEU mm m \ £ ČETRTEK, 9. FEBRUARJA PETEK, 10. FEBRUARJA SOBOTA, 11.FEBRUARJA NEDELJA, 12. FEBRUARJA PONEDELJEK, 13. FEBRUARJA TOREK, 14. FEBRUARJA SREDA, 15-. FEBRUARJA SLOVENIJA 1 09.20 Rdi Fadl, lutkovno gled. Dravlje 10.05 4 x 4 - male živali 10.50 To si ti, dojenček, 3/6 11.15 Po domače 13.00 Poročila 14.55 Wexfordska trilogija, 2/3 17.00 TV dnevniki 17.10 ŽIVŽAV 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Štiri v vrsto-TV Igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Gozdarska hiša Falke-nau, 1/13 21.00 Tednik 22.00 TV dnevnik 3 22.30 Poslovna borza 22.45 SOVA: sledi Gledališče Raya Bradbu-ryja, 19/24 23.15 Med vrsticami zakona, 20/25 SLOVENIJA 2 13.35 PEP v košarki (Ž): JEŽICA-WUPERTAL, tjubljana 14.55 Kinoteka: temna pot, amer. film 16.40 V vrtincu 17.25 SOVA,ponovitev sledi Grace na udaru, 15/22 17.50 Med vrsticami zakona, 19/25 18.45 Že veste 19.05 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.15 TOK TOK 20.05 Intervju 21.05 Sejem INFOS 21.10 Povečava VTV 09.00 Testni signal 09.30 Naj spot - oddaja o pop glasbi 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 Celovečerni film: MESTO ANGELOV; žanr: akcija 21.35 HOROSKOP 21.40 TV PRODAJA 21.45 Videostrani do 24.00 SLOVENIJA 1 10.30 Snoopy, 2/13 10.55 Roka Ročka 11.45 Iskanje pustolovščin, 4/6 12.35 Že veste 13.00 Poročila 14.45 Kam vodijo naše stezice 15.40 Slovenske novele -Ivan Cankar: Mira, tv film 16.25 Gledališče poezije Milan Jesih: Soneti 16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 TV dnevniki 17.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 17.25 Pasje mesto, 2/23 17.45 Risanka 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Hugo-tv igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 3 22.40 SOVA: sledi Davov svet, 15/24 sledi Severna obzorja, 32/33 00.00 Čistina, amer. film SLOVENIJA 2 16.25 Osmi dan 17.25 SOVA, ponovitev sledi Večen sanjač, 6/27 18.00 Severna obzorja, 31/33 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.10 PODARIM-DOBIM 19.20 Poglej me! 20.05 Neprimerna ženska, 1/4 20.50 Azijska magistrala, 1/5 21.45 Neznani oder 22.45 Opera za kulisami 23.30 G.Verdi: Macbeth, opera VTV_ 09.00 Testni signal 09.30 Film: MESTO ANGELOV; žanr: akcija 12.00 Videostrani 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ -kontaktna oddaja zanimivimi gosti, igranje video igrice, video spoti, itd. 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 Gremo v kino 20.35 Celovečerni film: LJUBEZENSKA LOTERIJA; žanr: komedija 22.05 HOROSKOP 22.10 TV PRODAJA 22.15 Videostrani do 24.00 Četrtek, 9. februarja TVS2 15.25_ DRACULA, amer. film, 1931 Igrajo: Bela Lugosi, Helen Chandler, David Manners Režija: Toda Brovvning Je prvi film o grofu Drakuli, ki lahko preživi le, če se lahko napoji s človeško krvjo. Ta prvi film je delno povzet po romanu Brama Stokerja in po predhodni odrski uprizoritvi, toda v primeru s slednjo, kije v vsej svoji strahoti in resnosti izzvenela komično, je film bolj podoben zgodbi o duhovih, saj se dogaja sredi najbolj mračne atmosfere. Začetek filma nas takoj prestavi v neznano gorato pokrajino, kije komajda zaznavna skozi nočno meglo. Tamkaj samotni kočijaž dočaka angleškega znanstvenika, ki niti najmanj ne sluti, v kakšne nevarnosti se podaja. Čeprav je grad, ciljno mesto znanstvenikovih razi- SLOVENIJA1 09.20 Radovedni Taček 09.35 Tjulenj, moja enciklopedija živali 09.50 Čudovite prigode barona Muenchhausna ali lažnjlvi Kljukec, 6/6 10.00 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 10.15 Hudobni graščak, lutkovna igra 11.00 Zgodbe iz školjke 11.30 Slnjeočka - rožnata zmajčica, japon.ris. film 13.00 Poročila 13.05 Moški, ženske 14.20 Tednik 15.15 Poglej in zadeni 16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 TV dnevniki 17.10 Iskanje pustolovščin, 5/6 18.00 RPL - studio Luwigana 18.45 Hugo-tv igrica 19.05 Risanka 19.18 3x3 19.30 TV Dnevnik 2 20.10 Križkraž 21.10 TV kamera 21.25 Na štirih kolesih, 6/12 21.50 Ozare 22.00 TV dnevnik 3 22.30 SOVA: sledi Severna obzorja, 33/33 23.15 Skenerji II., amer. film SLOVENIJA 2 08.00 Euronews 10.00 Umetnost dirigiranja, 1. oddaja 11.00 Gozdarska hiša Falke-nau, 12/13 10.50 Turistična oddaja 12.05 SOVA, ponovitev sledi Davov svet, 15/24 12.30 Severna obzorja, 32/33 15.55 Športna sobota sledi DP v hokeju na ledu, prenos 18.30 Slovenski magazin 19.00 PODARIM-DOBIM 19.05 Karaoke 20.10 V vročici velemesta, amer. film 22.20 Sobotna noč sledi Novice iz sveta razvedrila sledi Michael Bolton sledi Glasbena lestvica VTV 09.00 Testni signal 09.30 Otroški Miš Maš - ponovitev 10.30 Gremo v kino 11.00 Rim: LJUBEZENSKA LOTERIJA; žanr: komedija 12.30 Videostrani 19.00 Otroški program: Risanke 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 347. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program 20.35 ZGP: SKUPINA 12. NASPROTJE, kontaktna oddaja 21.35 HOROSKOP 21.40 TV PRODAJA 21.45 Videostrani do 24.00 SLOVENIJA 1 09.00 ZIV2AV 09.50 Šest ta pravih in novi mož, 5/6 10.15 Vrtiljak, 18/28 10.30 Domače obrti na slovenskem, 6. del 11.00 Slovenci v svetu glasbe 11.30 Obzoija duha 12.00 Biblija, 5. del 12.30 ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Neprimerna ženska, 1/4 14.30 Daniele Steel's: Palo mino, amer. film 16.00 Zlate gosli, 1/4 16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 18.55 Hugo - tv igrica 19.05 Risanka 19.20 Loto 19.30 TV dnevnik 2 20.10 PODARIM-DOBIM 21.15 Brez, dokumen. oddaja 21.40 Ščepec širnega sveta, 10/13 22.10 TV dnevnik 3 22.30 SOVA: sledi Človeška komedija, 7/7 SLOVENIJA 2 08.55 G.Verdi: Macbeth, ope-ra 11.20 SOVA, ponovitev 12.10 Križkraž 13.10 Športna nedelje: sledi SP v smuč. skokih, Hol-menkolen 16.45 DP v rokometu (M): PREVENT-PRIM.NOVICE 18.10 Zaključni strel, športni film 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Prostor na soncu, amer. fiim 20.40 Moj modri raj, amer. film 22.10 Biblija 22.40 Športni pregled 23.10 Evropski super pokal v nogometu: MILAN-ARSENAL 00.20 Phoenix: košarka ALL STARS, prenos VTV_ 08.00 Videostrani 08.15 Ponovitev oddaj iz tedenskega sporeda: Risanke; OTROŠKI MIŠ MAŠ ; 346. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program; ŠPORTNI TOREK; EPP; 347. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program; Gremo v kino; Pogovor v studiu: Mladi voznik in prometna varnost; VEČER Z MAN-CO KOŠIR; Naj spot - zabavno galsbena oddaja o pop glasbi; ZGP: Skupina 12. nasprotje; VIDEO BOOM 40; TV PRODAJA; HOROSKOP ........ Videostrani do 24.00 SLOVENIJA skav, podoben grobnici, učenjak pač ne verjame v vampirje in pogumno kljubuje dogodkom... Petek, 10. februarja TVS1 (PO SOVI)_ ČISTINA, amer. film, 1967 Igrajo: Lee Marvin, Angie Dickinson, Keenan Wynn Režija: John Boorman Zgodba govori o gangsteiju Walkeiju (Lee Marvin), pobeglem iz zloglasnega Alcatra-za, ki hoče izterjati dolg -93.000 dolarjev od tistih, ki so si s pomočjo vplivnih zvez in denarja utrdili ugled in položaj v Organizaciji (ki ni čisto dobro in natančno definirana - lahko pa gledalec o njej misli poljubno karkoli), bi bila le ena od vrste podobnih kriminalk, če je Boorman s svojim znanjem ne bi nadgradil. Posameznik proti Organizaciji je sicer pogosta tema za napete akcijske filme, ki so po uspehu Čistine še bolj pogosto preplavljali kinematografe in tv ekrane, le da je Boorman izbral zelo zanimiv razplet... Sobota, 11. februarja TVS1 11.30_ SINJEOČKA, ROŽNATA ZMAJČICA, risani film, 1989 Režija: Jim Terry Mali Bobby je skupaj s starši na raziskovalni ladji Caprice, ki pluje v ledene vode Antarktike. Njegova starša sta raziskovalca in proučujeta življenje v morju. Tik pred pristankom ladje naleti Bobby na Pila Pilo, malo rajsko ptico, ki rada pobegne s svojega čudovitega otoka. Toda še tako hude težave, v katerih se vedno znova znajde, je ne spravijo k pameti. Tokrat jo zebe, ker jo je eden od mornarjev zaprl v kletko. Bobbyja poprosi za pomoč in ko jo 10.05 Pet otrok in škrat, 4/6 10.30 V vročici velemesta, amer. film 12.35 Znanje za znanje 13.00 Poročila 13.05 Športni pregled 13.35 D.Smole: Krst pri Savici 15.50 Obzoija duha 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.25 Očividec, 3/14 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC - ITD, tv Igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Most, 4/8 20.55 Pravičnost na preizkušnji 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.45 SOVA sledi Murphy Brown, 8. del sledi Morilska ljubezen, 1/4 SLOVENIJA 2 15.00 Utrip 15.25 PODARIM-DOBIM 16.25 Poglej me! 17.10 SOVA, ponovitev sledi Človeška komedija, 7/7 18.45 Svetovni poslovni utrip 19.10 PODARIM-DOBIM 19.20 Sedma steza 20.05 Gospodarska oddaja: 10.000 obratov 20.55 Žena vaškega župnika, 4/4 21.45 Studio city 22.35 Koncert Big banda RTV Slovenije, 2. del VTV 09.00 Testni signal 09.30 347. VTV MAGAZIN-informativni regionalni program 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 Glasbeni gost: SKUPINA MALIBU, kontaktna oddaja 21.05 F.S.Finžgar: DIVJI LOVEC - narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih 22.55 HOROSKOP 23.00 TV PRODAJA 23.05 Videostrani do 24.00 SLOVENIJA 1 09.55 Otroški program: Zverinice iz Rezije 10.15 Indijanske legende, 3/12 10.35 Prostor na soncu, amer. film 12.30 Svetovni poslovni utrip 13.00 Poročila 13.05 Sedma steza 14.05 Sobotna noč 16.15 Mostovi 16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 TV dnevniki 17.10 Šest ta pravih in rojstni dan, 6/6 17.35 P.Golla: Srce igrač, mlad.gled.igra, 1/3 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Moj dobri prijatelj, 1/7 20.30 Gospod Kohn: Z vlakom na Dunaj 21.05 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 3 22.40 Poslovna borza 22.55 SOVA: sledi Z eno nogo v grobu, 10/12 sledi Morilska ljubezen, 2/4 fantič reši, postaneta prijatelja. Na Antarktiki je hudo mraz, toda tam so pingvini, ki pritegnejo Bobbyjevo pozornost. Kmalu po prihodu znanstvenikov na Antarktiko, se dvigne hudo neurje, v katerem se prelomi ledena ploščad... TVS1 (PO SOVI)_ SKENERJI II., amer. film Režija: Christian Dugay Igrajo: David Hewlett, Debo-rah Raffin, Yvan Ponton Gre za avtorja znanstvenofantastičnih grozljivk - zvrsti, ki je doživela predvsem količinski razcvet na video tržišču. Le malo filmov te zvrsti presega okvire tehnično dobro posnetih prizorov "groze" in "gravža". Cronenberg je to zmogel -številni posnemovalci pa so se zadovoljili zgolj z napeto zgodbo in učinkovito posnetimi tehničnimi triki. Skeneiji II. nam predstavi ljudi SLOVENIJA 2 15.15 Anterselve: SP v biatlo-nu; 10 km (M) 16.00 Brez, dokum. oddaja 16.25 Karaoke 17.25 SOVA, ponovitev sledi Murphy Brovvn, 8/23 17.50 Morilska ljubezen, 1/4 18.45 Iz življenja za življenje 19.10 Podarim-dobim 19.20 Videošpon 20.05 Univerzitetni razgledi 20.55 Roka ročka 21.45 Dnevnik Evelyn Lau, 2. del kanadske drama 22.35 Svet poroča VTV 09.00 Testni signal 09.30 Glasbeni gost: SKUPINA MALIBU 09.45 F.S.Finžgar: DIVJI LOVEC - narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program: Risanke 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 348. VTV MAGAZIN- informativni regionalni program 20.25 ŠPORTNI TOREK-Pregled športnih rezultatov 20.45 Valentinovo - SRCE SRCU, kontaktna oddaja 22.15 HOROSKOP 22.20 TV PRODAJA 22.25 Videostrani do 24.00 z nadnaravno parapsihološko močjo. Vse bi bilo v redu, če bi bili nadzorovani - njihove sposobnosti pa le v službi zakona. Toda med "dobrimi" so tudi "hudobni" in poskus z izjemnimi rezultati utegne uiti nadzoru... Nedelja, 12. februarja TVS1 14.30_ PALOMINO, amer. film Režija: Michael Miller Igrajo: Lindsay Frost, Eva Marie Saint, Rod Taylor Samantha je uspešna foto-grafinja, poročena s TV novinarjem. Zdi se, da bi morala biti srečna, toda nenadoma se mož želi ločiti, ker hodi s slavno TV zvezdo. Samantha ni mogla roditi otrok in zdaj je prepričana, da je prav zato konec z njenim zakonom. Po nekaj mesecih samotarjenja in razmišljanja ji prijatelj svetuje, naj skuša vsaj za nekaj časa spremeniti način življenja: svetuje ji ranch, kjer SLOVENIJA 1 10.00 Zimska tekmovanja, 18/28 10.25 Azijska magistrala, 1/5 11.15 Iz življenja za življenje 11.40 Ščepec širnega sveta, 10/13 12.05 Na štirnih kolesih, 6/12 12.30 Slovenski magazin 13.00 Poročila 14.55 Neznani oder 15.55 Žena vaškega župana, 4/4 16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 TV dnevniki 17.10 Male sive celice, kvlz 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Pari, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Forum 20.25 Film tedna: Jesenska juha, nemški film 22.20 TV dnevnik 3 22.40 Žarišče 23.05 SOVA: sledi Eno leto v Provansi, 5/12 sledi Morilska ljubezen, 3/4 SLOVENIJA 2 15.20 Zgodbe iz školjke 15.50 Most, 4/8 16.40 Videošpon 17.25 SOVA, ponovitev sledi Z eno nogo v grobu, 10/12 17.55 Morilska ljubezen, 2/4 18.45 Arhiv zemlje, 2/4 19.10 PODARIM-DOBIM 19.20 V vrtincu 20.05 Športna sreda sledi PEP v košarki, četrtfinale (Ž) 21.15 PPZ v odbojki (M): BEL-LA VIOLA-ARIS 22.15 Slovenci v zamejstvu 22.45 Omizje 00.45 Alica, evrop.kult. magazin VTV_ 09.00 Testni signal 09.30 348. VTV magazin - informativni regionalni program 09.50 ŠPORTNI TOREK 10.10 Valentinovo - SRCE SRCU, kontaktna oddaja 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 VIDEO TOP - kontaktna oddaja o ročk glasbi 21.10 HOROSKOP 21.15 TV PRODAJA 21.20 Videostrani do 24.00 prebivajo tudni njeni prijatelji, ki pa jih že dolgo ni videla... Ponedeljke, 13. februarja TVS1 (V SOBI)_ SMRTONOSNA LJUBEZEN, amer. nadaljev v štirih delih Režija: Larry Eiikann Igrajo: Gary Cole, Gregg Henry, Michael Jeter Nadaljevanka je nastala po resničnih dogodkih, vpisuje se skratka v precej priljubljen televizijski žanr, ki združuje dokumentarnost in igro, resnico in žanrske prijeme. Junak nadaljevanke je vietnamski veteran John, prava zguba v igri življenje. Po prihodu iz Vietnama se je poskusil že v marsikaterem poklicu. Zgodba je bila zmerom enaka: navdušil bi se za neko idejo, vztrajal nekaj časa, dokler ga že prve slabe izkušnje ne bi odvrnile od poklica oz. potisnile v nove načrte, pričakovanja. Ko ga dobi v roke skrivnostna Deb-bi, ga zvabi v morilsko zaroto, umoril naj bi njenega brutalnega svaka... Sreda, 15. februarja TVS1 20.25 JESENSKA JUHA, nemški film, 1989 Režija: Joseph Vilsmaler Igrajo: Dana Vavrova, Wer-nerStocker, Eva Mattes Junaki zgodbe so preprosti ljudje, svetovni dogodki jih zanimajo samo v odnosu do njih samih - zgolj v luči lastnega preživetja. Tu ni nobenih velikih teorij in revolucionarnih misli, so samo vsakdanje skrbi, ki jih rojeva pomanjkanje in želja po preživetju. Anna, ki se zaveda svoje ljubezni do postavnega Alberta, dediča velike kmetije, mora najprej izbojevati bitko z očetom... DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 9. februarja -dopoldan dr. Rus, popoldan dr. O.Renko, nočni dr. Rus in dr. Lazar Petek, 10. februaija - dopoldan dr. Kramer, popoldan dr. Urbane, nočni dr. Kozorog in dr. V.Renko Soboto, 11. februarja in nedeljo, 12. februaija - dopoldan dr. Grošelj in dr. O.Renko, popoldan dr. Slavič in dr. Urbane Ponedeljek, 13. februaija - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. V.Renko, nočni dr. Kramer in dr. O. Renko Zobozdravstvo: 12. februarja -dr. Zvonka Petek od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti v Zdravstvenem domu Velenje. Lekarna v Velenju: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 10. februarja do 17. februarja - Franc Blatnik, dr.vet.med., Stanetova 47, Velenje, mobitel: 0609-618-117. Veterinarska postaja v Mozirju: Do 12. februarja - Ciril Kralj, dr.vet.med., Ljubno, mobitel: 0609/616-978 ali 841-410. Od 13. februarja do 19. februarja - Marjan Lešnik, dr.vet.med., Mozirje, mobitel: 0609/616-978 ali 831-219. Hllllllltll TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI V tednu od 23. januarja do 29. januarja 1995 so povprečne dnevne koncentracije SO2, iz-meijene v AMP na območju mestne občine Velenje ter občin Šoštanj in Šmartno ob Paki presegale mejno 24-urno koncentracijo 125 mikro-g S02/m dneh: zraka v naslednjih mikro-g/m 23. 1. AMP Šoštanj 210 AMP Graška gora 250 24. 1. AMP Graška gora 170 25. 1. AMP Šoštanj 150 AMP Graška gora 150 26. 1. AMP Šoštanj 410 AMP Graška gora 170 28. 1. AMP Graška gora 150 29. 1. AMP Graška gora 130 MESTNA OBČINA VELENJE, REFERAT ZA VARSTVO OKOUA Podjetniki, obrtniki! Ste se že odločili za menjavo štampiljk? Nudimo kvaliteto in hitrost izdelave ter zmerne cene. Naročila in dobava tudi po pošti. Tampotisk, Niegelhell 063/858-597 Qldy d.o.o. Polzela 38, w tel.: 721-052 ITh«« PE VELENJE NU.0,0. (Era ŠPORT), tel.: 854-391 Cene v DEM SUZUKI - KONKURFN CENE IN UGODNI KREDIT POGOJU -4 LET DEVIZ KLAVZULA 10- 11,5% OBR. MERA SVVIFT1,3 GS 19.000 SVVIFT SEDAN 1,3 GL 20.631 VITARA LU in VU 8V (5%PD) 26.539 ----j,.. ***R0VER-ZNIŽANJE CEN, UGODNI KREDITI NA 45 MESECEV, DEVIZNA KLAVZULA, 15% LETNA OBR. MERA MINI OPEN TBi ROVER 214i ROVER 414 Si 16V *FIAT SCI0NER! CIN0UECENT0 900 ie UN01,0 ie S TIP0 1,4 S 15.935 19.990 23.610 13.990 15.630 21.400 U KOMUNALNO PODJETJE VELENJE Koroška 37/b 63320 VELENJE RAZPISUJE natečaj za izbiro izvajalcev za izvajanje storitev v letu 1995, in sicer: 1. POMOŽNA GRADBENA DELA IN UREJANJE ZELENIH IN ASFALTNIH POVRŠIN PO SANACIJSKIH DELIH, 2. KES0NSKI ODVOZ ODPADKOV IZ POKOPALIŠČ IN ČISTILNE NAPRAVE, 3. STROJNE USLUGE BULDOŽERJA. Razpisna dokumentacija je na razpolago od 9.2.1995 do 17.2. 1995 na KOMUNALNEM PODJETJU VELENJE, Koroška 3a, Velenje pri ga. Miri K0K0T, telefon 063/854-321. Ob dvigu razpisne dokumentacije je ponudnik dolžan predložiti potrdilo o registraciji in odločbo o izvajanju razpisnih del. Ponudbe morajo interesenti oddati do 24. 2.1995 na naslov: KOMUNALNO PODJETJE VELENJE p.o., Koroška 37/b Velenje v zapečateni ovojnici z oznako NE ODPIRAJ PONUDBA ZA IZBIRO IZVAJALCA. 0 izbiri izvajalca bodo udeležnei natečaja obveščeni v roku 30 dni po odpiranju ponudb. POGREBNE STORITVE » USAR « VINSKA GORA 8, 63320 VELENJE TELEFON.: 063 / 858 - 226 Prireditve Kulturnega centra "Ivan Napotnik" Velenje LUTKE ZA NAJMLAJŠE Sobota, 11. februarja, bo zopet dan za naše najmlajše. Tokrat si bodo lahko ogledali prikupno lutkovno glasbeno pravljico BIKEC FERDINAND. Zgodbico o prijaznem bikcu, ki ni maral bikoborb ampak je rad duhal cvetlice in sedel pod svojim plutovcem, so pripravili pri Glasbeni mladini Jesenice. Predstava je za PIKIN abonma in izven, v domu kulture Velenje -mala dvorana ob 10.00 in 16.00. Cena vstopnic 300 SIT. GLEDALIŠKI ABONMA V četrtek, 16. februarja, ob 19.30 (beli gledališki abonma) in v petek, 17. februarja, ob 19.30 (rumeni gledališki abonma), bo v Velenju gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja z dramo Henrika Ibsna: STRAHOVI. Delo je režiral Dušan Mlakar, igrajo pa Milada Kalezič, Tomaž Gu-benšek, Janez Bermež, Darja Reichman in Miro Podjed. V današnjem času, ko na mestu sifilisa stoji aids, je položaj ženske, od katere sodobna morala moralke zahteva dobro znano odgovornost, spet podoben položaju ženske v Ibsenovem času. Časi se spreminjajo Ibsen ostaja... Vstopnice za izven 1.000 SIT. NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE TRŽNICA d.0.0. Velenje objavljene v tedniku Naš čas št. PRAVILNO GESLO: V TRŽNICI SI PRIVOŠČITE ZDRA V0 RIBJO HRANO Nagrajenci: 1. nagrado (RIBJE KOSILO ZA DVE OSEBI) prejme: MARINA POTISEK, Šalek 91, 63320 Velenje; 2. nagrado (RIBJE KOSILO ZA ENO OSEBO) prejme: MIŠO TURK, Primorska 3, 63325 ŠOŠTANJ; 3. nagrado (RIBJE KOSILO ZA ENO OSEBO) prejme: ANICA SREBOTNIK, Špeglo-va 1, 63320 VELENJE. Nagrade lahko prejmete z osebno izkaznico v TRŽNICA d.0.0. Velenje, Cankarjeva 1. ČESTITAMO! HABIT, Podjetje za opravljanje s stanovanji d.0.0. objavlja prosto delovno mesto VODJA KNJIGOVODSTVA IN FINANC KANDIDAT MORA POLEG Z ZAKONOM DOLOČENIH IZPOLNJEVATI TUDI NASLEDNJE POGOJE: - VISOKA ALI VIŠJA IZOBRAZBA EKONOMSKE SMERI, - DELOVNE IZKUŠNJE PRI OPRAVUANJU DEL V FINANČNO RAČUNOVODSKI SLUŽBI. Delovno razmerje s kandidatom bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom s štiri - mesečnim poizkusnim delom. Kandidati naj posredujejo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku osmih dni od dneva objave na naslov: HABIT, Podjetje za opravljanje s stanovanji d.0.0., Velenje, Kersnikova 11. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem postopku. mobitel u PE CELJE, Lava 7, 63000 Celje tel.: (063) 451-334, fax: (063) 451-811 UGODNI PLAČILNI POGOJI LEASING + KREDIT MOBITEL ŽE OD 1840 DEM + p. d. DMJE IMIHO TELE1JI II ČETRTEK, 9. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbeni djubox; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 D'J nevvs; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 10. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x12 umazanih-vmes ob 8.30 in ob 9.30 Poročila in ob 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 Kaj je novega na Rogli; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 11. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Govorimo o filmu; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 12. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.30 Radijska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP ; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.30 Poročila; 17.45 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 13. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 14. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Poročila; 9.00 Vaš glas, naša glasba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.45 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 15. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. 1 1111111111 KINC IKIINO IKIINC uuuuuuuuuuuuu DOM KULTURE VELENJE Sobota, 11.2. ob 21. uri Nedelja, 12. 2. ob 18. uri JUNIOR - romantična komedija Režija: Ivan Reltman Vloge: Arnold Schvvarzenegger, Danny DeVito, Emma Thompson Dolžina: 110 minut Veliki Arnie v imenu znanosti postane mama in pri tem začne celo uživati. Njegova preobrazba, spremembe, kijih povzroči nosečnost, vplivajo tudi na ljudi v bližini. Nastane nekaj problemov, izpadov emocionalnosti, vse se praktično obrne na glavo... Ponedeljek, 13.2. ob 20. uri VRAN - črni triler (kultni film). FG Režija: Alex Proyas Vloge: Brandon Lee, Ernie Hud-son Dolžina: 100 minut Zadnji film Brandona Leeja, sina Brucea Leeja. Osem dni pred koncem snemanja gaje namreč smrtno ranila krogla, ki bi morala biti slepa. Film so do konca posneli z dublerji in s pomočjo računalnika, kije postal hit. KINO ŠOŠTANJ «WB®»B88»!B;8»ffiiS8a!JK®iS!8K» Sobota, 11.2. ob 19. uri JUNIOR-komedija KINO ŠMARTNO OB PAKI Nedelja, 12.2. ob 20. uri JUNIOR - komedija Prihodnji filmi: INTERVJU Z VAMPIRJEM, MASKA (predpremiera), HALGATO, QUIZZ SHOW (predpremiera), ROJENA MORILCA (predpremiera Rezervacije vstopnic: vsak delavnik od 8. do 14. ure na telefon Kina Velenje št. 856-384. Prosimo, da rezervacije dvignete do pol ure pred predstavo! RUDNIK LIGNITA VELENJE Partizanska 78 VELENJE razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih garaž v stanovanjskem objektu Cesta talcev 3, Šoštanj. 1. Garaža št. 1 v izmeri 18,51 m2. Izklicna cena zanjo znaša 1.030.099,00 SIT. 2. Garaža št. 7 v izmeri 19,31 m2. Izklicna cena zanjo znaša 1.074.621,00 SIT. 3. Garaža št. 8 v izmeri 17,62 m2. Izklicna cena zanjo znaša 980.571,00 SIT. Javna dražba bo 24.2.1995 ob 8.00 uri v prostorih podjetja Habit, d.o.o. Velenje, Kersnikova 11, Velenje. Ponudniki morajo vplačati pred pričetkom dražbe varščino v višini 10 % izklicne cene na žiro račun RLV št. 52800-601-23430, pri Agenciji za plačilni promet, Podružnica Velenje. Dokaz o plačilu kavcije morajo kupci predložiti pred pričetkom dražbe. Najboljši bo tisti ponudnik, ki bo ponudil najvišjo kupnino. V primeru, če pogodba ne bo sklenjena, ali kupnina v roku 15 dni po podpisu pogodbe ne plačana varščina zapade. Varščina se vračuna v kupnino. Neuspešnim dražiteljem se varščina vrne v 8 dneh po javni dražbi. Vse stroške v zvezi s pogodbo plača kupec. Podrobnejše informacije so na voljo v Habit, d.o.o., Kersnikova 11, Velenje, tel. 855-231 int. 331. 9, februarja 1995 PARCELO NA LEPI SONČNI LEGI ter vso dokumentacijo gradnje v I. fazi z materialom prodam. Cena po dogovoru. Telefon 881-007 in 885-823. CTX 80 letnik 89, dobro ohranjen, prodam. Telefon 893-340. OPEL VECTRO 1,6 S, 56.000 km, 1.91, bordo rdeč, prodamo. Telefon 714-258 ali 713-401. V OKOLICI VELENJA PRODAM GOZD. Cena po dogovoru. Telefon 852-550. MEŠALEC ZA BETON, frazo za multikultivator (kosor), prodam. Telefon 850-549. APN -6 in baterijski izvijalnik, prodam. Telefon 885-177. OKREPČEVALNICA DON KIHOT, Lokovica 57, Šoštanj sporoča, da z dnem 31.1.95 ne obratuje več. V MOZIRJU PRODAMO STANOVANJE 64 m2 po 900 DEM/m2. Telefon 831-728. PIANINO NUJNO PRODAM. Telefon 894-529 po 20. uri. NOVEJŠE DVOSOBNO STANOVANJE 63 m2 v Šaleku, I. nadstropje, prodam za 890 DEM/m2. Telefon 852-270 od 17. do 19. ure. MALI OGLASI samo ali trgovino. Telefon 856-428. TRAJNOŽAREČO PEČ PRODAM za 100 DEM. Telefon 888-293. NA LOKACIJI VELENJE- VINSKA GORA oddam prostor 70 m2 za mirno obrt ali skladišče. Telefon 858-772 od 14. do 15. ure. KLAVIT.,HARM.IN PEVKA iščejo kitarista za igranje komerc. in na-rodnozab. glasbe. Telefon 856-861. REZERVNE DELE ZA R-4, vrata za prtljažnik, masko, dvigalo in nosilec smuči, prodam. Telefon 857-070. SEDLA, 3 breje kobile in žrebe-ta, prodam. Telefon 853-925 popoldan. SPALNICO Z JOGIJEM PRODAM. Telefon 854-648. PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA AVTOMOBILE. Delovni čas od 7.30-17. ure. Telefon 882-283. LAMELNE, PLISE ZAVESE, ŽALUZIJE, ROLETE izdeluje- mo in montiramo. Na zalogi se-stavni deli za senčila. Rono SENČILA, telefon 061-651-247 ali 061-651-014. POLOVICO HIŠE ali celo hišo v okolici Moziija ugodno prodam. Telefon 858-321. V NOVI POSLOVNI ZGRADBI V STAREM VELENJU oddamo 28 m2 velik prostor, primeren za pi- BLIZU VELENJA PRODAM 2,5 ha zemlje. Telefon 0602-53-433. IŠČEM INŠTUKTORJA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO. Pogoj študent. Telefon 858-697. Od 16. ure dalje. FORD ESCORD 1,6 i, rdeče bar- ve 1990/6 prodam. Telefon 852-970 po 20. uri. BIKCA 130 KG in 50 I žganja prodam. Telefon 882-146. SUHA DRVA PRODAM. Telefon 893-071. HLADILNIK IN PRALNI STROJ, novo, prodam. Telefon 885-529. GARSONJERO VII. nadstropju zamenjam za garsonjero v pritličju. Štrigl, Prešernova 9 b, Velenje. TRI NOVE MOŠKE OBLEKE št. 27, ugodno prodam. Telefon 856-211 zvečer. CVRTNJAK ZA KROFE CE-140 (friteza), nov zapajiran, prodamo. Cena 150.000 SIT. Telefon 881-166. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE, sporoča da bo v nedeljo 12.2. od 8. do 8.30 prodajala mnlade kokoši nesnice, stare 6 mesecev, ceplene proti kokošji kugi. Telefon 0602-61-202 KUPIM ROTACIJSKO KOSILNICO 137. Telefon 885-652. NEMŠKEGA OVČARJA Z RODOVNIKOM starega 2 leti, z diplomo B kategorije prodam. Telefon 856-654. VVV-HROŠČ1303 J, letnik 75, ugodno prodam. Telefon 720-292. SAAB 96 ugodno prodam. Telefon 881-122 zvečer. 00852-17-266-690 00852-17-266-691 r 00852-17-266-692 00852-17-266-693 00852-17-266-694 POKLIČI ME 00852-17-266-695 00852-17-266-696 r00852-17-266-697 00852-17-266-698 00852-17-266-699 ZAHVALA Ob tragični izgubi dragega moža, očeta in dedija KARLA KOSTOMAJA se iskreno zahvaljujemo družinam Hribar, Krenker, Javornik in Kanduti, gospodoma Francu Mehu in Tomažu Gruberju, ki ste nam v najtežjih trenutkih nesebično pomagali in stali ob strani. Hvala vsem za darovano cvetje in sveče ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo pevcem iz Raven za zapete žalostinke, govorniku gospodu Janezu Zapušku, gospodu Andreju Hudobrezniku za pretresljivo odigrano Tišino, gospodu župniku za opravljen obred ter praporščakoma. Enako zahvalo izrekamo sodelavcem TEŠ in RLV Mehanizacija. Vsem, ki ste ga imeli radi iskrena hvala! VSI NJEGOVI .Delo in trpljenje, tvoje je bilo življenje, v našem domu ostala je praznina, a v srcih globoka bolečina. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše ljube mame, tašče, babice ter prababice MARIJE POCAJT rojene PEČEČNIK iz Velikega vrha se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom znancem, prijateljem ter sosedom, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali ter sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo dr. Stupaiju za požrtvovalnost in lajšanje bolečin na domu, gospodu župniku za opravljen obred, gospe Marti za ganlive besede, mozirskim pevcem za odpete žalostinke ter vsem ostalim, ki ste jo tako številno spremili k večnemu počitku ter darovali cvetje in sveče. Neutolažljivi: hčerki Zofka in Rezka z možema, vnuki Roman, Branko, Stanko, Renata, pravnukinja Ines in ostali sorodniki. GIBANJE PREBIVALSTVA Občina Velenje «*H)»*»a**»K»«aa«*x«* Poroka: Miran Širnik, Velenje, Šaleška c.št. 2/a in Tatjana Stropnik, Velenje, Šaleška c.št. 2/a; Smrti: Pavlina Pelko, roj. 1929, Kristan vrh št. 13; Ludvik Kodrič, roj. 1930, Kozje št. 10; Alojzija Zaleznik, roj. 1933, Šoštanj, Aškerčeva c.št. 3/b; Karol Koštomaj, roj. 1931, Velenje, Uriskova ul.št. 27; Marija Pocajt, roj. 1910, Veliki vrh št. 9; Simon Kramer, roj. 1974, Ravne št. 28; Ana Vajdec, roj. 1926, Podlov v Savinjski dolini št. 37. odkupuje kostanjev les Les je lahko tudi kriv, grčav, razpokan! Če nimate možnosti lastnega poseka, vam to napravimo mi! Vse informacije dobite na tel. številkah (0608) 41 - 044 ali 41 - 349. V SPOMIN Dne 9.2.1995 mineva 5 let, kar nam je po težki bolezni kruta usoda izrgala iz rok dragega moža, očeta in dedija FRANCA VERDEVA rudarskega poslovodjo v pokoju Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate svečke. Žena Anica, hčerki Irena in Branka z družinami, bratje, sestre in ostalo sorodstvo. Bilo lepo je -prelepo skalilo srečo je slovo, slovo za nas je pretežko, spoznali smo, da te več ne bo. Pustil za sabo si sledove pridnih rok, kijih pomnil bo še pozni rod. Prej bodo morja usahnila, kot bo naša misel nate pozabila. Veš ATA, radi te imamo! ZAHVALA Ob mnogo prerani in nenadni izgubi našega najdražjega ata, starega ata, brata in strica KARLA PETKA VRANOVEGA ATA iz Lipja, rojenega 18.10.1923 se v globoki žalosti iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, darovano cvetje, sveče, maše, izraze sožalja ter za vso drugo pomoč v teh najtežjih dneh. Zahvalo izrekamo osebju bolnišnice Topolšica, dr. Kolšku in patronažni sestri Martini. Iskrena hvala TEŠ-el. vzdrževanje, LB SB Velenje, godbi Zarja Šoštanj, gasilcem Vinska Gora, ZB, oktetu, govornikom, praporščakom, solistu, pevcem ter gospodu Kraševcu za opravljen obred in besede slovesa. Hvala vsem, za mnogoštevilen sprevod ob krsti in spremstvo k zadnjemu počitku, saj ste nam tako množično dokazali, da ste ga spoštovli in ga imeli radi. Težko je najti izraze zahvale, vendar še enkrat hvala vsem, ki ste nam na kakršen koli način pomagali, nas bodrili in nam stali ob strani v dneh naše največje žalosti in bolečine. Žalujoči: sin Srečko z družino, hčerki Cvetka in Milena z družinama, sestri Pavla in Zinka ter ostali sorodniki. V SPOMIN Letos 13. februaija bo minilo eno leto, od kar ste utrujeni zaspali, ljuba mama ANA GLOBAČNIK iz Florjana Hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njenem grobu in ji Boli, boli prižigate svečke. ljuba mamica, ko vas ni, težko imeli ste življenje, Ljuba mama, za vse vam srčna hvala! nikoli več ne čaka vas trpljenje. Bolečine Ste prestali, Vsi, ki smo vas imeli radi zdaj bote v grobu mirno spali. ■^iS CAS "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih. Po mnenju Ministrstva za informiranje 5t. 23/26-92 je "Nas čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna Številka 3, za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta (oblikovalca), Klara Pavšer (lektorica). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-151,854-761,856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800603-38482. Cena posameznega izvoda je 100,00 tolaijev, trimesečna naročnina 1100,00 tolaijev. Rač. prelom in oblikovanje: IMil I H ■ 11« VI in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na Industrijski cesti v Velenju ugasnilo mlado življenje Beg pred policisti se je končal tragično V soboto, 4. februarja, ob 1.15 se je na Industrijski cesti v Velenju pripetila huda prometna nezgoda. V njej je izgubil življenje sopotnik v osebnem avtomobilu, 19-letni Simon B. iz Raven pri Šoštanju, voznik, 19-ietni Leon S. iz Metleč pri Šoštanju, pa se je v njej hudo poškodoval in se zdravi v celjski bolnišnici. Do prometne nesreče je policist Ko ga je voznik opazil, prišlo po tistem, ko so voznika neuspešno ustavljali in mu potem sledili velenjski policisti, zato je o dogodku za sredstva javnega obveščanja napisal obširno poročilo tudi načelnik Uprave za notranje zadeve Celje Boris Os-truh. Po Konovski cesti mimo lokala Saloon je z osebnim avtomobilom pripeljal 19-letni Leon S. iz Metleč pri Šoštanju. V križišču Kono-vske in Efenkove ceste gaje z rdečo lučjo hotel ustaviti je ugasnil luči in zapeljal proti njemu. Ta se je moral, kot govori policijsko poročilo, da ga vozilo ne bi zadelo, umakniti z vozišča. Voznik je potem s povečano hitrostjo nadaljeval vožnjo. "Ker so bili v ravnanju voznika podani elementi kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi, sta policista sedla v službeno vozilo in se zapeljala za neznanim vozilom. Zaradi velike hitrosti, s katero je neznano vozilo vozilo po Šaleški cesti in nato po ulicah Velenja, se mu vozilo policije, kljub uporabi modrih rotacijskih luči, ni uspelo približati na razdaljo manjšo kot 100 metrov. Na Industrijski cesti je pričelo vozilo vijugati po cesti, tako da je zapiralo oba vozna pasova. Pri zadnji od vijug je voznik S. L. izgubil kontrolo nad vozilom in s hitrostjo okoli 100 do 120 km na uro zapeljal v levo iz vozišča, prebil žično ograjo in s prednjim desnim delom vozila silovito trčil v nosilni betonski steber topolovodne napeljave. Sopotnik na prednjem desnem sedežu S. K. je ostal vkleščen v vozilu, medtem ko sta policista voznika L. S. Uspela rešiti iz vozila," piše v izjavi Boris Os-truh. Vkleščenega Simona K. so iz vozila rešili gasilci. Ogled na kraju nezgode so opravili sodnik Okrožnega sodišča Celje, okrožna državna tožilka in inšpektor inšpektorata policije UNZ Celje. Boris Ostruh je v pojasnilu za javnost zapisal še, da voznik ni imel vozniškega izpita, daje bilo vozilo, ki ga je upravljal, staro in brez varnostnih pasov. "Alkoho-limetrična analiza pa bo pokazala, kolikšna je bila pristnost alkohola v organizmu voznika in koliko je to vplivalo na njegove sposobnosti za varno vožnjo," je še zapisal. Nič več pa ne more več vrniti življenja 19 let staremu fantu. In nič ga ne more vrniti njegovim bližnjim. ■ mkp Jamarji že na Filipinih Prva slovenska jamarska odprava, ki je prejšnji četrtek iz brniškega letališča odpotovala na Filipine, je na otoku Bohol že v polnem delovnem raziskovalnem delu. Na brniškem letališču se je od jamarjev v imenu Preboldčanov poslovil predsednik sveta KS Franc Kukovnik ter jim zaželel plodno delo in varno vrnitev čez mesec dni v domovino. Večino odprave sestavljajo člani Jamarskega kluba Črni galeb iz Prebolda. Na našem posnetku so člani pred odhodom z brniškega letališča: Tone Vedenik, Darko Naraglav, dr. prof. Boris Sket, mag. Joerg Pre-stor, Srečko Kvas, Dani Prevoršek, Igor Ocvirk, Jani Klasič, Tonči Vedenik, Jure Vrhovec. _H-er Varuh svoje zgodovine VELENJE - Opuščeni izvozni stolp, po katerem je tekla zadnja proizvodnja leta 1990, se počasi nagiba proti severu vzhodu. Redno proizvodnjo so po jašku pognali 30. decembra, leta 1953, po novi seperaciji s skipovim polniščem in skipovim izvoznim transportom pa 4. maja leta 1956. Izvozni jašek na Starih Prelogah so začeli kopati po načrtih ing. Stepišnika in statika univerzitetnega profesorja Cvetka Lapajne 1. oktobra leta 1947. Izvozni stroj Dominion iz Toronta (Kanada) je vseh 34 let obratoval brez vsake okvare in zamenjave kakšnega rezervnega dela. Izvozni stolp je visok 55 metrov in sega 375 metrov globoko. Sedaj je jašek varnostno zalit z betonskimi ploščami in ilovico ter na vrhu zabetoniran. Zalit je tudi s pepelovo brozgo do višine 6 metrov. Na velenjskem rudniku so se odločili, da bodo vse nagibe stolpa skrbno opazovali in merili jamomerci. Te podatke bodo skrbno vodili računalniško. Se bo statiku prof. Lapajnetu "izšel" statični izračun?! Na kateri stopnji naklona se bo prelomil? Bo teža tudi temu bremenu kos? ■ L.O., vos MOZIRJE - Nedeljsko dopoldne so mozirski gasilci opravili manjšo delovno akcijo. Na strehi svojega doma so namreč odstranili pol stoletja staro in povsem dotrajano alarmno napravo (sireno) in postavili novo. Zanjo so se odločili zato, ker bi bila obnova stare veliko predraga; za novo napravo so odšteli dobrih 180.000 tolarjev, k temu pa je že lansko jesen 150.000 tolarjev prispeval izvršni svet nekdanje občine Mozirje. ■ (foto: jp) Za večjo varnost Celje Helikopter za državljane! V soboto dopoldne so na atletskem stadionu v Celju letalski I enoti slovenske vojske izročili drugi najsodobnejši helikopter Bel I 412. Poimenovali so ga po mestu Celju, njegova botra pa je Mojca Peperko, vdova pripadnika teritorialne obrambe Edija Peper-f ka, ki je izgubil življenje 27.junija v bojih pri Trzinu. Celjske slovesnosti so se med drugimi gosti udeležili obranih minister Jelko Kacin, načelnik generalštaba slovenske vojske gen alpolokovnik Albin Gutman, slovenski poslanci in ameriški velepo-| slanik v Sloveniji Allen Wendt. Celjski župan Jože Zimšek je v imenu mesta prevzel maketo helikopterja, "pravemu" pa je zaželel, da bi ga uporabljali le za civilne j namene, v vojaške pa samo za šolanje. Jelko Kacin se je ob tej priložnosti posebej zahvalil ZDA, saj brez njihove podpore te pri-1 dobitve ne bi bilo, saj za Slovenijo še vedno velja embargo za nak- [ up orožja; prav zaradi tega helikopterji niso oboroženi, je dodal | načelnik letalstva slovenske vojske brigadir Iztok Podbregar. Helikopter bodo uporabljali v civilne namene, v soboto so prikaz-1 ali tudi akcijo reševanja, ob vseh drugih prednosti je pomembno tuifi to, da lahko na požarišče v eni uri pripelje 50 ton vode. To je drugi izmed petih helikopterjev, ki jih je Slovenija naročila, naslednji tr-| ije bodo poimenovani po Mariboru, Novem mestu in Novi Gorici. ■ Bogdan Mugerk I Večnamenski hellkoptar 1 Delavci podjetja za vzdrževanje in varstvo cest Celje vzdrževalna enota Latkova vas skrbijo za vzdrževanje lokalnih cest in prometne signalizacije. Prejšnji teden so delavci te vzdrževalne enote zamenjevali poškodovane in nekatere dotrajane prometne znake. Največ je tistih, ki so jih z vandalizmom poškodovali in uničili neodgovorni občani. ■ -er KS Šentilj Ubrano petje ob prazniku Že osmo leto zapovrstjo so v Šentilju to nedeljo pripravili prireditev, posvečeno kulturnemu prazniku. In ob enem obljubili, da bodo čez dve leti praznovali jubilej. Tudi tokrat so organizatorji, krajevna skupnost Šentilj, do zadnjega kotička napolnili večnamensko dvorano v kraju, ubranemu petju domačega in gostujočih zborov pa je prisluhnil tudi velenjski župan Srečko Meh z ženo Viktorijo. Prireditev sta simpatično povezovala Emica Pustinek in Drago Jevšnik, po skupno zapeti Zdravljici pa so se nam predstavili še zbori iz Vinske Gore, Ponikve, Šentilja, Kavč, Andraža in Podkrajski fantje. Ob tej priložnosti nam je predsednik sveta KS Franc Jelen povedal, da v kraju že načrtujejo prva spomladanska dela. Lani jim je vreme ponagajalo in zato niso uspeli dokončati ureditve pokopališča in 1400 metrov ceste skozi Silovo, Arnače, Laze in Gradič. Asfaltno preobleko na tej cesti bodo pre-plastili s finim asfaltom takoj, ko bo vreme to dopuščalo. So pa v lanskem letu dobili javno razsvetljavo v centru kraja in kar 3 tisoč metrov novih cest, dodamo pa so opremili tudi dom krajanov, ki je dobil novo kuhinjsko opremo. ■ (bš) Na odru Doma krajanov v Šentilju so se z Zdravljico najprej predstavili vsi sodelujoči pevci